1 A S I L O SOCIALIST lET° XII., ŠT. 84 — CENA 10 DIN °CASTITEV SPOMINA IVANA MILUTINOVICA " grobnico narodni herojev na ^gdanu v Beogradu, v ka-s° tudi posmrtni ostanki čla-Polltbiroja KPJ Ivana Miluti-.°Vlfa, so v petek, ob 15-letnlci 49'**ie smrti tega velikega -revo-Cl<*arja, Ob Preri " osemletko v vasi Višnjici ČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO KRANJ, 26. OKTOBRA 1959 Podpredsednik OLO Kranj sveto K ob al o rekontstukcijah He obnavljati staro, pai pa grafi novo položili številne vence, tej priložnosti so odkrili vasi okraju, ki nosi nje-' hne, spominski doprsni kip revolucionarja in imeli ko-°rativno svečanost. ^Vard KARDELJ NA SEJMU ELEKTRONIKE s°boto dopodne si je ogledal "^narodni sejem »Sodobna r°nika« podpredsednik Zvez-l2vršnega sveta Edvard Kar- sejmu se je zadržal dobro US S PRVO FRANCOSKO ATOMSKO BOMBO dnevnik »Pariš Jour« je da bodo opravili poskus s francosko atomsko bombo v febrarja leta 1960 v Sa- LlJ\lK IH je ODDALJEN OD ZEMLJE 480.000 km ^"»kovski radio je sporočil, da Dll ,0vJetska avtomatska medpla- V1* postaja »Lunik III« danes, W ra- naibo,J oddaljena od t|L le- Razdalja bo znašala 480.000 "^trov. ^uscev SPREJEL POVABILO de GAULLA »pre Vjetsk:l premier Hruščev je ilti Je' vabilo predsednika franco-^ p6publike de Gaulla, naj obi-\ tiTiCli°- Datum tega obiska in bivanju Nikite Hruščeva v ClJi bodo določili pozneje. JADRANSKE CESTE "h odsek 12 kilometrov ja-'Kljjke turistično ceste na relaciji »^g^miš bodo predali prometu «dn- *e'°šnjega ali v začetku na- Okrajni ljudski odbor je na skupni seji dne 13. oktobra letos, ko je razpravljal o gospodarjenju v letošnjem prvem polletju, ugotovil tudi, da so investicijska vlaganja v letošnjem prvem polletju dosegla le 38 odstotkov letnega plana, do konca avgusta pa se je ta odstotek popravil na 54,8. Na tej seji so predstavniki večjih industrijskih podjetij, ki so v rekonstrukciji, podali tudi poročila o stanju gradenj in o črpanju investicijskih sredstev. Poročila so podali predstavniki podjetij Železarne Jesenice, »Iskra« Kranj, »Sava« Kranj in »Peko« Tržič. V rekonstrukciji pa so tudi še nekatera druga podjetja, n. pr. Tiskanina Kranj, >BPT Tržič itd., kot tudi vsa socialistična kmetijska posestva na Gorenskem. O gospodarjenju in kori&čanju investicij je na treh sejah razpravljal tudi sekretariat Občinskega komiteja ZK Kranj. — Obdelali so Iskro, Savo, Tiskani-no, IBI in kmetijsko posestvo Hrastje. Ker je problem rekonstrukcij in črpanja investicijskih sredstev sploh v tem času na Gorenjskem posebno pereč in aktualen, smo podpredsedniku OLO Kranj tovarišu Svetu Kobalu zastavili s tem v zvezi dve vprašanji. »Tovariš Kobal, kaj je po vašem mnenju bistveni problem pri rekonstrukcijah gorenjskih industrijskih podjetij?« »Bistveno je to, da ne gre za rekonstrukcije v pravem pomenu besede, se pravi za nadomestitve, ampak v glavnem za nove investicije. Preveč operiramo s pojmom rekonstrukcija, ki pomeni samo fizično obnovo starega — to pa je po tehnološkem procesu še vedno zastarelo. V nasprotju s tem pa DESET NOVIH ELEKTRIČNIH LOKOMOTIV Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic je sklenila pogodbo za nabavo desetih električnih lo-loig Je9a leta. Gradijo tudi 26 km komotiv iz Italije. Lokomotive, ki odsek od Zadra do Biograda jih bodo uvozili prihodnje leto, bo-]^°ru- Ta odsek, kot tudi most do obratovale na progi Reka—Fu-l^aslinici, bo dograjen v na- zine—Srpske Moravice, kjer zdaj Jl turistični sezoni. hitijo z elektrifikacijo. nesimskegi itim tim sodelovanja za ulilii lanrilik v ttJAVA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TITA OB DNEVU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV n V petek, 23. oktobra so po vsem svetu proslavljali dan r9anizaci|e združenih narodov. Ta organizacija je v štiri-aJstih letih svojega delovanja nenehno ublaževala razna na- ^'otja, odstranjevala prenekatere nevarnosti za spore in utrjena pot mirnemu reševanju posameznih nesoglasij. Se posebno .° teJ organizaciji hvaležni mnogi mali svobodoljubni narodi, y: So si s pomočjo OZN utrdili pot k samostojnosti in neod-lsn«>sti. Milijonu ljudstev iz 82 dežel iščejo pod okriljem OZN Poltebrio zaščito, mir in možnosti samostojnega razvoja. 0 Tudi naša dežela, kot aktiven član te organizacije, je Dan ~N slovesno proslavila. Po vseh središčih so bile svečane *adernije. Posebne prireditvi so bile tudi na mnogih šolah, p°sameznih večjih kolektivih itd. . ^a prošnjo direktorja Informativnega centra OZN v Beogra-l»i ^e 0,0 te' Priložnosti predsednik republike Tito dal posebno l*vo, ki so jo na sedežu OZN v New Yorku objavili kol rad«l dokument. v Omenil je važnost, da letos proslavljamo to obletnico prav ,j *asu, ko so se obnavljali stiki med predstavniki velesil in, ra 8e danes kažejo svetle perspektive za izboljšanje medna-0t*nlh odnosov, kar ohrabruje vse človeštvo. H »Vedel sem,« Je dejal, »da se prav zdaj v Združenih v9rodlh čedalje bolj izrazito uveljavljajo težnje, da se ta najela svetovna organizacija odločneje zavzema za ureditev V)eh osnovnih problemov, od katerih je v največji mert od-8na tudi prihodnost človeštva, namreč za razorožitev ln za s^9anisirano mednarodno pomoč, za gospodarski razvoj i irano mednarodno pomoč, za Ob koncu izjave je dodal: lu 1>JUgoslavija, ki je v svoji zunanji politiki dosledno uve-UQ 'Jala načelo miroljubne koeksistence, navdihnjena no usta-listini ZN, bo tudi v prihodnje podpirala Združene naro-hjt v skupnih naporih za utrditev svetovnega miru in poglo-®v vsestranskega mednarodne sodelovanja, ker sta to nujna za složni napredek v svetu.« pri teh novih investiciah skušamo iti v korak s sodobnimi dosežki tehnike in znanosti. Poudarek mora biti na povečanju produktivnosti dela, na povečanju naše proizvodnje na enega zaposlenega. Pri tem pa lahko ugotovimo, da imajo naše tovarne vse premalo idej, vse preveč tičijo v tradiciji, premalo spremljajo kvalitativne skoke v tehnoloških procesih. Preveč ostajamo pri starih materialih, ne poslužujemo pa se novih izumov kemije. Naš cilj mora biti iskanje sodobnih rešitev v tehnoloških procesih, da bomo s čim manj delovne sile čimbolj racionalizirali proizvodnjo. Preko obnove moramo narediti kvalitativni skok na višji nivo. Pri Iskri gre na primer za povsem novo investicijo, za povečanje bruto produkta od 7 na približno 47 milijard dinarjev. Res temeljita rekonstrukcija bi bila potrebna v jeseniški Železarni. Upamo, da se bo problem amortizacije pri njih ugodno rešil. Precejšnje investicije bi bile potrebne tudi v lesni industriji.« »Ali menite, tovariš podpredsednik, da bodo letošnja investicijska sredstva po planu realizirana?« »Računamo, da bodo investicije v višini okoli 7,5 milijarde dinarjev, kot smo predvideli z družbenim planom, dosežene. Vendar je sredstev za investicije več, kol smo jih s planom predvideli, teh pa vseh ne bomo mogli realizirati. Pri tem naj omenimo, da verjetno prav gospodarske investicije (oprema, instalacije itd.) ne bodo realizirane, čeprav ne predstavljajo obremenitve gradbenih kapacitet. Vzroke za to bi lahko razdelili na tri dele: 1. v podjetjih bi se morale s temi problemi stalno ukvarjati določene skupine ljudi, posebne investicijske skupine, ki pa jih v glavnem ni; 2. elaborati so navadno tako pomanjkllvi, da opreme ni možno vedno v predvidenih rokih naročiti; 3. naš sistem finan-siranje v resnici precej zapleten, kar tudi zavlačuje dela. T. Rekonstrukciza Tiskanine lepo napreduje Foto: F. Perdan Z velike proslave v čast 40-letnice KPJ in SKOJ v Mariboru Gospodarski rezultati nas uvrščajo med dežele z najhitrejšim gospodarskim razvojem Na zborovanju je govoril sekretar CK ZK Jugoslavije Edvard Kardelj Vsa severna Slovenije je bila zadnje dni v znamenju priprav na veliko proslavo v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ, ki je bila v soboto popoldne na Glavnem trgu v Mariboru. Velik prostor pred Ro-tovžem je sprejel okoli 70.000 ljudi, ki so v svoji sredi prisrčno pozdravili sekretarja CK ZKJ Edvarda Kardelja, ko se je ob 15. uri pojavil nn balkonu Rotovža. Zadone-le so fanfare. Pevski zbor »Slava K lavora« je ob spremljavi godbe JLA zapel Internacionalo. Med visokimi gosti so bili tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ in sekretar CK ZKS Miha Marinko, član Izvršnega komiteja CK ZKJ Franc Leskošek, predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, člana Izvršnega komiteja CK ZKS dr. Jože Potrč in Vlado Krivic, član Izvršnega sveta LRS Tomo Bole in drugi. Burno pozdravljen od množice zborovalcev je začel svoj govor sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj, ki je uvodoma rekel: »40 let ni veliko v življenju revolucionarnega gibanja, kakršno predstavlja Komunistična partija Jugoslavije, tem bolj, ker od tega VOJNA MED LJUDMI IN NJIHOVO MEDSEBOJNO UNIČEVANJE POSTAJA ABSURDNA »Sodobna vojna tehnika je sama po sebi postala argument proti vojni, kajti ona dokazuje vse širšim množicam po vseh deželah sveta, da je človeštvo stopilo v epoho svojega razvoja, v kateri postaja vojna med ljudmi in njihovo medsebojno uničevanje absurdna . .. Prepričani smo, da Je nevarnost tretje svetovne vojne mogoče od- 25 let odpade na leta težke borbe kloniti, če bodo odgovorni ljudje Predlog predpisov novega zakona o stanovanjski politiki da pridejo do stanovanj Predlog novega novanjski politiki. zakona o sta- vnaprej izplačati za stanovanje, ki ga priprav- Prav taka neskladnost je postal Ijajo, je eden od pomembnih korakov pri urejevanju stanovanjskih odnosov oziroma pri reševanju zelo važnega problema, ki tare mnoge naše ljudi. Zakon korenito spreminja dosedanji način, tako samega iinansiranja in gradenj .stanovanj, kakor tudi način razdeljevanja, pravico do koriščenja in vzdrževanja stanovanjskih prostorov. Celotna vsebina izdelanih osnutkov ima namen, da aktivno vključi državljane v reševanje* težav, ki so nastale ob reševanju stanovanjske problematike. — Skupnost je. na primer, dajala znatna sredstva za to, da bi bila čimprej zagotovljena (prebivalcem ustrezna stanovanja. Toda pri vsem tem je bilo premalo sodelovanja posameznikov. Tudi stanovanjske zadruge, ki so imele cilj, da bi izdatneje zbirale sredstva individualnih graditeljev, marsikje niso našle pravega razmaha. To lahko trdimo tudi za naš okraj. Tako so prebivalci, ki so bili potrebni stanovanj, čakali rešitve samo preko stanovanjskih uprav; čakati so morali, kdaj bodo prišli na vrsto. Sami niso mogli bistveno prispevati k čimprejšnji rešitvi svoje stanovanjske stiske. Hkrati z novimi ekonomskimi odnosi pa je med druž udi dosedaji prispevek za stanovanjski sklad. Gospodarska organizacija je vsakemu proizvajalcu enako odvzemala 10 odstotkov njegovih dohodkov za stanovanjski sklad, ne glede na to, če koristi stanovanje, ki je last sukpnosti ali svoje itd. Novi predlogi odpravljajo te neskladnosti in dajejo veliko poudarek prispevkom individualnih interesentov pri stanovanjskih gradnjah. Zelo značilni so osnutki, ki predvidevajo predplačila za stanovanje. Tu bosta namreč dva načina: možnost, da si posameznik s predujmom pridobi stanovanje v svojo trajno last, ali pa, da si s tem zagotovi stanovanje le v uporabo. V vsakem primeru bo predujem upoštevan v poznejših obveznostih stanovalca pri odplačevanju hiše, oziroma pri mesečnih najemninah. Skratka, predujmi za stanovanja posameznih državljanov bodo močan vir zbiranja sredstev za finansiranje stanovanjskih gradenj. Hkrati bo ta način varčevanja za stanovanje spremenil dosedanje prosilce za stanovanja v neodvisne, posredne graditelje stanovanj. Kdaj bodo prišli do stanovanja, ne bo več odvisno od prioritenih list in čestokrat neutemeljenih individualnih intervencij, marveč od njihovega bo in posameznikom prišlo tudi lastnega prispevka. Cim večji J do neskladnosti. Tako se na primer trenutno uveljavlja stimulativno nagrajevanje proizvajalcev po načelu, kdor skupnosti več daje, naj od skupnosti več prejema. V stanovanjski politiki pa je dosedanji način kršil to načelo. Kdor je prišel na vrsto in končno dobil stanovanje, je ne glede na njegov prispevek skupnosti, užival znatna sredstva, ki jih je morala skupnost za njega znesek gotovine bodo vložili kot predujem, tem večje prednosti si pridobijo in tem prej bodo prišli na vrsto. Hkrati bo tak način lahko bistveno vplival na usmerjanje stanovanjske izgradnje. Predvideno je, na primer, da bo upravni odbor sklada za kreditiranje stanovanjske gradnje razpisoval natečaje za stanovanja. Pri tem (Nadaljevanje na 2. ftraat) proti reakcionarnim režimom zatiranja in izkoriščanja. Od dne, ko je Komunistična partija Jugoslavije na čelu širokega ljudskega gibanja prevzela na sebe odgovornost za bodočnost narodov Jugoslavije, je pa minilo komaj nepopolnih 15 let. Pa vendar, kaj vse se je zgodilo v teh nepopolnih 15 letih! — Kakšne globoke spremembe so nastale v tem času v Jugoslaviji sploh in v Sloveniji posebej.« SISTEM DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA — KLICA NOVIH SOCIALISTIČNIH ODNOSOV Tovariš Kardelj je nato govoril o naših gospodarskih uspehih in poudaril, da so bili v zadnjih letih v našem gospodarskem razvoju doseženi rezultati, ki kažejo, da so že pričeli dozorevati sadovi velikih naporov vsega našega delovnega ljudstva v povojni socialistični graditvi. »Predvidevanja, ki so bila v osnovi zaključkov IK Zveze komunistov Jugoslavije iz leta 1956 o novi usmeritvi našega gospodarstva, so se pokazala kot pravilna. Postavljeni cilji so bili v kratkem roku in v veliki meri doseženi. V tem okviru so ostvar-jena tudi predvidevanja na področju življenjskega standarda delovnih ljudi in stabilizacije trga... To se je odrazilo predvsem v porastu skupne osebne potrošnje, katera bo po predvidevanjih koncem leta 1959 za eno tretjino večja kot pa Je bila leta 1956. Vsa ta dejstva dokazujejo, da je naš novi gospodarski sistem že zdavnaj prenehal biti eksperiment. Ta sistem ne le da že funkcionira kot izredno dinamičen mehanizem v rokah delovnega ljudstva, to je njegovih samoupravnih organov, temveč nosi v sebi tudi izredno močne faktorje stimuliranja splošnega gospodarskega napredka in hitrejšega razvoja proizvajalnih sil . . .« Tovariš Kardelj je nato poudaril, da je sistem družbenega upravljanja, ki ga razvijamo, klica novih socialističnih odnosov, iz katerih postopno izginjajo elementi mezdnih odnosov, ki so bili še zelo močni v prejšnjih pogojih centraliziranega državno-administra-tivnega upravljanja s proizvodnjo in razdelitvijo. Ko je zatem govoril o naši zunanji politiki kot politiki miru in aktivne koeksistence med državami raznih družbenih sistemov, je tovariš Kardelj poudaril: vseh narodov zares storili vse, kar Je mogoče, da bi se aktualni sporni problemi v svetu potrpežljivo reševali z metodami pogajanj in sporazumevanja ... Prav zato smo tudi z zadovoljstvom pozdravili idejo o sestanku na najvišji ravni in obisk predsednika Sovjetske zveze Hruščeva v Ameriki. Prepričani smo, da so to metode, ki lahko resno prispevajo ustvarjanju atmosfere zaupanja, ki je prvi pogoj sporazumevanja ...« Edvard Kardelj je nato govoril o prodoru človeka v vesolje, ki »lahko odigra izredno važno, odločilno vlodo v utrditvi miru — lahko pa se sprevrže tudi v svoje nasprotje, če zgodovinski trenutki ne bodo pravilno izkoriščeni v korist miru.« Zato Je poudaril, da so tu potrebne združene sile vsega človeštva. »Ta skupen interes, ki bo nedvomno igral vse važnejšo vlogo v razvoju človeštva, bo nedvomno postopoma krepil pri narodih občutek medsebojne odvisnosti in s tem tudi trdnejšo orientacijo k miru.« NE IZPODKOPAVATI FAKTORJEV, KI NAM OMOGOČAJO USPEHE Sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj se je nazadnje zadržal še pri nekaterih problemih in uspehih naše notranje politike, kjer je poudaril, da »so uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, tu in tam povzročili vrtoglavico v glavah ljudi. Nekateri namreč mislijo, da nam je sedaj vse mogoče doseči, v isti sapi zahtevajo bistveno povečanje investicij, življenjskega standarda, proračunov, sredstev za socialno zavarovanje itd. Ce bi nasedli takim zahtevam, bi se prav lahko zgodilo, da bi se znašli v takih gospodarskih nasprotjih, ki bi nas lahko vrgli za nekaj let nazaj .. . Nesmiselno bi bilo v trenutni vrtoglavici zaradi uspehov podkopati prav tiste faktorje, ki so nam te uspehe prinesli. Potemtakem se moramo sedanjega kursa brezpogojno držati tudi vnaprej, če hočemo imeti rezultate. Razvoj Jugoslovanskega gospodarstva danes zlasti še vedno obremenjuje dejstvo, da imamo v Jugoslaviji še znatne, gospodarsko zelo zaostale rajone, v katerih je produktivnost dela na izredno nizkem nivoju in zato je tudi nacionalni dohodek tako nizek, da ne zadošča niti za pokrivanje minimalno neobhodnih družbenih služb v takih krajih. Ena prvih naših na-(Nadaljevanje na 2. strani) 69887524 ^319 7 2 »GLAS GORENJSKE« NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO KRANJ, 26. OKTOBRA Zadrege ne bo več ko bo medkrajevno telefonsko omrežje okrepljeno iz naših krajev OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ BO RAZPRAVLJAL » -—- PROBLEMIH SOCIALNEGA ZAVAROVANJA PRIPRAVE V BEGUNJAH red — stanovanjske skupnosti in gli voliti šolskih odborov, čeprav v torek, 27. oktobra dopoldae M Občinski odbor Zveze borcev poročilo o gospodarjenju oziroma je starim že potekla mandatna nadaljevanje prekinjene 28. v Radovljici pripravlja za ne- o investicijski dejavnosti —, bo doba. Člane novih šolskih odbo- okraj, ljudskega odbora Kranj. deljo, 1. novembra, veliko žalno sicer veljal za zbore volivcev na rov bodo v kranjski občini volili dnevnem redu bo poročilo • ^ Zastopniki kranjskega okraja leta 1954 do 1958 število naročni- komemoracijo na grobiščih pad- vaseh, ki bodo od 24. oktobra do šele na naslednjih zborih voliv- cialnem zavarovanju, poročilo • in podjetja za PTT promet Ljub- kor kot tudi število krajevnih lih talcev v Begunjah. Za mno- 12. novembra, v mestih pa je ta cev, ki bodo konec januarja ali zaključnih računih gospodarski« ljana že dalj časa razpravljajo pogovorov ni poraslo več kot žično udeležbo se pripravljajo dnevni red spričo nalog v zvezi v začetku februarja 1960, ko bodo organizaci za leto 1958, poročilo <> o razširitvi telefonskega omrežja običajno, je število medkrajevnih družbene organizacije iz Lesc, z ustanovitvijo in delom stano- obravnavali predvsem družbeni delu okrajnega finančnega fcđ Lancovega, Radovljice in drugih vanjskih skupnosti preobširen, plan za leto 1960. krajev in okolice. 1. c. in naprav na Gorenjskem. Število pogovorov poraslo za 86 odstot telefonskih naročnikov v Slove- kov. Zaradi ugodnejše in moderniji kot tudi na Gorenjskem je nejše povezave z Ljubljano so zadnja leta po vojni raslo nam- naročniki pričeli več telefonirati, reč zelo počasi, to pa predvsem Vse to pa predstavlja ogromne zaradi nerazvitih kabelskih mrež, zahteve po povečanju števila pri avtomatskih centralah pa medkrajevnih zvez. Takoj po Kranju končal dvodnevni semi- novanjskimi skupnostmi, volili sedemdnevni seminar za predsed-tudi zaradi njihovih premajhnih osvoboditvi je bilo na Gorenj- nar voditeljev podmladka Rde- pa bodo tudi poravnalne svete in nike ideološko-političnih komisij SEMINAR RDEČEGA KRIZA V KRANJU Zato so sprejeli sklep, da bodo na področuj mesta Kranja prvi zbori volivcev od 24. oktobra do 12. novembra. Ti bodo obravna- V nedeljo, 25. oktobra se je v vali le vprašanja v zvezd s sta- SEMINAR V BOHINJU Ta teden se je končal v Bohinju v Mladinskem domu CK LMS kapacitet. Število telefonskih na- skem samo 14 vodov med Kra ročnikov je na Gorenjskem od njem in Ljubljano, 4 med Kra-leta 1940 do 1958 poraslo za 86 njem in Bledom, 2 med Kranjem odstotkov (od 10.021 na 17.107). in Jesenicami ter nekaj stranskih Potreb in zahtev po telefonih vodov, danes pa je med Ljub-je dovolj predvsem v večjih kra- ljano in Kranjem 24 zvez, med jih, kjer So položeni le redki Kranjem in Bledom 8, med Kra-kabli, še ti pa ne polno zasedeni, njem in Skofjo Loko 10, med Večjega porasta naročnikov niso Kranjem in Tržičem 6, med Kra-dopuščale tudi premajhne kapa- njem in Podnartom 2, med Ble- organizaciji citete avtomatskih central. Ce dom in Jesenicami 8 ter med upoštevamo tehnični pogoj, da Bledom in Radovljico 5. Vendar avtomatske centralne ne smejo vse to v pogledu medkrajevnih nikdar biti zasedene stoodstotno mrež še zdaleč ne zadošča za zaradi nemotenega delovanja sedanji promet, še manj pa za aparatur, lahko ugotovimo, da promet v prihodnjih letih Po kapacitete niso predstavljale ni- perspektivnem planu razvoja te- "i^daHdefo mladinske organizacije kake rezerve za normalni razvoj, ief0nske mreže ki ea ie izdelalo V J, V ♦ • ,7 h-nm^; c„,„h m «-ii-»ns>i«- mreze, m ga je lzaetato v preteklem letu ter si izvolili no-temveč smo jih komaj sproti po- Podjetje za PTT promet za 20 večevali za najnujše potreoe let> b(>do kapacitete vseh avto. Tako smo leta 1951 povečali matskih central na Gorenjskem ATC Radovljico za 20 prik juč- v letu 198rj 9m prikljuckov In_ kov in Jesenice za 90 priključkov, leta 1952 ATC Kranjska gora za 20 priključkov, leta 1953 med Pomembnih'nalog, ki so si Tržič za 110, leta 1956 ATC Kranj lagaJlje zemeljskega simetričnega •- '.......«--- za 200 številk ter vključili novo kabla> k{ ga že izdeluje domača ATC Mojstrana za 30 priključ- tovarna kablov Svetozarevo. kov. Dalje so leta 1955 vzpostavili avtomatkse medkrajevne te- Predlog za izboljšanje in mo-lefonije med omrežno skupino' dernizacijo telegrafsko-telefon-Gorenjske in Ljubljane, za kar skega prometa na Gorenjskem so morali v vseh večjih avtomat- predvideva etapno izgradnjo, in skih centralah Gorenjske in v sicer v prvi etapi povečati šte Ljubljani montirati posebne i-z- vilo medkrajevnih tt zvez na 11-biralne naprave v skupni vrred- niji Ljubljana—Kranj—Radovlji-nosti okoli 52 milijonov dinarjev, ca—Bled—Jesenice, kar bodo iz-Zaradi avtomatizacije je bilo po- vršili v dveh fazah (Ljubljana— trebno izmenjati vse izrabljene —Kranj in Kranj—Jesenice). — krajevne in medkrajevne vode, V drugi etapi bodo povečali ka-stabilizirati in popraviti linije, pacitete obstoječih ATC in kra-napraviti križanja itd. jevnih kabelskih omrežij in mon- Z avtomatizacijo omrežne sku- tirali nove ATC v preostalih na-pine Gorenjske in z izvedbo av- seljih. Celotni stroški za polo-tomatskega telefonskega prometa žitev kabla in montažo visoko-z Ljubljano in ostalimi kraji, je frekvenčnih naprav ter za grad-postalo neodložljivo vprašanje njQ nove pagte v Medvodah in telefonskih zvez med tranzitno Radovljici bodo znašali skupno centralo v Ljubljani in glavno 470 milijonov dinarjev. Od tega ske»a komiteja LMS Kranj ter ne-centralo v Kranju, kakor tudi bo Podjetje za PTT promet Ljub- kateri predsedniki in mladinski zveze med glavno centralo Kranj ijaTla iz iastnih sredstev prispe- v»dIte,Ji »snovnih mladinskih or in vozelno centralo na Jesenicah vaiQ 325 milijonov dinarjev, iz in v Radovljici. Medtem ko od kredita, ki ga bo najelo iz okraj- -- nega investicijskega sklada, pa 48,333.333 dinarjev. Okrajni ljudski odbor Kranj bo prispeval 32 milijonov dinarjev in enako vsoto tudi skupaj vsi občinski ljudski odbori, razen tega čega križa iz okraja Kranj. Na člane arbitražnih komisij. Poro- pri Občinskih komitejih LMS. Se-seminarju so se udeleženci se- čilo o gospodarjenju v občini ozi- minar je obravnaval politično ideo- znanili z Ženevsko konvencijo, roma o izvajanju investicij pa z zgodovino Rdečega križa, go- bodo obdelali na naslednjih zbo varili so o pomenu organizacije rih volivcev, ki bodo sredi Združenih narodov ter še po- cembra. sebno o delu in organizacijskih Na teh dveh zborih volivcev oblikah našega Rdečega križa pa zaradi obširnega in pomemb- in mladine v tej človekoljubni nega dnevnega reda ne bodo mo--1. c. MNOGO ŠPORTNIH USPEHOV V PRETEKLEM LETU V soboto, 24. oktobra so imeli mladinci in mladinke Ekonomske srednje šole Kranj svojo redno letno konferenco, na kateri so pre- loško delo v občinah v naslednjem študijskem letu. Udeležencem je torata v prvem polletju 1959, prava in sklepanje o predlog« gradnjo pravosodne stavbe v ^ra nju in razprava ter sklepanje ■ udeležbi okraja Kranj pri lnTe*t>' ranju kabliranja telefon. on"el. ja na Gorenjskem. Po skupni se)1 bosta ločeni seji obeh zborov, °a katerih bodo razpravljali in pali o predlogu za soglasje k odot' bi o okvirih za določanje polo*«)' nih plač uslužbencev v Tajnic*11 de- med drugimi predaval tudi član IK za notranje zadeve OLO Kranj CK ZKS tovariš Boris Ziherl cialistični morali. Seminarja se je udeležilo nekaj nad trideset predstavnikov posameznih občin. predlogu za prenos pravice up*8* Ijanja s stanovanjsko hišo v K'» nju, Levstikova 4, na Občin«*' ljudski odbor Kranj in v sogla^ za gradnjo upravne stavbe pod niče Narodne banke Kranj. >dr»* vo vodstvo in si zadali nove cilje za prihodnje leto. Konference sta se udeležila tudi člana sekretariata Občinskega komiteja LMS Kranj, vesticij.ski program, ki ga je že tz poro>čil je bilo razvidno, da je ta potrdila revizijska komisija, je organizacija letos dosegla lepe pokazal, da je najboljša in eko- USpehe posebno pri športu. Ena i pomembnih nalog, ki so jo za letos zastavili, je poživitev političnega dela, zlasti pa priprava ekonomijade, to je velike manifestacije vseh slovenskih ekonomskih šol. ZANIMIVO PREDAVANJE V petek zvečer je bilo v fizikalni predavalnici na Gimnaziji Kranj zanimivo predavanje kustu-sa kranjskega muzeja Ceneta Avguština »Dva tisoč let barv in slike«. Predavanje, ki si ga je udeležilo precej ljudi, je bilo zelo zanimivo. Spremljale so' ga skioptič-ne slike. OBČINSKI KOMITE LMS KRANJ NA AKCIJI PRI GRADNJI VODOVODA Kranj, 25. oktobra Danes dopoldne so člani Občin- OBC. LJUDSKI ODBOR KRAN-' BO RAZPRAVLJAL O TREH ODLOKIH S STANOVANJSKEGA PODROČJA V četrtek, 29. oktobra bost« * prostorih Okrajnega ljudskega bora Kranj 37. seja občinske« zbora in 42. seja zbora prolz*«)* cev Občinskega odbora Kranj, W dnevnem redu ločenih sej b°\| sklepi in smernice za razvoj °D v občini, poročilo Sveta za PT°' roS*e'' sveto in kulturo o stanju pr£ Sol- Novi blok škofjeloške predilnice na Trati bo kmalu dograjen. V njem bo prostora za 31 družin in otroški vrtec. Stanovalci se bodo vselili v nova stanovanja v začetku ali sredi decembra. Polovico stanovanj in odkupila občina za svoje uslužbence, od tega bodo 6 družinskih in eno samsko stanovanje dobili prosvetni delavci. Gradnja poslopja bo veljala 70 milijonov dinarjev. hih domov, poročilo Sveta za stvo o stanju šolskih zgradb opreme, sprejem odloka o p0"9 . novanjskih razmerjih, spre]ero 0 loka o odstotku stanarine ozb*°* najemnine, ki je dohodek vanjskih skupnostih, sprejem ... ka o formiranju fonda za vzdr vanje stanovanjskih hiš v dr*8 ljanski lastnini, poročilo Sveta plan In finance o izvajanju P* računov, skepanje o zemlj's zadevah in sklepanje o poro*** ni izjavi Bolnici za porodništ*0 ginekologijo Kranj. za« 1 družbena in gospodarska osn' ganizacij sodelovali z udarniškim delom pri zaključnih delih pri gradnji vodovoda BašelJ—Kranj. (Nadaljevanje s 1. str.) beni organi. Imeli bodo na raz bodo interesente (v današnjem P°lag° znatno več sredstev kot za tak temeljni korak, ni smislu prosilce) za stanovanja, doslej. Se posebej je važno, da moč misliti na to. Se danes seznanili kje in kdaj bodo sta- °odo del sredstev, ki jih bodo to povzročilo določene tez' imeli kot uspeh pri ekonomičnem Med temi je tudi znatno " M E Za začetek in konec tega tedna napovedujejo meteorologi močno deževje, ki bo pozneje prešlo novanja zgrajena, kakšna bodo, kolikšna bo cena itd. Interesenti, ki bodo vplačali določeni predujem oziroma prevzeli obveznosti za izplačevanje v obrokih, si bodo pridobili pravico do stanovanja. Interesenti za stanovanja sneg. Med 28. in 30. oktobrom bo bodo še gospodarske organizaci aH dvodnevno Izboljšanje vre- dinarjev. V KRANJU LETOS DVAKRAT ZBORI VOLIVCEV Na zadnji seji pa ljudskega odbora Kranj so skle- zagotoviti tista stanovanja, ki se nili, da bodo na področju mesta jim bodo zdela najcenejša, naj stanovanj oziroma hiše. Končno se vsiljuje pri tem še vzdrževanju hiše, lahktf prosto čanje kupne moči prebiV''<»~.jj uporabili za posebne izboljšave kar smo že v kratkem om^ zadnjič v zvezi z razpravo P numa SZDL in ZKS v Kra^ eno vprašanje: zakaj, na primer. Osnutki tega zakona o s*3 ^ nismo že prej prešli na podobne vanjski politiki, ki jih priPr Občinskega srbodo seved~a"skušali s predujmi reforme v stanovanjski politiki ljajo in ki bodo predloženi #J ^ in se tako prej lotili korenitega ni ljudski skupščini, so mo'n ^ reševanja tega problema. Odgo- upravičeni le v danem ČaS eno" alt dvodnevno izboljšanje vre- je v okraju 'prispevale 32.666.667 Kranja letos dvakrat zbori voliv- primernejša za njihove "potrebe vor Je jasen: tudi pri tem, kot na določeni stopnji doseže Prvotno predvideni dnevni in ekonomske možnosti S tem Pri vseh drugih važnih skokih v razvoja. _ pa bodo lahko bistveno usmerjali nasem družbenem razvoju, je ---j mena oziroma razjasnitve. LJUDJE IN DOGODKI PRAZNIK SVETA Šele štirinajst let praznujejo v svetu 24. oktober — Dan Združenih narodov, tn vendar je postal to vsesplošni praznik. Tedaj, leta med predstavniki dveh blokov niso zasenčili vloge ZN, ampak so ji, nasprotno, šele podčrtali njen pomen in značaj. Kajti, kot je dejal lahko veliko laže zadihali in tudi uspešneje delovali, če jih ne bi pri tem ovirala blokovska nasprotja, stanovanjsko gradnjo. — Koliko bil° potrebno ustvariti določene dragih in nesmotrnih stanovanj P°S°Je- Dokler tj P0^1 niso do-so naši ljudje zadnja leta kriti- zoreli. dokler ni bila zagotovljena zirali na raznih zborih volivcev - in podobno! Toda taka kritika, brez ekonomskega pritiska, ni bila učinkovita in posamezniki, dasi bodo poslej plačevalci dragih stanovanj, niso mogli uspešno vplivati na racionalnejšo, oziroma bolj ekonomično gradnjo. S proslave v Mariboru (Nadaljevanje s 1. str.) Kronika tega tedna % Gradnja prvega dela ve^« skladišč pri železniški Po9ta]ifa, Kranju lepo napreduje. Sklad ki bodo predvidoma pod streh0^ do konca tega leta, gradi 9ra no podjetje »Gradiš«. Gradnja tefl' dela bo stala okoli 83,677.000 & 1945, je začela veljati Ustanovna predsednik Tito v posebni izjavi ob listina ZN, rodila se je nova svetovna organizacija. Danes, po štirinajstih letih obstoja in dela ZN, proslavljanje rojstnega dne Izraža zavest, kot je dejal stalni jugoslo- letošnjem prazniku ZN, »soglasje med poglavarjema dveh najmočnejših držav, da je treba mednarodne probleme urejati z miroljubnimi sredstvi, s pogajanji, ne vanski delegat v OZN veleposla- pa s silo, je v bistvu potrditev ci- nik Dobrivoje Vidič, da Je ta velika svetovna organizacija vsa por svečena okrepitvi miroljubnih odnosov med narodi in sodelovanju med deželami z različnimi družbenimi sistemi. Letos so potekale proslave dneva ljev Organizacije združenih narodov!« irganizacije. Sedanj zevanje in pogajanja med predstavniki Vzhoda in Zahoda bo torej lahko odstranilo eno glavnih ovir pri naporih ZN za ohranitev in utrditev miru v svetu. Seveda pri tem ni treba pozabiti, da so prav k takšnemu spodbudnemu razvoju položaja poma Nasipi na desnem bregu SaV* vršijo v smislu projekta za ceste proti Tiskanini in pod stom proti Planiki. Aktiv ZK prosvetnih de'*-j ki se zrcalilo tudi v okriliu sve- Pomemhno naloS° Pri zbirdnju log mora biti zato tudi še vnaprej, tovne oraanLcne Sedan e zbli- državljanov bodo imele pomagatl tem krajem k hitrejšemu ' 1 ' 'A gospodarsek organizacije. Pod- gospodarskemu razvoju, s čimer se jetja bodo zbirala predujme svo- bo istočasno povečal tudi prispe-jih delavcev. Lahko bodo nudila Vek prebivalstva teh področij k svojim delavcem kredite, proda- skupnim jugoslovanskim potrebam cev občine Bled bo na dan* f, jala zgrajena stanovanja članom in s tem tudi k izboljšanju živ- seji razpravljal o izvajanju rjjJfr kolektiva pri določenih pogojih ljenjskih pogojev za vse naše de- me šolstva, o investicijskih _d in podobno. lovne ljudi. v šolstvu in o delu prosvetnih ^ lavcev v družbenih organizaC1J O*" Posebna pooblastila v novi sta- lovne ljudi. Nadalje, četudi smo doslej pre- Vsekakor je treba šteti med največje uspehe svetovne organizacije to, tla je nasploh prevladalo mnenje, da ZN niso samo koristna, marveč tudi neogibna organi-ZN v posebnih okoliščinah. Začeli zacija. V današnem razvrvanem Pu teh sil Pa so odigrale najvid so se obnavljati stiki med pred- svetu, prežetem s problemi, nevar- neJŠ0 vlo9° izvenblokovske deže stavniki velesil; nastajajo tako po- nostmi in raznimi zapletljajl, si je ,e- ki so se tudi v času najbolj nemogoče misliti, kako naj bi ure gali predvsem delavnost in napori novanjski politiki pa bodo imele cej storili v smeri premagovanja 9 Na današnjem plenum«1 b0 našem činskega komiteja LMS Kranj raznih struj in sil, ki so se vedno zavzemale za čim obsežnejše in učinkovitejše delo te največje mednarodne organizacije. V sklo- komune. Njim bo prepuščeno, da bodo okvirna določila zakona prilagajali svojim razmeram z lastnimi predpisi. Tako bodo komune v prvi vrsti lahko zaščitile posamezne družine, kjer bi morda povečana najemnina znatno goji, da hladna vojna povsem poneha In da zavlada končni mir v svetu. Razgovor med Eisenhowerom in Hruščevom je odprl nove vidike za zboljševanje mednarodnega položaja zlasti na relaciji Vzhod— mora pri graditvi trajnega svetov Zahod. In kar je še posebej omeni- nega miru odigrati glavno vlogo be vredno: tokrat neposredni stiki prav OZN. Pri tem čakajo svetovno organizacijo ne samo velike naloge in težave, temveč tudi znatna odgovornost. Kajti napak bi bi jevall mednarodne odnose brez ^ ln za krepitev vloge ZN. Tako takšne organizacije, kot so ZN. Rezultati dvogovora vodilnih sil Vzhoda Ln Zahoda so potrdili, da zaostrene hladne vojne borile za prekoračila povečane dohodke. Hkrati imajo, komune pooblastila, da določajo najemnine, ko Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — Od-jovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči lačun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Izhaja ob ponedeljkih in petkih — Letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 d!n so tudi znatno vplivale na oba bloka ln ju silile k sporazumevanju naj sloni naj sloni na stvarni ln popuščanju mednarodne nape- ceni stanovanja, da določijo ko-tostl. liikšen del naj gre za amortiza-Naša država je bila vedno v pr- cijo in kolikšen za vzdrževanje, vih vrstah teh miroljubnih sil; za- Hkrati bodo imeli pravico, da to ima tudi dosti razlogov, da se bodo za končno višino najemnin iskreno veseli sedanjega obstoje- upoštevali tudi lokacijo, promet, ustavilo na začasnem premirju med vodilnimi silami, če bi se ostvarilo samo sožitje med obema blokoma. Namesto takšnega varljivega, pasivnega premirja človeštvo po notranjih disproporcev t cinsuega Komneja ljvis Ivl""'kct< gospodarstvu, ki so nastale zaradi do razpravljali o rezultatih ar* burnega in spočetka nujno eno- 0 investicijski politiki, ki jo Je^ stranskega razvoja, se moramo na vedel ' ''* tem področju še vedno boriti z velikimi težavami.« Kot primer je tovariš Kardelj nato navedel naše kmetijstvo, kjer smo bolj ali manj rešili vrašanje pšenice in koruze, zdaj pa smo na poti, da čimprej rešimo tudi v.pra-nje mesa. >*5edaj je stanje v naši živinoreji tako, da bomo imeli zadostne količine svinjskega me^a, medtem ko bomo imeli z govejim mesom še morda neke težave v prvi polovici prihodnjega leta, v drugi polovici leta pa bo tudi proizvodnja govejega mesa v glavnem že dosegla potrebe trga.« Ob koncu je tovariš Kardelj po- Občinskl sindikalni Kranj, govorili pa bodo tu 0 ideološko-tpol i t ičnem delu •* ^0 pripravah za občinsko mlad10 konferenco. • let"5 f> DPD »Svoboda« Ziri J« '' „ Se naštudiralo Cufarjevo 1 r »Rdeče rože«. Delo so trikrat kazali doma, enkrat pa so g°or)p vali v Horjulu. Za letošnjo *e*etv imajo v načrtu še tri igre * in sovi apostoli«, »Jerga Butola* 0 »Goboke so korenine« in ^gtl)- glasbeno prireditev. Zdaj še Q° jejo v domu Partizana, v^ ven upajo, da bo do 29. novembr*^. končana nova dvorana za ^„vj- OD1' ne prireditve v Zadružnemu fega začetka razpleta mednarod- preskrbovalno mrežo in pomu- l"o" Č7bi"se"poml7jevanjrv sveTu ne9a položaja. »Jugoslavija Je do- nalne naprave itd. Komune bodo slej v zunanji politiki dosledno lahko bistveno vplivale na višino uveljavljala načelo miroljubnega najemni tudi s predpisovanjem sožitja navdihnjena no Ustanovni amortizacijske dobe. Cim daljša udaril, da nikakor ne smemo' m listini ZN,« Je dejal predsednik bo ta doba, tem manjše bodo na- sijti na bistveno zmanjšanje tova Tito, »in bo zato tudi v prihodnje jemnine. Seveda, čim manjše 5ticjj v skupni razdelitvi nacional ,, U-ebuje^resnični,"trajni mir; to V« P»dPirala ZN v skupnih naporih za bodo najemnine, tem manjša n6ga dohodka, ker bi s tem samo goslavije pod vodstvom seUrCs, v je moč doseči samo z nenehnim utrditev svetovnega miru in poglo- bodo tudi sredstva za novograd- zavrli splošen napredek naše skup- * spodrezavanjem korenin glavnih bitev vsestranskega mednarodnega njo. nosti. Govoril je tudi o nagraj»- vzrokov, ki so svet pripeljali do »odelovanja, ker sta to nujna po- Hkrati z novimi stanovanjski- vanje po delovnem učinku, ki, po razgovore s predstavniki hladne vojne. S^J3 za *Plo*ni napredek v svetu.« mi zakoni bodo dobili važno njegovih besedah, kaže že lepe skega komiteja LMS Krant, Ni nobenega dvoma, da bi ZN MARTIN TOMAZlC vlogo tudi hišni sveti kot druž- uuspehe. pa so odpotovali na Jesenice # V petek, 23. oktobra J« J0, skala Kranj delegacija CK J^L#J| in tme" WH0G KRANj, 26. OKTOBRA 1959 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO »GLAS GORENJSKI« 9 Gospodarjenje v prvem polletja v občini Žiri II »i v primerjavi s prvim polletjem 1958 Na eni zadnjih sej je Občinski sklade podjetij in ostale predpisa- plana v prvem polletju niso do-ljudski odbor 2iri razpravljal o iz- ne obveznosti pa 14,6%. segle. Občutno nazadovanje se ka- vršitvi družbenega plana občine v prvem polletju 1959. Na podlagi podatkov in periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za prvo polletje 1959 je bil plan v prvem polletju nasproti letnemu družbenemu planu občine do- »T Canka'ievem trau v Škofjl Loki gradi Splošno gradbeno podjetje ennik« Loka moderno tržmico. Dva objekta bosta dograjena že *,0s, tretji pa prihodnje leto. Projektant je ing. Mlakar. — Na tem e*hi Ln na nasprotni strani Selške Sore, med avtobusno postajo in a*lo. so že pričeli tudi s pripravljalnimi deli za nov most (brv) za pešce, ki pa ga letos še ne bodo gradili i ivinoreja, sadjarstvo, semenski krompir in povrtnine $D perspektivne panoge kmetijstva v komuni Tržič Nasproti realizaciji plana v pr- že pri družbenem sektorju gostin- vem polletju 1958 pa so v žirovski stva, ki je dosegeT v prvem pol- občini družbeni plan v letošnjem letju 1959 le za 5,223.000 dinarjev prvem polletju dosegli pri celot- prometa, medtem ko znaša letni nem bruto produktu s 106,8%, pri plan podjetja 13,000.000 dinarjev, čistem dohodku s 114,2%, bruto Od vseh gospodarskih organizacij osebne dohodke s 104,4 %, skludi pa je samo gostišče »Sora« izka- ln ostale obveznosti pa kažejo v zalo v letošnjem prvem polletju sežen (brez Elektro-Ljubljana ok'>- primerjavi s polletnim planom po- izgubo v višini 126.000 dinarjev, lica) pri celotnem bruto produktu rast celo za 167 %. Od vseh gospodarskih organizacij z 42,4 %, čisti dohodek s 46,2 %, Realizacija celotnega bruto pro- P<* je samo gostišče »Sora« izkaza- bruto osebni dohodki s 44,6 % in dukta je torej v letošnjem prvem lo v letošnjem prvem polletju iz- skladi podjetij s 57,5%. Od skup- polletju za 6,8% večja kot v ena- gubo v višini 126.000 dinarjev, ker nega čistega dohodka odpade na kem obdobju v preteklem letu. Pri- je izplačalo za to v,soto večje oseb- bruto osebne dohodke 85,4 %, na spevki iz dohodka za družbene «e prejemke kot pa je bilo ostvar- sklade so se nasproti lanskemu jenega čistega dobička, prvemu polletju zmanjšali za 45,7 v trgoyini na drobno (brez (q. odstotkov. Zmanjšanje prispevka dustlijske prodajalne Alpine in li dohodka se odraza v tem pol- brez 2elezninei ki je blla v m letju v povečanju čistega dohodka tromesečju še v skl Kmetijske gospodarskih organizacij za 14,2% za kvali ju 1959 izkazuje podjetje »Remont spodarske organizacije vložiti vse gradnje«, ki je doseglo letni plan sile. To velja predvsem za indu- že 75%, ter podjetje Kroj, ki je strijo obutve »Alpina«, kjer je bila * *«T?*ti * „"SJ?.fI! dose9l0 le*ni plan z 69 %. Nasproti realizacija bruto produkta v prvem realizaciji v lanskem prvem pollet- polletju 1959 dosežena komaj s 40 ju je podjetje »Remont gradnje« odstotki v primerjavi z letnim p!a- povečalo bruto- produkt za 64%, nom, ali v vrednosti 481,318.000 di- podjetje Kroj pa za 58%. Tu je narjev v primerjavi z 1,210 milijo- treba upoštevati predvsem ustano- nov po družbenem planu v 1. 1959. vitev obrata Opekarne pri podjetju Pri tem pa je seveda treba upošte- »Remont gradnje« in novo vložene vati, da predstavlja industrija investicije za nabavo osnovnih obutve v gospodarstvu občine pri- sredstev podjetja Kroj. Ostale go- bližno 85% planiranega celotnega spodarske organizacije v občinidohodka v tem letu. T. Komaj so nekatere sindikalne organizacije na območju jeseniške občine zaključile polletne konference, so že v teku priprave za letošnje občne zbore. Posebno živahno in temeljito se pripravljajo na zbore v Železarni, kjer bodo izvedli tudi reorganizacijo sindikalnih odborov in jih prilagodili notranji reorganizaciji tovarne. Torej novim ekonomskim enotam. 2e jutri, v soboto, bo prvi občni zbor, ki ga bo imela sindikalna organizacija Zebijame. Največ občnih zborov v tovarni bo prihodnji mesec, zaključili pa jih bodo do 5. decembra. Tudi v ostalih sindikalnih podružnicah na območju občine bodo govorili o reorganizaciji. Mnoge podružnice bodo reorganizirali in iz njih osnovali več novih. Sindikalno podružnico prosvetnih delavcev, ki je bila sedaj na jeseniški šoli za celotno občino, bodo reorganizirali v pet novih podružnic, in sicer samostojno podružnico na šoli v Žirovnici, na Koroški Beli, dve na Jesenicah in eno v Kranjski gori. Podobno bodo reorganizirali tudi nekatere podružnice trgovskih, gostinskih in obrtnih delavcev. Reorganizacija sindikalnih organizacij v Železarni je pomembna še z druge plati. Tu bodo namreč prilagodili celotno organizacijo dela in političnih organizacij novi razdelitvi tovarne. V prihodnjih mesecih bodo izvolili tudi nove obratne delavske svete. Težišče razprave pa bodo posvetili vprašanjem gospodarjenja v podjetjih, problematiki proizvodnje, kvaliteti, rezultatom nagrajevanja in notranjim odnosom v posameznih obratih ali podjetjih. Ne bo manjkalo tudi podatkov o oskrbi za higiensko-tehnično zaščito, za družbeni standard, za šport in razvedrilo. Skratka, vodstva sindikalnih organizacij pripravljajo obširna poročila. Pričakujejo, da bodo zbori »pričo zanimivega programa, debro oeUkanl. V ospredju *Qa po svojem naglem razvoju gospodinjstvo in zn obrate družbe-•Jlitetniih izdelkih. Letos so?jne prehrane, samopostrežne trgo-j-^li nov obrat v Poljanah, kjer'.Ivina itd. elUjej0 električne motorje. j,, Vrednost skupnega bruto pro-Pprov,.!... . dukta se bo v prihodnjih letih povečana proizvodnja v živinore perspektivni načrt za prihodnjih dulcta *e b° 1> *?t let kaže, da bo le obrat v na3l0 dvigala. Letošnji bruto pro-, j^ah (sčasoma bo postal samo- du!c't 00 znašal nekaj nad milijar- zahtevala Občinski ljudski odbor Ziri je na vsem preiti na povečano proizvod- eni svojih zadnjih sej obravnaval njo v živinoreji in s tem v zvezi in potrdil smernice za razvoj kme- tudi na intenzivnejše pridelovanje tijstva občine Ziri za leto 1960, ki krmskih kultur za povečanje živi- ne izdelovali pretežno elek „, n* motorje. V Skofji Loki pa -H*ttir tf>«ne eravajo preusmeriti na Izdela-h'adilnikov in hladilnih naprav dinarjev. Cez pet let — 1965. leta sprejet sklep, da se z ozirom na se bo bruto produkt dvignil na več vse večjo vlogo kmetijstva v tr- kot 3 milijarde in v letu 1971 na žiški komuni izloči iz Sveta za 5 milijard in 404 milijone dinarjev, industrijo, obrt, kmetijstvo in Od tega bo 1971. leta za 4 milijarde gozdarstvo poseben družbeni or- bodo pozneje vnesene v občinski družbeni plan za leto 1960. O teh smernicah je pred tem razpravljal in jih sprejel tudi že Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Občinskega ljudskega odbora Ziri. V uvodnem delu smernic za razvoj kmetijstva v letu 1960 je poudarjeno, da je treba v tem letu norejske proizvodnje. Za zagotovitev predlaganih smernic mora Kmetijska zadruga Ziri predvsem razširiti kooperacijsko proizvodnjo in s pogodbami zagotoviti čimveč tržnih viškov živinorejske proizvodnje. Plan pogodbene proizvodnje za 1. 1960 predvideva, da bodo na 249 JOCan porast industrij-proizvodnje v septembru letošnjih prvih devetih jaSecih so industrijska podjetja Jugosla vi je povečala svojo p^Vodnjo za 13 odstotkov v l^^rja vi z istim obdobjem |a ** Proizvodnja se je poveča-1^,v vseh industrijskih pano-\ ' fazen v tobačni industriji. in 800 milijonov dinarjev samo iz- gan, in sicer Svet za kmetijstvo in še intenzivneje izvajati specializa- kmečkih gospodarstvih proizvedli delkov hladilne tehnike -1. c. gozdarstvo. B. F. cijo kmetijske proizvodnje, pred- Problemi triglavskega gozdno-gospodarskega območja Škodljiva nenačrtnost Na seji strokovne komisije za 1939. leta sežagali 112.000 prostor izdelavo programa razvoja lesne ninskih metrov hlodovine, industrije na območju triglav \^ Prvem mestu je še vedno vojska industrija, ki je po-ston*a Proizvodnjo za 31 odmikov. Ta industrija je letos skeSa g<>zdno-gospodarskega ob-,elE» izdelovati tudi kakih 20 močja, ki deluje pri Svetu za in-uPin novih izdelkov. Pred- dustrijo in obrt OLO Kranj, so 6rh sp 4o iQt«c nnvp^iii tuHi pred dnevi znova h (h - se je letos povečala tudi P114x1 anevi znova razpravljali o ^getska osnova. Proizvod- stanju in problemih lesne indu- D« ir* predelava nafte je na strlie- 0y lesni stroki doseči določene oblike specifikacije sedanjih obratov in združevanje z enotno, smortrno perspektivno politiko, lesno industrijo v sedanjem ob- _, . . *\ £ . , , . . ... • , ,x . „■ Tako je predvideno Združenje dobju storili racionalnejšo, to m , .J , *" .. . ». , ., ,. .. , lesne industrije oziroma zdruzi- uspelo. Številna podjetja, ki sku- . ,, . tov podjetij triglavskega gozdno- Kljub vsem naporom, da bi gospodarskega območja. Med ukrepi, ki jih predlagajo 150.000 litrov mleka, 50 ton beko-nov za izvoz, 20 ton telet in 180 toa govedi. V ta namen bodo organizirali pogodbeno proizvodnjo na 200 ha travnih površin, na 45 hektarih površin z deteljami in na 35 hektarih površin z ostalimi krmnimi rastlinami. Razen tega bodo v kooperaciji pridelovali oves na 25 hektarih, ječmen na 7 hektarih in krompir na 70 hektarih površin. Plan sadjarstva za jesensko in spomladansko sezono 1959/60 pa predvideva tudi posaditev 2 hektarov ribez«. Plan pogodbene proizvodnje je izdelan na osnovi dosežkov v letu 1958 in ocene za leto 1959, ob upoštevanju sprememb v zvezi s specializacijo proizvodnje. Predlagajo namreč opustitev pridelovanja zgodnjega semenskega krompirja za odkup, opustitev pridelovanja pšenice, zmanjšanje odkupa mleka šajo najti rešitev iz zagate, opuščajo ene izdelke in se lotevajo drugih, izdelujejo svoje plane in porasla za 15 odstot- v osnovi gre za škodljivo ne- jih prikrivajo pred konkurenco za ureditev trga, in kar še celo ^erg-- 'VOdn^a električne načrtnost, ki je zaradi stihijske in podobno. zanima potrošnike, je uvedba "Hrti« SC je- po^e^ala za 13 dejavnosti še v prejšnjih časih, maloprodajne trgovine žaganega ter hkrati poslopno uvedbo ustrez- ** h?0v- Proizvodnja premo- privedla izkoriščanje gozdov ter Ko so °dborniki OLO Pred ča; lesa, in sicer v Kranju .in na Je- živine pa za 12 odstotkov. predelavo lesa v slepo ulico. - som Predlagali komisijo, ki naj 6enicah. ne pasme goveje 1 Tako io bilo kot kažeio nodntki razišče stanje v lesni industriji Razen predlaganega plana pogod- Vnikt nnn* avtomatsko L939 leta na' Gorenjskem kar 36 in stavi Podloge dolgoročnej- O vseh teh predlogih in dru- bene proizvodnje za leto 1960 so v • Porast telefonskega prometa jU delavskega sveta bodo naslednJ0 jesen imeli na Zlatem polju kflr 100 stanovanj. 50 milijonov so ta račun že vplačali. Iz nekdanjega strahu in ma'°" dušja posameznikov se je v kolek' t.ivu onstran Save izluščilo nov0' vedro razpoloženje. K. Makuc 89! AVTOMATIZACIJ PROIZVODNU V Iskri e o izdelali 21 elementom ga avtomatizacija - Število zaposlenih se bo povečalo za 275%, delovgq površina za 258% proizvodnja pa za 685% V zadnjih letih je v industrijski proizvodnji vse več govora o uvajanju avtomatizacije v proizvodne procese, bodisi delno ali v celoti. Razen nekaterih novo zgrajenih industrijskih obratov, za katere so bile uvožene avto- mehanizme, elemente za računalnike in razne mehanske elemente. Med njimi so najpomembnejši regulacijski transformator na vrtilno polje, sinhronski motor, magnetna .sklopka, krožni in tri- in tehnično zelo popolne metode nadzorstva* v proizvodnem procesu. Tako imajo v tovarni tudi poseben oddelek, odsek za kontrolo merilnih naprav in avtomatov v proizvodnji. Precej je teh aparatov, kot so precizijski elektronsko stabilizirani usmerniki, merilni dekadni upori, elektronski voltmeter, frekvenčni generator, razni prebojni aparati tor razne naprave za kontrolo električne opreme na motornih vozilih itd"., bo prav gotovo moč uporabiti tudi v drugih tovarnah in znanstvenih institutih. Elektronika ima v tovarni »Iskra« če- ttrudi, da ne hi zaostala za modernimi tovarnami po sveHa, ne odkupuje tujih licenc, rmirveč dela s svojimi strokovnjaki in lastnimi načrti, kdaj pa kdaj s sodelovanjem z domačimi znan? s tveh i m i ustanova mi. VELIK PORAST PROIZVODNJE Pri' vsem tem na kažeib ne- velikim deležem priučene delovne sile. V Iskri menijo, da je treba proizvodnjo razvijati predvsem v Kranju kot centralnem obratu, za kar bo potrebno zgraditi dodatne delovne površine. Nadaljevanje usposabljanja novih Iskrinih obratov v Lipnici in Otočah se vključuje v predvideni povečani program. Osvajanje proizvodnje delov za avtomatizacijo pa bi zahtevalo, da se v proizvodni program vključi tudi NIKO Železniki z že zgrajenimi proizvodnimi površinami, kar bo vrednosti proizvodnje. KasneJ" bo možno objekt razširiti za PrJ" bližno 3000 kvadratnih metrov i" zaposliti skupno 1000 ljudi s P0' večanjem vrednosti proizvodDr na 8 milijard letno. Proizvodnjo usmerjevalnih na' prav bodo organizirali v okraj11 Novo mesto v Črnomlju. V Prl' hodnosti se bo ta obrat poveča na 5,5 milijarde vrednosti ter b° potreboval 5500 kvadratnih me^ trov delovne površine in 720 poslenih. ** Z ozirom na značaj centri' nega obrata v Kranju, ki ^ oskrboval ostale obrate z or$f jem in deli, bi dejanska vr ' no.st izvršenega dela v matične*" podjetju bila večja od izkazan • bruto proizvodnje in bi znaša 32.520 milijard dinarjev. NajPre; o razdobju dveh let bi bilo P°. trebno dokončati Otoče, poveča Lipnico, prenesti in organizira proizvodnjo avto elektrike v 0 Kontrolnik progovnih avtomatskih aparatov matske naprave, je naša industrija glede avtomatizacije šele v razvoju. Storjeni so že prvi koraki v avtomatizacijo z domačimi stroji. Tudi tovarna Iskra se je vključila v ta proces in je s svojimi strokovnjaki izdelala več elementov za avtomatizacijo* ki bodo pripomogli k hitrejšemu i i nove industrije. Do sedaj ie Iskra razvila že 21 takih elementov. V glavnem so to naprave za prenos kotnih vrednosti in razni mehanizmi za prenos večjih vrtilnih momentov. Iskra kaže v zadnjih letih ugoden razvoj tako v pogledu povečanja proizvodnje kakor v pogledu notranje organizacije dela. Program razvoja obsega velik porast proizvodnje sedanjih izdelkov in uvajanje nove proizvodnih elektronskih merilnih in kontrolnih naprav ter elementov za avtomatizacijo. Vse te elemente lahko zvrstimo po njihovem namenu v elemente za električne gredi, elemente za servo- oglati nastavi javni k položaja s skalo, precizij.ska elastična sklopka, omejilnik vrtilnega momenta in mehanski omejilnik. Vse te elemente uporabljajo največ v analognih računalnikih, letalskih, ladijskih, radarskih, geoloških napravah in v raznih sistemih za regulacijo na daljavo ter avtomatsko upravljanje. — Nadalje lahko uporabljamo te elemente tam, ker se pri raznih aparaturah zahteva točno število vrtljajev n. pr. za pogon magnetofonov, raznih številčnikov, kot časovna osnova v i regulacijskih procesih v industriji. V Iskri so izdelali nov sistem feritno tran-zistorskega registra, ki ga uporabljajo pri najmodernejših avtomatičnih telefonskih centralah. Značilno za ta sistem je, da nima nobertega mehaničnega dela, marveč deluje popolnoma na principu elektronike. Z njim je moč doseči tudi 80-odstotni prihranek na prostoru. Mimo kontrole prototipov so v Iskri uvedli tudi najmodernejše oo o' 275 o pa se 82.680 /o). Število zaposlenih se nilo od 3170 na 8885 (za otkov), delovna površina ) povečala iz 32.290 m2 na /adratnih metrov (za 258 ipin enih Naprava za preizkušanje ploščatih relejev Iskra je izdelala že 21 takih ln podobnih elementov za avtomatizacijo. Na sliki: sinhrouski motor možno doseči s tesno kooperacijo obeh podjetij ali pa s priključitvijo NIKA kot samostojnega obrata k Iskri. Od celotnega programa je možno oddvojiti proizvodnjo avto elektrike in proizvodnjo usmerjevalnih naprav. Proizvodnjo avto elektrike bodo organizirali v obstoječih prostorih v Šempetru pri Novi Gorici. Obstoječi prostori ustrezajo tovrstni proizvodnji, potrebne bodo le še manjše adaptacije. Pri zaposlitvi 600 ljudi bo možno v prvi fazi ustvariti 4,5 milijarde stoječih prostorih v graditi nov objekt in pr ičeti erj<" uvajanjem proizvodnje usrn'T)V-0 valnih naprav v okraju ^ mesto, dograditi 15.000 kvadr nih metrov novih proizvodnih vršin v Kranju (za razširitev lefonije in orodjarne). jfc Kasneje bodo povečali P°Y.at-ne v Šempetru za 2900 kvadi^fl nih metrov, zgradili novih 1 • v kvadratnih metrov površin Kranju in končali uvajanje P izvodnje v okraju Novo W**2 KRANJ. 26. OKTOBRA 1959 »GLAS GORENJSKE« 5 OSy£SC£VAL£C MALI OGLASI Smrekove deske, 30 mm. polsuhe, in borove ali smrekove vršace kupim. Vilko Mlakar, izde-'Ovalnica posteljnih mrež, Cesta Staneta Žagarja 6, Kranj 4764 Ugodno prodam ženski šivalni ska, Mestni trg 10 4830 Kupim cement in zidno opeko, n<>vo ali staro, do 3.000 kom. Naslov v oglasnem oddelku 4831 Kupim vola, 500 kg težkega. &ritof 51 4832 Soboslikarstvo in pleskarstvo Radovljica takoj zaposli 4 kva-,ificirane pomočnike 4833 AEG pralni stroj, skoraj nov, ppodam za 100.000 din. Pečjak. Janežičeva 5/II, Ljubljana 4834 železni štedilnik poceni prodni. Naslov v oglasnem oddelku 4835 Prodam Puch 175 SV. Ogled: T<*Ktilna šola, Kranj 4836 Prodam Fiat 600 v zelo do-r«m stanju. Za informacije se ^mite na naslov: Bled-Grad 157, j^'efon 951-322 4837 *"rodam moped ILO. Ivanka Ob-alc, Zupančičeva 9, Huje, Kranj 4838 . 2a stanovanje ali večjo sobo v Kranju ali okolici nudim 20.000 'n nagrade. Ponudbe p ošljite v glasni oddelek pod »Oktober« 4839 Obveščam, da imam plemenska kozla. Delavska 58, Kranj 4840 Preklicujem žaljive besede o , vetotu Ambrožiču. Franc Mo-^°r> Visoko 2, Šenčur. 4 841 Preklicujem št. bloka 39824 iz-Jhlega v Komisijski trgovini j *Uij dne 15. januarja 1959. Vida ^kovec, Kranj 4842 Moško kolo, zelo dobro ohra-Jeno, zaradi selitve ugodno pro-1,1 • Naslov v oglasnem oddelku. OBVESTILO Obveščamo vse člane Kluba go-P°darstvenikov, da bo v sredo, yne 28. oktobra 1959 ob 16.30 uri klubskih prostorih v Kranju, esemova ulica ll/l predavanje INDUSTRIJSKA PSIHOLOGIJA V AMERIKI predaval bo prof. AHTIK Vito, ftiK avec ^veze isvobod in prosvet-društev iz Ljubljane. Predava- »RADIO«, Jesenice: 28. do 30. oktobra mehiški film »SERENADA V MEHIKI«. »PLAVŽ«, Jesenice: 27. oktobra franc. barv. cinem. film »NOTREDAMSKI ZVONAR«, 29. in 30. oktobra pa franc. film »KROJAČ ZA DAME«. Žirovnica: 28. oktobra francoski barv. cinem. film »NOTREDAMSKI ZVONAR«. Dovje-Mojstrana: 29. oktobra fr. barv. cinem. film »NOTREDAMSKI ZVONAR«. Bled: 27. in 28. oktobra franc. film »NA SMRT OBSOJENI JO POBEGNIL« — predstava v torek ob 17. in 20. uri, v sredo pa ob 17. uri. Dne 28. oktobra ob 20. uri ter 29. oktobra ob 17. in 20. uri poljski film »SENCA«. Radovljica: 27. oktobra ob 20. uri ter 28. oktobra ob 18. in 20. uri angl. in sovj. barv. film »POT ZA ANTARKTIT«. Duplica pri Kamniku: dne 28. in 29. oktobra ob 19. uri amer. film »ČUDOVITO DETE«. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 27. oktobra ob 16. uri — red »Iskra« — B. Nušič: »ŽALUJOČI OSTALI« ---RfifMO LJUBI J£*A Ponedeljek, 26. oktobra 8.05 Skladbe grških avtorjev izvaja pianistka Jennv Protopapa; 9.00 Naš podlistek — Dr. Ivan Ribari O sinu Loli — I.; 9.20 Iz filmov in glasbenih revij; 11.00 Klavirski intermezzo; 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Danilo Srečkovič: Nerazpočena bomba,-11.35 Nekaj odlomkov iz Smetanove opere Prodana Nevesta; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Lojze Hrček: Intenziviranje vinogradniške proizvodnje; 13.30 S popevkami po Evropi; 14. 25 Ra dijska šola za višjo stopnjo: Od narodne pesmi do simfonije; 15.40 Listi iz domače književnosti — S. M. Ljubiša: Ukraden in s krajo povrnjen zvon; 16.00 V svetu opernih melodij; 18.00 Radijska univerza — VVilhelmina Iwanowska: Zvezde — kozmični laboratorij — IV.; 18.30 Športni tednik; 20.00 Petnaj.st minut z basistom Ladkom Korošcem,- FRANCETU DOLINARJU, meterju »Glasa Gorenjske«, čestitamo k njegovemu 53. rojstnemu dnevu in mu želimo, da bi še dolgo časa ostal med nami. Redakcija »Glasu Gorenjske« Veleželeznina MERKUR, Kranj, Koroška cesta 1 razpisuje delovno mesto BLAGAJ NI ČARKE za trgovino na drobno. Nastop 1. decembra ali po dogovoru. — Prednost imajo •zučene trgovske pomočnice. — Ponudbe je poslati na taj Pištvo podjetja do 9. novem-bra. 20.15 Kulturni globus; 20.30 Koncert orkestra Radiotelevizije Ljub-.jana p. v. Uroša Prevorška. Torek, 27. oktobra 8.05 Simfonična matineja; 9.35 Veliki prizor iz Puccinijeve »Tu-randot«; 10.30 Potpourri zabavnih zvokov; 11.30 Oddaja za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Albina Sedej: Letošnje zaščitno in razpoznavno cepljenje živine; 12.40 Venček slovenskih narodnih; 13.30 Pester spored opernih arij; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Naši popotniki na tujem — Branko Perko: Po gorah Himalaje; 16.25 Vedre melodije; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Robert Schu-mann: Simfonija št. 2 v C-duru; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Poje pomnoženi zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simo-nitija; 20.30 Radijska igra — Milan Begovič: Brez tretjega; 21.30 Plesni orkester RTV Ljubljana. Sreda, 28. oktobra 0.05 »Prvi koraki v glasbeni svet«; 9.15 Klavirske etude velikih skladateljev; 9.40 Pevka Gabi Novak in Dušan Jakšič; 10.10 Iz jugoslovanskih orkestralnih partitur; 10.00 Priljubljene popevke,- 12.15 Radijska kmečka univerza ■— ing. Marjan Presečnik: Mehanizacija v gozdarstvu; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja,- 12.45 »Pozdrav z gora«; 13.30 Trio Avgusta Stanka; 14.00 Komorni zbor RTV Ljubljana izvaja pesmi čeških skladateljev; 15.40 Novost na knjižni polici — Alberto Moravia: Rimske zgodbe; 16. Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Veliki zabavni orkestri; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 »Slavni skladatelji igrajo lastna dela« — IV. oddaja; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Marij Kogoj: Dve skladbi za klavir; 20.10 Marij Kogoj: Črne maske, radijska priredba opere. Četrtek, 29. oktobra 8.40 Nastopa Ljubljanski vokalni oktet; 9.00 Simfonični plesi; 9.45 Četrt ure s kvintetom orglic Branka Kralja; 10.30 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe; 1.00 Dvo-spevi iz francoskih oper; 11.30 Oddaja za cicibane,- 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Ing. Mirko Peternel: Ozka grla v živinorejski proizvodnji; 12.40 Ansambel Milan Stante ts solisti izvaja pesmi jugoslovanskih narodov; 14.25 Sport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Šestdeset minut prijateljem zabavne glasbe; 17.30 Evropski plesni orkestri; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavajmo naše umetnike -— Sopranistka Ondina Otta-Klasinc; 18.45 Radijska univerza — Dr. Stanko Lajo-vic: Medicina in storilnost pri delu; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 30. oktobra 8.05 Poje zbor Madrigalistov iz Celovca p. v. Guntherja Mitter-gradneggerja; 9.00 Naš podlistek — Dr. Ivan Ribar: O sinu Loli — II.; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Izbrali smo za vas; 11.00 Pol ure pri »papanu« Havdnu; 11.30 Družina in dom; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Franc Potočnik: Odkod dobi Slovenija vrtna in cvetliena semena; 12.25 Orkestralni operni odlomki; 13.50 Narodne pesmi za glas in harmoniko; 14.10 15 minut s Kmečko godbo; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Spomini; 15.40 Iz svetovne književnosti — Konstantin Pan-stovski: Čipkarica s severa; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 17.40 Poje obrtniški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 18.00 Človek in zdravje — Dr. Bogdan Teka včič: Spočet naj bo zaželjen otrok — II.; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-po-litični pregled; 20.30 Mozartovi koncerti — 3. oddaja. Sobota, 31. oktobra 8.05 Skladbe srbskih avtorjev; 8.35 Od polke do rumbe; 9.45 Igra kvintet Jožeta Kampiča,- 10.10 Z našimi pevci v priljubljenih operah; 11.30 Pionirski tednik; 12.00, Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana; 12.15 Kmetijski nasveti — Jaka Bogataj: Klubi mladih proizvajalcev na družbenih posestvih; 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 12.45 Koračnice z Bostonskim promenadnim orkestrom; 13.55 Pol ure s skladatelji romantike; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 16.00 »Slovenska pesem izza zahodne meje«; 16.30 Za prijetno razpoloženje; 17.10 Melodije za vas; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Koncert Slovenskega okteta; 18.45 Okno v svet; 20.00 Pokaži, kaj znaš; 21.30 Melodije za prijeten konec tedna. šport - šport - spori - šport - šport REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Groba igra in pretep po tekmi v Maribora Maribor, 25. oktobra V šestem kolu republiške moške rokometne lige je kranjska Mladost gostovala v Mariboru. Tokrat se je srečala s trenutno zadnje plasirano ekipo na lestvici — Kovinarjem. Kranjčani so danes zabeležili že četrto zaporedno zmago. Pred okoli 300 gledalci sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: MLADOST: Zavrl, Bevk, Poljka (4), Petrič (3) Čolnar (2), Kram-pelj (5), Arh (4), Sladoje (3), So-teljšek, Česen. KOVINAR: Male, Bašlč, Nara-glav, Vrlez (4), Drobnik (2), Popo-vič (2), Salec (2), Brgorevič (3) in Hišnik (2). Gorenjska rokometna liga TR2IČ JESENSKI PRVAK KOVINAR : MLADOST 15:21 (9:8) Kljub skoraj nemogočim razmeram, ki so vladale na igrišču Kovinarja, je sodnik Zupan iz Maribora današnj tekmo srečno pripeljal do konca. Skoraj vso igro je letelo kamenje na igralce Mladosti, tako da je sodnik, ki je vodil srečanje zelo objektivno, moral večkrat prekiniti igro. Po končani tekmi pa so se vročekrvni gledalci spravili še na sodnika in tehničnega vodjo Mladosti, ki so oba fizično napadli. Kot ponavadi tudi danes Kranjčani v prvem polčasu niso pokazali dobre igre. Tokrat jih sicer opravičuje to, ker so igralci Kovinarja igrali skrajno grobo. Moštvi sta se v tem delu stalno.menjavali v vodstvu, vendar se jc tembolj so povečavali razliko v golih in tako zasluženo zmagali. Jože Juvan STRELSKO TEKMOVANJE NA JESENICAH Jesenice, 25. oktobra Danes je bilo na Jesenicah strelsko tekmovanje rezervnih oficirjev in podoficirjev okraja Kranj. Rezultati — ekipno: Šk. Loka 859, 2. Tržič 850, 3. Jesenice 70 krogov; pištola (rez. oficirji): 1. Šk. Loka 318; MK puška (rez. oficirji): Tržič 275; MK puška (rez. podoficir ji): Jesenice 282 krogov. Posamezniki — pištola (rez. oficirji): Andrej Pagon (Škofja Golnik, 25. oktobra Danes dopoldne je bila na Golniku prvenstveno derby tekma v rokometu med domačim Storžičem in Partizanom iz Tržiča. Za to srečanje je vladalo med tržiškim in domačim občinstvom veliko zanimanje, saj se je zbralo ob igrišču več kot 400 gledalcev. Zmaga Tržičanov 13:8 (7:5) je povsem zaslužena, saj so bili vso tekmo boljši. Največja napaka pri domačinih pa jc bila netočno podajanje žoge. Gole so dali: za domačine Likar (1), Urankar (1), Zalar (1), Gorjan (3), Močnik (2), za goste: Wagner (2), Pehare (2), Hladnik N. (2), Mencinger (3) in Vidovič (1). © V prvenstveni ženski tekmi pa so zmagale domačinke proti Savi iz Tacna 3:1 (0:0). To je že tretja zmaga igralk Storžiča in so trenutno na prvem mestu v tekmovanju ljubljanske podzvezc. — Tudi tokrat je bila najboljša na igrišču Ivica Dolen, ki jc dala vse tri gole. © V Kranju so bile odigrane ostale tri tekme gorenjske rokometne lige. Na igrišču ob Golni-ški cesti je v prvi tekmi »Iskra« premagala Mladost III z rezultatom 20:12 (11:6), nato pa Sava ekipo iz Dupelj s 25:14 (14:6). — Na igrišču Mladosti je domača druga ekipa odpravila Križe s 20 proti 15 (8:7). Lestvica prvih 30 minut končalo z zrnato Loka) 124 (od 150 možnih); MK domačinov. Po odmoru so igralci puška (rez. oficirji): Zdravko Pe- Mladosti začeli s serijo golov. — tri5 (Bled) 106; MK puška (rez. Čimbolj se je igra bližala koncu, podoficirji): Janez Perko (Tržič). Prvenstvo ŠD Triglav v krosu SLABA UDELE2BA Kranj, 25. oktobra Atletski klub Triglav je izvedel danes za mestnim kopališčem društveno prvenstvo v jesenskem krosu. Rezultati — člani — 1500 m: Pivk (SK) 6:23,0; mladinci — 1500 m: GrašiČ (SK) 5:39,6, Hafner (AK) 5:40,6; mladinci — 1000 m: feza (AK) 3:16,6, Edo Triler (SK) 3:20,0, Ivo Triler (SK) 3:20,5 pionirji — S00 m: Zupan (SK) 3:57,5; članice — 800 metrov: Jcvšnik (AK) 3:21,0; mladinke — 600 m: Marjanca Jamnik (AK) 1:22,0. Skupaj je nastopilo 24 tekmovalcev. Str. Nogomet SVOBODA (Šenčur) : TR2IČ 2:2 (1:2) NOGOMET TRIGLAV : GRAFIČAR 5:1 (2:0) JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA 1:1 (0:0) TEČAJ JUDA IN JIU-JITSA PRI TRIGLAVU Judo klub Triglav bo v sredo začel z novim tečajem za začetnike. V tečaju bodo poučevali najosnovnejše prijeme jiu-jitsa in seznanili tečajnike tudi s tehniko juda. Tečajniki, ki bodo opravili izpite ob koncu tečaja, bodo kasneje lahko nastopali za Triglavsko ekipo. Za tečaj se lahko prijavijo tudi dekleta, za katera bo organiziran poseben način vadbe. Tečaj bo vsako sredo od sedme do devete ure zvečer, prvič pa bo v .sredo, dne 28. oktobra. Po 1. januarju 1960 bodo morali imeti tudi mopedisti vozniška dovoljenja Pred kratkim smo obiskali tc čaj za voznike mopedov, ki ga nik mopeda voz kaz lrju 1960 moral imeti vsak voz-za to vrsto vozila Tržič. 6 6 0 0 151:69 12 je organiziralo AMD Kranj. Ta Storžič 6 5 0 1 92:40 10 prvi tečaj, ki je v večernih urah Iskra 6 3 1 2 106:81 7 v prostorih kranjske gimnazije, Sava 6 3 J 2 101:89 7 obiskuje 62 tečajnikov. Mladost Ob tej priložnosti smo prosili II 6 3 0 3 75:95 6 predavatelja tovariša' Lada Pe- Duplje 6 1 1 4 58:134 3 čenka za nekatera pojasnila. Mladost »Prvo,« pravi tovariš Pečenko, III 6 1 0 5 53:73 2 »je zelo važno opozoriti vse voz- Križe 6 0 1 5 78:133 1 nike mopedov, da bo po 1. janu- r « T. M. V. p. A 157/3 ZEMUN Vprašanje: Zanima vas, po koliko dneh se morate zaposliit po odsluženju vojaškega roka, da imate enake pravice kot delavec, ki je zaposlen pri podjetju enajst mesecev. Zanima vas, ali imate pravico do akontacije pri podjetju, kjer se nameravate zaposliti. Odgovor: Po 30. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 53/57) se morate zaposliti najpozneje v 30 dneh od dneva odslužitve vojaškega roka, če hočete imeti enake pravice kot delavec, ki Je delal v gospodarski organizaciji 11 mesecev. Sindikalne podružnice pri podjetjih razpolagajo s posebnim skladom za pomoč ogroženim članom. Po prihodu domov se lahko obrnete na sindikalno podružnico pri podjetju, kjer ste bili nazadnje zaposleni, da vam dodeli podporo ali posojilo, ki jo boste vrnili, ko pričnete z delom. A. J. ZG. DUPLJE Vprašanje: Ker bolujete že več kot 6 mesecev, vas zanima, ali imate kakšno pravico do denarne pomoči, kjer jo lahko uveljavljate. Ne (posedujete nobenih nepremičnin in ste socialno ogroženi. Odgovor: Za osebe, ki so socialno ogrožene, skrbijo sveti za socialno skrbstvo. Kolikor nimate pravice na oskrbnino socialnega zavarovanja in nimate svojcev, ki bi bili dolžni za vas skrbeti, se obrnite na pristojni Svet za socialno skrbstvo pri Občinskem ljudskem odboru, da vam dodeli podporo. M. Z. SMLEDNIK Vprašanje: Dne 1. decembra letos bo hčerka stara 15. let. Obiskuje 8. razred osemletke. Zanima vas, ali ji pripada otroški dodatek tudi po 15. letu starosti. Odgovor: Za otroke, ki so na obveznem osemletnem šolanju, pripada v skladu s 16. členom Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o otroških dodatkih (Ur. list FLRJ, št. 36/55) otroški dodatek najdalj do konca koledarskega leta, v katerem dopolni otrok 15. let starosti. Izjemoma pa lahko tudi po tem času prejema otrok otroški dodatek do dokončanega šolanja in to: otroci padlih borcev, otroci, ki so žrtev fašističnega nasilja Ln otroci, ki so bili s starši več kot eno leto v tujini. o uspešno opravljenem izpitu. Izpitne komisije pri AM društvih bodo okrepljene z zastopnikom prometnega referata OLO Kranj. Računamo, da bo prišlo na kranjsko avto-moto društvo skoraj 1000 kandidatov za izpite. V vsakem tečaju predavamo teme o prometnih predpisih, mo-toroznanstvo in seveda praktično vožnjo.« »Kako snov?« tečajniki dojemajo »Zelo dobro. Menil sem, da bo nerodnost v tem, ker so obiskovalci različnih starosti. Saj je najstarejši star 80, najmlajši pa 17 let,« je pripovedoval tovariš. Pečenko. »Seveda je pri takih tečajih vedno časovna stiska. — Materiala je mnogo, medtem ko je na razpolago le 30 ur.« »Kaj pravijo tečajniki?« »Starejši možakar trdi, da šele sedaj dojema, v kakšni nevarnosti je bil sam in kakšno nevarnost je predstavlja za druge ko-ristnike cest, ko se je vozil v Ljubljano. Ni poznal prometnih znakov in ni vedel, kdaj ima prednost, kje sme parkirati, ni poznal vožnje v križiščih itd. — Takih voznikov mopedov je seveda mnogo, izjeme so le redke. Tečajniki menijo, da izpit ni tako zelo pomemben. Pomembnejše je znanje. Sicer pa je snov zelo zanimiva. Tečajniki so s predavateljem zelo zadovoljni, saj jim predava preprosto in razumljivo. »Kdaj bo naslednji tečaj?« »Tovariši iz uprave AMD Kranj pravijo, da je interesentov mnogo. Naslednji tečaj se bo pričel verjetno konec novembra. Točnejši datum bo razglašen v izložbi društvene pisarne. Pravijo, da je težko s predavatelji, še teže pa s predavalnicami, kajti društvo ima sedaj tečajnike predvojaške vzgoje ter množico drugih prijavljencev za motorje in avtomobile. — Tako je urnik v celoti zaseden.« Upamo, da bodo ti ukrepi v zvezi z mopedisti povečali varnost na cesti. Vsekakor pa bo treba preudariti, kdo bo dobil vozniško dovoljenje za vožnjo /. mopedom. Tomac 03 6 »GLAS GORENJSKE« KRANJ, 26. OKTOBRA 1959 I globinah zemeljske skorje Zemeljsko skorjo tvorita dva glavna sloja. Prvi seže do globine 10 do 14 km, drugi pa v globino do 40 km. To odkritje je rezultat dela sovjetskih znanstvenikov, ki so proučevali umetno izzvane tektonske Čez šest tednov bodo mladinski-graditelji slavili največjo letošnjo zmago, ko bodo zabetonirali zadnji kilometer avtomobilske ceste na odseku Paračin—Niš. Slovenska mladina je dala lep prispevek k izgradnji avtomobilske ceste v Srbiji in Makedoniji. Vsega skupaj bo ▼ 46 brigadah sodelovalo približno 4700 brigadirjev. Devet brigad je prav te dni na akciji, 35 pa se jih je vrnilo z gradbišča. Te dni bosta odšli na avtomobilsko cesto še dve mladinski brigadi. — Med brigadami je bilo 151 srednješolskih, 4 študentske in 27 kmečko-delavskih. V Sloveniji je bilo tudi 9 večjih lokalnih delovnih akcij, na katerih je sodelovalo 23 brigad s približno 1500 brigadirji. Gradnja avtomobilske ceste Prevoje—Trojane v dolžini 22 kilometrov je bila najpomembnejša. Pri gradnji kranjskega vodovoda je sodelovalo 500 brigadirjev. Razen tega je slovenska mladina sodelovala pri melioracijskih delih na Vrhniki, raznih akcijah v Ljubljani, pri gradbenih delih za gozdno šolo v Bohinju, pri urejanju cest v celjskem okraju in pri urejanju stadiona v Novem mestu KROŽNIKI IZ PAPIRJA Neko švedsko podjetje, ki proizvaja embalažo, je pred kratkim patentiralo novi proizvod — papirnate krožnike, prevlečene s plastično maso. Glavna prednost teh novih krožnikov je v tem, ker jih ni treba umivati. Po uporabi jih kratkomalo odvržemo. Trenutno je take krožnike mogoče kupili samo v Švedski, toda podjetje, ki jih proizvaja, jih namerava že v prihodnjem letu izvažati tudi v druge države. Menda bodo nekaterim tovarnam dovolili lastno proizvodnjo. Krožnik je sestavljen iz treh slojev papirja in je prevlečen s po-litenom. Ne prepušča maščobe in lahko vzdrži temperaturo do 120 stopinj Celzija tako, da lahko nani postavimo vse vrste toplih jedil. Težak je le 23 gramov. Čeprav ni moč predvideti, ali bo ta krožnik vnesel revolucijo v gospodinjstva in odpravil potrebo po pranju posode, bo vsekakor zelo praktičen za bolnice, šole, tovarniške menze, restavracije družbene prehrane in taborjenja. potrese v Kareliji. Znanstveniki pravijo, da drugi sloj predstavlja najgloblji del Zemljine skorje, pod katero se pričenja sloj, ki predstavlja prehod med skorjo in jedrom. Znanstveniki so prav tako ugotovili, da debelina Zemljine skorje ni povsod enaka. Sovjetski geologi so prišli do zaključka, da se posamezne pla.sti Zemljine skorje počasi premikajo v vertikalni smeri in na ta način ustvarjajo »predele globokih usekov«. V teh predelih so se obliko- Zaradi viharja je Japonska pred kratkim doživela do sedaj najhujše razdejanje. Tajfun je zlasti vala jezera in reke na Zemljini površini. Kot menijo znanstveniki, so številne stene mlajšega izvora nastale ob izbruhih in so v direktni zvezi z oblikovanjem mineralov. Z rezultati teh najnovejših znanstvenih raziskavanj se bodo seznanili člani, ki bodo prisostvovali mednarodnemu kongresu geologov, ki bo prihodnje leto v Kopenhagenu. JANKOVIČEVA PEČINA Nedaleč od Sadilovca v soteski reke Korane je -Jankovioeva pečina«. Na vhodu se še danes vidi rdeči križ, simbol borbe proti Turkom. Med narodnoosvobodilno borbo je pečina služila kot zatočišče ženskam, otrokom in starcem. URA, KI JO POGANJA SONČNA ENERGIJA Ameriški tehniki, zaposleni pri Hoflamn Electronics Corp., so izdelali prvo uro, ki jo poganja sončna energija. Uro obdaja stek'e-no ohišje, na katerem je 20 majhnih sončnih baterij, ki vpadajočo svetlobno energijo spreminjajo v električni tok, ta pa poganja mehanizem ure. Izkoristek sončnih baterij je komaj 10%, kar pa vseeno zadostuje, da ura deluje. Nekaj elektrike pa se še akumulira, da potem čez noč poganja uro. ZBIRALEC KAMENJA V Zagrebu živi človek, ki že več kot trideset let zbira samo — kamenje. To je 50-letni Pavel Zubović. V njegovi zbirki je več kot 30.000 primerov različnih močno opustošil Nagoya. Na ti- kamnov najrazi;čnejših oblik. Ti ■ Svetovna poljedelska proizvodnja se je v letu 1958/59 povečala za 4% v primerjavi z zadnjima dvema letoma, izjavlja v svojem letnem poročilu Organizacija za KRIŽANKA ŠT. 29 4 1 r 6 T 6 I i 9 40 -»t i 4(< Vodoravno: 1. spojeni kovini, 7. kratica prvega ustavodajnega telesa nove Jugoslavije, 8. manjša vojaška enota, 9. vzdih, 10. ože-mati, 13. zaključen, končan, 14. prekletstvo. Navpično: 1. del motornega vozila, 2. mesto na Poljskem, 3. kopirni papir (množina), 4. kazalni zaimek, 5. soglasnika, 6. zbirka, 9. najmanjši del tvarine, 11. staro-slovanski glas, 12. oče - ljubkovalno. REŠITEV 28. KRIŽANKE Vodoravno: 1. alpaka, 7. Bintan, 8. Ob, 9. ora, 10. Roma, 12. jez, 13. jo, 15. utišam, 17. Romuni. Navpično: 1. Abo, 2. libreto, 3. p. n., 4. atom, 5. Karajan, 6. Ana, 11. Ožim, 12. Jur, 14. orni, 16. šu. prehrano in poljedelstvo. Istočasno pravi, da se prebivalstvo na svetu pomnoži vsako leto za 1,6%. Poročilo organizacije za poljedelstvo in prehrano med drugim pravi, da večji del povečane poljedelske proizvodnje ni namenjen potrošnji, ampak zalogam, ki se stalno povečujejo. Poljedelska proizvodnja je narasla v vseh delih sveta. Največji porast so zabeležili v Severni Ameriki, Oceaniji '(Avstralija, Nova Zelandija in 18 otokov na Južnem in Srednjem iPaciliku), Vzhodni Evropi in Sovjetski zvezi. V teh delih sveta cenijo povečanje proizvodnje na 6 do 10 %. V Latinski Ameriki, na Daljnem Vzhodu in Srednjem Vzhodu ter v Afriki pa je zabeleženo povečanje od 2 do 3%. Stopnja povečanja v Zahodu Evropi znaša 1 %. Poročilo tudi pravi, da poljedelska proizvodnja v državah Jugo- vzhodne Azije in delih Latinski soče družin je ostalo brez strehe. Zadržanje prebivalstva je bilo Amerike in AIrike zaostaja ali »ne občudovanja vredno; celo otroci drži koraka« s porastom prebival- so pomagali reševati po svojih stva. močeh. Žene po svetu ..Posedanje" iri otroku kit lit kamni so podobni človeškim in živalskim giavam, številkam, črkam in raznim drugim predmetom. Zubović zbira kamne že od otroških let in pravi, da ne bo prenehal, dokler bo živ. Svojo nenavadno zbirko skrbno čuva, a jo z veseljem pokaže vsakomur, ki to želi. Stalno jo dopolnjuje, pred kratkim je našel kamen, ki je podoben glavi moža in žene s klobukoma. OBRAZI IN POJAVI MRTVO SRCE Lep jesenski dan je zvabil mladino iz tesnih pisarn. Domenili so se, zbrali nekaj denarja, in se odpeljali v moravsko doiino. Kraj Moravče je bil cilj potovanja. Izstopili so in si ogledali spomenik padlim v NOĐ — in dalje spomenik Jurija Vege, slavnega matematika, domačina iz Za-goric pri Moravčah. Razigranost jih je zvabila na travniško stezico. Naposled so se ustavili pod slikovitim kozolcem in se fotografirali. Potem so se vrnili. Pot jih je vodila mimo dreves, pod katerimi so ležala tudi jabolka in nekaj načetih tepk. Vodja skupine je vsem zabičal: »Pustite jabolka kjer so, nekateri kmetje «o kot sršeni; poznajo samo besedo: moj travnik, moje sadje . . .« Vsi so se nasmejali, vendar je nekdo navkljub nasvetu pobral piškavo jabolko, ga obrezal in z največjim užitkom pojedel. Tedaj pa . . . Od nekod je pritekla obilna ženska z naočniki na nosu. »Da vas ni sram,« je zakričala. »Sadje je naše in samo naše . ■ ■ in tako malo ga je letos. Vi pa pridete in kradete naša jabolka, ko jih še sami za potrebo ne bomo imeli... in . . . in . . .« Raznih »inov« je bilo še mnogo, kar jc izgovarjala s takim tonom, da so bili vsi ogorčeni. »Kdo je kradel jabolka?« jo je jezno vprašal vodja skupine. »Da, pa ga je . . . saj sem videla, ko ga je pobral,« je bruhnilo iz nje. »Gospa, tu imate sto dinarjev za tisto piškavo jabolko,« ic vzkliknil prizadeti. »Ne maram od takih . . .« Besede ni mogla dokončati, pač pa je jezno vrgla denar po tleh, odpetala navzdol in govorila nekaj o današnji mladini. Še dolgo so gledali za njo, zmajali z glavami in nekaj težkega je leglo vanje ob misli, da ta ženska gleda na današnjo mladino 7. mrtvim srcem. Ado Ameriške statistike kažejo, da »baby sitting«, to je varovanje otroka v času, ko so starši odsotni, posebno zvečer, že zdavnaj ni več samo priložnostni zaslužek revnih študentov, ampak idealen poklic. Najemati ljudi, ki »posedajo« pri otroku je v ZDA prišlo v navado po drugi svetovni vojni, ko se je skrčilo že tedaj skromno število hišnih pomočnikov, ki so si jih ameriške družine lahko privoščile, in ko je zraslo število zapo- slenih odraslih žensk na 30 odstotkov. Med temi varuhi je 48 odstotkov študentk in 23 odstotkov študentov, drugi so povečini omožene ženske, ki po 250 agencijah iščejo zaposlitve s skrajšanim delovnim časom. Včasih te vrste varuh res ni znal kaj več kot posedati, zdaj obiskuje posebne 'tečaje za previjanje, kopanje in hranjenje otrok, ki ne marajo jesti. Kratka navodila za vse primere pa najdejo v brošuri »Priročnik za starše in varuhe otrok«. Sorazmerno z višjo 2e sedaj se pripravljajo za prvi mednarodni kongres glasben i kov, ki bo posvečen Chopi-novemu ustvarjalnemu delu. T;; kongres bo ob priložnosti 150-letnice Chopinovega rojstva v Varšavi, v sredini februarja 1960. leta. Na kongresu bodo brali referate v poljskem, ruskem, an- Letalske družbe kupujejo nove britanske splave za reševanje Ze v prvih šestih mesecih, ko Splav se avtomatsko napolni v je neko britansko podjetje ponudi- 17 sekundah. Ima posebno streho lo tržišču novo obliko letalskih iz platna, ki daje senco in varuje splavov za reševanje, je zabeležila ^l/™^1.0.^0; S*!*™ prodaja teh splavov skoraj 50.000 luntov šterlingov. Glavna značilnost novega splava je v tem, da se lahko uporabljata obe strani, ne glede na to, na katero stran pade splav v vodo. Ima tudi to prednost, da omogoča hitro vkrcavanje hkrati z vseh strani. kvalilikacijo se je vzdignila tudi gleškem, francoskem in nemškem plača varuha. V New Yorku dobi jeziku. Nekateri bodo zelo zani- 1,1 dolar na uro za dva otroka in mivi. Tako bo na primer sovjet- dodatek 23 centov za vsakega ski glasbenik prof. Igor Belza go- otroka več; v manjših mestih pač voril o »Izvorih nacionalnega sli- nekaj manj. Največ organiziranih la Friderica Chopina«, francoski varuhov je v Los Angelesu, kjer profesor Jacquas Chaillev O »Po- preskrbuje ena sama agent'!ja z memhnosti Chopina za razvoj varuhi 250 tisoč družin. harmonije--, zupadnonemški glas- streho je moč napihniti v 20 sekundah. Streha je podprta z glavnim in šestimi stranskimi oporniki. Splav je konstruiran iz lahke tkanine in sintetičnih vlaken in ga izdelujejo v različnih velikostih, tudi za 26 oseb. Konstrukcija dvojne zračne komore povečuje varnost. za proučevanje Ameriški inženirji bodo zgradili do sedaj največjo radarsko anteno za proučevanje jonosfe-re in Sončnega sistema. Izgradnja te antene, postavljene v Portoriku, bo trajala dve leti. ROMAN II. del 72 Mirni Malenšek Konic Dominik je pol slonel, pol ležal na ognjišču. Obraz je imel zarit v pepel in ugaslo oglje. Anin krik je priklical delavce iz zgornjega vigenca. Prišli so in se gnetli okrog mrtvega Dominika. Nobeden se ga ni upal dotakniti. Celo govorili so šepetaje, kakor bi se ga bali zdramiti. »Srčna kap ga je, saj je bil bolan na srcu.« »Dobro, da ni padel v ogenj, sicer bi se užgal.« Za vrati je stal Grošljev Tonček in z velikimi očmi trmel v mrliča na ognjišču. Ta mož z obrazom v pepelu je njegov oče! »Kaj neki je iskal ponoči tod?« se je začudil enooki Grofic. Resmanov Tonč ga je žalostno pogledal. »Eh, vigenci!« je rekel. »Še umreti ni mogel brez njih.« Potem sta: prišla Pavle in Grošelj. Previdno, kakor bi ga lahko zabolelo, sta ga vzdignila z ognjišča in odnesla v hišo. Snežilo je dva dni in novega snega se je naletelo do kolen, ko so nesli Dominika Zgonca k zadnjemu počitku. Krsto so mu zasuli z venci iz suhega cvetja. — V imenu Družbe se je poslovil od njega Hetori, v imenu delavcev Fulda. Za njim je govoril tudi župnik. Hvalili so ga, da je bil dober, veren in delaven človek. Stari kovači so smrkali v žepne rute, ženske so jokale. Ministranti so se nestrpno prestopali v premočenih čevljih. Z mrtvo brlečih voščenk je kapljal vosek in se jim cedil po rpkah. Potem so se ljudje jeli razhajati. »Vse bogastvo mu ni pomagalo, umrl je in ničesar ni vzel s seboj,« so govorile spotoma ženske. »Kakšen gospodar je umrl z njim,« so rekali mojstri. Hetori, ki je tako ganljivo govoril na grobu, se je nagnil k Rotarju in šepnil: »Ali že veš? Pavle bo delež vzeJ ve>n.« . »Hudiča!« je siknil Rotar in obstal. »Potem bo Družbe konec« »Bomo videli,« je podjetno dejal" Hetori. Zadnji so odhajali domači in sorodniki. — Ana se je opirala na Pavla in Vido. Težko je hodila in še zmeraj si je brisala solze. Ko so se približali domu, je vzdihnila: »Nesrečni vigenci! Najbolje bi bilo, ko bi jih ne imeli.« Pavle se ji je nasmehnil. S toplim pogledom je objel široke strehe obeh vigencev, zasnežena kolesa nad motno vodo, široka vrata, sajaste stene. — Čutil je v njih utrip življenja in vroče strasti, ljubil jih je. Na dvorišču se je odtrgal od matere in žene in z dolgimi koraki stopil po svežem snegu v svoj veliki vigenc ... KONEC sončnega sistema Antena bo imela obliko-krožnika, njegov premer bo dolg 300 metrov. Antena bo sposobna zaznavati telesa, velika nič več kot en kubični meter, na daljavo 32.000 kilometrov. Preko te antene bodo posneli radio signale s frekvenco do približno 400 megaciklov. Pričakujejo, da bodo s pomočjo radioimpulsa, ki ga bo antena sprejemala od telesa, v vesoljstvu lahko izvršili celo vrsto znanstvenih raziskavanj. Na ta način bodo predvsem merili gostoto in energijo elektronov v jonosferi, v odnosu na višino in dobo dni, na razdalji preko 6400 kilometrov. Na ta način bodo prav tako ugotovili jonizacijo v zgornjih slojih, ki se ustvarja pod vplivom polarne svetlobe. benik Heinrich Husmatnn o -Pomembnosti romantike v svetovni glasbeni književnosti« itd. Po zaključku kongresa, ki bo trajal šest dni, se bo v Varšavi pričel šesti mednarodni kongres pianistov. Pričakujejo, da se bodo toga kongresa udeležili priznani mladi pianisti z vsega sveta. V okviru priprav za Chopinov jubilej so v več državah osnovali komiteje za proslavo Chopinovega leta in nacionalne sekcijo Chopinovega društva, med katerimi je tudi Jugoslavija. CEPLJENJE PROTI OTROŠKI PARALIZI V SOVJETSKI ZVEZI Zdravstvena oblast v Sovjetski zvezi pripravlja cepljenje vsega' prebivalstva proti otroški paralizi, in to s Sabinovim cepivom, izdelanim na osnovi živega virusa. Prof. Mihail Čumakov, direktor Instituta za borbo proti otroški paralizi je Izjavil sodelavcu »Komso-molskaje pravde«, da je bilo deset milijonov prebivalcev Sovjetske zveze že cepljenih. Na področju Baltika, kjer so Izvršil) cepljenje, se je število primerov otroške pd-i.ili/.e zmanjšalo za devet do deset krat. „Podmornica" V splitski četrti Lučae, zgrajeni brez urbanističnega načrta, je nekaj nenavadnih hiš. V Mosor-ski ulici na primer stoji hiša, katere pročelje je široko samo 2 m, medtem ko je ta cnonadstropna stavba dolga 8 metrov. Bržčas je to najožja hiša v naši deželi. Zaradi njenih nenavadnih dimenzij jo Splitčani imenujejo hiša — podmornica. V Skofji Loki na Mestnem trg« lahko vidimo zanimivost, ki ji Je botrovala iznajdljivost. Drevo s poškodovanim deblom so podzidaH« da se ne bi podrlo 49 ^^6934