•'"S:" v/ KOPER 31. JULIJA 1959 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 30 Izhaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje »Primorski tisk« Koper. — Naslov uredništvi ¡n «nnv«.-Koper Cankarjeva ulica 1, telefon 170 - Posamezni izvod 10 din, - Celoletna naročnina 300 din, polletna 250 cTn' četrtletna 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. - Bančni račun 602-70-1-181. - Uokopisov ne vračamo! S PLENUMA OK ZKS, OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA IN OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE ¿ J -/! -'i mm •• •v: ; -. i , ','C Mčml —,...3 ■ >, •-.:>.;; -vU (T selil j-.^r-t' ... Zaradi izredne pomembnosti uvajanja novega sistema nagrajevanja v gospodarskih organizacijah na območju okraja Koper in realizacije družbenega plana v prvem polletju 195!) je bila v ponedeljek, 27. t, m., v mali gledal'Ski dvorani v Kopru skupna seja treh najpomembnejših okrajnih političnih forumov, OK ZKS, Okrajnega odbora SZDL. in Okrajnega sindikalnega sveta. Predsedujoči, sekretar OK ZKS tov. Albert Jakopič-Kajtimir, je uvodoma poudaril pomembnost delitve osebnega dohodka v okviru novega sistema nagrajevanja, ki je zaradi svo.je st.mulaüvností glede hitrejšega zviševanja produktivnosti dela, s tem pa zviševanja občega družbenega standarda, tako važno vprašanje, ki zasluži. da ga po potrditvi novih tar.l-nil" pravilnikov obravnavajo nkmini polit čili forumi na skupni seji, prav tako pa nato tudi pol t,cm forumi po vseh občinah našega okraja. Enako važno vprašanje, ki je s prvim te.snr> povezano, pa so nn'oce, ki sloi" nred nami spričo zaostajanja v realizaciji družbenega plana našega okraja v letošnjem prvem polletju. K prvi točki dnevnega reda je podal referat predsednik Okrajnega sindikalnega sveta tovar š Franc Klobučar. ki je med drugim izvajal: Predvsem je treba reči, da je gletlo nagrajevanja v naših gospodarskih organizacijah šc dosti zastarelega pojmovanja, proti kateremu se morajo boriti vse politične organizacije, kajti za vsako ceno moramo uveljaviti princip, po katerem bo izključno le delovni uspeh posameznika povezan z uspehom njegove delovne enote in podjetja, osnova za delitev osebnega dohodka, hkrati pa nujno mora povzročati tudi višjo proizvodnost dela — to pa je osnova za dvig osebnega standarda delavcu in osnova za dvig obče življenjske ravni. Ugotoviti moramo, da je v primerjavi s petletnim perspekfivnim družbenim planom naraščanje produktivnosti dela v našem okraju v zaostan- ku. Imamo pojave, da bruto proizvod narašča, narodni dohodek pa zaostaja. Poglaviten vzrok temu je brez dvoma še vse premajhna produktivnost dela. Tovariš Klobučar je izrazil prepričanje, da se boelo ta vprašanja začela vse bolj povoljno razvijati z uveljavitvijo novih tarifniii pravilnikov. Cc pa bomo hoteli to doseči, moramo prav vsa. določla tarifnega pravilnika v slednji gospodarski organizaciji temeljito in znova pojasniti delovnemu kolektivu, kajti v pripravljalnem postopku v zvezi s sprejemanjem novih tarifniii pravilnikov vse to ni bilo delavcu dovolj pojasnjeno. Posameznega člana delovnega kolektiva namreč danes ne more več zanimati samo tarifna postavka, temveč ga mora zanimati analiza ekonomskega uspeha gospodarske organizacije, ki je odvisna od čimboljše organizacije dela, od varčevanja s surovinami itd., zlasti seveda tudi od čimvečje storitve vsakega posameznika. Gre pri tem za element, ki dviga proizvodnost dela. REALIZACIJA PLANA V PRVEM POLLETJU 1959 V nadaljevanju seje jc poročal podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora inž. Peter Aijančlč o realizaciji okrajnega plana v prvem polletju 1959. Pripomnil je, da bo poročal samo o nekaterih osnovnih podatkih, vtem ko bo v mesecu avgustu, ko bo izdelana tudi podrobna analiza stanja v gospodarskih organizacijah na osnovi njihovih polletnih obračunov, OI..O na svoj seji lahko boli temeljito razpravljal o teh vprašanjih. Nasproti letu 1958 je bila v prvem polletju letošnjega leta po družbeni evidenci vnovčena realizacija za 2,7 °A> višja. V celoti je bi' v našem okrpju v prvem polletju letošnji plan izpolnjen z -IS"/». Trgovina na debelo je izpolnila polletni plan s 70 o zaradi politike zmanjševanja posrednikov. ODirnico v iv> ti u V soboto dopoldne so ob navzočnosti številnih gostov -—- med njimi so bili tudi tajnik OLO Crfc Kolenc, podpredsednik ObLO Koper Marko Rainer, načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Alfonz Dolhar in tajnik trgovinske zbornice koprskega okraja Rado Čotar — odprli v Kidričevi ulici 14 novo papirnico, ki je v sklopu CZP »Primorski tisk«. Gostje so si ob tej priložnosti ogledali mimo prostorov sodobno urejene papirnice — načrte za notranjo opremo je izdelal arhitekt Mitja Modic — tudi ostale upravne prostore podjetja in glavno skladišče založbe »LIPA«. Navzoče je pozdravil predsednik delavskega sveta tega podjetja tov, Bolte Gorup, ki jih je seznanil tudi z načinom finansira-nja temeljite adaptacije upravno stanovanjske zgradbe, v kateri je tudi nova papirnica. Pri tem je omenil, da je za sodobno opremo papirnice, ki jo je izdelalo podjetje »Obnova« v Izoli, kolektiv tega podjetja odstopil 1,200.000 dinarjev iz viška lanskoletnih plafi. H koncu je tov. Gorup izrazil prepričanje, da bo ta nova, razmeroma prostorna, za perspektivni razvoj Kopra pa še vendar prej premajhna kot prevelika papirnica po svoji stroki zadovoljivo služila širokemu krogu potrošnikov v Kopru, hkrati pa se je zahvalil okrajnemu in občinskemu ljudskemu odboru za vso pomoč, ki jo nudita temu časopisno-založniškemu podjetju. Nedvomno bo nova prostorna papirnica v Kidričevi ulici imela vse več obiskovalcev, kupcev. Ne le šolsko mladino, ki bo rada segala po lepo razstavljenih šolskih predmetih, temveč tudi domače in tuje turiste. Predvsem zaradi primernega kraja in prikupnega prostora. Osebje pa bo odslej lahko tudi laže skrbelo, da bo kupcem na razpolago čimveč predmetov, ki si jih želijo kupiti, oziroma bodo kupcem tudi hitreje postregli. In končno — lepi prostori so v okras tudi Kopru, kjer tako urejenih lokalov še vedno primanjkuje. Zunanja trgovina pa je polletni plan izpolnila s 71 'h. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta so se pol-proizvodi zmanjšali za 17 »/o, končni pro zvodi pa za 30 %. vtem ko so se zaloge surovin in reprodukcijskega materiala povečale za C Industrija jo izpolnila v prvem polletju 39 Vo letnega plana, po fizičnem obsegu za 29 manj kot predvideva družbeni plan. Položaj je močno podoben situaciji v prvem polletju lanskega leta, kar pomeni, da bo tudi lelos v drugem polletju treba razviti največjo aktivnost za dosego letnega plana. V nadaljevanju je tovariš podpredsednik navedel nekatere objektivno vzroke za takšno stanje, pri čemer je navedel procent izvršitve plana za posamezna podjetja in poudaril, da je v splošnem dinamika proizvodnje v našem okraju v skladu s povišanjem delovne sile, čeprav nekatera podjetja močno prekoračujejo postavljeni plan zaposlitve nove delovne sile, nimajo pa hkrati enakovredne povečane proizvodnje. Prav tako je navedel (Nadaljevanje na 2. strani) -T. . - - .. 7 if..-, .v.VvV.'tts! ¡a^Zmm ■ . . '-.V..V; « iVi : «iSV :•<■)•>• f■ ..-i*- m&M i V. H f>§3 i I if í. «¡í ip-i i;' n V ; X ¡. % •- '/. JSV PSI t&Mtwy—áK: ; SK*? ..... J? '? VM «Si... £ 7 ■ r: i Semedela pri Kopru vse bolj raste v novo stanovanjsko središče mesta. Številnim stanovanjskim hišam so se te dni pridružile še nove in 76 stanovanj ob cesti proti Škocjanu bo v kratkem vseljivili. Sedaj je predvidena gradnja Semedele III., kjer bo dobilo nova stanovanja okrog 2500 prebivalcev. Spričo tako velikega števila prebival cev v Semedeli pa bo sedaj nujno potrebno zgraditi nadaljnje prostore za uslužnostno obrv in za prodajalne blaga široke potrošnje. KULTURNO SODELOVANJE JUGOSLAVIJE IN ITALIJE WpfpF I teli? fpii C!Iii "h W ú h bí k IU11BII u Ü & i II gJ h IJ h ¥ H V okviru letošnje poletne sezone bodo Primorske prireditve 25. avgusta na Titovem trgu v Kopru priredile »Večer italijanskih popevk«, na katerem bodo nastopili med drugimi tudi pevci Claudio Vilie. Teddy Reno, -Tula de Palma, Anna D'Ámico, Anna Paris in drugi. Igrala bosta dva orkestra, in sicer 40-članski Cer-golijev orkester in 8-članski Rus-sov jazz-orkester. Spored, o katerem borno točneje pisali v prihodnjih številkah našega lista, bosta prenašala RAI-TV in RTV Ljubljana in bo obsegal približno 15 znanih popevk z zadnjih festivalov v San Remu in Neaplju. Napovedovali ga bodo dvojezično, slovensko in italijansko. Do te prireditve je prišlo v procesu poglabljanja kulturnih vezi med Italijo in Jugoslavijo. Na skupnem sestanku, ki je bil v soboto, 26. t, m., v Kopru, so se italijanski generalni konzul dr. Guido Zecchin, predsednik UO Primorskih prireditev Črtomir Kolenc, predsednik okrajnega Sveta za prosveto in kulturo Stane Škrabar in predstavniki naše in italijanske radio-televizije do- ji govorili o vsem potrebnem glede sporeda in organizacije. Direktni televizijski spored iz Kopra bo oskrbela RTV Ljubljana, italijanski tehniki pa bodo poskrbeli za radijski most z oddajnikom na Banovskem hribu za celotno italijansko televizijsko omrežje. Preko oddajnika na Nanosu pa Tf ¥ (Cm ti bo Ljubljana posredovala program še Zagrebu in Beogradu. To bo prvo sodelovanje italijanske in iugoslovanske televizije, za katerega bo brez dvoma veliko zanimanje med prebival-cHrQr>-t ngtšega ebalre«a pa^u med turisti in televizijskimi gledalci na obeh straneh meje. V preteklih štirinajstih dnevih so imeli nadzorni organ. Koprskega okraja skupaj s prizadetimi zbornicami oz. podjetji vrsto sestankov zaradi znižanja cen gostinskim uslugam, zaradi oskrbe z mesom in zaradi prodaje kruha v mlekarnah. Zc več časa namreč nadzorni organi ugotavljajo, da so cene gostln-sk m uslugam mnogokje previsoke, če prav bi jih glede na vse večje število gostov lahko znižali. Istega mnenja je bila tudi Trgovinska zbornica. Zato so priporočali, naj znižajo cene nekaterim gostinskim uslugam, zlasti pa morajo gostinski obrati znižati ceno vinu, zaradi že pred meseci znižanega prometnega davka. Glede oskrbe trz oca z mesom so menili, naj bi mesarska podjetja pokazala več pobud za samostojno oskrbo z mesom, dalje, da morajo Smeti mesnice večjo izbiro vrst mesa, mesnice pa naj bodo večino odprte. Glede cen so menili, naj tudi potrošniki sami nadzirajo mesarje, če jim pra- vilno zaračunavajo meso, meso I. in I.a kvalitete pa bodo odslej prodajali; le v določenih mesnicah pod tržnim nadzorstvom Ker ?o bile pred petimi pekarnami v Kopru vedno vrste, so sklenili, da odslej prodajajo v nedeljah dopoldne kruh tudi štiri mlekarne, dalje v sDe-likatesi« in v špecerijskih trgovinah v Dekanih. Pobegih, Bertokih, Van-ganelu in Skocjanu. C «5 : ■ --v""1 isMmm UM sspel našlb traktorislov 61 Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru je s sodelovanjem Zavoda za pospeševanje kmetijstva, Strokovnega združenja kmetijskih posestev, zadružnih poslovnih zvez ter Društva traktoristov in kmetijskih strojnikov okraja Koper priredil v nedeljo v Kopru pod pokroviteljstvom OZZ Koper in Strokovnega združenja kmetijskih gospodarstev našega okraja II. okrajno tekmovanje v kmetijskem strojništvu. Tekmovanja se je udeležilo 17 traktoristov, ki so morali pokazati vse svoje strokovno znanje v oranju, spretnostni vožnji, agrotehniki, motoroznanstvu in prometnih predpisih. Zmagovalec Koloman Konkulič, traktorist Živinorejsko poljedelskega kombinata v Postojni, je zbral 237 od 300 možnih točk ter dobil v trajno last pokal pokrovitelja. Drugi je bil Karlo R a ž m a n , traktorist Državnega posestva Brič-Puče, tretji pa Viktor Obad, traktorist KZ Pobegi—Čežarji. Razdeljenih je bilo tudi osem denarnih nagrad. Komisije so traktoriste zelo strogo ocenjevale, upoštevale pa so težek teren. Doseženi rezultati so zelo dobri in upati je, da bodo naši traktoristi z uspehom tekmovali tudi na republiškem tekmovanju, ki bo 29. in 30. avgusta v Kopru. PIRAN: 1, avg. I-INK Reka ERO Z, ONEGA SVETA — opera, 2. avg. I-INK Reka ŽETEV — balet. KOPER: 3. avg. I-INK Reka ERO Z ONEGA SVETA — opera. i. avg. I-INK Reka ŽETEV — balet. ODOBREN KREDIT ZA MOTEL V POSTOJNI Na zadnjem sestanku upravnega odbora Jugoslovanske investicijske banke, centrale za Slovenijo, so na temelju natečaja za zidanje motelov na t.ur'stično važnih cestah, dovolili začetek investicijskih del za gradnjo treh motelov v Sloveniji- Med temi bo tudi motel, ki ga bodo zgradili nedaleč od Postojnske jame in bo imel ■16 ležišč, predračunska vsota pa znaša 31 milijonov din. Velike preglavice je na nedeljskem tekmovanju traktoristov in kmetijskih strojnikov delal težek teren, vendar so vsi tekmovalci dosegli lepe rezultate in s tem dokazali, da bodo z vztrajnostjo lahko krepko posegli konec avgusta v borbo za prva mesta na republiškem tekmovanju v Kopru. S PLENUMA OK ZK S, OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA IN OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE De Gaulle povabljen v ZDA Ameriški zunanji minister Her-ter je izročil francoskemu zunanjemu ministru posebno pismo predsednika ZDA Eisenhowra, ki je namenjeno predsedniku fanco-ske republike De Gaullu. V njem Eisenhower vabi De Gaulla, naj pride v Washington, kjer bi razpravljala o spornih vojaških zadevah med obema državama. V pismu je dalje rečeno, naj francoska vlada znova prouči svoje stališče glede gradnje ameriških jedrskih oporišč na francoskem ozemlju. Fidel Castro spel predsednik kubanske vlade Ob šesti obletnici prvega napada Castrovih partizanskih enot proti Batistovi diktaturi je bil v Havani na Kubi velik praznik. Mimo vojaške parade so bile tudi vaje enot vojaškega topništva. Ob tej priložnosti se je zbralo v Havani okrog 700.000 ljudi, ki so zahtevali, naj Fidel Castro prekliče svoj odstop. Kakor je znano, je Castro 17. julija odstopil zaradi tedanjega predsednika republiko, češ da je ta sabotiral revolucijo. Dr, Fidel Castro je na tem narodnem prazniku znova prevzel dolžnost predsednika kubanske republike. Zahodna Nemčija za nenapadalno pogodbo? Bonnska vlada — kot poroča neki nemški časopis — že nekaj dni proučuje predlog, da bi predložila vladama CSR in Poljske sklenitev nenapadalne pogodbe. Vendar tako, da pri tem ne bo priznala nemško-poljske meje na Odri in Nisi. Pač pa bi zahodno-nemška vlada predlagala, da v urejevanju problemov med Zahodno Nemčijo ter ČSR in Poljsko ne bi uporabili sile ter da bi se pogajali o normalizaciji medsebojnih odnosov. Francoska ofenziva na Kabyle Kombinirane francoske vojaške enote, ki štejejo 30.000 izbranih mož, poveljuje pa jim 13 generalov, so začele ofenzivo proti najmočnejšemu oporišču alžirskega osvobodilnega gibanja, ki so nahaja v planinskem masivu Velike Kabyle. Po petih dneh ofenzive francoske enote niso do- segle nobenih menijo, da je uspehov, čeprav na tem področju le okrog 500 alžirskih borcev. Zahvalna slovesnost v Karasoku Pred dnevi je bila v Karasoku v kraju na skrajnem severu Norveške, zahvalna slovesnost. Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je namreč poslal prebivalcem tega kraja zahvalno spomenico za pomoč, ki so jo izkazali Jugoslovanom, zaprtim med vojno v fašističnih taboriščih blizu Karasoka. V tem taborišču je bilo 1942. leta interniranih okrog 450 Jugoslovanov. Prebivalci so sklenili, da bodo v tem kraju postavili spomenik interniranim Jugoslovanom. IZDELUJEMO KAROSERIJE ZA AVTOBUSE V avtomehaničnih delavnicah avtoturističnega podjetja »Slav-nik v Kopru so pretekli teden dosegli pomembno delovno zmago: dokončali so prvo v celoti izdelano karoserijo za avtobus, Na motor in šasijo znamke FIAT 624 so izdelali karoserijo, ki tako po zunanji obliki kot tehnični izvedbi ter celotni opremi prav nič ne zaostaja za najboljšimi karoserijami modernih uvoženih avtobusov. Novi avtobus »tradicionalne Slavnikove modre barve-', že služi svojemu namenu in v desetih dneh obratovanja po različnih, tudi najzahtevnejših progah se je izkazalo, da konstrukcija in izvedba odgovarjata vsem zahtevam močnega sodobnega prometa. Delovni kolektiv avtomehaničnih delavnic »Slavnika« zasluži za ta uspeh vso pohvalo. Začeli pa so že z izdelavo naslednje takšne karoserije, za katero uporabljajo samo domači material, ki se je ob pravilni obdelavi izkazal za prav tako kvalitetnega kot ves dosedanji uvoženi. -e Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko BradaSkJa. Tiska tiskarna CZP Primorski tisk (Nadaljevanje s 1, po da tke o višini izvršitve plana v ribolovu, gradbeništvu, prometu in tu-r'zmu. t'rl nekaterih prometnih podjetjih je opažati precejšnjo zvišanje delovne sile preko plana. Prav razveseljive pa so številke glede turizma. Število nočitev se je izredno povišalo, rekordno pa so jo povišal /lasti obisk inozemskih turistov v našem obalnem pasu in v Postojni, snj beleži n. pr. le I os samo Portorož 30 "U vseli inozemskih turistov v I.KS! Glede na investicije je tov. Aljan-člč navedel podatke skupnih vlaganj, ki znašajo 3 milijarde «38 milijonov v letošnjem prvem polletju, k:\r pome-n: 1" "■'« družbenega plana. Investicije zaostajajo zlasti v kmetijstvu (Izpolnjena je samo ena četrtina letnega plana), gradbeništvu, trgovini, obrti in komunalni dejavnosti. Prav v ti dve panogi, ki sta najtesneje vezani na //vljenjsUo raven delovnih ljudi, je bilo najmanj investiranega. Prav tako je bilo Izvršenih investicij v kul-turno-socialni dejavnosti samo za eno četrtino od predvidenega plana. Gibanje osebnega dohodka v letošnjem prvem polletju ji- v našem okraju označeno s povišanim tempom naraščanja osebnega dohodka, saj je v primerjavi z lanskoletnim prvim polletjem naraste! za 23 "/o. čeprav ne skladno s produktivnostjo dela. Ta pojav je zaskrbljujoč in bo treba storili vse, tla se gibanje osebnega dohodka. vskladi z nujnim zviševanjem produktivnosti dela, sicer bo nujno moral slediti porast cen raznim proizvodom. Končno je tovariš podpredsednik govoril tudi o proračunih ln skladih Hudsk°h odborov, pri čemer je omenil da je tempo zbiranja sredstev zadovoljiv, saj beleži okrajni proračun glede dohodkov 17 3 "/• Izvršitve letnega plana, glede izdatkov pa •IG.3 •/» plana. Obč nski proračuni pa temu nasprotno beležijo višje izdatke od dohodkov (11,0 •/. : 11,2 •/•>. Okrajni investicijski sklad je Izpol,-nil 08 •/• letnega plana zaradi izboljšanega dotoka anuitet, občinski investicijski skladi pa 13 */<>. Občinski stanovanjski skladi s proračunskim prispevkom pa so realizirali 10 '/• plana. V DRUGEM POLLETJU MORAMO NADOKNADITI ZAMUJENO V razgibani razpravi so navzoči v osnovi odobrili izvajanja obeh referentov ter jih vsebinsko in vsestransko dopolnili z izkušnjami s terena, /last: z Izkušnjami iz gospodarskih organizacij. Sekretar OK ZKS tovariš Albert-Jakopič-Kajtimir je poudaril, da smo v zvezi s potrjevanjem in potrebnim dopolnjevanjem tarifnih pravilnikov dosegli razmeroma lepe uspehe zaradi tega, ker se je ves naš politični angažiral v tej akciji, govoril o nekater.h negativnih pojavih v naših gospodarskih organizacijah, zlasti o napačnem pojmovanju pojma »plača«, je poudaril, da so za sedaj potrjeni tarifni pravilnik; še zgolj na papirju. Naša nadaljnja akcija, ki jo mnogo važnejša od pripravljalnega postopka v zvezi s tarifnimi pravilniki je v tem, da sindikat, ZK in S Z m,, delavska sveti, upravni odbori in vodstva nasiti gospodarskih organizacij store vse, da sc bodo novi tarifni pravilniki tudi pravilno Izvajali. Opozoril je na nevarnost, 110 kateri del naših tehničnih kadrov ni naklonjen nagrajevanju po učinku. Tem ljudem jo treba napovedal bo) glede njihovega zaviralnega dela, takšen kader je treba zamenjati. Bistvena naloga slehernega komunista v tem času je, da se na vsakem koraku z vso odgovornostjo bori za izvajanje principov glede nagrajevanja po učinku. Delovne it >-lektive je treba na sestankih podrobno seznaniti z vsebino tar fnih pravilnikov. Sledila bo kontrola, kaj se je v gospodarskih organizacijah v tem oziru pokrenilo. po potrebi bodo sledili tudi ostri ukrepi proti vsem tistim ki nočejo razumet' borbe za \išjo življenjsko raven t. j, borbe za uveljavljanje principov, izraženih v novih tarilnih pravilnikih. ob zaključku je plenum sprejel glede uveljavljanja in izvajanja nnvili tarifnih pravilnikov in glede potrebnih ukrepov za izpolnitev letošnjega družbenega plana našega okraja vrsto sklopov, ki jih bo naš list objavil v prihodnji številki. S. S. OMščiie ntssiešj® Delovni kolektivi, organizacije ZB, planinci, lovci in drugi! Priredite v nedeljo skupinske izlele na Slavnik. kjer bo ob 10. uri na Tumovi koči odkritje spominske plošče padlim kurirjem karaule na Slavniku. Zveze so /.elo ugodne. Z rednimi vlaki in avtobusi do Hrpelj, od občine Hrpelje-Kozina pa bodo vozili posebni avtobusi do same koče. Po svečanosti bo partizansko slavje z godbo in zborom. Za obilen prigrizek in dobro kapljico je poskrbljeno. Pripravljalni odbor pri ZB Hrpelje in Koper UPRAVNI ODBOR TRGOVINSKE ZBORNICE JE RAZPRAVLJAL V petek jo upravni odbor Trgovinske zbornice za okraj Koper podrobno razpravljal o preskrbi prebivalstva s kmetijskimi pridelki. Ugotovljeno jo bilo. da jo bilo letos skoraj za 30 odstotkov večje povpraševanje po sadju in zelenjavi' kot lani in zato proizvodnja ni zadovoljila potrošnikov. Opazilo se jo, da ¡0 bilo na trgu premalo zgodnjih pridelkov in da je večina zgodnje zelenjave prišla v prodajo prepozno. Zlasti je bilo lotos povpraševanje po jagodah, breskvah, marelicah, kakor tudi po zgodnji povrtnini, kar je posledica večjega zanimanja trgovinskih podjetij za preskrbo potrošnikov s kmetijskimi pridelki. Zanimiv je tudi ta podatek: trgovsko podjetje »Hrastnik« iz Hrastnika je letos prvič nakupilo pri KZ Pobeg-Cežarji skoraj 3 tono paradižnika zato, ker je po paradižniku v zasavskih krajih veliko povpraševanje in ker je ta sad tako dobro obrodil v obalnih krajih, da ga lahko sedaj prodajajo po realni ceni. SPOMIN PADLIM KURIRJEM KARAULE TV P-2 1, Odkrili so spominsko ploščo MARIU MAGAJNI V nedelio so v Pičnu pri La-binu imeli v počastitev 18. obletnice vstaje hrvatskega ljudstva spominsko proslavo, združeno z odkritjem spominske plošče komandantu II. udarnega bataljona I. brigade »Vladimir Gorlan« Mariu Magajni, ki je padel 11. julija 1944 v borbah za osvoboditev Pična. Mario Magajna je bil rojen leta 1908 v Križu pri Trstu in se je že leta 1941 vključil v Osvobodilno fronto. Vzdrževal je vse do spomladi 1943, ko je bil aretiran, zveze med Ljubljano in Trstom. Po kapitulaciji Italije je prišel iz zaporov ter je takoj z manjšo skupino aktivistov odšel v partizane. Proslavi je prisostvovala množica prebivalcev iz Podpečana, Labina in Pazina ter številni gosti ter delegacija Zveze borcev iz Kopra, Pirana in Izole pod vodstvom člana okrajnega odbora ZB NOV Koper Vida Vremca. S toplimi besedami je Josip Mar-zan opisal težko borbo hrvatskega ljudstva, predvsem Istranov, za osvoboditev izpod fašizma ter je osvetlil podobo padlega komandanta. Nato so odkrili spominsko ploščo z napisom, ki izraža hvaležnost istrskega ljudstva do toga hrabrega tržaškega Slovenca, katerega spomin bo ostal med istrskimi Hrvati neizbrisen. Svečanost sta zaključila pevski zbor DPD Svoboda i/. Kopra in godba na pihala iz Labina. V. V. To nedeljo, 2. avgusta, bodo ob 10. na Tumovi koči pod vrhom istrskega Triglava, Slavnika, odkrili spominsko ploščo iz lepega kraškega marmora padlim kurirjem in kurirkam karaule TV P-2, ki je bila na Slavniku od konca marca 1043 do osvoboditve. Na svečanosti bo govoril tudi podpredsednik Izvršnega sveta L RS dr. Jože Vilfan, zgodovino in pomen kurirske postaje na Slavniku pa bo orisal Anton Dolgan-Branko, ki je bil njen ustanovitelj in prvi komandir. Svečanost bo združena s prisrčnim partizanskim taborom — snidenjem preživelih kurirjev, borcev iz NOB in prebivalstva tega področja. Udeleženci si bodo ogledali tudi karaulo na Slavniku, ki je okrog 10 minut hoda od Tumove koče. Pobudo za to lepo proslavo in odkritje plošče padlim kurirjem je dal v počastitev letošnje 40-letnice KPJ, pripravljalni okrajni koprski odbor Kurirskega zbornika Slovenije, skupaj z občinskim odborom ZB Ilrpelje-Kozi-na. Na plošči bo s pozlačenimi črkami vklesano posvetilo, ki se glasi: NA SLAVNIKU JE V LET1II OSVOBODILNE VOJNE DELOVALA PARTIZANSKA KURIRSKA KARAULA T V P-2. SVOJA ŽIVLJENJA SO ŽRTVOVALI KURIRJI: Franc Cucek. Peter Markandel, Solzana Kocjančič, Marija Segidin, Jože Kocjančič, Boris Stefančič, Marjan Mahne in Avguštin Vivoda. V letih osvobodilnega boja se je na tej kurirski karaidi zvrstilo kar 44 kurirjev, med njimi pre- cej civilnih kurirk. Kurirska postaja na Slavniku je imela svojo predhodnico v (kurirski postaj? pod vasjo Erjavce v Brkinih. Ob napadu Italijanov na Brkine 13. marca 1043 pa je bila postaja odkrita in oba kurirja v njej ubita. Zato je bila konec marca ustanovljena kurirska postaja na Slavniku. Kurirji s karaule na Slavniku in civilne kurirlce, ki so jim pomagale pri raznašnju pošte, so opravili v letih boja za svobodo zelo pomembno nalogo, kar velja sploh za kurirje vseh postaj, k.i jih je bilo samo na Primorskem, nad 30. Kurirji so imeli do kapitulacije Italije obsežne naloge, saj so skrbeli ne le zgolj za prenos pošte in literature, temveč so tudi pomagali pri ustanavljanju odborov OF, pri nabavljanju sanitetnega in tehničnega materiala za partizanske tehnike, spremljali vodilne funkcionarje na njih odgovornih poteh, ter številne novince, ki so spomladi 1043 na Primorskem in t> Istri, odhajali v ljudsko vojsko, spremljali do večjih partizanskih enot, ki jih do kapitulacije Italije še ni bilo na Južnem Primorskem. Zato so morali voditi številne nove partizane po nočnih poteh vse na Notranjsko. Kot drugi, so tudi. kurirji s Slavnika častno opravili veliko in odgovorno nalogo, Saj so del slo-vonske zemlje ob morju povezali z narodnoosvobodilno vojsko in političnim vodstvom v osrednji Sloveniji. Poti so jih vodila pozimi in poleti, po tveganih nočnih in .še bolj tveganih dnevnih poteh —• kadar so nosili pošto z nujno oznako »R«! do javic. Kurirji se radi spominjajo tudi požrtvovalnih prebivalcev okoliških vasi pod Slavnikom, zlasti Skadanščini, kjer so jim kuhali hrano, in kjer jim je zlasti terc-nec Vrdjanov Franc veliko pomagal pri opravljanju odgovornih nalog. Zato se bodo v nedeljo vsi preživeli kurirji in tudi drugi borci s tega področja razveselili svidenja na Slavniku, kjer se bodo srečali tudi z okoličani, ki so jim med bojem za svobodo nesebično pomagali. Zato je prav, da kurirjem r letošnjem jubilejnem letu naše Partije izrečemo skupno priznanje in zahvalo za veliko delo. ki so ga opravili. Hvale vredna je tudi pobuda, da bodo izdali Kurirski zbornik Slovenije, ker bi bila velika škoda, če bi se požrtvovalna in junaška dejanja skromnih kurirjev ne ohranila tudi kasnejšim rodovom. Zato pripravljalni odbor za izdajo Zbornika v Kopru poziva vse bivše kurirje iz kurirskih postaj v koprskem okraju, da napišejo in pošljejo svoje spomine, dokumenta in fotografije, ki. bodo dragoccn prispevek k Zborniku. Naj slede vzgledu Franca Luka-ča-Milana, komandirja karaule TV P-l na Mašunu, ki. je tako lepo in podrobno opisal svoje spomine in zgodovino te kurirske postaja. Trgovsko podjetje Mestne trgovino Postojna jo v obalnih krajih odprlo enajst stojnic za prodajo sadja in zelenjave v Kopru. Portorožu. P ranu in licsu. Res je, da to podjetje prodaja blago nekoiiko draže, to pi zato. ker ni dobilo obljubljene pomoči občinskih ljudskih odborov in je moralo najeti posojila z najtežjimi pogoji. Zato je cena sadju in zele-njav. za 10 dinarjev višja kot bi lahko bila. Podjetje ima tudi težave s prodajnim kadrom v teh stojnicah. Prodajalci zaslužijo 10 dinarjev od kg prodanega blaga, to je do 3000 dinarjev dnevno, vendar pa nihče ne vzdrži za prodajno mizo več kot nekaj dni, verjetno zaradi tega, ker dobi prodajalec nesortirano blago .in ima s sortiranjem toliko dela, da ni z zaslužkom poplačan. Seveda je to samo ena plat zvona. Člani upravnega odbora Trgovinske zbornice menijo, da je pogodbeno sodelovanje med kmetijskimi proizvajalci in zadrugami močno vplivalo na zboljšanje preskrbe. Ugotavljajo, da izvajanje pogodb ni dosledno, ker so primeri, da ko je blaga malo, kmetijske zadrugo zadržujejo oddajo, ko pa je blaga veliko, ga kupec noče prevzeti po pogodbi. Takšno poslovanje jo zato večkrat napravilo zmedo na tržišču in v prihodnjo bo treba stremeti za tem, da pogodbenika dosledno izpolnjujeta določila pogodbe. B lo bi tudi prav, če b; že sedaj sklenili s kmetijskimi proizvajalci pogodbe za odkup jesenskih pridelkov na osnov; realnih potreb trga v zimskih mesecih. Se premalo se zavedajo kmetovalci v obmorskih krajih potrebe po sajenju zgodnj h poljedelskih kultur, ki imajo odlične možnosti uspevanja zaradi klimatskih n pedoloških pogojev. Zgodnjai zelenjava in sadje i mati namreč na trgu zelo visoko ceno, medtem ko druge poljedelske kulture, ki tud uspevajo v obmorskih krajih v si em času kot v osrednji Sloveniji, zahtevajo višje proiz-\o.lne stroške in zato ni.o konkurenčne. Upravni odbor je nadalje razprav-tjal o vajencih, k so se izučili v trgovini, in o njihovi sedanji zaposlitvi. Učno dobo in šolanje je do leta 1958 zaključilo 1S0 vaj ncev in vajenk, od katerih je sedaj zaposlenih v trgovini 123. Dc-set vajencev se bo po od-služenju kadrovskega roka verjetno zaposlilo v trgovini, drugi pa so zaposleni v industriji ali v državnih ustanovah. Ti podatki kažejo, da je liuktuacija Se vedno velika in da bi bilo potrebno razmisliti o vzrok-h. V načrtu pa je gradnja vajenske šole za učence v trgovini, ki bi imela tudi internat. Za finansiranje te zgradbo bi bilo potrebno angažirat,', sklade za kadre okrajne Trgovinske zbornice Koper, OI.O Koper in republiške Trgovinske zbornice. V tem smislu že Dotekajo razgovori in vse kaze, da bo v doglednem času ta zamisel realizirana. Trgovinska zbornica za okraj Koper pa predlaga tudi zgraditev poslopja za srednjo in za dvora/redno ekonomsko šolo s sredstvi, ki bi jih nudil okraj po zaključku investiranja v Pomorsko srednjo šolo v Piranu ter republika ¡11 zveza iz skladov za gradnjo šolskih objektov. UCITELJISCNIKI SO SE VRNILI Minuli teden se je vrnilo z osem-naj.tdnevne ekskurzije po Jugoslaviji l(i koprskih učiteljiščnikov IV. letnika. Ekskurzija, ki jo je vodil prof. Vogrič, se je pridružilo tudi 12 članov Počitniške /.vezo. Obiskali so vsa glavna mesta ljudskih republik in se podrobno seznanili z zgodovinskimi ''n kulturnimi znamenitostmi naše domovine. Dramlr, REKORDEN OBISK V piranski občini so v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah dosegli letos že skoraj 250.000 turističnih nočitev, od tega dobro tretjino nočitev inozemskih gostov. Po podatkih do včeraj, 30. julija, je bilo preseženo število 243.000 nočitev. To je približno 59 °/o več kot lani v prvih sedmih mesecih. Jule NAMESTO UMETNIH BREZALKOHOLNIH PIJAČ □ ra 13 4äS ■i t ryj n □ A V »Hladilnici Dekani« bodo izdelovali sadne kreme — Idealna kooperacija z mlekarnami« — Šest polnilnic za sadne sokove »Ljubljanskimi Ko smo v naši zadnji številki v članku »Dobra letina — kam z njo?« med drugim tudi omenili, da bi kazalo tudi pri nas izdelovati iz preseženih količin paradižnika paradižnikovo pijačo, nismo vedeli, da gospodarstveniki našega okraja že pripravljajo načrte, kako 1'j paradižnik in sadje predelovali v sadno kremo, iz nje pa naravne sadne sokove. Nekaj podrobnosti o teh načrtih, ki so pomembni ne samo za koprski okraj, temveč za vso Slovenijo, nam je povedal načelnik Tajništva za gospodarstvo pri OLO Koper Alfonz Dolhar in med drugim dejal: »V zadnjih letih je bilo mnogo razprav, posvetovanj in sestankov, na Kateri it smo govorili o izdelovanju naravnih sadnih sokov, ki naj bi — popolnoma upravičeno — nadomestili drage umetne brezalkoholne, a tudi alkoholne pijače, Tržišče na Koprskem, zlasti v času turistične sezone, zahteva teli pijač iz leta v leto več. Istočasno s tem pa venomer ugotavljamo. da v dobrh sadnih letinah vsega sadja ne odkupimo ali pa ni smotrno predelano, kar velja zlasti za sadne konice, ko naš odkup ne zajame vseh presežkov. Res je, da imamo podjetje »Hladilnico Dekani«, ki pa ima tudi svoje objektivne težave, zlasti v času slabe sadne letine. LENDAVSKI DEŽNIKI SE UVELJAVLJAJO Tovarna dežnikov v Lendavi izdela v sedanjih pogojih oko),; 120 tisoč razhli dežnikov, z razširitvijo prostorov pa se bo proizvodnja povečala Tovarno bodo preselili v večje prostore, ki 1 ih bo odstopilo podjetje Proizvodnja nafte. Spričo izboljšanja tehnološkega postopka računajo na pocenitev proizvodov. ŽETEV JE KONČANA V Pomurju so te dni končali z žetvijo. V zaostanku so le še tisti, ki niso imeli delovne sile za žetvena dela, a tudi tisti redki posamezniki, ki so naletel, na kakšne nepredvidene težave. Po dosedanjih ocenah kaže, da so dosegla družbena posestva povrečni hektarski pridelek '15 stolov ; pšen.ce na hektar, kmetje na Gorič- i kem so pridelali v kooperaciji 40 sto- | stov na hektar, v dolinskih predelih pa 20 stolov na ha. PRED ZAKLJUČKOM DEL NA MANGRTSKI CESTI Med največje privlačnosti Gornjega Posočja sodi znana alpska cesta na Mangrtsko sedlo. Zaključi se v višini 2072 metrov ter je tedaj najvišja gorska cesta v naši državi. Obiskovalec lahko v pičlih dveh urah prijetne pešpoti prispe na vrh Mangrta (2U70 metrov). V dolžini okoli. 8 km (dolga je skupaj 10.200 metrov) je cesta že popravljena, ostala dela pa bodo končana do začetka avgusta. Celotni stroški bodo znašali okoli 13 milijonov dinarjev, ki jih bodo vzajemno prispevali Okrajni ljudski odbor v Novi Gorici ter Uprava za ceste LRS. Tehnična dela vodi okrajna cestna uprava, po opravljeni obnovi pa bo cesto prevzela v svojo pristojnost In redno vzdrževanje republiška Uprava za ceste NOVA STANOVANJA V CELJSKI OBCINI Kot glavni Investitor pri gradnji stanovanj na področju celjske občine doslej nastopa Biro za stanovanjsko ui komunalno izgradnjo. Letos ima v programu gradnjo 404 stanovanj. Po tem načrtu so žo začeli z gradnjo bloka s 100 manjšimi stanovanji ob i kalski ulici, nadalje 32-stanovanj-skega bloka ob Miklošičevi in (¡-stanovanjskega ob Dečkovi cesti. V kratkem se bo začela tudi gradnja i« stanovanj na Otoku ob Ljubljanski cesti in 32 stanovanj v Storah. Gradnja stolpnice ob Mariborski cesti se je zaradi nove lokacije zakasnila. ko so skladišča prazna in zaradi tega kapacitete hladilnice niso popolnoma izkoriščene. Ko smo torej pretresali vsa ta dejstva, smo se lotili pomembne naloge, ki naj na eni strani pomaga rešili sadne konice na našem področju, na drugi pa zadovolji tržišče z naravnimi sadnimi sokovi. In kakšni so li naši načrti? V »Hladilnici Dekani«, kjer že imajo skladiščne hladilne prostore (potrebno bo le delno adaptirati nekatero prostore, postaviti parni kotel ter napeljati nekatere električne, vodovodne in kanalizacijske priklinč-kc), bi iz sadja izdelovali — sadne kreme. Le-te bi — vskladiščene bi bile pri temperaturi —2(1 stopinj C v obliki kock, shranjene v polietilenskih vrečicah — potrebovali za izdelovanje sadnih sokov. Tako, da sadno kremo raztopimo, ji dodamo vode. Jo pasteriziramo in polnimo v stekleničke, primerne za take pijače. Razen v »Hladilnici Dekani« (tu bi v eni uri lahko predelali 1380 do 1500 kilogramov sadja na uro v sadno kremo), kjer bi napolnili v eni uri okjoii 2000 stckten'čk s sadnimi' sokovi, bi imeli še naslednje polnilnice: v Ljubljani <(¡000 stekleničk na uro), neki (2000), Mariboru (2000), Brežicah (2000) in v Celju (2000 stekleničk na uro). Predelovanje sadja v sadne kreme oziroma izdelovanje sadnih sokov bi »Hladilnica Dekani« prevzela v kooperaciji s podjetjem »Ljubljanske mlekarne«. To podjetje iz Ljubljane ima namreč dovolj opreme, predvsem pa prostore In potrebne napravo za polnjenje, razen tega pa s svojim transportnim parkom dnevno kroži na področju Slovenije do Reke in Kopra. Važno Je pa tudi to, da imajo »Ljubljanske mlekarne« gosto in opremljeno trgovsko mrežo, s pomočjo ka ere bi lahko dostavljal hotelom, bolnišnicam ii restavracijam sadne sokove istočasno z mlekom oziroma mlečnimi izdelki. Skratka: koopera- cija z »Ljubljanskimi mlekarnami« Je idealna povezava proizvodnje s tržiščem. V sami »Hladilnic Dekani« bi bita potrebna rekonstrukcija treli celic, ki imajo zmogljivost vsaka po 120 ton — iz navadnega, v globoko hlajenje. V izvensezonskih mesecih bi bilo v »Hladilnici Dekani« oltrog 700 do soo Ion zaloge sadne kreme, ki bi jo izdelovali iz najkvalitetnejšega sadja: češenj, visenj, hrušk, jabolk, kutin, marelic, breskev, robidnic, malin, borovnic, grozdja, s I,'v. črnega in rdečega r beza ter iz paradižnika. Vse pa tudi kaže, da bo moči s pomočjo pristojnih republiških organov oskrbovali z integriranim' sokov (naravni, ki vsebujejo naravno aromo in vitamine) področje vse Slovenije. Ko smo letos meseca marca začeli razpravljati o tem -načrtu tudi v Ljubljani, smo seveda upoštevali tudi stroške in razne adaptacije. Vse na kaže, da bo predelovanje sadja oziroma izdelovanje sadne kreme in kasneje sadnih sokov zaradi najcenejšega tehnološkega postopka in najsodobnejšega načina zelo pozitivno vplivalo na ceno. Računamo namreč, da bodo potrošniki segali po sadnih sokovih, če bodo le-tl ceneni, vsekakor pa cencjš' kol vino. In vse kaže, da bo liter sadnega soka od 100 do 120 dinarjev. Tehnološki program in surovinska baza sta že izdelana, rt o konca avgusta pa bodo vsi načrti Sli v revizijo, nakar bo razpisan natečaj za izdelavo delne rekonstrukcije oziroma adaptacije v »Mladi niči De-k:>ni«. Kolikor bodo dokončno odobreni načrti, bo »Hladilnica Dekani« takoj začela odkupovati sadje in ga tudi začela zmrzovati, tla bodo začeli proizvajati sadne sokove neodvisno od sezone sadja. Prepričani pa smo, da. bodo prvi sadni sokovi iz »Hladilnice Dekani« žc prihodnje leto, pred začetkom turistične sezone, na razpolago potrošnikom.« ODŠLA JE III. KOPRSKA MDB »Dragotin Kette« V ponedeljek popoldne so se v Postojni zbrali brigadirji III. koprsko mladinske delovne brigade -Dragotin Kette« na svečano konferenco, na kateri so se pogovorili o nalogah, ki jih čakajo pri izgradnji avtomobilske ceste. Ta brigada šteje 91 mladink in mladincev, dijakov postojnske in koprske gimnazije, Ekonomske srednje šole in Industrijsko kovinarske šole iz Kopra, Avtocesto bo gradila mesec dni. Po izvolitvi štaba je komandant brigade, predsednica OK LMS Koper Marija Vogrič, prevzela bri-gadni prapor ter .je v imenu vseh brigadirjev obljubila, da bo tudi ta koprska brigada sledila vzgledom dosedanjih, ki so se z gradbišč vračale večkrat udarne. Brigada je v torek zjutraj odpotovala iz Postojne v Srbijo, kjer je zanjo določeno delovno mesto. M-Š Preteklo nedeljo bi se lahko zgodila v Lokvi huda nesreča. Trije ljudje, med njimi dva otroka, so bili v nevarnosti, da utonejo v vaškem kalu. Mimo je v kritičnem trenutku prišel mladinec Marjan Fonda in ko je ocenil položaj, je brez premisleka skočil v vodo in začel z reševanjem. Lani je Marjan Fonda rešil dva otroka, ki sta se utapljala v ledeno mrzli vodi. Takrat je Fonda izgubil vse svoje dokumente. Požrtvovalnemu reševalcu iskreno čestitamo, kajti že dvakrat je v kratkem času dal vzgle-den primer človekoljubja. Dramir S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V POSTOJNI J. Minulo soboto sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora Postojna razpravljala o ureditvi živinskih dogonov ter o boljši preskrbi prebivalstva z mesom. Za tržišče je bilo doslej škodljivo, da so bili dogoni živine na sejme dvakrat na mesec in zaradi tega je bila ponudba često premajhna. Z ustalitvijo načina odkupa živine pa bodo kmetijske zadruge imele dolžnost povečati proizvodnjo mesa, ker bodo samo one lahko odkupovale živino od kmeta in bodo tako izključeni mešetarji, ki marsikdaj povzročajo zmedo na trgu. Posebna komisija pa bo ocenjevala na sejmih odstotek klavnosti živine, da ne bo prišlo do preplačevanja. Občinski ljudski odbor je tudi sklenil, da bodo dogoni živine na prodajna mesta v Postojni vsakega prvega, v Eolskem vsakega 4., v Pivki 10., v Prestranku 18,, v Hruševju 20., v Dolnii Košani 22. in v Planini vsakega 28. v mesecu. OGROMNO ZANIMANJE ZA III. MEDNARODNI SEJEM TEHNIKE Za 111. mednarodni sejem tehnike, ki bo od 23. avgusta do 2. septembra letos v Beogradu, se mimo naš li zanimajo tudi tuji razstavljale!, saj bo razstavljalo .108 jugoslovanskih podjetij in 398 tvrdk iz 23 tujih držav. Največ predmetov (Go odstotkov) bo iz strojne :n kovinske Industrije (tu bo zastopana tudi industrija motorjev in motornih vozil, precizna mehanika in optika), medtem ko bo zastopana elektroindustrija s 15 odstotki, kemična pa z okrog 10 odstotki. Znano je, da Tovarna mesnih izdelkov v Postojni trenutno ne zmore zadovoljiti potreb podeželja po mesnih izdelkih in zato je bilo sklenjeno, da lahko kmetijske zadruge v Planini, Dolnji Košani in Pivki, ki imajo mesnice, koljejo živino, izdelujejo klobase in prodajajo mesno izdelke. Dokler pa Mestna pekarna v Postojni ne bo prevzela preskrbo-vanja s kruhom na področju ICZ Bukovje, bo ta zadruga lahko pekla in prodajala kruh. Petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja postojnske občine predvideva pospešen razvoj kmetijstva, zlasti živinoreje. Zato so odborniki sklenili dode- liti okrog 420 ha zemljišč kmetijskim zadrugam v Pivki, Prestranku, Hruševju in Postojni i/, bivših agrarnih skupnosti, da bodo na njih uredili skupne pašnike. Za njihovo ureditev bodo KZ najele posojilo iz splošnega investicijskega sklada. Med drugim sta oba zbora prevzela poroštvo za posojilo trgovskemu podjetju Javornik v Pivki v znesku 6 milijonov dinarjev, Nižji kmetijski šoli Ravne v višini 4,8 milijona dinarjev, Zivino-rejsko-poljedelskemu kombinatu Postojna pa več kot 97 milijonov dinarjev za obratna sredstva ter 10 milijonov dinarjev za investicije pri preureditvi hlevov. Br V ponedeljek popoldne so v Postojnski jami s skromno, a prisrčno slovesnostjo proslavili lep jubilej: 50. obisk skupine švedskih turistov, ki jih vodi gospod Willy Jacobs, potovalni vodja Svenska Jiirnviigar —• Švedskih državnih železnic. Ko se je skupina 35 švedskih turistov, ki se mudijo na počitnicah v Portorožu, po obisku Lipico in jam — kar spada v enega standardnih izletov, organiziranih po potovalnem uradu »Slavnik« Portorož — vrnila pred Jamsko restavracijo, je gospoda Jacobsa čakalo presenečenje: »Slavnikova« vodič-spremljevallca mu je poklonila t 1' i -' i 1,- ;••:« ■:.■".■ o C f'% SÍ £;;,!?; "veil ';."':/■ ):■■■'•:_ /xj.I 'i/ '' '''' Gospod WiUy Jacobs pred vhodom v Postojnsko jamo, ko je v družbi direktorja Zavoda-Postojnske jame Ela Garzarollijci, šefa turistične službe Slavnika Petra Skrinja rja in drugih proslavljal svoj jubilej šopek 50 rdečih nageljnov, zastopniki uprave Postojnske jame in avtoturističnega podjetja »Slavnik-: Koper pa so jubilantu izročili lepa darila. Gospod Jacobs se je zahvalil za nperičakovano pozornost in je izjavil, da ga je presenetila posebno zato, ker je vendar izpolnjeval samo svojo dolžnost. »Švedska je tako majhna dežela in tako oddaljena,- je dejal, »da v Postojnski jami ni vodiča, ki bi znal švedsko, kot na Švedskem noben vodič ne bi znal slovensko.« Jubilant se je nato vpisal v častno spominsko knjigo. Poudariti je treba, da velja ta švedski potovalni vodja za enega najagil-nejših in najbolj kolegialnih, zraven pa najbolj požrtvovalnih in skrbnih vodij. Tako se je n. pr. tudi tega celodnevnega izleta udeležil kljub temu. da si je pri nezgodi prejšnji petek nalomil dve rebri. »Moji rojaki ostanejo tu samo kratek čas in ne gre, da bi zaradi moje nezgode ne videli krasot Slovenije,« je izjavil. Jubilejni izlet g. Jacobsa je bil hkrati 150. izlet, katerega je letos organiziral Potovalni urad »Slavnik-;, Eden najpriljubljenejših je prav ta v Lipico, Postojnsko jamo in Predjamski grad. Letos je že nad 50 »Slavnikovih« avtobusov vozilo domače in tuje goste na tej izletniški progi. Vseh 150 Slavnikovih izletov pa se je letos udeležilo že skoraj (1000 oseb. J tile KOZINA 36: Prihodnji teden bosta zasedala oba zbora Občinskega ljudskega odbora Hrpelje in med drugim odločala o ustanoviti^ i podjetju Opekarna v Ob rov cm. Ker je v našem okraju pomanjkanje opeke zelo občutno in so cene opeki visoke, je bilo sklenjeno, da v Obrovem, vasici ob avtomobilski cesti Reka—Trst, zgradijo opekarno, ki bo veljala 222 milijonov dinarjev. Jugoslovanska investicijska banka je ugodila prošnji ObLO Hrpelje za najetje posojila za gradnjo opekarne v višini 82,3 milijona dinarjev. Ta opekarna bo proizvajala letno 9,D milijona opekarskih izdelkov. ILIRSKA BISTRICA 5: Ker je stara opekama v Ilirski Bistrici zaradi izčrpane surovinske baze prenehala obratovati, bodo zgradili v Kosezah pri Ilirski Bi strici novo opekarno. Njena zmogljivost bo 10,7 milijona enot. Investicijski stroški bodo znašali 19C milijonov dinarjev. Jugoslovanska. investicijska banka pa je te dni odobrila posojilo v višini 78,2 milijona dinarjev. POSTOJNA 39: V Parjah pri Pivki proučujejo kakovost vode v neki jami. ki je polnjena s podzemsko vodo. Če bodo strokovnjaki. ugotovili, da je voda pitna, bo Vodna skupnost Koper že letos začela graditi vodovod, ki bo zagotovil dovoljne količine pitne vode Pivki in njeni okolici. Znano je namreč, da na Pivškem zelo primanjkuje pitne vode in je zato gradnja tega vodovoda gospodarsko zelo nujna. KOPER 110: Minulo soboto je jugoslovanska ledja »KOZARA« pripeljala 7.520 ton sladkorja. Ta tovor bo izkrcavala do začetka avgusta. »Kozara« ima 4984 BRT in je last Jugoslovanske oceanske plovidbe iz Kotora. V prihodnjih dneh pa bo neka japonska ladja izkrcavala v koprskem pristanišču več sto ton tunine. KOPER 65: Podjetje Istra-Bcnz v Kopru bo te dni odprlo v Kozini eno izmed najsodobnejših bencinskih, postaj. Ta postaja bo imela štiri črpalke, njena posebnost pa bo v tem, da bo z avtomatsko črpalko na električno energijo lahko nudila navadni in super bencin. Kljub velikim investicijam bo bencinski servis visok rentabilen, saj skozi Kozino potuje več sto vozil, ki potrebujejo gorivo in mazivo za nadaljnjo vožnjo. ILIRSKA BISTRICA 61: Te. dni je v Ilirski Bistrici odprlo podjetje Petrol novozgrajeno bencinsko postajo, ki je na oko lepa, po drugi strani pa zelo koristna gospodarska pridobitev 2a mesto. POSTOJNA 14: Letos je do 19. julija obiskalo Postojnsko jamo 120.813 domačih iti tujih turistov, to je za 12.541 več kot lani v istem časovnem razdobju. Zanimivo je to, da je bilo letos 13.979 več inozemcev kot lani in 1458 manj domačih gostov. Postojnsko jamo rade obiščejo tudi razne delegacije drugih držav in tako so si ogledali njene lepote te dni člani perujskega parlamenta, nato pa poveljnik sil OZN na Sinaju general Burns, ki je bil te dni na Bledu in je iz Postojne nadaljeval pot proti Puliti. LJUBLJANA 21-530: Med 24. avgustom in 1. septembrom bo v Portorožu kongres mednarodnega Združenjei za izračun narodnega dohodka. Udeležilo se ga bo okrog 200 strokovnjakov z vsega sveta. Na kongresu bodo poročali. tudi jugoslovanski ekonomisti, med njimi dr. Jakob Sirotko-vič. Srctan Stajic, Slovan Blago-jevič. Dimitrij Dimitrijevič, dr. Gojko Grkič, dr. Rudolf Bičanič in inž. Albin Orthaber. Vodoravno: 1. gibanje za politično in kulturno enotnost vseh Slovanov v prejšnjem stoletju, 11. povrtnina, 12. starogrški pesnik, najstarejši predstavnik grške zborovske lirike, ki je cvetela pri Dorcih, 14. plemenita pasma ovce, 15. spodnji del posode, 16. država v Prednji Aziji, 18. tropska rastlina iz družine lilij, 19. prislov, ki izraža dodajanje, nadaljevanje, 20. lepa ptica močvirnica, 21. deset gramov, 22, grška boginja modrosti in umetnosti, 25. umetnost (lat.), 26. začetnici podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, 27. najvažnejša svinčeva ruda, 28, španski spolnik, 29. mlada kravica, 31. izdam, denunciram, 32. poseben prostor v gledališču, 34. slap Savice v Logarski dolini, 36, pred-log, 37. moško ime, 33. izvrstna jesenska paša za čebele, 39, pesem hvalnica, 41. slavni francoski pisatelj tragedij, sodobnik Moliera (»Andromaha«), 42. zdravilna rastlina, 44. zabavljica, 45. narodopisje. Navpično: 1. garant, 2. turško moško ime, 3. znan Zolajev roman, 4. število, 5. romanski spolnik, 6, slano jezero v vzhodni Turčiji, 7. ilovica, 8. kratica politične organizacije, 9. arabski knez, 10. ime filmske igralke Schell, II. znanost o nastanku vrst, po kateri narava izbira najsposobnejše predstavnike, 13-kraj severno od Trsta, znan po kamnolomih »kraškega marmo-ra«, 14. portugalski otok v Atlantiku, 15. italijanska pisateljica, ki opisuje Sardinijo (Grazia), 17. sladkosti, 19.- smešnica, 20. poseben položaj v šahovski partiji, 22. okrasni ptič, 23. pritok Tibere pri Rimu, 24. spremljevalec i; p 2 3 . 4 5 (y 0 7 8 9 i-' 10 0 J ff tí 0(1 12 14 X .'i'/SíV; 15 m 16 17 10 F) V. 19 isUlii 0j¡ 20 21 K 11 23 24 !!'Hi¡ 25 20 :fj|?' 27 - - !Í/$i'! 23 29 30 <0¡! 31 ¡¿¡¡¡a 32 33 34 1 35 ni 39 30 JÉ? 37 133 ¡0¡¡ 40 41 '42 i ! 43 - ¡if/f 44 15 _ Letos bomo v času od 5. do 12. oktobra praznovali Teden ognja, 27. portugalska kolonija v zahodni Indiji, 30. ime francoskega književnika Gidea, 32. italijanska pokrajina ob Tirenskem morju, 33. zapreka, 35. največji nemški idealistični filozof, 37. podariti, 39. čutni organ, 40. ime Hammarskjolda, 41. ime filmskega igralca Vallona, 43. veznik, 44. srbski predlog. OTROKOVI STAROSTI PRIMERNO HRANO Preti kratldm je Izšla knjižica »Prebrana predšolskega otroka«, ki jo je izdal Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Knjižica vsebuje praktična navodila za izbiro in sodobni način pripravljanja hrane. 57 celodnevnih jedilnikov, razdeljenih na posamezne let.ne čase, bo marsikateri materi olajšalo skrb, kaj in kako pripravili hrano svojemu otroku. Okrajni zavod za socialno zavarovanje Koper je odkupil 700 izvodov takih knjižic, katerih cena je 2S0 dinarjev za en izvod, na pa bi svojim zavarovancem olajšal nabavo knjižice, je prispeval 105 tisoč dinarjev. Tako si bodo zavarovanci lahko nabavili knjižico v otroških dispanzerjih ali pa v posvetovalnicah za matere ,n otroke koprskega okraja po ceni 130 dinarjev. BF preproste obleke za vroče poletne dni liz navadnega pralnega blaga, kakršnega je v naših trgovinah dovolj na izbiro po dostopni ceni. Ce se odločimo za bolj odprto obleko, bo praktično, da si omislimo poleg tudi kratek bolero REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. stator, 7. Mala-ka, 13. hurikan, 15. pelikan, 16. Aneta, 17. oko, 19. Izola, 20. kino, 21, Trier, 23. rak, 24. ena, 25. gams, 26. Arad, -a, 29. sa, 30. nona, 31. Opel, 32. pr., -p, 33. Haag, 34. amin, 35. are, 36. Eol, 38. Oscar, 40. bron, 41. Apaši, 44, tok, 45. Eroti, 46. Rapallo, 48. antimon, 50. etilen, 51. banana. Navpično: 47. L(ev) N(ikolaje-vič Tolstoj), 49. N(arodna) B(anka). PROSPEKT V ŠESTIII JEZIKIH Uprava Postojnske jame, ki je doslej izdala že številne prospekte v tujih jezikih za Postojnsko jamo, je pred kratkim založila še prospekt Pred jamskega gradu. V prospektu, ki ima naslov »Vodnik po gradu v Predjami« in je izšel v šestih jezikih (v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, italijanščini, francoščini in nemščini) v 100.000 izvodih, so objavljeni glavni podatki o nastanku Predjamskega gradu in podatki o sedanji ureditvi in o muzejskih zbirkah, ki so v prostorih poslopja. Vsak obiskovalec bo odslej hkrati z vstopnico za obisk prospekt v jeziku, kakršnega bo Predjamskega gradu dobil tudi želel. Vsekakor je pobuda uprave Postojnske jame, da je izdala prospekt, vredna pohvale, saj bodo številni obiskovalci tega zgodovinsko zanimivega gradu lahko tudi kasneje doma prebirali prospekt. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primoria Josip Ribičič: ZA ZAPAHI Med številne knjige, ki so jih izdale letos naše založbe v počastitev 40-letnice ZKJ, sodi tudi zbirka črtic Josipa Ribičiča ZA ZAPAHI v izdaji mariborske založbe Obzorja. S preprostimi za-piaki svojih doživetij in opažanj iz zaporov v Ljubljani in v raznih mestih Italije je uspelo avtorju ustvariti prepričljiv umetniški dokument iz revolucionarne borbe. S tenkim posluhom književnika je ujel pisatelj čustvovanje sojetnikov, sovraštvo in ljubezen, okrutnost in nežno materinsko ljubezen, zverinsko mučenje in trdnost revolucionarjev. Življenje za zapahi je opazoval Ribičič iz svojega zornega kota in pokazal pri tem veliko življenjsko razumevanje, celo za humor, ki pa izzveni za zapahi malce trpko. Knjigo je ilustriral in opremil Mihael Vojska, Ludvik Askenazy: INDIJANSKO POLETJE V slovenskem prevodu smo spoznavali češkega pisatelja Ludvika Aškenazijja pred časom, ko je revija »Otrok in družina« (prej »Mladi svet«) objavljala njegove »Otroške etude«. Mimogrede rečeno, upajmo, da jih bomo dobili zbrane v knjižni izdaji. Zdaj nam ga je predstavila založba Mladinska knjiga, ki je v svoji žepni zbirki Školjka izdala njegov ameriški dnevnik INDIJANSKO POLETJE. Knjige je lepo tekoče prevedel Božidar Borko, opremila pa Mira Roječ. »Indijansko poletje« je moderen potopis, zmes reportaže in poezije, dejstev in njihove umetniške s tilizacije, resničnosti in njene kritike. V njem. spoznamo največje velemesto sveta, i New York in zamegleni nebotičniški razgled po širni Ameriki. Avtor je preživel v tem velemestu bore tri mesece, premalo, da bi dodobra spoznal to velikansko človeško mravljišče in vendar tako dolgo, da je zaznal njegove značilne pojave. Aškenazijja zanima predvsem delovni človek v deželi velekapitalizma, njegovo življenje, misli in čustvovanje. Knjiga je razdeljena v vrsto kratkih poglavij, od katerih je vsako trenutni, posnetek življenjske stvarnosti. Ilustrirajo jo originalne fotografije iz ameriškega življenja. otroka. V tem tednu naj bi še prav posebno prišla do izraza skrb naše skupnosti za izboljšanje pogojev, v katerih žive otroci. Zlasti je letos poudarjena potreba, da mobiliziramo državljane, starše, mladino in otroke v stanovanjski skupnosti, da bo leta čimprej zaživela kot velika družina. Gre za nadaljnji razvoj obstoječih skupnosti in za ustanavljanje novih. S tem bomo tudi .zboljšali pogoje za ustanavljanje novih otroških ustanov, igrišč in podobno, kar bo prineslo v vzgajanje bodočih socialističnih državljanov nove oblike in novo vsebino. Teden otroka bo pregled uspehov, ki j.h leto za letom dosegamo v skrbi za otroka, in teden, ko sprejemamo nove naloge za prihodnje obdobje. Komplet oziroma kostum z bluzo, podlogo na jopici in kapo iz istega blaga. DOLFKA EOŠTJANClCEVA ZAČASNA PREDSEDNICA ZŽD SLOVENIJE Dne 11. julija 1959 je bila seja tajništva GO ZŽD Slovenije, na kateri so imenovali tov. Dolfko Boštjančič za vršilca dolžnosti predsednice GO ZŽD Slovenije. Na prvem plenumu ZŽD Slovenije, ki bo v jeseni, pa bo izvoljena predsednica. V nedeljo, 19. oktobra 1879 ob treh zjutraj sta delala Edison in Batchelor pri miz*, v laboratoriju Menlo Parka. Nenadoma sta začula na stopnišču težke korake. V sobo je prišel nočni čuvaj Alfred Swanson. Prinesel je posodo s sajami mineralnih olj in jo postavil na mizo poleg Batchelorja. »To je poslednji obrok saj mineralnih olj, gospod,« je rekel. »Hvala vam, A,« je odgovoril Batchelor. »Čakal sem nanje.« Edison je pristopi'.! k Batchelorju, Izumitelj je držal v rokah nekaj koncev belega sukanca. Narezal je niti s pisarniškimi škarjami. Položil je sukanec pred Batchelorja. »Pripravita te niti za kuhanje,« je rekel. »Danes bom naredil nov poizkus.« Batchelor je stresel po deski saje, ki jih je pravkar prenesel Swanson. Vzel je sukanec, ga položil na desko in povaljal po sajah. Bombažni sukanec je vsrkal mastno snov in postal lepljiv in črn. Ko je počrnil nekaj koncev, jih je dal Batchelor Ediosnu. Izumitelj je vzel majhen nezgorljiv pladenj in ga pozorno podložil s svilenim papirjem. Vzel je eno izmed pobarvanih niti in jo rahlo upognil v obliki konjske podkve. Tako je položil na papir. Poleg nje je položil še ostale niti. Čeznje je položil Se en svilen papir. Nazadnje je dal manjši pladenj v večjega. »Sedaj bova dala to v peč,« je rekel, Edison je pekel več ur v vroči peč; skrbno naloženo posodo. Ko se mu je zdelo, da so niti zoglenele, je vzel pladenj iz peči, »Malo bom padremal, medtem ko se vlakna ohlajajo,« je pripomnil Edison. »Zakaj ne bi tudi ti, Batchelor?« Izumitelj je vzel dve težki knjigi s svoje mize In poiskal v laboratoriju prazen prostor. Edison je uporabil knjigi", namesto zglavnika in se stegnil po trdih tleh ter takoj zaspal. Batchelor se je zleknil v stolu. Cez nekaj trenutkov je tudi on zaspal. Ob šestih se je Edison zbudil zelo osvežen. Pozorno je razstavil hladni pladenj. Toplota je spremenila bombažne niti v čiste ogljene zanke. Vtaknil je črno vlakno v stekleno kroglo, ne da bi zlomil drobno, tanko zanko. Medtem se je Batchelor zbudil. Položil je vlakna v cevke in položil stekleno kroglo na črpalko. »To bo zaenkrat dovolj,« je rekel Edison. »Frank bo kmalu prišel z mojim zajtrkom. Bolje bo, če greš tudi ti zajtrkovat.« Ko je Edison govoril, je vstopil Franlc Jehl s toplo hrano iz kuhinje gospe Edisonove. Fant je položil pladenj pred Izumitelja in se lotil svojega jutranjega posla, čiščenja laboratorija. Medtem ko je pospravljal, je Edison pozajtrkoval. »Pladnja ti ni treba odnesti,« je ukazal Edison, »Potrebujem te.« »Poženi' zračno črpalko, dečko moj. Zdaj sem na robu velikega zmagoslavja ali neuspeha, ki bo terjal od nas vseli Se mnogo trdega dela.« Frank je stopil na stol poleg črpalke In odprl zaklopko. Stroj je začel črpati zrak iz steklene krogle, ki jo je bil pritrdil Batchelor nanjo. »Zapri zaklopko,« je ukazal Edison cez nekaj trenutkov. Deček je zaprl ventil. . Izumitelj je obrnil stikalo in spustil šibak električni tok v kroglo. Vlakna so medlo rdeče zažarela. Oba, mož in deček, sta nemo opazovala žarenje. »Vidiš,« je takoj razložil Edison, »vse prejšnje brezzracno G. GLENWOOD CLARK tV¡7 (Odlomek iz povesti THOMAS ALVA EDISON. Izdala založba Lipa Koper v prevodu Daše Komac in v opremi Emila Marinška) žarnice niso gorele dlje kot nekaj minut. Mislili smo, da so brezzračne, pa niso bile. Ko smo vkljuBli poln, tok, je vročina izrinila zrak, lci je bil v oglju. Ta novi zralc je napolnil žarnico, pokvaril brezzračni prostor in povzročil, da so vlakna zgorela. Sedaj grejem vlakna ponovno, da odstranim zrak. It," bi utegnil biti v njih. Brž ko bom prekinil tok, začni ponovno in izčrpaj ves zrak iz krogle. To drugo črpanje bo ustvarilo popoln brezzračni prostor in svetilko, ki jo potrebujem.« Cez nekaj sekund je Edison i-zlclopll električni tok. Vlakna so se ohladila in potemnila. »Začni črpati, Frank,« je rekel Edison,« sedaj bova videla uspeh mojega novega poizkusa.« Frank je odprl ventil in zračna črpalka je začela delovati. Po stopnicah je prišel pihalec Ludwig Boehm. »Gospodar,« je rekel z močno tujim naglasom, »rad bi bil popoldne prost. Sel b/ v New York. Nazaj bom še danes do šeste ure zvečer.« »Prav, Boelim,« je odgovoril Edison. »Toda preden greš, mi napihni še nekaj krogel. Utegnil bi jih potrebovati pred koncem dneva.« Boehm je odšel, Cez nekaj časa je ukazal Edison Franku, naj ustavi črpalko. »Sedaj bova videla, kako dolgo bo gorela nova brezzračna krogla,« je rekel izumitelj. Cez trenutek je Edison zavrtel stikalo tako, da je ojačil tok do kraja. Vlakno je svetlo zažarelo in oddajalo toplo, jasno svetlobo, bleščečo celo v jutranjem soncu, ki je si jalo skozi laboratorijska okna, Boehm se je kmalu vrnil z novo napihnjenimi kroglami. Položil jih je na mizo in obljubil, da se bo vrnil v Menlo Park do šeste ure, ter odhltel, da bi ujel vlak prot. New Yorku. Edison in Frank sta gledala žarečo svetlobo. Preteklo je petnajst minut, nato ena ura. Do dvanajsti'li je gorela luč skoraj štiri ure — najdlje, lcar je kdaj koli gorela kakršnakoli luč v laboratoriju. Frank je čul udarce lastnega srca. Ali je gospodar ustvaril popolno luč, za katero se je tolilco časa mučil? Proti popoldnevu je luč še kar naprej razlivala svojo mehko svetlobo in Edison ni hotel zapustili laboratorija. Frank mu je prinesel na pladnju južino. »Dolgo že delaš, fant moj,« je rekel izumitelj, »Bolje bo, da greš domov in se spočiješ.« »Dovolite mi, da ostanem, gospod Edison,« je prosil Frank. »Rad bi z vami opazoval.« Edison se je nasmehnil svojemu mlademu pomočniku: »Ce res hočeš ostati, lahko ostaneš.« Istega popoldneva ob šestih sé je vrnil Ludwig Boehm iz New Yorka. Edison ga je prosil, naj zapečati kroglo, medtem ko še gori na cev. zračne črpalke. Boehm je z izkušenimi strokov-lijaškimi gibi zapečatil svetilko. Brezzračna krogla je sedaj visela na lastnih žicah. Skupinica opazujočih je veselo šepetala, ko je odbila ura osem, Svetilka je gorela neprenehoma dvanajst ur. Pri jazno so svetovali Edisonu, naj gre domov in se naspi, a njegovi uslužbenci bodo medtem stražili. Totla Edison ni hotel oditi. Hotel je strašiti sam vso noč. Frank Jehl ga je prosil, če sme bedeti z njim. Edison mu je dovol'1 bedeti vso noč, ker se je spomnil na stotine krogel, iz katerih je deček črpal zrak, in ker je želel, da bi bil njegov zvesti sodelavec zraven, ko bo zmagala prva električna svetilka na svetu. Opolnoči je poslala gospa Edison pladenj hrane. Ob svetlobi svetilke, ki' je še vedno zmagoslavno gorela, sla si razdelila Edison in Frank polnočno pojedino. V teh dolgih, nočnih uralt so večkrat prišli za nekaj minut Kreusi, Boelim in Lawson. Svetilka je še živela in žarela. V ponedeljek, 20. oktobra ob osmih zjutraj je čudežna svetilka gorela 24 ur. Ed'son in Jehl sta utrujena in zaspana odšla na svoje domove, da bi malo zadremala. Stražo so prevzeli Batchelor in drugi. Obljubili so, da bodo natančno zapisali minuto in sekundo, ko bo dogorela luč. V ponedeljek zvečer sta se vrnila Edison in Frank v laboratorij. Luč je še živela. Batchelor in njegovi pomočniki" niso hoteli iz sobe. Gospa Sally Jordan jim je poslala iz penziona hrano. Stražarji so si začeli pripovedovati šale in peti, da bi ostali budni. Se med šalami in pesmijo so jim uhajale oči k sijoči stekleni obli. Edisona je bolela glava, ker je venomer strmel v žareče vlakno v svetilki. Sedel je k orglam v laboratoriju in z enim prstom igral melodijo, da bi preglasil utrip svojega srca. Ob sončnem vzhodu v torek, 21. oktobra 1379, je prva svetilka še gorela. Vsak delavec, ki je lahko zapustil svoje mesto, je prišel v laboratori j. V torek popoldne med eno in drugo uro je vedel Edison, da je ustvaril svetilko, Iti bo neomejeno dolgo gorela. Hotel je izvedeti kaj več o tej magični svetilki, zato je sklenil, da jo bo razdrl. Možje so zadrževali dih, ko je Izumitelj električne luči položil roko na stikalo, ki je uravnavalo tok. Izumitelj je bolj in bolj jačal tok. Vlakno je žarelo svetleje in svetleje. Naenkrat se je zabliskalo in luč je ugasnila. Edison je odstranil uničeno kroglo in jo takoj poslal na pregled pod mikroskop. Električna luč se je rodila v torek, 21. oktobra 1879, ko je izdelal Edison prvo trajno brezzračno žarnico. Ponosen na svoj izum, je prosil izumitelj glavnega urednika »New York Heraida«, naj pošlje novinarja v Menlo Park. Marshal Fox in časo-p sni ilustrator sta pohitela v Edisonov« delavnico. Pod vodstvom laboratorijskih uslužbencev sta delala novinar in ilustrator dva tedna. V nedeljo, 21. decembra, je »Herald« objavil zgodbo o izumu električne luči. &ULTUR PKOSVETA >îr PROSVETA ft RA PKOSVETA ft KULTURA 'ETA ir KULTURA FKOSVETA ft KULTURA P OKROG NOVEGA ZAKONA IN ŠOLSKIH PROBLEMOV V SEŽANI aiek '-V Pppfi ■iaisSît^'csZA.-.-J. ^ kžLite Sesti filmski festival v pulju Stara Vespazijanova arena v Pulju je šestič prizorišče dosežkov jugoslovanske filmske proizvodnje. Letos bo v konkurenci sodelovalo 15 celovečernih igranih fimov, C kratkometražnih igranih m 19 dokumentarnih, risanih in ostalih filmov. Izven konkurence bodo predvajali 4 koprodukcije. Večina letošnjih filmov obravnava vojno tematiko, medtem ko se je pet režiserjev spoprijelo s sodobnimi temami. Tudi letos pa ni na sporedu nobene filmske komedije, glasbenega filma alj solidnega filma lažjega žanra. Nekateri filmi so že doživeli svojo premi-ero pred puljslcim festivalom, nekateri pa jo bodo šele v Areni. Kot vsako leto, je tudi letos za festival veliko zanimanje lin posebne upe zbujajo mladi režiserji. mladinski festival na dunaju Na Dunaju je te dni VII. svetovni mladinski festival pod geslom »Za mir in prijateljstvo«. Jugoslavijo zastopajo člani vseh sekcij beograjskega študentskega kulturnoumet. društva »Ivo Lola-Ribar«. Nastopilo pa bo še več jugoslovanskih solistov. Na željo prirediteljev je naslovil festivalu svojo poslanico predsednik republike Tito. gostovanje poljskega ansambla V začetku avgusta bo prispel v našo državo poljski ansambel »Mazovš«, ki izvaja poljske narodne pesmi in plese. Nastopiii bodo v Mariboru, Opatiji, Pulju, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu. Spremlja jih lastni orkester. balet jeroma robinsona v jugoslaviji V našo državo pride na gostovanje priznana baletna skupina enega najslavnejših plesalcev ZDA Jeroma Robinsona. Baletna skupina bo najprej nastopila v Beogradu in Zagrebu, za konec avgusta pa tri dni na Dubrovniških poletnih igrah. Ansambel bo nato nadaljeval turnejo po številnih evropskih državah, jugoslovanska grafika v benetkah V Benetkah so pretekli teden odprli razstavo sodobne jugoslovanske grafike, kr sta jo organizirali Moderna galerija iz Ljubljane :n Direkcija lepih umetnosti Iz Benetk. Razstavlja 3G avtorjev 125 umetniških del v raznih grafičnih strokah, Iz Benetk bodo prenesli razstavo še v druga italijanska mesta. Nekateri italijanski časopisi pišejo, da je to letos najpomembnejša manifestacija grafične umetnosti v Italiji. v zadru seminar slavistov Pretekli teden se je začel na filozofski fakulteti v Zadru seminar študentov slavistike iz Poljske, Francije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije, Seminar bo zaključen v Zadru 2, avgusta, nakar se bo o. avgusta nadaljeval v Splitu in Dubrovniku. Razprava o predlogu zakona o osnovni šoli je bila najvažnejša točka dnevnega reda seje Sveta za prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora Sežana 16. t. m. Seje so se udeležili tudi upravitelji sedanjih osemletnih šol. O najvažnejših določbah zakonskega predloga je govoril okrajni šolski inšpektor tovariš Živko Tomišič, razprave pa so se udeležili razen predsednika sveta tovariša Alfonza Grmeka, ki je tudi povedal nekaj uvodnih misli, še drugi člani sveta in šolski upravitelji. Predlog je namreč po vsebini tako bogat, da zahteva bistveno spremenjene poglede na to izredno važno družbeno področje, obenem pa predstavlja izhodišče in smernice za delo komune in njenih družbenih institucij pri vzgoji najmlajših, pa tudi odraslih državljanov. Tudi sežanska občina bo morala ob uporabi duha in črke tega zakona reševati in rešiti kopico problemov, ki se bodo prav ob njem postavili v še ostrejšo luč. Da pa bi bili njeni uspehi na tem področju hitrejši in bogatejši, bo vsekakor nujno, da se z vsebino zakona že kot predloga, zlasti pa ko bo sprejet, seznanijo vsi šolski odbori, starši ter politične in gospodarske organizacije. Na tej seji je svet razpravljal tudi o šolskih uspehih v preteklem šolskem letu, ki so razen redkih izjem boljši od lanskoletnih uspehov. V posebni točki dnevnega reda je svet za prosveto in kulturo sprejel sklep, da se pri vajenski šoli y Sežani poleg obstoječih dveh oddelkov lesne in kovinarske stroke ustanovi še oddelek elektro stroke — šibki tok. Predlog za ustanovitev novega oddelka je dalo podjetje »Telekomunikacije« — obrat Sežana. Predlog sloni na izredno veliki potrebi po kvalificiranem kadru že pri sedanji proizvodnji, ki je relativno preprosta. Če pa hoče podjetje v perspektivi napredovati in prehajati postopoma na proizvodnjo bolj kompliciranih aparatov, n. pr. televizijskih aparatov, potem je predlog ne samo še bolj razumljiv, ampak logičen in nujen. Tečaji za najosnovnejšo tehnično izobrazbo delavcev, ki jih je po novem letu končalo okoli 100 delavcev, ne zadostujejo. Tudi tečaji za prekvalifikacijo in nadaljnje izpopolnjevanje kvalificiranih delavcev, ki bodo jeseni in v bodoče sploh, ne bodo krili nujnih potreb. Potrebno je zagotoviti normalen dotok kvalificiranega kadra. Problem je toliko lažji, ker podjetje samo razpolaga s strokovnimi predavatelji, pripravljeno pa je finansirati izdatke za nove oddelke najmanj do konca tega proračunskega leta. Pouk bo soliden: dopoldne praksa v -obratu, popoldne >pa teoretični pouk v šoli. Kapaciteta oddelka bo okoli 15 vajencev v enem letniku. Sprejeti bodo absolventi osemletnih šol. Podjetje že proučuje pred- metnike za nov oddelek in jih bo dalo v potrditev Svetu za šolstvo LRS. Ustanovitev tega oddelka v Sežani je popolnoma utemeljena, ker razen v Ljubljani in Mariboru ni nobene šole te vrste, v vsej Primorski pa je edino v Sežani večji obrat te stroke, zato pa bo enventualno sprejemal vajence iz drugih občin, saj je pomanjkanje tega kadra tudi drugod. -er :/v i '''r^f ; ^"■■"V-i ' i? VÏ^Bt' '.'i':'' i"' ., " V-iHi .T^'; w mmmmyr '»f®É ■I Z otvoritve filmskega studia v Portorožu pretekli teden Ko je bila 195G. leta oddvojena od »Triglav fJma« iz Ljubljane tehnična baza, iz katere je bilo ustanovljeno podjetje za tehnično .izdelavo in obdelajo filmov »Filmservis«, se je le-to znašlo zaradi pomanjkanja ustreznih filmskih prostorov, v katerih bi filmska podjetja snemala filme, v zelo neugodnem položaju. Zasilne prostore v Trnovem v Ljubljani so morali opustiti, nadomestilo zanje pa ni bilo ustrezajoče. In ko je vodstvo Filmservisa sirom po Sloveniji iskalo primeren kraj za zgraditev filmskih ateljejev, je našlo za izpolnitev svojih načrtov polno razumevanje prav ob slovenski morski obali, pri ObLO Piran. Predsednik jim je namreč ponudil za atelje dokaj primerno lokacijo, ob cesti med Portorožem in Piranom, prostore zraven tovarne mila »Jadranka«. Prvi ogled prostorov je bil vse kaj drugega kot vzpodbujajoč. Zakaj — od mogočnih velikih poslopij, v katerih je do 1908. leta obratovala piranska steklarna, so ostali le kupi ruševin, gole stene poslopij, kotanje in kupi smetišč, vse pa preraščeno s travo in grmičevjem. Zob časa se je dodobra zagrizel v ruševine in vse je kazalo, da jih bo zgrlzel do konca. No, ker pa se je v zadnjem hipu za-gr.zel vanje kolektiv Filmservisa iz Ljubljane, so se nekdanje ruševine v dobrih dveh letih spremenile v lepo urejene, obnovljene stavbe, v katerih prostorih je dovolj tehnične opreme za snemanje filmov. Povedano drugače: kolektiv Filmservisa je z 11 milijoni dinarjev zgradil prave filmske stud je, ateljeje in številne druge potrebne delavnice, v ka- žp^ssss^sšgsi Ï : ..«SME ^jfei$tegs?P>r ; r ; Avrelij Lukežič: Motiv s Kr.asa V kulturnem domu v Portorožu je preteklo nedeljo zaključil tržaški slikar dr. Robert Hlavaty razstavo svojih najnovejših akvarelov. Razstava je tako po umetniški višini kakor po obisku in odkupu kar dobro uspela in seznanila z njegovo umetnostjo tudi veliko tujih turistov. Tudi tokrat, kakor že prej večkrat, se nam je predstavil I-Ilavaty kot Izrazit slikar barvnih vtisov in doživetij motivov, katere si išče pretežno ali skoraj izključno po kraških vaseh, Trstu, istrskih mestecih, ladjedelnicah in plavžih. Prav ti motivi pa mu nudijo največ priložnosti za njegovo akva-relno tehniko mehkih, prelivajočih se barv, katere rad omejuje s krepkejšimi, često zelo temnimi obrisi. S tem daje slikam večjo razgibanost in tvar-nejšo predmetnost. Na drugi strani pa zna biti Iilavaty tudi še tiše ubran, še bolj izrazito liričen, kar dosega z mehkobo barvnih prelivov brez premočnih obrisnih črt. Tu je vseskozi pesniški kolorist v smi- slu doživljenih impresij, čeprav brez impresionističnega stila, kakršnega smo bili vajeni pri nekdanjih impresionistih. Najznačilnejša za to je bila na portoroški razstavi nežno ubrana slika »Oljike«. Sivi toni se tu prelivajo celo v rdečkaste, zakaj Hlavaty se izogiblje zelenju poletne narave. Ni mu dovolj barvno razgibana. V tem se včasih poslužuje tudi slikarske »licen-cie poetice«. Še nežnejša v svojem harmoničnem ravnotežju pa je morda slika »Plavž«, ki je visela ^oleg prej omenjene. Tako se nam je predstavil HIavaty tudi v Portorožu kot izrazit akvarelist in slikar živih barvnih impresij, katere mu vzbujajo zlasti južnjaško razgibane vaške in mestne hiše, pri katerih mu služijo pokrajine kvečjemu za ozadje, karakterni ambient. Tehnično se je v zadnjem času le še izpopolnil. Potenciral se mu je tudi čut za poglobitev doživetij, kar nam zagotavlja, da smemo pričakovati od njega še lepe stvaritve. ter'h se bodo proizvajalci filmov in igralci prijetno počutdi, Vsekakor bi bilo 11 milijonov premalo, če ne bi kolektiv s svojimi močmi pomagal od začetka do konca graditi. Čeprav filmski studio lani še ni bil popolnoma dograjen, so v njem že posnel; tri filme: italijanskega »Velika sinja cesta«, francoskega »Zločin na begu« in nemškega »Grof Luk-semburški«, razen tega pa še detajle iz slovenskih filmov »Tri četrtine sonca« in »Dobro morje«. Prejšnj,;. četrtek so novi filmski studio v Portorožu slovesno odprli. Številni gostje, med katerimi so bili tudi sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS Beno Zupančič, podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljan-čič, predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj in sekretar občinskega ko-mijeta ZK Piran Gustav Guzej, so si ob tej priložnosti ogledali prostore, med katerimi imata dve veliki dvorani okrog 700 lev. metrov površine. Ob koncu slovesnosti je predsednik ObLO Piran Davorin Ferligoj čestital direktorju Filmservisa dr. Stanku Repetu k doseženi, zmagi in med drugim dejal: »Težavno si danes predstavljajo tisti, ki niso pred let; poznali opuščenih in razrušenih prostorov nekdanje steklarne, kako je bilo vse to videti. Tembolj nas zato veseli, da se je kolektiv tako marljivo lotil dela in obnovil prostore oziroma podrtije, katerih številni drugi interesenti sploh niso hoteli. Prepričan sem, da bo filmska dejavnost zaradi novih filmskih študijev v Portorožu gotovo prispevala delež k razvoju turizma na obalnem področju, saj bo zaradi številnih ljudi v tem ateljeju to prav dobra propaganda za naše kraje,« Nove filmske študije v Portorožu si bodo v najkrajšem času ogledali zastopniki tujih flmskh družb, saj bodo v njih lahko snemali, če jih bo zunaj oviralo slabo vreme. Po končanem letošnjem puljskem filmskem festivalu pa bodo obiskali te študije tudi naši filmski produeenti. »Tr.glav film« iz Ljubljane pa bo meseca oktobra ali novembra posnel v teh študijih novi celovečerni slovenski film »Akcija«. —ba Stanko Janež: VSEBINE SLOVENSKIH LITERARNIH DEL. Oprema: J. Accetto. Založba Obzorja Maribor 1959 Problem malega naroda je večen, prav zato, ker je narod majhen. Zaradi tega mu je treba zbrali vse sile, če se hoče obdržati na površju in če hoče plavati vzporedno z velikimi, bogatejšimi in silnejšimi narodi, ki jim izvira življenjska moč že iz njihove velikosti. Literatura je bila, je in bo pri takem narodu stičišče vseh pomembnejših sil. kovačnlca vsakega kaj ostrejšega samoobrambnega meča, Ni pretirano, če spričo dejstev, da smo v 1100 letih pokazali kaj malo državotvornosti in imeli samo eno NOB trdimo, da je Slovencem literatura največja zakladnica in da je zato dolžnost vsakega izmed nas spoznati jo. Stanko Janež nam je s knjigo »Vsebine slovenskih literarnih del« pot tega spoznavanja zelo olajšal. Ne le d jaku in študentu, marveč vsakomur, naj bi bila ta knjiga postala svetovalec, lcaj nai bere. in pripomoček za hitrejše dojemanje in globlje umevanje prebranega. Očitki, da bi knjiga kot učbenik lahko zavajala zlasti dijaštvo k ne-samostojnosti, se rodijo le površnemu presojevalcu. Drzna bi bila namreč trditev, da umetnino v celoti doumemo že ob enkratnem branju, daleč izmišljena pa, da prodremo v njeno bit že kar s pomočjo njene kratke vsebine. Držalo bi to le za negloboka dela, ki pa niso umetnine. So ljudje, ld so v svojem ž vljenju prebrali goro knjig in slišali vsaj dve ur radijskega hreščanja na dan. toda človek strmi ob njihovem površnem poznavanju prebranih knjig in slišane glasbe. Zakaj je tako? Ker je znanje vedno in povsod v sorazmerju s poglobljenostjo dojemanja. In če b se po vsem tem kdo skušal dokopati do poznavanja slovenske literature, tudi šolskega, le s pomočjo vsebin v tem priročniku, bi kupil samo »dneva polhen žakelj«, kakor pravi Prešeren. Knjiga je nastala z namenom, da bi bila svetovalec in pripomoček, in je v teh mejah več kot odlična, toda tud. le v ta namen uporabljiva. V prepričanju, da bo knjiga pomagala spoznavata tisto, kar je v naši zgodovini najdragocenejšega, kar nam ne vzbuja tesnobe samokritike, marveč ponos jo vsaki, še tako skromni privatni knjižnici priporočamo. J. HOČEVAR Zdi se, da imajo nekateri naši slovenski tržaški slikarji nekaj čudovito sorodnih elementov, zlasti še izbiranje motivov ter njihovo impresivno dojemanje in podajanje, čeprav so si po tehniki in zmogljivosti dokaj različni. To velja za Cesarja in Hlava-tyja, pa tudi za Avrelija Luke-žiča, ki razstavlja te dni v mali galeriji koprskega muzeja 20 zelo svojskih risb. Kakor Cesar in Hlavaty (pa tudi Spacal, kolikor je še predmeten), uporablja tudi Lukežič pretežno le motive od morja in s Krasa, vendar skoraj brez izjeme same čiste pejsaže, Njegove risane poteze, za katere uporablja večinoma sepio in le izjemoma črni tuš (Škedenjski plavži), so skopo, ponekod celo zelo skopo odmerjene, na kljub temu popolnoma zadostujejo, da nam z njimi pričara vso tipiko izbranega motiva: kraške pokrajine, vasi, ribiške čolne, koče itd. Celo žito na Krasu, katero je upodobil kar v štirih risbah, je naznačeno le z nekaj črtami, a ga vendarle ču- timo in vemo, da raste ali zori. AH pa Tanki rtič, Ribiški čolni v Lignanu, Ribiške koče v Ligna-nu! Le nekaj potez, in z njimi jè že vse povedano. Če bi jih bilo več, bi se glavna karakteristika motiva celo zabrisala. V tem je Lukežič mojster, ki zasluži vse priznanje. Bolj izpolnjene so le nekatere risbe, kakor n. pr. Motiv iz Skednja ali Kanin. Skoraj vse v Kopru razstavljene Lukežičeve risbe so kolori-rane, in sicer pretežno s pasteli, kar jih lepo dopolnjuje in poživlja, čeprav je koloriranje risb često kočljiva zadeva. Na že omenjeni risbi Tanki rtič, gledan s strani Lazareta, je umetnik dosegel izredno lepo perspektivno globino že samo z rahlo modro naznačenim morjem in delom neba. Na obeli motivih iz Ligna-na mu je za dopolnitev karakte-rizacije in doživetja služila prav tako rahlo naznačena rumena in še delno oranžna pastelna barva. Kras pozimi pa je dobil svojo zimsko značilnost celo ¡samo z neporisanim in nekoloriranim kosom papirja v ospredju (sneg) in v ozadju (megla), medtem ko čutimo med obema v sredini le nežen zalenkast pas zimskega kraškega pašnika, R. Rehar V petek popoldne je iz doslej še neznanih vzrokov izbruhnil velik požar v gospodarskem poslopju Franca Turka, kmeta v Hrenovicah pri Postojni. Požar je upepelil gospodarsko poslopje in stanovanjsko hišo ter popolnoma uničil tudi stanovanjsko hišo njegovega soseda Jožefa Novaka. Ogenj se je naglo širil predvsem zaradi tega, ker so bila vsa tri poslopja krita s slamo, ni pa mogel uničili solidno grajenih hiš Ludv.ka Gorjanca, VJncenca in Jožefa Grila ter Franca Smrdela, čeprav je bila nevarnost, da bi tudi to zagorele. Požrtvovalni gasilci so uspeli rešiti Francu Turku kravo in svinjo ter nekaj gospodarskega orodja ter pohištva, Jožefu Novaku pa vso živino, kmetijsko orodje in pohištvo, Posebno prizadeven pri gašenju požara je bil kovač I-Iinko Rupnik, ki je reševal kljub temu. da je bil že zelo opečen. Zal mu pa ni uspelo rešiti iz goreče hiše 72-letne Terezije Turk, ki je postala žrtev plamenov. Poškodovana sta bila tudi kmeta Franc pa&no- ua&dtol&tvu, Tovariš urednik! Vas Hrašče je od Postojne oddaljena 5 km in se šoloobvezni otroci vozijo v šolo z avtobusom. Zaradi slabe ceste ne vozi avtobus skozi vas, pač pa po novi cesti za vasjo. Na postajališču ni čakalnice in otroci morajo čakati na avtobus nezavarovani pred dežjem, snegom in burjo. Večkrat sedejo v avtobus mokri in premraženi. Mnogokrat se je že govorilo, da bi bilo nujno potrebno zgradili na postajališču primerno utico in za to so že pred leti zbrali nekaj gradbenega materiala, ki pa je sedaj izginil. Res, da smo sedaj sredi poletja, vendar pa je prav, da že danes opozorimo pristojne činitelje na željo vaščanov, io je na takojšnjo zgraditev avtobusne čakalnice. T-Iraščan Mornarji: Stepan Borič iz Vipave 174, Danilo Metlika iz Klanca pri Kozini in Franc. Cesar iz Pivke, ki služimo vojaški rok v Lov-ranu, iskreno pozdravljamo vse prijatelje in znance. P/l » BIHAČ« je 22. julija zapustila Bremen za Casablanco, kamor je prispela 30. julija. P/l »DUBROVNIK« je 20. julija plula skozi Gibraltar za Reko. kamor je prišla 27. julija. M/l »GORENJSKA« je 23. julija zapustila Beyrouth za Port Said. P/l »LJUBLJANA« je prišla 23. julija v Sibenik, od koder odpluje 1. avgusta za Zda-nov. M/l »MARTIN KRPAN« je še vendo v ladjedelnici v Piranu na popravilu. P/l --NERETVA« je 22. julija plula skozi Gibraltar za Split, kamor je prišla 30. julija. Mil »PIRAN« je 6. julija prišla v Dairen, kjer naklada za kontinent, kamor je odplula 2S. julija. P/l »POHORJE« je 14. julija prišla v Bassein. kjer naklada za Rangoon, kamor je odplu-la 2S. julija. Pil »ROG . je šla 10. julija skozi Aden za Japonsko. P/l »ZELENGORA.: je 22. julija zapustila Gloucester za Houston, kamor je prispela 20. julija. Smrdel in Franc Turk. Škodo, ki jo je napravil ogenj Francu Turku, so ocenili na 2 milijona dinarjev, hiša pa je bila zavarovana na 1,5 milijona dinarjev, medtem ko ima Jožef Novak okrog 1,8 milijona dinarjev škode, zavarovan pa je bil za milijon di na rje v. » * * Istega dne proti večeru se je peljal na njivo 47-letni čevljar Franc Ferfila iz Senožeč. Približno dve sto metrov iz vasi je vanj udarila strela ln ga ubila. Medtem ko se je v celotni Sloveniji dvignilo število turističnih nočitev v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta samo za 5 odstotkov, in je ponekod, zlasti na Gorenjskem (razen Bleda) in v Soški dolini celo nekoliko nazadovalo, smo doživeli v koprskem okraju nepričakovano velik porast. V Piranu, skupaj sFijesom in Strunjanom, so dosegli porast kar za 55 °/o, v Kopru z Ankaranom za 43 %, v Portorožu za 41 odstotkov in v Postojni za 27 °/o. Skupno smo imeli v naštetih štirih glavnih turističnih središčih našega okraja od 1. januar- • ja do 30. junija 119,390 nočitev ali 36.348 več kot lani. Porastlo pa ni samo število nočitev naših državljanov, marveč še bolj tujih. Od celotnega porasta 36,348 nočitev jih je odpadlo kar 26,731 na tujezemske ali več kot dve tretjini. Koper z Ankaranom je imel v tem času 7.469, Portorož 15.363, Piran s Fijesom in Strunjanom 2.530 in Postojna 1.372 več tujih nočitev kot lani v istem času. Portorož je poslal letos celo še bolj letovišče tujezemcev, kakor je bil doslej, a dobro se uveljavlja v tem tudi Ankaran. Od skupnega števila 57.019 nočitev, kar iih je imel Portorož, je bilo 38.514 tujih in samo 18.505 domačih. To, in sploh vse povečanje, gre na račun povečanih nastanitvenih kapacitet — pa tudi boljše zasedbe. Med domačimi turisti so prevladovali Slovenci, seveda pretežno na račun počitniških domov DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000.— dalje ter VESPE in .MOTORJE, nove ter rabljene. Vam nudi tvrdka MARCO N, TRST, Ulica Pieta 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavije. vajenca ali va.jenko sprejmemo v uk. 'PEKO , prodajalna obutve, Koper. IZŠEL BO NOV GOSPODARSKI ADRESAR Uredništvo »Nove proizvodnje« iz Ljubljane, ki je doslej uredilo že dve 'izdaji Gospodarskega adresarja LRS« (prvega v Gospodarskem koledarju 1953. leta, drugega pa 195G kot samostojno publikacijo), je po nasvetu gospodarskih ustanov in zbornic že začelo zbirati podatke za nov ■ Gospodarski adresar LRS«, Le-ta bo obsegal vse dejavnosti našega gospodarstva, dalje bančništvo 111 hranilni, promet ter naše odnose s tujino (izvoz, uvoz, naslovi naš.h in tujih diplomatskih zastopstev ter predstavnikov). Novi adresar bo dotiskan do 1960. leta. Tajništvo za gospodarstvo OLO Koper opozarja kmetijske zadruge, zadružne poslovne zveze, družbena posestva in vse tiste, ki se bavijo in so dolžni skrbeti za pravočasno in pravilno oskrbo trga z mesom, da je s 15. julijem t. 1. v veljavi zvezna odredba o prepovedi klanja telot in jag-njet (Ur. list FLRJ št. 29/572/58). prepovedano je klanje moških telet izpod 3, ženskih telet izpod G mesecev starosti, oduosno izpod 200 kg žive teže. Klanje jagnjot 111 omejeno za področje našega okraja, Zadružne poslovne zveze, kmetijske zadruge in družbena kmetijska posestva so dolžna odkupiti in prevzeti v pitanje moška teleta izpod 3 me-seecv starosti, oziroma vsa teleta, ne glede na starost izpod 200 kg žive teže, ki jih prodajo proizvajalci, ki nimajo pogojev za pitanje ali za vzre-jo. Živinski potni listi za teleta za zakol se bodo izdajala samo v izjemnih nrimerih bolezni ali telestnih liib teleta. Za vsak prekršek oziroma za vsako zaklano žival se kaznuje: — gospodarska organizacija ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 3000 do 20.000 din; — odgovorna oseba gospodarske organizacije ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 10.000 din; — posameznik z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 din. Za upravno kazenski postopek zaradi prekrškov predpisov navedene odredbe veljajo določbe temeljnega zakona o prekrških. Vsa ostala pojasnila dobite na kmetijskem in veterinarskem inšpektoratu. v Piranu, Fijesu, Strunjanu in Ankaranu. Mod tujci pa so se zvrstili Avstrijci, Zahodni Nemci, Švedi, Norvežani, Danci, Holand-ci, Angleži, Francozi, Italijani m drugi. Dokončni rezultati števila nočitev v mesecu juliju še niso v celoti znani, ti, kar jih je na razpolago, pa dokazujejo še nadaljnji porast. Tako bomo dosegli letos še dosti večji napredek kakor smo ga lani. -ar. ÖFVW z Dunaja poroča v svojem biltenu št. 271 naslednje: Walt Disney, znani filmski ustvarjalec, ki se je pred kratkim Zbirka »Igra in delo«: KOMPAS V zbirki »Igra in delo«, ki jo sistematično izdaja založba Mladinska knjiga, je izšla najnovejša knjižica KOMPAS, ki otroku nazorno pokaže, kako si izdela najpreprostejši kompas. Obenem ga pouči, kaj je ta priprava in za kaj nam služi. Tekst in risbe v knjižnici so dela Janka Korena, oprema pa Mire Roječ. Knjižica bo dober pripomoček za politehnično vzgojo po naših šolah. Audie Murphy: V PEKEL IN NAZAJ V posebni zbirki žepne oblike Školjka izdaja založba Mladinska knjiga vsak mesec napredno, času primerno in ceneno knjigo. Vsebina knjig je sodobna. Tako je med drugim izšla v tej zbirki tudi knjiga, ki sodi v vrsto ameriških romanov iz zadnje vojne. Z godbo smo že pred časom spoznali v filmu, ki je narejen po romanu V PEKEL IN NAZAJ in pomeni, avtobiografske zapiske avtorja Audia Murphya in njegovih tovarišev s fronte. Avtor sam je tudi igral v filmu glavno vlogo. To je odkrila, brezobzirna, mestoma celo cinična pripoved pe-šaka iz prve linije, borca, ki je moral skozi dve težki in krvavi invaziji: v Italiji in Nemčiji. Knjigo je prevedel Herbert Grün in jo poživljajo fotografije iz filma. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja ELEKTRO-KOPER, Koper, Vojkovo nabrežje št. G RAZPISUJE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA 1. Referenta za meritve. 2. Referenta za DV in TP. 3. Vodjo knjigovodstva (glavni knjigovodja) 4. 3 kvalificirane clektromon-terje in 4 elektroinstalaterje. 5. 5 učencev za Elektrogospodarsko šolo in 2 vajenca za Elektroservis Piran. POGOJI: Pod 1 in 2 elektrotehnik z večletno prakso. Pod 3 ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola z večletno prakso. Pod 5 se zahteva, da so z uspehom končali nižjo gimnaz:jo ali osemletko in da stanujejo na območju občin Koper, Izola ali Piran. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanja zagotovljena za delovno mesto pod 1, 2 in 3. Prijave z navedbo dosedanjega službovanja in s kratkim življenjepisom sprejemamo do 15. avgusta 1959. mudil na večdnevnem obisku na Dunaju, namerava posneti enega svojih priljubljenih kulturnih filmov o svetovnoznani španski dvorni jahaški šoli. Film naj ne bi prikazal samo mnogoobeudo-vanih izvajanj lipicancev, »cesarjevih belih konj« v razkošni baročni jahalni šoli v dunajski dvorni palači, temveč nas bi popeljal tudi v kobilarno Piber v Zahodni Štajerski, kjer vzgajajo lipicance. Morda pa bi se dalo najti primeren način za opozorilo tega filmskega tvorca, da je naša Lipica dejansko zibel vseh lipicancev in da bi njegov film samo pridobil na vrednosti, če bi prikazal lipicance tudi tam, od koder izvirajo. J. RAZPIS ŠTIPENDIJ za kandidate I. letnika oddelka za dvojezično šolstvo na učiteljišču v Kopru OLO Koper, komisija za štipendije, razpisuje 20 štipendij v višini po uredbi za kandidate, ki se želijo vpisati v začetku šolskega leta 1959'60 v I. letnik oddelka za dvojezično šolstvo na učiteljišču v Kopru. Prosilci naj vložijo prošnje na OLO Koper, Tajništvo za šolstvo, do 15. avgusta t. 1., opremljene z naslednjimi prilogami: 1. Rojstni list, 2. Zdravniško spričevalo. 3. Šolsko spričevalo o dovršenih 8 razredih osnovne šole in 4. Mnenje ravnateljstva dosedanje šole. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja Že zadnjič sem zapisal, da so grozovito zakurili na soncu in da se zato ne smemo čuditi, če nas zdaj tako peče. Oh, da peče! Vendarle je mene zadnjikrat še bolj, ko sem — ves zadihan, prepoten in žejen — obstal na križišču pred Kozino. Seveda! Mudilo se mi je, opravek na Reki, v Kopru in proti Trstu. No. človek vroči, pa se spoznaj pred. tistimi tablami, ki imajo napisane razdalje. Na eni piše: Kozina—Reka 55 km, na drugi pa 01 km. Ali pa Kozina— Trst 15 km, na tabli, nasproti nje pa je 17 lan. In še peta in šesta tabla: Kozina—Koper 31 km. na drugi, na istem križišču pa 23 km. Pa recite, če je tem »smerokazom« verjeti. In ko sem tako stal tamkaj, sem vneto in neumorno razmišljal, če niso zaradi bližnje ■ oštarije .- na tablah različne številke .. . Zadnjič pa, ko sem korakal po Kidričevi ulici, pa me spet drobceni otroški glasovi na nekem oglu ustavijo: »Gospod, samo pet dinarjev...« Pogledam: clve deklici ■držita v rokah lepe bele kartončke.. •Nak,« sem si rekel, »mačka z žaklju pa že ne kupim.« Jaz hitim spraševat deklici pa •— kot vedno ženske — še hitreje odgovarjajo. Prodajali sta namreč vizitke —• prave vizitke s polnim naslovom., telefonsko številko in funkcijo tistega tovariša. D a, vizitke nekega direktorja nekega podjetja iz Kidričeve ulice. Da sta jih prodali ž-3 toliko, da sta zaslužili 200 din. sta rekli. Verjamem, saj za pel dinarjev dobiti direktorjevo vizitko. hm. ni niti tako drago. Meni pa. sta dekletci dali dre, vendar zastonj ... Priznam, vročina, ki so jo skuhali na soncu, me je skuhala, da NEDELJA, 2. avgusta: il.oo Kmetijska oddaja: -Investicije v kmetijstvu v goriškem okraju« — 8.30 z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — D,00 Nedeljska reportaža: »Tesla memorial« — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — M.oo Glasba po željah — 15.00 Vesti — 13.10 Pester spored zabavnih melodij do IG.00. PONEDELJEK, 3. avgusta: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Pisana paleta zabavne melodije — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodije — 14,30 Športna oddaja — 14.40 Izbrane melodije — 15,00 Vesti — 15 10 Zabavna glasba — 15.30 Slovenske narodne pesmi do IG.00. TOREK, 4. avgusta: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7 30 Vesti — 133» Vest; — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Odlomki iz oper — 11.30 Sola in življenje: ■Pod platnen mi strehami — Z obiska pri tabornikih-: — 14.50 Glasbena medigra _ 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 z narodno pesmijo In-plesom po domovini. SREDA, 5. avgusta: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti. — 13.40 Kmefjski nasveti — 13.45. Od melodije do melodije — 14 30 Kulturni zapiski — 14.40 Narodni odmevi — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Igra septet Lesjak. ČETRTEK, G. avgusta: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30-Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Operetna glasba — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vestj — 15.10 Zabavna glasba — 15 30 Dalmatinske popevke. PETEK, 7. avgusta: 7.15 Glasba zn dobro jutro — 7.30 Vesti. — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13A5 Od melodije do melodije — 14.30 Poje zbor Slovenske filharmonije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Domače aktualnosti: -O problemih embaii-ranja« — 15.40 Vesele in poskočne. SOBOTA, 8. avgusta: 7 15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vest. — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Igrajo orkestri Armando Trovaioli, Arturo Manto-vani in Stanley Black — 15.00 Vesti — 15 10 Zabavna glasba — 15.20 Iz delovnih kolektivov — 15.50 Glasbena medigra. KOPER: 31. julija in 1. 'in 2. avgusta francoski film cinemascope SA-KRAMENSKA FRKL.TA. 3. in 4. avgusta ameriški barvni film ci-nemarcope VITEZI OKROGLE MIZE, 5. in G. avgusta francoski barvni film vsta-vislon BREZ DRUŽINE. IZOLA: 31. julija angleški film JOKAJ, LJUBLJENA DE2ELA, 1. in 2 avgusta italijanski film KAB1R--JINE NOCI. 3. in 4. avgusta polj-ski film ČLOVEK S PROGE, 5. avgusta ameriški barvni film cinemascope VITEZI OKROGLE MIZE. ŠMARJE: 1. avgusta jugoslovanski film VRNIL SE BOM. 2. avgusta ameriški film PROTI PRIČAM, 5. avgusta poljski film ČLOVEK S PROGE. ŠKOFIJE: 1. avgusta angleški film JOKAJ, LJUBLJENA DEŽELA, 2. avgusta italijanski film LEPE, A SIROMASNE, 5. avgusta ameriški film PROTI PRIČAM. POSTOJNA: 31. julija in 1. avgusta ameriški barvni film DIRKA ZA SONCEM, 4.in 5. avgusta francoski film LJUBEZEN JE V VPRAŠANJU. PIIESTRANEK: 1. in 2. avgusta ameriški barvni film DVORIŠČNO OKNO, 5. 'in G. avgusta madžarski film SE ŽIVIJO. PIVKA: 1, in 2. avgusta češki film DOBRI VOJAK SVEJK, 5. in G. avgusta italijanski film NERON IN MESALINA. SEŽANA: 1. in 2. avgusta ameriški film NEŽNI AKORDI, 4. in 5- av-gu.-la ital'janski film 2ELEZNI-CAR, (i. in 7. avgusta japonski film ZADNJE ZENE SAJPANA. nisem utegnil zapustiti Kopra. Pa vam zato zaupam še eno »cvetko«, ki je bolj turističnega »porekla«, Me namreč ustavi znanec pa pravi: »Vane, odlično je, da so tudi v Kopru začeli oddajati v času sezone zasebne sobe turistom. Ni pa. veš, odlično, da niso odgovorni činitelji teh sob dobro pregledali. Pravzaprav, sobe so že, menda stranišč, ki — vsaj upam — sodijo k sobam, pa ne. Veš, stanujem v sobici, za silo je, no, ni pa stranišče nič več kot za si lo. Kajti — brez strehe je, brez vode, samo dve luknji. Sc sreča, de. je žena prinesla s seboj — menda zaradi tega, ker je brala, da so poleti Primorske prireditve kot muholovec« za dež! — dežnik. Kajti kadar dežuje, je dežnik edino sredstvo, da vztrajaš v tistem stranišču... SIcer pa. namenjen sem v prihodnjih dneh, ko bo deževalo, sam preizkusiti resnico svojega kolege v ton stranišču. Do tedaj l>a •—• tople pozdrave vsem Vaš Vane f g l E S N A VZGOJA PORI ŠAH LESBIA VZGOJA * SPOR? 'k ŠAH * TELESNA V Z l me cnce V zadnjih štirinajstih dneh smo slišali mnogo razveseljivih novic iz Izole. Tamkajšnja veslaška ekipa Argo se je odlično uveljavila kar na treh ■tekmovanjih: na mladinskem troboju Slovenija—Koroška—'Trst, na mednarodni regati in na državnem prvenstvu. Zlasti razveseljivi so izidi z državnega prvenstva na Bledu, kjer so v močni konkurenci osvojili dve prvi dve drugi in dve tretji mesti. Ob vrnitvi z Bleda smo naprosili za kratek razgovor enega najbolj požrtvovalnih izolanskih veslaških delavcev, Mirana Blažino. Tiste, ki so po radiu poslušali prenos z državnega prvenstva na Bledu, je najbolj navdušil uspeh osmerca. Naše bralce bo, brez dvoma zanimalo nekaj podrobnosti? Drugo mesto osmerca v prvem razredu na državnem prvenstvu na Bledu je morda naš najvišji letošnji uspeh. Za zmagovalcem (Krka, Sibe-nik) smo zaostali komaj desetinko sekunde. Naša ekipa (Jadran. Borut, Silvo Juriševič, Lucijan Kleva, Ivan Baričič, Luciano Dudine, Karel Kre-beli, Dušan MilutCnovič, Armid Tul in krmar Lino Grbec) je vodila vso progo in-bila povsem enakovredna izkušenim državnim prvakom. Morda smo izgubili prvo mesto le zaradi pomanjkanja izkušenj, ker nismo v pravem trenutku ojačali zadnje zave-slaje. Sicer pa je treba povedati, da ■je v moštvu zmagovalca nastopilo šest državnih reprezentantov, za seboj pa smo pustili vrsto renomiranih ekip, med njimi splitskega Gusarja, Crveno zvezdo, Zagreb in Zadar. Ali nam lahko zaupate »recept«, ki je osmerec pripeljal k tako naglemu vzponu? Fantje so že lani bili državni .mladinski prvaki. Letos so se pod vodstvom prof. Jožeta Cilenška še bolj zagrizli v delo. S trdim in sistematičnim urjenjem so si pridobili odlično tehniko in vzdržljivost. Nobenega posebnega »recepta« nt bilo. Upoštevali so le tisto, kar velja za vse športe: uspehi ne padejo v naročje kot zrela jabolka, ampak se je treba zanje požrtvovalno boriti. V prvem razredu ste menda nastopili še v treh disciplinah? Moški so se pomerili še v skifu in double scullu, ženske pa v četvercu s krmarjem. Zlasti je treba pohvaliti našo žensko ekipo (Marifca Leban, Milena 2orž, Mira Ibsa in Desanka Sosič), ki je z enajstimi sekundami prednosti osvojila prvo mesto pred mariborskim Branikom. Škoda, da ni v tej clisciplin,j nastopilo več ženskih ekip, ker bi bilo tekmovanje zanimivejše. Vse kaže, da se naši veslaški klubi premalo prizadevajo, da bi ta šport razširili tudi med ženskami. V disciplinah skif moški in double seull moški smo osvojili v močni konkurenci tretje mesto. S tem izidom smo zadovoljni, saj naši tekmovalci vadijo komaj leto dni. Slovenski in drugi športni časopisi so mnogo pisali o uspehu vašega ženskega četverca v zveznem razredu. Ste pričakovali prvo mesto? Medlem ko smo v prvem razredu zaradi šibke konkurence pričakovali najvišjo lovoriko, nas je uspeh v zveznem razredu presenetil. Tu so se namreč pojavile odlične tekmovalke iz Novega Sada (Darmbius), ki so v tej discpilini že več let na vidnem mestu. Ker je ena od naših tekmovalk zbolela, smo nastopili z novinko in si res nismo kdo ve ka.i obetali. Toda naša dekleta so se požrtvovalno borila in zmagala s sekundo razlike. Treba pa je omeniti tudi uspeh Ivana Lazarja in Lueijana Grošlja v double scullu. Nikakor nismo pričakoval1!, da bosta v zveznem razredu osvojila drugo mesto tin pustila za seboj tri ekipe. Toda tokrat sta volja in požrtvovalnost naših premagala izkušenost drugih. In resume? Zelo zadovoljni! Uspehi na Bledu nam bodo dali novega poleta. Z organizacijo smo bili zadovoljni, zamerim pa prirediteljem, da niso oskrbeli pokala za zmagovalca. Častne trofeje na tekmovanjih, kot je državno prvenstvo, res ne bi smele manjkati. Pri nas imamo pokale celo za občinska sindikalna tekmovanja, Primorska bo imela jeseni dva zastopnika v slovenski nogometni ligi Med tednom in v nedeljo so bila na sporedu zadnja kvalifikacijska srečanja za vstop v slovensko consko ligo. Nova Gorica si je praktično zagotovila vstop že preteklo sredo, ko je na svojem igrišču premagala ljubljansko Ilirijo z 2:0. Isti dan je namreč Rudar izgubil na svojem igrišču z Dravo in tako je ^ bilo že pred zadnjim kolom odločeno, da se bosta pridružila najboljšim slovenskim enajstoricam Nova ■Gorica in Ilirija. V zadnjem kolu so Goričani premagali Tržič v Tržiču s 5:0, Ilirija pa je igrala neodločeno z Rudarjem 2:2. Uspeh Nove Gorice je razveselil vse športnike na Primorskem, saj bomo imeli zdaj dva zastopnika v slovenski ligi. Prepričani smo, da se bodo Goričani dobro uveljavili tudi v družbi najboljših, Njihovo sistematično in požrtvovalno delo je lahko marsikomu za zgled. Predvsem pa je treba pohvaliti njihovo skrb za naraščaj, saj imajo toliko igralcev, da lahko naenkrat postavijo na igrišče štiri moštva. Jeseni se torej obeta favoritom za prvo mesto nevaren nasprotnik. Končna lestvica kvalifikacijskih tekmovanj je naslednja: N. Gorica 8 5 1 2 26:10 11 Ilirija 8 4 2 2 18:12 10 Rudar 8 3 2 3 16:18 8 Drava 8 4 0 4 17:20 8 Tržič : 3 1 1 6 11:28 3 Med člani kolektiva grafičnih podietij Slovenije je močno razvita telesno vzgojna dejavnost. Zaradi tega slovenski grafičarji vsako leto prirejajo športne letne igre, na katerih se ekipe posameznih podjetij pomerijo med seboj v atletiki, balkanski štafeti, nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju. Dosedanja takšna tekmovanja so bila v Ljubljani, Celju in Mariboru, za letos pa je odločeno, da naj bodo XII. grafične športne letne igre v Kopru v zvezi z 10-letnico obstoja slovenske tiskarne v Kopru, To republiško tekmovanje bo 28., 29, in 30. avgusta tega leta v Kopru in Izoli. Sindikalna podružnica CZP Primorski tisk, ki ji je poverjena letošnja organizacija grafičnih športnih iger, je iz vse republike sprejela že precej prijav, prireditveni odbor pa pripravlja tudi posebno priložnostno edicijo, V sredo, 22. t, m. je bil v Ilirski Bistrici troboj med plavalci Ilirske Bistrice, Kopra in Pirana, minulo nedeljo pa je bila v piranskem pristanišču plavalna waterpolo tekma med PK Koper in TVD Partizan Piran Obeh tekmovanj se je udeležilo večje število članov, mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. Doseženi rezultati kažejo, da je plavalni šport zlasti med mladino zelo priljubljen m marsikateri izmed tekmovalcev je dosegel zelo lep uspeh. V Ilirski Bistrici so bili doseženi naslednji rezultati: 50 m prosto, pionirji: 1. Milan Koren (Pi) 0:36,2; 2, Svetina Mirko (Pi) 0:38; 3. Koršič Vanja (K) 0:40; 4. Šuštar Mile (I. B.) 0:12; 5. Jakopič Sto-jan (K) 0:44; 6. Antonič Drago (I, B); 7. Lesjak Klaudi (Pi). 50 m hrbtno pionirji: 1. Bradaškja Rastko (K) 0:51; 2. Jakopič Stojan (K) 0:55; 3. Cellgoj Lado (I.B.) 1:22,2. 50 m prsno pionirji: 1, Slapernilc R. (Pi) 0:39; 2 Plesničar Mitja (Pi) 0:42,9; 3 Šuštar Mile (I.B.) 0:47; 4, Lešnik Andrej (K) 0:50,0; 5, Orel Miklavž (K) 0:51; 0, Hiršman Dadi (K) 0:52,G, 3 krat 50 m mešano pion. 1. Piran 2:10,6; 2. Koper 2:30. ■1 krat 50 m prosto pionirji*. 1. Piran 2:39,3; 2. Ilirska Bistrica 2:51,4; 3, Koper 3:00,8. 50 m prosto pionirke: 1. Koršič Kat-(K) 0:4U: 2. Kregar Nada (I.B,) 6:42,1; 3, Jankovič (Pi) 0:49; 4. Kolega (Pi) 0:55,2; 5, Mandeklč Mirka (I.B.) 0:58.1, 50 m prsno, pionirke: 1, Vučlco (Pi) 0:418; 2, Mošlcon (Pi) 0:43; 3, Kovač Nada (K) 0:50; 4. Kante Nada (K) 0:54; 5. Kregar Neda (I.B.) 1:00; G, Mandeldč Mirka (I.B.) 1:00,4. 50 m hrbtno pionirke: 1 Koršič Katja (K) 0:47,8; 2 Vučko (Pi) 0:49. ja In vaši prihodnji načrti? Uspehi, ki smo jih dosegli, so plod sistematičnega in načrtnega dela. Seveda tu ni pomembno samo redno urjenje, ampak tudi skrb za kadre. če ne bi neprestano vključevali mladih ljudi v veslanje, potem bi se kmalu pojavile nevarne vrzeli. Zdaj Imamo 32 tekmovalcev, ki pridejo v poštev za nastope, vendar ne bomo ostali le pri tem številu, Devetega avgusta bo državno mladinsko prvenstvo, na katerem bomo spet preizkusili nekaj najboljših mladincev in mladink. Pred leti je bila na slovenski obali močna konkurenca treh veslaških klubov. Zdaj sto osamljeni? Velika škoda je, da so lokalna tekmovanja odpadla. Troboji obalnih mest so bili poceni, hkrati pa so bili najboljša propaganda za vključevanje novih kadrov. Da je veslanje v Kopru in Piranu zamrlo, ne bi hotel nikogar kriviti. Menim pa, da je glavn; vzrok v tem. ker v Kopru in Piranu ni požrtvovalnih ljudi, ki bi zbrali okrog sebe mladino. Morda je res premalo čolnov, toda to ni glavni vzrok. Tudi mi imamo težave s tekmovalnimi čolni, saj so razen osmerca vsi neustrezne kvalitete. Ce bodo v Kopru in Piranu začeli organizirano delati, bomo prav radi pomagali z va-diteljskim kadrom, ki je pri nas razmeroma močan. In vaša največja osebna želja? Čolnarna s pokritim bazenčkom. To bi nam omogočilo zimski trening. Gre za razmeroma majhno investicijo dveh milijonov dinarjev. Fantje in dekleta so to zaslužili in upamo, da bomo našli razumevanje pri pristojnih forumih in pri podjetjih. — lj KLJUB VROČINI SE DEKANSKI ŠAHISTI ŽIVAHNO UDEJSTVUJEJO Medtem ko je med poletno vročino šahovsko življenje na Primorskem skoraj povsem zamrlo, so dekanski šahisti presenetljivo aktivni. V razdobju nekaj tednov so organizirali dve simultan-ki. Na prvi je predsednik okrajnega šahovskega odbora Tone Lorenčič enajst partij dobil, štiri izgubil in eno remiziral. Na drugi simultanki, ki jo je igral koprski šahist inž. Verk, se je zbralo za Dekane rekordno število 25 igralcev. Inž. Verk je 19 partij dobil, dve izgubil in štiri remiziral. Zmagala sta Franc Lampič in Danilo Sik, remizirali pa so Ivan in Milan Gregorič, Edvin Bertolc in Evgen Pečarič. V Dekanih igrajo tudi kvalifikacijski turnir, tako da jim je treba k vsestranski dejavnosti čestitati. PLAVANJE 100 m prosto mladinci: 1. Tič Igor (K) 1:13,2; 2. Cotar Edo (I.B.) 1:14,3; 3. Klanjšček Jože (IC) 1:19; 4. Kve-der L. (PI) 1:21; 5. Korel Lucijan (I. B.) 1:24. 100 m prsno mladinci: 1 Slapernik Borut (Pi) 1:32; 2. Lovrec Milan (K) 1:32,3; 3. Brodnik (K) 1:56,4; 4. Ver-glez Aci (K) 1:57,4 100 m hrbtno mladinci: 1. Svetina (Pi) 1:25,4; 2. Verglez Peter (K) 1:39; 3. Tlč Mitja (K) 1:45,4. 4 krat 100 m prosto mladinci: 1, Koper; 2. Ilirska Bistrica, Plavalno tekmovanje v Piranu pa je dalo naslednje rezultate: 50m prosto pionirji: 1, Bandelj Da-mian (K) 0:34: 2. Slapernik Rado (PI) 0:36,1; 3. Svetina Mirko (Pi) 0:38,5; 4. Koršič Vanja (K) 0:41,2. 50 m prsno pionirji: 1, Slapernik Rado (Pi) 0:41; 2. Cerne Stanko (Pi) 0:50,G; 3 Orel Miklavž (K) 0:50,7; 4. Hiršman Dadi (K) 0:52. 50 m prosto pionirke: 1. Koršič Katja 0:42; 2. Kolega (Pi) o:42; 3, Kante Andreja (K) 0:50; 4. Cirk Metka (Pi) 0:57,6. 50 m prsno pionirke: 1. Kovač Nada (K) 0:52; 2. Kante Nada (K) 0;53,8; 3. 2erjal Tatjana (Pi) 0;5G,8; 4. Cirk Metka (Pi) 1:02,5. 100 m prosto mladinci: 1, Klanjšček Jože (K) 1:15; 2. Kveder Lovro (Pi) 1:10; 3. Moralo Emest (K) 1:19; 4. Gla-vina Vlado (PI) 1:31. 50 m hrbtno pionirji: l. Falatov Ivan (K) 0:46,4; 2. Lulcin Meden (Pi) 0:49,6; 3. Jakopič Stojan 1:00,2; 4. Svetina Mirko (Pi) 1:02,8. 100 m prosto člani: 1. Tič Igor (K) 1:14; 2. Simonovič Pino (Pi) 1:15,5; 3. Strancar Sašo (Pi) 2:02,G. 100 m prsno člani: 1. Tičon Saša (Pi) 1:40,8; 2. 2elezinger Drago (K) 1:41; 3. Mlakar Ivan (Pi) 1:41,8; 4. Brodnik A. (K) 1:58,G, v.. — , : ' Eazgovor z Miranom Blažino o državnem prvenstvu v veslanju in o problemih tega športa na slovenski obali Velike mednarodne kolesarske dirke Po Jugoslaviji se udeležuje 72 tekmovalcev iz Belgije, Bolgarije, Danske, Velike Britanije, Nizozemske, Poljske, Romunije, ZAR, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Kolesarji so startali v petek, 24. julija, in bodo prevozili do 2. avgusta 1733 km dolgo pot skozi Slovenijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Makedonijo. Minulo nedeljo so vozili tudi skozi Primorsko. Naša slika kaže skupino kolesarjev, ko zapuščajo Koper. Prvi je Nizozemec Hugens, drugi Jugoslovan Jože Šebenik, tretji pa najresnejši kandidat za prvo mesto Belgijec Van der Wecken. SC Ljubitelji kolesarskega športa v koprskem in goriškem okraju so imeli v nedeljo in ponedeljek priložnost opazovati na cesti med Puljem in Vršičem najboljše domače in tuje kolesarje amaterje. Tretja etapa je namreč vodila od Pulja do Nove Gorice preko Portoroža, Kopra in Ajdovščine. Na leteči cilj v Kopru je prvi prispel Valčič, žal na se slovenska obala ni preveč proslavila, saj so organizatorji pozabili zaznamovati cesto pri Portorožu in so nekateri tekmovalci zavili namesto proti Kopru proti Piranu. Zelo zanimiv ODBOJKA IZOLI IN KANALU NI USPELO Pred dnevi je bilo v Kanalu ob Soči pokalno prvenstvo Slovenije v odbojki za moške. Nastopilo je 7 ekip, med njimi tudi prvaka koprskega in goriškega okraja Izola in Kanal. Kakor je bilo pričakovati, so prva mesta odnesle ligaške enajstorice. V finalu je Ljubljana premagala Novo mesto s 3:2, tretje mesto pa je osvojila Mežica pred Jesenicami. Žensko pokalno prvenstvo, ki bi moralo biti v Kopru, je Odbojkarska zveza Slovenije odpovedala zaradi premajhne udeležbe. 100 in prosto mladinke: 1. Koršič Katja (K) 1:35; 2. Vučko (Pi) 1:36,8; 3, Jankovič (Pi) 1:51,9; 4. Roža Ma-sterl (K) 1:53. 100 m prsno mladinci: 1. Slapernik Borut (Pi) 1:35,8; 2. Lovrenc Milan (K) 1:37,2; 3. Plesničar Matjaž (Pi) 1:38,5; 4. Verglez Aci (K) 1:57,4. 4 krat 50 m prosto pionirji: 1. Koper (v postavi Jakopič St„, Koršič V., Falatov I. in Bandelj D.) 2:35,2; 2. Piran (Svetina, Lesjak, Cerne, Ko-lenc) 2:48, 100 m metuljček člani: 1. Eržen Lojze (Pi.) 2:20; 2. Mlakar Ivan (Pi) 2;47, 100 m hrbtno mladinci: 1. Svetina Rajko (Pi) .1:30,6; 2. Verglez Peter (K) 1:38; 3, Kveder Lovro (Pi) 1:33,2; 4. Masterl Diki (K) 1:45. 100 m hrbtno člani: 1. Tič Igor (K) 1:38,8: 2, Simonovič (Pi) 1:59,2; 3, Ste-bilj Jože (Pi) 2; 18,7, 100 m prsno mladinke: 1. Mošlcon (Pi) 1:43,5; 2, Vučko (Pi) 1:48,2; 3, Mast eni Roža (K) 1:49; 4. Kovač Nada (K) 1:54,6. 3 krat 50 m mešano pionirji: 1. Koper (Falatov, Orel, Bandelj) 2:13,9: 2. Piran (Slapernik, Cerne, Lukin) 2:21,3. 3. Koper II (Katalan, Dadi, Stojan) 2:37,2. 3 krat 100 m mešano mladinci: 1. Piran (Slapernik, Terčon, Svetima) 4:29,6; 2. Koper I. (Masterl, Lovrec, Morato) 4:51,2; 3. Koper n, (Verglez P., Verglez A,, Klanjšček) 5:17,7. 3 krat 100 m mešano člani: 1, Koper (Tič I., Železinger. Jazbec) 4:33,5; 2 Piran (Eržen, Mlakar, Strancar, Simonovič) 5:58,6, 4 krat 100 m prosto mladinci: 1, Koper (Tič M,, Masterl, Klanjšček, Morato) 5:28,2. 2, Piran (Glavina, Terčon, Slapernik, Kveder) 5:48. V vvaterpolo tekmi so mladinci P. K. Koper premagali mladince TVD Partizan iz Pirana z rezultatom 8:2 (polčas 3:1). jk boj se je razvil v crnokalskih klancih, kjer so nekateri tekmovalci diktirali hud tempo 35 km na uro. Pridobili so si sicer dve minuti prednosti, ki pa so jih pozneje izgubili, tako da je prispela na cilj v Novi Gorici večja skupina tekmovalcev, v kateri so bili vsi favoriti. V odločilni etapi Nova Gorica—Ljubljana je na Vršič prvi privozil s skoraj triminutno prednostjo Belgijec Van Der Wecken. Zelo verjetno bo njegova prednost že dovolj za prvo mesto. IZOLA NAS JE RAZOČARALA V nedeljo je bilo na sporedu predzadnje kolo obalne nogometne lige. Tomos je visoko premagal Mehanotehniko, medtem ko je Izola B izgubila s Koprom B 3:0 p. f. Koprsko moštvo se je sicer pojavilo na igrišču hkrati s sodnikom in delegatom, vendar Izolanov pa ni bilo od nikoder. Morda so iz upravičenih vzrokov izostali, vsekakor pa je nešport-no, da niso nasprotnika in službujočih o tem obvestili. Zadnje kolo bo na sporedu prihodnjo nedeljo s srečanji Koper B—Vodna skupnost in Delamaris proti Mehanotehniki. Prvo mesto je že oddano Kopru, medtem ko ima za drugo mesto največ možnosti Mehanotehnika. Na zadnjem mestu je obtičala Izola B, ki iz nerazumljivih vzrokov ne posveča pozornosti svojim rezervnim igralcem. PRIDNOST ŽANJE USPEHE Ena izmed najmlajših taborniških čet na Krasu je v Divači in se ime-je po narodnem heroju Janku Premrl u-Vojku. Ustanovljena je bila lani novembra, Ima štiri vode: Kraški bor, Lokostrelci, Planinke in Srečna mladost, to je vod najmlajših tabornikov. Vseh članov je okrog 60. Starešina čete Janez Canžek upravičeno poudarja vsestransko dejavnost tabornikov v taborniški in tudi drugih množičnih organizacijah, Lani je četa priredila v Divači uspelo okrajno tekmovanje medvedkov in čebelic, letos pa so vsi taborniki z uspehom sodelovali na okrajnem taborniškem tekmovanju v Sežani. Z veseljem so se lotili pogozdovanja in ■l zaslužkom kupili nekaj opreme. Na Dan vstaje slovenskega ljudstva, 22, julija, pa so odšli divaškj tabornik; na taborjenje v Valdoltro skupno z izkušenimi člani taborniškega roda Temni hrast iiz Hrastnika. V Valdoltri se bodo pripravljali na republiki taborniški mnogoboj, ki bo 3. septembra v Mariboru. Po končanem taborjenju bo četa Janka Premrla - Vojka priredila partizanski pohod v Artviže in Marezige, s čimer bo počastila 40. obletnico ustanovitve KPJ in SKOJ, Svojo četno zastavo pa bo razvila na Dan republike. Drami r za čas od 30. julija do 7. avgusta 1959 Na splošno je sedaj v Jugoslaviji lepo, suho in toplo vreme. Verjetno pa bo v prihodnjem teclnu v popoldanskih urah deževalo, največ po eno uro To bodo le krajevne plohe, brez večjih posledic. Največja dnevna temperatura zraka bo okrog 31 stopinj C. Pričakovati je, da bodo po 7. avgustu nastopili najbolj vroči dnevi letošnjega leta. Koga še ni dvignil (a klic, če je bil nekje ob morju ali se je vozil po njem? Vse drvi, da jih vidi. Kdo bi se potem čudil poklicnm ribičem, ki jim veliki morski sesalec povzroča toliko škode! P'7 v 'V «ija«!» Palica —• radio za »policaje.:« pravijo najnovejši napravi na Angleškem. Z njo so preskrbeli vse nočne stražarje. Palica služi obenem kot antena. V primeru nevarnosti ali alarma je treba pritisniti le na gumb na palici, pa je slišati radi osignale v glavnem poslopju. In dežurni lahko takoj telefonira policiji ter prosi za intervencijo. dinarjev, ameriška filmska družba pa je knjižila izgubo šest milijonov dinarjev in še štiri izgubljene lasulje povrh. šili "iap»fip V Tajlandiji je mnogo strupenih kač. Dnevno pičijo na desetine domačinov, toda nihče jih ne preganja, niti ne ubija. Buda jih ščiti, čeravno predstavljajo stalno nevarnost za prebivalstvo, zlasti ob velikem deževju. Debele so kot drevesne veje ali pa tanke kot prst. Vendar kača ne piči, razen v svojo obrambo. V velljti vročini spe po ves dan na skalah, zvečer se pa plazijo med visokimi travami in si iščejo hrano. Tedaj se zgodi največ nesreč. Domačin; se ob večernih urah vračajo z dela na svojo domove in ker je kačo med visoko travo težko opaziti, je nevarnost, da stoj)i-jo nanjo, nakar kača piči. V Bangkoku jo inštitut Pa-steur, ki izdeluje protistrup za kačji pik in ga nato razpošilja podeželskim dispanzerjem. Od domačinov kupuje žive kače, ki jih ti polovc. Pitone, kobre in gade plačuje na meter, to .ie po dolžini in tudi po teži. V tem zavodu gojo strupene kače v nekakih kotlih iz cementa p. posebni uslužbenci jih hranijo in jim tudi odvzemalo strup, ki ga potem uporabijo za. izdelavo protistrupi. Ti možje prav debro poznajo pravi trenutek in položaj, kako prijeti kačo, da ne more pičiti. Zgrabijo jo pod glavo in jo trdno drže s prsti brez kakih rokavic ali drugega zaščitnega sredstva. Enkrat tedensko jim po clolgi cevi vlijejo v žrelo mleka, kar pomnoži dozo sirupa, ki jim ga odvzamejo, nato jih spravijo v nj hove kotliče. Vrt zavoda Pasteur, v katerem živijo te najbolj strupene kače, je postal znamenitost Bangkoka. Prevedla: K. L. da ne hodijo zakonski možje drug drugemu v zelnik. Ce na primer eden izmed bratov stopi v ženino sobo, pusti precl vrati svoje sandale. To je zgovorno znamenje, ki ne dopušča nesporazuma. ZDA IN TUK"ep.l ZDA se v turističnem pogledu vedno bolj približu-jeio lastnemu kontinentu in Aziji, medtem ko se stari Evropi nekam odmikajo. Po uradnih poročilih se je lansko število evropskih turistov v primerjavi z letom 1957 precej zmanjšalo, zvišal pa se je obisk južnoameriških turistov kakor tudi iz nekaterih azijskih držav. Največji pritok turistov prihaja iz sosednje Kanade, Njeni državljani so lani pustili v ZDA 425 milijonov dolarjev. Precej tudi Mehikanci. Celotni dohodek turizma pa je ZDA lani prinesel 825 milijonov dolarjev, kar je pet odstotkov več kot leto dni prej. V to pa ni vštetih še 90 milijonov dolarjev, ki so jih inozemski gostje plačali za prevoz na ameriških ladjah in letalih. Slavna Sofija Loren se je vrnila domov v Rim prvič, odkar se je v Ameriki poročila s še neločenim■ filmskim producentom Carlom Pontijem. Pravijo, da je bila zelo razburjena in ganjena do solz, ko jo je množica prijateljev, občudovalcev, fotografov in novinarjev skoraj zasula z rožami, telegrami in drugimi dobrodošlicami., Sofija je sedaj prišla z Dunaja, kjer je snemala zunanje posnetke filma »Olimpia«, notranje pa bodo snemali v študijih podjetja Titanus v Rimu. Baje bo potem snemala še v Neaplju s Clarkom Gableom. V nekem majhnem japonskem pristanišču so Američani, snemali film iz pomorskega življenja. Za glavno sceno je režiser najel 330 rbičev iz bližnje in daljne okolice. Oblečeni v krasne samurajske kostime in pokriti z velikanskimi lasuljami so, razmeščeni po obali in po neštetih čolnih v slogu 13. stoletja, čakal; na snemanje, ki bi se po več uspelih poskusih moralo pravkar pričeti. Prav tedaj pa se je povsem isven programa oglas.l iz vaškega zvočnika razburjen klic: »Delfini, delfini !« Kot bi trenil, se je slika spremenila. Ne glede na svo-ia zgodovinska oblač:la so ribiči poskakali v čolne in na vso moč zavesiali iz pristanišča. Vsi klici in kriki filmarjev 50 bili zaman. R'biči so hiteli za plenom. Sreča se jim je pošteno nasmehnila: ujel: so 270 delfinov, kar jim je prineslo skoraj poldrug milijon Tale možic, ki se zdi, da je na saiieh, lahko teče s hitrostjo 1800 km na uro. Uporabljajo ga v Novi Mehiki in spustijo v tek, kadar se približujejo veliki viharji. Baje jih odlično užene. Možic se je do zdaj dobro obnesel pri prvih poskusih. Indija je dežela kast. V Malabaru v južni Indiji živi med drugimi tudi kasta Pašajnov, ki so zvesto držijo prav čudnega in nenavadnega običaja, povzetega po verskih izročilih: Vsi bratje iste rodbine smejo imeti lo eno ženo. Ce bi se kak brat predrznil in bi si vzel ženo edinole zase, bi ga pleme takoj izgnalo. Razumljivo jc, da pride v takih zakonih dostikrat do prepirov, neredko celo do prelivanja krvi. V mnogih primerih te vrste zakona pa vlada tudi mirna sreča in vsakemu izmed bratov se ne zdi nobena stvar na svetu bolj sama po sebi razumljiva kakor to, da pripada ena in ista žena vsem skupaj. Stroge predpise pa je treba seveda brezpogojno upoštevati, t ----—-----——- lack Jtoncton-. »Deset mi jih dajta, samo deset, pet samo, druge pa vzemita vse,« je cvilil. Zaškripal je z zobmi, pobesnel od srda in še nagnil glavo, da bi ugriznil Dimača v meča. Pa se je vendar premislil in se zatekel k moledovanju, »Samo pet,« je vekal. »Samo pet, lepo prosim. Saj sem ga vama hotel jutri zjutraj vsega izročiti. Da, hotel sem. Krompir, to je življenje, to je življenje. Samo pet mi jih dajta!« »Kje pa je druga vreča?« je Dimač vprašal na slepo srečo. »Ni je več, sem pojedel,« se je glasil nedvomno resnični odgovor. »Samo to ga je še, kar ga je v vreči. Samo nekaj mi jih dajta, drugo pa naj bo vajino.« »Požrl si ga!« je besnel Cok. »Polno vrečo si ga sam požrl, medtem ko so ti nesrečni smolikavci umirali prav zaradi pomanjkanja krompirja! Na, to je zate! Pa še to! Na, ti svinja! Na, ti prasec!« Prva brca je odtrgala Wentwortha od Dimačevih kolen, druga pa ga je nekolikokrat zakotalila po snegu. Cok je pa venomer nadaljeval. »Pazi na svoje palce,« je bila edina beseda, ki je prišla iz Dimačevih ust. »Ne boj se, saj rabim peto,« je odvrnil Cok. »Le pazi, boš videl, kako lepo mu bom v rebra izdolbel luknjo! Čeljust mu bom odčesnil. Na! Pa še to! Zakaj si nisem danes obul podkovanih škornjev. Ti mokasini niso nič prida! Ti svinja, ti!« Tisto noč ni v naselbini nihče spal. Vso noč sta Dimač in Cok hodila po kočah in delila nesrečnim bolnikom zdravilni krompirjev sok. Vsak je dobil četrt žlice naen- krat. Naslednji dan sta se vrstila: eden je spal, drugi je delal. Kakor bi odrezal, smrti ni bilo več. Najslabotnejšhn se ,ie tako naglo začelo obračati na bolje, da bi človek lastnim očem ne verjel. Tretji dan so po berglah prilezli i?: koč bolniki, ki so bili že tedne prikovani na svoje postelje. In tisti dan je sonce na poti proti severu prvič radostno pogledalo če;s skalnate stene soteske. »Niti enega ne dobiš,« je Cok zabrusil cvilcčemu in moledujočemu Weniworthu. »Skorbut te še potipal ni. Sam si požrl celo vrečo krompirja in ga imaš dovolj za dvajset let. Šele odkar sem tebe spoznal, razumem boga. Vedno sera se čudil, zakaj je pustil hudiča živega. Zdaj pa vem. Iz istih nagibov kakor jaz tebe. Pa je vendarle krivica, da kar v nebo vpije.« »Dober svet.« je Dimač rekel Wentworfhu. »Ti ljudje tukaj se naglo popravljajo. Midva s Čokom bova čez teden dni odrinila in tako boste sami ostali med njimi. Dobro veste, da že premišljujejo, kako bi vam v kar najobilnejši meri izkazali hvaležnost! Tamle je pot. V osemnajstih dneh pridete v Dawson.« »Kar pobriši jo, Amos,« je dodal Cok, »če ne, bo tisto, kar sva midva imela, nedolžno božanje v primeri s tistim, kar so ti namenili tvoji ljubi prijatelji.« »Gospoda, prosim vaju, poslušajta mc,« jc moledoval Wentworth. »Tujec sem. Poti ne poznam. Naj potujem z vama. Tisoč dolarjev vama dam, če mi dovolita oditi z vama.« »Seveda,« je rekel Dimač in se hudomušno nasmehnil. »Ce bo Ic Cok zadovoljen.« »Kdo? Jaz?« in Cok je otrpnil kot drenov Icol. »Kaj pa sem jaz? Listne uši so otroci napuha, če bi jih človek primerjal z mojo ponižnostjo. Crv sem, ličinka, brat govnača, otrok muhe enodnevnice. Ne bojim in ne sramujem se ničesar, kar leze, se plazi ali pika. Da bi pa potoval s tako zmoto stvarstva kot si ti, nak, tega pa ne bi prenesel. Izgini! Nisem prevzeten, toda če te samo pogledam, sc mi kar želodec obrača.« In tako je Wentworth odpotoval sam. Vlekel je sani, naložene s hrano, ki naj bi zadostovala do Bawsona. Bil je že miljo od naselbine, ko ga je dohitel Cok. »Stepi no sem! Sem z njimi! Izkašljaj jih na dan!« se je oglasil njegov pozdrav. »Ne razumem,« je rekel Went\vorth in se tresel oli spominu na temeljite batine, ki mu jih je bil Cok naštel | z rokami in nogami. »Tistih tisoč dolarjev, no. Kaj ne razumeš? Tistih tisoč dolarjev, ki ti jih je dal Dimač za tisti garjavi krompir. AIo, na dan z njimi!« In Amos Wentworth mu je ponižno in ne da bi črh-nil, izročil vrečico z zlatim prahom. »Upam, da te bo spotoma vendar ugriznil kak dihur in ii vcepil rjoveče steklino.« Tako se je Cok poslovil od Amosa WcntworfIia -zmote stvarstva. | Deseto poglavje KAKO STA PREKUPCEVALA Z JAJCI Neko jutro, ko je bilo tako mraz, da je kar drevje pokalo, je v prostorni trgovini A. C. družbe v Dawsonu Lucila Arral pomignila Dimaču, naj pride k prodajni mizi, kjer je kupovala obleko. Bila sta sama, kajti prodajalec je bil pravkar odšel v skladišče. Kljub temu, da so bile ogromne peči na pol razbeljene, so Lucili nežne ročice tiščale v kožuhovinastih rokavicah. Dimač se je njenemu molčečemu pozivu takoj pokoril. Sicer pa ni bilo tedaj v vsem Dawsonu moža, ki bi se ne bil počutil počaščenega, če bi »padel v oči« Lucili Arral, subretki majhne gledališke družbe, ki je vsak večer igrala v mestni operi. »Vse je nekam mrtvo,« mu je potožila z ljubko nejevoljo, ko sta si podala roke. »Že ves teden ni bilo nobene stampede. Tisti maškaradni ples, ki nam ga je nameraval prirediti Skiff Mitchell, je odgoden. Ljudem je začel pohajati zlati prah. Gledališče je vsak večer na pol prazno. In že cela dva tedna ni bilo pošte od onstran gora. Skratka, mesto se jc skobacalo v svoj brlog in zadremalo. Treba ga je oživeti in nama to ne bo težko. Ni ga n» svetu, ki bi bil sposobnejši od naju, tem zaspancem malo nakaditi. Veste, Hudournika sem pustila na cedilu.« '.uVùWi Nova zanimivost s področja. elektronike: 6-cevni oddajnik v kavni žlički. Manjkajo mu le še zvočnik in nekaj malenkosti, da bo enakopraven svojim velikim »kolegom«. Domači robot so dobile gospodinje s tole napravo, ki čisti in lošči tla, in sicer sto kvadratnih metrov na uro. Aparat še preizkušajo. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo s svojim »magnetičnim spominom« lahko opravljal sam to delo, ic prvič ga bo morala voditi gospodinja. Napovedujejo že tudi mehanične roke za razna dela v kuhinji. KKEMELJ DOBI PRIRASTEK Na prostranem ozemlju moskovskega Kremlja bo v dobrem letu zraslo novo poslopje, namenjeno kongresom, partijskim in množičnim proslavam. Opremljeno bo s televizijskimi in radijskimi, telefonskimi in kino aparati, Docela sodobno urejeno bo izročeno uporabi sredi oktobra prihodnjega leta. »DUNAJ« NA DONAVI V avstrijski ladjedelnici Korneuburg so v začetku julija splavili 06 m dolgo motorno ladjo z 850 BRT. Dali so ji ime »DUNAJ«. Na krov bo lahko sprejela 210 potnikov. Dva motorja po 1200 KS jo bosta poganjala do 29 km hitro po Donavi, kjer bo služila tujskemu prometu. »Dunaj« je največja potniška ladja, ki sc= jo doslej zgradil-; v Korneu-burgu. Naročnica je bila SZ. — Očka, tebe kličejo ,..