o Sava auraiv) ŠTEV. 1 2/XVII 23. JUNIJA 1977 TOV. JOŽE KOCIJAN PREJEL ŽAGARJEVO NAGRADO 17. junija je bila v Ljubljani svečana podelitev Žagarjevih nagrad za 1977 leto šestim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja. To visoko priznanje je prejel tudi naš dolgoletni sodelavec tov. Jože Kocijan. Tovariš Jože Kocijan se je rodil 10. 5. 1924 v Lešah pri Tržiču, kjer je živel do leta 1940. V času okupacije je bil v vojnem ujetništvu, od začetka leta 1944 pa aktivni udeleženec NOB. Še kot borec je bil leta 1944 sprejet v zvezo komunistov. Leta 1947 je bil demobiliziran in od takrat živi v Kranju. Dokončal je višjo pedagoško šolo in je predmetni učitelj geografije. Leta 1958 se je zaposlil v Savi kot ravnatelj Industrijske gumarske šole in pričel z vso vnemo in požrtvovalnostjo delovati na področju izobraževanja mladih kadrov za potrebe gumarske industrije v Sloveniji in večji del tudi za druga gumarska podjetja v Jugoslaviji. Delo v gumarski šoli je potekalo v težkih pogojih in je zahtevalo ogromno požrtvovalnega dela, ne samo kot organizatorja izobraževanja, ampak tudi kot učitelja in vzgojitelja (takrat je imela šola tudi svoj internat) mnogih generacij gumarjev, ki so sedaj steber gumarske industrije Jugoslavije. Ogromno je delal tudi na terenu kot poklicni usmerjevalec v gumarski stroki, saj je znano, da so se mladi zaradi težkih pogojev dela vedno neradi odločali za ta poklic. Velika zasluga tovariša Kocijana, je da so mladi fantje in dekleta iz socialno ogroženih, revnih kmečkih in delavskih družin pridobili poklic, ki jim sedaj omogoča lepše življenje in trdno socialno varnost. Zavzemal se je tudi za sistematično in organizirano izobraževanje zaposlenih delavcev, ker je bil trdno prepričan, da je le dobro usposobljen delavec dober proizvajalec in uspešen upravljalec. Ze leta 1960 je bil ustanovljen v Savi Izobraževalni center, ki je pričel načrtno strokovno in družbeno izobraževati zaposlene delavce. Dejavnosti centra so se glede na potrebe delovne organizacije naglo širile, tako da je začela poleg gumarske šole delovati tudi tehniška gumarska šola, kasneje je bil ustanovljen tudi gumarski oddelek višje šole kot dislociran oddelek Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Tov. Kocijan je v vseh šolah začel uvajati študij ob delu in je tako razširil delo tudi na področju izobraževanja odraslih. Njegova zasluga je, da se je v delovni organizaciji vzgajal nov vir strokovnega kadra, ki ga pred tem ni izobraževala nobena druga strokovna šola. Temu izobraževanju je dal tudi teoretično osnovo. Izdelal je številne amalize o zahtevah gumarskih poklicev, na podlagi katerih je sestavil 6 ozkih in 2 široka profila poklicev, ter poklic gumarskega delovodja in gumarskega tehnika. Poleg tega je izdelal tudi vse potrebne predmetnike in učne načrte ter več priročnikov in učbenikov. Tako smo lahko verificirali Izobraževalni center in šole, ki delujejo v njem. Kot pedagog in učitelj se je tov. Kocijan vseskozi zavzemal za marksistično naravnanost pouka v vseh oblikah izobraževanja. Delovni kolektiv Save ga ceni kot odličnega druž benopolitičnega delavca, kot neomajnega komunista v pravem smislu besede, ki so mu bili družbeni cilji vedno pred osebnimi. Velike zasluge ima za idejnopolitično izobraže- (Nadaljevanje na 3. strani) OCENA DELA SINDIKALNE ORGANIZACIJE Najpomembnejše naloge sindikalne organizacije in njenih organov so bile: gospodarjenje in gospodarska stabilizacija, uresničevanje ustavnih določil in razvoja samoupravljanja, družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi, socialna politika in socialna varnost de- govori o splošni in skupni porabi, o programih, financiranju in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, o stanovanjski gradnji, o delavski kontroli, o stanju samoupravljanja v tozdih. Izvedene so bile tudi številne akcije sindikata na področju kulture, športno rekreativne in socialne dejavnosti, ki so lavcev, izobraževanje in usposabljanje delavcev za strokovno, samoupravljalsko in družbenopolitično delo, ljudski odpor in družbena samozaščita, organizacijsko - kadrovska vprašanja. Skupaj z ostalimi orgami-zacijami je bilo izvedeno vrsto skupnih nalog, kot so: organizacija javnih razprav o Zakonu o združenem delu, do- zajele veliko število zaposlenih. 1. GOSPODARJENJE IN PRODUKTIVNOST DELA Sindikat se je aktivno vključil v razpravo pri izdelavi gospodarskega načrta in akcijskega programa za leto 1976. Prav tako je predsedstvo sindikalne konference obravna-(Nadaljevanje na 3. strani) NOVA GENERACIJA GUMARJEV V teh dneh je na poklicni gumarski šoli zaključila šolanje nova generacija gumarjev. 15 se jih je izučilo za gumarje izdelovalce pnevmatike, 14 pa za gumarje — izdelovalce gumeno-tehničnih izdelkov. V dveletnem šolanju so osvojili tako teorijo kot tudi praktično delo na svojih bodočih delovnih mestih. V času šolanja so imeli nekaj težav predvsem z matematiko pa tudi s slovenskim jezikom, ker so iz drugega jezikovnega področja, pri katerem pa so v času šolanja veliko nepredovali. Najboljša učenca sta bila tov. Zoran Nikolič in tov. Živorad Dicič. Uredništvo našim novim sodelavcem čestita ob zaključku šolanja na poklicni gumarski šoli ter jim želi čim več uspeha pri njihovem delu. 2 ZANIMIVOSTI IZBRALI SMO ZA VAS Doslej smo na tej strani objavili že vefc zanimivih informacij, povzetih iz drugih časopisov in revij. Povsem načrtno smo izbrali sestavke za katere smo menili, da bodo pritegnili vašo pozornost. Pred kratkim je prispelo v naše uredništvo prijazno napisano pismo z nekaj listi priloge. »Gradivo smo pripravili zaradi vedno večjih prizadevanj •Inštituta Jožef Stefan iz Republiškega računskega centra, da bi našli pota do gospodarstva. Če menite, da boste z objavo teh člankov prispevali k večjemu spoznavanju med nami in vašimi samoupravljale!, smo dosegli skupen namen....« Seveda smo zelo prepričani, da prav medsebojno spoznavanje in informiranje o delu, uspehih, prizadevanjih in o težavah lahko bistveno prispeva k poglabljanju medsebojnih odnosov. To pa je potrebno: Za danes smo izbrali dve informaciji: Splošni podatki o Inštitutu Jožef Stefanin Naša avtomatska postaja nadzoruje okolje. Prihodnjič pa problem tekočih odpadkov ter Če se zapletejo računi. ----------------------------- SPLOŠNI PODATKI 0 INŠTITUTU JOŽEF STEFAN _______________________________ Danes prehaja v splošno zavest, da so institucije, kot je Inštitut »Jožef Stefan«, ki ima za seboj že dobrih 25 let delovanja, v letih svojega obstoja imele pomembno vlogo pri razvoju znanosti, gospodarstva in kulture v našem prostoru. Če ne izpostavimo številnih osnovnih raziskav na naravoslovnih področjih, ki so ponesle ime slovenske in jugoslovanske znanosti v svet, potem želimo še posebej opozoriti na našo tesno povezanost z razvojem gospodarstva in družbe. Ta povezanost se izraža v dolgoročnih okvirnih pogodbah, ki smo jih sklenili z nekaterimi večjimi gospodarskimi organizacijami in združenji na področju kemijske, farmacevtske in elektronske industrije, medicine in računalništva. S tem smo si oboji ustvarili možnost, da se vloga inštituta kot raziskovalne organizacije in vpliv gospodarstva na raziskave na smotern način dopolnjuje v skladu s potrebami družbe in neposrednih porabnikov. Naj navedemo nekaj organizacij združenega dela, s katerimi tesneje sodelujemo: Nuklearna elektrarna Krško, AET Tolmin, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Tovarna dušika Ruše, Iskra, C omet Zreče, Rudnik živega srebra Idrija, Železarna Ravne, Salonit Anhovo, ETA Cerkno in še mnoge druge. Inštitut »Jožef Stefan« šteje danes 20 interdisciplinarnih, med seboj povezanih skupin, ki vključujejo več kot 100 doktorjev znanosti, več kot 150 magistrov in diplomiranih inženirjev ter 80 tehnikov. Na Institutu »Jožef Stefan« raziskovalno deluje večji del univerzitetnih učiteljev na naravoslovno-matematičnih fa- kultetah. Tako na primer je velika večina fizikov pa tudi velik del kemikov prišlo prav z naše institucije. Mnogi od njih so ob raziskovalnem delu na Institutu postali svetovno znani strokovnjaki na svojih področjih. Institut je prvi pri nas uvedel računalništvo kot organizirano metodo dela in discipline in je še danes ena najaktivnejših institucij na tem področju. Prvi računalnik ZUSE je začel delati 1963. leta. Inštitut »Jožef Stefan« je organiziral Republiški računski center in prispeval zanj večino vodilnega kadra. Institut sam pa tudi organizira poslovanje na osnovi računalniške obdelave podatkov za številne naročnike. Od vsega začetka je Inštitut sodeloval pri razvoju nuklearne medicine. Pred časom je bil ustanovljen Center za nuklearno medicino in računalništvo. Inštitut je prispeval originalno instrumentacijo in strokovnjake. Na področju jedrske energetike je v Sloveniji Inštitut »Jožef Stefan« edina ustanova, katere strokovnjaki so si nabrali eksperimentalne izkušnje za delo z reaktorji in so dolga leta študirali razne znanstvene in tehnološke probleme na področju nuklearne tehnike. Pomembne so tudi raziskave in razvoj novih materialov, npr. feroelektrikov in piroelektrikov, keramike, trdih materialov itd., dalje raziskave, ki zmanjšujejo vpliv tehnologije na okolje (zaprti tehnološki krogi, predelava industrijskih odpadkov). Inštitut uvaja moderne metode v medicino. Na primer biokibernetika in biofizika. Inštitut je v skrbi za okolje fazvil in vpeljal razne izredno zahtevne metode za določanje koncentracije strupov v biosferi. Inštitut je vedno predstavljal institucijo, ki je imela odprta vrata za vstop novih znanstvenih informacij in tehnologije z vsega sveta. Zajemamo jih pri izvoru, preden se skrijejo za komercialne ovire. Gre torej za celo mavrico raziskav, ki pogosto posegajo v sam svetovni vrh, so lahko neposredno uporabne ali pa pripravljamo tla za morebitno poznejšo uporabo. NASA AVTOMATSKA POSTAJA NADZORUJE OKOLJE Rezultat večletnega usmerjenega dela na Inštitutu Jožef Stefan v zvezi z varovanjem okolja je tudi avtomatska postaja, ki nadzoruje okolje — nekak: šen elektronski stražar, ki neprekinjeno javlja, kaj se dogaja s človekovim življenjskim okoljem. Naprava že priteguje vse tiste, ki hočejo na področju svoje delovne organizacije ali pa kar cele regije vedeti, kaj se v njihovi okolici v resnici dogaja. Mnogi hočejo imeti v rokah vsak trenutek »materialni dokaz« proti očitkom, s katerimi jih zasipajo občani, češ da zastrupljajo zrak in vodo bolj, kot to dovoljujejo predpisi. Postajo, ki jo je mogoče za različne potrebe različno dopolnjevati, vodi mikroračunalnik. Postaja omogoča tako delovnim organizacijam kot raziskovalcem zbrati številne hidrometeorološke podatke, podatke o kvaliteti zraka in voda, ki jih je mogoče uporabiti bodisi pri ukre- pih za varovanje okolja ali kot del podatkov pred pričetkom izgrddnje kakega ' novega objekta. Še posebej velja poudariti, da prav zaradi vgrajene elektronike lahko ta postaja sproti obdeluje vse prejete podatke in jih posreduje dalje. Postaja je zgrajena tako, da je mogoče nanjo priključiti teleprinter, luknjalnik traku, magnetno kaseto, podobne registrirne elemente in podobno za zapis podatkov na postaji ali pa jo vključiti v nadzorno omrežje. V Sloveniji imamo doslej že približno 40 različnih merilnikov za merjenje onesnaženosti. Podatke teh merilnikov sedaj obravnavamo in obdelujemo ročno. Z vpeljavo avtomatskih postaj in njih povezavo v nadzorno omrežje pa bodo že obdelani podatki o onesnaževanju okolja vsak trenutek na voljo vsem uporabnikom. PRIZNANJE ZA POŽRTVOVALNOST Vodja tozda Ročna konfekcija in kemični izdelki, 27. 5. 1977, je predlagal, da Alojza Komovca nagradijo z enkratno nagrado 2000,00 din za izjemno nesebično ravnanje, da bi preprečil večjo materialno škodo. Dne 18. 5. 1977 je ob 9. uri prišlo do izbruha požara v prostoru kemičnih izdelkov zaradi preskoka električnega naboja med manipulacijskima posodama. V trenutku izbruha požara je bil tov. Komovc pred prostorom. Na klic sodelavke »Gori!« je hitro stekel v prostor, slekel delovno bluzo ter jo vrgel na goreče topilo na tleh in ga pogasil. Nato je pogasil gorečo pločevinko in jo z golimi rokami odnesel iz prostora (približno 20 m). Nato se je vrnil po gasilni aparat ter jo pogasil. Pri tem je dobil manjše opekline po rokah. Lanskoletnemu požaru je botrovalo enako naključje, požar je povzročil približno za 160 mio. škode. Izjemen odnos tov. Komovca do varnosti družbenega premoženja in tudi nesebično izpostavljanje osebne varnosti je lahko za vzgled vsem sodelavcem Save. Na 3. izredni seji delavskega sveta skupnosti tozdov TTI, ki je bila dne 30. 5. 1977 so se prisotni s predlogom strinjali in sprejeli sklep: Delavski svet skupnosti tozdov TTI se strinja, da se tov. Alojza Komovca nagradi z enkratno nagrado 2.000 din za izjemno nesebično izpostavljanje lastne varnosti, da bi preprečil večjo materialno škodo. AKTUALNO 3 OCENA DELA... (Nadaljevanje s 1. strani) valo vsa poslovna poročila in v zvezi s tem sprejelo ustrezne zaključke. Posebej je bila v osnovnih organizacijah organizirana razprava o problemih proizvodnje, povečane produktivnosti, izboljšanja tehnološke in delovne discipline. O težkem gospodarskem položaju smo obvestili tudi ostale sindikalne organe na ravni občine in republike. Da bi povečali izkoriščenost strojev in delovnih naprav smo se s kadrovsko službo dogovorili za uvedbo posebnega dodatka (10 %) za produktivno normirano delo. Interes vodstev tozdov je še vedno premajhen in tudi premalo je pobud predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata za aktiviranje vseh članov sindikata pri tovrstni problematiki. občinski skupščini in v samoupravnih skupnostih je sindikat posredoval stališča naše delovne organizacije, ki so ga delegati tudi zagovarjali v skupščinah. V letu 1976 je prišlo do nepravilnega odnosa vodstva Polikema na seji delavskega sveta glede dela in stališč naše delegacije. Predsedstvo sindikalne konference je obsodilo takšen način dela in ravnanja posameznih vodilnih delavcev Polikema. 3. DRUŽBENI STANDARD IN OSEBNI DOHODEK Sindikalna lista je v celoti vključena v interesne samoupravne akte. Pri delitvi osebnega dohodka se je sindikat zavzemal za zmanjšanje razpona med najnižjim in najviš- 2. SAMOUPRAVLJANJE Sindikat je največ prispeval k izboljšanju neposrednega samoupravljanja z organiziranjem sindikalnih skupin. V letu 1976 smo trikrat organizirali sindikalne skupine za vse člane kolektiva. Na skupinah je bilo veliko razprav in koristnih predlogov zlasti na področju urejanja notranjih problemov v tozdu in izboljšanju medsebojnih odnosov. Posebna oblika aktivnosti izvršnega odbora sindikata je pri obravnavanju disciplinskih prekrškov. Vse težje kršitve delovnih dolžnosti so analizirali izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata in posredovali svoje stališče samoupravnim organom. V enem primeru je sindikat (Marketing) celo zahteval razveljavitev sklepov sveta za medsebojna razmerja in obravnave na drugi stopnji (delavski svet). Pri delu samoupravne delavske kontrole je bil sindikat premalo aktiven. Delegatom v jim osebnim dohodkom. V ta namen je bila sprejeta korekcija (popravek) vseh analitskih ocen delovnih mest, in sicer za osem točk navzgor. Najnižji osebni dohodek je bil 2.600 din, vendar pod pogojem, da je delavec dosegel poprečni presežek norme (110%) in kvaliteto dela 117 %. Torej najnižji osebni dohodek ni bil izključno socialna kategorija, ampak tudi povezan z ustreznim poprečno prizadevnim delom posameznika (lenuhov nismo podpirali). V mesecu marcu smo na treh sejah temeljito obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustvarjanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. Delovni pogoji v nekaterih tozdih so se bistveno izboljšali, vendar ostaja to področje dela sindikata še vedno med najpomembnejšimi. Slabi delovni pogoji v tozdih TTI, KET, delno TAP in Umetno usnje so še vedno nerešeni in jih je v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980 nujno potrebno izboljšati. V zaključkih sindikalne konference leta 1975 smo med drugim sprejeli, da bo obrat družbene prehrane zgrajen do 1. 1. 1977. V letu 1976 smo komaj izdelali potrebne projekte in načrte. Zaradi izredno težke problematike na področju celodnevne prehrane naših delavcev, je nujno zagotoviti finančna sredstva in pričeti v letu 1977 z izgradnjo obrata (veliko število samskih delavcev, mlade družine brez minimalnih pogojev za kuhanje doma. . .). Pri stanovanjski politiki se je sindikat zavzemal za spremembo načina združevanja sredstev v usmerjeno in solidarnostno gradnjo, in sicer tako, da v bodoče ostane več sredstev, s katerimi bo razpolagala delovna organizacija. Za širjenje in množično vključevanje članov kolektiva v športno rekreacijsko dejavnost je bilo ustanovljeno športno društvo GUMAR. V družbenopolitično izobraževanje so bili organizirano vključeni vsi sindikalni aktivisti. Samo v letošnjem letu smo organizirali že štiri semi- narje za člane predsedstva, vodstva osnovnih organizacij sindikata in za ostale člane izvršnih odborov, tako da so skozi izobraževalne akcije šli vsi sindikalni delavci po večkrat. V delovni organizaciji so vsi zaposleni člani sindikata. Organiziranih imamo 27 osnovnih organizacij sindikata, katere sestavljajo 98 sindikalnih skupin. Udeležba in aktivnost članov na sejah je bila zadovoljiva. Pri delu sindikalnih organov pa je še vedno čutiti premalo pobud na ravni osnovnih organizacij. Kadrovska komisija je redno ocenjevala moralnopolitične lastnosti delavcev, ki so zasedali vodstvena in vodilna delovna mesta. Prav tako je kadrovska komisija pregledala predloge in predlagala vse kandidate za posamezne samoupravne funkcije znotraj in izven delovne organizacije. Velika večina članov ZK, ki dela v sindikalnih organih, je zelo aktivna. Podobna ocena dela sindikata je bila narejena in obravnavana v mesecu februarju 1977. leta. TOV. JOŽE KOCIJAN (Nadaljevanje s 1. strani) vanje delavcev, zlasti mladine in članov ZK. Njegovo ideološko delo in njegova trdna vera v socializem in samoupravljanje sta zelo vplivala na delavce: znano je, da imajo delavci Save visoko družbeno zavest, ki se kaže v vedno večji produktivnosti in kvaliteti izdelkov ter dejavnosti na družbenem, političnem in kulturnem področju. Vzgoja in izobraževanje v industriji je zahtevno delo, ki so se ga v preteklosti lotili le redki entuziasti, kot je tov. Kocijan. Na rezultatih njegovega dela zdaj snujemo zasnovo usmerjenega izobraževanja v gumarski stroki. Prepričani smo, da je njegovo vzgojnoizobraževalno delo z mladino in delavci širšega družbenega pomena Tov Kocijanu iskreno čestitamo k visokemu priznanju in mu želimo, da bi tudi v prihodnje ostal tovariš — pedagog in delavec, kakršnih med nami ni veliko. 4 VESTI IZ RUME ZBORI DELAVCEV V dneh 9. in 10. maja letos so bili v vseh treh tozdih Rume ter v skupnih službah zbori delavcev. Na vseh so imeli takle dnevni red: 1. Sprejem sanacijskega programa skupnosti tozdov Ruma 2. Sprejem samoupravnega sporazuma o sanaciji 3. Razprava o obračunu poslovanja I. četrtletja 4. Razprava o izvajanju sklepov ZK in sindikata. Vsi zbori delavcev so po razpravi soglasno sprejeli oz. potrdili sanacijski program. Med sklepi so tudi predlagani ukrepi za uresničitev. 1. Investira se v: din — Regenerat 68.391.000 — Protektirnico 11.807.000 - Ebonit 8.761.000 — obratna sredstva 3.708.000 2. Povečati je treba obseg proizvodnje od 8.000 ton na 16.400 ton v letu 1980. 3. Povečati je treba skupni dohodek z 62.043.387 din v letu 1976 na 161.000.000 v letu 1980. 4. Povečati je treba dohodek z 11.463.000 din na 47.149.000 din. 5. Povečati je treba dohodek z minusa 5.600.000 din na plus 18.403.000 din. 6. Povečati je treba dohodek od 8 do 10 % letno oz. v skladu s povečano produktivnostjo dela. 7. Za realizacijo tega programa je potrebno zagotoviti tehnične, tehnološke, kadrovske in finančne možnosti. 8. Za financiranje investicij se zagotovi 20 % lastnih sredstev ter 80 % bančnih in komercialnih kreditov. II. 1. Vojvodjanska banka Novi Sad naj odpiše del sredstev (ki so nam jih dali kot posojilo), drugi del naj določen čas miruje. III. 1. Sava Kranj je porok za realizacijo sanacijskega programa. Na zborih delavcev je bil tudi sprejet samoupravni sporazum o V zadnjem času se v naši tovarni vse bolj čuti delavnost mladih. To lahko sklepamo tudi po številu njihovih sestankov in obravnavanih zadevah. Komisija ZK, ki je zadolžena za delo z mladimi, pozitivno ocenjuje delo mladine. Menijo namreč, da je dosedaj več subjektivnih pa tudi objektivnih dejavnikov povzročalo neaktivnost: precej mladih sploh ni vključenih v ZSM, ker niso v celoti razumeli vlogo mladega človeka pri izgradnji samoupravne socialistične družbe. Za ta pojav pa je krivo tudi slabo informiranje in slaba informiranost. Zaradi tega se je bilo potrebno bolj povezati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Prav tu se v zadnjem času zelo prizadevajo odpraviti vse pomanjkljivosti. Rezultati so vidni: v ZSM so sprejeli mlade, ki medsebojnih odnosih pri sanaciji skupnosti tozdov Ruma v obdobju 77-1980. Izvršitelji sanacije so organizacija združenega dela Sava Kranj (TAP in TTI), Vojvodjanska banka Novi Sad — centrala Novi Sad, podružnica Novi Sad ter podružnica Ruma, Skupščina občine Ruma (Izvršni svet, samoupravna interesna skupnost za solidarnost v gospodarstvu ter samoupravna interesna skupnost za podpiranje razvoja v gospodarstvu in skupnost tozdov Ruma). Ocenjujejo, da je sanacijski program stvarna osnova za trajno rešitev in zagotovilo za uspešno poslovanje v Rumi. Gospodarski načrt, program ukrepov za izvršitev sanacije skupnosti tozdov Ruma za obdobje 77 — 1980 je usklajen z izvršitelji na temeljih: — srednjeročnega razvojnega programa organizacije združenega dela Sava Kranj v obdobju 1976-1980, — dogovorov o osnovah družbenega plana občine Ruma v obdobju 1976—1980, — dogovorov "o osnovah družbenega plana SAP Vojvodine za razvoj proizvodnje nafte, plina in bazne kemije v obdobju 1976 — 1980. Skupnost tozdov Ruma se obvezuje, da bo izpolnila vse naloge, potrebne za uresničitev sanacijskega programa 1977—1980 in da bo sodelovala pri izdelavi in realizaciji projektov. Na zborih delavcev so sprejeli obračun poslovanja za obdobje L —III. 77. Prav tako so bili sprejeti sklepi ZK in sindikata. Zbori delavcev so odpoklicali člane delavskega sveta Rume Josipa Juričiča in Stevana Berbera ter člana delavskega sveta skupnih služb in Ebonita. Odpoklicali so tudi Vlatka Cvetiniča iz sveta za medsebojna razmerja in oceno kršitev delovnih dolžnosti. Dušan Božič doslej niso bili, bilo je več akcij zbiranja odpadnih surovin itd. Zadnji sklepi predsedstva segajo celo dlje od tega, saj se namerava mladina vključiti v razreševanje vseh resnih problemov v odpravljanju negativnih pojavov v kolektivu — skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Program idejnopolitičnega usposabljanja se uresničuje: končana je politična šola Borbe. Na zadnjem sestanku je bilo izrečeno zaupanje za sodelovanje mladih iz Rume v zveznih delovnih akcijah: na delovno akcijo LETEN-KA 77 bo šel delavec Miloš Pavkovič iz tozda Ebonit, na delovno akcijo Derdap 77 pa Stjepan Irmeš iz tozda Regenerat. Sklep o tem je sprejela komisija ZK, ki aktivno sodeluje pri reševanju problemov mladih. Radoslav Mijatovič KADROVSKA PROBLEMATIKA Kvalifikacijska struktura v skupnosti tozdov Ruma ni zadovoljiva. V proizvodnih tozdih so zaposleni večinoma nekvalificirani delavci — čeprav so sistemizirana delovna mesta za kvalificirane delavce. Razlog za takšne razmere je tudi v tem, da na področju Vojvodine doslej ni bilo šolskih ustanov, ki bi usposabljale ustrezne strokovne kadre gumarske smeri. Vendar pa se razmere izboljšujejo. Predvidevajo, da bi v Rumi odprli oddelek kemijske srednje šole iz Sremske Mitroviče. Le-tu bi se izobraževalo potrebno število delavcev za kvalificirana delovna mesta gumarske stroke za tovarno gume. Prav tako se izdeluje program za dodatno izobraževanje zaposlenih delavcev, ki so na delovnih mestih, za katera nimajo ustrezne strokovne kvalifikacije. Vsi, ki nimajo popolne osemletke, imajo možnost, da jo končajo, stroške pa krije tovarna. Kvalifikacijska struktura strokovnega kadra se postopno izboljšuje, ker še ni zadovoljiva. Ta mesec se je pri nas zaposlila tov. Mileva Alagič, dipl. ekonomist, vodila pa bo oddelek za plan, analize ter organizacijo. Bila je naša štipendistka. Pravkar pričakujemo, da se bo zaposlil diplomiran strojni inženir, ki bo vodil službo pomožnih dejavnosti. Prosti sta še dve delovni mesti, kjer potrebujemo delavce z visoko strokovno izobrazbo, in sicer delovno mesto tehnologa in pravnika. V skupnosti tozdov Ruma je zdaj zaposlenih 363 delavcev, za zasedbo delovnih mest po planu zaposlovanja ’77 pa nas bi bilo 377. Fluktuacija se v primerjavi z lanskim letom ni bistveno spremenila. Za nadaljnji ekonomski razvoj Rume smo dali eno štipendijo študentu na visoki šoli za organizacijo dela ter eno štipendijo na višji ekonomski šoli. Na ekonomski fakulteti pa imamo enega štipendista. Marko Momčilovič IZVLEČEK IZ ANALIZE ČETRTLETNEGA POSLOVANJA Tovarna gume Ruma je v obdobju januar—marec 1977 organizacijsko delovala v treh tozdih in organizaciji skupnih služb. Kljub številnim ukrepom in akcijam je bil četrtletni rezultat poslovanja negativen. Plačana realizacija je bila manjša za 1.340.026,90 dinarjev ali 23,9 % od planirane izgube (planirana 5.600.000,00 din). Izguba je nastala predvsem zaradi tega, ker kupci niso plačali prevzetih izdelkov. O tem so razpravljali delavci na svojih zborih in sprejeli sklepe, da se takšno stanje ne sme ponoviti v šestmesečnem obračunu. Vzroki za izgubo v Rumi pa so poleg subjektivnih slabosti tudi zastarela tehnologija ter dotrajanost, izrabljenost opreme. Z zagotovitvijo sredstev za sanacijo pa bodo ustvarjeni pogoji, da se razmere za gospodarjenje v Rumi urede in da bodo rezultati poslovanja čimpreje pozitivni. Rezultati poslovanja v tovarni Ruma so bili v četrtletnem obdobju letošnjega leta naslednji (v indeksih): I. Skupni dohodek 95,3 II. Porabljena sredstva 97,4 III. Dohodek 89,2 — dogovorjene obv. 72,8 — zakonske obv. 152,2 — osebni dohodki 91,5 — izguba 95,6 Na te rezultate so vplivali naslednji dejavniki: — plan skupne proizvodnje je izvršen s 85,6 %, — plan amortizacije je bil izvršen z 68,4 % - kar zmanjšuje reprodukcijsko sposobnost tovarne; — poprečni neto osebni dohodek (vključeni so tudi bolezenski dopusti) je znašal 2.726,90 din. REALIZACIJA Plan skupne realizacije je izvršen 90 %. V tozdu Regenerat je bila realizacija 110,5 % v primerjavi s planirano (količinsko) ter 112,5 % po vrednosti. V tozdu Ebonit je bila realizacija 77,5 % količinsko in 77,8 % vrednostno. V tozdu Protektirnica pa je bila realizacija 27,3 % po količini in 31,8 % po vrednosti. Damjan Jovičič Pripis: Izvršni svet občinske skupščine Ruma je 18. maja na svoji seji razpravljal o rezultatih gospodarjenja v prvih treh mesecih. Na sestanek so bili povabljeni vsi predstavniki organizacij združenega dela, kjer so tozdi imeli izgubo. Na sestanku so obravnavali tudi vzroke za nastale izgube. Po temeljiti razpravi so bili sprejeti sklepi in smernice za gospodarjenje v prihodnjem obdobju. Zahtevali so, naj se razmere čimprej urede. Radoslav Mijatovič DEUVNOST MLADIH ZDRAVSTVENO VARSTVO 5 DELO OBRATNE AMBULANTE V LETU 1976 V lanskem letu je obratna ambulanta delala v polni izvedbi, t.j. dva zdravnika sta delala kurati-vo, en zdravnik pa preventivo; delali sta tudi dve zobozdravstveni ekipi. Taka zasedba se kaže v obsegu opravljenega dela. V ku-rativi in zobni ambulanti smo vpeljali dvoizmensko delo tako, da je delo potekalo enakomerno in v zadovoljstvo tako delavcev obratne ambulante kot zavarovancev v tovarni. Slednji imajo pripombe na delo obratne ambulante, vendar so te tako splošne, da jih ne moremo upoštevati tako, kot si to predstavljajo nekateri delavci v tovarni. ... Pregled števila obolenj in izgubljenih delovnih dni v letu 1975 ... Pregled števila obolenj in izgubljenih delovnih dni v letu 1976 Iz tabele, še zlasti iz diagrama, izhaja zastrašujoč podatek. Izgubljeni delovni dnevi in število primerov za nego svojcev naraščajo s tako hitrostjo, da zahtevajo takojšnje energične ukrepe. V letu 1977 bomo skoro gotovo zabeležili rekord — število izgubljenih delovnih dni zaradi nege se nam bo povzpelo na prvo mesto. Nujno je, da se v reševanje takega stanja vključijo vsi družbenopolitični dejavniki v tovarni in izven nje. Mislim, da je pravi čas, da se o tem pogovorimo ob sprejemu programov zdravstva pri svobodni menjavi dela. Zahtevati je treba konkretne akcije za odpravo tega problema. Tak potek dogodkov je »absurden«, če ugotavljamo, da nam z novimi — modernimi — vrtci raste izpad delovnih dni zaradi nege, ne pa obratno. Taka smer razvoja ni sprejemljiva za našo socialistično družbo. Posebno pozornost smo v preteklem letu posvetili preventivni dejavnosti. Še posebej smo se potrudili, da smo povečali število različnih pregledov, kar nam omogočajo aparature, ki jih je kupila tovarna. . .. Rezultati pregledov po as-tand-u na bicikel-ergometu . .. Pregledi opravljeni Adg-ju, ju, Ekg-ju, spirografu, oscilgnafu, ohladitveni poizkus Analiza podatkov o pregledih sluha nam kaže, da ima 28,6 % pregledanih prizadet sluh. Okvara sluha se giblje med 10 % do 70 % kar je popolnoma razumljivo, če vemo, da so prava redkost obrati, kjer ropot ne presega dovoljenih meja. Med preizkavami na EKG smo odkrili samo nekaj primerov obolelosti srca. Te delavce je takoj podrobno pregledal še internist; zdravljeni so bili, kot je pač bolezen zahtevala. Med preiskovalci na spirografu — t. j. aparat za ugotavljanje pljučnih sposobnosti, smo odkrili precejšnje število delavcev s kroničnim bronhitisom, ki pa so, razen »častnih izjem«, vsi kadilci. Vsakemu smo svetovali, da opusti kajenje. Ali je naš nasvet kdo upošteval, ne vemo. (Nadaljevanje na 6. strani) PREGLED ŠTEVILA OBOLENJ IN IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI V LETU 1975 Število primerov obolenj "Število izgubljenih dni Grupa bolezni 1975 Struktura 1975 Struktura i,l 2 Sk. M 2 Sk. M 2 Sk. M 2 Sk. Bolezni dihal 723 43° 115 3 26,2 16,0 21,2 3879 2743 6622 13,2 lo, 3 12,0 “ prebavil in jeter ■239 83 322 8,7 3,1 5,9 2418 673 3o91 8,5 2,5 5,6 11 kosti in gibal 241 lo9 35 o 8,7 4,1 6,4 4316 2o91 6407 15,1 7,8 n,6 ,J koze in podkožja 149 45 194 5,4 1,7 3,6 118o 417 1597 4,1 1,6 2,9 11 ženskih spolovil - 128 128 - 4,8 2,4 - 1958 1958 - 7,3 3,5 " čutil Živčne bolezni in duševne 6o 22 82 2,2 o,8 1,5 143 88 231 0,5 o,3 o,4 motnje 5o 57 lo7 1,8 2,1 2,o 955 7o5 I66O 3,4 8,6 3,o Bolezni ledvic in mokril 37 43 8o 1,3 1,6 1,5 3o3 441 744 1,1 1,7 1,4 Novotvorbe 5 8 13 o,2 o,3 o,2 83 218 5ol o,3 0,8 0,5 Razne druge bolezni 144 51 235 5,2 3,4 4,3 2614 2346 4960 9,2 8,8 9,0 Nega bolnih svojcev 316 1434 175o 11,4 53,4 32,1 75 3 4278 5o31 2,6 16,o 9,1 Poškodbe pri delu A 255 44 2999 9,2 1,6 5,5 4475 554 5o29 15,7 2,1 9,1 Poškodbe izven dela B 447 8o 527 16,2 3,o 9,7 6594 1239 7833 23,1 4,6 14,2 Skupaj 2762 26o5 5 367 loo, 0 96,9 98,5 28541 18o43 46584 loo, 0 67,5 84,3 Porodnice “ 83 83 - 5,1 1,5 8715 8715 - 32,5 15,7 SKUPAJ : 2762 2688 545o loo, 0 loo, loo, 0 28541 26758 55299 loo,o loo, 0 - PREGLED ŠTEVILA OBOLENJ IN IZGUBLJENIH DELOVNIH DNI V LETU 1976 Število primerov obolenj Število izgubljenih dni Grupa bolezni 1976 Struktura 1976 Struktura wi 2 Sicup. M 1 5k. M 2 Sk. M 2 Sk. Bolezni dihal 813 434 1247 27,6 15,0 21,4 4275 2686 6961 16,8 9,1 12,7 " prebavil in jeter' 2o6 77 283 7,0 2,6 4,8 2733 5 80 3313 lo,7 1,9 6,0 " kosti in gibal 258 I06 364 8,7 3,6 6,2 2955 1423 4378 11,6 4,8 8,0 '* kože in podkožja 162 54 216 5,5 1,3 3,7 2251 412 2663 8,8 1,4 4,8 " ženskih spolovil - 167 167 - 2,8 2,8 - 2388 2388 - 8,1 4,3 11 ust in zobovja 68 30 98 2,3 1,0 1,6 286 73 359 1,1 2,4 6,5 " čutil Živčne bolezni in duševne 7o 33 loj 2,3 1,1 1,7 3°6 270 576 1,2 9,2 1,0 motnje 55 68 123 1,8 2,3 2,1 1298 315 1613 5,1 1,0 2,9 Bolezni ledvic in mokril 43 65 I08 1,4 2,2 1,8 339 638 1072 1,5 2,3 1,9 Novotvorbe 3 12 15 1,0 4,1 2,5 35 I03I I066 1,3 3,5 1,9 Razne druge bolezni 195 114 309 6,6 4,0 5,3 2418 996 3414 9,5 3,4 6,2 Nega bolnih svojcev 460 1503 1963 15,6 52,1 33,7 1186 4592 5778 4,6 15,7 lo,5 Poškodbe pri delu A 2o8 44 252 7,o 1,5 4-,3 2503 824 3327 9,8 2,8 6,0 Poškodbe izven dela B 4ol 68 469 13,6 2,3 3,o 4775 1563 6338 18,8 5,3 11,6 Skupaj 2942 2775 5717 loo, 0 96,4 99,o 2541o 17836 43246 loo, 0 61,o 79,1 Porodnice l09 I09 - 3,7 1,8 “ 1138o 1138o - 39,o 2o,9 SKUPAJ : 2942 2834 5826 loo, 0 loo, 0 loo, 0 25410 29216 54626 loo, 0 loo, 0 loo, 0 REZULTATI PREGLEDOV PO A3TAND-U HA BICIK3L-3RG0MEIRU T 0 Z D L e t a Število primerov Slabo . Dobro Zelo dobro 2o 29 52 18 18 16 3o - 39 35 7 16 12 T T I 40 - 49 13 5 7 1 5o - 65 5 - 3 2 Skupaj: lo5 3o 44 31 2o 29 28 12 15 1 3o - 39 1 1 - T A P 40 - 49 - - - 5o - 65 - - - - Skupaj: 29 13 15 1 2o 29 1 - 1 - 3o - 39 - - - D U 40 - 49 1 1 5o - 65 - - - - Skupaj: 2 - 2 - Sprejemi 2o - 29 3 1 - 2 Športniki 2o - 29 34 1 lo 23 30 - 39 1 - 1 Skupaj: 35 1 lo 24 Skupaj : 174 45 71 58 6 ZDRAVSTVENO VARSTVO DELO OBRATNE AMBULANTE V LETU 1976 (Nadaljevanje s 5. strani) Zelo pomembna dejavnost, ki smo je pričeli uvajati v lanskem letu, so meritve telesnih obremenitev na delovnem mestu. Meritve nam je omogočila tovarna z nabavo potrebnih aparatur. Bistvo meritev je v tem, da delavcu teoretično določimo telesno zmogljivost — to napravimo — na »famoznem« biciklu — potem delavcu merimo puls vseh osem ur dela v tovarni, med delom — kadar je najbolj obremenjen, vzamemo vzorec izdihanega zraka, to je tisti jekleni nahrbtnik, ki ga nosi delavec, ki ga merimo, in imajo sodelavci precej zabave; v tem izdihanem zraku določimo porabo O (kisika). Te rezultate primerjamo s teoretičnimi in zaključimo, kakšna je njegova obremenitev na delovnem mestu. Te meritve so uporabljive mnogostransko: na eni strani jih rabi obratna ambulanta pri premeščanju delavcev na delovno mesto, po drugi strani pa jih lahko koristijo kadrovska služba, normirci dela, služba, zadolžena za osebni dohodek. S temi meritvami namreč določimo objektivno obremenitev na delovnem mestu. Poleg teh pa rezultate lahko koristi tehnološka služba pri organizaciji dela. Ob tem se moram zahvaliti vsem, ki sodelujejo pri tem delu — predvsem delavcem, ki smo jim PRSOLcm OPRAVLJANI KA ADG-ju, EKG-ju, SPIROGRAVn, CSCILOGRAFJ, OHLADIT'/ESI FOISKUS A/Pregledi opravljeni na ADG-ju TOZD ______število pregledov_ H Z 3k. Tli T A P K E T U U Spre j .:mi S k 236 45 3 38 ___9 317 45 3 38 9 ? a j : 331 B/ Pregledi opravljeni na EKG-ju TOZD število pre1 edov hi 3k. T T I 131 21 152 T A P 9 - 9 K K 28 - 2 8 S k u p a j : 168 21 189 C/ Pregledi opravljeni na spirografu TOZD Število pregledov Število pregledov Skupaj brez alupen~a z alunentoo; T I I M ž Sk. a Z Sk. ul Z Sk. llo 18 128 5 2 7 115 2 o 135 T A P 35 - 35 - - - 35 - 35 D D 13 3 16 - 1 1 13 4 17 S k upaj: 153 21 179 5 3 8 163 24 187 IZGUBA DELOVNIH DNI NA 100 ZAPOSLENIH Izgubi jeni merili obremenitve, vodstvu skupnosti tozdov TAP in moji ekipi sodelavcev. Tistim kritikom med redkimi vodstvenimi delavci, ki imajo te meritve za » Jakov hobi«, bi'svetovali, da gredo na koristen »sprehod« v Železarno Ravne; tu bodo 'ugotovili, kako je s to zadevo. Rezultati dosedanjih meritev so nam pokazali: 1. da se obremenitve na delovnem mestu v osmih urah gibljejo v mejah še dovoljenega; 2. da pa posamezne faze delovnega procesa močno presegajo dovoljeno obremenitev. Samo iz teh dveh ugotovitev lahko zaključim, da bo potrebno podrobneje analizirati vsa delovna mesta — ne samo izbrana — kot smo to storili pri uvajanju ekipe ter na osnovi vseh rezultatov ustrezno ukrepati. S to svojo dejavnostjo in vso prej našteto poskušamo obvarovati zdravje našega delavca. Marsikateri Savčan bi imel »malo morje« pripomb na račun našega »čuvanja zdravja«. Vedeti pa morate vsi, ki te pripombe imate, da je vaš način varovanja idealen samo za vas osebno, v kolektivu Save pa živi in dela približno 4200 ljudi, obratna ambulanta pa je dolžna skrbeti za vse in ne samo za nekatere. Vodja obratne ambulante Sava Kranj dr. Jaka Vadnjal specialist medicine dela Ne ustrašite se! To ni kak savski vesoljski potnik. Takole so z aparaturami opremili delavce v TAP in merili napore pri delu. Nalogo so opravili delavci obratne ambulante Sava. 200 DIN VOJAKOM Svet za izobraževanje in socialno varstvo je na 5. redni seji sklenil, da se v letošnjem letu povišajo nagrade našim fantom, ki služijo vojaški rok. Doslej je znašala nagrada 150 din, po novem sklepu pa bodo vojaki — naši bivši sode- lavci, dobivali za 1. maj in 22. december po 200 din. Čeprav znesek zares ni velik, pa vojakom veliko pomeni že samo skrb oz. pozornost delovne organizacije do njih. O tem namreč pričajo številna pisma z zahvalami, ki jih dobivamo iz JLA. V dneh od 30. maja do 5. junija je bila na Gorenjskem sejmu razstava sredstev in opreme civilne zaščite. Med številnimi obiskovalci si je razstavo ogledalo tudi veliko število Savčanov. VESTI IZ TOTRE 7 NOV IZDELEK TOZDA PUSTIKA Tozd Plastika je cevem za drenažo dodal nov izdelek, tako imenovani drenažni stenj. Razvojni oddelek Totre je na pobudo republiške skupnosti za ceste razvil drenažni stenj in pripravil vso tehnološko dokumentacijo za izdelavo orodja za ekstrudiranje in stroja za oplaščenje. Drenažni stenj je izdelan iz rebrastega jedra in filtrirnega plašča. Rebrasto jedro ekstru-diramo iz polietilena, plašč pa izdeluje tovarna File Mengeš iz polipropilenskih vlaken. Jedro oplaščamo na posebnem stroju, kjer plašč tudi varimo. Naloga plašča — filca je, da filtrira tekoče blato oz. preprečuje zamašitev rebrastega jedra, po katerem se vertikalno dviga voda, katero vsebuje zemljišče. Da bi bolje razumeli kako deluje drenažni stenj, je potrebno spregovoriti nekoliko besed o samem polaganju stenja in gradnji avtoceste Vrhnika — Dolgi most. V dnevnem tisku je bilo veliko napisanega, da bo odsek avtoceste Vrhnika —Dolgi most zgrajen kot »plavajoče mesto«, ker je zemljišče, preko katerega se gradi, zelo težavno oziroma lahko rečemo, edinstveno glede na sestavo v Evropi. Ker se ceste gradi za daljše obdobje, je potrebno graditi solidno, kar pa je mogoče z najnovejšimi gradbenimi prijemi in elementi, ki jih uporabljajo v svetu pri tovrstnih gradnjah. Drenažni stenj polagajo s po- sebnimi, v ta namen izdelanimi stroji. Stroj sestavlja gradbeni traktor, na katerega montirajo jekleno konstrukcijo v višini 15 m ali več. Ta jeklena konstrukcija služi kot vodilo in nosilec za rezilo, s katerim »vbadajo« drenažni stenj v zemljo. Rezilo je votlo in vanj napeljejo drenažni stenj. Hidravlični motor potiska rezilo v zemljo do globine 15 m oziroma glede na zahteve. Ko se rezilo dvigne iz zemlje, drenažni stenj ostane v zemlji, ker se je konec stenja zasidral s pomočjo prečno postavljenih koncev plastične cevi ali jeklene pletenice. Drenažni trak odrežejo približno 30 cm nad površino zemlje. Celotni postopek vbadanja in izvlečenja rezila traja nekoliko sekund. Drenažni stenj je treba položiti na vsak kv. m površine, kjer bo tekla avtocesta. Ko je drenažni stenj položen na celotnem področju (sekciji), je treba to zemljišče obtežiti z nasipavanjem drobnega kamna srednje debeline v višini 1,5 m. S to obtežitvijo se doseže iztiskavanje vode iz zemljišča v rebrasti profil, po katerem se voda dvigne na površino, kjer je nekaj izhlapi, ostala pa odteče v odvodne kanale. To utrjevanje zemljišča oziroma posedanje nasipa traja 1 do 2 leti. Po končanem utrjevanju del nasipa odstranijo in položijo zgornjo plast cestišča. Še predno pričnejo polagati drenažni stenj, je treba pri- praviti zemljišče za vožnjo gradbenih strojev. Priprava zemljišča je taka: predno zemljišče, kjer bo tekla avtocesta, položijo polipropilenski file, na katerega nasujejo 30 cm drobljenega kamna. Ta nasip služi kot nosilni tampon, po katerem vozijo gradbeni stro- Vsekakor je izdelava dre-nažnega stenja (na avtocesti bo uporabljeno nekaj 100 km) nov uspeh Totrinih delavcev, ki so si pri izdelavi dre-nažnega stenja najbolj prizadevali. To so: vodja tozda Plastika Franc Muc, tehnolog Ciril Židan ter delovodja Lojze Slak. Moderna avtomatska barvarna v tozdu Pozamenterije Nova barvarna je bila načrtovana v novem Totrinem projektu, vendar pa je bila kompletirana šele marca letošnjega leta. Nova barvarna je stala, če prištejemo tudi objekt in hladilne naprave, okrog milijardo dvesto milijonov starih din. Z njo so pridobili veliko, saj je njena zmogljivost 6 ton v eni izmeni (v stari barvarni okrog 200 kg). Zmogljivosti so za Totro prevelike, zato bo v barvarni možno upravljati storitve za druge delovne organizacije. Zmogljivost aparatur je od 50 do 100 kg, kar je zelo primerno za barvanje vzorčnih prej za nadaljnjo predelavo. Za usposobitev nove barvarne imajo največ zaslug: vodja tozda Pozamenterija Janez Grum, vodja tehnološke službe Janez Gregorič in vodja barvarne Tonka Žabjek. Pohvalo izrekamo tudi vzdrževalcem pomožnih dejavnosti, ki so svoje delo opravili brez napak. ✓VX'VVX/VVX/VVVX/XA/%/VVV>yVX/VV%/VX/%rvX/"VV'>/>/VXA/VN/VV>/VN/VN/VVX/V%A/\/X/,N/>/VV STROKOVNA EKSKURZIJA V TOTRO Šestintrideset članov jarškega društva inženirjev in tehnikov si je v torek, 22. marca ogledalo Totro, tovarno trakov. Nekaterih podrobnosti kot tiste, da je bil torek topel sončni dan, da smo se posamično zbrali pred tovarno v Ljubljani in da smo bili pri gostiteljih ljubeznivo sprejeti, ne bom opisoval. Morda edino, da so nam na koncu ogleda in razgovora podarili reklamno darilce in značko podjetja. Tega menda v domžalskih delovnih organizacijah ne delajo. Škoda, zares škoda zato, ker dosežejo s to (Nadaljevanje na 8. strani) 8 TU MED NAMI ERVIN MESTINŠEK Marsikdo ga sreča vsak dan, nekateri ga poznate samo navidez, marsikomu pa je povsem neznan. Delavec, eden izmed skoraj štiri tisoč Savčanov. Človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, s hotenji in željami, ki se z leti vztrajno zmanjšujejo. Največkrat ostane samo še, »da bi bil le zdrav«. Menda večina, ki sreča Abrahama — misli tako, čeprav nas vsakodnevna naglica sili, da si zastavljamo kratkoročne in tu pa tam tudi dolgoročne cilje. Dostikrat so vsa ta upanja in želje bolj človekova intima, usedla nekje globoko v nas. Le tih, grenak, komaj zaznaven priokus nas tu in tam opominja, da čas teče — naše želje pa se ne bodo nikoli uresničile. Pesimizem? Morda. Ali pa spoznanje resničnosti življenja, usode, ki bi morala biti pravzaprav v naših rokah, pa nas slučaj, dogodek, naključje zasuče v povsem drugo smer. Tu je samo hip zadosti Razmišljajoč o takih rečeh sem dostikrat v zadregi: ali o sogovorniku pisati tudi »v tej smeri« ali pa ga predstaviti zgolj po njegovi »delovni strani«. Kakor kdaj. Ervin Mestinšek je v Savi trideset let. Zdaj je delovodja higienske skupine, skrbi pa za odvoz odpadnega materiala, organizira delo čistilk ... »Dne 11. septembra 1947 sem prišel v bivši Standard (obrat IV., op.p.). Aprila naslednjega leta sem šel k vojakom in se po odslužitvi vojaškega roka spet zaposlil v istem podjetju.« Kaj pa si tedaj delal? »Bil sem skladiščnik, potem sem delal v lužilnici. Zadnja tri leta obstoja oddelka naravnega usnja pa sem bil njegov vodja. Po ukinitvi usnjarne pa sem prišel h higienski skupini.« Kakšne pa so pravzaprav naloge higienske skupine? »Vzdrževanje reda in čistoče.« Tovariš Ervin, pred pričetkom »uradnega« pogovora si mi dejal, da imate veliko težav? Kakšnih? »Na primer delo čistilk. Prvič je zelo veliko izostankov. Skoraj redno ima ena tretjina snažilk bolezenski dopust. Drugič: večina je pridnih in discipliniranih, so pa take, ki nočejo delati in se izgovarjajo, da tega ne morem, tega ne bom delala ... Seveda, če je od štiridesetih snažilk stalno deset odsotnih in če še med prisotnimi vse ne delajo, kot bi morale — tudi delo ni dobro opravljeno. Potem pa stalno zvoni telefon in ljudje opozarjajo, da to ni čisto, da ono ni pospravljeno. Dejstvo je, da so pridne predvsem starejše delavke. Mlajšim pa je čisto vseeno. Jaz jih ne razumem, kako da ne čutijo nobene odgovornosti do dela.« Kaj pa moški, saj jih imaš tudi nekaj v skupini? »Ja, ne vem, kako bi rekel. V naši skupini je nekaj delavcev posebne kategorije, s katerimi tudi ni lahko delati.« Na splošno, tovariš Ervin, ali imamo red v Savi? »Red je, toda s tem ni rečeno, da so vsi Savčani redoljubni. Če bi vendar naši delavci ne odmetavali odpadnega materiala kar vse poprek. Pa najsi bo to v obratih ali pa zunaj, po poteh in zelenicah. Saj vendar v tem okolju živimo in delamo.« Kaj pa bi se po tvojem mnenju dalo narediti? »Po mojem bi morali biti vodje tozdov zadolženi tudi za red. Za to, da delavci ne odlagajo odpadnega materiala vsepovsod, ampak tam in tja, kjer so za to določena mesta. Pa tudi odvoz smeti ni povsem urejen. V Savi je približno trideset kesonov za smeti in odpadke, odvaža pa največkrat le en tovornjak komunale.« Ervin, velikokrat te vidim, da tudi sam poprimeš za delo. »Razumljivo, da ne morem stati zraven in gledati. Dostikrat tudi zato, ker manjka delavcev. Saj delamo vsi, tudi Pintar in Sušnik. Drugače pa bi delo še bolj zastalo. Na primer, pravkar je šlo nekaj čistilk na morje, da bi uredile prikolice. In eden od nas je moral k pralnemu stroju. Tudi delovne obleke morajo biti oprane. Se enkrat pa ponavljam, da bi morali imeti v higienski skupini boljše delavce. Nekateri se skrijejo in jih iščem ure in ure. Menim pa tudi, da so ti delavci čisto premalo plačani (90 točk, op.pr.)« Iz tega bi lahko sklepal, da imate tudi dosti fluktuacije? »Da, največji odstotek. Delavci bežijo iz higienske skupine zaradi zares težkih pogojev dela in nizkega osebnega dohodka. Marsikoga tudi razumem: to so mladi fantje in želijo delati tudi kaj drugega, kot pometati dvorišča in nakladati smeti.« Prej si dejal, da se nekateri skrivajo pred delom. Kaj pa disciplinski ukrepi? »Daj no. Naj dam Toneta na disciplinsko. Ali pa Francita. Sicer smo tudi to že poskusili — pa ni bilo uspehov. Zdaj smo se dogovorili drugače. Če nekoga ne bo na delovnem mestu, bo imel tisti čas odbit od števila delovnih ur. In če se mu bo tega nabralo, se bo marsikdo zamislil.« To je pravzaprav ena plat, tista naša. Menim, da bi pa morali vsi bolj skrbeti za red in čistočo, bolj skrbeti, da bi delali in živeli v čistejšem okolju.« »Resje.« Ali meniš, da bi k temu lahko prispevali tudi z informiranjem, s stalnim opozarjanjem. »Mislim, da bi lahko. Neprestano bi bilo treba opozarjati, svetovati, učiti. . . Prepričan sem, da imajo naši delavci doma čisto drugačno. Tudi odnos do delavcev higienske skupine ni v redu. Podcenjujejo nas . ..« Pa kljub vsem vztrajaš pri tem delu, se trudiš. »Rad delam, trideset let delam in doslej mi ni nihče ničesar očital.« Kaj pa počneš po delu? »Največkrat grem za pol urice, uro v mesto, gledam televizijo. In tako. Vedno je kaj. Žal nimam ustreznega stanovanja . . .« Še o tem in onem sva se pogovarjala z Ervinom. Povedal je tudi, da gre včasih s prijateljem v planine, da hčerka in sin tudi delata v Savi, prav tako je bila pri nas njegova žena (sedaj je upokojena). Tudi zdrav ni preveč, tarejo ga take in take težave. Toda, to gotovo ne sodi več v ta pogovor. Jože Štular STROKOVNA EKSKURZIJA... (Nadaljevanje s 7. strani) neznatno podkupnino velik učinek. Vredno bi jih bilo posnemati, kjer se to da. Začetek Totre sega v leto 1927 ali: letos bo podjetje praznovalo 50-letnico obstoja. Na strojih, ki so jih sami izdelali, so proizvajali vezalke. K Totri je spadalo več zgradb, ki so se nizale ob Ljubljanici. V eni je bil mlin in ravno na tem mestu je danes nova zgradba pozamenterije. Zadnje dni vojne so tujci zmetali stroje v Ljubljanico in tako za nekaj tednov popolnoma prekinili delo. Obnavljanje domovine je pomenilo za delavce Totre usposobitev tovarne. Poprijeli so vsi in šlo je. Nekaj stavb je še ohranjenih, toda večina proizvodnje teče v dveh novih zgradbah. Pred enajstimi leti so začeli kot prvi v državi predelovati plastično maso v vodovodne cevi, plastične metle in krtače in podobne izdelke. Kakor tolikokrat se je tudi v njihovem primeru, takoj za njimi pojavila vrsta zasebnih in družbenih proizvajalcev plastičnih izdelkov. Ne prej ne slej jih to ni motilo, zato so za oddelek plastike postavili leta 1972 novo zgradbo in vanjo preselili proizvodnjo vodovodnih cevi in spojev ter kanalizacijskih cevi, med njimi posebne cevi za od-vodnjavanje. Slednje delajo po nekem švicarskem patentu. Z izdelki so se zelo uveljavili. Za gradnjo avtomobilske ceste od Ljubljane do Vrhnike, ki bo tekla kar lep del po barjanskem svetu, izdelujejo drenažne cevi in drenažne stebre, s pomočjo katerih bodo vodo napeljali v zbirne kanale in jo vodili v kanalizacijo. Za tiste, ki jih to zanima, omenjam, da izdelujejo vodovodne cevi s premerom pol cole pa vse do najdebelejših, ki imajo v premeru 270 mm. Kaj to pomeni, je mogoče videti na obsežnem dvorišču, kjer je uskladiščena njihova proizvodnja. Prav imajo, ko trdijo, da skladiščijo zrak. Lansko leto so preselili v nove prostore tudi tekstilno proizvodnjo. V novi, 4,500 kv. m veliki zgradbi, je prostora še za nove stroje. Za tiste, ki jih bodo kupili, ko bodo sedanjo zadolžitev poravnali. Zanimivo je, da je nova zgradba zgrajena po novih predpisih, ki velevajo, da je treba zgraditi tudi zaklonišče za primer vojne. V njem nismo bili, po pripovedi pa je sodobno opremljeno z vsem, kar zahtevamo od prostora, v katerem bi bi hoteli varno preživeti nanadni, napad. Nova zgradba je Totro veljala 45 milijonov dinarjev. V sedanjem investicijskem elaboratu je še toplarna, ki naj daje toplotno energijo za vse objekte. Sedanja kotlarna tej nalogi res ni več kos. Plastičarji uporabljajo za proizvodnjo kanalizacijskih cevi PVC v prahu, za vodovodne cevi in za spoje pa uporabljajo polietilen. Surovino dobivajo od domače kemične industrije, trdi polietilen pa iz uvoza. Med sedmimi podjetji v družbenem upravljanju je Totra najmočnejša. Za prodajo svojih kvalitetnih izdelkov danes nimajo večjih težav (izvoz največ v ZSSR). Predno pa so se uveljavili, so se predstavili v vseh večjih mestih Jugoslavije in obiskovalcem prikazali prednosti izdelkov iz plastike. Šele čez čas se je pokazalo, da je bil takšen način prodaje pravilen. Žal se na trgu soočajo tudi z nelojalno konkurenco. V naši družbi bi zanjo res ne bilo treba biti prostora. Pa, kje je drugače? Tozd Tekstil in tozd Plastika štejeta skupaj 320 članov delovne organizacije. Totra kot celota pa sodi v sozd Sava Kranj. Ekskurzisti smo bili z vsem, kar so nam razkazali in povedali zadovoljni, za kar ima nemalo zaslug tudi direktor tozda Tekstil tovariš inženir Grum. Otmar Lipovšek SLIKO PRIJATELJEM Sava in TAM Maribor imata dobre poslovne odnose, zato smo jim ob 30-ob-letnici obstoja podarili spominsko sliko v vrednosti 6.287,50 din. Drobne poslovne pozornosti so med prijatelji v navadi in dogodek bi šel morda neopazno mimo, če... če ne bi šlo za umetniško sliko. Po radiu, televiziji in tudi v časopisju pogosto slišimo kritike na račun delovnih organizacij, češ da nimajo nobenega posluha za umetnost. Prepričan sem, da njihova trditev sploh ne drži. Res pa je, da večina kritikov še nikoli pokukala ni v kako proizvodno delovno organizacijo. KRAJEVNA SKUPNOST 9 V našem glasilu smo že pisali o delu in življenju Savčanov v nekaterih krajevnih skupnostih. Tokrat smo se namenili v krajevno skupnost Planina, kjer živi večje število Savčanov. Na razgovor smo povabili tov. Franca naših sej in dejanski uspehi pri urejanju vseh problemov v našem bloku. Obvestilo revije. Prepovedano je odlagati časopise v skupnih prostorih. 7. Ponovno opozarjamo starše, naj otrokom ne dovolijo, da se prekomerno zadržujejo v pritličju in skupnih prostorih in da odmetavajo odpadke v bloku in okrog bloka. 8. Strogo zahtevamo red in čistočo v prostoru za smeti. Vso kartonsko embalažo je treba takoj 'odstraniti. Pazite tudi, da pravilno spuščate smeti v jašek v stopniščih. HIŠNI SVET GUBČEVA 5 Datum: 21. 1. 1976 Informacije stanovalcem Gubčeve 5 Blagoviča, predsednika hišnega sveta na Gubčevi 5, in ga povprašali, kako rešujejo svoje probleme, kakšne akcije organizirajo, kakšno vlogo ima zbor stanovalcev itd. Znano je, da je dejavnost delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih zaradi najrazličnejših vzrokov pomanjkljiva in da ustavnih načel ne uresničujemo dovolj dosledno. Kako je v vašem bloku? Naj uvodoma povem, da je naš hišni svet in tudi zbor stanovalcev pokazal veliko zrelosti, saj smo s skupnimi močmi rešili marsikatero pereče vprašanje, o čemer bom govoril pozneje. Že kmalu po vselitvi, konec 1975. leta, smo na zboru stanovalcev izvolili hišni svet in se dogovorili za nalogo posameznikov v njem. Hišni svet je potem (in še danes) organiziral urejanje okolja, skrbel za vzdrževanje reda v bloku, skrbel za povezavo z Domplanom ter opravljal druge naloge, določene v statutu občine Kranj. Sicer pa naše delo najbolj nazorno prikazujejo uradni zapisi Vse stanovalce Gubčeve 5 obveščam, da smo na sestanku hišnega sveta 13.10.1976 in zboru stanovalcev 16. 10. 1976 sprejeli naslednje sklepe: 1. V bloku je prepovedano kaditi — po stopniščih in skupnih prostorih; prepovedano je parkirati avtomobil pred blokom in shranjevanje kartonov, papirja in podobnega v skupnih prostorih; otrokom pod 10 let je prepovedano voziti se brez spremstva v dvigalu. 2. Ponovno opozarjamo stanovalce, da redno zapirajo vrata v pritličju in kleti po 21. uri. Hišni svet in zbor stanovalcev sta sprejela sklep, da so ena vrata v pritličju in v kleti stalno zaprta. 3. Ugotavljamo, da nekateri stanovalci namerno uničujejo žarnice v skupnih prostorih, da jih zamenjujejo s pregoretimi; luči v kleteh stalno gorijo. Ugotavljamo, da je vedno veliko vozičkov v pritličju — zanje je dovolj prostora v kleti. 4. Starši naj resno opozorijo svoje otroke, naj ne odstranjujejo napisov z zvoncev in poštnih nabiralnikov. 5. Po 21. uri je prepovedano motiti hišni red. 6. Zbor stanovalcev in hišni svet sta sklenila da se enkrat mesečno — vsakega prvega dne v mesecu pobira časopisni papir in 1. DOMOFONI — pred vhodom v blok delajo v redu. Vsak se o tem lahko osebno prepriča. Če v kakšnem stanovanju ni v redu, naj to pismeno sporoči; sporočilo naj odda v predal za pošto HIŠNI SVET. Prav tako svetujemo, da domofone uporabljate pravilno. Vsaka stranka naj opozori zlasti svoje otroke, da domofone ne uporabljajo po nepotrebnem. 2. Vse tiste stranke, ki niso plačale vode v mesecu januarju, naj to store v februarju. Ostale stranke pa so plačale vodo za dva meseca. 3. Elektro Kranj nas je informiral, da bomo porabljeno elektriko v skupnih prostorih in v stanovanjih plačali šele v mesecu maju ali juniju. Plačilo bo za 6 mesecev. To pa zato, ker je obračun na elektronskih računalnikih tako zapleten. Kasneje bomo plačevali elektriko redno dva meseca. Da ne bo negodovanja, prosimo, da bodite na to pripravljeni. Ker pa je možno odplačilo na obroke, če je račun nad 2.000 ND, naj se zainteresirane stranke same informirajo na Elektru Kranj. 4. Hišni svet obvešča vse stranke, da bo s 1. februarjem 1976 začela obratovati sušilnica. Vse, ki bi uporabljali sušilnice, naj sporočilo oddajo v poštni predal Urejenost našega okolja je izraz naše osveščenosti. Na sliki je stanovanjski blok Gubčeva 5 za hišni svet. Stranke, ki bodo uporabljale sušilnico, so dolžne preskrbeti ključe. Razmišljate o načinu uporabe, da ne bo nepotrebnih negodovanj! 5. Topla voda bo ob sobotah in nedeljah do nadaljnjega še zmeraj problem. Stanovanjsko podjetje Kranj nas je obvestilo, da se moramo dogovoriti z drugimi hišnimi sveti in skupno zahtevati od investitorja in podjetja IMP, da to zadevo uredita, sicer bodo zadevo reševali preko sodišča. Prosimo za razumevanje. 6. Podjetje Gradis nam ne more dati točnih podatkov, kdaj bo začelo delovati dvigalo. Enak problem je tudi na Gubčevi 7, kjer so vseljeni že 4 mesece. 7. Hišni svet prosi vse stranke, da svoje želje pismeno oddajo v poštni predal za hišni svet. Ker člani hišnega sveta redno delajo tudi v treh izmenah, ni mogoče, da bi stranke sprejemali osebno v stanovanjih. Prosimo za razumevanje. Kranj, dne 5. 4. 1976 GIP »GRADIS« Jesenice IMP Ljubljana Zadeva: Opomin pred tožbo Dne 5. 3. 1976 smo vam poslali pismeno pritožbo zaradi pomanjkanja tople vode. Zahtevali smo ^odgovor do 20. 3. 1976, vendar pa ga še do danes nismo prejeli. Nerazumljivo nam je vaše ravnanje, saj hišna sveta kot pravni osebi zastopata 190 ljudi, ki zaradi vaše neodgovornosti trpijo pomanjkanje tople vode, kar je razvidno iz priložene tabele. Če se ga ne boste držali, bomo prisiljeni zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. Podjetje za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Kranj obveščamo, da je bilo na zborih stanovalcev Gubčeva 5 in 7 sklenjeno, da porabljeno »toplo vodo« v mesecu marcu ne bomo plačali. Prav tako ne bomo plačevale »tople vode«, dokler okvare ne odpravijo in nam je zato ne obračunajte in na listku za stanarino ne zaračunajte. Plačevali pa bomo porabljeno mrzlo vodo. Predsednik H S Gubčeva 5 HS Gubčeva 7 NUJNO: Prosimo vse stanovalce valce Gubčeve 5, da 17. 4. 1976 NE PLAČATE tople vode. Le tako bomo uspeli. Ostalo je razvidno iz dopisa; podrobnejše informacije lahko dobite pri vseh članih hišnega sveta. Kljub uspehom in prizadevnosti pa nastajajo občasne težave zaradi večkratnega posredovanja pri komunalnih in obrtnih službah. Zato se mora hišni svet večkrat sestajati pa tudi zbori stanovalcev so večkrat, da dosežemo uresničitev svojih zahtev. 10 V ŽARIŠČU Razrezovanje neuporabnih veloplaščev ZAKAJ TAKO? V dneh okrog 1. junija je v uredništvu telefon zvonil pogosteje kot navadno: pred velopnevmatikarno so delavci razrezo-vali veloplašče. Na videz dobre — v resnici neuporabne. Najprej o samih prijavah: Prav gotovo je to odraz zrelosti in čuta odgovornosti. In še več takih ali podobnih primerov bi morali med seboj razreševati. Tudi zaradi tega in pa zato, ker je naša dolžnost, smo zahtevali odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do tolikšnega zastaranja veloplaščev — da niso več uporabni. Dobili smo nalsednje odgovore: TTI - Tozd Velopnevmatika 1.6. 1977 Na željo bralcev glasila Sava podajam odgovor glede razrezovanja odpadnih veloplaščev v skladišču gotovih izdelkov. V letu 1974/75 se je zaradi velikih zalog veloplaščev v skladiščih na večini barvnih veloplaščev pojavilo staranje. Pravi vzrok za napako smo ugotovili šele kasneje in menim, da je vzrok med drugim tudi v nepravilni zaščiti veloplaščev pri embaliranju, neustrezni kvaliteti zmesi ter v neurejenih energetskih pogojih pri vulkanizaciji. Problem staranja veloplaščev so obravnavali vsi pristojni organi, nakar so bili izvedeni naslednji ukrepi za odpravo omenjenih napak: 1. ureditev energetskih pogojev pri vulkanizaciji, 2. sprememba receptur za sestavo barvnih zmesi, 3. posodobitev pakiranja in embaliranja veloplaščev. Med tem časom je služba kontrole kvalitete v TTI vse tako okvarjene veloplašče v skladišču pregledala in izločila odpadne, ki jih po naših internih predpisih uničimo, tako da ni možna kakršnakoli zloraba ali uporaba. Anton Veselič TOVARNA TEHNIČNIH IZDELKOV Tehnološka priprava proizvodnje Št. del.: 32101/VI-1303/m 13. 6. 1977 Obvestilo št. 205 KS — oddelek za informiranje Skupnost tozdov Tovarna tehničnih izdelkov Tehnološka priprava proizvodnje Datum: 24. 10.1975 STARANJE PLAŠČEV Glede na zadolžitev samoupravne delavske kontrole dajemo o staranju veloplaščev naslednja pojasnila: L Vzroki 1.1. V preteklih letih je stanje na trgu zahtevalo povečano proizvodnjo velopnevmatike, ker so bili ti izdelki izredno konjunkturni. Investicijsko nismo bili sposobni širiti obsega proizvodnje, tudi prostorsko smo bili omejeni. Zato smo bili prisiljeni količinsko večati proizvodnjo s krajšanjem vulkanizacijskih časov; s tem so se višale temperature zunanjega in notranjega gretja v vulkanizacijskih prešah. Višanje temperature negativno vpliva na staranje gumenih izdelkov. 1.2. Vulkanizacijski pogoji so bili spreminjani in določani večkrat. Vedno pa je bilo vprašanje konstantnih vulkanizacijskih pogojev. KET — energetika je ta problem skušal rešiti s pregreto paro. Zaradi pregretosti temperature pregrete pare nihajo od 210 do 255 stop. C. Pregretost je torej prevelika in ni stalna — visoke temperature pospešujejo staranje veloplaščev. 1.3. Sedanji način embaliranja veloplaščev (stiskanje) povzroča natezanje gume na določenih mestih. Guma v nategnjenem stanju pa je še bolj dovzetna za staranje; razpoke nastanejo veliko prej kot v ne-nategnjenem stanju. 1. Ukrepi za izboljšanje stanja 2.1. Recepture zmesi so bile delno že spremenjene v smislu odpornosti na staranje, delno pa so razvoji receptur še v teku. 2.2. S KET se dogovarjamo, da bodo zagotovili stalne energetske pogoje in maksimalno dovoljeno pregretje pare. V letu 1976 bo to zahtevalo določene nove investicije. 2.3. Vulkanizacijski parametri so že delno spremenjeni — med vulkanizacijo bo temperatura na zunanjosti plašča manjša. Z meritvami bo pa treba še najti ustrezno razmerje med zmogljivostjo stiskalnic in znižanjem temperatur vulkanizacije oz. daljšanjem vulkanizacijskih časov. 2.4. Nov stroj za embaliranje je naročen, tako bomo spremenili način embaliranja, s tem pa tudi zmanjšali vpliv embaliranja na staranje. Vodja tehnološke priprave proizvodnje Vidmar Po poročilih službe kontrole kakovosti je bilo iz leta 1975 razvrščeno v odpadek 10217 komadov veloplaščev, iz leta 1976 29821 in v letu 1977 8808 komadov. (Poročila 5. 1. 1977 in 1. 2.1977). Čeprav bralcu iz gornjega besedila morda ne izzveni dovolj razločno, je vendarle res, da so takoj ob zaznavi problema odločno ukrepali. Med drugim so bili sprejeti strožji kriteriji pri ocenjevanju kvalitete izdelkov. Normativ, ki je znašal v letu 1975 95,95 % (to pomeni, da sme biti na 100 komadov izdelanih veloplaščev slabih največ 4 komadi) so v letu 1977 povišali na 97,40 %. V proizvodnji pa so ta normativ praktično še zmanjšali toliko, da sta bila od 100 izdelanih veloplaščev slaba le dva. Če za sklep povzamem bistvo, lahko zapišem, da je problemu velike količine odpadka veloplaščev botrovalo več dejavnikov, ki se le v medsebojni, naključni povezavi v tako veliki meri odrazijo v določenem trenutku. Predmet: Preklasifikacija veloplaščev Proizvodnja veloplaščev je v letih od 1970 naprej doživela velik količinski napredek. Pogoji proizvodnje, med ostalim sestava zmesi, vulkanizacijski pogoji in embaliranje, so bili prilagojeni čim manjšim stroškom. Namreč, veloplašče smo precej izvažali in dosežene cene so nam nalagale tak način dela. V letih 1973 in 1974 pa so se razmere na zunanjem trgu pričele spreminjati. Odvzem je bil manjši od planiranega in tako so nam začele rasti zaloge v skladišču. Dobili smo prve podatke o staranju veloplaščev — pokanje na bokih in med rebri na tekalni površini. Sredi leta 1975 smo pričeli urejati stanje. Spremenili smo sestavo zmesi, vulkanizacijske pogoje in embaliranje. Ker so plašči v skladišču ostali dalj časa, je služba kontrole kakovosti TTI pričela pregledovati in ustrezno preklasificirati ostarane plašče. Ker so zaloge v skladišču še, se akcije kontrole občasno ponavljajo. O vzrokih zastaranja veloplaščev je v jeseni leta 1975 razpravljala že samoupravna delavska kontrola skupnosti tozdov TTI. Obrazložitve, ki jih je posredovala tehnološka priprava proizvodnje (dopis z dne 24. 10. 1975), služba kontrole kakovosti, vodstva TTI in že izvedenih in planiranih ukrepih za odpravo težav, so bile zadostovale za pravilno ukrepanje. Vidmar Kontrola kakovosti izdelkov PREBERI TUDI Tl 11 TUDI V UMETNEM USNJU SUVNOSTNO Osnovna organizacija ZSM tozda Umetno usnje je v sodelovanju z osnovno organizacijo ZK našega tozda pripravila slavnostno sejo v počastitev Titovih in partijskih jubilejev. Za uvod v slavnostno sejo je predsednica osnovne organizacije ZSM orisala Titovo revolucionarno pot, kakor jo je predstavil Titov soborec armadni general Kostja Nadj. Sejo smo združili s kratkim predavanjem na temo LIK KOMUNISTA. Tov. Perko, ki je predavanje pripravil in vodil, je želel z njim prikazati vsem mladim, ki oblikujejo svojo osebnost in krepijo družbeno in politično zavest v vrstah organizacije ZSM in bodo nekega dne s svojim delom v njej dokazali, da so sposobni postati člani ZK, kakšen naj bo pravi komunist. Obenem pa smo s predavanjem želeli opomniti tudi vse nas, ki smo že člani ZK, da smo z vstopom v ZK sprejeli določene dolžnosti, na katere ne smemo nikoli pozabljati in jih je potrebno zavestno in dosledno izpolnjevati. Predavanje je bila tudi ena izmed nalog akcijskega programa, ki ga je za svoje uspešno delo izdelala osnovna organizacija ZSM našega tozda in obenem sestavni del programa idejnopolitičnega izobraževanja mladih. Ob koncu je sekretar osnovne organizacije ZK tozda Umetno usnje čestital vsem mladincem ob dnevu mladosti in jim zaželel čim več delovnih in osebnih uspehov. Vida Lončar Tudi Savčani med niImi TOVARIŠKO SREČANJE njimi__i V soboto, 4. junija 1977, je krajevna organizacija zveze združenja borcev in invalidov Planina—Čirče organizirala izlet v goriška Brda. Obenem je bil ta izlet tudi tovariško srečanje s tamkajšnjo organizacijo ZB v Dobrovem v goriških Brdih. Na pot smo krenili v soboto ob 6. uri zjutraj z dvema avtobusoma izpred samopostrežne trgovine na Planini. Pot nas je vodila skozi Škofjo Loko po Poljanski dolini do Cerknega, kjer smo se za kratek čas ustavili. Na cerkniškem pokopališču smo si ogledali spomenik 739 padlim partizanom, talcem in žrtvam nasilja, 95 Garibaldincem in 176 neznanim padlim junakom. Pot smo nadaljevali proti Mostu na Soči, kamor smo prispeli okrog 10. ure. Ustavili smo se pri spomeniku, posvečenem sinovom Bort iz Beneške Slovenije, ki so padli v tem kraju. Tu so nas pričakali predstavniki ZB Dobrovo. Ko smo položili venec, je spregovoril predsednik tamkajšnje organizacije tov. Zaletej, ki nas je tudi seznanil s trpljenjem teh krajev v času vojne. V spomin na to srečanje smo jim podarili knjige »Pomniki NOB na Gorenjskem«. Potem smo si ogledali zadružne kleti Dobrovo, kjer smo videli ogromne cisterne, ki držijo tudi po milijon litrov zlate briške rebule. Goriška Brda pa niso znana samo po dobri rebuli, merlotu, tokajcu, temveč slovijo kot najlepši predel Goriške z obilo sonca v vseh letnih časih. Tu je valovito gričevje (med 150 in 812 m nadmorske višine nad Gorico in Furlansko nižino) z lepimi, raztresenimi vasicami s središčem na Dobrovi. To je dežela raznovrstnega sadja, ki obiskovalcem nudi vse pogoje za dietno zdravljenje. Na Dobrovem je vsako prvo nedeljo v juniju tradicionalni praznik češenj, kar je ena najpomembnejših prireditev na Goriškem. V Šmartnem so zanimivi trdnjavski stolpi, v Kojskem pa grad iz fevdalne dobe in spomenik skladatelju Srečku Kumarju. Na Majniku nad Šmartnim stoji 23 m visok razgledni stolp, zgrajen v štirih nadstropjih v spomin na padle borce med NOB. Od tu je lep razgled na Julijske in Karnijske Alpe, beneško in furlansko ravnino, na Oglej, Gradež in na Kras. Od tu se vidi tudi Medana, rojstni kraj Alojza Gradnika, čigar ime je nosila tudi znana partizanska brigada. Naj ob koncu poudarim, da smo bili izredno presenečeni nad organizacijo tega srečanja ter nad izredno prijaznim sprejemom tovarišev ZB na Dobrovem. Člani krajevne skupnosti združenja zveze borcev NOV Čirče — Planina, ki smo se udeležili tega srečanja, si takih in podobnih izletov še želimo kjerkoli v naši domovini. Lepa hvala predsedniku in ostalim članom organizacije ZB, še posebno marljivi tajnici, da so nas peljali na ta prelepi in nepozabni izlet. Ivan Petrič Nov horizontalni transport v tozdu Gumeno tehničnih izdelkov pomeni tehnološko racionalizacijo, s katero so dosegli boljši pregled nad zmogljivostmi strojev za izdelavo penastih profilov in povečali zmogljivosti za približno 30%. Bistveno so se izboljšali tudi pogoji dela. 12 ZANIMIVOSTI z-------------\ SLAVJA V SLUŽBI \_____________ Dolg je seznam dogodkov in posebnih dni v posameznikovem zasebnem življenju, ki jih je treba proslaviti tako kot »se spodobi«. Nekdo je dobil sina, drugi stanovanje, tretji je opravil kakšen izpit, četrti ima rojstni dan, peti se je izognil hujši nesreči... Tako pomembne stvari pa je treba seveda proslaviti in jih primerno zaliti. Kakšno bi sicer bilo slavje? In ker je znano, da človek živi tretjino dneva v delovni organizaciji, drugo tretjino doma, preostalo pa porabi za počitek, je treba proslaviti na vseh življenjskih področjih. Slavje se začne po navadi že kar lepo zgodaj tistega delovnega dne. Razlika je le, kako poteka. Delavec pri stroju povabi svoje najbližje sodelavce na požirek kar stoje, ob tem pa vsi udeleženci budno pazijo, da jih ne bi zalotil kakšen nebodigatreba, ko ga dajejo na zob kar iz steklenice. Pomembnejši tovariši in tovarišice proslavijo v pisarnah, prinesejo lične kozarčke, lepo okrašene sendviče in slaščice. Medtem ko slavijo, uredijo tudi kakšne najnujnejše stvari. Ljudje, ki prihajajo od zunaj, jih niti ne vznemirjajo niti se oni ne razburjajo. Le kako bi se mogli, ko pa je interni praznik. Kakšna je delovna bilanca tistega dne? Slaba, rezultati niso vredni omembe. Ali so drugi dan tovariške vezi bolj trdne po dopoldanskem popivanju v delovnem času in v delovnih prostorih. Prav gotovo ne. Včasih po prepirih, ob botrovanju količine mali-ganov, prav na takšnih slavjih nastanejo večletna sovraštva. Dobro, naj bo, če že mora biti. Toda nikakor ne med delovnim časom. Zakaj ne bi slavljenec povabil najljubše delovne tovariše na zakusko in požirek po delu, v kakšno gostilno? Res je sicer, da včasih kdo tudi tako naredi, vendar so takšni primeri v naši praksi zelo redki. Treba pa je opozoriti še na nekaj. Po najrazličnejših slavjih je navadno v kolektivu veliko upravičeno užaljenih in prizadetih. Marsikdo bi rad bil prav tako prisoten, pa ga bodi niso povabili bodi nima trde kože, da bi se sam vsilil, bodi-da mu delo ne dopušča. Rezultat pa bi lahko strnili v stavek: »Nekateri se imajo lepo, ko moramo mi delati!« Zato se je treba vedno in povsod zavedati: zasebna slavja v delovnem kolektivu imajo svoj smisel le, če koristijo delovnemu kolektivu, ga še bolj utrjujejo in zboljšujejo medosebne odnose ob pogoju, da imajo vsi enake možnosti in da se vse to dogaja izven delovnega časa. Kaj pa kdo počenja, ko je prost in ko ni v delovnih prostorih, pa je njegova stvar. Azra Kristančič, dipl. psih. • Ideje same sploh ne morejo ničesar izvršiti. Za izvršitev idej je treba zavednih ljudi, ki znajo praktično delati. • Izboljšanje položaja delavca je v rokah delavca samega. • Vsak korak resničnega gibanja je važnejši kakor ducat programov. • V vsakem revolucionarnem gibanju se pojavijo poleg resničnih zastopnikov tudi drugi ljudje. Nekateri nimajo vpogleda v gibanje sedanjosti, vendar imajo že velik vpliv na ljudstvo zaradi svoje pogumnosti in značajnosti ali tudi iz same tradicije. Drugi zopet so le kričači, ki leta ponavljajo iste deklaracije in si tako nezasluženo pridobe slavo revolucionarjev najčistejšega kova. Ti ljudje se neizogibno zlo, ki se ga pa čas sčasoma otrese • Opomba urednika: zgolj slučajno mi je prišla v roke drobna knjižica - Splošni delavski žepni koledar. Leto izdaje -1931. Danes kar preradi pozabljamo na boj delavskega razreda daleč nazaj od današnjega časa. Pozabljamo na to, v kakšnih razmerah se je tedaj delavski razred bojeval za svoje osnovne pravice. In že tedaj mu je bila osnova marksistična misel: globoka v svojem bistvu, preprosta in angažirana, vse obsegajoča. Sicer pa je ta misel še danes tako zelo aktualna. MLADINSKA DELOVNA AKCIJA V STISKANIH IZDELKIH »Z današnjo mladino ni nič! Delati nočejo! Same neumnosti bi počeli! Mi smo bili vse drugačni!« Takšne in podobne pripombe lahko večkrat slišimo. Tako govore tisti, ki so bili mladi pred dvajsetimi, tridesetimi leti. Pa tudi tisti, ki smo šele včeraj dopolnili 27 let in smo prenehali biti člani mladinske organizacije. Koliko je resnice v takih mnenjih in pripombah? Nekaj mogoče že, prav gotovo pa ne veliko. Dokazov za to, da se današnji mladi ne razlikujejo veliko od tistih iz povojnih časov je veliko, še najbolj zgovorno pa nas je o tem lahko prepričala delovna akcija, ki jo je organizirala osnovna organizacija ZSM Stiskani izdelki v soboto, 11. 6. 1977 pod geslom »čisto delovno okolje — boljše počutje in uspeh pri delu.« Zamisel o akciji je že stara, saj je planirana tudi v programu dela osnovne organizacije, vendar pa je bilo potrebno izbrati najprimernejši trenutek in poskrbeti za obširne priprave. V sredo, ko je bil sestanek osnovne organizacije, neposredno pred akcijo, vzdušje ni kazalo na najboljši uspeh akcije. Vendar pa je predsedstvo potem v četrtek in petek uspelo z dodatno propagando to vzdušje izboljšati tako, da se je v soboto zbralo 25 mladincev in nekaj članov kolektiva iz starejše garde. Pri tem je potrebno še posebej pohvaliti požrtvovalnost tov. Postelova in tov. Čosica, ki sta »potegnila« kar iz tretje izmene. V kratkem predhodnem posvetu so se mladi dogovorili za plan dela, si razdelili potrebno orodje in pribor in se lotili čiščenja. Najprej seveda tam, kjer je bilo največ nereda in umazanije, potem pa lepo po vrsti, dokler ni bilo v oddelku vse tako kot je treba. In tu je treba povedati tisto najvažnejše: delovna zavest je bila pri slehernem udeležencu na veliki višini, vsakdo je vedel, kaj mora storiti, vsakdo si je znal sam poiskati in organizirati delo, vsakdo je rad priskočil tovarišu na pomoč. Lahko rečemo, da ta dan ne bi mogel nihče postaviti pred mlade naloge, ki je s skupnimi močmi, odločnostjo in voljo ne bi premagali. Skratka: bilo je tako, kot je bilo v tistih prvih povojnih letih in prepričani smo, da bo tako vselej, kadar bo potrebno. Jedro mladine je bilo, je in bo ostalo vedno zdravo, pa naj starejši govorimo, kar hočemo. Rudi Lopatič Dne 11. junija so mladi v enoti Stiskani izdelki temeljito očistili stroje in delovno okolje. To je bila ena izmed številnih akcij, ki jih organizirajo mladi skupaj s starejšimi sodelavci in vodstvi enot, pomenijo pa praktično aktivnost, združevanje in tovarištvo med sodelavci. Boris Jo-tič, ki je skupaj z drugimi v Stiskanih izdelkih organiziral zadnjo akcijo, je povedal, da je v celoti uspela, saj so po napornem in prizadevnem delu dopoldan pripravili še tovariško srečanje popoldne. NOVICA Tovarna saj kutinske INE-Petrokemije je lani dosegla rekordno proizvodnjo — 21.974 ton; to je za 13,3 % več, kot so načrtovali, oziroma za 13,8 ^ več kot leto poprej. (Ekonomska politika, 14. 3. 1977, str. 39) ZANIMIVOSTI IZ GUMARSTVA 13 OBRABA AVTOPUŠČEV DRUGI POMEMBNEJŠI VPLIVI Nadaljevanje Obraba avtoplaščev je odvisna tudi od površine cestišča. V tehničnih priročnikih so navedeni naslednji drsni koeficienti za posamezne prevleke cestnih površin: (nekaj primerov): suho mokro beton 0,7 0,6 asfalt 0,6 0,5 gl 0,5 0,3 led 0,2 0,1 in manjši Ti podatki so seveda samo orientacijski. Vsak voznik namreč ve, da je oprijemljivost na novem betonu boljša kot na nekem že zvoženem cestišču z obrabljenimi ostrejšimi deli ter zamazano strukturo z oljem, gumo silikonom itd., kar vse zmanjšuje oprijemljivost in povečuje kilo-metražo. Kolikor manjša je sposobnost vezave (oprijemljivost) cestišča, toliko manjše so sile med vozilom in cesto. Na gladkem cestišču so obremenitve plašča možne samo do določene stopnje. Vozila morajo voziti počasneje in previdneje, obraba plašča se ustrezno zmanjša. Že nekaj let so ugotovljene znatne obrabe tudi v zimskih sezonah (mišljeno je področje ZRN). Ali se je kvaliteta avtoplaščev poslabšala? Ne, zagotovo ne! Službe za pluženje in posipavanje so se v zadnjih letih zelo okrepile in modernizirale. Sol za posipavanje avtoplaščem ne škodi, temveč izpira cestišče. Posledice so: večja obraba! Seveda je razumljivo, da na obrabo ne vpliva samo površina cestišča. Pomembno je tudi trasiranje cestišč (pogostost zavojev, vzponov itd.), kar v tem sestavku ne bi posebej omenjali. Zaviranje Tu je spodrsavanje ali celo drsenje še zlasti pogosto. Pri zagonu je energija izkoriščena, pri zaviranju zapravljena. Kako veliki so učinki pospeševanja in zaviranja, je najbolj razvidno iz naslednjih ameriških podatkov o preizkušanju: 1. Osebni avto vozi s hitrostjo 80 km/h. Če se na vsakih 8 km ustavlja in ponovno spelje ter pospešuje hitrost do 80 km/h, je obraba že dvakrat tako velika kot pri vožnji brez vmesnega zaustavljanja. 2. Osebni avto vozi do hitrosti 40 km/h. Če bi se avto zaustavljal na vsakih 150 m, bi bila obraba 7 krat tako velika kot pri vožnji brez vmesnega zaustavljanja. V zvezi s tem pomislimo na avtomobile, ka so uporabljeni kot vozila »za skok« v mestih skozi neštete zastoje, zamaške, da o semaforjih ne govorimo. Vozila za preizkusno vožnjo različnih avtomobilskih firm dosežejo zastrašujoče majhne kilometraže. Vsekakor je dosežen uspeh, če je bilo z avtoplašči, ki so montirani na avtomobilih za takšne in podobne namene, prevoženo 5.000 do 7.000 km do popolne obrabe. Pri tem avtomobil s svojo maksimalno (normirano) hitrostjo ni nikoli vozil. Temperatura Sprememba zunanje temperature menja oprijemljivost. Pri enakih voznih pogojih z enakimi avtoplašči je v hladnih letnih časih dosežena manjša odpornost proti drsenju, zaradi česar so dopustne manjše obremenitve in s tem manjša obraba. Sprememba zunanje temperature za 10°C na mokrem betonskem cestišču povzroča naslednjo spremembo tornih koeficientov: pri 5”C = 0,177 pri 15° C = 0,220 To pomeni povečanje oprijemljivosti pri 15 C za 23 %. Te vrednosti so v znatni meri odvisne od sestave gumene zmesi. Boljše rezultate (kilometraže) je možno doseči npr.: v mrzlih nordijskih predelih z gumenimi zmesmi na osnovi naravnega kavčuka kot sintetičnega. V južnejših predelih in toplejših letnih časih so proti obrabi boljše gumene zmesi na osnovi umetnih kavčukov, npr.: Gold Robber — Polybutadien zmesi. S poskusi so bile ugotovljene naslednje vrednosti: 1. pri povišanju temperature od 10°C na 26,7°C se obraba poveča za 20 % do 30 %, 2. pri znižanju temperature za 20'C (poletje — zima) se obraba zmanjša za 40 %. Seveda temperatura avtopla-šča ni odvisna samo od zunanjih (vremenskih) pogojev, ampak v znatni meri od hitrosti vožnje, polnilnega pritiska, konstrukcije in materialov, iz katerih je avto-plašč izdelan. Z zvišanjem temperature narašča tudi polnilni pritisk v avtoplašču. Z daljšo in hitrejšo vožnjo osebnega avtomobila je to prirastek do 0,5 atm., pri tovornjakih pa celo do 1,5 atm. Zaradi tega povišanja polnilnega pritiska izpust zraka v nobenem primeru ni priporočljiv! Vpliv vozila na obrabo avtoplaščev. Izvedba in izdelava vozila bistveno vpliva na obrabo avtoplaščev. Obstajajo eno in dvokolesne izvedbe osi avtomobilov. Vsaka izvedba ima dobre in slabe strani. Slaba stran enokolesne izvedbe je v tem, da je nakladališče in težišče višje (nihajoče breme). Obraba avtoplaščev je večinoma večja in neenakomernejša pri dvokolesni izvedbi. Zato je treba težavam pri vrtenju in sukanju dvojnih koles posvetiti nekaj časa. Kotaljenje para koles enakih velikosti na izbočeni cesti povzroča večjo obremenitev notranjega kolesa Večja obremenitev pomeni zmanjšanje dinamičnega polmera in s tem manjši kotalni obseg kot zunanje kolo. Toga povezava obeh koles torej zaradi teh razlik in enake prevožene poti prisiljuje spodrsavanje. To spodrsavanje se za zunanje kolo prišteva k spodrsavanju, ki ga povzroča pogon vozila, medtem ko se za notranje kolo odšteva. Obraba zunanjega avto-plašča je temu primerno večja kot notranjega. Če je pogostost vožnje na izbočenih cestah velika, se obraba zunanjega plašča poveča 2 do 3 mm in takšno razmerja ostane tudi nadalje. Iz tega spoznanja izhaja, da zamenjava avtoplaščev, ki so montirani paroma, v nobenem primeru ni priporočljiva. Pri montaži je treba paziti na to, da je večji avtoplašč (razlika v premeru sme biti največ 10 mm) montiran znotraj, polnilni pritisk naj bo enak v obeh plaščih. Spodrsavanju zaradi navedenih vzrokov se je možno izogniti z netogo povezavo koles, vendar so vse te konstrukcije povečini težko izvedljive in drage. Prekomerna in neenakomerna obraba se pogosto pojavlja tudi pri sodobno grajenih vozilih. Krajše ojnične gredi s krajšimi razdaljami gibljivih delov in uporaba lažjih izvedb daje možnost nihanja in s tem valovito obrabo avtoplaščev. Valovita oblika obrabe na začetku nastaja počasi, kasneje pa zaradi lastnega učinka vse hitreje do popolnega uničenja avtoplašča. V tem članku seveda ni prostora za podrobnejšo obdelavo vseh mogočah napak avtomobilov, ki nastanejo zaradi udarcev ob drugo vozilo ali neko drugo togo prepreko. V to skupino spadajo tudi neustrezne nastavitve koles avtomobila, ki ni bilo karambolirano. Skupni imenovalec vseh teh napak je takoimenovana nepravilna nastavitev koles, kar ima vsekakor strahotne posledice za življenjsko dobo avtoplašča. Poznani so primeri voznikov, ki so zaradi navedenih napak obrabili avtoplašč po 500 prevoženih km. Potreben je samo delček pozornosti, pa boste pri vožnji na avtocesti opazili vozila z opletajočimi, tavajočimi, zasukanimi ali zamaknjenimi kolesi. Način vožnje Iz vsega zapisanega je torej razumljivo, da je za obrabo avtoplašča posebno pomemben način vožnje. Z ostro vožnjo v zavojih, izpeljavo z močnimi pospeški, pogostim zaviranjem itd. je avtoplašč hitro uničen. Z avtoplašči, s katerimi je pri normalni uporaba možno doseči 30.000 do 60.000 km, so bili s poizkusno vožnjo na Niirburg dirkališču doseženi naslednji rezultati: 1. osebni avto s poprečno hitrostjo 87 km/h je prevozil 3600 km do popolne obrabe, 2. s športnim avtomobilom s poprečno hitrostjo 99 km/h 1600 km, 3. z motorjem s prikolico 200 kub. cm (zadnje kolo) s poprečno hitrostjo 68 km/h 830 km, 4. vožnja v krogu z osebnim avtomobilom na grobi podlagi s hitrostjo, na meji spodrsavanja samo še 50 km vožnje do popolne obrabe avtoplašča. Vozniku z ostro vožnjo se torej ni treba čuditi, če doseže majhne kilometraže. Ljudi je težko prepričati in še težje nanje vplivati. V tem primeru velja izrek: kdor noče poslušati — mora plačati! Danes je tudi na našem trgu poznana ugotovitev, da je poprečno dosežena kilometraža »ra-dialk« večja od klasičnih (diagonalnih) avtoplaščev. Opozoriti je treba, da so te razlike toliko manjše, kolikor večje so zunanje sile, ki na avtoplašč delujejo. Tu je mišljeno predvsem — pospeški, zaviranje, stranske sile. Pri posebno »divjem« načinu vožnje so razlike malenkostne ali pa jih sploh ni. Uravnoteženje (centriranje) Povod za neuravnoteženje je lahko zavorni boben, platišče ali avtoplašč. Zaradi tega je predvsem za vozila z doseganjem večjih hitrosti priporočljivo uravno-(Nadaljevanje na 14. strani) Videz valovite obrabe avtoplašča zaradi prevelike zračnosti v ležajih in krmilnem mehanizmu, na kar bistveno vplivajo neuravnoteženi »ne-centrirani« avtoplašči Črne črte, ki jih pogosto opažamo na svetlejših cestiščih, so običajno posledica blokiranja zavor. To je videz popolnoma uničenega avtoplašča po nekaj sto metrih vožnje 14 VESTI OD DRUGOD SOCIALIZEM S ČLOVEŠKIM OBRAZOM zadnjih nekaj let deležni ostre kritike. Pri mojih obiskih v tovarnah sem ugotovil, da se vsem osebam, ki so vključene v odločanje, zdi to zelo važno vprašanje. Direktorja sem si predstavljal kot osebo, ki previdno stopa po razpeti vrvi. Na eni strani vsakdo poudarja, da so direktorji odgovorni delavcem in zadolženi za izpolnjevanje njihovih želja. Na drugi strani pa sem ugotovil, da so direktorji zelo občutljivi za kritiko poslovanja iz Zahoda, na primer tako, kot jo je nedavno dala skupina britanskih obiskovalcev iz ICI. Ti so opozorili na podrejeno vlogo direktorjev in njihovo nezmožnost pri sprejemanju nepopularnih odločitev v jugoslovanskem sistemu. Tisti, ki so vključeni v odločanje, so voljni priznati, da ima »novi« direktor podrejeno vlogo, s čimer se strinjajo tudi sami direktorji. Vloga je predvsem v organizaciji delovnega procesa in v izvrševanju odločitev samoupravnih organov. Dr. France Kopešič, direktor pravno sploš- nega sektorja v INI, naj večjem naftnem podjetju v Jugoslaviji, je označil odgovornost direktorja z naslednjim: 1. izdelava osnutkov planov, 2. predložitev planov v potrditev tozdov in 3. skrb za uresničevanje odločitev. V INI in drugod sem vprašal, ali je ta proces neučinkovit in ali je morda zavrl poslovanje. Včasih so me hitro zavrnili, češ, ali je bilo sploh resno vprašanje. V večini tovarn so priznali, da je novi sistem nekoliko okoren, toda dodali so, da ima zato druge prednosti. Tov. Ranko Sotra, pomočnik direktorja v tovarni FABRI-KA v Beogradu, je dejal, da je ena od prednosti sedaj v tem, da je manj sporov, ker so pred odločitvami vedno predhodne razprave. Tov. Gigič, predsednik sindikata v FABRIKI, mi je za podoben način povedal, da delavci niso več v zadnjem trenutku seznanjeni s kosom papirja. Sedaj sodelujejo skozi ves proces odločanja, in čeprav v začetku traja dalj časa, pa sprejmejo bolje pripravljene odločitve. 507 YUNGAY, 2.585 m.s.m. El nevado Huascaršn, 6.768 m.s.m. YUNGAY, 8.481 ft Snovv-clad Mpitiht Huesctoin Grum Janez c/o Totra Trpinčeva 39 61000 Ljubljana Vugoslavia © Copyr!ght 1973: Swis$-Foto S.A. Aportodo Prohibida la Reproduccičn. Limo. Totra je podarila 1000 m pomožnih vrvi slovenski alpinistični odpravi v Ande. Alpinisti so se iz Peruja oglasili z razglednico. Več o njihovi odpravi in o kvaliteti totrških vrvi bomo pisali po njihovi vrnitvi v domovino. OBRABA AVTOPLAŠČEV (nadaljevanje) Pri teh večjih odločitvah se mora vsak tozd odločiti, da se odreče razdelitvi določenega zasluženega dohodka za blaginjo celotnega kolektiva. Za nekatere ljudi je to zaskrbljujoč predlog, ker se boje, da perspektive delavcev in tovarn ne bodo vedno stalne. Obstaja bojazen, da bi delavci izbrali takojšnje nadomestilo v obliki osebnih dohodkov in se s tem odrekli nujnim dolgoročnim projektom. Nova ureditev bi lahko tudi zavrla tvegana vlaganja. Tisti, ki so optimisti glede nove ureditve, trdijo, da bo novi proces odločanja prisilil podjetja, da bodo izdelala temeljitejše in bolj premišljene ekonomske načrte. Tov. Silva Rozman mi je dejala, da meni, da je strah, da bodo delavci glasovali proti dobro premišljenim načrtom, minil. Rekla je: »Mi lahko danes pojemo ves denar, toda kaj bomo delali jutri?« Tov. Silva meni, da problem ni v razlikah pogojev poslovanja v prihodnosti, ampak ali je vodstvo dobro in prepričljivo predstavilo problem delavcem. Ko sem obiskal podjetja ali govoril z akademiki, sem skušal najti kak primer nesoglasja pri novem načinu odločanja. Novinar pri DLU mi je povedal tak primer. Pred novo ustavo je odločitve glede novih vlaganj sprejemal centralni delavski svet, v katerem so imeli večino novinarji. Sedaj imajo 3 tozde: novinarji, tiskarji in izdelovalci papirja. Pred kratkim so novinarji želeli pričeti izdajati nov časopis. Vsi 3 tozdi so morali soglašati s projektom in novinarji niso uspeli prepričati tiskarjev. Po mnenju novinarjev bi bilo novo vlaganje finančno tvegano, kar pa bi bilo vredno prevzeti. Tiskarji pa se s tem niso strinjali, češ, da je predlog ekonomsko neutemeljen. Težko je reči, ali je bila to dobra ali slaba odločitev. Seveda pa nam to pokaže, da je včasih ena skupina lahko in tudi je, prevladovala pri procesu odločanja, sedaj pa v procesu odločanja nastopajo vsi deli. Prof. Kyovsky z Instituta za delo v Ljubljani mi je povedal morda še najbolj jasen primer o možnih škodljivih vplivih glede različnih pogojev poslovanja v prihodnosti. Dejal je, da so v neki večji tovarni, ki jo pozna, name- ravali zgraditi stanovanja za samske delavce. Predlog je sprva dobil podporo več tozdov. Nekateri delavci, ki so temu predlogu nasprotovali, saj bi to pomenilo delitev manjših osebnih dohodkov, so zahtevali referendum v skladu s svojimi pravicami. Zmagali so in projekt je bil zavrnjen. Po mnenju prof. Kyovskega bodo morali še graditi stanovanja, ko pa jih bodo, bodo le-ta še veliko dražja. Vprašanje dohodka ne pronica le v odločanje znotraj podjetja, temveč povzroča skrb tudi na relaciji podjetje-občina, podjetje proti drugemu podjetju in podjetje proti širši regiji. Pogosto se pojavlja napetost med interesi podjetja in interesi širše skupnosti. Včasih se dozdeva, da pogled ljudi v tovarnah ne sega preko tovarniških vrat. Najboljši tak primer se lahko vidi v zvezi z onesnaževanjem okolja. Dalmatinska obala je ena najlepših v Jugoslaviji, ki pa hitro postaja eno najbolj onesnaženih področij. Obala je ogromno utrpela zaradi izredno hitrega ekonomskega napredka. Podjetja — hoteli ali tovarne — so v skrbi za svoj lastni interes pogosto zanemarjala splošne potrebe skupnosti. Ko smo bili v Splitu, smo videli nazoren primer tega, ko je dva dneva nenavadno močno deževalo in je bilo več cest močno preplavljenih. Ljudje, s katerimi sem govoril, so priznali, da v več primerih ni bilo v razvojnih načrtih izdelanih ustreznih drenažnih sistemov, ker ni bil dovolj močan interes skupnosti — občine. Na splošno so soglašali, da morajo biti zadeve glede dohodka glavne spodbude ne le za povečano produktivnost, temveč upajo s tem tudi zagotoviti večjo udeležbo pri odločanju. Problem je sedaj, ali se zanimanje za dohodek ne bo izrodilo v edini interes delavcev in ali bodo delavci razširili svoj interes preko jasno razumljivih vprašanj glede dohodka. Velik pomen vidijo v izobraževanju za samoupravljanje v celotni družbi. Upajo, da se bo čez čas, ko bodo delavci bolje izobraženi, njihov interes razširil in da interes za dohodek ne bo šel predaleč. Prav tako, kot teoretično in praktično vprašanje dohodka, je tudi položaj in vloga direktorjev in tako imenovanega vodilnega osebja postalo osnovno zanimanje. Obe omenjeni skupini sta bili (Nadaljevanje s 13. strani) teženje vsaj na krmilnih kolesih. Sile zaradi neuravnoteženih koles povečujejo zračnosti v ležajih in drugih krmilnih mehanizmih in s tem povzročajo valovito in prekomerno obrabo avtoplaščev. Vpliv odležanja avtoplašča na obrabo Premreženja kavčukovih molekul z žveplom je odvisno od sestave zmesi, temperature in časa. Z uvedbo pospeševalcev vul-kanizacije, z doseganjem točnej-ših temperatur in časov vulka-nizacije je stopnja premreženja zadostna, zaradi česar zaradi odležanja plaščev za doseganje večje kilometraže ni računati. Brez škode jih lahko montiramo po dveh, treh dnevih, ko zapustijo vulkanizacijsko prešo. Za zaključek je torej na osnovi nekaj naštetih vplivov obrabe možno reči še naslednje: — kljub nekaterim ugodnejšim pogojem vožnje, npr. ceste, so zahteve v večjem porastu, predvsem so v porastu pogonske moči, katere, kot smo videli, na obrabo avtoplaščev vplivajo bistveno, — garancije za prevožene kilometre, ki so se že pojavile pri nekaterih proizvajalcih, predstavljajo komaj slab komercialni trik — saj je poznano, da reklamacije rešujejo proizvajalci, — zavedati se je treba, da je življenjska doba oziroma prevožena kilometraža v znatni meri odvisna od pogojev uporabe, kar se bistveno razlikuje npr. od televizorja, kjer je skoraj izključni poseg uporabnika vklop in izklop. NOVICE 15 PISMO PREŠERNOVE DRUŽBE Za nami je leto knjige, prav pa bi bilo, da bi leto knjige ostalo še letos, prihodnje leto, pa še in še naj bi si ta leta sledila. Stoletnica Cankarjevega rojstva in spominski letnici na našo moderno, na Ketteja in Kosovela, so nas zadolžile za knjigo, — predvsem za tisto knjigo, ki smo jo dolžni dati ljudstvu. Pravi dedič naše literature je ljudstvo, to je naš delovni človek, ustvarjalec vseh vrednot in dobrin, tako kulturnih in gmotnih. Prešernova družba je prav gotovo tista knjižna ustanova pri nas, ki ji je naloženo, da goji in razvija najbolj plemenito kulturno in izobraževalno knjižno tradicijo na Slovenskem. Nenehno se moramo zavedati, da z doseženim ne moremo biti zadovoljni, da nas čaka še veliko dela in da se mora založniško delo, skladno z razvojem naše družbe, nenehno razvijati. INFORMACIJA O LETOŠNJI ZBIRKI PREŠERNOVE DRUŽBE PREŠERNOV KOLEDAR 1977 bo kakor vsako leto tudi letos bogat in bo bralca seznanjal z dogajanjem doma in po svetu ter s številnimi praktičnimi koristnimi nasveti in z drugim branjem. Roman iz zgodovinskega leta, ko se je začela za Slovence druga svetovna vojna in naš narodnoosvobodilni boj. Roman ENA-INŠTIRIDESETO LETO je napisal znani pisatelj, družbeni delavec in udeleženec NOB Janez Vipotnik. Dr. Avguštin Lah, eden od vodilnih družbenih delavcev, in Matjaž Lah, nam bosta v poljudni, jasni in pregledni obliki sodobno dogajanje pojasnila v knjigi PODOBA SODOBNEGA SVETA. Znani publicist Jože Šircelj, ki trenutno deluje v Afriki, nas bo povedel v dogajanje na črnem kontinentu v potopisu ŽIVA IN NOVA AFRIKA. Ljubitelj pesništva in sleherni slovenski delovni človek pa bo tudi z veseljem prejel ob stoletnici rojstva drugega naj večjega slovenskega pesnika Otona Župančiča (1878—1949) stvaritve naše najbolj izbrane pesniške go- RAZMISLI 1. V letu 1976 trije samomori v Savi tudi zaradi posledic alkoholizma. Zakaj? 5 — 10—15 let so veljali za »dobre« delavce. V tem obdobju so se obnašali kot mnogi, ki so na poti v kronični alkoholizem. Nihče ni energično zahteval zdravljenja! Tudi v Savi se je potrdila ugotovitev sodobne alko-hologije: alkoholizem je počasen samomor. 2. Kdo je alkoholik? Alkoholik je vsak, ki je zaradi pogostega uživanja alkohola postal od alkohola odvisen in ima zaradi tega težave v službi, v družini ali širšem okolju; pojavljajo se tudi zdravstvene težave. Če za koga to še ni alkoholizem, naj počaka kakšno leto, pa se bo alkoholna bolezen zanesljivo pokazala. Na kratko: alkoholizem je vsakršno uživanje alkohola, ki ustvarja probleme. 3. Mišljenje — prof. dr. Vladimirja Hudolina V letu je treba določiti šest »suhih« tednov, ko ne bomo pili alkoholnih pijač. Če v tem času ne občutimo želje po alkoholu in se torej brez težav vzdržimo — je vse v redu. Zmerno lahko pijemo naprej — do naslednjega leta, ko za vsak primer preizkus ponovimo. Če pa med šesttedenskim postom začutimo potrebo po alkoholu — je treba k zdravniku po nasvet. vorice na začetku tega stoletja v knjigi IZBRANE PESMI. Naročnike vabimo, da pohitijo s plačilom za zbirko Prešernove družbe do 30. junija. Zakaj? Zato, ker bo naročnik, ki bo do konca junija plačal naročnino, prejel še šesto, napeto pisano knjigo, sodobni roman iz ameriškega življenja, Jamesa Baldvvina PESEM ČRNSKE ULICE. Vse te knjige bomo naročnikom na redno letno zbirko poslali hkrati v novembru letos, tedaj namreč izide redna letna knjižna zbirka. Vse delovne organizacije vabimo, da imenujejo poverjenike Prešernove družbe, kjer jih še nimajo. V duhu naše vsestranske akcije Človek — delo — kultura naj spodbude svoje članstvo, da se bo v čim večjem številu naročilo na redno letno knjižno zbirko te družbe. Naše naročnike pa bi radi opozorili tudi na širšo kulturno in izobraževalno knjižno dejavnost Prešernove družbe. V to dejavnost sodi izdajanje zbirke romanov z naslovom LJUDSKA KNJIGA 1977 in izdajanje mesečne ljudske revije OBZORNIK. Zbirka romanov stane (broširana na navadnem papirju) letno 170 dinarjev, v platno vezana na brezlesnem papirju pa 250 dinarjev. V zbirki je šest knjig. Revija OBZORNIK se odlikuje po bogati vsebini. Letna naročnina (12 številk) je samo 100 dinarjev. Prešernova družba Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27 telefon 21 — 440 NEKAJ 0 ZGODOVINI STRAŽIŠČA Zaradi lepe naravne lege je bilo Stražišče s svojo okolico že v zgodovini verjetno zanimivo za naseljevanje ljudi. Zanesljivih virov o naselitvi teh krajev pred prihodom Slovanov nimamo, vendar pa zgornjo trditev, da je bil kraj zanimiv za naseljevanje, lahko podpremo z že do sedaj ugotovljenimi arheološkimi najdbami. Ravno tako pa določene ugotovitve lahko utemeljimo na že ugotovljenih, vendar neraziskanih arheoloških najdiščih. Iz obdobja pred našim štetjem so bila na območju Stražišča najdena nekatera zanimiva najdišča. Pri kopanju temeljev stare šole leta 1898 so delavci naleteli na 13 grobov iz časa 300. do 700. leta pred našim štetjem (to je obdobje halštata). V okolici Stražišča proti P itn ju in pri Šempetr-skem gradu v smeri proti Torklji se nahajajo gomile, ki nedvomno izhajajo iz časa pred našim štetjem, saj so bili nekateri predmeti že najdeni. S temi gomilami pa lahko postavljamo v resno zvezo tudi naselbino, ki se nahaja na levem griču Šmarjetne gore, gledano iz Kranja, imenovano tudi Gradišče, in ki po izvoru spada v čas pred našim štetjem. Iz časa prihoda Rimljanov v naše kraje, to je kmalu po začetku našega štetja, pa ima Stražišče z okolico tudi veliko kulturnih zapuščin. Omenil bi le nekatere: v Matajčevem vrtu je bil najden denar Kleopatre in Marka Antonija iz leta 33—31 in časa vladarja Aureinona, to je iz leta 270-275, v gramozni jami pri Stražišču je bil najden skeletni grob z železnim nožem, na Laborah so našli rimske novce vladarja Klavdija, verjetno pa so bili najdeni tudi skeletni slovanski grobovi z železnim nožem ter biseri ogrlice, kar pa ni ohranjeno Poleg teh najdb je zelo pomembno tudi najdišče na križišču pri Iskri. Ob prihodu v naše kraje v 7. stoletju so Slovanji tu naleteli na ozemlje, ki je bilo tako rekoč brez politične oblasti. Mogočni rimski imperij je propadel, v naših krajih so živeli še nekateri Rimljani — romanizirani Iliri in staroselci, vpliv so pustila tudi plemena, ki so se v prvem naselitvenem valu v 4. in 5. stoletju selila preko naših krajev iz Panonije v bogate pokrajine propadlega rimskega imperija. Ko si je Karel Veliki podredil Slovane z vojaško močjo leta 811, je določil reko Dravo kot mejo med oglejsko in solnograško cerkveno oblastjo. Naši kraji so kar se cerkve tiče, prišli pod nadoblast oglejskega patriarha. Kar se prometa tiče, pa je Henrik II. leta 1002 posestvo »Strašita« z vsem ozemljem vred — Lipnico, Savo in Soro, daroval brižinskemu škofu Gatschalku, leta 1274 pa je takratni brižinski škof Konrad II. prejel v dar še vas Okroglo od češkega kralja Otokarja II., tako da so s svojo nadvlado segali celo do vasi Žeje v župniji Naklo. Kdaj natančno lahko začnemo govoriti o Šmartinski prafari, je težko reči. Zasledimo lahko, da je v nekem pisanju iz leta 1163 šmartinski župnik Arnold nastopil kot priča. To se pravi, da imamo to leto že lahko za leto obstoja šmartinske fare, saj kjer je župnik, je tudi župnija. Po prevzemu politične oblasti Nemcev v Stražišču z okolico in tudi nasploh v naših krajih, so le ti med tu živeče Slovence začeli naseljevati Bavarce. Prva taka naselitev se omenja že leta 1030, močneje pa so se naseljevali v 12. stoletju. Se danes imamo priložnost slišati veliko nemških imen v tem kraju, kar to trditev potrjuje. Prihodnjič: Arheološka izkopavanja II Žumer 16 SPORI IN REKREACIJA SLOVENSKI; ŽELEZARNE - ŽELEZARNA JESENICE PETEROBOJ 1977 SmRTNI- ICiRIi C.UMARII-V, KOVINAR IIA'. STKKLARJEV, KEMIKOV. ZELEZARJEV ŠPORTNIKI SAVE NA X. JUBILEJNEM PETEROBOJU ZASEDLI 3. MESTO V soboto, 11. junija, so se na Jesenicah pod pokroviteljstvom in v organizaciji Železarne Jesenice srečali delavci-športniki Save Kranj, Ferralita Žalec, Steklarne Hrastnik, Donita iz Medvod in železarne Jesenice. To je bila 10. jubilejna športna manifestacija delavcev iz petih različnih gospodarskih panog. Med 350 nastopajočimi delavci so premočno prvo mesto tako pri moških kot pri ženskah osvojili člani Železarne Jesenice. Zlasti premočni so bili pri moških, kjer so v petih panogah bili prvi, enkrat drugi in enkrat četrti. Zelo izenačena je bila borba za drugo mesto, kjer je imela več sreče ekipa Steklarne Hrastnik, ki je s točko naskoka osvojila prvo mesto pred Savo. Pohvaliti velja odločitev odbora peteroboja, da se letos sicer neuradno vključijo v tekmovanje tudi delavke. REZULTATI: Za odlično organizacijo peteroboja lahko pohvalimo Železarno Jesenice, saj na tako dobro organiziranih igrah že dolgo nismo sodelovali. Vrstni red O N O Nogo- met Odboj- ka Roko- met Nam. tenis Stre- ljanje Šah Kegljanje | na asfaltu j Točke skupaj 1. Želez. Jesenice 2 5 5 5 4 5 5 31 2. Steklar. Hrastnik 4 2 2 2 5 4 3 22 3. Sava Kranj 3 3 4 3 3 3 2 21 4. Donit Medvode 1 1 3 4 1 2 4 16 5. Ferralit Žalec 5 4 1 1 2 1 1 15 SAVSKI PLANINCI NA KRANJSKE VRHOVE 21. maja letos je odšlo 25 savskih planincev na pohod po kranjskih vrhovih. Zbrali so se na avtobusni postaji v Kranju. Usedli so se na avtobus za Preddvor in se z njim odpeljali do Preddvora. Od tam so nadaljevali pot proti Kališču. Po enoinpol urni hoji so prispeli na 1540 m visok vrh, imenovan Dom Kokrškega odreda na Kališču. Polni vtisov lepe hoje do Kališča so si privoščili krepak prigrizek in počitek. Med počitkom so se sproščeno pogovarjali in smejali. Po prijetnem počitku so nadaljevali pot na Bašeljski vrh, 1744 m visok. Prijetno se je bilo vzpenjati po lepo obžarjenih skalah, ki so se skoraj prosojno svetile od sonca. Vzpetina nad Bašeljskim sedlom je imenovana tudi Vrh sedla. Od Malega Grintovca in vrhov nad Zaplato je ločen z Mačevskim sedlom. To je obenem prijeten sprehod od Doma Kokrškega odreda. Tu so dobili že drugi žig v njihove knjižice. Prvega so dobili na Kališču. Kmalu so se začeli vzpenjati na tretji vrh, imenovan Mali Grintovec, 1813 m visok vrh. To je manj izrazit vrh zahodno od Zaplate. Z njegovega vrha se vleče proti jugu grebenski podaljšek imenovan Lanež. Tukaj so si prisvojili tretji žig za njihovo zbirko. Nato so nadaljevali s plezanjem na Srednji vrh 1855 m. To je najvišji vrh Zaplate nad prijazno dolinico Dolgo njivo, polno sočne trave, če jo obiščemo poleti, pozimi pa prijazno smučišče. Malo nižje je že vrh Cijanovca, 1818 m, ki pa ni štet med kranjske vrhove. Do njega je le 10 minut prijetne hoje po travnati stezi. Tu so povečali njihovo zbirko že spet za en pečat, in sicer četrti. Potem so se vzpeli še na zadnji, peti vrh, imenovan Javorov vrh — 1435 m visok. To je z gozdom porasel vrh jugovzhodno od Zaplate. Razgled z vrha proti Zaplati sicer ovira drevje, zato pa je proti jugu in severu razgleda dovolj. Tu so pritisnili zadnji žig v knjižice. Nato so nadaljevali pot preko Zaplate, Jakoba do Preddvora. Preživeli so prijeten dan in polni prelepih vtisov z mislijo na ponovni pohod so se odpeljali domov. Lojze Ilijaž XI. GUMIJADA-SUVA REKA V četrtek, 20. 5. 1977, ob 20. uri je bil pred tovarno Sava zbor udeležencev XI. gumijade. Smola kot smola, dež se nas drži kot vedno na vseh gumi-jadah, zato je bilo tudi trenutno razpoloženje bolj žalostno. Vodja potovanja tov. Tonček Zorman nam je pred odhodom pojasnil potek potovanja in predvsem poudaril namen športnih iger fair play priznanja. Moralni del je bil tako pojasnjen. Odhod je bil točen, vožnja do Ljubljane je bila v glavnem pozicijska, pozicijska pa pravim zato, ker so se oblikovale skupine; tako naj navedem malo bolj v športnem duhu! V prvi jakostni skupini so bili že prekaljeni tekmovalci (tarokisti), vodja potovanja, menjalec značk, santiljana ter nezgrešljivi. V drugi jakostni skupini so bili za spoznanje slabši, in sicer: Opa, Fifi stric, Viski in Bresolje. Hiteli smo proti Zagrebu; na bencinski črpalki Čatež pa so se skupine tako segrele, da je vodja potovanja predlagal petminutni odmor za odlitje in dolitje vode. Po kratkem odmoru smo nadaljevali pot proti Zagrebu in Beogradu. Rahel spanec se je pojavil na očeh vseh. Naj omenim, da je veljalo načelo (sedež prost), da si lahko stegnil noge. Tako se je pač zgodilo, da je »Opa« potisnil svoje noge na moj trebuh po predpisih AMZ sem zaščiten z varnostnim pasom. Ne glede na vse neugodnosti sem trdno zaspal in se zbudil šele po 300 km vožnje pri »Starem hrastu«. Čeprav sem bil še malo omotičen, so me takoj spravili iz mrtvila. Naj omenim le to, da je kavica ob prihodu veljala 6 din, kar je bilo razvidno tudi na ceniku. Po 10 minutah so skočile cene na 10 din. Nadaljevali smo pot proti Kraljevu, kamor smo prispeli ob 11. uri. V mestu nismo veliko videli, čeprav je Kraljevo zgodovinsko mesto in bi si ga bilo vredno ogledati. Zamudili smo celo zajtrk, ker smo mislili, da prispemo v Kraljevo že ob 8. uri. Po hitri akciji našega vodja potovanja smo zajtrkovali sicer malo kasneje. Iz Kraljeva smo nadaljevali pot proti Suvi Reki. Ta odsek poti ni bil preveč srečen za nas, imeli smo smolo, da so našemu šoferju tik pred ciljem vzeli vozniško dovoljenje. Vsi smo bili malo oparjeni in razburjenje je bilo na višku. Vodja potovanja je imel kar dosti opraviti, da nas je vse pomiril. Tik pred ciljem, zopet milica z dvignjenim loparjem. Predstavljajte si naš bes in izrečene fraze na ta račun. Pomirili smo se šele tedaj, ko so nam objasnili, da je v mestu mimohod. Vprašali smo se, kakšen naj bo mimohod brez Savčanov, čeprav sta takrat v vrsti že stala tov. Frenk Vidmar in tov. Dinič. Bila sta res osamljena, zato nam je naš vodja samo namignil in že smo hiteli v defile, tako da ni bilo nič zamujenega. Po mimohodu smo se potem mirno zapeljali v mesto do hotela. Tov. Vidmar pa nam je mimogrede objasnil in nam dal napotila, kje se bomo hranili in kdaj bodo tekmovanja ter nas opozoril glede pravilnih odnosov in da se ogibljemo morebitnih izgredov. Na koncu poti smo bili vendar vsi zadovoljni z našo namestitvijo v hotelu. Pri večerji v hotelu smo se zbrali vsi udeleženci XI. gumijade, tu je do izraza prišel naš menjalec značk tov. Valenčič. Po večerji smo se že zgodaj odpravili v postelje, ker smo bili precej utrujeni. Naslednji dan so se začela tekmovanja. O športnem delu tekmovanja bom pisal v naslednji številki. 100.000 DIN ZA ASFALTIRANJE ULIC V STRAŽIŠČU Gotovo je večini znano, da so se prebivalci Stražišča pred časom na referendumu odločili, da s samoprispevkom sodelujejo pri ureditvi in asfaltiranju cest v krajevni skupnosti. Glede na to, da v tem okolišu biva precej Savčanov in da sem sodi tudi naš obrat V, je tudi Sava prispevala enkraten delež v višini 10.000 din. ZAHVALA Sodelavcem iz Prevleke valjev se najlepše zahvaljujem za res lepo darilo ob odhodu v pokoj! Angela Fajfar ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Ane Gostečnik se vsem sodelavkam in sodelavcem v tozdu Ročna konfekcija in kemični izdelki zahvaljujem za podarjeno cvetje. Še posebna zahvala Nadi Resnik za obisk na domu. Nada Gostečnik SavavvUmM Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivan Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973.