SLOVENSKI PBIMOBEC
Orzoni 38. — Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI	TEDNIK	izide	vsak	četrtek
Leto I. - Štev. 13	GORICA,	DIVE	29.	NOVEMBRA	1945.	Cena	L.	4.—
Iz življenja Cerkve
ZORNICE
Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj deže Pravičnega! Od-pie naj se zemlja in rodi Zveličarja. (Iz 45, 8)
Popolne pravičnosti na zemlji po izvirnem grehu nikdar ni bilo in je tudi nikdar ne bo. Vse človeštvo neprenehoma išče in kliče pravico, pa je ne more priklicati iz enostavnega razloga, ker vsi ljudje poznamo le preveč svojo lastno pravico in ne maramo priznati pravice svojega bližnjega in zato delamo krivico prav v isti sapi, ko jo kličemo. Pravice ne bomo imeli na svetu, dokler bomo iskali le svojo osebno pravico ali pravico svojega naroda ali svojega razreda ali svoje stranke. Naselila se bo na svetu šele tedaj in le v toliko, v kolikor bomo iskali božjo piavico. »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, i:i vse to se vam bo navrglo.«
V svetem adventnem času, ko se pripravljamo na sveto skriv-nost rojstva našega Gospoda povzdigujmo solzne oči proti nebu in obujajmo v srcih hrepenenje po Pravičnem, ki edini more ddti ljudem tisto luč, pravico '' ožen in mir, po katerih vsr ivai 36i tako hrepene in jih za stonj. iščejo pri raznih modrijanih,/voditeljih, državnikih in »o-s\ oboditeljih« tega sveta.
Le spomnimo se tudi mi v tej sveti cer.-»eni dobi, da tudi za r.as Slovence in Primorce še ni piišel mož, ki bi mogel nadomestiti Kristusa Zveličarja in nam dati kaj boljšega kot je to, kar nam On že toliko stoletij ponuja in česar še nismo dovoli izrabili kajti sicer bi moralo biti tudi med nami več pravičnosti in ljubezni ter prave sreče.
Zdramite se iz spanja, kajti o-diešenje je mnogo bliže kot si mislite! Zapustite ležišča v zgodnjih jutranjih urah in hitite po mestih in naših vaseh po stari navadi v svetišča in tam prepevajte in molite: »Vi oblaki ga rosite«. »Kedaj, Zveliča’:, prišel boš...« »Že bliža se rešilni dan«.. ».le angel Gospodov oznanil Mariji«... Koliko resnice, koliko lepote, koliko ljubezni, koliko tihe tolažbe vlivajo take starodavne ljudske pobožnosti v poštena človeška srca. Kje je prireditev, veselica ali kar koli, kar bi moglo vse to nadomestiti človeku, ki jo '**Tvarjen od Boga za Boga?
Ne pustimo si vzeti Jezusa, ampak letos še bolj kot kdaj ko-
Vatikan, Poročajo, da je v za četku oktobra 1.1. sv. oče posredoval pri italijanski vladi, naj br ne izvršili smrtnih obsodb, ki so bile izrečene zaradi političnih prestopkov. S tem pa je sv. oče mislil na tiste obsodbe, ki so jih izrekli v trenutkih izredne politične nestrpnosti. V takih okoliščinah je gotovo, da sodniki ne morejo biti nepristranski. Zato je čisti prav, če se z izvršitvijo takih obsodb počaka, dokler se duhovi ne pomirijo.
V istih krogih poudarjajo, da je sv. oče tudi pri fašističnih, republikanskih in nacističnih oblasteh velikokrat posredoval v sličnih primerih, toda vedno zaman. Njegova posredovanja, čepi av so prihajala kakor ta iz same krščanske ljubezni, niso nikoli dosegla nobenih uspehov.
To pot so italijanske oblasti vzele posredovanje sv. očeta z zadovoljstvom na znanje.
Vicenza. V Marijinem svetišču Monte Berico pri Vicenzi so imeli možje in fantje, ki so se vinili iz taborišč in ujetništva zahvalno romanje. Prišlo jih je čez 14.000. Njihov škof jih je o-pc*nnil, da se ne smejo še odpočiti, te več da se morajo sedaj boriti zato, da bi njihova domovina ne dobila brezverskega ali celo protiverskega obraza. Tudi socialno vprašanje morajo reševati v okviru nauka Cerkve.
Marsikateri naših mož in fantov se je tudi zaobljubil, da bo poromal k M. B. na Sveto goro v zahvalo, ko se vrne domov Kdaj bodo mogli izpolniti to zaobljubo? Želimo, da bi se moglo svetišče čimprej otvoriti.
Benetke. Zelo so v skrbeh zaradi bazilike sv. Marka, ki grozi da sc poruši. Eden izmed mogočnih obokov, ki podpirajo kupolo, se je že začel krušiti. Tudi na drugih straneh so že opazili razpoke v zidovju. Strah je toliko bolj upravičen, ker se še piedobro spominjajo, kako se je 14. julija 1902 nenadoma porušil zvonik, ki so ga pozneje znova pozidali. Opozorili so vlado na to nevarnost, da podvzatne potrebne ukrepe, da se prepreči nova nesreča.
Bergam. V mestu Bergamo v Severni Italiji so od 8. do 18. novembra imeli deset dni misijona
li hodimo k zornicam in kličimo Gospoda, naj se vrne med nas in nam prinese svojo pravico in mir.
za može in fante. Vsak večer so imeli po vseh mestnih župnijah od osme do devete in pol dvoje pridih. Mošk so se misijona pridno udeleževali, saj očividci pravijo, da so samo v župni cerkvi San Alessandro videli več kot 1200 mož pri večerni pridigi.
VVashington. Odposlanec En-gel, ki se je skupno z drugim, ameriškimi diplomatskimi za-sotpniki septembra 1943 zatekel v Vatkan, je izjavil, da je bil Vatikan med vojno zatočišče za vsakega, ki je iskal zaščito; med vatikanskimi varovanci so bili tudi komunisti.
Engel je poleg tega izjavil, da je popež, ko je sprejel v avdijen-co Franklina G. Govvena, tajni-
Tako se glasi geslo v osvobojenih državah Evrope. Na prvi pogled se zdi ta zahteva kot nekaj popolnoma pravilnega, zrto ji tudi naše katoliško ljudstvo pritrjuje. Pa se samo ne zaveda, kaj to pomeni Zato ho čemo na kratko in kar mogoče poljudno razložiti razmerje obeh oblasti, svetne in duhovne, kateri obe imata za predmet vladanja eno in isto bitje — to je človeka, ki je vernik in državljan v isti osebi.
Razmerje svetne oblasti do cerkve je možno na tri načine: 1) Državna oblast je sovražna cerkvi in vernikom — jih preganja, kakor na pr. Neron, ki je sprožil prvo preganjanje cerkve.
2) Državna oblast se za cerkve ne zmeni — a jih pusti kot vsa druga udruženja živeli v mejah države. Cerkve ne podpira oa i' tudi ne nasrotuje Tako je v Združenih državah cerkev ločena od države. — To stanje ni ravno idealno, a je vsaj znosno.
3) Državna oblast živi s cerkvijo v dogovoru. Ker obe vladata iste osebe, skleneta zavezo, da bosta druga drugo podpirali, si delokrog zakonodaje razdelili in se skupaj trudili, da njuni podložniki dosežejo časno srečo na tem svetu in večno na dtugem. — To tretje razmerje je i za vladarje i za vladane najboljše, pod pogojem, da se vladarji držijo pravih mej in ne
ka ameriške misije v Vatikanu, rekel: »Vsakovrstni ljudje, Židje komunisti, socialisti se zatekajo v Vatikan, da najdejo zaščito pred fašisti in nacisti. Pristavil je, da je bilo med begunci 650 Židov.
Vatikan. Sv. oče je sprejel v avdijenci skupino slepcev iz Italije in skupino ujetnikov, ki so se vrnili iz Sovjetske Rusije. O-bojim je lepo govoril.
Nova enciklika. Za 13. december, ko bodo praznovali četrto stoletnico, odkar se je začel slavni tridentinski koncil, pričakujejo v Vatikanu, da bo sv. oče izdal posebno pismo ali encikliko, ki bo velike važnosti. V njej bo sv. oče spregovoril o delu svete stolice med komaj konča no vojno in bo obenem povedal jasno besedo o sedanji moralni in politični krizi, ki muči svet.
posegajo drug drugemu v njegov delokrog. Tako razmerje je skušala cerkev doseči z vsemi vladami — naj so bile že monarhične, republikanske ali celo absolutistične. Sklepala je z njimi konkordate, to je dvostranske pogodbe, kjer so bile točno določene meje med cerkveno in državno oblastjo, zlasti glede porok, šole in vzgoje,
1 vrbo le bogoslužja, glede cerkvenih poslopij in premoženja, cerkvenih služabnikov, redovnikov, redovnic itd.
V takih konkordatarnih državah se vernikom ni treba ba-da pridejo v ravArižje s svo’V> vero in vestjo, ako so podložni i državnim i božjim postavam.
Drugače je v državah, ki so napram cerkvi neopredeljene (indiferentne), se za veroizpoved svojih državljanov ne brigajo in imajo načelo ločitve cerkve od države. — Tam pride vest katoliškega državljana večkrat v .velike težave. Na primer glede šole in vzgoje katoliških otrok. — V državnih šolah ni verskega pouka, tam se o Bogu nič ne sliši. Ako je taka država res nevtralna, dovoli katoličanom ustanavljati lastne šole, da dajo svojim otrokom katoliško Vzgojo — tako je v Ameriki v Združenih državah. A že vzdrževanje lastnih šol, cerkva in duhovnikov je težko breme za tamkajšnje ka lličane, ki morajo s svojimi dav-
Ločitev Cerkve od države
ki istočasno prispevati tudi za državne šole. — Kaj pa če taka država ni res nevtralna in sili vse otroke obiskovati državne šole, brez ozira na Boga in katoliško vzgojo? Koliko težav nastane tedaj za starše, ki so res katoličani — ne samo po imenu — in bi svojini otrokom radi dali katoliško vzgojo!
Drug primer. V takih neopredeljenih državah je navadno dovoljena lazporoka. Kot katoličana vesta oba zakonska, da ju veže nerazdružljiva vez sv. zakona. Kot državljana pa sta v skušnjavi — če se resno spo-rečeta, — da razdereta zakon v veliko, nepopravljivo škodo svojih otrok in svojih duš, medlem ko bi v državi, ki priznava katoliški zakon, znala potrpeti in si odpustiti v velik blagor svojih otrok in svojih duš.
Lahko se pa zgodi, da v takih državah ni samo civilni zakon zapovedan, ampak, da je cerkveni naravnost prepovedan, ali tako obsovražen, da si ga verniki niti ne drznejo skleniti. Kake nove težave za vest vernih katoličanov!
Le par stvari smo omenili in še te površno, a dovolj je to za mislečega katoličana, da spozna kako nepremišljeno ravnajo tisti verniki, ki se navdušujejo za ločitev cerkve od države.
Ker smo katoličani in želimo biti tudi dobri državljani, moramo le želeti, da bi v vsaki državi vladale take postave, da jih bomo lahko z mirno vestjo spolnjevali in dajali Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Zato tudi naš list vedno izraža iskreno željo, da bi se v Jugoslaviji poravnal spor med obema oblastima in da bi potom konkordata prišlo do verskega in državljanskega miru. — Po napovedi maršala Tita pa bo tam prišlo do ločitve cerkve in države. Tedaj bodo nastale tudi tam iste težave, ki smo jih omenili zgoraj; a olajšane bodo, ako bo državna oblast ostala do veroizpovedi res neopredeljena. Upamo, da bo vsaj to, in prosimo Boga, da bi obvaroval jugoslovanske narode velike nesreče, da bi se pod pretvezo ločitve cerkve od države uzakonila več ali manj prikrita borba proti cerkvi in ničnemu od Boga ji danemu poslanstvu. S tem bi bil spodkopan glavni temelj državne sku-nosti: pravičnost, ki rodi mir.
Buenos Ajres: Na praznik Kristusa Kralja se je vsa Argentina posvetila presv. Srcu Jezusovem. Ob tej priliki je sv. oče po radiu imel poseben govor za argentinski narod. Pohvalil jih je, da so hoteli biti prvi ameriški narod, ki se je posvetil presv. Srcu Jezusovemu, "Ta posvetitev je kakor zaveza, ki ste jo sklenili z Bogom,,, jim je zaklical.
Jugoslavija. — London je poročal dne 14. novembra: Maršal Tito je po volitvah poročevalcu angieškega lista Times« dal izjavo, v kateri pravi, da zrna ga Ljudske fronte ne pomeni kake spremembe političnega cilja, ki ostane vedno isti, namreč zagotoviti vsakemu dizavijam.! v okviru .demokratične Jugoslavije primerno življenje. Viada bo začela organizirati gospodarstvo v državi na pametni podlagi. — Preganjanja onih hi niso za Ljudsko fronto glasovali, ne bo, Še rad bi videl, da bi opozicija začeia s političnim delovanjem. A ta opozicija mora biti poštena in v državi ni pa mesta med nami za o-pozicijo v inozemstvu, ki se zanaša na brezplodne nade o-borožene pomoči z zapada, ki bi nam gotovo prinesla novo vojno.	4
O verski strpnosti je dejal maršal Tito, da vlada ne misli niti od daleč omejevati versko svobodo cerkva v 'Jugoslaviji. Noben duhovnik ne bo preganjan. Razumem, je rekel, da škofom ne more biti vseč, ako bo cerkvam odvzeto zemljišče, pa novi zakon o agrarni reformi ni mogel delati izjeme za cerkve. Vendar predvideva novi zakon, da bo vsak duhovnik in vsaka verska ustanova imela izagotovljeno še vedno 10 do 30 hektarjev zemljišča. — Sicer bodo po novi ustavi cerkve ločene in neodvisne od države. (To beležimo kot kronisti. O namenu in pomenu cerkvenega premoženja in o ločitvi cerkve od države bomo spregovorili v posebnih člankih.)
Italija. — Ministrski predsednik Parri je na časnikarski konferenci 14. ‘nov. med mnogim diugim povedal, da se je pred kratkim mudil v Severni Italiji in da je v obmejnih mestih Benečije bil predmet ganljivim manifestacijam od strani beguncev in deputacij iz Julijske Benečije, ki so nanj naslavljale soglasno prošnjo za varstvo in pomoč. Iz tistih krajev je bilo odpeljanih, pravi Parri, ne 3000 ampak 7—8 tisoč oseb, in ne samo, da se mnogi niso vrnili temveč to je najhujše, da družine ne morejo dobiti niti najmanjšega obvestila o njih. Zato nobena vlada, ki zasluži ime vlade, ne more ostati hladna do teli obupnih klicev po pomoči —• Zatrjeval je nadalje, da so Jugoslovani odvedli v internacijo veliko število Italijanov z namenom, da bi pred mednarodno komisijo tembolj pokazali slovansko obličje naših krajev. — To po našem mnenju že ne bo držalo. Nam je neznano koliko ljudi je bilo odpeljanih, tudi nikakor ne moremo odo-
bravati takega postopanja v deželi, ki jo mislijo »odrešiti«, vemo pa to, da je tudi veliko število Slovencev med odpeljanimi, katere njih družine hrepeneče čakajo, a zaman. Toliko človeškega čuta pričakujejo vsi — Italijani in Slovenci — od jugoslovanskih oblasti, da bi vsaj omogočile družinam zvedeti, kje so njih člani. Slovenci nočemo biti pred svetom zaznamovani kot eden najne-kulturnejših narodov v Evropi.
Poljska. — Tam so uvedli obvezno civilno poroko, kakoi smo jo mi imeli v Italiji do leta 1929. — Dovoljena pa je poleg civilne tudi cerkvena poroka in katoličani bodo sklepali zakone ne le pred županom, ampak tudi v cerkvi pred božjim oltarjem.
Združene države. Predsednik Truman, Attlee in Makenzie Khig so po enotedenskih posvetovanjih izdali skupno izjavo, v kateri predlagajo ustanovitev posebnega nadzorstvenega odbora Združenih narodov, ki naj bi varoval svet pred uničenjem z atomsko bombo.
Angleški listi tudi pišejo, da bo naša civilizacija uničena, če svet ne bo našel nove oblike občevanja med narodi in državami. Zato tudi Združene države, Velika Britanija in Kanada, ki edino razpolagajo s skrivnostjo proizvodnje atomske bombe, te skrivnosti ne bodo od-kiile, dokler ne bo zajamčena dejanska varnost v skupnem sv etovnem ustroju, katerega bodo sprejele vse države na svetu.
V zvezi s temi zaključki se govori že o potrebi, da se zopet sestanejo »Veliki trije« Truman, Stalin, Attlee. Atnerikan-ski inženir Rarlf Lucas pa je te dni naznanil veselejšo novico o tej zadevi. Posrečilo sc mu je vpreči atomsko silo v mirovne svrhe in napoveduje, da bo zgradil lokomotivo, ki jo bo gnala ta sila. Strošek za proizvodnjo v to potrebne atomske energije za 365 dni bo znaša! samo 35 dolarjev. — Kdor bo to doživel, se bo vozil zelo po ceni.
Avstrija. Iz Londona poročajo da Avstrija predlaga ljudsko glasovanje, na ozemlju Tirola ki ga je 1. 1919. anektirala Italija. Tam prebivajo po pretežni večini Nemci, s katerimi je Italija ravnotako mačehovsko ravnala kot s Slovenci in Hrvati v našem Primorju. Pa še Hitlei jih je nazadnje preselil v Nemčijo, odkoder se zdaj vračajo tisti, ki so še živi.
Nemčija. Tudi v Dachau-u, kjer je toliko naših ljudi hiio in terniranlh od Nemcev, se je začela kazenska obiavnava proti
voditGJem taborišča m mučite-licm ter morilcem internirancev.
Belgija. V parlamentu je go-\ciil ob obisku države Churchil. Povdal je zelo pametno misel: Ne vidim nobenega vzroka, zakaj bi v okviru svetovne orga n zacije ne mogle nastati Združene države evropske, ki bi končno zedinile ljudi te zemlje v pravičnosti in miru. Morebiti bo tudi druge državnike sčasoma ta pametna misel srečala.
V Ameriki imajo namen graditi najmodernejše veleparnike za prekomorski promet. Vsak izmed njih bo stal od 22 do 25 milijonov dolarjev. — Nemško k-ižarko »P;inc Evgen« pa bodo še z raznimi drugimi japonskimi ladjami porabili kot tarčo za atomske bombe.
Italija. Okrog 7000 vojnih u-jetnikov —bivših italijanskih vojakov se je vrnilo- do sedaj iz Rusije, nekateri celo iz taborišč v Sibiriji. Oni, ki potujejo skozi Rim proti domu, so bili sprejeti tudi od sv. očeta.
Trst. — Pred tižaško luko je zopet zadela na mino druga ladja, ki je vozila moko. Reše valci so jo pa le privlekli v Muggio in se bo posrečilo rešiti del dragocenega tovora.
Francija. Tam so imeli vladno krizo, ker general De Gaulle ni hotel dati komunistom nekaj izmed treh najvažnejših miništer-stev, češ, da niso dovolj zvesti Francozi, ker so vezani vsled svoje pripadnosti brezbožnemu komunizmu. Seveda je bila zame ra velika, a De Gaulle ni popustil. Posvetovanja za sestavo nove vlade so se vršila dan in noč. Ker je De Gaulla podprlo ljudsko republikansko gibanje in zlasti socialist Leon Blum, so nazadnje našli kompromisno rešitev. De Gaulle je prevzel predsedstvo vlade in ministrstvo za narodno obrambo. Pri tem slednjem pa mu bosta pomagala republikanec Michclot kot vojni minister in komunist Tillon kot minister za oboroževanje. Zunanje ministrstvo je dobil republikanec Bidault, notranje pa socialist Tixier. Tako je kriza rešena. in sestavljena vlada ,v kateri so v enaki meri zastoiaane vse tri glavne francoske stranke.
Grčija. — Živi tudi v znamenju vladne krize, ki je pa še o-strejša, ker ni odstopilo le ministrstvo, ampak tudi grški regent — zastopnik kralja — nadškof Damaskinos. Novo vlado je sestavil g. Sophoulis. Prvo delo te nove vlade je bilo, da je naprosila nadškofa, da prekliče svoj odstop in ostane še nadalje regent v Grčiji.
Nemčija : Nemška demokratska zveza v Berlinu je vložila protest, ker hočejo oblasti od iraviti iz šole verouk.
Cerkvenopolitična izjava maršala Tita
• Piin,. Dnev.« z dne 23. 11 prinaša izjave maršala Tita češkoslovaškim novinarjem. Glede razmerja med Jugoslavijo in cerkvijo je izjavil sledeče: »Pri nas cerkev ni bila, ni in ne bo preganjana. Duhovniki imajo vse možnosti vršiti svojo službo. Kadar pa gre za vprašanje agrarne reforme — to pa gotov del duhovščine moti — ne moremo leč ti cerkve in ji ugoditi na račun drugih. Mi ne moremo trpeti, da 1 i cerkev zadržala mnoga ogromna posestva in da bi kmetje gladovali. Tu smo prišli v s,,or s posameznimi visokimi duhovniki. Drugače drugih problemov ni. Odnose med cerkvijo in državo bomo na podlagi sodobne demokracije uredili na ta način. da bo cerkev ločena od države. Verjetno verouk v šolah ne bo obvezen predmet.«
Glavne misli te izjave je maršal Tito v zadnjem času še večkrat ponovil v pogovoru s časnikarji in parlamentarci raznih držav.
Kdor je bral pastirski list vsega jugoslovanskega episkopata
dne 20. 9. t. 1., ve, kako neresnična je trditev, da samo a-.grarn.i reforma »gotov del« duhovščine moti in da vdrugih problemov ni.« Ta »gotovi del« ju-gr 'uvanske duhovščine omenja v svojem pastirskem listu pred igramo reformo sledeče boleče pi oblem e: splošno neupoštevanje enakopravnosti cerkve in države, usodo 500 pobitih, zaprta, pogrešanih duhovnikov, katoliški tisk, semenišča, verouk v šoli. katoliške šole, vzgojne zavode, nevarnosti za mladino, posvečevanje nedelj, krščanski zakon, katoliško dobrodelnost —
Župnija v Prvačini je ena izmed najstarejših na Vipavskem. Njena posebna zanimivost obstoji v tem, da od leta 1505. dalje sledimo iz župnega arhiva nepretrgano vrsto župnikov do današnjega dne Iz tega leta je namreč najstarejši župni dokument, kjer se podpisuje za župnika neki Mohor Dimnišek, Kot peti naslednik tega je pa leta 1578. bil umeščen za žuonika v Prvačini neki Matevž Čuk, ali Noctua, kakor se je sam podpisoval. Ta župnik, kakor je razvidno iz matrik, je bil namreč doma iz Podgore, kajti tam je stanoval njegov brat kot kmet. Štefan Kocjančič in za njim vsi slovenski zgodovinarji tolmačijo sicer njegovo polatinjeno ime Noctua kot Sovo, ker je pa ta priimek na Goriškem nedomač, pač je pri nas pa običajen priimek Čuk, ga raje imenujem Čuka nego Sovo.
Iz njegovega predživljenja ničesar ne znamo. Iz njegovih za-
in potem šele pride agrarna reforma. Kdor prebere odstavek pastirskega pisma o agrarni reformi in kdor le malo pozna 7. božjo zapoved in cerkvenopravna določila o cerkvenem imetju ve da ta stvar ni tako nedolžna, kakor si jo maršal Tito predstavlja. Navidezno tako nedolžna tiditev: »Mi ne moremo trpeti da bi cerkev zadržala mnoga o gromna posestva in da bi kmetje gladovali« razodeva velikega demagoga, ki se laska nizkim človeškim instinktom, da pridobi ljudske množice za enega izmed prav hudih udarcev zoper cerkev in vse njeno poslanstvo. Le berite pastirski list, ki je še na razpolago. Danes želijo vzeti Cerkvi za vzdrževanje cerkvenih ustanov potrebno imetje, jutri bodo ločili cerkev od države in ji s tem vzeli vsako državno podporo. Kako naj potem še cerkev razvija svoje vzvišeno zva-nje?
Tako cerkveno politiko vodijo samo ljudje, ki jim ni prav nič do duhovnih vrednot in popolnoma prezirajo veliko moralno korist, ki jo ima tudi država od cerkve. Kdor se zaveda velikega pomena poslanstva cerkve bo rad priznal, da je cerkveno premoženje prav za prav kolektivna last, ker služi resničnemu, prav za prav najvišjemu blagru celokupnosti. — Kar se pa »gladujočih kmetov« tiče, ni dvoma, da cerkveni kmetje veliko manj gladujejo, kakor pa poljski delavci na kakem kolektivnem posestvu pod državno upravo.
Bodite torej oprezni, ko berete lake izjave, in vedite, ua ni vse zlato, kar se sveti, in da je gotovo vse zelo dvomljive vrednosti, kar je proti nauku in izjavam celokupnega episkopata kake države. To tembolj, če škofje
Neholiko likov Iz naže preleMusll
MATEVŽ ČUK,
piskov vemo samo, da je znal poleg slovenskega tudi laški in nemški jezik. Iz zapiskov raznih vizitatorjev vemo, da je bil deloma okužen od protestantskega duha; moramo pa z zadoščenjem ugotoviti, da je zvest sveti katoliški Cerkvi in očiščen protestantskih vplivov zvesto pasel svoje duše do 20. sept. 1600 v prvaški župniji, ko je zatisnil svoje oči.
Mi se tu r.e bomo toliko pečali z duhovno stranjo tega moža, pač pa hočemo našim bravcem podati izpiske iz krstnih knjig, katere je, zvest tridentinskemu cerkvenemu zboru, točno zapisoval, pa tudi redno dodajal važne zgodovinske dogodke svoje dobe.
Zato ga lahko naravnost imenujemo goriškega kronista. Kot tak je mož neprecenljive vrednosti za našo krajevno zgodovi-
govore v državi, kjer ni nič ne~ navadnega »likvidacija« božjih poslancev — Zato vzemite v roke pastirsko pismo in ga primerjate z izjavami maršala Tita.
Spreobrnili \m\mm
Eden duhovnih voditeljev in počelnikov španske marksistične revolucije, univ. prof. dr. Andres Ovejero, se je vrnil v katoliško Cerkev. V nekem pismu je pisal:
„Ne morem dalje ostati med neverniki. Mi vsi se moramo, kakor nekoč apostol Tomaž, tako rekoč dotakniti Jezusove rane in zato moramo verovati v Kristusa, kakor je veroval Tomaž. Resnica je zapisana s krvjo mučencev. Nauk Cerkve je obenem odrešenje za delavce, da, za vse , ljudi. Kajti samo delo nas naredi vredne odrešenja, delo, ki ni nič drugega kot molitev z rokami. Mo] napuh inteligenta me je dolga leta odtegoval nauku krščanske socialne etike. Zaradi tistih, ki so doslej živeli v mojih zmotah, hočem sedaj svojo vero okrepiti in jo kakor nekoč prvi kristjani javno izpovedujem. Živeli smo v katoliški deželi, ki je* hrepenela po socialni pravičnosti. A nauka Cerkve nismo poznali. Sadaj, ko ga poznam, verujem vanj.“
Bog na glasovanju
Francoski pisatelj Pierre 1’ Er-mite pripoveduje, kar je nekoč u.el pri pogovoru nekaj višjih gimnazijcev, ki so pravkar šli iz šole. Po končani uri filozofije so glasno debatirali med sabo, ali je primerno priznavati bivanje božje ali ne. Eni so trdili, da Bog je, drugi, da ga ni. Niso se mogli zediniti. Tedaj najde nekdo srečno rešitev: „Glasuemol“ In so glasovali: dva sta bila za, pet
'slo. župnik Ln louonist
no. Hvaležni moramo biti pa tudi pridnemu Štefanu Kocjančiču, ki nam je to kroniko iztaknil in obelodanil.
Velike važnosti je za našo cerkveno zgodovino najprej njegov dodatek h krstni knjigi pod naslovom : „Zapisnik duhovnikov, katerim sem bil jaz, duhovnik Matevž Čuk, dober znanec. Bog jim daj srečen vstajenja dan I" Temu naslovu sledi po letnicah, kakor so pač umirali, zapisek 153 duhovnikov, njegovih sobratov. Pri vsakem je naveden tudi kraj njegove smrti in oznaka njegovega službenega stanja. Njegov naslednik Luka Lisjak je pripisal samo še njega samega z besedami : »Duhovnik Matevž Čuk, umrl 20. sept. 1600“. In s tem je zapisnik završen.
Njegova farna kronika pa se začenja z letom 1582. Takrat je
proti. Boga torej ni, ker je tako proti, večina glasovala.
Ti študentje so vsaj razpravljali, čeprav so bili prav za prav otroci. Toda koliko jih je odraslih, ki niti ne razpravljajo. Za njih je stvar jasna in že davno rešena: Boga ni. O tem se ne izplača niti govoriti I
Drugi gredo še naprej. Ne trdijo samo, da Boga ni, zoper Boga se hočejo tudi boriti. Od brezboštva so prešli proti Bogu. Ta korak je nujen pri vsakem brezbožniku, zakaj indiferentnost glede na Boga je nemogoča stvar. Na to je že Kristus opozoril : .Kdor ni z mano, je zoper mene." Tako zvani indiferentisti ali končno le verujejo v Boga, ali pa vodijo vsaj prikrit boj zoper njega. ______
Festival dela. 'V nedeljo 18. novembra je f>i!a v Sorici lepa prireditev vseh protifašističnih udra-ženj v deželi, o Rateri moramo z zadoščenjem izjaviti, da je 6ita zeto dostojna manifestacija vsega delovnega ljudstva naše poRrajine. Nepregledna vrsta voz in pešcev je predočevata vse panoge prido-bitvenega deta naših ljudi. Od planšarstva in gozdarstva v planinah preRo vinogradništva, sadjerejstva in različnih o6rtnih siroti v hribih in dolinah do furlanskega poljedelstva in svttoprejstva - vse .se je pomIRafo mimo Itsočev gledalcev na alegoričnih vozovih po gorišRth ulic ih. ‘Vmes pa so se glasite pesmi mladenR, pevsRih zborov in glasovi godbe. STudi vzR/iRi so biti bolj dostojni RaRor tisti, Ri smo iIh biti vajeni stišati pri preleRIth demonstraci/ah, • če izvramemo par redRih iz/6m- SR Ro bi bite vse demonstracije taRe, bi bit noš sfooes v svetu gotovo dosti botjši Rot je. Be to obžalujmo, da se organizatorji taRih prireditev niRaRor še ni so navadili raztočeti občenarodne in IJudsRe prireditve od izrazito stran-RarsRih prireditev
namreč papež Gregor XIII. namesto starega julijanskega vpeljal novi tako zvani gregorjanski koledar, in sicer tako, da so od 4. oktobra prešli na 15. oktober, preskoči vši 10 dni. Ta veliki dogodek je Čuk v svoji kroniki takole zabeležil:
»Začela se je sprememba koledarja. 8. dan meseca oktobra se je vzel za 18., to je za praznik sv. Luka. In tako je bila celo leto zmešnjava med ljudstvom. Nekateri so se držali novega načina, drugi pa starega. Tako so po vesoljnem svetu ubogali Rimsko kurijo, v kolikor se tiče novega koledarja. Tako je bilo izvzetih in izključenih 10 dni do današnjega dneva. V tem času je bilo okrnjeno leto za 10 dni. Nemci so pa na cesarjevo povelje tiskali koledarje na novi način leta 1583.
Namesto s prvim novembrom so začeli kar z 11. nov., tako so praznovali na isti dan Vse svete in svetega Martina".
(Konec)
OBLETNICA
Pred 14 leti so na dan pred sv. Andrejem tužno zapeli zvonovi; najprej v stolnici, potem po mestu, nato iz vseh zvonikov v škofiji. Nadškof trpin, dr. Franc Borg. Sedej, je zatisnil svoje trudne oči. Že se je par mesecev prej zaradi pritiska gi de politike in telesne betežno-st: odpovedal svoji službi, že je iskal stanovanja kamor bi se umaknil iz škofijske palače, a mu je Bog prihranil še to zadnje ponižanje in mu je odkazal stalno stanovanje v grobnici. Njegov pogreb iz kapele škofijske palače na sv. Goro je bil plebiscit ljubezni vseh njegovih ovčic. — Slovencev in domačih Italijanov — do tega velikega moža. V Marijinem svetišču pa je postal njegov grob nekako zavetišče za hvaležna srca njcgo vih vernikov, ki jih je sko^i 25 let vodil kot dobri pastir škofije. Naj v miru počiva! Naj prosi za nas!
V obrambo resnice
Dre 23. avgusta t. 1. je bi! g.
ŽUpum Zavaiitav it vj rcnitr^a
polja* (Salona) grdo napaden v članku Primorskega dnevnika pod naslovom: Duhovnik-fašist se je rmil.
Verniki iz tamkajšnje župnije so Doslali tržaškemu listu dne 31. 8. protestno pismo, v katerem so s točnimi podatki dokazali, da so vsi očitki v dotičnem pismu neresnični in zlagani, najbolj pa oni, ki se tičejo 9 talcev postreljenih od Nemcev 19. 2. 1945. Zahtevali so, naj list popravi krivico in naj objavi protestno pismo.
O. župnik je čakal na to objavo. Ker je le ni hotelo biti, nas piosi, da naj v obrambo resnice mi priobčimo sledeče: Ker v določenem roku ni hotel Primorski dnevnik objaviti zgornjega pisma (nam je le žal, da ga vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti v celoti) in tako popraviti krivico, sem 17. 9. vložil tožbo proti odgovornemu b-stu zaradi razžaljenja časti. V kratkem bo razprava. Kdor more potrditi kot resnično, kar je pisal Primorski dnevnik 23. 8 t. 1. naj se udeleži razprave.
Izidor Zavadlav, župnik.*
Po naSih šolah. Višje zavezniške šolske oblasti so izdale važne odlcke s katerimi hočejo zavarovati šolo pred strankarsko vzgojo in poukom. Šola mora biti nepolitična, kjer se vzgajajo značajni Slovenci, ne pa strastni strankarji. Upajmo, da bo /sak razumel važnost teh ukrepov, ker smo na lastni koži poskusili nesrečo fašističnih stran* karskih šol.
Za vojne irtve
Pretekli teden smo v Gorici preživeli v spominu na vojne žitve. V petek je bila velika spominska svečanost v cerkvi Srca Jezusovega. Maševal je g. nadškof črno pontifikalno mašo za vse žrtve pretekle vojne mea vojaki in civilisti. Povabljene so bile vse oblasti, domače in zavezniške, vse šole in zavodi. Ob katafalku je prevzvišeni imel kratek priložnostni nagovor v treh jezikih: angleškem, italijanskem in slovenskem. Slovesnost je bila res dostojna počastitev vseh žrtev brez izjeme.
V nedeljo pa so na Travniku priredili žalno svečanost za pa-die partizane in talce. Kakih sto in več so jih izkopali na raznih krajih ter jih pripeljali v nedeljo v Gorico. Ob 10. in pol je bila mi trgu pred cerkvijo sv. Ignacija črna tiha sv. maša zanje. Maševal je stolni kanonik mons. Valentinčič. Po maši se je razvil po mestnih ulicah žalni sprevod na mestno pokpališče. Iz okoliških vasi pa so padle prepeljali domov. Kake tri četrt ure je trajal sprevod, v katerem so nesli čez sto krst in brez števila vencev. Vsa prireditev je izzvenela v počastitev padlih partizanov in manifestacijo ideje, za katero so se borili. To so pričale zastave, ki so bile z njimi krste pokrite in druge, ki so jih nosili v sprevodu. Zastava stranke, ki pc svoji naravi odklanja vsako misel na posmrtno življenje, pa sploh ne spada k pogrebu, ki naj bo krščanski in katerega vodi duhovnik.
Odphto pismo
Velespoštovani gospod urednik Pošiljam Vam sledeče pismo, ki ga lahko objavite v svojem listu, kajti upam, da bo našlo v vrstah Vaših čitateljev mnogo takih, katerih so mojih misli.
Vaš listič je po zunanjosti zares skromen, skoraj bi rekel reven. Če ga primerjam z drugimi listi, ki izhajajo v deželi, se mi zdi kakor majhna vrečica poleg velikih Žakljev. Toda če pogledam v to vrečico, najdem v njej samo kleno zrno, dočim je v ve likih Žakljih le malo zrnja, a veliko plev. Kar mi pri Vašem listu najbolj dopade, je to, da vzgaja svoje čitatelje k pravi narodni in verski značajnosti ker se drži vekovitih krščanskih načel, ki daleč presegajo vso zgolj človeško modrost, katera se spreminja skoraj kakor .'en-ska muhasta moda.
Prav te enotne idejne črte pogrešam v drugih listih, ki prav zato ne morejo dati svojim čita-teljem jasnega pogleda na nobeno važno vprašanje. Naj naveden samo nekaj takih nedo-
slednosti, ki se v teh listih neprenehoma ponavljajo.
Tu najdete članke, ki so narodno tako pobarvani, kakor da bi jih sestavljal kak pravcat narodni šovinist ali strastnež. Na drugem mestu istega lista pa boste lahko brali o taki mednarodni zlitosti, kakršno more ozm, njati le človek, ki je že zdavnaj zavrgel vsako pošteno in zares iskreno ljubezen do svojega rodu. — Tu vam pišejo proti nravstveni lahkomiselnosti in zlasti proti pretiranemu veseljačenju, na drugi strani pa na vsa usta vabijo k plesnim in podobnim zabavam. Po deželi silijo mladino k takim zabavam, kakor da bi bila taka udeležba znak narodne zavednosti. — Neprenehoma govore, da niso proti veri. a zdi se, da komaj čakajo prilike, da udarijo s potvarjanjem njegovih besed ali dejanj zdaj po enem zdaj po drugem duhovniku, ki je vendar nositelj verske ideje. Zlasti ne morem razumeti. kako more kdo trditi, da ni proti veri, a obenem neprestano napada ves episkopat jugoslovanske države in njegove proti-tožbe potvarja in smeši, trdeč' da se škofje potegujejo le za gmotne interese, dočim vsak pošten človek dobro ve, da se škofje z mnogo večjim poudarkom pritožujejo nad številnimi drugimi krivicami, ki nimajo s cerkvenim premoženjem nobenega opravka.
Nadalje se tu in tam najdejo v teli listih vprav solzavi dopisi o ljubezni do naroda in o edinosti med rojaki, na drugi strani pa vprav strastno hujskanje zoper brate in sestre, ki so drugačnega političnega prepričanja
Naj bo dovolj. Taki listi gotovo ne vzgajajo značajnih katoliških Slovencev, ampak bodo napravili iz nas neznačajne sužnje gotovih idej in gibanj, kakor sta to delala med Italijani fašizem, med Nemci pa nacizem.
Zato pozdravljam Vaš list in ir,n želim, da se čimbolj razširi in spopolni!
Mirenski grarf.
Dobra srca prosimo prav lepo, da bi se spomnila cerkve žalostne Malere božje in hiše na Gractu pri Mirnu in pomagala s čimer koli morejo: z denarjem. pohištvom, posodo, orodjem. Samostan je bil med vojno uničeni razen manjšega dela ob cerkvi, enako tudi lako imenovana .romarska hiša”, V cerkvi ni šip. Zalo jo za božjo službo v zimskem mrazu ne morajo več uporabljali. Zdaj se vsa božja služba vrši samo v zakristiji. Dve redovni sesiri bi morali prili na Grad, da bi tudi gospodinjili in vrtnarili pa skoraj ne bi našie zase drugega kol rrazno sobo. Kljub sedanjemu splošnemu ubošlvu in pomanjkanju vsega bi morda le mogel kdo s čim kaj pomagali. Prav lepo prosimo. Dobrotniki v molitvi ne bodo pozabljeni.'
Mesino županstvo naznanja, da sla v Gorici dve ljudski kuhinji, ki lahko nudila vsak dan kosilo in večerjo: prva je v ulici D- D’Aosta 15, druga pa v ulici Carducci 12. Cena za kosilo L. 28,50 ali L. 25; za večer L. 25 ali 12.
Urh in Žef.
Po dolgem času sla se »Pri sreči" v Gorici, I. j. v tisti gostilni, ki ima pike na i tako velike, da ne veš, ali gre za črko o ali za i in zalo Italijani berejo Pro srečo, pa sodijo, da je to tiskovna j omota, in pravijo krčmi Pro-secco • torej v tisti gostilni, kjer se meša najlepša slovenščina s pravlako miloglasno italjanščino, sla se srečala Urh iz Vrlovina in Žef iz Kožbane, častitljiva moža, narodnjaka, da malo takih, pa tudi pridna gospodarja, ki jima je pri srcu btegor vse domovine, n seveda še najbolj svoje lastne pod debelim pasem, kateremu je Žef vkljub slabim časom prav teden pred sv. M«r-tinom navrtal nekaj novih lukenj.
Na žalost sla se samo srečala, kajli ko jeŽef vstopil, se je Urh že poslavljal; čakal ga je voz z nepotrpežljivim voznikom pri Zvezdi-
.Glej ga, Urha, da te še enkrat pred smrljo vidim! Bal sem se že, da je tudi na tebe že padla svoboda in te rišlla te grešne zemlje*.
»Tudi jaz sem večkrat mislil, kaj je z Žefom in njegovo la staro, ki sta mi tolikokrat postregla s pršutom in tistim »hudičevim stricem*, ki me je po briških klancih skoro pokončal. Pa tebi ni videli krivice. Ne kaže,1 da bi bil kaj posebno veliko žrtvoval za« svobodo*.
„0, počasi ... Kar se svobode tiče .. Kdo je dal več kol jaz ? Pa nehvaležnost je plačilo sveta... Vampa seveda nisem moget iztresli za domovino. Ali sem jaz kriv, če se celo repa v meni takoj spremeni v samo meso in Špeh? Zaradi tega trebuha ir.oiam trpeli marsikatero krivico in prav danes sem se namenii v Ljudski dem po pravico..."
.Jaz pa se vračam od pravice. Prodal sem kravo, saj veš, v naši coni... Dve coni sla, empek pripravili bosfa nam vsem skupej mravljišče zon po vsem telesu... Pa sem frrlšel v mesto, da si kupim kaj potrebnega za obnovitev požgane hiše. Lepo stm na-lelel! Dobijo mi denar našega gospodarja, mi .osvobodijo denar, mene pa vržtjo v ječo. . . Pa sem ,še dobro o-Dravil. Zdaj moram hiteli, da ne bodo v skrbeh doma, čeprav so že vajeni ječam in vsem drugim nadlogam*.
.Skoda, škoda, rad bi se še mnogo pomenil'.
.Veš kaj zdaj pridem vsak leden v mesto. Pa pridi še ti in se beva o tem in onem pomenila . . . Veš, kakšno bi rad rovednl tudi lako, da ne bo nihče slišal, soj veš, ludi nejvečji narodnjak mora brzdati svoj jezik*.
Velja, na svidenje danes leden!* .Zdravo!“
Domači zdravnik.
Nekaj posebnih čajev:
ZA PREBAVO posebej - vplivajo:
koramač,	10	gr.
mleček kor.	30	gr.
raba	70	gr.
cikorija	30	gr.
Eno žlico le mešanice kuhaj na eni češi vode 1/4 ure, spij dve do tri čaše med dnevom!
DAROVI ZA LIST
N. N. 600.	; N. N. 100.	; N. N.
Lokovec 200.	; A. Sk, K. 100.— ; M.
dr. 235 —
Slovenka iz Gorenjepoljske župnije 200— L.	Bog	plačajI
Za slov. misijonarja msgr. Kereca: N. 50. -: L. R, 500. , V. V. 3C0.
Šl. V. 350 - K. 3150.-; F. Č. 4000.-—
V Gorici se je obnovil šolski patronat, ki vabi vse, da se vpišejo v to tako človekoljubno ustanovo .v pomoč revne ljudskošolske mtadine. Sede* ima na šolskem Inšpektoratu, Travnik št. 20, ki uraduje vsak dan od 10-12-
Odgovorni urednik msgr. ALOJZU NOVAK Tiskano z dovoljenjem A. I. S.