Ukaz ministra za bogočastje in nauk od 15. novembra 1869, štev. 10864, s kterim se razglašajo določila pri spraševanji učiteljev za Ijutlske in meščanske šole. Da se izveršijo §§. 38 — 40 deržavne postave od 14. maja 1869. (Derž. postave list št. 62), ukaznjem na podlagi §. 78. te postave sledeče: §. 1. Za izpraševanje učiteljev za splošne ljudske šole in meščanske šole postavile se bodo posebne spraševanjske koraisije (§. 38 deržavne postave od 14. maja 1869). Ude tc komisije imenuje za tri leta minister za nauk in bogočastje; ti dobivajo za svoj trud posebno plačilo in po potrebi navprečino (pauschale) za stroške na potah in dnine. Minister zaznamova tudi tistega uda, kteremu je izročeno tehnično vodstvo izpraševanj in druzih opravil, kakor tudi njegovega namestnika. Pervi iraa naslov: vodja spraševanjske komisije za splošne ljudske in meščanske šole". §. 2. Sedeži teh spraševanjskih komisij so: Dunaj, Linc, Solnograd, Bregenca, Inšpruk, Trident, Celovec, Ljubljana, Gradec, Terst, Praga, Litomerice, Budejevice, Bern, Olomuc, Opava. §. 3. Izprašuje se dvakrat v letu, in sicer v pervi polovici mesecev aprila in oktobra. §. 4. Učiteljska sposobnost more se izreči ali za splošne ljudske in meščanske šole ali pa samo za perve (Ijudske šole) (§. 38, odst. 5, derž. postave od 14. maja 1869). §. 5. Učiteljska sposobnost za meščanske šole se raztegne ali na vse učne predmete ali le na eno sledečih verst (strokovni učitelji) 1. jezikokoslovno-zgodovinski predmeti, kakor jezikoslovni nauk, vgodovina in zemljepisje in nauk o vzreji in podučevanji¦; 2. matematično-naturoznanski predmeti, kakor: matematika, prirodopisje in prirodoslovje, risanje, nauk o vzreji in podučevanji. §. 6. Vsaki kandidat, ki hoče postati sposoben za meščanske šole, mora se najmanj podvreči izpraševanju iz vseh predmetov ene verste (§. 5). Prosto je kandidatu, da se da izpiaševati tudi iz enega ali več predmetov druge verste. Na vsak način pa mora kandidat v prednsetih druge verste imeti tiste znanosti, ki se tirjajo pri sposobnosti za spiošne ljudske šole. §. 7. Kdor se hoče preskušnje vdeleževati, mora se pri vodstvu spraševanjske komisije pismeno oglasiti in poveJati, ktcra izpraševanja namerava delati (§§. 4 in 5). Temu naznanilu se prilaga: a) Kratek popis razmer v življenji in učnega pota. b) Spričalo zrelosti, zadobljeno na kaki učiteljski izobraževalnici. c) Dokaz, da je bil naj nianj dve leti v praktični učiteljski službi. Tisti, ki svojih študij niso doveršili na kaki javni učiteljski pri- pravnici, dokazati morajo tudi s spričalom svojo telesno spretnost. Kedaj naj se iz posebnili vzrokov k preskušnjam dopušča, ako ravno niso naštete priloge popolne, to določuje minister. §. 8. Preskušnja je teoretična in praktična. Teoretična preskušnja je ustmena in pismena. Ustmena preskušnja je javna. Pismona skušnja se pri enoglasnem sklepu komisije spregleda tistiin, ki s pisateljskimi deli svojo sposobnost dokažejo. Da bi se ustmeno in praktično izpraševanje odpustilo, ni dovoljeno. §. 9. Pismeno izpraševanje kandidatov za splošne ljudske šole obsega: 1. spisati sestavek v učnem jeziku oziroma v drugem deželnem jeziku; 2. rešiti več matematičnih nalog; 3. izdelati več vprašanj iz drugih predmetov, zlasti iz nauka o vzreji in podučevanji. Pripravniki za meščanske šole dobodo iz vseh izvoljenih predmetov pismene naloge. §. 10. Ustmena preskušnja kandidatov za splošne Ijudske šole obsega vse predmete, ki se uče na učiteljskih izobraževalnicah. Kandidat se mora izkazati, da se je po dokončani učiteljski pripravnici prizadeval, svoje vednosti pomnožiti in ukrepiti, pomanjkanje znanosti dopolniti, in da je popolnoma seznanjen z nauki ljudskih šol gledd zaderžaja in metode. Pri preskušnje naj se toliko povzveda, ali zna kandidat vse drobtine raznih predmetov prav natanko, narveč ali je dobro zveden v prednietih Ijudske šole, ali so mu njegove vednosti dobro vterjene in jasne, in ali razumeva metodično obravnavati učne predmete. §. 11. Za sposobnost podučevati na meščanskih šolah se tirja v posamnih predmetih to-le: 1. Pedagogika: Znanje naj važnejših naukov iz dušeslovja in logike; znanje telesncga in dušnega razvijanja otroškega in sredstev za pravo to izobraževanje in razvijanje; zvedeuost v načelih podučevanja, s posebnim ozirom na obravnavo predmetov, ktere si je kandidat izvolil; znanje historičnega razvijanja ljudske in meščanske šole in naloge njene v sedanjem času; znanje pedagogične povestuice od 16. stoletja naprej, nazadnje zvedenost v načelih šolskega strahovanja. 2. Učni jezik: Znanje slovnice, splošni spregled o razvitku jezikovom, zvedenost o oblikab prosaičnih in pesniških spisov, zvedenost v važnejih dobah nove literatume zgodovine; primerjena izurjenost v spisovanji in zmožnost rečno in jezikoslovno razlagati težavnejša berila. Po enakem načiuu se izprašuje drugi deželni jezik. 3. Ma tema t i k a: Znanje aritmetike in sicer tudi viših računov, kakor so v navadi pri kupčijskih razmerah, natančno znanje algebre, planimetrije, stereometrije in ravne trigonometrije. 4. Povestnica: Kaj važnejše dogodke občne povestnice, zlasti znanje zgodovine gerške in riiaske, poteiu srednje Evrope v srednjem in novem veku, spregledno znanje domovinske zgodovine. 5. Zemljepisje: Natančno poznanje zemlje v matematičnem, fizikaličnem in političnem obziru; posebno znanje v zemljepisji naše domovine in razuinevanje naše ustave. 6. Naturoznanstvo: a) Prirodopisje: Spregledna znanost treh natornib delov (kraljestev) in poznanje važnejih naturo-historičnih zistem; dovoljna izurjenost v določevaiiji navadnih prirodnin. Prirodoslovje: Znanje kemičnih pervin in navadnih neorganičnih in orgauičnih spon; vednost najvažnejših zakonov fizike, kolikor se jili more izkazati na podlagi eksperimentov; zmožnost, najvažnejše fizikalične priprave razlagati in rabiti, nekoliko spretnosti pri eksperimentiranji z bolj rabljenirai aparati. 7. Risanje: Izurjenost v risanji navadnih geometrifinih podob (figur) s prosto roko in v praveiu ponarejanji senčuatih predlag; poznanje važnih načel perspektive; sposobnost navadna orodja po naturi risati. §. 12. Za lepopisje, za risanje s prosto roko in z ravnilom; za godbo in petje more spraševalna koruisija zaukazati posebno preskušnjo, ali |pa se iz pokazanih zraožnosti sklepa, ali se kandidatu sposobnost izreče ali odreče. Preskušnja iz godbe se odpušča tistim kandidatoin, kteri hočejo prositi le za službe, na kterih se godbine znanosti ne tirjajo. T.o pa se mora v dotičnem spričalu zaznamovati. §. 13. Pismena preskušnja se izdelujejo pod nadzorstvom udov spraševalne komisije. (Koneo siedi.) 6»