v
Časopis s podobami sa slovensko mladino.
Štev. II.	V Ljubljani 1. novembra 1880. Leto X.
SI«
Tihe, ljubljene doline! Rad sem trgal cvetje vaše; A na zemlji vse premine; Kónec ridosti je naše!
Cesta, ki se v góro vije, Kliče v dežele me tuje; Tòplo solnce naj vam sije, Vihra naj in gróm miruje!
Pòji vzpómlad vas rosica, Zlàti vas rumèna zärja, Da razgäne se cvetica, Hčerka večnega vladarja.
Tihe, ljubljene doline, Z Bógom, z Bógom ostanite! V krilu drage domovine Nepozàbljene ležite.
A. S .... n.
Šopek črešenj.
Bilo je zadnjega dné meseca majuika. Ljudjé so šli od šmarnic, katerih sklep so ravnokar v farnej cerkvi okončali. Med njimi ste bile tudi Terezina, vdova poštenega meščana, in njena hči Zalika. Ker je Zalika ves mesec pridno hodila k šmarnicam, kupili so jej danes mati med potoma šopek prvih črešenj, ki jih je bila Ipavka na prodaj prinesla. Pot ju pripelje skozi lipov drevored proti domu. Ker je bilo prijazno in zelò ugodno vreme, vsedete se na leseno klop, ki je stala v senci pod košato lipo. Tu jej mati pripovedujejo, da na prostoru, kjer je zdaj lipov drevored, v katerem ljudjé od dela trudni počivajo, stala je pred leti prijazna cerkvica, v katero so ljudjé v velicem številu dohajali in Boga molili v dušnih in telesnih potrebah. V tem, da so mati to
in óno svojej hčerki pripovedovali in še posebno povdarjali, kako se na svetu vse izpremeni, a na <5nem svetu v nebesih ne bode nikoli nobene izpremembe, nobene žalosti, nobenih solzà, pripelje se memo imenitna gospä s svojo hčerko Marijco; obé je spremljal služabnik v lepej rudečej obleki. Mati in hčerka se vsedete na klop pod lipo ne daleč od vdove Terezine.
Zalika radovedno gleda imenitno gospó in zalo gospodično, a še z večjim veseljem svoj šopek črešenj. Už6 jih hoče obirati ah škoda jih je, ker so tako lepo rudeče. Tuja gospodična vidèc, da ima Zalika užč prve črešnje, kmalu se ž njo spoprijazni ter jo vpraša, kje je kupila tako lepe črešnje? Zalika pové da so jih mati kupili od Ipavke, ki je črešnje prodajala takój pri vhodu lipovega drevoreda. Marijca pravi, da bi jih tudi ona rada kupila, ali Ipavka je gotovo uzé vse prodala, ker jo je videla, da je s prazno košaro odšli
Zalika, ki je bila dobrega srcä dekletce, ne pomišljuje se dolgo, nego brž razveže svoje črešnje v dva šopka ter podari jednega Marijci rekoč: „Prosim, gospodična, vzemite jih od mene to polovico, ker človeku vsaka reč bolje diši, ako jo deli v ljubezni z drugimi."
Marijca pogleda svojo mater, in ker jej ta prikima, da jih naj le vzame, veselo seže po rudečih črešnjah in jih pozoblje.
Tuja gospä videč, da ste si dekletci tako prijazni, približa se k Zalikini materi in se prav prijazno ž njo razgovarja. Že le pozno na večer se ločite ter greste vsaka s svojo hčerko in po drugem potu na svoj dom. Zalikina mati niso znali, kdo je imenitna gospä, s katero so se danes prav po domače razgovarjali.
Druzega jutra, ko je Zalika ravno zajuterkovala, stopi óni sluga v rudečej obleki v hišo, podä jej zapečateno škatljico in otide. Zalika bi ga bila rada vprašala od kod in kaj da je prinesel, ali prepozno je bilo, ker sluga je prehitro iz hiše odšel.
Zalika odprè škatljico, in kaj najde v njej ? ! Lepo pozlačeno molitevno knjižico in zraven listek z naslednjimi besedami : „Draga prijateljica! Ravnokar so prišli moj oče iz popotovanja domóv in so mi prinesli dvoje molitevnih knjižic s seboj. S privoljenjem svojih dobrih staršev pošljem tukaj tudi tebi jedno. Spomnila sem se tvojih besed, da človeku vsaka reč bolje diši, ako jo deli v ljubezni z druzimi. Prosim te, sprejmi blagovoljno ta majhen dar v spomin moje hvaležnosti. Z Bogom!"
Zalika takój teče v drugo sobo k materi in jim pokaže zali dar in pisemce od svoje neznane prijateljice. Mati se zelò zavzamejo nad prelepim darilom in so zdaj še bolj radovedni, kdo bi bila imenitna gospä z nežno hčerko, katere poprej še nikoli videli niso. Zalika je prelepe knjižice zelò vesela, ter jo kot najdraži spominek spravi v materino omaro.
Ni še preteklo dober mesec dni od te dogodbe, da necega jutra stopi listonoša v izbo, ter podä Zaliki zapečaten zložek. Ker niti mati niti Zalika niste pričakovale ničesar iz pošte, podä Zalika materi zložek, da bi ga raz-pečatili. V zložku je bila velika sviléna ruta za Zaliko in zraven naslednje pisemce :
„Ljuba prijateljica!
Danes je moj god. Starši mi so za vezilo podarili dve sviléni ruti. Ker pa vsaka reč človeku bolje diši, ako jo deli v ljubezni z druzimi, zatorej
pošljem tukaj tudi tebi jedno v dar, katero blagovoljno sprejmi od svoje prijateljice	Marije e."
Mati in Zalika ogledujete lepo ruto in listek ter radovedno izprašujete listonošo, ali morda on vé, od kod bi bila lepa ruta. Ali on jima samo to vé povedati, da mu je zložek med potjo izročil neki sluga v rudečej obleki. Obé sicer takój uganete, da je to prelepo darilo zopet od óne gospodične, ki je Zaliki molitevno knjižico poslala, ali tega vendar ne veste, kje gospodična stanuje in čigava da je. Da bi jo vendar bodi si kakorkoli našle, narekujejo mati Zaliki naslednji listek:
„Draga gospodična!
Da-si Vam sem zelò hvaležna za prelepi darili, ki ste ju poslali mojej hčerki Zaliki, vendar mene iu mojo hčerko v srcé boli, da se nama nočete razodeti, kdo in kje da ste, da bi se Vam mogle osobno zahvaliti. Nadejaje se, da bo naju Vaše ljubeznjivo srcé uslišalo ter nama dovolilo, da se Vara osobno zahvalive, ostajeve	Vam
hvaležne Terezina in Zalika T . .
Ta listek izroče mati listonoši, ter ga prosijo, naj bi ga oddal ónemu slugi v rudečej obleki, ako ga še kedaj sreča, ter ga naj prosi, da ga oddà nepoznanej gospodični Marijci.
Bilo je prvega jesenskega dné. Solnce ni več sijalo tako gorko, kakor po leti; listje po drevji je jelo rumenéti, in tudi cvetice so uže umirale po vrtnih gredicah. Lastovke, ki so po leti veselo memo okna švigale in okolo svojih gnezd prijetno žvrgolele, so se zdaj tužno cvrčeč na cerkvenem stolpu zbirale in pripravljale na odhod v daljne, gorkeje kraje. Tudi Zalika in njena mati ste zamišljene sedele pri mizi in vézle z mnogobarvnimi volnatimi nitkami nov prt, katerega jima je neka gospä v delo izročila. Opómneti moram, da Zalikina mati po smrti svojega možd, niso rok križem držali, nego s šivanjem in vezanjem so sebi in hčerki pošteno kruha služili.
Mati so ravno govorili, da se bliža začetek šolskemu letu, in da bi hčerko, ki je domačo šolo izvršila, dali radi v kako višjo učilnico, ako bi imeli s čim plačevati učnino, ko stopi sluga v rudečej obleki v hišo in jim izroči zapečaten listek. Danes je nekoliko postal in v daljnem razgovoru povedal, da je njegova gospä bogata kneginja iz glavnega mesta, ki se je s svojim soprugom in jedino hčerko preselila zunaj mesta v svojo graščino.
V listu je stalo zapisano :
„Častita gospä!
Ne zamerite, da se Vam do zdaj še nisem razodela; v to sem imela poseben uzrok. Od kar sem Vašo ljubeznjivo hčerko prvič videla, prikupila se mi je s svojo lepo obnašo takó, da je ne morem pozabiti. A še bolj se je prikupila mojej hčerki Marijci. Vedno govori le o njej. Rada bi jo imela vedno pri sebi in vse veselje bi rada ž njo delila. Darila Vašej Zaliki jej je z mojim privoljenjem poslala, ter ne želim nobene zahvale zato. Mnogo bolj moram biti jaz hvaležna Vašej hčerki, ker je mojo Marijco naučila lepo
11*
čednost, kako je treba bližnjega v dejanji ljubiti. Pristaviti moram, da je bila moja Marijca dosihdob zelò skOpa in trdoserčna. Od onega časa pa, ko jej je Vaša Zalika dala polovico svojih črešenj, postala je vsa drugačna ; sama ljubezen jo je, in vedno me nadleguje, da bi jej dopustila, da se z Vašo Zaliko bolje seznani. Prosim Vas toraj, blagovolite me danes popóludne obiskati, to se zna, da tudi svojo ljubo Zaliko s seboj pripeljite.
Vas pozdravlja
Ljudmila, kneginja."
Z velikim veseljem ste mati in Zalika sprejele to povabilo, ker jima je bila priložnost dana, da se visokej dobrotnici osobno zahvalite za prejeti darili.
Ko pridete popóludne v graščino, pričakovala ju je kneginja s svojo hčerko uže na pragu ter ju je prijazno sprejela. Po prigovoru: „Slična srcä se kmalu združijo," ste obé materi in hčerki, da-si zelò različne po stantì, vendar kmalu sklenile čvrsto prijateljstvo.
Zalikina mati so morali plemenito gospó večkrat obiskati, in ona jim je bila velika dobrotnica. Kneginja je še tisto jesen dala svojo hčerko v nek samostan v šolo in s privoljenjem matere je morala na prošnjo gospodične Marijce tudi Zalika ž njo v šolo; vse troške za živež in učnino je kneginja plačevala tudi za ubogo Zaliko. Čez dve leti, izvrsivši samostansko šolo, prišle ste zopet zdrave in rudečolične, ter nepokvarjene na duši in telesu v največje veselje svojih roditeljev domóv. Ker Zalikina mati niso imeli premoženja, vzela je kneginja Zaliko k sebi v službo, kjer se jej je v družbi gospodične Marijce prav dobro godilo in je tudi toliko zaslužila, da je svojo onemoglo mater na stare dni zdatno podpirati mogla.	p. o—».
Zvit kmet.
(Nàrodna pripovedka.)
Nek kmet je peljal kravico na semèuj. Na potu ga srečajo trije dijaki in hoteč se ž njim pošaliti, vprašajo ga, „po čem prodaje to kozó ?"
„Mar ne vidite," reče kmetič, „da je to krava a ne koza?"
„Ne bodite vendar neumni ! — Ali ne vidite, da je to koza pa ne krava," jeli so se dijaki norčevati z ubozim kmetom. Kmet se malo zamisli
—	in potlej, nasmehnivši se, reče dijakom: „Res je, da sem norec! Jaz sem do zdaj vedno imel svojo kozo za kravo, — hvala vam, ljubi moji, da ste me podučili, da se ne osramotim pred ljudmi, ki bi me drugače za norca razglasili ! Nu, ali znate, kaj vam povem ? Ker sem se uže podal na se-mènj, da trgujem, — nočem prodati vam svoje kozé; morda jo na semnji draže prodam iz roke, nego li bi jo vam prodal. In če jo dobro prodam, — potlej ste v krčmi „pri lisici" danes opóludne moji gosti, ako vas je volja."
—	„Zakaj li ne," odgovoré dijaki smijoč se, „samo to nam povejte, kje se poprej najdemo, da poizvemo, ako ste svojo kozó dobro prodali!" — „O to je najmanjša briga," odgovori kmetič, „ob dvanajstej uri, ko zazvoni póludne, najdemo se na ónein mostu, už0 veste kje!" — „Dobro, znamo!" odgovoré dijaki ter gredó dalje na somènj, a kmetič kobacà za njimi s svojo kravico.
Uzé pred jedenajsto uro je prodal kmetič svojo kravico, da-si ne posebno dobro. Takój grè v krčmo „k lisici." Tu se s krčmarjem pogodi za kosilo za štiri osobe, ter mu už0 naprej plača vse s to pogodbo, da kadar ga bode vprašal : „Kaj stoji kosilo ?" naj odgovori, da je uzé vse plačano, ali vendar naj ne pride še k njegovej mizi, nego še le potem, ko ga bode drugič vprašal : „kaj stoji kosilo?" naj pride k njegovej mizi, ter naj to isto reče kakor poprej, namreč : da je už0 vse plačano ! Takó se zgovorivši s krčmarjem, otide kmetič na most, da pričaka dijake.
Prišedši k mostu, vidi, da ga dijaki užč pričakujejo. „Nu, ali ste dobro prodali svojo kozó ?" vprašajo ga dijaki v jednem glasti. „Sem," odgovori kmetič, „in zdaj, kakor sem rekel, idimo v krčmo „k lisici." In res, vsi štirje otidó v omenjeno krčmo. Potoma so dijaki drug druzega drézali in se smijali, vprašajoč kmeta, za koliko je prodal svojo borno kozó ? Kmet jim odgovori : „Dobro ! Takó dobro, da bi je bolje ne mogel prodati !" V tem pridejo v krčmo. Kmet takój zapové krčmarju, da naj prinese jedi in pijače za štiri ljudi, kar je krčmar, to se vé, rad storil. Ko so se vsi štirje dobro napili in najedli, prime kmet z desno roko svoj klobuk od spredaj, dene ga na glavo in — takó ga držčč na glavi — zaobrne ga nazaj in pri tem takój vpraša krčmarja: „Krčmar, kaj stoji kosilo?" Krčmar už0 poprej poduéén in plačan, odgovori od druge mize, kjer je imel opravilo : „Vse je plačano !" Dijaki so se temu zelò čudili ter debelo gledali drug druzega. Kmet pokliče zopet krčmarja in ta pride k njegovej mizi. Zdaj naredi kmet to isto s svojim klobukom, kakor poprej, ter pri tem zopet vpraša krčmarja: „Kaj stoji kosilo?" in krčmar odgovori ravno takó: „Gospodje, vse je plačano!" Nato vstane kmet, za njim tudi dijaki ter gredó čudčč se iz krčme.
„Cujte, kako je to, da krčmar pravi, da je vse plačano, a vi mu niste dali niti krajcarja za jed in pijačo ?" vprašajo dijaki preprostega kmeta, „in čimu ste na glavi klobuk obračali, ko ste krčmarja vprašali, kaj stoji kosilo ?" .. .
„Ej, ljubi moji," reče kmet, „to vse naredi moj klobuk. „Kadar koli ga jaz zaobrnem onako na glavi, kakor ste to videli v krčmi „pri lisici" ter vprašam: „kaj stoji?" potem — naj bi bil bodi si komur koli kaj dolžan, vsak bo rekel, kakor oni krčmar: „Vse je plačano!"
„Čujte, prijatelj, posodite nam vaš klobuk za nekoliko časa," prosili so dijaki preprostega kmeta, da bi ga prevarili za njegov klobuk.
„Ne dam jaz nikomur svojega klobuka," odgovori resnobno zviti kmet. „Nu, pa nam ga prodajte," nagovarjali so ga dijaki. „Ne prodajem ga," odvrne jim kmet. „Pa nam ga vsaj za denar posodite," prosili ga so dijaki, mislèó si, ali nam ga dà takó ali takó, za nas je to vse jedno, njegov takó več nikoli ne bo !
„A-a" .... zatezal je kmet, ki je bil zvita buča: „Nu, koliko mi pa date zanj, da vam ga izposodim ?"
„Petdeset goldinarjev do druzega leta," odgovové dijaki, — samo da bi poprej dobili klobuk od njega.
„A! To je premalo. Takó se ne bomo pogodili!" odvrne jim kmet, kakor da bi ne bil zadovoljen.
„Nu, koliko pa bočete imeti zanj ?" vprašajo ga dijaki nestrpljivo.
„Dvesto goldinarjev !" reče kmetič. Naposled se vendar pogodé za sto goldinarjev in dijaki zloživši denarje, dadó jih kmetu, in ta jim dà svoj klobuk. To storivši, razidó se: kmet na svoj dom, a dijaki dalje svojim pótem.
Še tistega dné zvečera pridejo dijaki v neko mesto- Ker so bili lačni, navrnejo se takój v gostilnico „k belemu konjiču", da bi se tu okrepili z jedjo in pijačo. Ko se dobro najedó in napijó, vzame jeden izmed njih kmetov klobuk, dene ga na glavo, zaobrne ga od spredaj nazaj in pri tem vpraša gostilničarja : „Kaj smo dolžni?" a tajim odgovori: „Takój, gospodje, takój!" Dijaki se začudijo ter pogledajo drug druzega. Zdaj vzame klobuk drugi dijak, ter reče: „Ti ga nisi prav zaobrnil, in tudi nisi prav izgovoril besed," in položivši ga na glavo, zavrti ga in reče: „Gostilničar! kaj stoji večerja?" a ta jim, še vedno stoječ pri dragih gostih, odgovori: „Takój pridem gospodje, takój; prosim potrpite malo!" „Tudi ti ne znaš," zagodrnja tretji, „daj sèm klobuk, da jaz poskusim — in videla bosta, kako se bo stvar lepo izslä !" Tretji dijak dene klobuk na glavo, zavrti ga, iu ko gostilničar pride do njihove mixe, vpraša ga-. „Kai stoji kosilo?" & ta u&smehaivèi se, reče-. „Kosilo ne stoji nič, ali večerja stoji sedem goldinarjev !" Dijakom zdaj ne pre-ostaje druzega, nego da morajo plačati in — oditi. Ko stopijo iz gostilnice — reče tretji: „Glejta, vsi skupaj nismo dobro zadeli; ali jaz sem vendar najbolje zadel, kajti ako bi bil le namesto besede „kosilo" izrekel besedo „večerja" — nikoli boljšega ! Gostilničar bi bil gotovo rekel : „večerja ne stoji nič'" kakor je rekel: „kosilo ne stoji nič!" Jutri tedaj pri kosilu bom jaz to stvar s klobukom izvršil kakor najsposóbnejSi med vama. Ali tudi druzega dné se jim je godilo takisto, kakor ta dan poprej. Zdaj še le so spoznali dijaki, da jih je kmetič grdo prekanil. Sklenili so tedaj, da ga bodo poiskali in zahtevali svoje denarje od njega.
Ko so se u že približali kmetovemu domu, zapazi jih ta in spoznà, ter se takój vleže na pregrueno mizo in pové ženi, kaj in kako je v tej stvàri, ter jo prosi, da naj od vsake strani mize prižge sveče iu uaj žaluje, kakor da bi umrl.
Vse je bilo dobro. Zdaj planejo dijaki v sobo ; a kmetova žena jòka, vpije in maha z rokama žalujoč po svojem možu. Dijaki videč, da so zakasnili, ter je zdaj vsemu konec, — obrnejo se, da bi odšli. Zdajci ugleda jeden izmed njih v kotu za vrati palico, ter se nekaj izmisli, — vzame jo, zamahne ž njo in pravi: „Prej nego otidem, pošteno ga hočem jedenkrat ošiniti s to palico za onih sto goldinarjev, bodi si tudi da je mrtev, in potlej naj jih ima v imenu božjem!" Kakor je rekel tako je tudi storil, in udaril je s palico po ubozem kmetu kolikor je najbolje mogel.
Zdajci začne kmet polagoma vzdihovati ter se takój nato vzdigovati in govoriti: „Ah, — hvala ti! — hvala ti! da si me od mrtvih zbudil!" Dijaki se zelò prestrašijo, ter začn0 vprašati, kako je to, da je vstal od mrtvih?" „Ej," reče kmet, „tako moč ima ta palica: kdor ž njo udari po mrliču — takój se izbudi k življenju." — Dijaki se temu zelò čudijo ter nadlegujejo kmeta toliko časa, da jim prodà palico za drag denar. Kupivši palico otidó dijaki.
Kmalu potem se je razuesla novica, da je umrla kraljeva hči. Dijaki se tega zelò razveselé, gredó h kralju in mu rekó, da mu hčerko obudé k življenju. Kralj jim obljubi v to silno veliko denarja. Takój odpeljejo dijake
v kraljevo palačo, kjer je na mrtvaškem odru ležala kraljeva hči. Ko so dijaki bili sami z mrtvo kraljičino, vzame jeden izmed njih palico, ter začne udrihati po mrtvem truplu. Ali mrtva kraljeva hči se niti ne gane. Zdaj prime za palico drugi dijak, kateri to stvar bolje razumeje — ter udriha po mrliču, ali tudi ta brez vsega vspeha. Naposled poprime tretji dijak palico, da bi ž njo obudil kraljevo hčer k življenju, ali tudi temu ne grè delo srečno izpod rok, — kraljeva hči je le ostala mrtva ! Zdaj pristopi kralj v sobo, in ta ima kaj gledati: Mrtva hči je ležala vsa prebita in ranjena na mrtvaškem odru. To razjezi kralja takó , da zapové predrzne dijake zapreti in z ostrim postom kaznovati, ker so se predrznih svet s tacimi šalami varati. Zdaj še le izprevidijo dijaki, da niso oni kmeta za nos vodili, nego da je le kmet njih prav pošteno nasolil v povračilo za njihovo neumno šalo, ko so mu rekli, da njegova krava ni krava, nego koza. Ko so dijaki prišli iz zapora, ni jim več niti na misel prišlo, da bi šli poiskat kmeta, kajti mislili so si, da bi jih zviti kmet še jedenkrat lehko navihal.
(Iz hrvaiHne preložil 1. T.)
Rimski boj na Lipàvskem.
V 391. lóto po rojstvu Kristovem je Teodosij Véliki bil za cesarja vzhodne ali carigrädske države, a Valentinijan II. je cesaril zapadnej ali rimskej stràni. Tuj človek, Rabogost po imeni, bil je tedaj vojvoda galskim četam v zapadnej vojski. Ta je sam hotel biti za cesarja, in zató je Valentinjana skrivàj umoril v 15. dau maja 392. léta. Ali védel je, da Rimljanom tujec ne bi ugajal na prestolu, ter je na videz oddäl svojo oblast Evgeniju, mózu učenemu rimskega rodò, bivšemu popréj za pisarja pri njem. Evgenij pošlje k Teodosiju v Carigrad por0čat, da se je Valentinijan prestavil, in prosit, da bi on posajen bil na prestolu rimskem. Dal je Teodosij slòm velike dari, a tega nij hotel reči, kdo bodi Rimljanom za cesarja. Dvé lèti je žena Teodosijeva, ki je bila Valentinijanova sestra, zamän plakala in prosila moža svojega, da bi maščeval Surjäkove *) smrti.
Stóprav 394. léta, kadar se mu je bil svét mož puščdvnik zarékel, da pobedi (premore) sovražnika svojega, kréne silno vojsko na zàpad. Prešel je uže bil panonsko zemljo in stal na slovenskem svétu vrhu gore Hrušice, predno je ugledal Evgenijev utrjen ostrog pod soboj v ravnini Lipävskej na réki Hübelj **) po imeni. Udarita se naglo obé vojski. A Rabogost je stal krepko, dokler nij padla na zemljo noč in storila konec boju. Teodosi-jevih je ležalo mnogo več na bojišči, nego li Evgenijevih; a Rabogost je ukazal, zasésti po noči vse klance in sotéske po gorah, s pogibeljo pretèé vzhodnej vojski. Kadar se drugi dan priCnè bojevanje zopet, udari ljuta kraška burja, kakor Teodosiju pomagat. S hribov je vreščala v Ev-genijeve bojnike, da so bili od groze vsi preplašeni, ker njih večina tega do zdaj še nijso ni videli ni šlišali. Vihär jim je potné oči zasipal s prahom in peskom ter letčča kopja in vzprózene stréle (pušice) pod nebom obračal,
*) Moj šurjak je moje žene brat.
**) Hübelj, blja, m. Rimljani so ga imenovali: fluvius Frigidus (mrzla voda)
da so se nazaj zasajäle svojim gospodarjem v lica in prsi. Tudi je mej bojem prebegnilo uokoliko Evgenijevih boljärov, pregovorjeuih z velikim obrtanjem. Zmés in gnéca je bila tolika, da je Teodosij z lahka in do konca razbil Evgenija, ter na Lipàvskem bojišči pri Htìblji zopet v svojo roko prijél oblast vsega rimskega cesarstva. Evgenija so vojaci prebodli kle&čega pred cesarjevima nogama in prosečega milosti. A Rabogost je nekoliko dnij taval po grmovji, predno si je tam porinil sam svoj meč v prsi.	— b.
Miško in vrabci.
Miško je bil malopriden deček, kije vedno lovil vrabce. Necega dne jih vjame toliko, da ni znal, kam bi jih djal. Ne premišljuje se dolgo; dene vrabce v klobuk, ter ga hitro pokrije na glavo. Ko se je domóv vračal, sreča ga neki popotnik ter ga prijazno pozdravi. Ali naš Miško grè dalje, kakor da bi popotnika ne bil slišal. Popotnik to vidè0, misli si: „To so pač čudni ljudjé ; ako jih pozdraviš, gluhi so in ti ne odzdravijo."
Za nekaj časa sreča malopridnega dečka ondotni gospod župan s svojim občinskim pisarjem. Tudi tega Miško ni pozdravil. Župan se razjezi ter zapové svojemu pisarju, da naj stopi za Miškom in ga naj opómni uljudnosti. Pisar to stori, ali Miško ne zine niti besedice. Pisar tebi meni nič stopi k Mišku, potegne mu klobuk z glave, in — vrabci so veselo zleteli. Pisar, župan in drugi ljudjé, ki so to videli, smijali so se iz vsega grla malopridnemu dečku in dali mu so imé: vrabčevMiško. Od tega časa pravijo ljudjé vsacemu človeku, ki starejše od sebe ne pozdravlja, da imä vrabca pod klobukom.
Preprostega otroka molitev.
Jézusek ! tam gòri V svojem zlatem dvori Svéti križ držiš, Z angeljci sediš. Prve hlače nosim, In kleče te prosim Zdravja svojej mami, Ki me zjutraj dràmi, Češe in umiva, Mèni srajčko šiva, Sladkih jabolk reže, Rada s kruhom streže, Mléka piti däje, Da mi ga ostóje. Izpremljüj in vodi,
Koder kóli hódi, Tildi mi očeta, Ki je gnàl teleta Past na tčlčo stajo, V travnik za ograjo. Crevlje me oblije, Ki jih on kupuje, In s sobój me vzžme, Kder so v gozdi jame, Zajci in lisice, Kósi, jerebice, Vólki in medvedje, Crédnikom sosedje. Kadar medved Jaka Kosmat prikoraka.
Oča ga namäba, Da zbeži od straha. Ce se volk prikaže, S k&lom ga namaže, Da nabit zadosti Spet izgine v hòsti. Stvori mi še tó : Hràni prelepo Bratce in sestrice, Strijce, jetrvice, ') Ujce1) in strijniče;3) Téte in sestriče.4) A najprvo mèni V žgance žmitkov') déni!
P—r.
') Jétrva, jetrvica: žene dvéh ali tréh bratov se mej soboj imennjejo jétrve.
*) Ujec, materin brat.
*) Strijnič, strijnična: strijnin ali strijčev sin ali hči.
4)	Sestrič, sestrin sin.
5)	Žmitki so, kakor nekaka sirutka.
Dunajske slike*
II. Dvorno operno gledališče.
TJ že v lanjskem „Vrtci14 smo omenili najlepše in najznamenitejše stavbe starega veka, osobito gledališča pri starih Grkih in Rimljanih. Denašnja slika pa vam kaže velikansko operno gledaliSče na Dunaji, ki je bilo 1869.1.
dodelano in javnim predstavam izročeno. Ako pridete čez tako imenovani „Elizabetin most", ki je pozidan preko reke Dunajčice, potem ste na širokej cesti, ki se imenuje „Ringstrasse." Tu se mliguje pal&ča pri palači, med katerimi nas najbolj zanimiva v vrsti visoeih poslopij na levo prosto stoječe velikansko dvorno operno gledališče. Zidanje tega velikanskega poslopja se je pričelo 1861. 1."'in je bilo dodelano, kakor smo uže zgoraj omenili 1869. 1.
Poslopje je ozaljšano s prekrasnim stebri in podobami. Gledališčni prostor ima 4 galerije in je odmerjen za 3000 ljudi. Slog te orjaške zgrade se ne dà lehko imenovati ; neka zmes romanska in bizantinska je. Vsa osnova s svojimi prostornimi hodišči pri tleh, na katere se naslanjajo nadstropja, kaže, da se stavbeni umeteljniki naših dni vračajo zopet nekako nazaj v starodavne čase; da pa zidarska izpeljava vstreza tirjatvam novejše dòbe, to se umeje samo o sebi. Načrt k temu velikanskemu in jako umeteljno sestavljenemu poslopji sta naredila staklenika van de Nüll in Siccardsburg.
Na vernih duš dan.
Anička in Pepinka ste bile sestri, kakoršnih se malo najde med otroci. Ljubile ste se s pravo otročjo ljubeznijo ; jedne misli in jednega srcä ste bile. Kdor ju je videl, rekel je, da ste dve cvetici, vzraščeni na jednem steblu. Kadar je v zvoniku zazvonilo „zdravo Marijo", povzdignile ste obé svoji nežni, nedolžni ročici, ter ste tako lepo molile, da ju je bilo le veselje gledati. Tudi ste rade prepevale kratke pesence in gledale knjižice s podobami, ki so jima jih oče kupili. Igrače ste imele vedno jednake, ter se niste nikoli kregale ali sprle zaradi njih, kajti njiju sestrina ljubezen ni poznala nobene nevošlji-vosti. To otročjo ljubezen in složnost, ki se redko nahajate pri otrocih, hotel je njiju oče poskušati. V ta narnén jima kupi veliko in krasno punčiko. Anička in Pepinka ste očetovo skušnjo dobro prestale. Oskrbovale ste punčiko in se igrale ž njo v največje veselje njiju staršev. Prepira med njima ni bilo nikoli. Da bi se vendar časi jedna ali druga sama igrala s punčiko, dogovorile sta se, da jo bo jeden dan imela ta, drugi dan zopet druga. In tako je tudi bilo. Jeden dan je punčika jedla z Aničko in tudi spala pri njej v njenej posteljici, a druzega dné je bila zopet ravno tako postrežena od Pepinke. Takó se je godilo od dné do dné. Prigodilo se je pa necega dné, da je Anička hudo zbolela. Njena sestrica Pepinka je vedno sedela pri njenej posteljici in jej punčiko dajala rekoč: „Nä, Anička, vzemi punčiko, jaz jo tebi prepustim! Kadar ozdraviš, punčika bodi samo tvoja!" Tudi starši so si mnogo prizadejali, da bi Anička zopet ozdravela. Noč in dan so jej stregli, in tudi po zdravnika so poslali, da bi pomagal bolnej Anički k ljubemu zdravju. A bilo je vse zamàn. Ljubemu Bogu v nebesih se je zazdélo, da je poklical dobro in pridno Aničko k sebi v nebesa, da bi se ondu igrala z
njegovimi angelčki v rajskem veselji. In Anička je morala--umreti !
Smrt, to je pač nekaj strašnega za človeka, kadar mu pobere to, kar mu je najljubšega na tem bornem svetu ! — O da bi vi otroci znali, kako se je Pepinka jokala po svojej ljubej sestrici. Tudi oče in mati sta veliko žalosti in britkosti pretrpela po izgubi svoje ljubeznjive hčerke. — Pepinka je večkrat očitala punčiki, kako trdosrčna je, ker ne žaluje po umrlej Anicki.
Prišel je dan vernih duš, — dan, ko se vsak spominja svojih preljubih rajncih ter njihove grobove z venci in jeseuskimi cveticami nakituje, kar je gotovo znamenje ljubezni in spoštovanja do njih. Ta dan je šla tudi Pepinka s svojo punčiko na pokopališče, kjer je v hladnej gomili počivala nje preljuba sestrica Anička. Šla je, da porosi nje gomilo s solzami ljubezni ter jej po-
kaže, kako še vedno bije nje srcé v sladkih čntilih do nje, s katero je delila veselje in žalost v svojih otročjih letih. Ko se je na grobu preljube sestrice britko izjokala, vzela je punčiko v naročje in jej dejala: „Preljuba moja pun-čika, ti si drag spominek moje rajnke Aničke, ti me si tako tesno vezala na njeno srcé, ko je še živela. Ona te je imela takó rada, kakor te imam jaz, ter te gotovo pogreša posebno zdaj, ko moram jaz domóv k svojim staršem. Ostani toraj ti pri njej, da jej poveš, kako se mi srcé solzi, da nimam več svoje preljube sestre Aničke. Punčika, to se vé, ni se branila in rada je izpolnila Pepinkino željo. Pepinka jo je posadila na Aničkin grob takó, da je s hrbtom slonéla na lesen križec a z glavo je bila pripognena k zemlji, da bi se lože mogla pogovarjati z Aničko, ki je ležala pod hladno prsteno gomilo. To storivši, ločila se je s težkim srcem od svoje preljube sestrice.
Pepinka je mislila, da je sama na pokopališči in da je nihče ne vidi. Ali temu ni bilo takó. Ne daleč od Aničkinega groba, takój pri vratih, ko se pride na pokopališče, klečalo je na grobu svojih rajncih staršev ubožno dekletce, — sirota brez očeta in matere. Vi otroci pač še ne veste kako britko je biti samemu na svetu — samemu brez očeta in matere, ter nikogar ne imeti, ki bi skrbel za vas, kadar ste lačni, in bi vas oblekel, kadar vas zebe, nikogar ne imeti, ki bi vam postiljal mehko posteljico in bi vam po-ljuboval nežna lica, predno se vležete k sladkemu počitku. To vedó samo óni ubogi otročiči, ki v raztrganej obleki, s solzami v oééh, drhtajoč od mraza klečč na vrnih duš dan na grobu preljube matere in dražega očeta ! Takó je tudi ubogo dekletce — sirota brez očeta in matere — klečalo na grobu svojih rajncih in molilo za preljube starše. — Vreme je bilo megleno in neprijetno, a na večer je bril mrzel veter, začelo je snežiti in deževati ob enem. Kmalu se je vlegla črna temä po vsem pokopališči.
V hiši Pepinkiuih staršev je bila ravno večerja na mizi, da stopi ubogo bledo dekletce v hišo s punčiko v naročji. Bila je óna sirota, ki smo jo ravno poprej videli na pokopališči moliti za svoje rajnke starše. Ko Pepinka ugleda to ubogo dekletce, bilo jej je, kakor bi videla svojo rajnko sestro Aničko s punčiko v uaročji. Takój jej teče naproti, ali — videla je, da se vari To ni bila Anička, nego ubožno dekletce, ki jo takó-le nagovori : „Uto-laži se Pepinka, jaz ti prinesem punčiko nazaj, katero si na pokopališči popustila. Zelò grdo vreme je zunaj in škoda bi bilo lepe obleke, ki jo ima tvoja punčika. Sestra Anička se ti lepo zahvaljuje za tvojo ljubezen, katero si jej pokazala s tem, da si jej položila tako lepo darilo na njen grob. Ali óna pač ne potrebuje več tvoje punčike, ker ona je zdaj v veselej družbi božjih angelčkov v nebesih. Vedno gleda doli na tebe, govoreč ti, da ubogaj svoje dobre starše ter jim delaj veselje, ker si zdaj ti njih jedina hčerka, njih jedino veselje in tolažba." — Ko je Pepinka ubozemu dekletcu malo bolj pogledala v lice, zapazila je v njenih oččh óno isto prijaznost in lju-beznjivost, kakoršno je imela njena rajnka sestra Anička. Bila jej je po vnanjem licu zelò podobna. Zato pa je Pepinka veselo vzkliknila, ko si je siroto Marjetico — takó je bilo zapuščenemu dekletcu imé — natančneje ogledala: „Preljuba moja prijateljica! da-si te še ne poznam, vendar si mi ljuba in draga, ker vem, da te je moja sestrica Anička meni v tolažbo po-
slala. Ljuba in draga si mi pa tudi Se posebno zató, ker si mojej rajncej sestri takó zelò podobna. Bodi od sih dob moja tovarišica in punčiko hočeve obé imeti, skupaj jo hočeve oskrbovati in se skupaj ž njo igrati."
Vse to so Pepinkini starši videli in slišali, ter so bili zelò ganeni. Sklenili so ubogo siroto pri sebi obdržati in jo mesto umrle Aničke za svojega otroka vzeti. To se je tudi zgodilo. Pepinka in Marjetica ste pozneje skupaj v golo hodile ter se ondu prav pridno učile. To je delalo Pepiukinim staršem mnogo veselja in večkrat so dejali : „Naša Anička je gotovo vesela v nebesih, da je njena punčika, ta njeni mali spominek na zemlji, osrečil ubogo Marjetico, ki nam je ravno tako ljuba, kakor da bi bila naša prava hčerka!"
Josip Vidic.
Iz ruske zgodovine. Od 1087. do 1093. léta.
(Po Nestoru.)
V	1087. in 1088. léto je cerkev svetega Mihaela v samostanu Vsevla-dovem posvetil metropolit Ivan, a igtìmenstvo tega samostana je tedaj držal Lazar. V tem létu je Svetopolk iz Novega Grada šel v Turov na kn0ženje. To léto je tudi umrl Nikon, p0čerskega samostana igumen, a Bolgàri so vzeli Mürom.
V	1089. léto je šla Janjka v Grke, hči Vsevlàdova, rečena popréj, in privedla je metropolita Ivana skopča ; a vsi ljudjé so dejäli, videvši ga: „evo, näv (duh) je prišel!" Ta mož nij bil knjižen, nego uma prostega in pro-storèk. V to léto je Prejéslavsko cérkev svetega Mihaela posvétil Efrem, te cérkve metropolit, katero je on sezidal, da je bila velika, kajti bila je metro-pölija popréj v Prejéslavlji, in pristrójil jo je z veliko pristrojo ter ukràsil z vsako krasoto in cerkvenimi posódami. Ta Efrem je bil tudi skopec, visocega telesa, in vzdignil je mnogo zidànja : dokončavši cérkev svetega Mihaela je zal0žil cérkev na vratih gradnih v imé svetega mučenika Teodora, in potlej svetega Andreja cérkev od vràt stràni, ter stvóril je kaméno poslópje kopélno, česar popréj nij bilo v ruskej zemlji. Tudi kamén grad je zal6žil od cerkve svetega mučenika Teodora, ter ukràsil Prejéslavski grad s cerkvénim in drugačnim zidänjem.
V	1091. léto je bilo znàmenje v solnci, kakor da bi mu bilo poginiti, in malo ga je bilo ostalo ; kakor mésec je bilo, v 2. uro dné, méseca maja 21. dan. — V to léto je Vsévlad zver lovil za Višegradom, a kadar so bili zastavili mreže in kličdni (gonjdči) zavpili, spade prevelika zmija (kača) od nebés, in preplašili so se vsi ljudjé. Ob tem časi je tudi zemlja stóknila, kar so množi slišali. To léto se je v Rastovu pokazal vólhev (Carodéj), kateri je sköraj poginil.
V	1092. léto je predivno čudo bilo v Platsku. Slišalo se je po noči bobnénje, vzdihoväli so po ulicah Lési (zlódeji), tekajóé, kakor ljudjé. Ako je kdo priSèl iz hramine, hoteč videti, naglo so ga bési skrivàj ranili ; a s tega so ljudjé umirali ter nijso sméli iziti iz hramov. Pozuéje so se začeli po dnevi javljati; a nij bilo videti njih samih, nego le njih kónj kopita, in
takó so ranili ljudi platske in iz te oblasti. Zató so rékali: „nävje (duhovi) bijó Plaščdne." V te čase je tudi bilo znamenje v nébesi, kakor krog je bil po srédi neba prevelik. (Evo, zopet nekoliko Nestorovega praznovérja !) V to léto je bila suša, in sami so se zažigali gozdje mnogi in blata; tudi mnoga znamenja so bila po nekatera mèsta. Rät (vojna) velika je bila od Plavcev in od povsod. Vzéli so tri gradi (mèsta): PéSéen, Prévlako in Pri-lok; a mnoga sela so vojevàla po obéh stranàh.
V	to léto so vojevali Plavci na Léhe z Basiljkom Rastislavičem. V to léto je umrl tudi Rürik, sin Rastislavelj. V ta léta so množi umirali, da so govorili delajóèi krste *) : „prodali smo krst od Filipovega dné do mesopusta sedem tisóé." A to je bilo za gréhe naše, ker so se bili umnožili gréhi naši ter nepravde (krivice). To je navedel uä-nas Bog, veleč nam, imeti kajenje (kesànje) ter vztégniti se od gréha in od zavisti in od drugih dèi zlódejnih.
V	1093. léto se je prestavil véliki knez Vsévlad, sin Jaroslävelj , vnuk Vladimerov, méseca aprila v 13. dàn, a pogreben je bil 14. dan, strästni (véliki) téden, v četrtek, in položen v grob v vélikej cerkvi svete Sofije. Ta blagovérni knez Vsévlad je bil iz détskih lét bogoljubìv, držeč pravdo (pravico), skrbčč za uboge, čast vzdavajóé vladikam (škofom) in svečenikom, a zelò je ljubil črnorizce (menihe) ter jim podäjal trebovänje. Bil je tudi sam vzdržuje se od pijanstva in od pohotja. Zató ga je ljubil njega otec in mu rekel : „sin moj ! blagor tebi, ker slišim o tebi krotkóst, in radujem se. Ti pokojiš mojo starost. Ako ti podä Bog, prijeti oblast mojega stola po bratih svojih s pravdo, a ne z nasiljem, to kadar te Bog odvede od žitja tega, da léze§, kamor jaz lézem, k mojemu grobu, ker te ljubim bolj, nego li brate tvoje." — Steklo se je to prerokovänje njega otca ; kajti kakor mu je govóril, takó je ta po svojih bratih prijel stol otca svojega. Kadar je v Kijevu knčžil, imel je več težžv, negoli sedèé v Prejéslavlji, ker sedéèemu v Kijevu je bila bridkóst od sinovcev svojih, ki so ga začčli stiskati, hotèc vlasti. A on jih je miril, razdavàje jim vlast. V teh skrbéh so mu vstale tudi bolézni ter prispévala je starost k njim. Tedàj je začel preveč ljubiti zmisel mlajših mož ter stvóril svèt ž njimi. A ti so ga jeli voditi in prezirati njega prvo družino ter nijso ljudém dajali dohajati pravde; a sódci so grabili in ljudi pro-dàjali, česar ta nij védel v boléznih svojih. Razbolévsi se zelò pošlje po sina svojega Vladimera v Crnigov. Kadar pride Vladimer ter ga vidi vele bolnega, zaplače se. Prisédla sta Vladimer in Rastislav, sin njega manjši; a prišel mu je čas, da se prestavi tiho in krotko, ter se priloži k otcem svojim, kné-živši 15 lét v Kijevu, a v Prejéslavlji léto a v Črnigovu léto. Vladimer se je plakal z Rastislavom, bratom svojim, in potem sta v pogreb pripravila njega telò. Zberò se vladike in igümeni in črnorizci in svečeniki in boljari in prosti ljudjé, ter vzemši njega telò z običnim pétjem polozé ga v svétej Sofiji, kakor smo rekli poprej.	(Dalje prih.)
*) Krsta je mrtvaška truga.
Priredepisne - nateroznanske polje.
Veverica.
Martinek gre necega jesenskega jutra z očetom v gozd kostanj otépat. Bilo je prijetno jesensko jutro in Martinek je veselo skakal pr.ed očetom naprej, ki so dve prazni vreči nesli čez rami. — Jedva prideta v
gozd do kostanjev, smrk ! šine po deblu bližnje smereke lepa, rujava živalca, ki je imela velik, métlast rep ; v zeleno, gosto krošnjo dospevši, stisne se v rogovilo med veje, od koder s črnimi očmi oprezno gleda doli na Martinka, kateri še nikoli ni videl tako čudne in urne živalice.
„Ali ste videli, oče, kako čudna živalica je smuknila tu gori po smere-kovem deblu tja gori med veje ? Le poglédite jo, ondu gori še zdaj sedi in drži, kakor se mi dozdeva, dolg šešarek v sprednjih nogah. Ali jo vidite, kako plaho se ozira na vse strani ? Hà, hà, hà, zdaj se liže in umiva kakor kaka mdčica ! Nä — ! ali ste videli, kako naglo je zdaj skočila tjä na óno drugo vejo ter se ondu ziblje, kakor bi se igrala za kratek čas."
Ko oče bliže stopijo k Martinku, da bi pogledali, kaj je, skoči brza živalica na spodnjo močnejšo vejo, ter se od tukaj takój zavihtl na drugo sme-reko, ki je stala dobre tri metre od prve. Kakor strela se zaganja zdaj od drevesa do drevesa, in predno more Martinek še kako besedo izpregovoriti, bila je razposajena živalica uzé Bog si ga védi kje v kakem gorkem gnezdu.
„To je veverica," rekó oče radovednemu Martinku. „Veveric živi dosti v naših gozdih, posebno v jelovih, ker tu jim tudi po zimi, kadar sneg zapade, ne izmanjka živeža."
„Ob čem se pa živ0 veverice," vpraša Martinek očeta.
„Veverice se žive ob vsakovrstnih jédercih, posebno ob bórovem, sme-rekovem in jólovem seménji, rade dolbejo tudi lešnike in orehe, ako jih imajo."
„Ako bi imel veverico domä v hiši, zmirom bi jej metal orehov in lešnikov, ker se mi tako lepa in prijazna živalica zdi," reče Martinek ter pogleda na drevo, ako ne bi zopet kje kake veverice ugledal.
„Mlade veverice," rečejo oče, „se tudi hitro sprijaznijo s človekom, ter so potem krotke in domače, kakor kaka druga domača žival. Ljudjé jih imajo jako radi, ker so čiste in smešne v svojem ponašanji."
Martinek: Oče, ali mi ne bi mogli jedne veverice vloviti, da bi jo imel doma v gajbi ?
Oče: Poskusil bom, ako boš priden in poslušen. A zdaj le idiva, da kostanj do póludne otepéva, mati bodo prinesli južino, in po južini bo treba kostanj v vreče pobirat.	—«s,
L i š č e k.
Ko je ljubi Bog ptičice ustvarjal, dal jim je nogi, da morejo skakati, peroti, da morejo leteti in kljunček, da morejo zobati. In ko so bile uzé vse ptičice ustvarjene, zbrale so se okolo njega in Bog je vzel veliko skrinjico z raznoličnimi barvami, ter je vsakej ptičici pobarval njeno pérje. Golob pride na vrsto in dobi višnjelkast vrat in rudečkasti peroti z dvema črnima pasoma povprek ; kanarčku je dal Bog lepo rumeno pérje in pastiričico je pobarval s sivo, pepelasto barvo ter jej dal na perotnici po dvakrat bel pas. Vsaka ptičica je dobila lepo pisano pérje, kakoršno jej najbolj pristoji. Samo jedna je ostala, ker se ni hotela drenjati med toliko množino ptic, ter je nekoliko bolj zadej ostala; ta ptičica je bil — lišček. Naposled pride tudi on k svojemu stvarniku, ali Bog ni imel več barv; vse skuàelice so bile uzé prazne. Ubogi lišček se je britko jokal, ker ni imel tako lepo pisanega pérja, kakor so ga imele druge ptičice. Bogu se je to milo storilo in mu reče : „Utolaži se! v vsakej skudelici je še nekaj barve ostalo, to barvo hočem s čopičem pobrati in tudi tvoje perje pobarvati." Bog stori kakor je rekel in pobarval je liščekovo pérje nekoliko rudeče, nekoliko rumeno, nekoliko črno in tudi nekoliko zeleno, iz vsake skudelice je pobral nekoliko barve in tako je imel lišček med vsemi ptičicami najlepšo, pravo svàtovsko obleko. Celo in grlo dobi rudeče kakor škrlat, teme in tilnik črn in svetàl kakor žamet, hrbet ru-javkast, trebuh belkast, peroti rumenopasasti in črn rep. To se je liščeku zelò dopadlo in zahvalil se je ljubemu Bogu, da ga je takò lepega ustvaril.
-i.
Otročje igre
v pésencah.
(Krnska nÄrodna.)
XV.
Otrok »edi oielu na kolénu.
„Oček! dajte meni k6nček!"	Kaj bi hotel sälcu?
Kaj bi hotel končku?	„Vözek bi namazal.1' „Vrečico bi šival." Kaj bi hotel vòzku?
Kaj bi hotel vrečici?	„Kämenj'ce bi vozil." „Jabolčka bi bral." Kaj bi hotel kämenj'cu?
Kaj bi hotel jabolčkom ?	„Cerkvico bi zidal." „Küken *) bi jih dal." Kaj bi hotel cérkvici ?
Kaj bi hotel kükcu?	„V cerkvico bi hodil, „Salce bi mu vzél." V cérkvici bi mòlil."
*) Kükec ali prašiček; takó po nekaterih krajih govoré Primorci.
. :i76
Kazne stvari.
Orobtine.
Boi; In roditelja.
Roditelja sta dva, ki ju otròk ima, Bogä le jednega, ki vekoma živi; Umri ti oča, ali mati, al' obà, Ne trepetaj, saj Bog je, ki te zäbil ni.
—i.
(Drevó), na katerem je bilo 329 različnih plemen sadja cepljenega, imel je župnik Agrikola v Gelnicah v Alten-burškem. — Nikjer na vsem svetu ni ga temu drevesu enacega.
Kratkočasnica.
*Janezekv šolo prišedši : „Mati Vas prosijo, da bi mojo sestro danes oprostili, ker ne more v šolo — bolna je!" — Učitelj: „Takó, bolna je? kakšno bolezen pa imä ?" — Janezek: „Bosa je, — nima črevljev!"
Uganke.
1)	Narejen iz prsti, kakor Adam, trpi, kakor Adam, a kadar umré, Bogii ne dà duše, niti kosti zemlji. Kaj je to ?
2)	Motovilo, vilo, po gori hodilo: ni vodé pilo niti trave paslo, pa je vendar sito domóv pripaslo ; kdo je to ?
3)	Žge, paprika ni ; peče, a ogenj ni ; bode, a igla ni.
4)	Lasé imä, a glave nima. Kaj je to ?
ü) Kdo stoji z glavo na jednej nogi ?
6)	Bela se rodi, zelena odraste, a rudeča v grob pade.
7)	Crno, majheno, imé mu je joj !
8)	Kaj je v gorici na jednej nožici ?
9)	Rudeče jagnje po košari skače; kaj je to?
10)	Kdo vse sliši, pa nič ne govori ?
11)	Kdo v hiši gospoduje, vsak: ga njeguje, a nikogar ne spoštuje ?
12)	Ima ušesi in zijalo, ter zmiraj zijä, da se mu kaj dä.
13)	Druge oblači, a samo golo okrog hodi ; kaj je to ?
14)	Zija, pa jezika nima; kdo je to?
(Odgonetke ugauek v prihodnjem listu.
Slovstvene novioe.
*	Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. S tumačem manje poznatih riečih i izraza uredio Ivan Fili-povič. Ü Zagrebu. Nakladom Lav. Hartmana. 1880. 12°. 470 str. - To je naslov vrlo zanimivej knjižici, ki jo je dal na svitlo tudi našim slovenskim učiteljem dobro znani in plodoviti pisatelj Ivan Fi-lipović. Ker je knjižica jako zanimiv» in tudi v naših närodnih pripovedkah živi kraljevič Marko, zatorej jo gorko priporočamo vsem ónim, ki se za narodno blago zanimajo. Knjižica ima podobo kraljeviča Marka in jako lepo obliko.
*	N e k a j o načrtu zaprirodoslovje na srednjej stopnji (3.,4., 5.šolsko leto) ljudske šole. Spisal Luka Lavtar, c. kr. profesor v Mariboru. Izdalo slov. učiteljsko društvo v Ljubljani. Cena 30 kr.
BC Dné 19. novembra je godovni dan naše presvitle cesarice Elizabete ; s tem dnevom se zopet ponuja prijateljem šolske mladine lepa prilika, da širijo knjižico „Cesar Franc Jožef I. med slovensko mladino, posebno mej žensko mladost. Slov. učitelji naj ne opusté te lepe priložnosti ter naj iščejo prijateljev, ki jim naroče nekoliko tacih knjižic, ki se dobivajo najceneje naravnost iz Dunaja pod naslovom : Karl Rauch, Buchdruckerei, in Wien, VI. Dorn-bostelgasse 4. — Cena knjižicam je zelò nizka ; 10 iztiskov jih veljä le 1 gl. — Dobiva se knjižica tudi pri bukvarjih Gi-ontinitu in Gerbe rji v Ljubljani.
Mt** Knjižico „Peter r o ko delti č" dobé vsi óni, ki so se na njo naročili, gotovo še ta mesec v roke. Nam je žal, da ne moremo s tiskom naprej, kakor bi radi.
Mit" Ker seje uredništvo „ Vrtčevo" preselilo na mestni trg (Rathliausplatz) hišno štev. 9, prosimo, naj se nam v prihodnje pošiljajo tu »fon vsa naročila in rokopisi.
„ Uredništvo."
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomàie. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.