L?l o LV' L/ d l L’ L/id/d (Jb LLI/A-l L l k/iiy,l-il U/dl/MMlU Ldi/dJk' NOVEMBER 1997 LETNIK XXXVI CENA 280 SIT ISSN 0040- POŠTNINA PLAČANA PRI POŠT^ •t: -K i« ■j- 5 c o c 2 ? ’o £ >o Sl 2gS 2 o g--g O O. -COQQ 'S. 5 ^ N ^ N a.cu i: 3 : 3 : gcT Š§§ g § COCO^ .... ^ Q> Qi Q) C o >cT^^ CO -SC O O O c: . P p c 3*-g* -§■§-§ 000 ^ 03 CO (TJ \ co N N N co N * * * P S -tr ., ^ j lo ^ h~ 0» ^ Nji' Nt* 9 -p co 3 : ^ 3 ; co ^ co gu« §?§?:§? Lo ^ CO ^ g 33 p CO >C/) CO >C/) >C/> ... 5? P .d) [c Q) m q) «j ■Spi ■g'^■S'.-? : o-^ co >«> ^ >C/) Qi co t Q) co t Q) CO KAZALO 3 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 1997, LETNIK XXXVI, CENA 280 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541 telefon: 061/213-733 (uredništvo, naročniški oddelek), elektronska pošta: tzs-lj@siol.net faks: 061/218-246 Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 280 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1400 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Celoletna naročnina za tujino znaša 5600 SIT (62 DEM oziroma 33 USD) Devizni račun pri Novi Ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Urednik revije: Jože Čuden Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Lektoriranje: Ludvik Kaluža Oblikovanje ovitka: Stanislav Oražem Obdelava barvnih fotografij: Anton Zupančič Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS, št. 415-349/97 z dne 6. 3. 1997. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Hidrogliserji na električni pogon so pri nas razmeroma mlada panOga, ki pa ima vedno več pristašev. ' > Ji/ Foto: Jože Čuden KAZALO 2 3 4 6 9 10 11 13 14 16 26 27 28 31 32 34 36 37 38 39 40 1. POKAL VEGA . TIMOV PORTRET 1. EVROPSKO PRVENSTVO MODELARJEV KATEGORIJE F3J L-16 W. MODELARSKI KROŽEK NA O. Š. ŽIROVNICA SE PREDSTAVI SANDIA SANDHAV/K KOMAR MODEL RV-AVTOMOBILA WILD CAT . ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (40. DEL) LITERATURA IN DOKUMENTACIJA (3. DEL) LETALCE ZA NAJMLAJŠE. RECIKLIRANJE MAKET MAKETARSKI FOTOSTRIP (2. DEL) REVELLOV F4U-1D CORSAIR (1 : 32) "STARE" RV-NAPRAVE ALI NAPRAVE ZA MODELARJE ZAČETNIKE?. NOVOSTI NA TRGU SVETLOBNI EFEKTI (3. DEL) LETEČE LUČI NAKIT IZ NARAVNIH GRADIV ZA JESENSKI VRT ADVENTNI SVEČNIK MINIPREPROGA MIKLAVŽEV ŠKORENJ. UGANKARSKI KOTIČEK ITOH 3 november 1997 1 REPORTAŽA 1. pokal Vega JOŽE ČUDEN Foto: J. Čuden in M. Zidarič Odločitev o izvedbi še enega mednaro¬ dnega raketarskega tekmovanja FAI v Slo¬ veniji se je lani skoraj hkrati porodila pri ljubljanskih in sevniških raketarjih. Čemu bi metali denar za potovanja na tekmo¬ vanja po Evropi, ko pa jih lahko več orga¬ niziramo doma. Tako smo poleg tradi¬ cionalnega ljubljanskega tekmovanja za pokal Ljubljane dobili še enega, ki ga je organiziral ARK Vega iz Sevnice. Seveda terja tudi organizacija prireditve doma do¬ ločena sredstva, toda s tem omogočimo nastope na močnih tekmah mladim mode¬ larjem, kar je v prid njihovemu napredo¬ vanju in razvoju modelarstva pri nas. Sevničani so se odločili svojo tekmo izpeljati poleti na vojaškem letališču v Cerkljah. Od ministrstva za obrambo so dobili dovoljenje in tako so raketni mode¬ larji 12. in 13. julija po dolgem času - nekateri se še spominjajo tamkajšnjega srečanja selenitov Jugoslavije - spet po¬ stavili svoje lansirne naprave ob vzletni stezi cerkljanskega letališča. Organizacijski odbor pod_ vodstvom Marjana Zidariča in Andreja Striclia si je prizadeval zbrati v Cerkljah čimbolj pisa¬ no druščino privržencev raketarstva in jim Anton Šijanec in Miha Kozjek med registracijo modelov raketoplanov omogočiti optimalne razmere za tek¬ movanje. Vsem udeležencem so namreč zagotovili namestitev in prehrano v ob¬ novljenih objektih vojašnice, tako da so se na štartno mesto lahko podali kar peš. Tekmovalcem iz domačih klubov so se pridružili še gostje iz Hrvaške in Češke, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za organi¬ zacijo mednarodnega tekmovanja. Za pravilen potek izstrelitev je bil zadolžen Anton Sijanec, v mednarodno žirijo pa je organizator povabil kot predsednika Jožeta Čudna, delegata v CIAM FAI, člana sta bila še Čeh Tomaš Sladek in Hrvat Krešimir Pavleš. Izvrstne tekmovalne razmere so že na začetku izkoristili tekmovalci v kategoriji raket s trakom, tako da sta bila drug za drugim postavljena dva državna rekor¬ da. Najprej je Igorju Štriclju uspel 8 mi- Sevniška trojka Crnoja, Pfeifer in Štriceli se pripravlja za nastop v kategoriji raket s trakom S6A. Josip Pavlovič, učitelj tehnične vzgoje iz Bjelo¬ varja, se s svojo ekipo redno udeležuje naših tekmovanj. Na letališču v Cerkljah je v kate¬ goriji S6A zabeležil svojo prvo zmago na mednarodnih tekmovanjih FAI. nut in 25 sekund dolg polet, kmalu zatem pa ga je za 15 sekund izboljšal Logatčan ivan Turk. V zraku je že visela prva do¬ mača zmaga. Morda malce nepričako¬ vano pa je v boj za prvo mesto posegel Josip Pavlovič, učitelj iz Bjelovarja, ki je v napeti končnici s šestimi sekundami prednosti dosegel prvo zmago za vse boljše Bjelovarčane. Pri raketoplanih smo bili priča stalnega merjenja moči in primerjave med klasič¬ no zasnovanimi modeli in modeli z zlož¬ ljivim krilom. Čeprav imajo slednji kar ne- Zmage Matica Vrtačnika v S4B se je razveselil tudi Marjan Zidarič, proizvajalec motorjev MACH, saj jo je mladi Ljubljančan dosegel z njegovimi motorji. Drago Perc je eden redkih modelarjev, ki tudi običajne raketoplane izstreljuje z batnega lan- serja. Za to je včasih treba tudi nekaj poguma. kaj prednosti pred klasičnimi, so ti v ro¬ kah pravega mojstra še kako močno orožje, ki lahko manj izkušenim nasprot¬ nikom hitro izmaknejo zmago. Tokrat je to uspelo mlademu Maticu Vrtačniku, si¬ cer mladinskemu reprezentantu, ki je za las prehitel prav tako mladinca v vrstah ARK Vega, obetavnega Miho Pfeiferja. Zal je Kristjan Crnoja po dveh izvrstnih štartih ostal brez modelov in se je moral zadovoljiti z mestom niže na lestvici. 2 november 1997 im, 3 REPORTAŽA Na tekmi je Igor Štricelj uspešno prestal og¬ njeni krst v kategoriji RV-raketoplanov. Kdor ga pozna, ne dvomi, da tudi tu dobrih rezulta¬ tov ne bo manjkalo. V kategoriji S8E je nastopilo šest tek- movajcev, med njimi tudi dva novinca, Igor Štricelj in Domagoj Pavlovič. V ena¬ kovredni tekmi so odločale izkušnje. Raz¬ mere v zadnjem turnusu niso bile več tako dobre kot na začetku, in le Bogu Štempi¬ harju je uspelo vse lete izpeljati do mak¬ simuma. Cehu Taborskemu je zmanjkalo pičlih osem sekund, medtem ko je Turk zapravil zmago že v drugem krogu. Poleg običajnih diplom in pokalov, ki so jih bili deležni najboljši, je najuspeš¬ nejši udeleženec 1. pokala Vega, Ivan Turk, prejel še lepo darilo, intarzijo z mo¬ tivom s Timove naslovnice, ki jo je prispe¬ val Stjepan Crnoja iz Novega mesta. Kljub temu da je bila udeležba neko¬ liko skromnejša, kar je bilo za prvič tudi pričakovati, je bilo tekmovanje zelo dob¬ ro organizirano, zato ni strahu, da v pri¬ hodnje ne bi pritegnilo tudi več gostov iz tujine. Dober glas se daleč sliši. Tekma z RV-raketoplani je znova poka¬ zala nesmiselnost letenja s 40 Ns-motorji, še posebno v izvrstnih razmerah, kakršne so prevladovale oba dneva tekmovanja na letališču v Cerkljah. Modeli letijo iz¬ jemno visoko, tako da za izkušene RV- pilote ni nikakršen problem, doseči šest¬ minutni maksimum. S pol šibkejšim motor¬ jem bi na rezultat v večji meri kot doslej vplivala pilotova veščina. Ob tem pa ni zanemarljiva tudi visoka cena E-motorjev, saj je treba za vsak start odšteti že skoraj tisočaka. V pripravi je slovenski predlog za spremembo pravil, ki ima vse več pod¬ pore tudi pri drugih, tako da se mu obeta potrditev že na naslednjem zasedanju komisije za leteče modele CIAM FAI marca v Parizu. Bogu Štempiharju tokrat tudi izkušeni Jiri Taborsky in mladi Ivan Turk nista bila kos. Timov portret Jure Pirman je doma iz Škofljice pri Ljubljani. S 13 leti je gotovo najmlajši mladinski svetovni prvak. Ta naslov si je priboril v kategoriji eco stan¬ dard na letošnjem ŠP ladijskih modelov v Velenju. Jure se je že od malega zanimal za avtomobile na daljinsko vodenje. Rad jih je vozil, razstavljal ter preučeval njihovo notranjost in delovanje. Rad je sestavljal lego technic, že v tretjem razredu pa je začel sestavljati modele avtomobilov metal kit, makete letal in ladij. Tako si je že zgodaj pridobil veliko ročnih spretnosti in posluha za tehniko. Zelja, da sam izdela čoln, je ostala neizpolnjena, dokler ga ni prijatelj Aleš Hribar, že takrat uspešen tekmovalec, povabil na ogled tekme s čolni. Tako sta se z očetom neko nedeljo odpravila na Koseze in se tako navdušila nad hitrimi modeli čol¬ nov, da sta se skupaj odločila, da se poskusita v tej zvrsti modelarstva. Jasno je, da mlademu nade¬ budnežu, kot je bil Jure, pri takem delu očetova pomoč in izkušnja prideta še kako prav. Nekaj mesecev sta nato žagala, pilila in brusila, dokler pred njima ni stal lesen model čolna, katerega načrt sta našla v reviji Tim. Malo sta ga še spre¬ menila, dodelala in bil je nared za tekmovanja. Že tisto leto (1995) je Jure z njim uspešno nastopil na tekmah, zmagal in osvojil naslov državnega prva¬ ka v kategoriji FSR-E-eco junior. Model se je izkazal kot zelo hiter in tehnično tako dovršen, da bi mu težko našli resno konkurenco. To se je pokazalo tudi naslednje leto na ev¬ ropskem prvenstvu v Duchcovu na Češkem. Jure se je nanj še posebej vestno pripravil in izpopolnil nov model iz ogljikovih in steklenih vlaken, vendar pa se je v odločilni zadnji tekmi spet odločil za starega lesenega in prepričljivo zmagal. Tako si je priboril laskav naslov evropskega prvaka, kar dotlej pri teh letih v naši reprezentanci ni uspelo še nikomur. Kot najmlajši tekmovalec je nato zmagal tudi na mednarodni tekmi na Madžarskem in ob zaključku sezone od Mestne zveze organizacij za tehnično kulturo prejel zlato plaketo za izredne uspehe na tehnično-športnem področju. Kaj bi si tako mlad tekmovalec lahko še želel? Čakalo ga je še svetovno prvenstvo v Velenju, na katerem je bil njegov cilj, še enkrat premagati vse svoje tekmece in osvojiti tudi ta najvišji naziv. Pridno se je pripravljal, izpopolnjeval svoj novi model in treniral tudi na suhem. Kako? Z RV-avto- mobilom, ki doseže 40 km/h, je na igrišču vadil spretnostno vožnjo. Velja za tekmovalca, ki na vodi izkoristi vsako nasprotnikovo napako ter ga prehiti brez nezgod in trkov. Znano je, da je mlada slovenska reprezentanca trenutno zelo uspešna in v samem svetovnem vrhu. Tako je letošnje svetovno prvenstvo minilo v zna¬ menju rivalstva predvsem med našimi tekmovalci. Vsak je želel biti prvi. Kljub vsemu je Juretu uspelo spet že s preizkušenim lesenim čolnom prepričljivo zmagati in dokazati, da ni dovolj samo sreča, temveč da so za uspeh potrebni predvsem zbra¬ nost tekmovalca, natančna in varna vožnja, pa tudi znanje in izkušnje mehanika. Ob velikem uspehu pa ostaja kanček grenkobe zaradi nekorektnega odnosa posameznih članov v klubu. Jure je dosegel v športu veliko, trenutno ne nastopa, vendar pa ni povsem izgubil volje do nadaljnjega športnega udejstvovanja in zagotav¬ lja, da se spet vrne, ko pride čas. Hvaležen je vsem, ki so mu moralno in finančno stali ob strani, s._ V CTKl 3 november 1997 3 REPORTAŽA 1. Evropsko prvenstvo modelarjev kategorije F3J JANKO RANT cionalnega tekmovanja Bled Cup pa smo tudi pripomogli k oblikovanju evro- lige, ki je doslej veljala za nekakšno neuradno evropsko prvenstvo. Končno pa smo dočakali tudi prvo eropsko pr¬ venstvo v kategoriji F3J, o čemer se je na FAI že nekaj časa govorilo. Za or¬ ganizatorja so med kandidati potrdili , Slovaško republiko in mesto Poprad, ki pog^™ češkimi ga naši modelarji dobro poznajo. Me- prijatelji Glede na vse večje zanimanje mode¬ larjev za kategoriji F3J in HLG so tudi tovrstna tekmovanja vse bolj številna. Najbolj privlačno je to, da za ude¬ ležbo na tekmovanjih ne potrebujemo drage opreme in tehnično zahtevnih modelov. Zadostuje že dvokanalna naprava za radijsko vodenje in model klasične gradnje z rebri. Tudi pri nas že nekaj let prirejamo takšna tekmovanja. Na teh tekmovan¬ jih se v primerjavi z disciplino F3B, v kateri smo včasih tekmovali, zbere ne¬ primerno več udeležencev. Poleg tega želimo v tekmovalni šport pritegniti tudi tiste modelarje, ki zdaj osamljeni letijo le za svojo zabavo. Nenazadnje tek¬ movanje ni le samemu sebi namen, ampak tudi priložnost za sklepanje poznanstev in izmenjavo izkušenj z drugimi modelarji. Kranjski modelarji se udeležujemo tudi tekmovanj v tujini. Navezali smo stike z modelarji iz praktično vse Evrope. Z organizacijo zdaj že tradi- I V Popradu se je na prvem uradnem EP zbralo kar precej udeležencev. sto leži ob vznožju Visokih Tater, neda¬ leč od poljske meje. Prvensto se je odvijalo v času od 1 9. do 26. julija 1997. Po organizacijski plati je bilo precej improvizirano, pred- Slovenska reprezentanca na 1. evropskem prvenstvu v kategoriji F3J: tekmovalci Damijan Korpič, Filip Novak, Rajko Grčar (zadaj), vodja ekipe Gregor Zajec ter pomočniki Janko Rant, Boštjan Balaško in Andrej Vogrin (spredaj) vsem pa astronomsko drago. Vsak ude¬ leženec je moral odšteti za udeležbo kar 250 švicarskih frankov. Verjetno je bilo na ta račun precej pripomb, saj so nato ceno za pomočnike spustili na 50 frankov. V spominu nam bo ostalo še po izredni birokraciji, saj smo samo za registracijo modelov porabili celo dopoldne. Slovenska reprezentanca je bila ses¬ tavljena na osnovi lanskih tekmovalnih rezultatov. Iz vsake države so se prven¬ stva lahko udeležili po trije tekmovalci v članski in trije v mladinski konkurenci. Glede na to, da mladincev žal nima¬ mo, so se tekmovanja udeležili samo člani: Rajko Grčar, Damijan Korpič in Filip Novak. Ekipo so spremljali še vodja tekmovanja Gregor Zajec in po- november 1997 TTK£ 3 4 REPORTAŽA močniki Boštjan Balaško, Andrej Vog¬ rin in Janko Rant. Na prizorišču prvenstva nas je pri¬ čakalo deževno vreme z nizko oblač¬ nostjo, predvsem pa za ta letni čas nizke temperature. Predvideni so bili trije tekmovalni dnevi v članski konku¬ renci in dva v mladinski. Čeprav je bil prvi dan še deževen, pa tudi oblaki so bili zelo nizko, je or¬ ganizator vztrajal z izvedbo tekmovan¬ ja, tako, da se je letelo tudi v dežju. Naši tekmovalci so se v teh razmerah odlično znašli, saj so kar po vrsti dose¬ gali maksimalne rezultate. Tako smo bili po prvem dnevu začasno povsem v vrhu. To je vzbudilo precejšnje zani¬ manje za našo reprezentanco. Začeli so nas oblegati razni fotoreporterji ter spraševali po proizvajalcu modelov. Presenečenje je bilo še večje, ko smo jim povedali, da so vse modele izdelali tekmovalci sami, po lastnih načrtih. Os¬ tali so začeli dosti slabše, še zlasti Nemci in Čehi. Tudi favorit evrolige Čeh Pazderka ni pokazal prave forme. Naslednji dan je sicer prenehalo deževati, še vedno pa je bilo vreme precej slabo. Naši so se še vedno od- Damijan Korpič sestavlja svoj model. lično držali. Vedeli smo, da si za dob¬ ro uvrstitev lahko privoščimo le en slab rezultat. Kljub malce slabšemu letenju smo bili po drugem tekmovalnem dne¬ vu še vedno v boju za kolajne, vendar so tudi naši konkurenti že začeli kazati svoj pravi obraz. Nemci so se zbrali in opravili niz odličnih letov. Vse bolj so se v ospredje prebijali tudi Nizozemci, f redvsem po zaslugi Alexa Hoekstre, i je letel praktično brez napak. Nase so opozorili še Avstrijci, Angleži pa so ves čas, sicer neopazno, držali stalno formo. Tretji dan se je vreme vendarle izbolj¬ šalo, na trenutke se je skozi oblake po¬ kazalo sonce in s tem ustvarilo pogoje za termično jadranje. Predvsem pa se je končno ogrelo. S spremembo vreme¬ na pa je našim sreča obrnila hrbet. Fantom ni šlo več gladko od rok. Vsak je naredil še po en slab rezultat. S tem pa so se razblinile tudi naše sanje o Prvi trije od leve proti desni: Nizozemca Jos Kleuskens (2.) in Alex Hoekstra (1.) ter Nemec Filip Kolb (3.) kolajni. Na tihem smo sicer upali, da bodo tudi drugi naredili kako napako. Toda zanesljivi nemški stroj z Edrom, Hinschem in Kolblom je nanizal še po dva dobra rezultata. Prav tako tudi Ni¬ zozemci in Avstrijci niso naredili nobe¬ nih napak. Ekipa je nazadnje pristala na 6. mestu. Morala v ekipi je nekoliko padla, vsem pa je bilo žal zapravljene velike priložnosti. Upanje nam je vlival še Rajko Grčar, ki se je uvrstil med 12 finalistov za naslov evropskega prva¬ ka. Zal tudi on ni imel sreče. Orga¬ nizator mu je za finalni let določil re¬ zervno frekvenco, zaradi česar je mo¬ ral zamenjati kompleten sprejemnik. Prvi finalni let je bil v bistvu velika loterija. Rajko kljub temu, da je obletel velik del terena, ni uspel najti zado¬ voljivega dviganja, ki se je pojavilo šele proti koncu, ko je bil že prenizko za priključitev. Prav tako je izvisel veli¬ ki češki up VVagner, ki je pristal pred Grčarjem, nič kaj bolje se niso odreza¬ li drugi v tej skupini, Mertens, Thornton in Pomberger. Ostali so imeli nekoliko več sreče, saj so v zadnjem trenutku uspeli ujeti dviganje in se obdržati do konca. Nazadnje so odločale sekunde in pristanek. Največ zbranosti je pokazal Alex Hoekstra, ki je osvojil 1000 točk, sledila pa sta mu Stefan Eder z 998 točkami ter Walter Hauplik z 996 točkami. Napetost pred drugim štartom je bila velika. Rajko je v odmoru slekel vetrov¬ ko, in si v naglici pozabil pripeti štartno številko. Seveda so jo sodniki vztrajno zahtevali, nervoza, ki je temu sledila, pa je naredila svoje. Brez pomočnika, ki je namesto, da bi pomagal slediti ostale, iskal štartno številko, Rajko ni vzdržal pritiska in je povsem znerviran pristal kot prvi z borimi 550 točkami. Nesrečno sta končala tekmovanje še Adamek, ki je razbil model, in Eder, najboljši iz predtekmovanja, ki sploh ni uspel pristati v bazi. Wagnerju tudi v drugo ni šlo, saj je zbral le 71 1 točk. Prav tako sta svoj rezultat pokvarila Cubitt in Hauplik ter nekoliko tudi Kolb. Izvrstno je nalogo opravil Pomberger, ki je s fantastičnim letom zbral polnih 1000 točk. Nizozemca Hoekstra in Kleuskens sta še v drugo letela odlično, kar je bilo dovolj za dvojno nizozem¬ sko zmagoslavje, Kolb pa je osvojil bron. Slovenska ekipa se je s šestim mestom kljub vsemu dobro odrezala. Pohvaliti velja celotno ekipo, v kateri so se vsi tru¬ dili po najboljših močeh. Vse stroške v zvezi s tekmovanjem so reprezentantje v celoti krili sami. Posebna zahvala gre Gregorju Zajcu, ki je z ogromno entuzi- azma in z lastnimi sredstvi omogočil na¬ stop reprezentance ter podjetjema MIBO modeli in Sitoprint, kot edinima sponzorjema ekipe. Končni rezultati 1. EP F3J - posamezno Ekipno rrrm 3 november 1997 5 MODELARSTVO L-16 W LUKA ŽNIDARŠIČ To je model kategorije Al, ki je prvič poletel že pred šestimi leti. Izdelal sem ga za tekmovanja Zupanekovega pokala, ki so bila tisti čas zelo popularna. Glavni cilj pri konstruiranju modela je bil, doseči maksimum leta (90 sekund) s trideset¬ metrsko vrvico brez pomoči termike, saj bi le tako lahko brez posebnega truda premagal takrat najboljše na tem tek¬ movanju. Nastal je zanimiv model z iz¬ redno močnimi krili ter trupom, v celoti iz¬ delanim iz ogljikovih vlaken. Vanj sem vgradil rusko kljuko in takrat pri nas še zelo redek t. i. bunt sistem. Le redki tek¬ movalni modeli F1A so bili opremljeni s tem sistemom, kaj šele modeli Al. Na začetku sem imel z zanesljivostjo štartov kar nekaj težav, zato se ta model običaj¬ no ni mogel resnično izkazati. Kasneje sem jih uspešno odpravil, vendar tekmo¬ vanj za Zupanekov pokal potem niso več prirejali. Zaradi starostnih omejitev s tem modelom seveda ne morem več nastopiti na nobenem domačem tekmovanju, goto¬ vo pa bo zanimiv za zagnane mlajše mo¬ delarje, ki so že osvojili tehniko štarta z rusko kljuko. Krila Krilo je precej vitko, saj je razpetina kar 1550 mm, vendar je izredno togo in močno. Pri vleki v zelo močnem vetru sem ga poskušal zlomiti, vendar mi ni uspelo. Kljub temu je dokaj enostavno za izdela¬ vo. Profil krila je bauer DB 65-81. Spred¬ nja letev je izdelana iz zelo lahke polne balze. Nanjo je prilepljena smrekova le¬ tev debeline 3 mm, ki se proti koncu cen- troplana tanjša. Glavni bajonet je neo¬ bičajen, ploščat s prerezom 1 x 7 mm. Medeninasta škatlica za bajonet je prilep¬ ljena v korenu kril, med smrekovo in pred¬ njo letev. S tem sem močno poenostavil korenski del krila, saj bi cevko za okrogli nosilec precej težje vgradil v nosilec. Škatlica in nosilec sta seveda ovita z ogljikovimi vlakni, saj so obremenitve tam največje. Celotna prednja letev in nosilec sta prekrita s tkanino. Centroplan je prekrit z eno plastjo enosmerne ruske ogljikove tkanine, debele 0,08 mm, ter z eno plast¬ jo steklene tkanine 40 g/m 2 . Ogljikova vlakna potekajo vzdolž razpetine krila. To za torzijo sicer ni najbolj ugodno, zato pa vlakna pomagajo glavnemu no¬ silcu pri upogibnih napetostih. Na trgu se namreč dovolj tanka "prava" ogljikova tkanina težko dobi oziroma je izredno draga. Krila so torzijsko dovolj močna, saj za to poskrbi steklena tkanina, katere vlakna potekajo pod kotom 45° glede na smer leta. Ušesi sta prekriti le z eno plastjo stek¬ lene tkanine 40 g/m 2 , kar popolnoma zadostuje. Rebra so iz 2 mm debele balze brez ojačitev, prav tako je iz balze zadnja letev. Vsa občutljiva mesta in prehoda centroplan-uho so okrepljeni s stekleno takanino. Na prehodih so tudi trikotne ojačitve iz balze, kot se vidi na načrtu. Krila so dvojno prekrita s tankim japon¬ skim papirjem in tehtajo okoli 88 g. Vpliv zavihkov krila Verjetno ste na načrtu opazili tudi za¬ vihke krila (winglets), za katere lahko trdim, da so se dobro obnesli. Pripomo¬ rejo predvsem k večji stabilnosti modela, najpomembnejše pa je, da model pri iz¬ strelitvi leti bolj naravnost. Njihova glav¬ na naloga naj bi bila zmanjšanje induci¬ ranega upora in s tem tudi minimalnega upadanja (izgubljanja višine) modela. Zavihki na krilu pripomorejo k večji stabilnosti modela. Mislim, da bi z zavihki lahko pridobil v najboljšem primeru le 5 sekund. Njihov vpliv na letalne sposobnosti je že pri pravih jadalnih letalih izredno težko iz¬ meriti, kaj šele pri modelu. Pri zavihkih krila je najpomembnejši vpadni kot glede na smer leta. Če ni us¬ trezen, naredimo več škode kot koristi. Ta kot naj bi bil okoli dve stopinji navzven glede na smer leta. Le pri pravilnem kotu dobimo na zavihku komponento sile na¬ prej, ki zmanjšuje inducirani upor na kon¬ cu krila. Z zavihki namreč skušamo izko¬ ristiti energijo vrtincev na koncih kril v svojo korist, kar je lahko bolj ali manj us¬ pešno. Rep Rep je v celoti izdelan iz balze, le glav¬ ni nosilec ima zgoraj in spodaj po en pramen ogljikovih vlaken, kar močno pri¬ pomore k trdnosti repa. Diagonalna reb¬ ra so sicer nekoliko bolj zamudna za iz¬ delavo, vendar se splača potruditi, saj kasneje ne bomo imeli težav z zvijanjem. Rep je prav tako dvojno prekrit s tankim japonskim papirjem in tehta 6 g. Smernik Smernik je narejen iz 2 mm debele balze. Krmilo ima na stabilizator prišito z močnim sukancem. Tudi smernik je prekrit z eno plastjo tankega japonskega papir¬ ja- Trup Trup je v celoti izdelan iz ogljikovih vlaken in epoksidne smole. Glava trupa je narejena v kalupu, vanjo pa so bile že med laminiranjem v kalupu vstavljene vse ojačitve ter ploščice iz duraluminija. V korenskem delu sta prilepljeni dve rebri iz 1,5 mm debelega duraluminija. Cev, ki je tudi iz ogljikovih vlaken, tehta 7 gra¬ mov. Tehnologija izdelave celotnega tru- 6 november 1997 mc 3 MODELARSTVO šnjim vklopom deter- me (takoj ko se opra¬ vijo vse funkcije) lah¬ ko izognil trčenju ob tla; zaki primeri pa niso tako redki, saj bunt skriva številne pasti, za katere neiz¬ kušen modelar še ne Nastavitev vseh sistemov Pogled na mehanizem, ki med letom omogoča različne kote višinskega repa. pa je bila podrobno opisana v tretji šte¬ vilk lanskega letnika Tima. V trupu je vgrajen Seliigov časovnik s tremi motiva- torji. Družbo mu delata še ruska kljuka in bunt sistem lastne konstrukcije. Opis obeh bo sledil v naslednjih številkah Tima. Ca- sovnik se vklopi preprosto z laksom. ve; 8. natančno nasta¬ vimo čas od odpetja modela do pomika repa navzdol; ta je seveda močno od¬ visen od hitrosti mo¬ dela v zgornji točki, tik pred odpetjem; 9. natančno nas¬ tavimo čas trajanja nastavitve repa v spuščenem položaju; 10. čas determe nastavimo na dve mi¬ nuti, opravimo izstrelitev z vsemi funkcija¬ mi ter merimo čas leta modela. Seveda se nastavitve nekoliko razliku¬ jejo za vetrovno ali mirno ozračje. Brez Skozi luknjice v trupu je mogoč dostop do vijakov za nastavitev sistemov v modelu. v vodoravni let) doseže precej večjo višino. Težišče modela je na 52 % globine kril. Kljuka je postavljena 10 mm pred težišče. Zaradi precejšne teže model leti dokaj hitro. Zvitje na modelu je nenavad¬ no, saj sta ušesi ravni, oba centroplana pa sta zvita v minus. To omogoča zelo veliko hitrost pri izstrelitvi. Model po odpetju precej pridobi na višini, po moji oceni 10-15 m (seveda le, če vse deluje brez napake). Z višine 40-45 m pa tudi Nastavitev vseh odklonov in kotov je zahtevno opravilo, ki se ga lotimo z do¬ volj potrpežljivosti. To je značilno za vse modele z bunt sistemom, zato se moramo reglaže lotiti čim bolj sistematično. V nasprotnem primeru bomo zanjo porabili še mnogo več časa, večja pa je tudi ne¬ varnost poškodb modela pri trku ob zemljo z veliko hitrostjo. Izognimo se to¬ rej slabi volji in krpanju modelov. Predlagam, da reglaža poteka po na¬ slednjih korakih: 1. model zregliramo tako, da leti pri¬ bližno pravilno v prostem letu; 2. položaj smernega krmila nastavimo za vlek naravnost pri odprti kljuki; 3. kot smernega krmila nastavimo za let v krožnem vleku; 4. optimalno regliramo prosti let; 5. preizkusimo krožni vlek z izstrelje¬ vanjem brez delovanja bunta; model pri izstreljevanju ne sme zaviti iz smeri, v pravo smer ga usmerimo z vijakom za popravljanje smeri pri izstrelitvi; 6. kot višinskega krmila v vleku na vrvi¬ ci nastavimo tako, da se model pri izstre¬ litvi vzpenja skoraj navpično; 7. nastavimo vse sisteme bunta in ob¬ vezno takojšnje delovanje determe; če bo šlo kaj narobe, se bo model samo s takoj¬ V trupu je vgrajen Seeligov časovnik, ruska kljuka majhnega izvijača v žepu praktično ne moremo spuščati modela. Največji prob¬ lem je usmerjanje modela pri izstrelitvi. Ob močnem vetru je popravek smeri dru¬ gačen kot v mirnem vremenu. Precej se razlikujeta tudi hitrosti modela pri izstrelitvi. Zato lahko model v vetru z ustreznimi nastavitvami (z manjšo razliko kotov ter daljšim časom do izravnavanja in bunt sistem. 1 20 sekund trajajočega leta brez pomoči termike ni več težko doseči. Če bi tekmovanja za Zupanekov pokal še prirejali, bi gotovo izdelal skoraj enak nov, vendar nekoliko lažji model. Sam se izdelave ne bom več lotil, mo¬ goče pa si ga bo želel izdelati kdo izmed bralcev. Trenutno vem še za en podoben model, ki ga izdelujejo v Novi Gorici. Kalup za prednji del trupa še imam, prav tako tudi trn za cev, zato je mogoč dogovor o izdelavi takega trupa. TTKf 3 november 1997 7 MODELARSTVO 8 november 1997 TTFvL 3 REPORTAŽA Modelarski krožek na O. š. Žirovnica se predstavi Gregor Štular iz Rodin pri Žirovnici se je pri učenju RV-letenja odločil za model Mihovega spiderja. Model na potrebno višino ponese pomožni motor 1,75 cm 3 , obvladljiv pa je z dvema komandama. Model bamby, ki je nastal prav za učenje ra¬ dijskega vodenja motornih modelov, ima vse lastnosti začetniškega modela. Izdelal ga je Nejc Babič in se z njim naučil pilotiranja. Krmari se z dvema komandama, v višino ga ponese pomožni motor ali pa vzleti s pomočjo visokega štarta. Modelarski krožek na O. š. Žirovnica deluje že četrto leto in v tem času so se učenci že marsiče¬ sa naučili, o čemer priča tudi skupinska fotografija najprizadevnejših članov. Krožek vodi Robert Resman, ki je tudi naš sodelavec. Za raketoplane se je navdušil Matic Gromi z Breznice. Z modelom feniks je premagal vse začetniške težave, njegova želja pa je, da bi se ukvarjal z RV-raketoplani. Januš Šivic se je preizkusil tudi v gradnji čol¬ nov. Model na sliki je tekmovalni čoln kate¬ gorije MC-l/MC-2. Načrt zanj je dobil v enem starejših Timov (1983/84, št. 2) . Model starinskega avtomobila, ki ga je po lastni zamisli izdelal Januš Sivic iz Most pri Žirovnici. Z nekaj očetove pomoči je nastal zelo ličen izdelek. mr 3 november 1997 9 PRILOGA Sandia sandhawk Obdelal: JOŽE ČUDEN Združenje Sandia (zdaj Nacionalni laboratorij Sandia) je že leta 1957 v ZDA začelo z izstreljevanjem raket za potrebe Komisije za atomsko energijo AEC (zdaj Oddelek za energijo). Zdru¬ ženje je prvotno sodelovalo pri projektih, s katerimi bi na podlagi načrtov za jedr¬ ske bombe in izsledkov laboratorijev Lawrence Livermore in Los Alamos razvili uporabno atomsko orožje. Zgodnje San- dijine rakete so služile za raziskave vpli¬ vov jedrskih poskusov v ozračju na vrhnje sloje atmosfere in učinke vetrov pri raz¬ našanju radioaktivnih delcev na velikih višinah. Ko so se v zgodnjih šestdesetih letih končali nadzemni jedrski poskusi, se je zasnova Sandijinega raketnega pro¬ grama spremenila. Preusmerili so se v razvijanje raketnega programa za omo¬ gočanje raziskav zgornjih slojev atmos¬ fere, v testiranje pristajalnih kapsul pri ve¬ likih hitrostih in preučevanje atmosferskih lastnosti, ki bi lahko vplivale na poš¬ kodbe jedrskih glav in širjenje radioak¬ tivnih delcev. Z leti se je združenje vključi¬ lo tudi v programe NASE ter drugih dr¬ žav pri raziskovanja sonca in rentgenske astronomije. Do leta 1976 je Sandia z 19 lansirnih poligonov izstrelila skupno 1225 raket 60 različnih tipov. Večina jih je bila kon¬ struiranih na osnovi obstoječih motorjev na trdo gorivo, mnoge so bile sestavljene celo v isti kombinaciji, kot sta jih uporab¬ ljali NASA in ameriška vojska. Le ena med njimi pa je bila v celoti zasnovana in izdelana v firmi Sandia. To je bila raketa sandhawk. Sandhawk je bil razvit v poznih šestde¬ setih letih kot zgornja stopnja za različne dvostopenjske rakete in so ga najprej preizkušali kot enostopenjsko raketo. Vsega skupaj so opravili tri preizkuse. 11. avgusta 1966 je s poligona Tonopah v Nevadi poletel prvi sandhav/k v okviru skupnega projekta Sandie in NASE. Prvi poskus se je sicer ponesrečil, zato pa je bil uspešen že naslednji 22. avgusta 1968, pri katerem so na višini 186 km nad puščavo v Nevadi opravili rentgen¬ ski astronomski eksperiment. Zadnii start v enostopenjski varianti so izvedli 10. novembra 1974 na poligonu Barking Sands na Havajih. Med poletom z oz¬ nako 281-3 so za potrebe vojnega letal¬ stva izstrelili eksperimentalno sondo lei- nax-lll, namenjeno poskusu s področja fi¬ zike plazme. Med poletom so uspešno zaznavali nizkoenergijske kozmične rent¬ genske žarke. Sandhawk je zadnjič štartal v enostopenjski varianti 10. novembra 1974 z izstrelišča Barking Sands na Havajih (polet 281-3). Motor TE-M-472 s srednjo potisno silo 80 kN in totalnim impulzom 1200 kNs je raketi sandhawk omogočal polete na vi¬ šine okoli 170 km. V kombinacijah s prvo stopnjo terrier ali nike oziroma celo kot prvo stopnjo z dodano manjšo raketo to- mahawk so sandhav/k v šesdesetih in se¬ demdesetih letih uporabljali v znanstve¬ noraziskovalnih projektih Komisije za atomsko energijo. Maketa Sandhawk pomeni izvrstno osnovo za gradnio makete, saj zaradi svoje dolžine in štirih stabilizatorjev omogoča stabilne vertikalne polete ne glede na impulz motorja ali merilo. Maketa je primerna za začetnike, zaradi mikavne barvne sheme pa bo privlačen izdelek v zbirki vsakega maketarja. Večje ko bo merilo, več bo detajlov in laže jih bo izdelati. Kljub temu z velikostjo ne kaže pretira¬ vati. Morda bo še najprimernejše merilo 1 : 10 ali 1 : 1 1. V tem primeru bo pre¬ mer trupa okoli 30 mm. Če pa se z make¬ to nameravate udeležiti tekmovanja in se preizkusiti tudi v kategoriji višinskih maket, mora imeti trup premer najmanj 40 mm torej izberemo merilo 1 : 8. Na maketi prevladuje živordeča barva, zato bo v zraku dobro vidna. Čista aerodina¬ mična oblika bo pripomogla k visokemu poletu, precejšnje število drobnih detaj¬ lov, če jih boste seveda izdelali, pa bo prineslo kar precej dodatnih točk pri sta¬ tični oceni. Med maketarji, predvsem ameriškimi, je sandhawk zelo priljubljen in se na njihovih tekmovanjih pogosto po¬ javlja; leta 1980 je ameriški maketar Matt Steele na svetovnem prvenstvu z ma¬ keto sandhav/k v S5C celo osvojil brona¬ sto medaljo. Kljub spremenjenim pra¬ vilom glede dimenzij in od letos nižjega totalnega impulza (podkategorija S5B - 5 Ns) se lahko začetniki vseeno preizku¬ site v njeni gradnji. 10 november 1997 imr PRILOGA Komar ROBERT RESMAN Spominjam se, da sem pred leti opazo¬ val brata, ki sta se na domačem mode¬ larskem letališču učila letenja z motornim modelom dokaj nenavadne oblike. Začu¬ dil sem se, ko sem izvedel, da sta si tudi gradnjo modela bratsko razdelila. Eden je izdelal krilo, drugi pa vse ostalo. Naj¬ bolj zanimivo pri modelu pa je bilo to, da je bila njegova konstrukcija tako prepros¬ ta, da je bolj sploh ni bilo mogoče po¬ enostaviti, seveda ob izpolnjevanju vseh varnostnih zahtev. Model je bil povsem začetniški in je vse navzoče navdušil z elegantnim in stabilnim letom, kar je za modele, namenjene začetnikom, še pose¬ bej pomembno. Od tedaj je preteklo nekaj let in sem na to zanimivo konstrukcijo modela kar nekoliko pozabil. Letos pa smo s fanti, ki hodijo k modelarskemu krožku in že letijo z jadralnimi RV-modeli, začeli razmišljati o začetniškem motornem modelu, s kate¬ rim bi se najhitreje in s čim manjšimi stroš¬ ki naučili motornega letenja. Ker jim šola vzame veliko časa, se z gradnjo nismo hoteli preveč obremenjevati. Tedaj sem se spomnil omenjenega dogodka in na veselje vseh je nastal načrt, ki je sedaj pred vami in po katerem smo modele tudi izdelali. Morda ne boste verjeli, da je ta model mogoče izdelati v samo osmih urah. Nam je to uspelo. Od prvotnega modela dveh bratov se novi razlikuje le po tem, da ima dodan servomehanizem za plin, ki naj bi mu omogočil nekaj več svobode pri letenju. Ker je v zraku videti kot nekak¬ šen velik komar, smo ga tako tudi poime¬ novali. Za pogon uporablja letalski motorček s prostornino 1,5-2,5 cm 3 . Za radijsko vo¬ denje zadoščajo trije kanali, tako da lah¬ ko krmilimo smer, višino in plin. Krilo Klasična gradnja krila nam omogoča zelo lahko konstrukcijo in ne zahteva za¬ pletenih postopkov, kot je npr. vakuumi- ranie pri krilih z jedrom iz stiropora. Profil krila je znani clark-Y in je zelo pri¬ meren za takšne modele. Rebra, ki so vsa enaka, izdelamo v sendviču iz 2-milime- trske balze. Najprej pa iz 2-3 mm de¬ bele vezane plošče ali 2-milimetrske alu¬ minijaste pločevine izdelamo dva popol¬ noma enaka profila, ki ju uporabljamo kot šabloni za izdelavo preostalih reber v sendviču. Med obe šabloni vstavimo 23 ploščic iz 2 mm debele balze, ki naj bo¬ do nekoliko večje od šablon. Tak sendvič utrdimo z bucikami, da se ploščice ne premikajo. Vse skupaj vpnemo v primež ter rebra z rašpo in brusilnim papirjem obdelamo v ustrezno obliko. Pri tem šab¬ lonski rebri zagotavljata zahtevano obli¬ ko preostalih reber. Hkrati naredimo tudi utor za nosilec. Ko smo z obliko reber za¬ dovoljni, sendvič razstavimo. Ker obe polovici krila spojimo med seboj pod kotom, ki zagotavlja ustrezen V-lom, iz¬ delamo še 5 reber K 1 iz 3-milimetrske vezane plošče, ki so sicer enaka drugim, le da imajo dodatna utora za dela K 7 in K 8, pri velikosti pa moramo upoštevati še debelino opiate iz balze. Za glavni nosilec nam služi smrekova deščica 5x10 mm s pravilno raščenimi vzporednimi letnicami. Vsako polovico krila sestavljamo posebej in ju šele na koncu spojimo med seboj. Zaradi lažje¬ ga in natančnejšega sestavljanja obe po¬ lovici krila narišemo v naravni velikosti. Ker je načrt na prilogi v merilu 1 : 2, ga moramo povečati s fotokopirnim strojem ali prerisati. Predlogo nato pritrdimo na šablonsko desko in začnemo nanjo polagati in lepi¬ ti sestavne dele. Z bucikami pritrdimo naj¬ prej nosilne letvice K 4, torzijske K 3 in zaključne K 5. Mednje pa natančno nani¬ zamo balzova rebra K 2 in jih z belim mizarskim lepilom prilepimo na omen¬ jene letvice. Ko se lepilo posuši, obe polovici krila zlepimo med seboj pod kotom 10°, ki ga določata nosilca K 7 in K 8 iz vezane plošče, debele 4 mm. Eno polovico krila podložimo, da se to med sušenjem ne bi premikalo. Spoj se mora res dobro posušiti, zato ne bodimo nestrpni. Ko je lepilo popol¬ noma suho, vlepimo še rebra K 1 iz vezane plošče in nanje oplato K 6 iz 1,5- milimetrske balze, ki jo prilepimo s kon¬ taktnim lepilom (UHU-greenit). Najprej ukrojimo vse opiate, nato pa stična mesta na rebrih in opiati tanko premažemo s kontaktnim lepilom. Počakamo nekaj mi¬ nut, da se lepilo skoraj posuši in opiate pritisnemo na svoje mesto. Tako lepljenje je hitro in učinkovito, saj lahko oplato trdno in natančno pritrdimo na podlago. Uporabimo lahko tudi belo lepilo, vendar je postopek veliko bolj zamuden, pri nepazljivem lepljenju pa se balza hitro prepoji z vodo iz lepila in se naguba. Ker je ne moremo natančno pritisniti na pod¬ lago, je lahko rezultat takega lepljenja neravna površina. Na konca kril prilepimo balzova bloka K 9 in ju obrusimo v obliko kaplje. Ker predvidevamo, da bo krilo večkrat udari¬ lo ob tla, njegova konca ojačimo še s po dvema trikotnima ploščicama K 10. Krilo je tako narejeno in ga le še prekri¬ jemo s folijo, ki jo primerno napnemo. Pri tem bodimo pozorni na morebitno zvitje, saj morata biti obe polovici krila popol¬ noma enaki. To nam bo omogočilo lep in stabilen let. Trup Trup je pri tem modelu še najbolj pos¬ rečene konstrukcije in prav to mu daje poseben čar. Za gledalce pa je zanimi¬ vo, da lahko opazujejo delovanje ko¬ mand. Iz 8 mm debele vezane plošče izžaga- mo prednji del trupa, izrez za motor pa prilagodimo tipu motorja, ki nam ie na razpolago. Če nimamo 8 mm debele ve¬ zane plošče, lahko zlepimo med seboj dve 4-milimetrski. Zadnji del trupa je iz Modelarska trgovina JJ&sr Na zalogi bogata ponudba: -modelarskega materiala firm: GRAUPNER, MIBO modeli in IGRA -plastičnih maket in pribor firm: ITALERI, HELLER, TAMU A, HUMBROL... • MARIBOR, Strossmayerjeva 11 • CELJE, Ljubljanska 16 Delovni čas: 9.30-13.00 in 14.00-18.00 sobota: 9.30-12.00 VIK 3 november 1997 11 PRILOGA ravne smrekove letvice z vzporednimi let¬ nicami. Na del T 1 jo prilepimo z belim mizarskim lepilom in še dodatno pritrdi¬ mo z dvema lesnima vijakoma. Podvozje Prednje podvozje ukrivimo iz jeklene žice 0 4 mm, na katero s sponkami pritr¬ dimo kolesi s premerom okoli 60-70 mm. Ostrogo naredimo iz jeklene žice 0 2 mm in jo z lesnim vijakom pritrdimo spodaj na zadnji del trupa, Iz vezane plošče, debele 4 mm, izdelamo nosilca za pod¬ vozje T 3 in T 4. Del T 4, ki ima notranji utor prilagojen obliki podvozja, prilepi¬ mo na ploščo T 3 kar z belim lepilom. Ko vstavimo podvozje v utor in ga z vijaki M 3 privijemo na trup, mora biti spoj popol¬ noma trden in negibljiv. Pritrditev krila Tik za nosilcem podvozja prilepimo še okroglo letvico 0 6 mm za pritrditev krila z elastikami. Na zadnjem delu elastiko napnemo kar okoli trupa, da smrekove letvice ne bi po nepotrebnem oslabili. Krilo mora stabilno stati na trupu, zato ga na obeh straneh podložimo z letvicama iz balze, ki ju nato prilepimo na trup. Rep Višinski in smerni stabilizator izrežemo iz 4-milimetrske balze in ju pravokotno prilepimo na trup ter spoj po možnosti še ojačimo s trikotnimi balzovimi letvicami. Robove stabilizatorjev zaoblimo in celot¬ no površino prebrusimo. Za odmik krmil ne rabimo tečajev, saj jih bomo med pre¬ krivanjem naredili kar iz folije. Ko bodo repne površine že prekrite, pritrdimo še ročice za komande. Vgradnja RV-naprave in motorja Iz aluminijaste pločevine, debele 2-3 mm, naredimo 6 konzol za pritrditev servo- mehanizmov, prilagojenih dimenzijam ser- vomehanizmov, ki jih bomo uporabili, in jih z lesnimi vijaki privijemo na spodnjo stran trupa. Tudi izvrtine za pritrditev na¬ redimo po svojih merah. Za povezavo ser- vomehanizmov in krmil uporabimo smreko¬ vo letvico 6x6 mm, ki ji na obeh koncih pritrdimo priključke iz jeklene žice 0 1,2 mm. Na zadnji strani naj bo žica dvojno zakrivljena, na sprednji pa nanjo prilepimo nastavek za vilice z navojem, saj le tako lahko natančno nastavimo komande. Za uravnavanje plina uporabimo samo žico brez letvice, ker je razdalja dovolj kratka. Preden pa na trupu izdelamo vse ko¬ mande in povezave, moramo njegovo ce¬ lotno leseno konstrukcijo 2- do 3-fcrat pre- lakirati z dvokomponentnim lakom, da postane neobčutljiv za gorivo, ki lepila rado topi. Motor pritrdimo na trup z vijaki, ki jih na nasprotni strani z dvema maticama utrdimo pred odvijanjem zaradi vibracij. Z elastikami pritrdimo tudi plastični rezer¬ voar s kapaciteto približno 1,25 dl. Pri¬ poročljivo je med trup in rezervoar pod¬ ložiti kos pene, da zmanjšamo prenos vibracij na rezervoar. Pri močnem trese¬ nju se gorivo rado začne peniti, tako da motor dobi preveč osiromašeno zmes in ne deluje zanesljivo. Povezavo med re¬ zervoarjem in motorjem naredimo iz čim krajših silikonskih cevčic. Ko pritrdimo vse servomehanizme, jih povežemo s sprejemnikom, ki ga dobro obdamo s peno. Prav tako zavarujemo s peno tudi akumulator in vse skupaj vstavi¬ mo v plastično vrečko, ki jo z risalnimi žebljički obesimo pod trup. Anteno in priključne kable speljemo ven, vendar ne skupaj, da ne povzročimo motenj. Ante¬ no izvlečemo na zadnji strani, druge prik¬ ljučke pa na sprednji. Anteno z buciko pritrdimo na smerni rep, preostanek pa pustimo prosto viseti za modelom. Let Zaradi občutljivega podvozja je vzle¬ tanje modela lahko nekoliko težavno, zato priporočam, da prve štarte opravite iz roke. Model zelo dobro jadra in lahko leti z majhno hitrostjo. Pri neveščem pri¬ stajanju pa se rado zgodi, da se model prevrne na nos in takrat lahko kaj hitro zlomimo eliso. Pristajamo enako kot pri jadralnih modelih, ta pa bo pristal tako rekoč sam, le da bo za to dovolj prosto¬ ra. Da bi se izognili poškodbam elise pri pristajanju, v doletu, če je vse pravilno, ugasnemo motor in jo tako zavarujemo pred morebitnim lomom. MATERIAL ZA IZDELAVO MODELA KOMAR Marsikdo, ki se odloči za izdelavo kakega izdelka, za katerega objavimo načrt v Timu, neredko naleti na težave pri nabavi materiala za gradnjo. Zato smo se v sodelovanju z modelarsko trgovino Nebec hobi iz Ljubljane dogovorili, da bodo tam za bralce Tima pripravili komplete materiala, ki je potreben za izdelavo posameznega modela. Tokrat so pripravili vse potrebno za izdelavo in spuščanje opisanega modela komar. Material lahko naročite na naš naslov: Tehniška založba Slovenije, revija TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p.p. 541 Osnovni komplet materiala za gradnjo modela (balza, letvice, vezana plošča, žice, al. profil in vijaki) .4.825,00 SIT Oprema modela in folija za prekrivanje (drobni deli: elastike, vzvodi za krmila, kolesa z obročki, rezervoar, samolepilni trok, folija oracoverj .4.730,00 SIT Motor za pogon modela Magnum 15 GP 2,5 cm 3 . 13.270,00 SIT Pribor za vžiganje motorja (akumulator, kabel za svečko, svečka, steklenica za polnjenje goriva in cevka].4.610,00 SIT RV-naprava Sanvva vanguara z enim servomehanizmom.23.700,00 SIT dva setvomehanizma.5,500,00 SIT Mestna zveza društev za tehnično kulturo Ljubljana Komenskega 7, Mladinski tehnični center Kersnikova 4/111, vabi k vpisu v CELOLETNE IZOBRAŽEVALNE TEČAJE ZA OSNOVNOŠOLCE IN SREDNJEŠOLCE. Tečaji bodo potekali: Osnove modelarstva I četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: izdelki iz papirja, sestavljanke iz papirja, enostavni modeli (za učence na razredni stopnji - 1. in 2. razred). Osnove modelarstva II četrtek od J 6.30 do J 9.00. Teme: izdelki iz lesa, sestavljanke, mo¬ deli (za učence na razredni stopnji - 3. in 4. razred). Letalsko modelarstvo torek, sreda, petek od 15.00 do 1 8.00. Teme: modeli Al, radijsko vodeni modeli in modeli s pogonom na C0 2 (za učence na predmetni stopnji in sred¬ nješolce). Raketno modelarstvo četrtek od 16.30 do 19.00. Teme: rakete s padalom, rakete s trakom, raketoplani in makete (za učence na predmetni stopnji in sred¬ nješolce). Ladijsko modelarstvo torek, sreda od 15.00 do 1 8.00. Teme: modeli motornih čolnov, modeli jadrnic razreda P in G in radijsko vodeni modeli (za učence na predmetni stopnji in sred¬ nješolce). Elektrotehnika in elektronika ponedeljek od 16.00 do 19.00. Teme: osnove elektrotehnike, načrtovanje vezij z računalnikom, tehnologija grad¬ nje vezij. Praktične naloge: vezja usmernikov, oja- čevalna vezja, krmilniki moči, krmilniki motorjev, ipd. (za učence na predmetni stopnji in sred¬ nješolce). Tečaje vodijo izkušeni mentorji z dolgo¬ letnimi izkušnjami in vrhunski strokovnja¬ ki na posameznih področjih. V MZDTK Ljubljana - MTC tovrstno izobraževanje poteka že 25 let in je edino takšne vrste v Ljubljani. Tečaji potekajo enkrat tedensko po tri ali štiri šolske ure v delavnicah Mladinskega tehničnega centra na Kersnikovi 4/111. Cena celoletnega tečaja je 27.000,00 SIT (možnost plačila v mesečnih obrokih s položnico). Vpis v tečaje je še mogoč, in sicer vsak torek, sredo in četrtek od 15.30 do 1 7.00 ure v Mladinskem tehničnem cen¬ tru na Kersnikovi 4/111 ali po telefonu 061/131-22-30. 12 november 1997 mr MODELARSTVO Model RV-avtomobila wild cat SERGEJ in JAN LOKOVŠEK Uvod Avtomobilski modelarji imajo pred le¬ talskimi in ladijskimi kar nekaj prednosti, saj prvi potrebujejo večji travnik, drugi vodno površino, medtem ko avtomobilistom včasih zadošča že malo večje stanovanje. Tekmovanje lahko priredijo na praznem parkirišču ali pa v šolski avli. Avtomobilske dirke so vedno zanimive. Na njih se pokažejo tako modelarjeva natančnost kakor tudi njegova veščina upravljanja modela in tekmovalne izkušnje. Na tekmovanjih vse bolj prevladuje elek¬ trični pogon, ki je enostaven, zanesljiv, ne povzroča hrupa in ne onesnažuje okolice. Med modeli električnih avtomobilov se je na našem trgu nedavno pojavil tudi Schumacherjev model wild cat. Namenjen je modelarjem začetnikom, zato je poenos¬ tavljen do skrajnosti. Po obliki spada med modele tipa "monster". Ti imajo velika kole¬ sa, kar kaže na to, da je model primeren za brezpotja oziroma težavni teren, kot sta pesek ali trava. Tekmovalna kategorija za tovrstne modele se angleško imenuje "Off Road". Model za preizkus sva dobila v Mo¬ delarskem centru na Slomškovi v Ljubljani. V kompletu je prav vse, med drugim tudi pogonski elektromotor vrste Mabuchi 540 vključno z mehanskim regulatorjem hitrosti in potrebnimi kabli. Na koncu kablov je Tamivjin priključek za pogonsko baterijo ter izvoa za napajanje RV-sprejemnika, če ta vsebuje tudi BEC. Opis modela Motor je prirejen za napetost 7,2 V zato za napajanje potrebuje šest celic Ni-Cd. Mehanski tristopenjski regulator hitrosti omogoča tudi vzvratno vožnjo. Hitrost zmanjšuje z vključevanjem dvojnega upora vrednosti 0,3 Q. Podvozje je iz prožne plastike, ki je težko zlomljiva, enake lastnosti pa ima tudi karoserija. Vzmetenje je športno trdo, kot se za tak avto spodobi. Omenili smo že, da je model poenostavljen do skrajnosti: zadnja os je toga in brez diferenciala; vsi sestavni deli pa so že obdelani, z izjemo karoserije. Model ima široke gume nizkega profila, primerne za odprt teren. RV-spreiemnik napajamo kar iz pogonske baterije, kar pa obenem pomeni, da lahko izgubimo nad¬ zor nad avtomobilom, ko se baterije dovolj izpraznijo! Pri servomehanizmu za krmiljen¬ je smeri je vzmet, ki pri zahtevni vožnji pripomore k daljši življenjski dobi servome- nanizma. Na mestu prednjega in zadnjega odbijača pa so plastična kolesca, namenje¬ na "akrobacijam" na cesti. Sestavljanje Model je lahko sestavljiv in ga lahko iz¬ gotovimo v eni uri. Midva sva potrebovala uro in pol. Navodila so zelo pregledna, predvsem pa polna nazornih ilustracij, ki hitro razpršijo kakršen koli dvom. Pri delu ne potrebujemo kakega posebnega orodja, le kleščice, izvijač, škarjice za šasijo in mm 3 november 1997 Takšen je videti minimonstrum na električni pogon. malo dobre volje. Servomehanizma pritrdi¬ mo kar z dvostranskim lepilnim trakom in vežicami. Več časa vzame edino barvanje karo¬ serije, kjer si lahko damo duška. V komple¬ tu je tudi obilo nalepk, s katerimi polepšamo zunanjost modela Položaj RV-sprejemnika je neprimeren, saj je preblizu upora, ki se zelo segreje. Prav tako je zraven upora in elektromotorja tudi antena, zato tu predlagava določene spremembe. RV-naprava Za vodenje sva uporabila Robbejevo dvokanalno napravo megatech junior FP - T2PBK, ki povsem zadostuje potrebam, obenem pa je t. i. volanskega tipa in zato še posebej priročna. Sicer bi lanko upora¬ bila tudi katero od "dvokanalk", ki jih je polno v ljubljanskih trgovinah: Multip- leksovo delto, Sanwin saber ali Robbejev attack. Potrebujemo samo dva servomena- nizma: enega za smer in drugega za regu¬ lacijo hitrosti. Če se odločimo za elektronski regulator hitrosti, pa drugega servomeha¬ nizma sploh ne potrebujemo. Vožnja Avto je lahko obvladljiv, ima dobre pospeške, vozi lahko celo po zadnjih dveh kolesih, pri večjih hitrostih pa zmore celo obrate za 360°. Ob pretiravanju se avto lahko prevrne, vendar mu to ne škoduje. Očitno je zelo trpežen, kar je pisano na kožo predvsem mlajši generaciji modelar¬ jev. Med preizkušanjem sva v preveliki vnemi veliko vozila in spregledala opozorilo, ki pravi, da je treba po vsaki menjavi baterij reveriti, ali nista motor ali upor prevroča, ezultat neupoštevanja je bil pregoreli upor. Hitrost, ki jo model doseže, bi ocenila na ribližno 20 km/h. Z enim polnjenjem aterij pa je mogoče voziti do dvajset minut. Izpopolnitve Pri avtomobilu sva kar takoj naredila nekaj izboljšav. Najprej sva preselila na¬ prej sprejemnik in premaknila anteno na prednji del nosilca baterije, kjer je za to tudi primernejši prostor. Kasneje sva za¬ menjala mehanski regulator z elektronskim in motor Mabuchi 540 z LRP-jevim. Oboje tipa runner sva dobila v Modelarskem cen¬ tru. Preizkusila sva tudi regulator rokraft 100, ki je bil v tem avtu povsem kos nalogi. Končna hitrost je tako večja - hkrati pa tudi poraba baterij. Upor sva tako lahko opusti¬ la, kar naju je močno razveselilo. Opozorilo Podvozje je s spodnje strani povsem odprto, zato mora biti sprejemnik praho- tesen, kot je na primer Multiplexova delta. V nasprotnem primeru ga moramo zaviti v polivinilno vrečko! Model je zelo hiter, za marsikaterega najstnika celo prehiter. Seveda ga vozimo le na za to primernih površinah, nikar pa z njim ne plašimo domačih živali; še manj primerno pa bi bilo če bi se z njim podajali tja, kjer poteka pravi cestni promet! Zaključek Wild cat je kot nalašč za mlajše gene¬ racije, saj je zelo trpežen. Tudi navodila so jasna in razumljiva, čeprav so napisana v angleščini. Opozarjajo na to, kaj smemo in česa ne, kar je zelo koristno. Priloženi motor in mehanski regulator sta povsem primerna za večino modelarjev. Ker je za tako vrsto modela tudi poceni, sva prepričana, da bo reden gost modelarskih tekmovanj. 13 MAKETARSTVO V Sola plastičnega maketarstva (40. del) Literatura in dokumentacija o. del) MITJA MARUŠKO Revije in glasila maketarskih združenj Večina združenj plastičnih maketarjev izdaja svoj časopis, ki ga člani prejema¬ jo v zameno za plačano članarino. To¬ vrstna glasila običajno niso naprodaj, saj niso tržno zasnovana. Skromna sredstva običajno narekujejo skromnejši videz gla¬ sila, čeprav so tudi izjeme, kakršna je francoski trimesečnik La Vitrine du Ma- quettiste. Na 46 straneh najdete ob opi¬ sih gradnje maket tudi arhivske posnetke in izčrpna poročila s tekmovanj. Vsebina je pogosto podrejena interesom avtorjev, ki sodelujejo pri njihovem izdajanju. Članki o domačih zgodovinskih temah in redko fotografsko gradivo so pomembni viri informacij za vse tiste, ki jih zanima zgodovina posameznih letalstev. Finsko glasilo IPMS - Mallari prinaša zanimive članke tudi o sovjetski letalih iz časa finsko-ruskih spopadov. Švedsko združenje izdaja glasilo Scala belgijsko pa Kit. Avstrijsko združenje izdaja glasi¬ lo IPMS Panorama, ki pogosto opisuje zanimiva avstroogrska letala, ki so se bojevala na soški fronti. Letalske revije Med množico letalskih revij, ki obrav¬ navajo predvsem novejše dosežke v letal¬ ski industriji in novosti v vrstah vojnih letalstev, je tudi nekaj revij, ki se posveča¬ jo predvsem zgodovinskim temam. Sko¬ raj vse letalske revije, ki si prizadevajo širiti krog bralcev, imajo tudi rubrike za letalske maketarje. Te običajno prinašajo ocene novih maket in knjig, redkeje članke o zgodovini določenega letala, opremljene z barvnimi profili. Po padcu železne zavese so tudi informacije iz tega dela sveta vse bolj dostopne. V vzhodnoevropskih državah je začela izhajati vrsta novih revij, ki podrobneje obravnavajo domačo letalsko zgodovi¬ no. Omenili bomo le nekaj najbolj zani¬ mivih letalskih revij in poudarili tiste vse¬ bine, ki po kakovosti prekašajo kon¬ kurente. Aero technika lotnicza je poljski me¬ sečnik, ki je v zgodnji devetdesetih letih začel zapolnjevati praznino, nastalo po preoblikovanju poljskega letalskega ted¬ nika Skrzydlata Polska v mesečnik. Po opremi je nekoliko skromnejši, zato pa v njem najdete monografske prikaze z dobrimi načrti v merilu 1 : 72. Med polj¬ skimi občasniki lahko izpostavimo Aero- plan, ki ne skriva svoje maketarske opre¬ delitve s članki o detajliranju posameznih maket in kamuflažah poljskih letal. Med nemškimi letalskimi revijami ima le jet & Prop uredniško politiko, ki zna prisluhniti maketarskim potrebam. V že tako nasičenem publicističnem prostoru si časopis išče poseben prostor z obravna¬ vo zgodovinskih tem, letalsko arheologijo in prikazi gradnje maket. Tudi reklamne¬ ga prostora je dovolj, kar je dobrodošlo vsem, ki jih zanimajo novosti z nemškega knjižnega trga. Francoske letalske revije imajo zelo prepoznavne podobe. Pred leti je prazni¬ no zapolnila izvrstna revija za letalsko zgodovino, mesečnik Avion. Po pestrosti člankov in kakovosti tekstov sega v sam svetovni vrh. To dejstvo potrjujejo tudi posebne knjižne izdaje od zajetnih mo¬ nografij do zbirke, ki bo prinesla zapise o večjih zračnih bitkah druge svetovne vojne. Ista založniška hiša (SARL Le. La Presse, 39 rue A. Briand, 62200 Boulog- ne sur Mer, France) je začela izdajati še revijo Jets, ki se posveča novejši letalski zgodovini. Revijo Jets je mogoče zasledi¬ ti tudi na policah slovenskih kioskov. Air Fan je mesečnik z izvrstnimi reportažami z vojaških letališč in se ukvarja izključno le z novejšo zgodovino vojnih letalstev. V vsaki številki je podrobnejša ocena grad¬ nje nove letalske makete in več krajših ocen ostalih novosti. Fana de 1'Aviation je mesečnik, ki ob zgodovinskih temah namenja vedno več prostora člankom o letalski arheologiji in poročilom o obno¬ vitvenih podvigih na starih letalih. Kot vsi francoski letalski časopisi tudi Fana pri¬ naša ocene novih maket. LK oziroma Letectvi + Kosmonautika je češka revija z dolgoletno tradicijo in izredno širino vsebin. Izhaja kot štirinajst¬ dnevnik na 64 barvnih straneh in pomeni pomemben vir podatkov o letalstvih vzhodnoevropskih dežel. Maketarskim novostim z vselej zanimivega češkega trga je namenjenega dovolj prostora. Small Air Forces Observer (SAFO) je štirimesečnik, ki povezuje ljubitelje letal¬ ske zgodovine manjših dežel. Skrom¬ nejšo grafično opremo bogatijo zanimivi podatki, ki niso dosegljivi v preostalem letalskem tisku. SAFO pa predstavlja tudi združenje ljubiteljev letalstva, ki z vpla- 14 november 1997 fTTM! 3 MAKETARSTVO Čilom članarine podpirajo svoje manj premožne kolege širom po svetu, kar je številnim ljubiteljem letalstva onkraj želez¬ ne zavese omogočalo posredovati vsaj osnovne informacije. Revija premore po¬ sebno ponudbo maketarskin dodatkov, nalepk in maket, ki jih uredništvo prejme kot plačilo v naravi z vseh koncev sveta. (Naslov: SAFO, 27965 Berwick Dr., Carmel, CA 93923, USA) Med britanskimi letalskimi revijami je težko izbirati. Nekaj jih je dosegljivih tudi pri nas. Air Forces Monthly že v naslovu dovolj zgovorno pove, da se ukvarja s poročili o sodobnih vojaških letalih in dogodkih. Ista založniška hiša izdaja tudi Air International, ki je bil desetletja sinonom za kakovosten časo¬ pis o zgodovini letalstva. Na njegovih straneh vse bolj prevladujejo članki o sodobnejših letalih, maketarsko rubriko pa so ukinili. (Naslov: Key Publishing, P. O. Box 100, Avenel, NJ 07001, UK) Aeroplane Monthly vam za ceno 2,70 GBP prinaša 88 strani zanimivega in dobro ilustriranega branja s poudarkom na restavracijskih projektih in zgodovini manj znanih letal. Na straneh Aeroplane Monthly boste prebrali najboljše zgodo¬ vinske prispevke o britanskih letalih, toda žal nič o letalskih maketah. (Naslov: IPC Magazins, Oakfield House, Perrymount Road, Haywards Fleath, West Sussex RH 16 3DH, UK) VVorld Air Povver Journal je trenutno gotovo najboljša letalska revija. Izhaja kot trimesečnik na kar 160 barvnih stra¬ neh, kar se občuti tudi pri ceni številke, ki se suče okrog 13 GBP. Po uvodnih no¬ vičkah lahko preberete daljše prikaze po¬ sameznih dogodkov, nakar sledi osred¬ nja monografija o letalu z barvnimi pre¬ rezi in veliko zloženko. Tej rubriki sledita en ali dva tipološka prikaza letal in na koncu še rubrika o letalskih enotah, ki uporabljajo posamezni tip letala, ter rubrika o vojnih letalstvih sveta. Nekoliko mlajša je sestrska revija Wings of Farne, ki obravnava zgolj letalsko zgodovino pred letom 1960. Osrednja monografija je še razkošneje zasnovana. Z barvnimi profili so ponazorjene vse vrste oznak in kamuflaž, pa tudi vse države, ki so določeno letalo uporabljale. Rubrika tipologije izvedenk predstavlja določen tip letala v vseh možnih izvedenkah. V reviji ne manjka zgodovinskega ozadja udejstvovanja nekaterih eskadrilj in opi¬ sov večjih letalskih bitk oziroma spopa¬ dov širšega obsega, kot sta korejska in vietnamska vojna. Ce si želite dobre enciklopedije, potem združite naročilo revij VVings of Farne in VVorld Air Power Journal. (Naslov: Aerospace Publishing Ltd, P. O. Box 2822, London, W6 0BR, UK) Airpower-Wings sta ameriški sestrski reviji z enakim pristopom - izdatno ilu¬ striranim besedilom o zgodovini letalstva, ki izhajata dvomesečno. Na 54 straneh ne boste opazili dosti reklam, zato pa toliko več fotografskega gradiva. Prispev¬ ki o ameriških letalih so občutno kako¬ vostnejši od tistih, ki obravnavajo evrop¬ sko ali azijsko letalstvo. V posamezni številki naenkrat obdelajajo največ štiri teme. (Naslov: Sentry Books, 10718 VVhite Oak Ave. Box 3324, Granada Hills, CA 91344, USA) Domače revije Slovenska letalska revija Krila sicer nima maketarske rubrike, zato pa v vsaki številki izide del Ospreyeve letalske enciklopedije, ki je razmeroma dober vir strnjenih informacij. Ista enciklopedija izhaja tudi v reviji Obramba. Pomemben vir informacij o letalih na našem nebu se dobi tudi v arhivih knjiž¬ nic. Tam je vredno poiskati nekatere vojaške revije, od tednika Front do me¬ sečnika Glasnik RV i PVO. Med jugoslo¬ vanskimi revijami naj omenimo še Avio revijo in Aerosvet. mn 3 november 1997 15 MODELARSTVO MODELARSTVO Letalce za najmlajše ANTON PAVLOVČIČ V utor na trupu z vsake strani prilepimo polovico krila. Pri tem zgornji rob utora nekoliko obrežemo, da bo krilo stalo v V- lomu. Prilepimo še vodoravni oziroma višin¬ ski rep, pustimo vse, da se dobro osuši in letalce je pripravljeno, da ga poženemo v zrak skoraj tako, kot kaže mala kari¬ katura, izposojena iz starejšega letnika Aero modelarja. Z vso močjo v zrak! Izdelava tega malega letalca ne bo delala težav niti najmlajšim. Treba je le prerisati vse dele na vezano ploščo in jih skrbno izžagati. Srednji del trupa izža- gamo iz 5 mm debele topolove vezane >lošče, oba stranska dela pa iz 3 mm de- aele, po možnosti čim lažje vezane ološče. Ce nimamo lahke vezane plošče, lahko uporabimo 2 mm debelo tršo bal¬ zo. Ob srednji del prilepimo oba stran¬ ska dela in na koncu trupa med oba dela smerni rep, izrezan iz 1,5 mm debele balze. MERILO 1 :1 1x BALZA 1,5mm 1xVEZAN LES 5mm TIMOVI OGLASI PRODAM RV-napravo delta star z dodatno opremo (dva servomehanizma, sprejemnik, sprejemniška škatlica, baterije Sanyo 600 mAh, stikalo za vklop in izklop sprejemnika ter dva kabla za polnjenje baterij). Napra¬ va je stara dve leti in je v brezhibnem stan¬ ju. Prodam tudi polnilnik Graupner-multila- der 6 E ter model jadralnega letala. Cena kompleta je 30.000 SIT. Ob nakupu poda¬ rim starejše številke revije Tim. Luka Lotrič Ševlje 49 4227 Selca Tel.: (064) 641-366 PRODAM model čolna Robbe eco-star z mo¬ torjem power 600/24, osjo, kardanom, eliso, krmilom in hlajenjem. Cena za vse skupaj je 9.000 SIT. Prodam tudi model čolna delfin, 750 mm, z motorjem power 710/12 ter os, kardan, eliso in krmilo. Cena je 10.000 SIT. Prodam še dva paketa celic 1700 mA, 7,2 V. Cena je 2.000 SIT za kos. Vse je malo rab¬ ljeno. Peter Zorc Brinje 1/28 1290 Grosuplje Tel.: (061) 772-217 (popoldne) PRODAM motorček s prostornino 4,05 cm 3 , s propelerjem in svečko. Prodam tudi elek¬ trični štarter do 15 cm 3 , akumulator 2 V 10 Ah, povezovalni kabel za vžiganje svečke, spiner in rezervoar za gorivo 1 80 ml. Vse je novo, nerabljeno - 20 % ceneje. Gregor Arnež Posavec 80 4244 Podnart Tel.: (064) 731-533 (popoldne) ZELO UGODNO PRODAM popolnoma nov komplet jadralnega letala spectra firme Great Planeš, razpetina kril 2000 mm, z elektromotorjem goldfire 550 in propeler¬ jem (navaden + sonictronics, zložljiv z re¬ zervnimi kraki) ter veliko drobnarij in model hidrogliserja tornado skupaj z motorjem astro, regulatorjem tekin marine in servome- hanizmom (evropski prvak 1996). Prodam polnilnik (čip U2400) za polnjenje 1-10 celic Ni-Cd od 100-4400 mAh s tempera¬ turnim senzorjem (polnjenje nastavljivo po času) skupaj z usmernikom (15V/5 A). Prodam tudi novo napravo Graupner FM214 40 MHz za nizko ceno. Miha Holc Archinetova 9 1 000 Ljubljana Tel: (061) 140-65-02 E-mail: janez.holc@ijs.si UGODNO PRODAM RV-napravo Graup¬ ner mc-15 z vso dodatno opremo (original¬ ni kovček, pas ...). Cena je 300 DEM. Pro¬ dam tudi malo rabljen motorček MDS 46, 6,5 cm 3 za 80 DEM. Tel.: (0602) 23-384 (zvečer) ZELO UGODNO PRODAM dobro ohranjen model čolna komet z vso opremo. Dodatne informacije dobite na naslovu: Blaž Mihelič Ul. Heroja Rojška 3 3000 Celje Tel.: (063) 451-904 16 november 1997 ITCIII 3 TTE.il 3 november 1997 25 MAKETARSTVO Recikliranje maket JURE MIUEVIČ Foto: Lidija Katic Star sem bil dvanajst let, ko sem dobil čudovito darilo. Mama mi je iz Londona prinesla Monogramovo maketo B-17 v merilu 1/48. V škatli je bil tudi zvežčič z napotki za izdelavo diorame v boju poš¬ kodovanega letala. Nadaljevanje je spo¬ minjalo na klasično tragedijo. Diorame nisem dokončal nikoli; ožgani, prevrtani in z nekajmilimetrskim slojem barve pre¬ kriti Boeingov bombnik pa se je desetletje in dlje valjal po kotih moje sobe. Danes je ta ista leteča trdnjava razstav¬ ljena na dele in čaka na predelavo v su- perlovca YB-40. Panelizacija, kovice in imitacija platnenih krmilnih površin ne kažejo sledov barve ali lepila. Razen nekaj lukenj in ožganin se deli ne raz¬ likujejo od pravkar odrezanih s plastične¬ ga drevesca. Preprosta zvijača mi je prihranila slabih 6000 tolarjev. Odstranjevanje barve z makete Za odstranjevanje barve uporabimo čistilo za pečice in ražnje. Dostopno je v vsaki samopostrežni, proizvajalec ter znamka pa nista pomembna. Čistilo mo¬ ra biti lužnato, ker bo le tako odstranijo barvo in ne bo poškodovalo makete. Če je mogoče, maketo razstavimo ter odstra¬ nimo nalepke, ker bo čistijo tako lažje doseglo barve pod njimi. Čistilo po ma¬ keti razpršimo v ne pretankem sloju. Ma¬ keto damo nato v plastično vrečko, jo za¬ vežemo ter pustimo pri miru nekaj dni. Letalo je razstavljeno in krepko namočeno v čistilu. Nalepke smo odstranili s hitrim pote¬ gom lepilnega traku. Trdno zlepljenih delov ne lomimo in pustimo čistilu, naj opravi svoje. Tamiyjin kratkokrili zero (hamp) v merilu 1 : 48. Barva je dosti pretemna, spoji niso kitani, drobnih napak je veliko, vendar ne manjka noben del, skratka, idealen pacient za našo terapijo. zacije ali profilov gum. V takih primerih barvo iz razpok odstranimo z zobotreb¬ cem. Pri posebno trdovratnih madežih postopek ponovimo. Čistilo brez poš¬ kodb odstrani barvo tudi s prozornih površin. Zal pa bodo ostale vidne praske, od lepila razžrta površina in druge mo¬ rebitne napake, ki smo jih naredili še med sestavljanjem. Te lahko odstranimo z rahlim brušenjem, poliranjem in lakira¬ njem. Postopek da dobre rezultate pri vseh vrstah barv, med lepili pa najboljše pri kontaktnih. Nezaželenih stranskih učin¬ kov ni. Deli se sicer ob grobem ravnanju hitreje zlomijo, vendar je ta krhkost brž¬ kone posledica starosti plastike. Če imate tako kot jaz polno vitrino maket, ki bi jih radi še enkrat sestavili, je to prava stvar za vas. S čistilom za 500 SIT sem tako očistil deset manjših letal in dve večji; prihranek pa izračunajte sami. Čiščenje delov: ugreznjene panele očistimo z zobotrebcem. Pri delu pazimo na roke in oči in obvezno uporabljamo rokavice. Potem s krtačo ali odsluženo zobno ščet¬ ko in vodo odstranimo barvo. Dele v umi- valni skledi dobro speremo, lahko pa jih tudi pustimo v čisti vodi še kakšno uro. Delov ne spiramo nad umivalnikom, da nam ne uidejo v odtok. Pri delu uporab¬ ljamo rokavice in pazimo, da čistilo ne zaide v oči. Staro za novo! Maketa je popolnoma očiščena. Nižje od trupa lahko vidite popolnoma prozoren pokrov kabine. Moj hamp bo reinkarniran v barvah japonskega asa Tanimizuja. Čistilo zmehča barvo, oslabi ali celo odstrani pa tudi lepilo. Maketa tako sama ali pa z malo pomoči razpade na sestavne dele. Nekaj dlje traja le čiščenje drobnih odprtin in razpok, npr. paneli- Postopek je še posebej dobrodošel pri maketah, ki niso več dostopne na trgu. Tako lahko še enkrat preizkusite svoje znanje in spretnost na modelih, ki ste jih že davno odpisali. 26 november 1997 inm 3 MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (2. del) Revellov F4U-1D corsair n : 32 ) MITJA MARUŠKO Notranjost trupa v repu letala Prostor za repno kolo in pristajalno kljuko je dobro viden, ko sta obe loputi odprti. Nedetajlirane stranice trupa so pravo nasprotje goste rebraste strukture v pravem letalu, zato vso notranjost opre¬ mimo z debelejšimi plastičnimi trakovi. Gradnja rebraste strukture v repu je precej zamudna. Šablono za oblikovanje nosilne pre¬ delne stene si izdelamo iz kartona. Ob gradnji skrbno pazimo na skladnost leve in desne polovice. V notranjost repa vgradimo tudi dve pregradni steni. Stena ob korenu repa nosi tudi ogrodje pod¬ vozja. S tankimi plastičnimi nitmi pona¬ zorimo vodila za smerno repno krmilo in krmilni drog za višinska krmila. Revellovo podvozje je masivno in po¬ trebno nekaterih popravkov. Eduardovi deli za detajliranje so pretanki, zato se lotimo samogradne dopolnitve masivne¬ ga podvozja. Od Revellovih delov ohra¬ nimo le vilice za repno kolo. Vse druge dele izdelamo iz debele plastike, ki jo na¬ vrtamo in ustrezno graviramo. Tanko vlečeno plastično nit mehčamo s tekočim lepilom, medtem ko jo ovijamo okrog debelejše plastične cevi. Masivno povratno vzmet izdelamo iz debelejše plastične cevi, okrog katere na¬ vijemo tanko vlečeno plastično nit, ki jo med navijanjem mehčamo s tekočim lepi¬ lom. Le dobro omehčana se lepo ovija. Tudi pristajalno kljuko izdelamo v pravil¬ nih merah. Kolesni prostori v krilu Starejše Revellove makete so običajno imele tudi gibljive dele. Tej funkciji so pod¬ redili verodostojnost detajlov na pod¬ vozju, kar enako velja za corsairjevo ma¬ keto, ki je nekoliko pomanjkljiva, ko gre za podrobnosti v kolesnem prostoru. V notranjosti krila ni nikakršnih pregrad, rebrasta oplatna opora na krilu pa je ob¬ likovana le kot blag relief. Notranjost ko¬ lesnega prostora smo temeljito obrusili, nato pa s papirnatimi šablonami izmerili prostor, ki ga je treba zapolniti z novimi plastičnimi pregradami. Corsairjev koles¬ ni prostor ima dva dela. V prvem je na vzdolžnik krila pritrjeno podvozje, v dru¬ gega pa se umakne kolo pri uvlačenju podvozja. Zahtevna struktura kolesnega prostora je na fotografiji dobro vidna. Prednji in zadnji pros¬ tor deli vzdolžnik krila. Na zgornji polovici krila so vidni tudi detajli v vstopniku zraka v korenu krila. Na spodnji strani krila pa je viden izrez za loputo hladilnika. Iz primerno debele plastike izdelamo najprej vzdolžnik krila, ki hkrati daje oporo tudi obema polovicama kril, zato je v nevidnem polju nekoliko večja. Na mestu, kjer v kolesni prostor sega hidrav¬ lična noga podvozja, je vzdolžnik neko¬ liko nižji. Vidne stranice detajliramo še s tankimi trakovi. V naslednjem koraku pri¬ lepimo stranice zadnjega kolesnega pro¬ stora, jih ob stiku s krilom ojačimo in med obe stranici prilepimo vzporedne plas¬ tične trakove. Tudi v prednjem kolesnem prostoru prilepimo stranske stene in jih detajliramo s plastičnimi trakovi. V koles¬ nih prostorih sicer kar mrgoli cevnih insta¬ lacij in tudi corsair ni izjema. Na notran¬ jo stran vzdolžnika prilepimo še hidrav¬ lične vzvode za obe loputi, ki zapirata kolesni prostor. Ker smo se odločili eno od kril izdelati v pregibu, moramo pri iz¬ delavi sten kolesnega prostora še pose¬ bej paziti, saj zunanja stena tvori tudi pregrado ob prelomu krila, kamor bomo vgradili številne detajle. Tudi sestavni deli vzdolžnika morajo biti ustrezne dolžine, saj bodo tvorili ključne člene pregibnega mehanizma krila. * Ko so krila sestavljena, je vgrajene po¬ drobnosti kar težko opaziti, vendar brez njih ne gre. Na robovih zadnjega koles¬ nega prostora smo odstranili oporne ro¬ bove, ki služijo za pritrditev loput. Teh opor pa nismo odstranili v prednjem ko¬ lesnem prostoru. Celotno notranjost po¬ barvamo z zeleno barvo "interior green". Strojnično gnezdo Črtne risbe služijo za pripravo pravilne posta¬ vitve predelnih sten v strojničnem gnezdu. Žal ni veliko maketarskih dodatkov, ki bi jih pri gradnji strojničnega gnezda resnično potrebovali, zato smo nekatere od njih nekoliko prilagodili. Verlindnov komplet za detajliranje corsairjeve make¬ te v merilu 1 : 48 smo uporabili za obli¬ kovanje notranjosti strojničnega gnezda. Barvna ilustracija v publikaciji F4U Cor¬ sair In Color je služila kot vodilo za bar¬ vanje in vir nekaterih detajlov. Čeprav ameriška firma Robertis Details izdeluje strojnice browning 12,7 mm, smo tri stroj¬ nice za naš corsair izdelali v samograd¬ nji. V samogradnji izdelani deli čakajo na vgra¬ ditev. Izrez nad strojnicami bomo kasneje prekrili z oplato. TTKI 3 november 1997 27 RADIJSKO VODENJE V zgornje polovice krila vrežemo odpr¬ tine. Površinske gravure ne smemo brez¬ pogojno upoštevati, saj izrez zahteva po¬ pravek. Na robove prilepimo tanke plas¬ tične trakove. Stene strojničnega gnezda in nabojnikov izdelamo iz tanke plastike. Vse notranje dele moramo dobro umeriti, da se lepo prilegajo obema polovicama kril in jima dajejo oporo. V nabojnike namestimo Eduardove ko¬ vinske naboje (48-041). Kovinska vodila od nabojnikov do strojnic izdelamo s pre¬ oblikovanjem vodil, ki so sicer na voljo v merilu 1 : 48. Za izdelavo potrebujemo kar dva Eduardova kompleta. Notranjost strojničnega gnezda pobarvamo z ze¬ leno "interior green". Strojnice so temne kovinske barve, vodila za naboje pa sre¬ brna. Ustja strojnic pri corsairju ne štrlijo iz kril. Odprtine na čelnem robu kril je treba Strojnično gnezdo je pobarvano v skladu z barvno predlogo. povečati, kar storimo z enim od debelej¬ ših zobnih svedrov. Okrog njih vgravi¬ ramo še rob opiate, ki tvori ustje okrog vsake od treh strojnic. Revellovo krilo ima za 1 6 mm premajh¬ no razpetino. V levo krilo, ki smo ga skle¬ nili zgraditi brez pregiba, zato vgradimo vsadek. Nekaj debelejših kosov plastike prilepimo prečno med srednjim delom krila in njegovim pregibnim delom. Dob¬ ro prilegajoče se kose nekoliko tanjše plastike pa nalepimo na površini. Cia- noakriiatno lepilo je izvrstno lepilo, polni¬ lo in kit. Proces lepljenja poteka hitro in površino lahko brez večjih težav tudi obrusimo. Za to opravilo potrebujemo le nekoliko več lepila. Z nekaj nanosi Tami- yinega kita prekrijemo še preostale ne- ravnine in površina je pripravljena za graviranje. Vsadek na desnem krilu ni potreben, saj bo izdelava pregiba terjala korenite spremembe na krilu, ki hkrati pomenijo tudi njegovo podaljšanje. "Stare" RV-naprave ali naprave za modelarje začetnike? DR. JANI. LOKOVŠEK Uvod Naslov "stare" ni najbolj primeren, bol¬ je bi bilo reči naprave starejše generaci¬ je, saj je en model šele ravnokar prišel na trg. Davno so minili časi, ko so računalni¬ ki osvojili svet in tudi naprave za daljin¬ sko radijsko vodenje modelov. Danes ima skoraj vsak zahtevnejši modelar ra¬ čunalniško podprto napravo. Vendar pa je kar nekaj področij, kjer lahko shajamo tudi s preprostejšimi napravami. Tako so skoraj vse modelarske firme ne samo ohranile, temveč celo ponudile nove iz¬ delke v obliki klasičnih, če smemo tako reči, štirikanalnih RV-naprav. Vse preizku¬ šene naprave so dovolj kakovostne in kot nalašč za vodenje začetniških letalskih modelov. Mnoge imajo tudi možnost za razširitev, bodisi za vsak primer, ali pa je to dediščina časov, ko so bile še paradni konj posa¬ mezne firme. Tako je mogoče pri Nebcu dobiti Sanvvin vanguard za 23.700.00 SIT, pri Mladem tehniku Mul- tiplexov europa sprint za 26.740,00 SIT, v Modelarskem centru Futaba/Rob- bejev skysport 4 za 25.300.00 SIT in pri Remiku v BTC (hala D) Graupnerjev FM 314 za 23,400 SIT. Graupnerjeve izdelke je mogoče dobiti tudi še pri Nebcu in Mladem tehniku. Vanguard je kakovosten singapurski iz¬ delek. Pod svojim imenom ga prodajajo številne ameriške firme pa tudi Sanwa in smo ga v Timu že enkrat opisali. Pripom¬ nim lahko le, da ga sam uporabljam že skoraj dve leti in sem z njim zelo zado¬ voljen. Oddajniku sem dodal še peti ka¬ nal, baterijo "v kosu" in kratko anteno. Kljub taki anteni ima naprava še vedno doseg, kakršnega omogoča krmiljenje letalskih modelov vrste HLG in motornega zmaja. Europa sprint je nemški izdelek firme Multiplex. Od vseh ponuja največ in je zato tudi za odtenek dražji. Komplet vse¬ buje imeniten sprejemnik (micro 5/7). Skysport 4 je letošnja novost, narejena prav za krog letalskih modelarjev začet¬ nikov. V ta namen ima že serijsko vgrajen modul učitelj/učenec. Zvesto mi je služil vse poletne počitnice in niti enkrat se mi ni primerilo, da bi podvomil o zaneslji¬ vosti radijske zveze. Graupnerjeva naprava FM 314 je v proizvodnem programu že dali časa, kar ji lahko štejemo samo v dobro. Zakaj bi menjali nekaj, kar dobro? je preizkušeno V vseh kompletih dobimo oddajnik, sprejemnik, en standardni servomehani- zem in nekaj nujno potrebnih drobnarij, kot so npr. kristali, škatlice za baterije, sti¬ kalo in podobno. Vse so predvidene (tudi) za navadne baterije in prav nobe- Graupnerjev FM 314 je v osnovi predviden za štiri, razširljiv pa do sedem servomehanizmov. V kompletu je nov sprejemnik. na nima v kompletu akumulatorjev Ni-Cd. Starejša europa sprint in FM 314 imata na voljo še vrsto dodatkov, ki pridejo prav pozneje, ko modelar napreduje v svojem znanju ali pa zgradi zahtevnejši model. Oddajniki Kaj je skupno vsem štirim oddajnikom? V NF-delu imajo integrirano vezje NE 5044, ki je bilo pred leti razvito prav za naprave za daljinsko radijsko vodenje. Ta imenitni čip ima sedem analognih vho¬ dov, kar omogoča preprosto krmiljenje do sedmih servomehanizmov, to je z eno¬ smerno napetostjo. Prav analogni raču¬ nalniki so pred leti sprožili revolucijo z mnogimi dodatnini funkcijami, kot so npr. Drosta zamenjava smeri in velikosti ter vrste raznih mešalnikov. preprc hoda november 1997 iim, 3 28 RADIJSKO VODENJE Skysport 4 Futaba/Robbe je zagledal luč sveta leta 1997. Ima že vgra¬ jen modul učitelj/učenec. Tudi Multiplexov europa sprint lahko razširite do sedem sevomehaniz- mov. Stanje baterij kontroliramo z analog¬ nim kazalčnim instrumentom, pogrešam pa opozorilni zvočni signal, ki včasih pri¬ de še kako prav. Ločen VF-del ali modul ima samo van- guard, ki ga preprosto zamenjamo, ko želimo zamenjati frekvenčno območje, pri drugih treh pa je vse vezje na eni ploščici. Po obliki ohišja vanguard in skysport 4 pripadata generaciji oddajnikov, ki jih med vožnjo držimo v rokah. Imata tudi ročaj za nošenje. Na tak sistem so prise- Oddajnik Sanvva vanguard je znan širom po svetu. Ima izjemno solidno in prikladno ohišje. gali predvsem Američani, na stari celini pa smo oddajnik raje imeli obešen okoli vratu oziroma vstavljen v pultu. Tak sis¬ tem se je zdel primernejši za zahtevne modele, da so bile roke bolj proste. Sem spadata europa sprint in FM 314 in je zanju mogoče dobiti tudi pult. Res pa je, da je z razvojem nekaterih kategorij (HLG) spet narasla potreba po prej ome¬ njenem načinu držanja oddajnika. Smer hoda zamenjamo pri sanvvi in skysportu preprosto s stikalom, pri europi in FM 314 pa moramo odpreti oddajnik in obrniti priključek tega kanala. Tudi za zamenjavo kristala je treba pri europi in FM 314 sneti zadnjo steno, medtem ko je pri drugih dveh ta dostopen od zunaj. Zato pa tak način omogoča preprosto iz¬ biranje zaporedja kanalov kar z zapo¬ redjem priključkov. Število kanalov oziroma možnih kon¬ trol servomehanizmov je omejeno na štiri. V vanguardu in skysportu je tiskano vezje sicer narejeno za pet kanalov, vendar je Europo lahko obesimo okoli vratu s pomočjo nosilcev. peti (ter 6. in 7.) prevezan (izločen). V europi in FM 314 pa je na voljo vseh se¬ dem priključkov ka¬ kor tudi prostor za stikala oziroma po¬ tenciometre. Prostor za razšir¬ itve in dodatna sti¬ kala imajo vsi odda¬ jniki, dodatke pa ponujata zazdaj le Multiplex in Graup- ner. Kratko anteno lah¬ ko preprosto natak¬ nemo (privijemo) le na europo in FM 314, za preostale pa je potreben malo daljši poseg. Modul učitelj/uče¬ nec je v skysportu že vgrajen, enako tudi v europi. Kupiti mo¬ ramo le še poseben kabel za povezavo. Kot veste, lahko povežemo oddajnika učenca in učitelja tako, da lahko učitelj pomaga učencu pri vodenju modela ozi¬ roma ga prevzame, ko je to potrebno. Našteta sistema se razlikujeta v tem, da ima pri Futabi učitelj tipko. Učenec lahko vodi model le, dokler je tipka pritisnjena. Na tak način so pri tej firmi zagotovili potrebno pozornost učitelja, saj se ta zaveda, da je ob spustu tipke model spet "njegov". Za učitelja je najbrž udobnejši Multiplexov pristop, kjer je preklop izve¬ den s stikalom za vklop, kar pa je stvar okusa. Tiščati tipko dalj časa je zoprno, vendar pa lahko učitelj tako hitreje reagi¬ ra v kritičnem položaju. Signal, ki predstavlja povelja, imamo torej na voljo na priključku za kabel uči¬ telj/učenec. Tak priključek je koristen tudi za tiste imetnike osebnih računalnikov, ki želijo uporabljati simulator letenja z mo¬ deli. Tak simulator namreč jemlje signal kar iz NF-dela oddajnikal V sanvvi je prostor za tak priključek že predviden in ga je mogoče dograditi, pri FM 314 pa je potreben poseg elektronika. Izsevana moč oddajnikov je povsod blizu dovoljenih 100 mW. Še največ pa je dal od sebe Graupnerjev FM 314. TIK 3 november 1997 29 RADIJSKO VODENJE Čas trajanja baterij oddajnika določa poraba, ali če hočete, požrešnost posa¬ mezne naprave. Najvarčnejša je sanvva s 100 mA, europa sprint rabi 125, graup- ner 1 80 in futaba kar 235 mA. Pri min- jonkah kapacitete 600 mAh to pomeni 6 ur za vanguard, po več kot štiri ure za europo, več kot 3 ure za FM 314 in več kot dve uri za Futabin oddajnik. Futaba ima pač od vseh oddajnikov najkrajšo anteno in zato rabi tudi več, da doseže enak učinek kot npr. drugi oddajniki z daljšimi antenami. Firma priporoča ba¬ terijo kapacitete 1080 mAh, s katero bi dosegli več kot štiriurno obratovanje. Dolžine anten so pri skysportu le 475 mm, 1280 mm pri sanwi, 1400 pri multi- plexu (I) ter 1150 pri FM 314. Zaradi kratke antene je skysport kar priročen, plačujemo pa to z večjo porabo. Sprejemniki Prav vsi sprejemniki omenjenih naprav so primerni za krmiljenje letečih modelov in vprašanje izbire je odvisno zgolj od tega, na katero firmo kdo prisega. Naj¬ večji doseg, ko ni v bližini drugih naprav, ima vanguard. Pri skupinskih tekmova¬ njih, kjer je hkrati vključenih več oddaj¬ nikov in je okolje takorekoč nasičeno z radijskimi valovi, pa se najbolje odreže Multiplexov sprejemnik (micro 5/7) ven¬ dar so drugi slabši le za odtenek. Multiplexov in Futabin sprejemnik sta zgrajena okoli znamenitega integrirane¬ ga vezja TA7761 F, ki se je pred leti pro¬ slavilo v minisprejemniku firme JR; ta je postal osnova tudi za Graupnerjeve spre¬ jemnike serije "C". Sanvvin sprejemnik vsebuje Motorolin čip MC 3361, vendar uporablja v njem le MF-ojačevalnik in FM-detektor. Mešalnik so naredili ločen s FET-tranzistorjem 2SK312. Ima pa le en uglašen vhodni krog, medtem ko micro 6/7 in R155 premoreta po dva. Tudi Graupnerjev sprejemnik C-16 uporablja podoben princip, le da so za mešalnik uporabili inegrirano vezje TDA6130, ki je bližnji sorodnik znanega S042P. Preo¬ stali del sprejemnika pa ima v MF-delu in detekciji TA7761P. Vanguard in C-16 sta narejena v klasični, druga dva pa v tehniki SMD. Vsi štirje imajo kakovosten piezoelektrični MF-filter, ki zagotavlja dobro ločevanje sosednih kanalov. Napajanje VF-dela sprejemnika je pri vseh dobro stabilizirano. Zanimivo je na¬ pajanje zadnjega integriranega vezja v verigi, saj ta določa velikost signala na izhodih za krmiljenje servomehanizmov. Pri vanguardu in C-16 dobi premikalni register polno napajanje in ima za to tudi največji signal (4,5 V). Pri multiplexu in futabi pa je zadnji čip napajan s stabi¬ liziranega izvora 3 ali 4 V in je za to tudi nivo izhodnega signala nižji, le po 2,9 do 3,8 V. To seveda ne pomeni proble¬ mov, dokler se držimo določene firme, paziti pa moramo na združljivost. Število priključkov za servomehanizme je pri multiplexu in FM314 sedem, pri fu¬ tabi pet, pri vanguardu pa šest do se¬ dem. Na zadnjem, sedmem priključku imamo tam baterijo ter možnost dveh prevezav. V prvi je to sedmi kanal, v drugi pa NF-signal in tako imenovani priključek DSC (Direct Signal Connec- tion). Nanj lahko pripeljemo NF-signal neposredno iz oddajnika po kablu in se tako izognemo nadležni radijski zvezi, ki ne sodi v urbano okolje. Obenem pa lah¬ ko ta signal uporabljamo za prisluško¬ vanje radijski zvezi (motnje!), preverjanje delovanja in seveda uglaševanje spre¬ jemnika. Pri Multiplexu imenujejo DSC- povezavo "closed-loop", ki pa nima nič skupnega s podobnim pojmom v elek¬ troniki. Futabin R-115 omogoča priklju- Multiplexov sprejemnik micro 5/7 dobimo v trgovini tudi posebej. Futabin R118 je eden najboljših sprejemnikov (z enojnim mešanjem) za vodenje letalskih modelov. Deluje z vsemi opisanimi oddajniki. čitev petih servomehanizmov in je za odtenek slabši od proslulega R-l 1 8, ven¬ dar ne toliko po dosegu, kakor po odpor¬ nosti proti radijskim motnjam. Izmerjeni zemeljski doseg naprav je bil več kot zadovoljiv: od 600 do 800 metrov. Meril sem tako, da sem oddajnik postavil na dober meter visok drevesni štor, sprejemnik s servomehanizmom pa sem nosil v iztegnjeni roki približno 1,5 m visoko od tal, tako da je antena prosto visela. Vedenje naprav je približno tako, da so servomehanizmi nekje do 60 od¬ stotkov omenjene razdalje neslišni, nato pa začnejo "godrnjati". Zvok preide v tresenje in na koncu servomehanizmi "ponorijo". Zanimiv podatek pri tem je t. i. občut¬ ljivost sprejemnika, ki se meri v V. Manjša številka pomeni večji doseg. Pri graupnerju ta znaša 10 pV, pri multi- plexu 4 pV, za futabo in vanguard pa ni podatkov. Futabi so sicer namerili okoli 3 pV. Torej bi se to moralo poznati tudi na dosegu, dejansko pa so se sprejemniki med seboj zelo malo razlikovali. To po¬ meni, da je občutljivost Graupnerjevega sprejemnika veliko boljša od uradne navedbe. Odpornost proti motnjam Sprejemnike sem preizkusil tako, da so bili v prvem primeru moteči oddajniki kar ob originalnem. V drugem poskusu pa sem moteči oddajnik (z zloženo anteno) nosil s seboj s sprejemnikom, pri čemer je bila razdalja med oddajnikom in mote¬ čim oddajnikom približno 1,5 m. V prvem primeru je bila torej jakost originalnega in motečih signalov enaka. Takrat ni bilo opaziti kakega bistvenega vpliva na doseg. V drugem primeru pa je bil moteči signal močnejši in njegov vpliv večji. Močan signal na sosednjem kanalu zmanjša doseg sprejemnikov na testu za 35 do 45 %! Ce je imel moteči oddajnik kristal, ki ni predstavljal sosednjega ka¬ nala, pač pa je bil tudi v pasu 35 Mhlz, je bilo zmanjšanje 25 do 35 %. Moteči oddajnik v pasu 40 ali 27 MHz je imel le neznaten vpliv; samo pri vanguardovem sprejemniku se je doseg zmanjšal za 10 odstotkov. Drugi sprejemnik Modelar si slej ko prej nabavi še kak¬ šen RV-sprejemnik. Pri futabi priporočam FP-R1 1 8, pri graupnerju C1 2 in pri multi- plexu ter vanguardu kar enakega, kot ste ga dobili v kompletu. Pri preizkušanju do¬ sega in odpornosti proti motnjam sem preizkusil vse te sprejemnike in še nekaj drugih, ki so mi prišli v roke. R1 1 8 je ve¬ liko boljši od vseh prej omenjenih, med¬ tem ko se 0 2 drži zlate sredine. Posamezni sprejemniki so žal dražji od onih iz kompletov. R118 tako stane 16.240 SIT (R115 pa 14.650 SIT). Od drugih proizvajalcev je zelo dober vtis pustil Simpropov pico 2000. Odli¬ kuje ga imeniten doseg, glede motenj pa je posekal vso konkurenco, saj mu tudi močno polje obeh sosednjih kanalov ni bistveno zmanjšalo dosega! Slabše se je odrezal znani "yellow", drugi mikrospre- jemniki pa so veliko razočaranje. Zelo znani becker, posebno pa še francoski 1X0 3P, so se izkazali za neprimerne, kakor hitro je bilo vključenih več oddajni¬ kov, in posebno še, če so bili zasedeni sosednji kanali ali pa takoimenovane zrcalne frekvence. Očitki Prav pri vseh štirih napravah so si v bit¬ ki za čim nižjo ceno privoščili neokusno šalo s škatlicami za baterijske vložke v velikosti minjon, obenem pa dobrohotno dopustili možnost, da nabavite »prave« komplete baterij. Danes si letalski mode¬ lar preprosto ne more dovoliti, da bi v 30 november 1997 TEE£ 3 MODELARSTVO letečem modelu karkoli odpovedalo. Zato toplo priporočam zamenjavo škatlic s pravimi, že konfekcioniranimi baterijami. Naredite to takoj ob nakupu, saj vemo, da začasne rešitve zelo hitro postanejo trajne. Združljivost Frekvence za daljinsko radijsko voden¬ je kakor tudi način prenosa so standar¬ dizirani. To pomeni, aa lahko naštete spre¬ jemnike vodimo s katerim koli od ome¬ njenih oddajnikom. Ta preizkus sem na¬ redil ob preizkušanju dosega, pri čemer sem v sprejemnikih zamenjal tudi kristale. Načeloma torej smemo v omenjenih RV- sprejemnikih uporabiti katerikoli sprejem- niški kristal (za enojni super!). Nikakor pa ne smemo tega narediti v oddajnikih. Tam se le držimo običajnih kristalov, ki so za različne firme tudi različni. Poseben primer je Graupner, ki ima drugačen standard^ ki ga sicer uporablja tudi Sanwa. Če so Multiplexovi kristali najso- lidneje izdelani, pa so Graupnerjevi vsi v zaščitni plastični srajčki, tako da laže prenesejo šok ob padcu. Servomehanizmi imajo svoje priključ¬ ke, le Graupnerjeve servomehanizme lah¬ ko vtaknemo tudi v Futabin sprejemnik. Če zamenjamo priključke, pa delujejo vsi servomehanizmi tudi z drugimi sprejem¬ niki. Izjema so le Graupnerjeva stikala (soft switch), ki na Futabine sprejemnike "nočejo" delovati zaradi premajhnega signala! Opozorila Priključki sistema Sanvva vanguard so podobni onim, ki jih imata Futaba ali Graupner. Tako je mogoče priključiti de¬ nimo Graupnerjev servomehanizem ali regulator v Sanwin sprejemnik. Razvrsti¬ tev pa je tam drugačna in posledice takega priključevanja so marsikdaj kata¬ strofalne. Zamenjava kristalov ni preprosta reč. Marsikdo bi rad "pobegnil" iz frekvenč¬ no natrpanega območja v tako imeno¬ vani B-pas. Opozoriti moram, da samo zamenjava kristalov ni dovolj, temveč moramo imeti zares tako sprejemnik kakor tudi oddajnik oziroma VF-modul za pas "B". Ironija je v tem, da nam v večini primerov to celo deluje, pač pa nimamo zadostnega dosega, in če pred poletom tega ne preverimo, je poškodba modela tu. Zaključek Vse štiri opisane naprave so kakovost¬ ne in primerne za vodenje letalskih mode¬ lov. Izpolnjujejo vse pogoje za modelarje začetnike, po njih pa bo segel tudi kak izkušen modelar, ki sicer že ima RV- napravo. Primerne so bodisi za tekmo¬ vanja z modeli HLG ali za vodenje pre¬ prostejših modelov. Ker so ustrezne za učenje in cenovno dostopne, bodo goto¬ vo našle svoj prostor tudi v modelarskih klubih kot klubske naprave. Novosti na trgu AKRILNE BARVE HELLER Akrilne barve za modelarje proizvaja tudi firma Heller. Naprodaj so pri Mladem tehniku po enaki ceni kot običajne Humbrolove (270 SIT). Naj pripomnimo, da so odporne proti vodi, dokler pa so tekoče, jih lahko razredčite z vodo in v njej operete tudi čopič. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljub¬ ljana, tel. 126-11 -55, faks 126-22-43 LETALSKI MODELI NA ELEKTRIČNI POGON Mladi tehnik ima na zalogi vrsto modelov znane modelarske hiše Simprop. Skupni imen¬ ovalec jim je električni pogon. Douglasov DC- 3 poganjata dva elektromotorja vrste Mabuchi 550 (speed 600), tehta blizu 4 kg in ima raz- petino 2 m. Tudi dornier in piaggio sta dvo¬ motorna modela na električni pogon (sliki 6 in 7). DC 3 stane 65.900 SIT, dornier 40.800 SIT in piagaio 39.900 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljub¬ ljana, tel. 126-11-55, faks 126-2243 HYDRO RAT Hydro rat modelarske hiše Simprop je 742 mm dolg model čolna vrste hidro. Tehta do 1 kg in je primeren za napajanje s sedmimi celi¬ cami Ni-Cd. Cena je 42.000 SIT. Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel. 126-11-55, faks 126-2243 MAKETE ZGODOVINSKIH LADU Makete zgodovinskih ladij imajo sedaj tudi pri Nebcu. Najenostavnejši modeli stanejo okoli 6000 SIT, največji in najlepši pa tudi do 100 tisočakov. Prihajajo iz modelarske hiše Mantua in se ponašajo s precizno, lasersko računalniško vodeno obdelavo zahtevnih ses¬ tavnih delov. Na sliki je Nelsonova H. M. S. Victory, s katero je zmagal v bitki pri Trafalgarju. Nebec hobi, Andreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, tel. 152-50-46 VVILD CAT Začetniški modeli avtomobilov firme Shumacher so poenostavljeni do skrajnosti. Kljub temu omogočajo vožnjo po vsakem terenu. Na sliki je wild cat, ki zmore štart po dveh kolesih. Poganja ga Mabuchi 540 in šest celic Ni-Cd. Elektromotor je v kompletu že priložen, prav tako tudi mehanski regulator hitrosti. VVM Modelarski center, Slomškova 8, 1000 Ljubljana, tel. 132-2242 im 3 november 1997 31 ELEKTRONIKA Svetlobni efekti p. de« ROBERT RESMAN Leteče luči Med prvimi svetlobnimi efekti, ki so delovali v digitalni tehniki, so prav goto¬ vo leteče luči. Efekt, ko se luči zaporedno prižigajo ena za drugo, lahko imenuje¬ mo tudi bežeče luči, saj imamo občutek, kot da se svetloba premika oziroma beži. Da lahko ustvarimo ta efekt, potrebujemo vsaj tri kanale ali več. Načinov za izdelavo letečih luči je zelo veliko in nekatere izvedbe so tudi zelo enostavne. Naprava, katere načrt objav¬ ljamo, sodi v višji razred takih naprav. Sla¬ ba stran tega efekta so bile motnje, ki so se zaradi preklapljanja tiristorjev pojavljale v omrežni napetosti. Ker pa je glasba v tesni zvezi s svetlobnimi efekti, so bile te naprave vedno izpostavljene takim motn¬ jam. Posledica tega so bili prasketajoči zvoki, ki so se pojavljali v zvočnikih. Uporaba raznih filtrov, ki naj bi v dobršni meri zadušili te motnje, ni vedno smotrna, zato je bilo treba poiskati drugo pot. Predstavljeno vezje izkorišča izmenič¬ no napetost kot nekakšen filter za odpra- -12V pada proti sredini. Tam je praktično nič¬ na, in če v tem trenutku preklopimo tiris- tor, nična moč izmenične napetosti sploh ne more povzročati nobenih motenj. Ker pa se to stanje ponavlja stokrat v sekundi, lahko izkoristimo katero koli tako stanje za preklop tiristorja. Vezje, ki nam da podatek, Icdaj je napetost nična, sestav¬ ljajo štiri NAND-vrata (Schmitt trigger) v integriranem vezju CD4093. Preden pa se poglobimo v problem, si oglejmo delovanje celotne naprave. Vez¬ je okoli integriranega vezja NE555 nam tvori oscilator, katerega frekvenco lahko reguliramo s potenciometrom P 1. Signal na nožiči 3 vodimo na integrirano vezje CD4013, ki vsebuje dva segmenta D flip- plop. Integrirano vezje je vezano tako, da morata priti na nožiče 3 in 5 oba sig¬ nala pozitivna oz. logična 1, in šele po¬ tem na nožiči 1 ta spusti signal naprej. Signal na vhod 3 dobimo iz vezja, ki sledi nihanju izmenične napetosti. Prek dveh uporov 47 kQ pripeljemo izmenično napetost na prva vrata A 1. Ta so vezana v invertor, ki poda negiran signal nasled¬ njim vratom A 2, prav tako vezanim v invertor. Tako na obeh izhodih invertorja dobimo digitalni izmenični signal. Med obema nihajema pa se nahaja premor in prav tega izkoriščamo. NAND-vrata A 3 32 november 1997 TIE £ 3 ELEKTRONIKA spustijo signal naprej le v primeru, da sta oba izhoda invertorja, Al in A 2, zapr¬ ta. V vratih A 4 se signal še enkrat obrne in gre tako proti vhodu (nožiča 3 na inte¬ griranem vezju cd 401 3). Tako časovno korigiran signal posredu¬ jemo desetiškemu števcu, ki z vsakim sig¬ nalom preklopi na naslednji izhod. Četrti izhod je vezan na "rešet", tako da se vrne na začetek in šteje od začetka. Dobljeni signali gredo prek uporov na tranzistorje, ki že poganjajo tiristorje in ti naprej žarnice. K napajanju tranzistorjev so vezane tudi LED-dioae, ki signalizirajo potek signalov in jih montiramo na čelno stran ohišja. Ploščica je izdelana na enostransko ka- širanem pertinaksu velikosti 118 x 92 mm. Najprej povežemo vse povezave, ki so na načrtu označene s črko K. Sledijo podnožja za integrirana vezja in upori. Tiristorje privijemo na ploščico z vijaki M 3 x 8 in vmes vstavimo aluminijasto ploš¬ čico 40 x 15 mm, ki jo zakrivimo v obliko črke U. Pri tem pazimo, da se omenjena hladilna rebra ne dotikajo med seboj, saj so vezana na anodo in s tem na omrežno napetost. Dušilke je najbolje naviti na originalne prstane in sicer s 50 ovoji laki¬ rane bakrene žice 0 0,8-1 mm. Če prstanov ne dobimo, lahko celotno dušil- ko navijemo na feritno jedro 0 10 x 50 mm, vendar pa bomo morali nekoliko preurediti tiskano vezje. Vsak izhod pose¬ bej je varovan tudi s svojo varovalko, ki je v ohišju pritrjena kar na tiskano vezje. Ploščico z mehkimi žičkami povežemo z elementi zunaj ploščice in napajanjem. Na izhod treh kanalov lahko vežemo še dvojno preklopno stikalo, s katerim lahko obrnemo smer potovanja svetlobe. She¬ ma vezave je narisana na načrtu. Pri vgradnji v ohišje bodimo previdni, saj je celotno vezje pod omrežno nape¬ tostjo. Če bomo uporabili kovinsko ohiš¬ je, ga moramo obvezno dobro ozemljiti. Najboljši efekt bomo dobili z uporabo večjega števila šibkejših žarnic, vezanih v serijo, vendar pa bodimo pozorni na skupno moč. En izhod lahko obremenimo le do vrednosti, ki jo prenese tiristor. Močnejši tiristor bomo uporabili, močnej¬ še in številnejše žarnice lahko priklopimo. Moči žarnic se seštevajo, tako lahko npr. tiristor za moč 4 A obremenimo z dvaj¬ setimi žarnicami moči 40 W ali pa pet¬ intridesetimi žarnicami z močjo 25 W. Tudi izhodne varovalke prilagodimo moči tiristorjev in vedno pustimo vsaj še 1 0 % rezerve. Vse to pa velja le za en ka¬ nal, ki ga poganja določen tiristor. Vezavo žarnic vidimo na načrtu, ven¬ dar to drži le tedaj, ko so vse žarnice za napetost 220 V. Ce uporabimo šibkejše, jih moramo vezati ustrezno zaporedno, vendar pa se pojavi težava ob izpadu ene žarnice, saj v tem primeru ugasnejo tudi vse druge, ki so vezane v serijo. J ir Vezava preklopnika za spremembo smeri prižiganja žarnic Upori: R 1 - 1 k« R 2 = 10 k£2 R 3 = 820 n R 4 = 1 k£i R5- lOkfž R 6 - 820 £2 R 7 = 1 ko R 8 = 10 ko R 9 = 820 £2 R 10= 1 k£2 R 11 - 47 k£2 R12 = 47k£2 R13 = 100k£2 R 14- 10 ko R 15 = 10 ko P 1 = 1 MO/lin. Polprevodniki: T 1 - T3 = BC 108 Tic 1 - Tic 3 = TIC 226 D LED 1 - 3 = rdeča Gr. = B40C1000 IC 1 - NE 555 IC 2 = CD 4013 IC 3 = CD 4017 IC 4 - CD 4093 Kondenzatorji: C 1 - 10 uF / 16 V C 2 = 10 nF C 3 = 1000 up / 25 V C 4 = 220 nF C 5.2,2 nF C 6 - 2,2 nF Ostalo: Tr. = 12 V/300 mA V 1 - V 3 = glej tekst (*) V 4 = 200 mA - hitra L 1 - L 3 = glej tekst (*) REVIJaZA elektroniko, avtomatiko, računalništvo in telekomunikacije • Vsak mesec na 84 straneh za ljubitelje in profesionalce • Novosti, zanimivosti, informacije iz elektronike • Opisi elementov in njihove aplikacije v shemah • Osnove programiranja mikrokrmilnikov in mikroprocesorske samogradnje • Samogradnje za začetnike in naprednejše • Hi-Fi novice in samogradnje ter še mnogo drugega... mmmsomm fmmnmemm rnmmam ammsmm immms® ~~W3 ,C€& 3= Jffi30® im«. (MUiMSmU smmmssm MmmsBseum mmmmmsmoo Vsak mesec nagradno žrebanje novih naročnikov! Če želite revijo Svet ELEKTRONIKE prejemati na dom, lahko prefotokopirate spodnjo naročilni¬ co in izpolnjeno pošljete na naslov: Svet elektronike, p.p, 5127, 1001 Ljubljana. Fizične osebe imajo 20%, pravne 10%, učenci, dijaki ali študenti s potrdilom o šolanju pa 25%-ni popust pri celoletni naročnini. Izmed prispelih naročilnic bomo vsak mesec izžrebali po enega naročni¬ ka, ki bo prejel celoletni komplet revij, kot presenečenje pa morda tudi praktično nagrado! Sem fizična I (pravna □, šolajoča □) oseba in nepreklicno naročam revijo Svet ELEKTRONIKE za dobo enega leta (11 Številk letno). 'Ustrezno prekrižajte!) Podjetje (izpolnijo pravne osebe): Ime in priimek (ali kontaktna oseba): Točen naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani Podpis (in pečat): TTE.1 3 november 1997 33 ZA SPRETNE ROKE Nakit iz naravnih gradiv MATEJ PAVLIČ Domače izdelovanje nakita je izredno zanimiv hobi, s katerim se lahko ukvarja pravzaprav vsakdo, saj ne zahteva niti velikih izdatkov niti kakega posebnega prostora; zadostuje namreč dobro osvet¬ ljena miza, ki jo zaščitimo z lesonitom ali kosom talne obloge. (Dobršne mere potr¬ pežljivosti, natančnosti, iznajdljivosti in drugih podobnih dobrih lastnostih tako nima smisla posebej omenjati.) No, po¬ kaže se, da ob vsem naštetem tudi deset še tako spretnih prstov ne pomaga, če ni¬ mamo primernega orodja. Tanke školjč¬ ne lupine, iz katere bi npr. radi naredili priponko, se pač ne moremo lotiti z obi¬ čajnim električnim vrtalnikom in svedrom za beton. Kot britev oster nož je upora¬ ben za vse mogoče, vendar nekoliko bolj zapletene gravure v les z njim ni mogoče narediti. Ste morda že kdaj tuhtali, kako (in predvsem s čim) bi se lotili v gozdu najdenega kosa srnjakovega roga, da bi iz njega naredili nenavaden obesek, ki bi vam ga vsi zavidali? Odgovor na to in še celo vrsto podobnih vprašanj je v natanč¬ nem električnem ročnem orodju, ki smo ga v preteklih letih v reviji TIM že večkrat omenili in nekatere pripomočke te vrste tudi podrobno opisali. To orodje namreč združuje dobre lastnosti večjih električnih strojev (hitrost oziroma število vrtljajev, moč, trpežnost, vsestranskost), vendar je majhno in zato precej bolj priročno, lažje za uporabo, v neveščih rokah manj ne¬ varno ter predvsem občutno cenejše. Proizvajalci majhnih električnih orodij ne¬ nehno izpopolnjujejo svoje modele ter zanje izumljajo vedno kaj novega. Tako gre npr. število nastavkov za modelarske vrtalnike na veliko veselje uporabnikov že v stotine. Danes je v slovenskih modelarskih trgo¬ vinah in na bolje založenih tehničnih oddelkih večjih blagovnic oziroma trgov¬ skih centrov (npr. Interspar, Baumax, Bau¬ haus) mogoče dobiti programe natančne¬ ga orodja firm Minicraft, Proxxon in Dre- mel. Zlasti izdelki zadnje zaradi svojevrs¬ tnega načina reklamiranja z videopos¬ netki vzbujajo precejšnje zanimanje mla¬ dih modelarjev in mentorjev modelarskih krožkov v šolah, zato smo se odločili, da na primeru izdelave nakita iz naravnih gradiv nekoliko podrobneje predstavimo izpopolnjeno različico DREMEL Multi 3950. Z opisovanjem bomo sicer neko¬ liko bolj skopi, zato pa smo pripravili več fotografij, saj te precej bolje ilustrirajo različne možnosti uporabe pribora pri obdelovanju kamna, roževine in bresko¬ ve koščice. Ste z letošnjih počitnic morda prinesli kak kamenček, ki vam je bil zaradi svoje oblike, gladke površine ali barve poseb¬ no všeč? Bi ga radi spremenili v nena¬ vaden obesek, pa ne veste, kako bi se ga lotili, ne da bi ga poškodovali ali celo uničili? Rešitev je pravzaprav zelo pre¬ prosta: potrebujete električni vrtalnik in sveder z diamantno konico (slika 3), s kakršnim lahko graviramo tudi steklo ali DREMEL Multi 3950 Iskra ERO, d. o. o., \z Kranja je uradni zastopnik ameriške firme Dremel Manu- facturing Company, ki jo je že davnega leta 1932 ustanovil Albert J. Dremel. V njej izdelujejo tudi komplet z oznako 3950 (slika I), ki ga sestavljajo elek¬ trični vrtalnik ter 40 kakovostnih nas¬ tavkov za obdelovanje različnih gradiv: rezanje (les, umetne mase, kovine, ka¬ men, roževina itd.), rezkanje, graviran¬ je, vrtanje, ostrenje, krtačenje, brušenje in poliranje. Vse skupaj je spravljeno v ličnem ohišju iz trde plastike, kjer sta še štiribarvni katalog pribora in zajetna brošura z več kot sto nasveti za njegovo učinkovito uporabo. Dvakrat uležajen in zato zelo tih 230- voltni motor z močjo 125 vatov doseže od 10.000 do skoraj neverjetnih 37.000 vrtljajev na minuto, njihovo šte¬ vilo pa glede na vrsto obdelovanca in uporabljeni priključek lahko nastavlja¬ mo brezsfopenjsko. Plastično ohišje vr¬ talnika (slika 2) je oblikovano tako, da orodje, ki sicer tehta kar 450 g, zelo dobro leži v roki, obenem pa omogoča vpetje v navpično stojalo za vrtanje in rezkalni nastavek oziroma rezkalno mi¬ zico. Gibka uvodnica preprečuje more¬ bitne poškodbe pri izhodu 1,8 m dolge priključne vrvice iz ohišja. V vpenjamo glavo lahko vpnemo nastavke s pre¬ merom trna od 0,8 do 3,2 mm, pri nji¬ hovi menjavi pa nam je v pomoč blo- kirni gumb na zožanem vratu vrtalnika. Opisani komplet, ki stane približno 18 tisoč tolarjev, popolnoma zadošča vsem zahtevam modelarske delavnice, z njim pa si pri svojem poklicnem delu lahko učinkovito pomagajo tudi ključav¬ ničarji, finomehaniki, graverji, zlatarji, restavratorji in drugi mojstri. več kot 100 različnih nastavkov ventilator za hlajenje motorja stožasto oblikovano ohišje trpežen elektromotor 230 V/125 W zamenljive krtačke kroglični ležaj Slika 2 1,83 m vpenjalna glava za menjavo nastavkov kroglični ležaj zvijava uvodnica stikalo za nastavitev hitrosti od 10.000 do 37.000 vrtAnin. Iskra ERO d.o.o. ■ ETD^% Savska loka 2, 4000 Kranj ISKra EKU Tel: 064 222-401 Prodaja električnega orodja Iskra ERO, Skil in Dremel 34 november 1997 !TTKI 3 ZA SPRETNE ROKE Slika 3. Vrtanje luknjice, v katero vlepite ušes- ce iz žice 5); če pa ste kamen prevrtali, skozi luk¬ njico potegnite vrvico in jo zavozlajte (srednji in desni primer na sliki 5). Zanimivi so tudi obeski iz roževine, npr. odlomljenih srnjakovih rogov (sliki 6 in 7) ali govejih kosti, čeprav se to zadnje sliši nekoliko čudno, Prosite mesarja, naj vam iz goveje golenice nažaga približno centimeter debele kolobarje; te nato pre¬ kuhajte, da se iz njih izloči vsa maščoba, ki bi sicer povzročala neprijeten vonj. Obesek oblikujte z žaganjem in gravi¬ ranjem, na koncu pa ga spolirajte. Na kratko si oglejmo še izdelavo prsta¬ na iz breskove koščice (slika 8). Suho koščico razpolovite, položite na ravno podlago in prevrtajte s svedrom premera 8 mm, nato pa z brusilno konico in brusil¬ nimi valjčki odprtino povečujte toliko ča¬ sa, da bo koščico mogoče brez težav na¬ takniti na prst. Sedaj z rezilno ploščico odstranite zašiljena dela koščice in robove, dokler ne dobite 2-3 mm debe¬ lega in čim širšega obročka, ki ga enako¬ merno zbrusite po robovih. Slika 4. Na ta način je poleg kamenčkov mo¬ goče brez težav vrtati tudi steklo, keramiko, školjčne lupine in še kaj. Slika 5. Iz prevrtanih in spoliranih kamnov nenavadnih oblik in barv je mogoče narediti zelo lepe obeske. Slika 8. Notranjo površino breskove koščice boste najlaže obdelali z valjastim, finozrnatim brusilnim valjčkom. keramiko (o tem smo pisali v Timu 2/1994 in 4/1996), zelo podobne pa uporabljajo tudi zobozdravniki. Druga možnost je sveder s karbidno trdino (take svedre uporabljajo v gradbeništvu za vrtanje betona, opeke in drugih podob¬ nih gradiv). Da se podolgovat kamen med vrtanjem ne bi premikal, ga po¬ stavite na debelejšo deščico, v katero prej izvrtajte luknjo, ki naj bo za malen¬ kost manjša od v največjega premera kamna (slika 3). Če pa boste vrtali pra¬ vokotno na plosko stran kamna, vse sku¬ paj potopite v plitvo posodo z vodo (slika 4), da se izognete prahu in pregrevanju svedra. Robove luknjice ali kar celo povr¬ šino kamna na koncu še spolirajte. V izvr¬ tano luknjico s kapljico cianoakrilatnega lepila vlepite v obliko črke U ukrivljen koš¬ ček tanke žice in skozi dobljeno ušesce potegnite močnejšo verižico oziroma vrvico ali usnjen trak (levi primer na sliki Slika 6. Poliranje obeska, narejenega iz dveh zlepljenih kosov roževine TERr 3 november 1997 35 ZA SPRETNE ROKE Za jesenski vrt MATEJ PAVLIČ Tistih, ki stanujete v bloku, tale članek naj¬ brž ne bo kdo ve kako zanimal, saj suho listje v parku grabi hišnik, do stopniščnega vhoda pa vodi asfaltiran pločnik, na katerem navad¬ no ni blata. Povsem nekaj drugega so vrtovi okoli zasebnih hiš, ki jih je treba jeseni, ko začne z drevja odpadati listje, večkrat pogra¬ biti. V sončnem in suhem vremenu ni težav, ko pa se začne razmočena zemlja prijemati pod¬ platov, se sicer čisto prijetno opravilo lahko spremeni v pravo nadlogo. No, mladi tehniki se ne vdajo kar tako, am¬ pak vedno skušajo najti kako rešitev. Mi vam v pomoč ponujamo kar dve: prva je nosilec vreče za odpadke, druga pa pripomoček za čiščenje in sezuvanje obuval. Oba izdelka sta v celoti iz lesa, narediti ju je mogoče z orod¬ jem, ki je pri vsaki hiši, tj. z navadno žago, vrtalnikom in izvijačem, izdelave pa se lahko lotijo tudi začetniki, saj je zelo preprosta. Nosilec vreče za odpadke Na kup pograbljeno suho listje je treba čim prej pospraviti, sicer ga veter spet raznese na vse strani. Če na dvorišču nimate kompostnice, potem listje in druge odpadke z vrta gotovo mečete v zabojnik. Toda kako listje prinesti do zabojnika, ne da bi ga med potjo spet nekaj stresli? Rešitev je več (večje vedro, zabojček za jabolka itd.), vendar se še najbolje obnese velika črna plastična vreča za smeti; vanjo je mogoče stlačiti veliko listja, dobro zavezano pa lahko postavite tudi ob poln zabojnik. Takšna vreča ima le eno pomanjkljivost - pri polnjenju se prevrača ("Prazen Žakelj ne stoji pokonci!") in sploh nagaja na vse mogoče Slika 1. Ta nosilec vreče za odpadke je še en dokaz, da so najbolj preproste stvari najbolj učinkovite. načine, zato je pri tem delu najbolje imeti po¬ močnika. Vse naštete težave odpravlja preprost pripo¬ moček iz samo osmih kosov lesa (slika 1). Čez okvir, pritrjen na štiri noge, navlečete rob vre¬ če - in to je vse. Nobenega prekucevanja, trganja in stresanja ni več. Okvir je iz 2 cm de¬ belih in 1 2 cm širokih poskobljanih deščic, no¬ ge pa so polovico ožje (risba 2). Ce nimate električne vbodne žage, s katero bi naredili okrogline na nogah, lahko pustite zgornji rob nog raven, spodnjega pa odžagate v obliki konice, da boste nosilec lahko zapičili v zem¬ ljo. Okvir - za manjše vreče lahko naredite ustrezno manjšega - sestavite s pomočjo os¬ mih lesnih vijakov 5 x 40 mm, noge pa pritr¬ dite nanj z dvema vijakoma M 6 x 70 mm, večjima podložkama M 6 in krilnima matica¬ ma M 6. V ta namen na sredini krajših stranic okvirja 50 mm od spodnjega roba izvrtajte dve luknji 0 6 mm. Vse robove in vogale okvir¬ ja zaoblite (lahko jih tudi poskobljate) in dobro obrusite, da se vreča na njih ne bo trgala. Da bo nosilec zdržal dlje, ga dvakrat prebarvajte s katero koli zaščitno barvo za les. Čistilnik in sezuvalnik obuval No, ko ste po vrtu vse lepo pospravili, ste zgroženi ugotovili, da se je medtem na vaših čevljih ali škornjih nabralo polno blata, s kater¬ im ni pametno stopiti niti na prag, kaj šele v hišo. Na enake težave je gotovo kdaj naletela tudi vaša mama, ko je tik pred kosilom na hitro skočila na vrt po solato ali kaj podobnega. Pri¬ pomoček na sliki 3 vam umazanih obuval se¬ veda ne more popolnoma očistiti, pač pa z njih odstrani večino blata (ali pozimi snega), za kar se vam še skloniti ni treba. Za nameček lahko kar stoje in brez prijemanja takšne čev¬ lje tudi sezujete. Želite še kaj več? Za izdelavo tega nenavadnega pripomočka potrebujete štiri 20 mm debele smrekove ali bukove deščice: 200 x 650 mm (en kos), 120 x 250 mm (dva kosa) in 50 x 200 mm (en kos). Izžagajte jih tako, kot kaže risba 4, in se¬ stavite z lesnimi vijaki 4 x 60 mm. Z nekoliko krajšimi vijaki na dobljeno ogrodje privijte tudi štiri krtače, kijih dobite na trgu pri prodajalcih suhe robe. (Če je opisani sezuvalnik za vaše potrebe prevelik, lahko naredite manjšega ozi¬ roma ožjega in v tem primeru uporabite le tri krtače.) Izdelka - za spremembo - ni treba kdo ve kako brusiti in še manj barvati, ker je njegova usoda pač taka, da bo vedno bolj ali manj umazan. Tudi njegove uporabe vam menda ni treba opisovati. Risba 2. Mere okvirja ustrezajo velikosti vreč za odpadke, ki jih je mogoče dobiti v naših trgovinah. Risba 4. Štirje kosi lesa, štiri krtače, 14 vijakov in približno dve uri dela - to je vse. 36 november 1997 TTKC 3 ZA SPRETNE ROKE Adventni svečnik MATEJ PAVLIČ Zadnja leta je v trgovinah in na trgu mogoče dobiti vedno več adventnih venč¬ kov, ki so prej kup navlake in kiča kot pa stvar, ki naj bi polepšala štiri predbo¬ žične tedne. Ker se advent začne že pred koncem tega meseca, je ravno pravi čas, da se lotite izdelave svečnika, s katerim boste letos za spremembo okrasili svoj dom. Svečnik je v celoti narejen iz lesenih letev, ki naj bodo suhe, brez razpok ali grč ter po možnosti že poskobljane. Iz¬ delava je tako preprosta, da se je lahko lotijo tudi začetniki. Potrebujete približno 70 cm dolgo letev s prerezom 40 x 40 mm, 50 cm dolgo letev s prerezom 1 5 x 40 mm, kos pali¬ čice s premerom 10 mm, lepilo za les, nekaj 40 mm dolgih žebljičkov in nitrolak ali kako drugo zaščitno barvo za les. Tudi seznam orodja in drugih pripo¬ močkov ni dolg: merilni trak, svinčnik, kakršna koli žaga za les, rašpa, brusilni papir, kladivo, klešče, pila, električni vrtalnik s svedroma 01 in 0 10 mm, dve vsaj 40 cm dolgi mizarski svori ter čopič. Najprej pripravite posamezne kose, ki sestavljajo svečnik. Iz letve s prerezom 40 x 40 mm naredite navpični nosilec, ki naj bo dolg 250 mm, in štiri držala sveč, ki naj bodo dolga 70 mm. Poleg tega potrebujete še štiri 1 10 mm dolge vodo¬ ravne nosilce s prerezom 1 5 x 40 mm. Skozi navpični nosilec nekaj centimetrov pod vrhom izvrtajte luknjo s premerom 10 mm in vanjo prilepite 70 mm dolgo paličico, ki bo služila za obešanje svečni¬ ka. Vsem elementom z rašpo posnemite robove in jih zgladite z brusilnim papir¬ jem, nato pa se lotite sestavljanja. Za lepljenje lahko uporabite katero koli belo lepilo za les (npr. UHU coli express), stike na obeh koncih vodoravnih nosilcev pa utrdite s po dvema 40-milimetrskima žebljičkoma. Te približno do polovice zabijte v les, jim s kleščami odščipnite glavice in nanje nataknite drugi del (nav¬ pični nosilec oziroma držalo sveče), v ka¬ terega prej s svedrom 0 1 mm dobrih 20 mm vsaksebi izvrtajte 15 mm globoki luk¬ njici. Na koncu vse skupaj stisnite z mi¬ zarskima svorama. Ko se lepilo posuši, izdelek po potrebi še enkrat zbrusite in vsaj dvakrat prelakirajte. Točno v sredino vsakega držala za svečo z vrha zabijte žebljiček, mu odščipnite glavico in s pilo oblikujte konico, na katero previdno na¬ taknite svečo. Da stopljeni vosek ne bi kapljal na tla, podnožje sveče ovijte s pi¬ sanim krep papirjem ali venčkom iz smrečja, spretnejši pa naj iz medeninaste pločevine izrežejo in s kladivom oblikuje¬ jo 60 mm velike plitve krožničke, jih na sredini preluknjajo ter prek žebljičkov nataknejo na držala sveč. TIMOVI OGLASI POCENI PRODAM toroidne transformatorje, vse izdelane po standardu VDE: 20 VA, 22 V - 9 DEM, 30 V A, 22 V - 10 DEM, 90 VA, 2 x 15 V- 14 DEM. Transformatorje želene moči in napetosti izdelam tudi po naročilu. Franc Tomašič Segova 8 8000 Novo mesto Tel./faks: (068) 24-143 PRODAM skoraj novo ladjico z dvema elek¬ tromotorjema, daljinskim vodenjem in baterijo 9,6 V, 1500 mAh. Cena je 15.000 SIT. Rok Furlan Cankarjeva 15 5000 Nova Gorica Tel.: (065) 26-855 KUPIM napravo za radijsko vodenje modelov FC-18 ali mc-20 oziroma napravo s podob¬ nimi karakteristikami. Luka Žnidaršič Ul. aktivistov 3 1 000 Ljubljana Tel.: (061) 346-405 PRODAM skoraj novo, približno 5 ur rab¬ ljeno RV-napravo delta star. Po želji dodam dva servomehanizma. Naprava je na novo uravnana. Jure Merkač Partizanska 26 2390 Ravne na Koroškem Tel.: (0602) 20-046 PRODAM RV-čoln kategorije FSR-V z motorjem picco 7,5 cm 3 ter rabljen motor picco 6,5 cm 3 . Prodam tudi RV-čoln za kategorijo FSR-V 15 (brez motorja in naprave). Cena po dogovoru. Janez Melanšek Šalek 23 a 3320 Velenje Tel.: (063) 865-053 PRODAM tekmovalni čoln eco star za 1 5.000 SIT. Čoln je kompleten in ima vodno hlajen motor, regulator hitrosti, "power pack" in krmi¬ lo s servomehanizmom. Za vožnjo potrebujete le še RV-napravo. Prodam tudi razno elektronsko opremo za RV- modelarstvo (polnilniki, regeneratorji, merilniki kapacitete baterij, regulatorji hitrosti). Tit Bonač Japljeva 13 1000 Ljubljana Tel.: (061) 310-747 PRODAM model motornega letala piper super cub L-2100 firme Robbe z motorjem 10 cm 3 . Vse je novo, nerabljeno, model pa zgrajen do faze montaže servomehanizmov. Sašo Starčič Markovci 26 A 2281 Markovci pri Ptuju Tel.: (062) 766-446 (po 16. uri) PRODAM 4-kanalno RV-napravo Robbe stari- on po ugodni ceni. Luka Bouha C. Radomeljske čete 25 a 1235 Radomlje Tel.: (061) 727-898 ZAMENJAM letalski motor 6,5 cm 3 z izpušno cevjo za motor od 1,5 do 4,7 cm 3 . Lahko ima tudi vodno hlajenje. Kupim pa Graupnerjevo RV-napravo mc-15 ali mc-16. Matjaž Tavzelj Črneče 102 2370 Dravograd Tel.: (0602) 83-582 PRODAM letalo Fokker E III (1335) za 60 DEM, malo rabljen bencinski motor OS Max FP 40 (6,5 cm 3 ) s priborom za 140 DEM, zelo lepo narejen in ohranjen avto na električni pogon Alfa Romeo 155, 4x4 (Tamiya 1 :10) z motorjem LRP in nekaj dodatne opreme za 170 DEM ter trup iz steklenih vlaken za model HLG za 3500 SIT. Zlatko Žižek Arnolda Tovornika 2 2000 Maribor Tel.: (062) 302-21 6 zvečer po 19. uri PRODAM nedokončan komplet motornega letala Piper arrow italijanske firme Avio- modelli. Komplet vsebuje vse dele za grad¬ njo razen motorja. Razpetina kril znaša 2100 mm, predviden motor 10-15 cm 3 . Cena po dogovoru. Davorin Draginc Ziganja vas 40 a 4203 Duplje Tel.: (064) 58-232 TEKI 3 november 1997 37 ZA SPRETNE ROKE UHU UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: gumijasta mrežica za podloge, odrezki različnih talnih oblog Področje: rezanje in lepljenje Minipreproga MATE) PAVLIČ Qd 5. razreda dalje Čas izdelave: dve dvojni uri (skupinsko delo) Naloga in motivacija: Pri izdelavi minipreproge mora učenec obvladati risanje v merilu in uporabiti risalno orodje (velja za pravilne, geometrij¬ ske vzorce), pri motivih rastlin, živali itd. pa se lahko preizkusi v povečevanju s pomočjo mreže. Sledi rezanje in lepljenje. Težišče učenja: - skiciranje motiva minipreproge (glede na razpoložljivo gradivo in število barv oziroma vzorcev), - risanje predloge v merilu (npr. 1 : 5) na papir, - povečevanje motiva, - prenašanje mer oziroma oblik na gradivo, - izrezovanje posameznih kosov minipreproge, - lepljenje kosov na gumijasto mrežico. Gradiva, orodje in pripomočki: - gumijasta mrežica (širina 60 cm), -odpadni kosi talnih oblog (tapison itd.), - lepilo UHU-greenit, - risalno orodje, tanek flomaster in jekleno ravnilo, - nož olfa ali močnejše škarje. Izdelava Jutranje vstajanje je prijetno le takrat, ko veste, da vas tisti dan čaka kaj res lepega, npr. odhod na izlet; v večini pri¬ merov pa brezvoljno potegnete noge izpod tople odeje in prav počasi zlezete pokonci. Jesenska, sploh pa zimska jutra so čemerna in hladna že na pogled, večkrat pa so v resnici hladna tudi tla, na katera stopite z boso nogo. To še zlasti velja za parket. Brez dvoma bi bilo jutro vsaj za kanček pri¬ jaznejše, če bi pred posteljo - ko bi odprli krmežljave oči - zagledali pisano, toplo preprogo. Najbrž jo kdo med vami že ima, drugi pa si jo lahko hitro in brez velikih izdatkov naredite kar sami. Za to potrebujete odrezke talnih oblog iz tekstila, ki jih imate morda že doma, ali pa jih naprosite pri kakem pola¬ galcu. Pazite le, da bodo vsaj približno enako debeli in seve¬ da čisti. Sedaj je na vrsti "izmišljanje" motiva. Na sliki 1 lahko vidite preprost geometrijski vzorec, sami pa si lahko zamislite kakr¬ šnega koli drugačnega. Pri tem morate seveda upoštevati bar¬ vo in vzorce ostankov, ki jih imate na razpolago, pa barvo tal, sten in pohištva v svoji sobi ter še kaj. Minipreproga je namreč lahko kvadratne, pravokotne, ovalne, polkrožne ali še kakšne drugačne oblike, kar pomeni, da imate res veliko možnosti. Paziti morate le, da ne presežete širine 60 cm, saj je to stan¬ dardna širina gumijaste mrežice. Motiv najprej narišite na papir in ga šele potem, ko ste se dokončno odločili glede nje¬ Slika 1. Odslej vam ne bo treba več vstajati "na levo nogo", saj boste na svojo minipreprogo z veseljem spustili kar obe. govega videza, (s pomočjo mreže) povečajte na naravno velikost (1 : 1) ter oblike posameznih kosov s tankim flomas¬ trom prerišite na gradivo. Ne glede na to, ali ste se odločili za geometrijski vzorec ali pa so obrisi vašega motiva sestavljeni tudi iz krivih črt, za izre¬ zovanje uporabite oster nož, npr. olfa, saj je delo z njim hitrej¬ še, manj naporno in predvsem natančnejše kot s še tako moč¬ nimi in ostrimi škarjami. Pri rezanju pazite na prste, da na vaši minipreprogi ne bo prevladovala rdeča barva ... Izrezane sestavne dele motiva sedaj poskusno sestavite in odpravite morebitne napake, nato pa se lahko lotite lepljenja. Gumijasto mrežico, ki se uporablja npr. za preprečevanje dr¬ senja tekačev na gladki podlagi, dobite pri Astri, za 60 x 100 cm velik kos pa boste morali odšteti slabih 500 tolarjev. Z lepi¬ lom UHU-greenit na tanko premažite vse stične ploskve, po¬ čakajte, da se lepilo ne prijemlje več prstov, nato pa začnite natančno polagati posamezne sestavne dele motiva na gumi¬ jasto mrežico (slika 2). Minipreprogo sedaj za nekaj časa dobro obtežite in jo šele nato obrežite, da bodo robovi čim bolj gladki in ravni. Na popolnoma enak način lahko naredite tudi pisan pred¬ pražnik za pred vhodna vrata ali za na balkon, minipreprogo v obliki velikega stopala za pred kopalno kad in še marsikaj. Slika 2. Lepilo lahko nanesete na vso površino naenkrat ali pa za vsak kos posebej, vendar je drugi način zamudnejši. 38 november 1997 TTK£ 3 ZA SPRETNE ROKE Miklavžev škorenj MATEJ PAVLIČ Risba 2 zložite v obliko, ki jo kaže risba 4. Stik zlepite z lepilom za papir (npr. UHU alleskleber). Na koncu skozi luknjice na¬ peljite čim debelejšo, približno 150 cm dolgo volneno ali najlonsko vrvico ter jo na vrhu zavozlajte (risba 5). Slika 1 Risba 4 Kaj ko bi letos na Miklavžev večer na¬ mesto peharja ali krožnika na mizo po¬ stavili kar škorenj, v katerega gre čim več dobrot? Naredite ga iz 45 x 30 cm veli¬ kega kosa kartona ali lepenke živordeče barve. Če takšnega nimate, ga prebarvaj¬ te ali prelepite s kolažnim papirjem. Škorenj, ki ga kaže slika 1, je narejen iz enega samega kosa, katerega v ravni¬ no razvito obliko kaže risba 2. Zaradi pomanjkanja prostora je obris narisan v pomanjšanem merilu (1 : 2,5), kar po¬ meni, da morate vse mere pomnožiti z 2,5. Če nameravate narediti več enakih škornjev, si pomagajte s šablono. Za re¬ zanje uporabite škarje ali oster nož, odprtinice za "vezalko" pa naredite s pi¬ sarniškim luknjalnikom za papir. Po pre¬ gibih, ki so označeni s tanko prekinjeno črto, ob ravnilu povlecite s topo stranjo Škarij ali noža (risba 3), nato pa škorenj TIE.r 3 november 1997 39 UGANKARSKI KOTIČEK Abecedna mreža Številčnica Spodnje besede, podane po abeced¬ nem redu, s kombiniranjem razvrstite v polja križanke. Začnite z najdaljšimi, že vpisane besede pa sproti prečrtujte v seznamu. Ob pravilni rešitvi boste v oš¬ tevilčenih poljih prebrali besedo, ki je povezana z mesecem, v katerem smo sedaj. ALFA - BALZAC - CMOK - ČERFA - DUAK - ETNA - FAZONA - GMAJNICA - HIPNOZA - IRANEC - JESIKA - KVAS - LITVA - MUSTER - NEŽA - OSNOVA - PAVLIČ - RAMA - SKOLIOZA - ŠALI - TRESKA - URA - VESNA - ZAKA - ŽENA Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, ter jih po vrsti vpišite v oštevilčena polja, tako da vsaki številki vedno pripada ista črka. Ob pravilni rešitvi boste v označe¬ nih poljih prebrali naslov knjige (dve besedi), ki jo je izdala Tehniška založba Slovenije. Gre za bogato ilustrirano zbir¬ ko idej in načrtov za izdelavo uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih materialov. 1. slovenski mladinski pisatelj (Anton), "Gimnazijka", 2. prebivalec Izole, 3. portugalski otok in vrsta istoimenskega tamkajšnjega vina, 4. tovariš, prijatelj, 5. pomorščak, ki je odkril preliv med Južno UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo TIM na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. novembra 1997 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Mitja Strožič, Florjan 182, 3325 Šoštanj, Katarina Jureš, Hradeckega 35, 1000 Ljubljana in Danilo Šubic, Kalinškova 12, 4000 Kranj. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijoTIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Ameriko in Ognjeno zemljo (naša pisa¬ va), 6. najvišji čin in naziv v vojaški mo¬ rnarici, 7. organ policije (prej miličnik), 8. izdelovalec modelov, 9. stara večsta¬ novanjska hiša v središču Ljubljane, ka¬ tere del se je pred leti zaradi dotrajanosti podrl, 10. poetka, 11. risani film, 12. žgani sladkor, 13. slovenski operni pe¬ vec, zaposlen v Mariboru (Emil). Rešitve obeh ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 20. no¬ vembra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripi¬ som "Timove uganke"). En izžrebani reševalec bo prejel sestavljanko za izdelavo plastične makete, dva pa knjigo Tehniške založbe Slo¬ venije. Rešitve nagradnih ugank iz oktobrske šte¬ vilke revije TIM: Križanka: OMA - STOT - STOP — MODEL - SAR¬ DONI - AMEN - MARIA - IRA - ACER - EGON - ŠTERN - AMI - DAN - VL - KNIN - OŽ - GATE - IŠKA - SP - PIPA - KA - TRI - LIK - SILBA - KLAS - ARAM — ČAR - KRAMA - SPOR - DVORANA - ALANI - ROVT - KLAN -OSA Zlogovna dopolnjevanka: ROSA-DEŽNIK-MEGLA Nagrade za pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Jože Zajec, Poljanska c. 12, 4224 Gorenja vas 2. Tadej Kranjc, Cankarjeva 54, 5000 Nova Gorica 3. Urša Jagodic, Pot na Črno 6, 1217 Vodice 40 november 1997 [TTEjEj 3 c/ . ‘V ~•* V OBJEKTIVU 1 • Jurij Sodja, član modelarskega krožka na OŠ Žirovnica, je izdelal model kolibri. Načrt smo objavili v Timu 2/96. Z njim si je nabral prve izkušnje z Motornimi modeli. 2- Na regijskem srečanju mladih tehnikov je Gregor Bračun iz Brestanice z Kodelom avtomobila porsche na sliki tekmoval v vožnji v cilj. Zanj je dobil najvišjo oceno za izdelavo in videz. Načrt za model je našel v Timu 9-10/1 993 in ga malce spremenil. Dodal je luči, spremenil spojler na zadku in nastal je tale lični izdelek. Najmlajši med tistimi, ki se lahko pohvalijo z naslovom svetovnega prvaka na zadnjem SP v Velenju, je Ljubljančan Jure Pirman, ki mu je ta podvig uspel v kategoriji FSR-E eco standard. Na sliki je z enim svojih modelov. 4- Državni reprezentant Andrej Vrbec nastopa v kategoriji S4 tako z modeli z zložljivim krilom kot s klasično zasnovanimi. Na 1. pokalu Vega v Cerkljah je nastopil s slednjimi. Poganjajo jih standardni motorji domače proizvodnje mach. 5- Maketa akrobatskega letala suhoj Su-26 je eden novejših modelov iz delavnice Bogdana Makuca. V osnovi je izdelan iz starejšega češkega kompleta neznanega proizvajalca, ki ga je Bogdan precej predelal in izboljšal. Model z razpetino kril 2120 mm tehta kar 13 kg. Poganja ga motor ZG 62 z resonančno cevjo Huner in je mehko vpet na trupu. Model je krmiljen z RV- napravo Graupner mc-24, za izvajanje vseh funkcij pa potrebuje 7 servomehanizmov. Foto: G. Bračun, J. Čuden, B. Makuc, R. Resman © BUHU © BUHU-O UH U U jhnmmmNF' ! I ' iy tfafo■ w Lepila za vse materiale /UNH/ / HEM d.o.o. Kajakaška 30, 1211 Ljubljana-Smarfno Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296 24 • tth 3 • november 1997 - [ - • november 1997 ostroga jeklena žica 02mm i. mi 3 • november 1997 __ s im 3 • november 1997 • 21 november 1997 LtMJ • november 1997 • 19 RISBA RAKETE Z OSNOVNIMI MERAMI ločitveni obroč odsek z antenami sijajna bela od vrha do sem sijajna črna sprednje vodilo modul za vžig kovinska zelena pas za nastavitev stabilizatorjev polsijajna čma plašč stabilizatorjev neleskeča bela z zlatimi vijaki zadnje vodilo barva jekla po 2 izvrtini na nasprotni strani plašča (na 180°) PLAŠČ STABILIZATORJA opiata stabilizatorja iz tanke plastike (polistiren) dva enaka kosa za vsak stabilizator tanek samolepilni trak 13,1 Opiati spojimo na vpadnem robu in na notranji strani zlepimo s tankim samolepilnim trakom. Opiati na spoju prepognemo in prilepimo na jedro stabilizatorja ustrezne velikosti. A r,»+ is prerez A-A oblika vpadnega roba stabilizatorja celotni kot je 12° + 30' L aluminijasta kovica z vgreznjeno plosko glavo 25,8 DETAJL BARVANJA NA STABILIZATORJU ŠT. 1 bela s sivim oprhom 4 izvrtine R=10,9 6 mest izvrtina 0 4,3 mm, povečano za glavo vijaka na 0 8,4 mm -12 mest Izvrtine in poglobitve za glavo so ovalne oblike. 6 vijakov za vsak stabilizator tip B - 4 kosi POLOŽAJ IN MERE ANTEN tip A - 2 kosa siva bela približni položaj sivega pasu na stabilizatorju. Uradni podatek o dimenzijah ne obstaja. 4 mesta R=25,4 šestroba matica imbusni vijak po 4 za vsak stabilizator 76,2 25,4 76,2 25,4 Sandhawk: podatki o barvah del rakete: - telo - modul za vžig - pas pod modulom - glava - tovorni odsek - stabilizatorji 1,2, in 3 - stabilizator 4 - nastavni trak - šoba barva: nesijajna rdeča kovinsko zelena motna siva ali polsijajna siva sijajna bela sijajna bela nesijajna bela nesijajna črna polsijajna črna naravno jeklo ali približno - madež na stabilizatorju 1 nesijajna siva - pritrdila plašča za stabilizatorje številka barve iz FS (Federal Standard) 31302 26132 17886 17886 37886 37038 27038 25,4 -j----U 25,4 \ / R=6,3 ■v \ ! / 2 mesti V" 1 \ -- j ~T - "J —) ' ' 1 ' — 1 . - 6,3 ^ 127 254 26132 35492 kovinska zlata (med) 17043 prerez A-A 24 izvrtin z navcjem SANDIA SANDHAWK odsek s padalom sprednje vodilo modul za vžig vodili 2029 2055,2 2272,5 2299,4 stabilizator dimenzije anten pogled od spodaj vijak NOSILEC STABILIZATORJA izvrtina 0 9,8 mm, povečano za glavo vijaka na 0 18,9 mm Opore stabilizatorjev pri navedenih kotih niso pritrjene na pasu za nastavitev temveč so pritrjene na plašču stabilizatorjev. 260,5 2 pasova za nastavitev stabilizatorjev DETAJLI PASU ZA NASTAVITEV STABILIZATORJEV 17,4 ir** i ■ pas za nastavitev stabilizatorjev rg^ t R=4 2 mesti ,.»TT prerez B-B 0 9,6 mm do 0 9,6 mm x 9,5 mm globoko - 4 mesta 1 119,3 r .□ 87,2 SPREDNJE VODILO 5,5 ZADNJE VODILO 63,5 24 izvrtin z navojem MONTAŽA PLAŠČA STABILIZATORJEV položaj stabilizatorjev (4 mesta) (N