dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	št. 3/XIX marec 1982
3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije
Uspešne priprave
Priprave na 3. konferenco so se v -ozdih, občinskih svetih zveze sindikatov ter republiških odborih sindikatov dejavnosti začele že lani takoj po počitnicah. Že pred objavo predloga gradiv za konferenco so bila po vsej Sloveniji številna tematska posvetovanja, kjer so poleg sindikalnih organizacij aktivno sodelovale tudi samoupravne interesne skupnosti ter druge strokovne in politične organizacije. Zaključki s teh posvetovanj so služili kot podlaga za oblikovanje delovnega osnutka stališč in usmeritev konference. Občinski sveti zveze sindikatov so za pripravo razprav in gradiv uporabili najrazličnejše načine in metode, republiški odbori sindikatov dejavnosti pa so v razpravah največ pozornosti namenili humanizaciji dela oziroma delovnim in življenjskim pogojem delavcev v svojih dejavnostih.
V razpravah o predlogu stališč in usmeritev 3. konference so dali številne predloge in pripombe. Razprava pa je tudi spodbudila organe in organizacije sindikata, da so izdelali ocene stanja na posameznih področjih. Pa ne samo to, občinski sveti so se vključili v reševanje problemov s področja socialne politike in socialne varnosti v ozdih in občinah.
Brez ustalitve gospodarstva tudi učinkovitejše socialne politike in socialne varnosti ne more biti
Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Martin Mlinar je uvodoma prikazal družbenoekonomske okoliščine, v katerih se ostreje izražajo tudi problemi v socialni politiki in socialni varnosti. V času, ko si prizadevamo za ustalitev gospodarskih in političnih odnosov, je nujno, da tudi v socialni politiki izostrimo in uskladimo programe, kar vse naj prispeva k boljšim delovnim rezultatom in pravičnejši uporabi sredstev, združenih po načelu vzajemnosti in
UlIBLimfj
S
solidarnosti. Ko je govoril o naši razvojni politiki v tem srednjeročnem obdobju, je poudaril tako vlogo sindikatov, ki bo omogočala, da se bo delavec uveljavil kot gospodar svojega dela itn njegovih rezultatov, torej tudi socialne politike in socialne varnosti. Metode in sredstva političnega dela v sindikatih, ki bodo to zagotavljala, pa so: demokratični dialog, usmerjanje, obveščanje, spodbujanje pa tudi odločne zahteve, kadar gre za uveljavljanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev.
Kot vodilo sindikata pri uresničevanju sociEline politike in socialne varnosti je Martin Mlinar navedel misel tovariša Kardelja, ki vloge sindikata na tem področju ni razumel zgolj kot zaščito delavcev v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To pa pomeni, da se mara sindikat vključiti v odpravljanje protislovij in konfliktov, ki se pojavljajo med različnim interesi, posamičnimi in skupinskimi in interesi delavskega razreda in delovnih ljudi kot celote.
Če bodo sindikati pri tem dovolj vztrajni in odločni, si bodo med delavci pridobili ugled in tudi prispevali h krepitvi socialne varnosti na temelju dela in rezultatov dela ter solidarnosti in vzajemnosti.
Ko je govoril o vsebini socialne politike v naši družbi,
je podpredsednik republiškega sveta ZSS poudaril, da sta ekonomska in socialna politika dve neločljivi sestavini razvojne politike. Šele njuna samoupravna povezanost v proizvodnem odnosu zagotavlja soodvisnost, povezanost in njuno uravnoteženost. Le tako lahko postane socialna politika tudi razvojna in s rbem politika preprečevanja vzrokov za nastajanje socialnih problemov, sicer pa bo ostala le pri zdravljenju problemov in posledic nizkih osebnih dohodkov.
Martin Mlinar je navedel, da smo v preteklem desetletju sicer materialno in socialno zelo napredovali, čeprav včasih tudi na račun zadolževanja in bodočega dohodka. Ni pa nam uspelo, da bi socialna politika kot celota postala tudi spodbujevalec za dobro delo in gospodarjenje ter celotni družbeni razvoj. Vzrok za tako vlogo socialne politike je mogoče najti tudi v preveliki vlogi izvršilnih organov in administracije v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih pri njenem izvajanju.
Ko je opozoril na nekatere dosežke na področju socialne politike in varnosti, je Martin Mlinar ugotovil, da sedanja dr užbenioekon omsfca dogaj anj a z vso lostrino razkrivajo protislovja in slabosti našega razvoja v preteklih letih. Ob takih težavah in slabostih dobiva druž-
benopolitična aktivnost sindikata še poseben pomen. Odločneje se lahko politično spopadejo z vsemi tistimi, ki samovoljno odločajo ‘o sredstvih, le osveščeni in organizirani delavci in drugi delovni ljudje. To pa je naloga sindikata in vseh komunistov v njem.
Če bomo zagotovili gospodarsko ustalitev, se bo lahko okrepila tudi socialna varnost delavcev in drugih občanov, je pomembna ugotovitev Martina Mlinarja.
Ko je razčlenjeval delitev po delu kot pomembno sestavino socialne politike in socialne varnosti, je opozoril, da je ta tesno povezana s pogoji pridobivanja dohodka. Te pa v veliki meri kroji politika cen. Zato bomo v sindikatih od svojih delegatov zahtevali, da v samoupravnih interesnih skupnostih za cene dajejo soglasja le k tistim cenam, ki temelje na zakonu o cenah in dogovorjeni politiki cen.
Kaj želijo sindikati doseči s konferenco o socialni politiki in socialni varnosti, so se spraševali v razpravah pred konferenco. Podpredsednik slovenskih sindikatov je navedel več vzrokov. Najpomembnejša pa je bila potreba, da v sindikatih ocenimo svoje dosedanje delo na tem področju in da se akcijsko poenotimo ter ob tem povemo, kaj je treba pri vsebini in uporabi mehanizmov socialne politike izpopolniti. Pod-
(Nad. s 1. strani)
laga za to pa naj bodo stališča in -usmeritve, ki jih je sprejela -konferenca.
Za kakšno socialno politiko in socialno varnost si prizadevajo sindikati
V razpravi na 3. konferenci so se delegati iz organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenih organizacij dotaknili vseh področij socialne politike in socialne varnosti. Veliko razmišljanj, mnenj in pripomb ter konkretnih izkušenj smo slišali. Tokrat navajamo nekatera, ki zadevajo vlogo sindikata v socialni politiki in socialni varnosti ter odnos med socialno politiko in družbenoekonomskim razvojem.
Mnenja o premalo razumljivem jeziku in stilu gradiv za konferenco smo slišali že v javni razpravi. Eden od delegatov je na konferenci to vprašanje pa tudi problem učinkovitosti takih in podobnih srečanj zelo jasno izpostavil. V sedanjem družbenoekonomskem položaju so lahko le učinkoviti ukrepi merilo za delo. Zato bo moral sindikat od pristojnih organizacij in skupnosti odločneje zahtevati uresničevanj e stališč in usmeritev konference in pri tem tudi sam — od republiškega sveta do osnovnih organizacij — več napraviti.
Osveščanje delavcev je sicer pomembna naloga sindikatov,
tudi ko gre za socialno politiko, vendar zgolj osveščanje ne zadošča. Sindikati se morajo boriti za tak položaj delavcev, da bodo ti sami resnično upravljali s svojim delom in njegovimi rezultati, torej tudi s svojo socialno varnostjo. Gotovo je pri tem povečanje produktivnosti dela tista materialna podlaga, ki dolgoročno najbolj zagotavlja socialno varnost. Vendar pa ne samo individualna produktivnost, o kateri zadnje čase slišimo pravo poplavo besed; gre predvsem za povečanje produktivnosti v tozdih in v celotni družbi, je menila delegatka mladine.
Rade Galeb, predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, je ugotovil, da delavci in drugi občani premalo vedo, kolikšen del dohodka je namenjen za socialno politiko in nasploh za skupno porabo. Za-
vzel se je za učinkovitejšo uporabo načela solidarnosti. Če se to humano načelo neustrezno uporablja, se pretvarja v lastno nasprotje in negativno vpliva na delitev po rezultatih dela. Predsednik je opozoril, da sindikati ne morejo biti odgovorni za reševanje problemov, ki so nastali kot posledica slabe učinkovitosti politike kakega ■organa ali organizacije. Zato pa se morajo aktivneje vključevati v reševanje problematike že pred sprejemanjem odločitev.
Ob ugotovitvi, da imamo o socialni politiki pri nas že dovolj jasno izoblikovane opredelitve, se je predstavnik socialistične zveze zavzel, da naj bodo stališča in 'usmeritve akcijsko napotilo na večjo angažiranost in odgovornost sindikatov na tem področju. Pouda-
ril je, da uresničevanje socialne politike v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela zahteva tudi ustrezno usposobljenost strokovnih služb in pripravljenost ljudi. Da bi svoje delo na tem podvreč ju vsi dobro opravili, bi potrebovali podatke o socialnoekonomskem položaju družin in posmeznikov, ki družbeno pomoč resnično potrebujejo. Te podatke naj bi zbirali v centrih za socialno delo ali pri strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti v občinah.
Tudi nekateri drugi delegati so podprli zamisel o nekakšni enotni »socialni evidenci«, kar so v nekaj organizacijah in občinah že izpeljali.
Del delegatov se je v svojih razpravah osredotočil na smotre socialne politike pri nas. Večina je podprla takšno socialno politiko, ki bo spodbujala večjo produktivnost dela in omogočala takšno delitev dohodka, ki bo krepila materialno podlago dela in s tem tudi ekonomsko in socialno varnost delavcev. Nekaj delegatov pa je opozorilo, da je del praktične socialne politike danes tako oblikovan, da zavira produktivnost. Zato so predlagali, da to problematiko rešujemo usklajeno z nagrajevanjem po delu in rezultatih 'dela ter s pravilnim ovrednotenj em proizvodnega dela.
(Iz Informacij Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije)
Občni zbori osnovnih organizacij ZSS
V	prvem tednu februarja so v naši delovni organizaciji potekali občni zbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije. Zbori so bili predhodno temeljito pripravljeni in izvedeni v skladu s »Pravili o organiziranosti in delovanju osnovnih organizacij«. Glavna naloga občnih zborov je bila ocenitev dela v preteklem obdobju, dela, ki ga bo potrebno opraviti v tem letu ter izvolitev izvršnih odborov.
V	poročilih o delu osnovnih organizacij je bilo poudarjeno, da se je sindikat aktivno vključil v vse tokove samoupravnega in družbenega dela. Osnovne organizacije so s svojimi organi aktivno delovale na področju obveščanja delavcev, kar je prispevalo k pravočasni, zanesljivi in objektivni obveščenosti delavcev o vseh pomemb-
nejših področjih dela in poslovanja temeljnih organizacij. Sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami je bilo dobro in ga je potrebno še naprej razvijati, še posebno z osnovno organizacijo ZSMS. Slabše rezultate pa smo dosegli pri sprejemanju in uresničevanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in še posebno pri delu delegacij, kjer nismo njihovega dela natančno in načrtno spremljali in sproti odpravljali vse pomanjkljivosti.
Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja so se tudi .osnovne organizacije vključevale v razreševanje gospodarskih težav, kjer so iskale rešitve v večji prizadevnosti posameznikov, produktivnosti in 'kakovosti dela, večji delovni disciplini in manjših izostankih z dela. Vendar pa z doseženim ne
moremo biti zadovoljni. Socialno politiko so osnovne organizacije uspešno izvajale. Rešenih je bilo veliko stanovanjskih problemov naših delavcev, veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi počitniški dejavnosti in prehrani delavcev med delom. Prav tako so veliko pozornosti osnovne organizacije namenile tudi področju ljudske obrambe im družbene samozaščite, saj se tako pomembno krepi samozaščitna in obrambna zavest delavcev. V zadnjem obdobju pa je pričela nazadovati športna in kulturna dejavnost, ki ni uspela zaživeti kljub ugodnim možnostim in akcijam družbenopolitičnih organizacij .
To poročilo pa je bilo tudi temelj za izdelavo programa dela za naslednje obdobje. Po-
manjkljivosti, ki so bile ugotovljene v preteklem obdobju, so prav gotovo ovira za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenih odnosov in jih je potrebno v čim večji meri odpraviti. Zato so občni zbori potrdili v programu začrtane naloge.
Občni zbori so izvolili tudi nove izvršne in nadzorne odbore ter komisije, ki bodo glavni nosilci za izvajanje načrtovanih nalog, ob sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij.
Na koncu lahko zaključimo, da so občni zbori uspešno opravili svojo nalogo, vendar pa bi več koristnih pobud delavcev na teh zborih prav gotovo koristilo nadaljnjemu delu osnovnih organizacij.
Marko BRICELJ
Letna konferenca OO ZSMS
23. februarja sta imeli osnovni organizaciji ZSMS letno konferenco. Na njej so kritično ocenili dejavnost v preteklem letu, sprejeli delovni načrt za letošnje leto ter izvolili nova vodstva osnovnih organizacij ter člane koordinacijskega sveta. Za novo predsednico koordinacijskega sveta je bila izvoljena Branka Tušar in za sekretarja Tone Stariha, za predsednika OO ZSMS TOZD Surova tkanina Štefan Brezarič in za sekretarja Jovo Su-narič, za predsednika OO ZSMS TOZD Gotova tkanina, TOZD Energetika in vzdrževanje in DSSS Brane Tehovnik ter za sekretarja Lidija Bukovec.
Delo DSSS
Za tekoče poslovanje v TOZD je potrebno tudi dobro organizirano strokovno in administrativno tehnično delo. V naši DO smo se odločili, da te naloge zaupamo DSSS. Našim bralcem želimo predstaviti delo teh služb. Za razgovor sem prosil tov. Petra Kolešo, pomočnika generalnega direktorja, ki vodi delo DSSS.
Strokovno tudi sodeluje pri reševanju problematike z vsemi strokovnimi delavci v TOZD ter v skupnih službah, predvsem z nabavno, prodajno, razvojno in tehnično službo ter s službo EOP.
7. Tehnična služba sodeluje z vsemi TOZD in DSSS, ter se deli na operativno' pripravo dela, kjer pripravljajo na podlagi
Na vprašanja, katere službe so organizirane v DSSS in kakšne so naloge teh služb, mi je tov. Peter Kolesa povedal naslednje:	»Po reorganizaciji
enovite delovne organizacije v TOZD, smo oblikovali delovno skupnost iz nekdanjih strokovnih služb, s tem, da opravlja vsa dela skupnega pomena za vse TOZD. V DSSS (delovna skupnost skupnih služb) imamo naslednje službe:
1.	Kadrovsko splošna služba, katere delovno področje je kadrovanje, izobraževanje, varstvo pri delu, pravne zadeve, družbeni standard, vrednotenje dela, tajništvo samoupravnih organov, obveščanje, LO in DSZ, družbena prehrana in administrativne naloge.
2.	Nabavna služba, iki skrbi za nabavo vseh surovin in reprodukcijskega materiala, rezervnih delov itd.
3.	Prodajna služba, Iki se deli na domačo prodajo, na izvoz in kooperacijo, to je sodelovanje z našimi kupci.
4.	Gospodarsko planska služba, ki sestavlja srednjeročne in dolgoročne plane, vodi vsa računovodska dela, obračunava delo in rezultate poslovanja posameznega tozda in DSSS za posamezna obdobja.
5.	Razvojna služba opravlja naloge pri razvoju celotne OZD kot so investicije, novi tehnološki postopki, novi artikli, to je deziniranje, sestava surovin itd.
6.	Služba kontrole kakovosti opravlja vhodno, medfazno ter kontrolo končnih izdelkov.
potreb tržišča in nabave surovin operativne mesečne plane, jih tudi spremljajo, po potrebi tudi spreminjajo, seveda na podlagi predhodnih razgovorov in svetovanj strokovnih delavcev v TOZD ali z določenimi delavci DSSS.
Kot drugo področje je tehnološka priprava dela, kjer se v sodelovanju z razvojno službo pri novih artiklih izdelujejo predpisi in tudi spremljajo pri izvajanju tehnološkega postopka. Poleg tega je v sestavi tehnične službe itudi izračun kalkulacij, razna tehnična poročila za zunanje institucije, normativi časa itd.
8. Elektronska obdelava podatkov nam že od vsega začetka postopoma posreduje vedno več podatkov, s katerimi bi po klasični metodi dela porabili znatno več časa. Ker so ti podatki izredno koristni in hitri za lažje delo, imamo dalj časa potrebo po zajemanju novih podatkov, katere pa žal ne moremo izvesti, ker obstoječi računalnik nima več dodatnih zmogljivosti. Tako smo se predčasno odločili za nakup novega, večjega računalnika, za katerega predvidevamo montažo v letošnjem letu. S tem bomo vpeljali tudi zajemanje podatkov na določenih mestih in bomo tako bolj učinkoviti pri poslovnih odločitvah.«
»Tovariš Koleša, kako ocenjujete delo teh služb?«
Naši delavci so prejeli ključe stanovanj
(Nad. s 3. strani)
»To vprašanje 'bi želel obširneje pojasniti. Vedno so DSSS pod nekim splošnim udarom, kar pa moramo razumeti kot problematiko, ki se v zadnjih letih po organiziranju TOZD pogosto pojavlja. Mislim, da je celotni kolektiv Dekorativne dobro ocenil delo TOZD in DSSS, kar pa nam danes potrjujejo tudi uspešnost in dobra organizranost z izredno majhnim številom delavcev DSSS. Kritike v javnosti so predvsem usmerjene tja, kjer so se posamezne službe podvojile ali celo potrojile glede na število delavcev v TOZD, kar pa je imelo za posledico hitro in visoko rast delavcev v birokraciji in istočasno niso bili v rednem delovnem času dovolj zaposleni, ker jih je bilo preveč. Mirno lahko trdim, da takega primera ni v Dekorativni, ker se vsa leta zavedamo, da moramo skupno z delavci v TOZD in DSSS ustvariti več na enega delavca in v količinskih pokazateljih. Glede na izredno težko situacijo tako doma kot v svetu, se srečujemo vedno z nekimi spremembami in dopolnitvami, katere moramo vgrajevati v naše redno delo. Mislim, da je tako v DSSS kot tudi na vsakem delovnem področju v TOZD potrebno prizadevanje vsakega posameznika, če hočemo doseči naše skupne cilje. Zato mislim, da sta vsako delovno mesto in vsaka služba enako pomembna. Mislim pa, da j e občasno na osnovi določene problematike poudarek tam, kjer je trenutno potrebno vložiti največ dela za nemoteno poslovanje. Že dalj časa se ukvarjamo s problemom nabave surovin, barv, kemikalij in ostalega reprodukcijskega materiala, za katerega moramo odšteti devizna sredstva. Zato je potrebno veliko prizadevanja v prodajni službi, tako na področju konvertibilnega izvoza in pa pridobivanja deviznih sredstev od naših 'kupcev. Računamo, da bo tudi na tem področju pri dogovarjanju in sprejmanju samoupravnih
sporazumov na področju celotne Jugoslavije prišlo do tiste točke, ki bo omogočala nekoliko bolj normalno poslovanje in dohodkovno povezovanje. Če sem ravno nekoliko več omenil problematiko nabavne in prodajne službe, pa nikakor ne smemo smatrati, da je problematika in odgovornost v ostalih službah vredna manj pozornosti, ker se vse med seboj dopolnjujejo.«
Zadnje vprašanje, ki sem ga zastavil mojemu sogovorniku, je bilo vprašanje, katere bodo najvažnejše naloge v letu 1982.
»Smatram, da je problematika zajeta že v odgovoru na prejšnje vprašanje. Če pa na kratko poudarim, da je potrebno povečati izvoz predvsem na konvertibilno področje, pridobivanje deviz od naših kupcev in to v tistem obsegu, da bomo lahko devizno plačevali obveznosti našim dobaviteljem za nemoteno oskrbo s surovinami, ostalim repromaterialom, nujnimi rezervnimi deli in tudi iskali možnosti nabave novega stroja, ki bi bil nujno potreben za bolj kvalitetno delo v verigi tehnoloških postopkov.
Kljub temu, da smo tudi vsa leta nazaj poslovali čim bolj racionalno, smo imeli stalno nalogo, -kako znižati stroške. V letu 1982 dajemo temu znatno večji poudarek, predvsem pa tudi znižanju stroškov na vsakem 'delovnem mestu, v delovni organizaciji, a posebno še pri reklamah, 'propagandi itd. Poudariti pa moram delo vseh, ki sodelujejo pri izdelavi kolekcij, ker 'to delo vsa leta z vso resnostjo in vestnostjo ter polno odgovornostjo opravljajo delavci v razvojni službi in ostali sodelavci v okviru komisije za vzorce. Trudimo se, da je naša kolekcija kvalitetna tako po sestavi in vzorčenju, kar se izraža tudi v uspehu na sejmih, kjer razstavljamo naše tkanine. Dokaz za to je, da jo sprejmejo naši kupci in da skoraj vsako leto prejemamo najvišje priznanje, to je zlati ključ na sejmu notranje opreme v Beogradu.«
Janez TOMAŽIČ
Težko pričakovani trenutek. »Hvala, hvala vam in Dekorativni«, je dejala delavka, ko je prvič stopila v novo stanovanje in prevzela ključe, ki jih je tako težko pričakovala. Tako in podobno so govorili skoraj vsi, ki so prevzemali stanovanja.
Po dolgih mesecih čakanja, bilo jih je 24, so nam iz Standard investa sporočili, da lahko prevzamemo stanovanja v soseski ŠS8/2 Dravlje, na katera je čakalo dvajset naših delavcev, večina z družinami.
Dvajset več ali manj srečnih delavcev je prevzelo ključe dodeljenih stanovanj, nekateri s kančkom grenkobe v ustih. Ni vedno enostavno priti do družbenega stanovanja. Ne gre in ne gre brez denarja, lastnega denarja, ki ga mora kot lastno udeležbo plačati skoraj vsak prevzemnik, seveda v skladu z našim pravilnikom o dodeljevanju stanovanj. Seveda pa so morali vsi izpolnjevati tudi vse ■ostale pogoje, da so se uvrstili na prednostni listi tako visoko, da so jim bila stanovanja potem dodeljena. Teh pogojev pa jim vsekakor ne moremo zavidati, saj so vsi stanovali v takih razmerah, da smo z njimi veseli mi vsi, da so si (kameno rešili to vprašanje, ki je poleg zaposlitve najpomembnejše v življenju.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj po 22 letih v tovarni dekorativnih tkanin se najlepše zahvaljujem za prejeta darila vsem svojim sodelavkam v kuhinji in celotni tovarni, kakor tudi tov. Peklaju, tov. Milojki, tov. Krvini, želeč mnogo uspeha in napredka v nadaljnjem delu v delovni organizaciji.
Marica TEPINA
Upajmo, da bomo tudi v bodoče lahko na ta način razveseljevali tiste delavce, ki si sami ne morejo rešiti svojega stanovanjskega problema, ker živijo v težkih gmotnih razmerah. Zavedati se moramo, da je samo zadovoljen delavec dober delavec. Zadovoljen pa je takrat, ko lahko živi s primernim življenjskim standardom, kjer je bistvenega pomena prav stanovanje.
Bogo Modic
ZAHVALA
Ko se poslavljam od kolektiva in odhajam v pokoj, bi se rada še enkrat zahvalila vsem sodelavkam in sodelavcem za dobre želje.
Posebno pa hvala za prelepo darilo, katero me bo vedno spominjalo na dneve, ko sem še delala med vami. Se enkrat hvala vsem, celotnemu kolektivu pa želim veliko uspehov pri delu ter medsebojnega razumevanja.
Anica HARAPIN
Naši upokojenci
MARINKA BRICELJ
Pred odhodom v pokoj sem se pogovarjal z Marinko Bric-ljevo o njeni delovni poti, pa o njenem kulturnem udejstvovanju v delovni organizaciji. Zastavil sem ji nekaj vprašanj.
Kako in kdaj ste začeli delati pri nas?
»V Dekorativno sem prišla
14.	aprila 1947 v oddelek, katerega smo takrat imenovali »špularija«. Tam smo navijali votkove navitke za klasične statve. Ko so bile potrebe, sem odšla v tkalnico in tam tudi ostala do danes. Najprej sem delala na delovnih nalogah tkalke, nato pa sem že na zagrebških strojih postala pred-d clavka.«
»2e od vsega začetka ste sodelovali pri kulturnem življenju v tovarni, kako je to življenje potekalo prej in kako v bližnji preteklosti?«
»Kulturno življenje je bilo pestro. Imeli smo tamiburaški zbor pod vodstvom Janeza Sa-javca, pa ženski pevski zbor katerega sta vodila Maks Sovan in kasneje Štefka Bukovec. Pevce je vodilo veselje do petja in veliko volje do dela v zboru. Prirejali smo tudi igrioe, tudi take dvodejanke z zahtevnejšo vsebino. Igralci smo se našli med seboj in si potem razdelili vloge; eni bolj vesele, drugi bolj otožne, take, ki so posamezniku najbolj ležale. Nastopi so bili v sindikalni dvorani, ki je bila ob različnih nastopih vedno polna. Ob vedno večjem srečevanju z delovnimi problemi smo pozabili na kulturno udejstvovanje. Ob srečanju z upokojenci pa srno jim pripravili tudi veder programček. Pri teh programih je bil tudi igran skeč. Nekaj besed za te skeče sem tudi sama napisala. Vsebovali so tudi pevske točke in tu se je porodila mi-
sel, da bi ustanovili mešani pevski zbor. Zbor je popestril proslave v delovni organizaciji. Uspešno pa smo tudi nastopili na revijah zborov občine Šiška. In tam smo lani tudi zadnjič peli. Res škoda, da zbor ne obstaja več. Za petje je pač potrebno poleg glasu imeti še tudi voljo do dela v zboru.«
Marinki Bricljevi sem se zahvalil za prijeten razgovor in ji zaželel še veliko zdravih let v pokoju.
Jaka NOVAK
MILKA MRHAR
— tkalnica
Takole mi je pripovedovala:
»V Dekorativno sem prišla leta 1948 in od takrat pa do sedaj sem vseskozi na delovnem mestu tkalke. Delovno dobo sem prekinila skoraj za pet let, ko sem imela majhne otroke. Takrat še ni bilo tako preskrbljeno za otroško varstvo kot je danes.
Iz prvih let se najbolj spominjam udarniškega dela v tovarni in njeni ekonomiji. Velikokrat smo »potegnili« popoldansko izmeno pozno v noč, tudi do dveh zjutraj zaradi velikih naročil in to dodatno delo je bilo udarniško, to se pravi brezplačno. Spominjam se tudi okopavanja krompirja na ekonomiji »Stare«, pa kopanja jarka za vodovod za otroški vrtec v vili za tovarno. Najbolj vesela pa sem bila, ko sem že leta 1949 dobila naziv udarnika. Ker sem to leto največ naredila preko plana, sem ob prazniku 1. maja dobila denarno nagrado, nato pa sem dobila še naziv udarnika. Naziv udarnika sem nato prejela še dvakrat.
Vseskozi pa sem se najbolj veselila dobro urejenih strojev z dobrim materialom, tako da
sem lahko presegala normo in delala dobro kvaliteto. Za dobre rezultate se imam zahvaliti tudi sodelavkam, kajti če si tkalke med seboj pomagajo je delo laže in kvalitetneje opravljeno.
Sodelavkam se zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj in
Ob vsaki priložnosti, ko se pogovarjamo o uspehih naše delovne organizacije, ne pozabimo pripomniti, da je to zasluga prav vseh, ki smo tukaj zaposleni. Res je, da navadno zahtevamo največ od človeka, ki je pri stroju in neposredno sodeluje v tehnološkem procesu. Res pa je tudi, da nam veliko pripomorejo ostali delavci, med katerimi je veliko skromnih in o katerih malokdaj kaj slišimo. Ena takih je tudi Terezija Ka-ralič, snažilka v pripravljalnici. Ko sem jo prosil za razgovor, ki naj bi ga objavili v našem tovarniškem glasilu, se je nekoliko upirala, meneč, da pravzaprav nima kaj povedati, kar bi zanimalo tudi druge. Vendar sem takoj videl, da je tudi njena življenjska zgodba, kot tisoč drugih, zelo zanimiva, polna vedrih, še več pa žalostnih trenutkov.
»Rodila sem se v okolici Varaždina,« mi je začela pripovedovati, »v krajih, kjer je zelo malo industrije. Delali smo doma na polju od jutra do pozne noči. Delo je bilo težko, zaslužka pa ni bilo nobenega. Zato smo iskali občasne zaposlitve. Leta 1948 sem bila pet mesecev v delovni brigadi v Novem Beogradu, nekaj let pozneje pa smo gradili progo v Sežani. Takih možnosti zaposlitve, kot jih imamo danes, seveda takrat ni bilo in tudi z varstvom otrok smo imeli težave. Zato je velika večina žena bila doma. Ker od takih priložnostnih zaslužkov nismo mogli živeti, smo se odpravili za kruhom v Ljubljano. Tam sem nekaj časa delala pri privatniku. Delala sem za stanovanje, stanovala pa sem skupaj z drugimi podnajemniki v vlažni kletni sobi.
Leta 1973 sem se zaposlila v Dekorativni kot snažilka. Delo sem opravljala z veseljem. V tem času sem si rešila tudi svoj stanovanjski problem. Dodeljeno mi je bilo stanovanje v Železnikarjev! 8, v katerega sem investirala 30.000 din, kar
jim želim, da bi meli v bodoče veliko naročil, pa veliko dobrega materiala, tako da bo tudi zaslužek dober.«
Tov. Mrharjev! sem se iskreno zahvalil za razgovor in ji zaželel veliko zdravja in sreče v pokoju.
Jaka NOVAK
je ibila za tiste čase velika vsota. In ravno, ko sem si nekoliko opomogla, je prišlo do nesreče. Na poti v službo sem pri sestopu iz avtobusa tako nerodno padla, da sem si poškodovala nogo in hrbtenico. Odpeljali so me domov. Bila sem popolnoma nepokretna. Hčerka je imela z menoj velike težave, ko me je negovala. Veliko imi je pomagal tudi dr. Pogačar, ki me je vsak dan obiskoval na domu in mi dajal injekcije. Ko sem si nekoliko opomogla, sem bila še tri tedne v rehabilitacijskem centru Soči. Od takrat zelo težko delam. Popolnoma nisem nikoli ozdravela. Še vedno me zelo boli noga in hrbet. Velikokrat sem tudi v bolniškem staležu. Omogočeno mi je, da delam po štiri ure. Čistim okrogle stopnice in stranišča v pripravljalnici. Po štiri ure delam od lanskega oktobra. 15. marca imam zopet zdravniško komisijo. Mislim, da se boim v letošnjem letu upokojila. Imela bom 16 let delovne dobe in seveda minimalno pokojnino. To me zelo skrbi.«
Odkar ste v naši delovni organizaciji zaposleni, delate na delovnem mestu snažilke. Pa tudi prej pri privatnikih, ste opravljali podobna dela. Kaj menite o tem delu?
Predstavljamo vam snažilko v pripravljalnici — Terezijo Karalič
Namen in vsebina družbene samozaščite
V celotnem tekstu uporabljamo različne opredelitve, kaj varuje družbena samozaščita, kot na primer: socialistične samoupravne odnose, življenje in imetje, dalje:	samoupravne
pravice in interese ali pa: ureditev, vrednote in dobrine. Pravimo tudi, da družbena samozaščita preprečuje družbeno škodljive pojave, se zoperstavlja ogrožanju družbenega razvoja in interesov ... Izbrali smo naslov poglavja, ki se zdi še najbolj primeren, pri čemer pa je treba zapisati, da nimamo povsem enotnega, enostavnega izraza za vsebino, namen in predmet samozaščitne aktivnosti. V glavnem družbena samozaščita kot varnostni sistem varuje in ščiti vse tisto, kar je temelj in izvira iz našega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema.
(Nad. s 5. strani)
»V svojem življenju sem opravljala različna dela in mislim, da je vsako delo, to ga človek opravlja pošteno — častno. Da bi bilo naše delovno okolje prijetno, da bi bili naši delovni rezultati čim večji, smo potrebne tudi čistilke. Opažam pa, da jemljejo nekateri naše delo za manj vredno. Vendar opravljam tudi to delo, kot mnogo drugih prej, z veseljem, čeprav ga težko zaradi bolezni. Verjetno bi bilo veliko lažje in lepše za vse nas, če bi vendar malo bolj pazili na red in čistočo. Ni samo snažilka tista, ki čisti. Prav vsak je na svojem delovnem mestu dolžan vzdrževati red in čistočo. Tu pa opažam, da ne napredujemo. Zaposlujejo se mlajši delavci, od katerih bi človek pričakoval več kulture. Vendar, žal, ni tako. Verjetno se ne zavedamo, da delamo sami sebi škodo. Prihajajo časi, v katerih bo tako, kot je bilo nekaj let nazaj, treba obrniti vsak dinar in ga najprimerneje uporabiti. Težko se bodo nabavljali stroji in draga oprema. Treba bo gospodarneje delati s tem, kar imamo in kar smo si težko zaslužili.«
S temi besedami je zaključila svoje misli delavka, ki v svojem življenju verjetno ni imela sredstev za razmetavanje. Naj bodo tudi nam vsem v razmislek, da se bomo tudi v bodoče obnašali gospodarno, samokritično in samoupravi jalsko.
Dušan Vidmar
Varnost naših vrednot pa zagotavljamo z njihovo neposredno, zlasti preventivno zaščito ali pa s preprečevanjem in premagovanjem njihovega ogrožanja.
Pri vprašanju, kaj vse varujejo delovni ljudje in občani in drugi subjekti zagotavljanja varnosti v sistemu družbene samozaščite, pa je pomembno tudi tole: ali naj se samozaščitna akcija usmeri le na odpravljanje tistih varnostnih problemov, to so v državnem varnostnem sistemu predmet kazenskega pregona, ali pa je po drugi strani njena funkcija nenehno bdeti nad celotno družbeno in človekovo ustvarjalnostjo? Videli bomo, da sta to dve skrajnosti, na kateri ne moremo pristati.
Ugotovili smo, da odgovorov na vprašanje o vsebini družbene samozaščite nikakor ne moremo opredeljevati mimo temeljev naše družbenoekonomske in družbenopolitične ureditve. Se pravi, da sta smer in namen samozaščitne dejavnosti in ukrepov pogojena z ustavnim položajem delavcev in občanov. Njihov položaj pa naj bo tak, da oni odločajo o svojih delovnih in življenjskih razmerah, o rezultatih svojega dela in o uresničevanju svojih interesov. Rekli simo že, da v sistemu družbene samozaščite tudi sami varujejo takšen svoj položaj oziroma so nosilci varovanja. Torej samozaščitna dejavnost varuje vse delovne in življenjske pogoje in delovne rezultate ter pravico delovnih ljudi in občanov, da o njih na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev samoupravno odločajo in upravljajo vse družbene zadeve. V bistvu gre torej za varovanje in zaščito vseh tistih interesov in potreb delovnega človeka, ki temeljijo na delu.
S tem je pogojena tudi širina družbene ureditve. Kajti pod vsem tem lahko razumemo varovanje tako družbenega kot osebnega premoženja, tako družbene ureditve kot naravnih pogojev, tako samoupravnih pravic kot vseh drugih demokratičnih svoboščin in življenja sploh. Z drugimi besedami, gre predvsem »za zaščito ustavne ureditve, samoupravnih in drugih pravic delovnih ljudi, svobode človeka in občana ter družbenega in osebnega premoženja«, pri čemer v načelu ni omejitev o tem, (kaj vse so konkretno te temeljne
vrednote in pridobitve našega razvoja.
Samozaščitna aktivnost bi torej bila le nadomestilo varnostnim ukrepom državnih in specializiranih organov in služb, če bi se omejila zgolj na preprečevanje vsega, kar ni zakonito, kar je kaznivo, kar ovira »red in mir«. V bistvu je torej izrazito družbenopolitična aktivnost, ki pa seveda upošteva vse možne ukrepe za varovanje razvoja socializma, samoupravljanja in njegove materialne podlage ter zaščito življenja, imetja, svoboščin, pravic, kar vse se nanaša tako na posameznika -ter njegovo -neposredno delovno in življenjsko okolje kot na celotno družbe-nopolitčno skupnost. Družbena samozaščita je sestavni del ce-
lotne družbenopolitične in samoupravne aktivnosti in zato sega na vsa področja ustvarjanja, življenja in razvoja.
Vendar je treba vedeti, da samozaščitna aktivnost sama po sebi še ne zagotavlja samoupravnega in materialnega razvoja, svobode, varnega življenja, ustvarjalnosti in uresničevanje ustavnega položaja delovnih ljudi in njihovih svoboščin ter pravic. Vse to dosegamo predvsem s splošnim družbenim napredkom, to je z ustvarjalnim zagotavljanjem možnosti za razvoj družbe in človekove osebnosti. Družbena samozaščita je samo del te aktivnosti. Samozaščitno delovanje torej ne posega in ne more posegati tedaj, ko bi lahko kakorkoli omejevalo ali z a vrlo družbeno človekovo delo, ustvarjalnost ter svobodo, sicer bi s-e sprevrglo v svoje lastno nasprotje.
Vladimir Kočevar
Novice iz krajevne skupnosti Dolomitskega odreda
V zadnjem času je bila glavna dejavnost usmerjena na priprave in izvedbo volitev delegacij 14. marca letošnjega leta.
Izvedena je bila temeljna kandidacijska konferenca, na kateri so potrdili kandidatno listo za volitve delegacij.
Opravljena je bila inštruktaža volilnih odborov z namenom, da bi volitve nemoteno potekale po zakonitih določilih.
Učinkovito branje gradiva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
a) Nezadostna hitrost pri branju
Izkušnje kažejo, da lahko skoraj vsakdo poveča hitrost branja. Nekateri kaj hitro po-dvoje ali celo potroje hitrost branja, ne da bi bilo prizadeto razumevanje in zapomnjenje gradiva. To je spretnost, ki si jo lahko pridobimo in zboljšamo, seveda če imamo interes. Bekli smo že, da je napačno mišljenje, da je počasno branje navadno branje in da povečanje hitrosti povzroči povečanje števila napak. Opazovanja kažejo, da je pri zelo počasnem branju več napak kot pri normalno hitrem branju. To je razumljivo, ker je pri zelo počasnem branju naša pozornost zmanjšana na .minimum, misli začno uhajati na stranska pota, motnje iz okolja imajo večji vpliv in končni učinek našega branja je minimalen, tako v številu prebranih besed kot v zapomnitvi. Povečana hitrost branja terja večjo koncentracijo in razumevanje.
Toda kaj nas ovira pri branju?
1. Branje besed namesto pomenskih stavčnih enot. Počasni v branju so tisti, ki berejo vsako besedo namesto pomenskih enot. Če preberemo vsako besedo, je to zelo zamudno opravilo in s takim branjem nič ne pridobimo. Ideje, misli, so redkokdaj izražene zgolj z eno samo besedo, ampak ponavadi z večjim številom besed, ki jih je treba hkrati zapopasti. Če beremo posamezne besede in jih nato sestavljamo v pomensko celoto, ne le, da to časovno dlje traja, ampak predvsem ne spoznamo tistega pomena, ne dobimo tistega vpogleda, kot nam ga posreduje besedna celota, misel. Zato moramo brati dele stavkov, fraze, miselne enote hkrati. Posamezne besde imajo majhno vrednost za razumevanje, šele besede, ki so med seboj povezane, postanejo simboli za misel, in to za bralca in pisca.
Vzemimo za primer tale stavek:	»Navedeno količino
proizvodnje bomo dosegli šele v enem tednu, če ne bomo spremenili načina dela in naših stališč.« V stavku imamo 18 besed in 5 misli, in sicer: »Navedeno količino proizvodnje« je ena misel; »bomo dosegli« je druga misel; »šele v enem tednu« je tretja misel; četrta misel; »načina dela in naših stališč« pa je peta misel.
Če preberemo zgornji stavek po predlaganih miselnih enotah, potrebujemo približno tretjino čas, ki bi ga potrebovali, če bi brali v stavku besedo za besedo.
Vsekakor obstaja povezanost med številom besed in pomenom besed glede možnosti enkratnega zagledanja. Na primer, če bi morali brati serijo izumetničenih, težko izgovorljivih besed, kot »pfmr, btko ...«, bi najbrž ne mogli brati več kot eno samo besedo hkrati; če bi brali serijo znanih besed, kot »miza, stol, dleto, deska«, bi najbrž lahko prebrali dve hkrati, če pa bi brali med seboj povezane besede, kot: »osemdeset kilometrov na uro«, ali »hladno in osvežujoče pivo«, bi Ibrez nadaljnjega prebrali vse besede, ki sestavljajo eno miselno enoto, z enim samim pogledom.
Razsežnost branja se tako zelo spreminja. V primeru težko izgovorljivih besed je razsežnost našega branja znašala štiri prostorske enote, v primeru znanih besed je znašala razsežnost devet oziroma enajst prostorskih enot (v prostorske enote štejemo črke in prazne prostore med besedami); v primeru znanih, med seboj povezanih besed pa se je naša prostorska razsežnost povečala na 25 oziroma 27 prostorskih enot.
2. Gibanje oči. Ko beremo, naše oči počasi polzijo od besede do besede ali pa hitreje od ene do druge miselne enote. Večkrat se ustavimo, naredimo kratek premor, presledek (fiksacijo), v tem času skušamo dojeti prebrano vsebino. Ko pridemo do ikonca vrstice, poiščemo na levi novo vrstico in ponovimo proces branja in gibanja oči.
Kakšne napeke lahko pri tem delamo? Prvič, da se prevečkrat in predolgo ustavljamo pri posameznih besedah ali stavčnih delih. Drugič, da »skačemo nazaj« na besede, ki smo jih že prebrali, pa jih nismo doumeli; to imenujemo regresivno gibanje. Tretjič, kar ni tako pogosto, da ne najdemo takoj vrstice, ko se s pogledom vrnemo z desne na levo; to jemlje čas in pretrgan je proces razumevanja.
Najpogostejša je napaka, da delamo prepogoste presledke, ko beremo vrstico. Normalni so 3—4 odmori za povprečno gradivo. Kolikor manj presled-
kov toliko bolje, toliko bolj je branje povezano, gladko tekoče in toliko bolj smo hitri.
Bolj pogosta napaka je regresivno gibanje z očmi. Če se maramo vračati na že prebrane besede ali stavčne dele in jih ponovno med seboj povezati, terja to od nas precej časa in dodatnega napora. Tale primer nam kaže četverico različnih posameznikov in njihovo gibanje oči pri branju:
I.	Navedeno/ količino proizvodnje/ bomo dosegli/ šele v enem tednu,/ če ne bomo spremenili/ načina dela/ in svojih stališč.
II.	Nave/deno količ/ino pro/-izvod/nje, bo/mo doseg/li še/le v/ ene/m ted/nu, č/e ne bo/mo s/prem/enili nač/ina de/la i/n na/ših stal/išč.
III.	Navedeno/ kohčino proizvodnje/ bomo dosegli šele/ v enem tednu/, če ne bomo/ spremenili načina dela/ in naših stališč.
IV.	Nave/deno količi/no pro-iz/vodnje/ bomo/ dosegli še/le v enem tednu,/ če ne/ bomo/ spremenili/ načina/ dela in/ naših/ stališč.
Prvi (I) kaže normalno razporeditev presledkov, po tri v vsaki vrstici. Lahko rečemo, da je dober bralec. (Presledki so označeni s črticami.)
Drugi (II) je izredno počasen bralec. Napravil je kar 21 premorov. Med vsakim presledkom je videl le del besede ali dela dveh besed ali včasih celo besedo. Samo po sebi je umevno, da tudi razumevanje vsebine ni moglo biti na višini.
Tretji (III) kaže sicer normalne presledke, toda napravil je četvero regresivnih vračanj (označeno s puščicami).
Četrti (IV) dela dvoje napak: prepogosto se ustavlja in pri vračanju na začetek ne najde nove vrstice.
Razen prvega so drugi trije porabili preveč časa za branje stavka. Čeprav so premori kratkotrajni, lahko rečemo, da je tisti, ki je napravil dvanajst odmorov, porabil približno še enkrat toliko časa kot tisti, ki jih je napravil samo šest!
Vprašanje je, ali lahko popravimo vrstni red presledkov in gibanje oči. Lahko, če zavestno pazimo in štejemo, kolikokrat se ustavimo ali povrnemo v prebrani vrstici. Če menimo, da tega ne zmoremo, lahko zaprosimo za pomoč prijatelja. Le-ta gleda čez naša ramena v ogledalo, ki je primerno postavljeno, npr. na strani knjige, ki je neposredno pred našim obrazom — očmi —, mi pa beremo z nasprotne strani.
Z malo vaje se kaj hitro usposobimo za točno ločevanje in
preštevanje presledkov. Pri tem delu smo lahko prav tako pozorni na vračanje (regresivno gibanje oči) in na iskanje prave (nove) vrstice. Poskus naj obsega vsaj deset vrstic. Da dobimo povprečje na vrstico, delimo dobljeno število presledkov z deset. Na splošno menijo, da ne bi smeli biti več kot štirje premori na vrstico in ne več kot osem vračanj na knjižno stran. Kolikor je to povprečje preseženo, je to znamenje, da gibanje naših oči pri branju ni preveč učinkovito. Če ne najdemo nove vrstice, si pomagamo s prstom ali kosom papirja, ki nam rabi kot vodilo.
3. Notranje izgovarjanje.
Ena od zelo pogostih napak, lahko bi rekli navad, ki ovirajo hitro branje, je »tiho izgovarjanje«. To izgovarjanje se kaže v zaznavnem gibanju ustnic, jezika, glasilk ali je samo miselno izgovarjanje. Tako gibanje oziroma izgovarjanje ne le da je nepotrebno, ampak tudi moti hitrost in razumevanje branja. Naše oči se namreč lahko gibljejo dva do trikrat hitreje kot lahko z govornim organom izgovarjamo besede. In izgovarjanje v mislih je vsaj enkrat počasneje od gibanja oči. V času, ko z očmi naenkrat zaobsežemo besedo, frazo, lahko izustimo samo del besede. Čimbolj se notranje silimo k izgovarjanju prebranega in čimbolj natančni smo pri tihem govorjenju, tem počasneje moramo brati.
Odpravljanje gibanja ustnic ali jezika pri branju ni težavno. Položimo prst na ustnice ah nekaj žvečimo, tako da ne moremo izgovarjati. Teže je, če izgovarjamo v mislih; tu sta potrebna zavesten napor in kontrola, ko zaznamo, da tako govorimo.
b) Omejen besedni zaklad
Nezadosten, omejen besedni zaklad nas ovira pri razumevanju gradiva in zaradi tega smo bolj počasni pri branju. Slab besedni zaklad se nanaša na splošno ali strokovno področje, na domače besede in še zlasti »na tujke«. Če ne vemo, kaj je »valenca«, »sonet«, »konservativen«, »radioaktiven«, potem nam kaj malo pomaga tehnika preleta ali izpuščanja besed, češ, ena beseda gor ali dol, to ni pomembno ... Smisla prebranega ne bomo razumeli, morali se bomo vračati, iskati zveze itd. V takih primerih nam ne kaže drugega, kot da se naučimo besed in pogledamo, kaj pomenijo.
(Konec v nasl. številki)
Prvenstvo Dekorativne v veleslalomu
Letošnje tekmovanje delavcev Dekorativne v veleslalomu v Mojstrani je za nami. Mislim, da bo sobota 27. februarja 1982 vsakemu od udeležencev ostala v lepem spominu. Lepo jutro, želja posameznikov po čim boljši uvrstitvi in avtobus poln veselih ljudi, vse to je pripomoglo ik temu, da smo se nekaj po sedmi uri zjutraj dobre volje odpeljali proti naši prelepi Gorenjski. Nam vsem je bil glavni cilj: naužiti se svežega zraka, nabrati novih moči za delo v naslednjem tednu in se vrniti zdravi in nepolomljeni domov. Vožnja z avtobusom do Mojstrane je v napetem pričakovanju bližajočega se tekmovanja hitro minila. Takoj po prihodu na smučišče si je večina nadela smuči in najbolj vneti so kljub temu, da je bil začetek tekme predviden ob trinajsti uri, pričeli vneto trenirati in se ogrevati. Nekateri pa so z ogrevanjem pričeli v bližnjem gostišču in s tem bolj popestrili dan, ki si ga velja zapomniti. Vzdušje pred tekmovanjem je bilo enkratno; dolga vrsta pred vlečnico pa je marsikateremu »ogrela iin načela« živce.
Strmina, po kateri smo se spuščali, je bila vedno bolj obsijana s soncem, smuka odlična, ljudje pa vedno bolj razpoloženi.
Vsi ogreti in željni tekmovanja smo se ob trinajsti uri zbrali na Startu. Razdeljeni smo bili v tri skupine, in to: ženske, moški nad 35 let in moški do 35 let. Dogovorjeno je bilo, da bosta dva teka in temu ni nihče nasprotoval.
Kot prva se je med veleslalomska vratiča pognala naša Regina. Dokazala je, da je še vedno naša najboljša smučarka, saj je svoje sotekmovalke prehitela za dobrih enajst sekund. Ob bučnem navijanju
»Na kol, na kol!«, je obe vožnji uspešno prevozilo osem smučark.
Ob padcih in vztrajnosti, ki so jo pokazale vse tekmovalke, bodrenja in smeha ni bilo konec. Tudi 'obe moški skupini sta pokazali veliko volje in zagnanosti. Boj za stotinke je bil tak, kot boj naših vzornikov — državnih reprezentantov za točke za svetovni pokal. V mlajši skupini je po prvi vožnji vodil Janez Založnik, v drugi pa je Vojko nadoknadil zaostanek iz prve vožnje in tako slavil zmago. Obenem je imel tudi najboljši čas vseh nastopajočih, vendar so odločale spet stotinke, kajti le za sedem stotink je za njim zaostal Zavašnikov Stane, ki je tekmoval v starejši skupini. Od skupno 55 prijavljenih za tekmovanje se je uvrstilo 40 smučark — smučarjev.
Po tekmovanju smo še malo posmučali, nato pa sneli »dil-oe«, jih naložili v prtljažnik avtobusa in se svežega zraka naužiti odpeljali proti Radovljici, kjer je bila v gostilni Lectar svečana razglasitev rezultatov in podelitev praktičnih nagrad, diplom, medalj in dveh pokalov najhitrejšim, najbolj-
šim, najvztrajnejšim in najmlajšemu udeležencu. Dan je bil naporen in na začudenje vseh smo bili takoj pri prihodu v gostilno postreženi z zrezki in pijačo, tako da so se nagrajeni brez večjih težav veselili svojih nagrad in so jih prenašali po rokah in okoli vratu. Žlahtno kapljico smo pili tudi iz Vojkovega in Regininega pokala, kar je bilo še posebej zabavno. Temu je sledila še vesela domača slovenska pesem in zadovoljstva vseh ni in ni bilo konca. Nekateri so prepevali, drugi so kramljali med seboj in obujali spomine na dopoldansko smučanje ter boj za stotinke. Nekaj je bilo takih, ki jih je v začetku bolela glava in so bili zelo zadržani;
pa jih je veselo vzdušje kmalu »postavilo na noge« in so se hitro vključili v družbo.
Slovenskih pesmi in besed ni zmanjkalo in po nekaj kozarčkih dobre 'domače kapljice se je jezik razvozljal tudi najbolj zadržanim. Ura je bila že pol sedmih zvečer, ko smo se ločili od prijetne gostilne in nadaljevali pot proti domu v avtobusu, polnem veselih obrazov.
Zelo hitro, kar prehitro se je bližala osma ura zvečer, ko
naj b i prispeli v Ljubljano. Nekaterim se je bilo kar težko ločiti od prijetno razpoložene družbe, pa vendar smo jo vsak po svoje z »dilcami« na ramah mahnili domov.
Moje mnenje je, da bi moralo biti takih srečanj med delavci več, mnogo več, kajti mi smo velika delovna organizacija z okrog tisoč štiristo zaposlenimi in le-ti se vsi na delovnem mestu ne morejo spoznati in si sproščeno izmenjati nekaj toplih besed.
Pravijo, da smo smučarska dežela, zdaj govorijo, da smo postali že smučarska velesila. Zato mislim, da bi bilo treba večkrat organizirati rekreacijsko smučanje, tekmovanje ali kaj podobnega. Potrebno bi bilo le
nekaj dobre volje, organizacijskih sposobnosti, ki jih nam ne manjka, zainteresiranosti in želje ljudi po izmenjavanju besed; pa ne bi bil nikakršen problem zbrati prijave za tri polne avtobuse, ki bi peljali svežega zraka željne delavce proti Gorenjski, Štajerski, Dolenjski in sploh po vsej naši lepi deželi.
Povprašal sem še nekaj udeležencev tekmovanja v veleslalomu v Mojstrani, kaj menijo o sončnem in prijetno preživetem smučarskem dnevu:
Vinko Bezlaj
»Rekreacijsko smučanje bi morali večkrat organizirati. Tu ne gre samo za interese posameznikov ampak celotne družbe. Človek se v naravi naužije svežega zraka, nabere novih moči iin počutja, rezultati na delovnem mestu so prav gotovo boljši«.
Janez Tomažič
»Vzdušje enkratno.« Janez je še posebej poudaril, da bi bilo zanimivo organizirati tekmovanje v veleslalomu med
oddelki (barvarna, tkalnica, priprava .. .)• Pravi, da bi glede na število zaposlenih v naši DO lahko bilo število prijavljenih mnogo večje.
»Kaj pa starostne skupine?« sem ga vprašal.
»S tem nisem zadovoljen. Ne zdi se mi realno, ker sta bili samo dve skupini moških in samo ena skupina žensk.«
Ivan Tekavec
»Časovno je bila tekma ob trinajsti uri prepozno, sicer sem izredno zadovoljen. Moti pa me tudi razdelitev nastopajočih v samo tri starostne skupine. Takih tekmovanj si želim.«
Ivanka Prezelj
Ko sem jo vprašal, kakšni so njeni vtisi s smučanja, mi je najprej pokazala obvezano koleno na nogi in povedala, da jo še vedno malo boli. »Sicer pa sem zadovoljna; družba je bila vesela, prepevali smo, vreme je bilo lepo, organizacija pa tudi V redu.«
Jože Jeršin
Zadovoljen sem s tako preživetim dnevom, le tekmovanje bi moralo biti kakšno uro prej. Moti me razdelitev starostnih skupin.«
Franc Prek
»Zelo lepo. Pohvale vredno. Se več takih smučarskih dne-vov preživeti v tako prijetnem športnem vzdušju.«
Vojko Blaznik
»Vzdušje prijetno, družba enkratna. Želim si veliko takih smučarskih dnevov. Obenem naj še povem, da tekmovanje zaradi zasedenosti smučišča ni bilo mogoče izpeljati prej, kajti s smučiščem in rezervacijo le-tega so zaradi številnih tekmovanj, vedno problemi. Razumeti moramo, da je treba uskladiti naše proste sobote s smučarskim klubom DOLOMITI, ki so izvedli tekmovanje, kajti tudi oni so precej zaposleni. Obenem bi se tudi zahvalil SK DOLOMITI za dobro izvedeno tekmovanje.«
; Na koncu bi se še vsi udeleženci tekmovanja v veleslalomu radi zahvalili osnovni organizaciji sindikata in vsem vodilnim delavcem, ki so pripomogli k zelo uspešni izvedbi tega tekmovanja, obenem pa si želimo v prihodnje čim več takih srečanj v še večjem številu udeležencev.
Rezultati prvenstva »Dekorativna«
KATEGORIJA ŽENSKE
1. Regina Skočir	1:07.96
2. Danila Vidic	1:19.09
3. Zdenka Bricelj	1:20,77
4. Šenka Vovk	1:40,20
5. Ruša Erjavec	1:40,90
6. Karmen Tomšič	1:42.59
7. Ivanka Prezelj	2:37.46
8. Silva Jer še	2:56.68
MOŠKI NAD 35 LET	
1. Stane Zavašnik	1:01.78
2. Emil Šinkovec	1:08.31
3. Vinko Bezlaj	1:14.74
4. Ivan Ponikvar	1:15.66
5. Franc Firek	1:15.91
6. Tone Tomc	1:19.24
7. Tone Jelovčan	1:19.32
8. Silvo Vovk	1:20.16
V petek popoldne, 12. februarja, je bilo na Jeprci pri Medvodah občinsko prvenstvo v tekih na smučeh. Kot stalni udeleženec tekem je tudi letos imela naša DO svoje predstavnike na tem tekmovanju.
Tekmovali smo na 5 km dolgi progi, ki je bila speljana po ravnem terenu, vendar pa je močno poledenela, kar je mnogim tekmovalcem povzročilo preglavice v obliki padcev.
Tekmovanje je potekalo v treh moških in dveh ženskih kategorijah. Naša DO je imela predstavnike v vseh kategori-
9.	Jože Jeršin	1:21.75
10. Marjan Vilfan		1:24.30
11.	Viktor Konjar	1:25.96
12.	Jože Vidovič	1:27.02
13.	Ivan Tekavec	1:33.57
14.	Jože Zupan	1:44.32
MOŠKI DO 35 LET		
1.	Vojko Blaznik	1:01.71
2.	Janez Založnik	1:03.24
3.	Slavko Bivic	1:05.68
4.	Marjan Kosanec	1:07.61
5.	Lado Božič	1:07.93
6.	Tomaž Klemenčič	1:09.06
7.	Marjan Pečaver	1:09.15
8.	Milan Cvetko	1:09.20
9.	Bogdan Ponikvar	1:09.55
10.	Stane Skrbinšek	1:11.38
11.	Janez Marinčič	1:12.60
jah, razen v ženski A kategoriji. Zato tudi nismo bili ekipno uvrščeni.
Rezultati in	uvrstitve	naših
tekmovalcev pa nje:	so bile nasled-	
Moški A	mesto	čas
Stane KONDA Moški B	17.	20:07
Jože TOMC MOŠKI C	40.	24:52
Stane IGLIČAR	25.	17:05
Ivan TEKAVEC Ženske B	41.	20:26
Terezija GEČ	7.	20:31
Marija POŽEG	17.	30:16
12.	Marjan Peklaj 1:13.72
13.	Marko Bricelj	1:16.03
14.	Anton Stariha	1:18.04
15.	Janko Štrekelj	1:25.30
16.	Janez Tomažič	1:27.42
17.	Franc Lukančič	1:31.98
18.	Matjaž Trepše	1:33.39
Najstarejši udeleženec: ANTON KRVINA
Naj mlajši udeleženec: STANE SKRBINŠEK
Najhitrejša ženska: REGINA SKOČIR
Naj hitrejši moški: VOJKO BLAZNIK
Najvztrajnejša: SILVA JER-ŠE
Marjan Peklaj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in osnovni organizaciji sindikata za darovani venec.
hčerki
Nada DREMPETIČ in Olga PENEZIČ
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji in sindikatu za denar namesto venca, sodelavcem pa za izrečeno sožalje.
Franci JAVERŠEK
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji in sindikatu za pismeno sožalje in podarjeni denar namesto venca. Sodelavkam in sodelavcem pa za izrečeno sožalje.
Janja GABRIJEL
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega in nenadomestljivega očeta se najlepše zahvaljujem delovni organizaciji za podarjeni denar namesto venca, sodelavkam pa za podarjeni denar in izrečeno sožalje.
Jožica MURGELJ
Stane KONDA
MAREC
17.—23. Megleno in sem ter tja deževno vreme ob obali. V notranjosti pretežno suho.
24.—25. Polna luna utegne povzročati navadne spremembe, ki se bodo sprevrgle v dež in sneženje. Sončno vreme se bo sprevrglo v tipično zimsko, posebno s prodorom hladnega vetra.
Predvideva se močne vetrove ali celo viharje, ki utegnejo trajati do konca meseca.
APRIL
1.—6. Dotok zraka iz Azorov bo povzročil lepo in milo vreme, kljub vetrovom, ki bodo prihajali z ekvatorja.
8.—11. Umirjen je južnih vetrov in prodor severnih zračnih mas, ki bodo povzročile padec temperatur ter bo dež prešel v sneg, zajelo bo vso severno in srednjo Evropo.
12.—15. Polagoma umirjen j e vremenske situacije.
Občinsko tekmovanje v smučarskih tekih
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD Surova tkanina
Ana Harapin —• upokojitev Marija B is travic •—• upokojitev Minka Merhar — upokojitev Francka Končan — inval. upok. Halida Budimlič — izj. delavca
TOZD Gotova tkanina
Franjo Tajnšek — izj. delavca Josip Babič —• izjava delavca Zuhdija Begič — izj. delavca Francka Zadnikar — upokoj.
UMRLI STA UPOKOJENKI NASE DO —■ Ivanka Babnik in — Mojca Sajovic
DELOVNI JUBILEJI
30 let
Rezka Varlec Neža Vrabec
25 let
Marija Soklič Marjan Vilfan
20 let Ivan Antič Franc Mrak Rudolf Stiplovšek
15 let
Sarika Kosi Angela Škrbin Jana Lavrenčič Marjana Nezirovič Marija Bokal Ana Križaj Ciril Dovč Alojz Novak Mihael Zupanc
10 let Ana Verli Terezija Kalin Hani j a Mindžek Miro Ravnik Draga Sršan
ROJSTVA
Rada Lončar — hči
Šale in anekdote
Duhovitemu satiriku Gogolju je v družbi postalo slabo.
»Hitro, hitro, pomagajte mu!« je vzkliknila gospodinja, »dva moža naj ga držita, eden pa naj mu vlije žganja v usta.«
»Ali bi me ne mogel eden držati in dva vlivati?« je šepe-taje vprašal Gogolj.
*
Ameriški predsednik Roose-wolt se je ravno pripravljal, da bi začel svoj predvolilni govor. Nasprotniki so zbrali veliko pristašev, ki so začeli skandirati:
»Mi hočemo poceni mleko!«
Rooseivelt se je takoj znašel in zavpil:
»Jaz sem predsednik, ne pa molzna krava.«
Eisenhovoer je v ožjem krogu takole opredelil vojno:
»Vojna je razdobje, ko se med seboj pobijajo ludje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, pa se vendar ne pobijajo.«
Proti koncu 16. stoletja je bila moška brada v veliki modi. Španski kralj Filip II. je poslal v Vatikan kot odposlanca še zelo mladega plemiča. Ko je papež Sikst V. zagledal mladega golobradega moža, je nejevoljno zagodrnjal:
»Španskemu kralju najbrž primanjkuje mož, ker mi pošilja golobrade dečke.«
Mladenič pa ni izgubil prisebnosti in je brž odgovoril: »Če bi moj kralj slutil, da je vaši svetlosti več do brade kakor do sposobnega moža, bi vam prav gotovo rajši poslal — kozla.«
Navodilo za dietno prehrano
(nadaljevanje iz št. 12)
V zadnji številki glasnika smo s pomočjo službe za napredek zdravstvenega varstva in Zavoda za socialno medicino in higieno Maribor opisali dve vrsti diet, in sicer, kako naj se pravilno hranimo in drugo dieto za bolnike z rano na želodcu in pri kroničnem katarju.
Danes predstavljamo tri diete:
1.	Dieta pri zaprtju.
2.	Dieta pri anacidnih želodcih in anacidnih gastritisih (brez kisline)
3.	Dieta pri akutnem in kroničnem vnetju žolča in žolčnih kamnih.
Da pa bo zdravljenje učinkovito, SE MORAMO RAVNATI TOČNO PO NAVODILIH! 1. Dieta po zaprtju Bolnik mora uživati hrano, ki vsebuje mnogo celuloze (zelenjava, sadje itd.), ker ta draži črevesje. S tako hrano moramo začeti počasi: najprej pretlačeno, nato kuhano, in če to dobro prenaša, surovo. Če bolnik ni predebel, naj uživa mnogo maščob in tudi tekočine.
PRED VSAKO JEDJO POPIJ VELIK KOZAREC VODE.
UŽIJ NAJMANJ 2 LITRA TEKOČINE NA DAN. DOVOLJENO Tekočine :
mleko v velikih količinah, zlasti kislo mleko, jogurt, kava, smetana, ovseni kosmiči, voda, slatina, bela vina, cviček, sadjevec, pivo.
Kr uh :
črn, ki vsebuje mnogo otrobov, iz enotne moke.
Meso :
vse vrste v majhnih količinah, po možnosti mastno. Jajca: samo v kuhi.
Zelenjava: posebno zelena solata, špinača, kisla repa, kumarice, buče, paradižnik, korenje, pesa itd., stročji fižol, pretlačene stročnice.
Maščobe :
obilo vse vrste, razen pri debelosti.
Močnate jedi: v majhnih količinah iz enotne moke — črne moke. Sladkor in med: v normalnih mejah. Krompir : majhne količine.
Sadje:
700 do 1000 g na dan, breskve, pomaranče, jagode, surove borovnice, jabolka, slive.
PREPOVEDANO
Vsi rastlinski čaji, zlasti ruski, borovničev, črna vina, zlasti dalmatinska, žganje.
Kruh iz čiste pšenične moke.
Večje količine mesa in jajc, bele ribe.
Pasirana zelenjava. Vse vrste stročnic.
Sladke jedi v večjih količinah, močnate jedi iz bele moke, riž, testenine, koruzni in ajdovi žganci, mlečni pudingi, biskviti in kreme.
2. DIETA PRI ANACIDNIH ŽELODCIH IN ANACIDNIH GASTRITISIH (BREZ KISLINE)
Bolnik mora imeti urejeno zobovje, da lahko hrano dobro prežveči. Je naj večkrat na dan. Izogiba naj se mleka in mlečnih jedi.
DOVOLJENO
Meso:
Vse vrste mesa in mesnih izdelkov razen tistih, ki vsebujejo veliko krvi (krvavice, divjačina), ribe, slanina.
Tekočine :
Poleg malo mleka, belo in črno vino v majhnih količinah.
Maščobe :
Pri bolnikih brez kisline so dovoljene, le da so težko prebavljive in jih bolniki z občutljivim želodcem slabo prenašajo.
Zabela :
Svinjska mast.
Jajca :
Dovoljena v vseh oblikah in kot dodatek k jedem.
Smetana :
Prvovrstna, mastna, gosta.
Siri :
Vse vrste mastnih sirov kot dodatek k jedem in kot samostojna jed.
Skrobnata hrana:
Testenine, mlevski izdelki, kruh, riž, pecivo, ki ni preveč sladkano.
Zelenjava :
Mlad grah, fižol, leča, cvetača, šparglji.
Sadje :
Borovnice, oljnato lupinasto sadje dovoljeno surovo. Vse ostalo sadje dovoljeno le izjemoma, če ga kuhamo v veliki količini vode in to večkrat odlijemo.
(Se nadaljuje)
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Ivica Trček, Franc Pestotnik, Iztok Kavčič, Danica Krampušek, Jakob Novak, Lučka Dukič, Janez Tomažič odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.