/j P 3 / 2(/ petdeset Zložil M. H e y. »"N Poslovenil ANTON FUNTEK. Tisk. in zal. ,,Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1895 . 52054 1. Vran Kdo vender berač je ta? Črno suknjico ima, In ko sneg leži povsodi, K vsaki hiši prosit hodi, Žalostno kričeč: «Kra, kra, Kdo mi vender kruha da?» Prišla pa je pomlad čez noč, To beraču prija na moč; Krila je svoja široko razpel, Zletel visoko nad hiše vesel, Doli hripavo kričal nam Na vse grlo: «Hvala vam!» 6 2. Ptič na oknu Ha okno potrka: «Tip, tip! Odprite mi vender za kratek hip. Veter brije, gosto sneži, Zmrznil bodem, hrane mi ni. Dobri ljudje, odprite mi dom, Jako priden na domu bom». Odpro mu radi topli hram. Krušne drobtine pobiral je tam; Dokaj tednov na toplem prebil. Ko pa je zunaj mraz minil, V kotu sedel je žalosten spet. Odprli so mu — veš, zletel je v svet! 7 3. Sneženi mož «Joj. moža poglejte tam! S palico dolgo žuga nam Včeraj že in danes tudi, Tepsti pa mož ne more hudi. Siromak si. snežni možic, S palico tudi ne moreš nič!» Seveda to velik ubožec je, Ki tepsti ne more in teči ne; Kako mu je lice bledo! — Ljubo solnce, ne žgi tako, Sicer se kot maslo na solnci mehak Raztopi nam siromak! 4. Ptiči pred skednjem «Ma polji zunaj ni več zobi, Na polji debel sneg leži. Pa smo začuli vas v skednji mlatiče, Pred skedenj torej sedaj nas miče. Dokaj zrnec uhaja vam, Pustite jih lačnim ptičem nam». Mlatiči po taktu so v skednji mlatili, Dokaj mernikov žita spraznili; Kruha za dom je dosti bilo. Zrnec je mnogo pred skedenj skočilo. Pustiti jih niso hoteli ptiči, Nego skakljali po dobri piči. 9 5. Veverica in veter Veverica. Kako si mrzel, veter, huhu! Vratca hitro zatvorim tu In odprem si onkraj svoj dom. Veter. Tudi ondu pihal bom. Veverica. Zaprem pa še vratca na oni strani In vzkliknem veselo: «Zunaj ostani!» Napihne se veter, hudo zre, Veverka hitro duri zapre, Veter stresa razljučen drevo, Veverki je na domu gorko; Veter razgraja slabe volje, Ona veselo orehe kolje. 10 6. Deček in veverica Deček: Veverica, kam si šla? Pridi vender na tla, Da se poigram s teboj. Veverica: Prelep je prostor moj; Rajši na veji sedim, Po deblu se gibko drevim. Deček steče drugam, Veverka skače tam. Deček se vrne k njej : «Cuj, zdaj pridi z vej!» Veverka reče: «Zal mi je, Pa vender ne utegnem še». 11 7. Mačice « Mačice, vsaki dam ime Po tem, kar vsaka zna in ve: Ti si Mehkodlačka, Ona je Tiliotačka, Ti si Miškojedka, Ona pa Sladkosnedka». Lepo je dorasla sleharna mačka; V naročji igrala se Mehkodlačka, Pod streho je Miškojedka hodila, Po skednji se Tihotačka plazila, Iztikala v kuhinji Sladkosnedka, Jezila deklo brez presledka. 12 8. Pes in mačka «Koder, kaj pa lajaš tako Semkaj gori na drevo ? Mačica menda je gori šla In neče priti zopet na tla? Brezumna ni, da bi dejal, Težko, da bi kaj prida ji dal». Dolgo je mačica gori ostala, Kakor bi mirno in sladko spala. Koder ni hotel čakati tam, Nejevoljen je stekel drugam. Hitro se mačica vzbudi tedaj In steče po vrtu, da je kaj. 1 ^ lo 9. Labod «®eček na bregu ti, postoj, Pusti rod otroški moj! Ne lučaj kamenja na nas. Zla nikomur nečem jaz, Zdaj pa steci, če ne, začuti, Kako so krepke moje peruti!» Hitro deček od vode zbeži, Plačila se hudega zboji. Dobro labod ga požene v beg, Potlej se vrne k mladičem na breg. Rajši pri njih je veselo bil, Nego bi onega podil. 14 10. Labod in dete Prav nič zlega v mislih mi ni. Tiho plavam v jednomer, Da še valčkov ni nikjer; In zato le sem splaval na kraj, Da mi podariš kruha kaj». Dete stopi bliže na brod; Všeč mu lepi je labod. Kako mu perje čisto je in belo, Kako li plava po vodi veselo! Skoro je dete poznalo žival, Kruh mu labod je iz rok jemal. « j bojiš se, dete me ti? 15 11. Psiček in kozliček Psiček: Pazi, kozliček, ugriznem te! Kozliček: Pazi, psiček, branim se. Psiček: Z zobom dobro usekati znam. Kozliček: Jaz pa dva roga imam. Psiček: Kozliček, nisem mislil hudo, Prijazno igrajva se in lepo. In tako sta se ves dan podila, Prijatelja vender si dobra bila; Psiček je lajal, kakor ve, Kozliček hitro pokazal roge; Drug za drugim se zopet drevil. Da bi to vender kdo videl bil! 16 12 . Mopsek in kužek M o p s e k : Kužek, daj, da te vprašam kaj : Ali bi mi povedal skrivaj, Kam si položil kost lepo, Da je hudoben tat ne dobo? Kužek: Mopsek, ne, tega ti ne povem: Tat je ravno, ki vpraša po tem. Mopsek je vohal, vse kote premeknil, Dokler za hlevom kosti ni izteknil. Potlej jo v gobček je hitro del, Vender plačilo je hudo prejel: Kužek ga trdo strese za vrat, Kričeč in cvileč pobegne tat. 17 13. Konj in vrabec Konjiček, polne jasli imaš, Meni tudi lahko kaj daš, Jedno zrnce ali dve, Dosti jih hode ti venderle. Drzni ptič, le zoblji z menoj, Oba žp delež dobiva svoj. In družno sta se oba gostila, Lahko sta zadovoljna bila. In ko je prišlo poletje gorko, Ž njim tudi dosti muh je prišlo; Pridno pa jih lovil je ptič, Da ni od njih trpel konjič. V r a b e c : Konj: 2 18 14. Osel Deček: ©sel, hodi, ne bodi len. Tako ni polž ne leze noben. Res, da hiter korak ni moj, Tovor pa nosim pošteno svoj. Marsikaj gospodar veli: Jaz naj nosim, konj naj hiti. In ko je znosil dokaj vreč, Smel tudi osel domov je leč; V hlevu ob konji je prostor imel, Našel krmo, kakor je litel, Zložno po stelji iztegnil noge, Mirno gpal do drugega dne. Osel: 15. Otrok in vol Otrok: Maj li premišljaš, ljubi vol, Da tu ležiš že dneva pol In tak učen obraz imaš? Vol: Hvala! Učen pa nisem bas. Učenost bodi tebi povšeči. Vol ne premišlja, rajši žveči. In ko se najel je dobre volje (Mudilo se mu ni kaj na polje), Upregli so vola v voz težak, Tega naj bi vlekel krepak. Radovoljno je storil to; Premišljati ni znal tako. V: 20 16 . Jagnje Dete: Jagnje, kaj vpiješ v jednomer? Jagnje: Mamice ljube ni nikjer. Dete: Ali se bojiš, da tedaj Kdo ne stori ti zlega kaj ? Jagnje: Kaj neki? Tega se ne bojim, Po mamici samo želim. Ko mati začuje glas njegov, Precej pride k njemu z vrtov; Pokliče rahlo le jedenkrat. To mladič začuje rad, Priteče k materi, da je kaj, Tesno se pritiska k nji sedaj. 21 17. Ptič «©eček, prosim te, mirno stoj, Pusti v gnezdeci zarod moj! Obrni od gnezda oči temne, Saj moji ptički v njem leže. Ustrašili bi se ptički mladi, Ge jih z velikimi gledaš očmi». Rad bi deček bil stopil do njih, Toda obstal je oprezen in tih. Ubogi ptič je spet miren bil, Odletel v gnezdo, mladiče pokril In gledal prijazno na dečka tja: «Oj, hvala, da nisi jim storil kaj zla 18. Potnik in škrjanec Potnik: Kako se, škrjanec, v zraku vrtiš, Proti zgodnjemu solncu žgoliš! S k r j a n e c : Ljubega Boga udano Hvalim za življenje in hrano; Tako sem vajen izza mlada, To je pač tudi tebi navada? In ko je škrjanec v zraku pel In potnik stopal po cesti vesel, Solnca oba sta se veselila, Srečna in zadovoljna bila. Ljubi Bog pa je takrat Slavo in čast poslušal rad. 19. G o 1 o b č e Dete: Oolobče ti na strehi mlado, Reci, kaj li gruliš tako In glavico sučeš okoli? G o 1 o b č e : Ker sem vender veselo toli, Da ljubi Stvarnik mi vsekdar Pošilja lepi solnčni žar. Gori je grulil golobič, Spodaj vesel se igral fantič, In solnčeca se oba Radovala sta od srca. Bog pa rad je gledal doli, Kako sta bila srečna toli. 24 '20. Kanarček « m rtev si, ptiček, uboga stvar; Kruhca ne bodeš iskal nikdar, Bistro ne bodeš tako me gledal, Hitro ne na rame mi sedal, Nikoli več tako vesel Pesence svoje ne bodeš pel». Skoro so prišli otroci mali In ubožca na vrt pokopali. Zasadili rožni grmič v prst, In skoro se je razcvetel čvrst. Cesto pri njem so se mudili, Ptička pa ljubega niso zabili. 21. Popirni zmaj in ptiči « 'Slejte ptiča velikega tu! Vi mali, nikar preblizu mu! Drugače vas zaloti kje In kar deset zajedno sne». Ptiči: «Oh, beži! Saj to nikoli ni ptič, Popir je samo in drugega nič». Zdajci se veter poleže močan, Na zemljo pade ptič velikan. Na moč se dečaki trudijo ž njim, Toda vzleteti neče jim. Okolo njega pa lahko Letajo mali, in všeč jim je to. 26 22. Deček in psiček . Ravno, lepo sedeti se vadi! Oh, tako sem majhen, pa bi se učil Rad bi še malo brez uka bil. Ne, psiček, sedaj bo najložji uk, Pozneje prebil bi dokaj muk. Učil se je psiček, skoro je znal, Sedel je ravno, pokonci stal. Znal globoko vodo prebresti In stvar izgubljeno prinesti. Temu se deček je veselil, Učil se tudi, mož pameten bil. Deček: Pridi k meni, psiček moj mladi Psiček: Deček: 27 23. Pes in otroci '"Tako si velik, pa se daš vleči. Celo pred voz se daš upreči In mučiti tudi, uboga žival ?» Pes: «Nikoli bi se nikomur ne dal, Otroci pa so gospodarjevi to, Ti smejo, česar ne sme vsakdo*. Ne dolgo, južina je prišla, Tačas so izpregli dobrega psa In vzeli k jedi ga s seboj, Saj tudi imel je prostorček svoj. In vsakdo rad mu je kosce dajal, Najrajši pa je od gospoda jemal. 28 24. Dete in mačica Dete: Mačica, ne praskaj, Rajši se lepo laskaj; Tačico daj mi rajši mehko. Mačica: Dete, seveda te slušarn zvesto, To pa tudi treba, da veš: Tepsti in vleči me ne smeš. In kadar hotelo je dete vleči, Bilo to mačici ni povšeči, Oprasnila ga je do krvi, To pa detetu prijalo ni. Mislila vender nista hudo, Imela se vselej rada močno. vh 25. Deček in knjiga «K meni, knjiga preljuba, greš; Vedno mi pravijo, koliko veš. Oče in mati imeli bi radi, Da bi kaj vedel; no, zdaj me vadi Pristavim te na uho, no, dej, Vse svoje stvari mi učene povej! Kako si trmasta, knjiga ti, Ali ne veš, da se mi mudi? Igrat se pojdem, skakat vmes, Ti pa molčiš brezumno kot les. Beži, knjiga, pojdi odtod, Nič te ne maram, vržem te v kot». 30 26. Punica in pnnčika P u n i c a : Punčika, glej no, da se naučiš, Se danes nič prida ne sediš. Vedno iztezaš od sebe noge; Kakor zreš mene, obsedi že. P u n č ik a : Saj bi sedela, a to se mi zdi, Da v mojem kolenu ni členkov ni. Nasmehoma dete ji vzame sedaj ln pravi: «Zdajci prepir se končaj! Ti velika in mala ti, Obe sta vender kaj borni stvari». V omaro punici vrže prepirni; Ondu pač morata biti mirni. 31 27. Pogača in kruh Pogača: Pogača sem dobra, dete, da veš; Pridi, pokusiti vender me smeš. Črno ondu, to kruh je le, V sili se komaj največji je. Kruh: Nič se ne menim; le v usta jo deni Danes, jutri že vrneš se k meni. Dete dolgo pred hišo skače; Kupiti si ne more pogače. Velik naposled je glad njegov, Brž vzame kruh, ko pride domov. Ej, kako pač se dober mu zdi, Ko ve, kako li glad skeli! 32 28. Miška Žena: Miška, kam pa hitiš? Cukra v gobčku držiš. Miška : Štiri otroke, gospa, Lačne imam doma; Pusti me, prosim, da k njim S koscem tem pohitim. V Nasmeje se miški žena, rekoč: «Le pojdi, miška, pa steci na moč Saj tudi sem ravno dati hotela Detetu svojemu pila in jela». Hitro steče miška od nje, Žena veselo k detetu gre. 33 29. Koder Kdo li je mleko polizal tu? Da bi vsaj dobila tatu! Pa ne, da bi bil ti, koder ? Ej, gotovo nisi premoder, Na bradi vidim, da ves si bel; Reci, koder, kaj si počel ?», Gospodinja se mu nasmeje naproti: Oh, koder, kaj te neki moti ? Mleko mi ližeš skrivaj po skledah?* Pobesil je rep ob teh besedah In tulil in se sramoval. Ta pač iz lepa ne bode kral! 3 34 30. Pes m jež Pes: Ježek, poslušaj, sedaj te dobim. Jež: Psiček, dosti se te ne bojim. Pes: Reci, kako pa se bodeš branil? Jež: Z bodicami te bodem ranil; Marsikdo me je prehitro prijel, Potlej pa ni bil kar nič vesel. •Ježa prehitro prime pes: «Joj, kako li bodeč si ves! Kdor te pogladi, dobro mu ni. Precej se zbode do krvi». Psičku se naguba obraz: «Jež, le pojdi, kaj maram te jaz ! » Op 31. Konj gugač in konj skakač G u g a č : Bj, kako li skačem široko, Ko gugljem se doli in gori visoko! Skakač: Ej, kako z gospodarjem hitim; Po vrtu veselo dirjam ž njim ! Deček: Konja, kar nič prevzetna oba, Saj sta vender samo od lesa. Po vrtu je jednega podil, Dokler ni dobro utrujen bil; Drugega potlej pognal na skok, Gugal se skoro pod stenski obok; Toda ko ga ni bilo doma, Stala sta kakor pribita oba. 36 32. Zajčki «lfaj, zajčki, sedite veselo tako In snažite gobček toli skrbno Ter bistro gledate skoz plot?» «Za.to, ker je dober naš gospod; Večkrat prihaja k nam deček mladi, Zelja nam nosi, prijazno nas gladi».- Zaslišijo nekaj, to znan je korak, Nestrpno z ušesi potreplje vsak. Pokaže se glava, roka za njo, Vsi dobro poznajo roko to! Zelenega perja je dala vsem trem, Veselo so jedli ga potem. Zajčki: 37 33. Deček in metulj Deček: Metuljček mili, Nežnokrili, Reci, ob čem živiš, Da le po zraku vedno frliš ? Metulj: Vonj cvetičji, solnčni žar Hrana moja je vsekdar. o Deček bi ga bil rad ujel, Metulj pa je proseče del: « Ljubi deček moj, nikari, Naj igram se v solnčnem žari! Saj ko zajde za gore, Ležal bodem mrtev že». 38 34. Deček in ptič Ptiček: Kaj še! Le malo postoj! Deček: To ni bilo lepo, Zletel si na drevo. Ptiček : Krila še ti imej, Prideš tudi do vej. Ptiček je gori sedel, Deček je nanj strmel. Najprej mu ni po volji to, Potlej meni: «Prav je tako; Letaj, poj ti po vejah teh. Ko skačem, pojem jaz po tleh». Deček: Ptiček, ali si moj ? -- 39 — 35. Ptiči in sova Ptiči: Sova, ali tudi prihajaš na dan ? Prav, toda obraz ti je pretentan. Sicer nas pogled straši tvoj; A sedaj se poigrajmo s teboj. Sova: Oh, da sobice tako ne sveti, Vse bi hotela vas požreti. Igrajo se drugi, le sova sedi. Vpraša jo ptiček: «Kaj te skrbi, Da se držiš kot dolgčas tod?» Veli mu: «Jezi me vaš rod, Solnce me draži in veliki dan In tvoje vprašanje in krik glasan». X 40 36. Netopir in ptič Netopir: Pridi, ptiček preljubi moj, Da se poigram s teboj. Ptiček: Z mano ? Ne poznam te jaz, Tudi me plaši tvoj obraz. Netopir: Saj sem vedel: Ni miška ni ptič Zame ubožca ne marata nič. Netopir je sedel zapuščen, Da bi ne videl ga človek noben. Skrival se je v najtemnejši kot. Podnevi ga nihče ne vidi tod. Prišel iz kota šele zvečer, Prhutal sam zase v jednomer. 41 37. Petelina « petelin tuji teče tam; Tega iz lepa ne bode več k nam! Klatil se je krog naših domov, Kakor bi bil ves dvor njegov. — Pomnite: Kdor se mi drzne upreti, Sramotno pojde z doma po sveti». Petelin je oster bil gospod, Krotil kokošji in račji rod. In kdor je na dvor prišel neznan, Precej je velel, da mora v stran. Ali ko tudi psu ni zanesel. Do dobra ga pes za vrat je potresel. 42 38. Medved «Kakšen plesalec prihaja tam ? Ljubi medved, pozdravljen nam! Kako si umeten, da sili nas smeh, Kako li hodiš po nogah dveh! Prenejevoljno nam godrnjaš!» Medvedu seveda ni bilo na smeh, Ker je plesal po nogah dveh. Doma bi bil rajši čepel v logu In mirno se naspal v brlogu. Stradati ubožec je moral tu; Rajši bi bil šel iskat medu. Žal samo, medvedek, da znaš, 43 39. Plešoči svizec «W : i dobri ljudje, darujte mi kaj! Saj veste, hudo se godi mi sedaj. Bratje se zunaj igrajo poleti, Jaz pa za novce plešem po sveti. Bratje pozimi spe brez skrbi. Jaz pa bedim in prosim ljudi*. «Smiliš se mi, uboga stvar. Jaz tudi skačem in plešem vsekdar; A v kletki imeti ne sme me nihče, Sicer bi izgubil veselje vse. Ubožec, kaj si pač moral trpeti, Da si zunaj se dal ujeti!» 44 40. Svinja Svinja pravi tako: «Pujski, poslušajte me zvesto! Jako spodobni bodite vedno, Cisto se držite in čedno. Nikar ne silite v sleharni kot, Ne legajte tudi na vsako pot». In kakor se vedla je sama doslej In kakor je videl vsak pri njej, Tako so se pujski učili mali In do cela kot ona ravnali. Nič slabši, nič boljši ni bil noben: Prašič je vsak bil nesnažen in len. 45 41. Puran in purčki Kavdranja, prepiranja nečem, Ampak pridni vedno bodite, Precej se mi prijazno držite. Krega, vpitja čuti ne smem, Sicer bom hud, tako vam povem». Kar se na dvorišči ustavi Deček z rdečo kapo na glavi. Zdajci se razjezi puran In zavpije, razgraja: «S kapo v stran Zasmeje se deček: «Puran, haha, Kaj pa te moti 'kapa ta?» « Pujte, otroci, kaj vam rečem: 46 42. Lisjak in raca Pridi mi vender h kraju že. Rad bi se nekaj pomenil s tabo. Lisjak, jaz odgovarjam kaj slabo. Ti pa itak si prelokav. Daleč ostajam, kakor je prav. Lisjak odide z brega na polje. Bil je jako slabe volje. Pečenka bi mu kaj vrlo teknila ! Raca je zdajci to ugenila. Kaj ne bi dal, da - more v vodo? Mogel pa ni na svojo škodo. Lisjak: Kačiča, kaj li plavaš sredi vode? Račiča: 47 43. Jelen « Ali ni bil to lovski rog? Glej, že psi pode se v log. Oh, in za drevjem zrem lovca tudi Jelen, sedaj se kar nič ne mudi. Urno je treba steči sedaj; Noge, pokažite, da vzmorete kaj!» Na vso moč poskoči pes za njim: « Jelen, le pazi, brž te dobim!», Jelen pa pravi: «Ni lahko moči. Evo ti jarka! Čezenj skoči! Ali se upaš? Je li, ne gre? Nekamo preširok je pač zate». 4S 44. Mopsek in lovski pes M o p s ek: Da bi o vsakem vremeni kot ti Tekal zunaj, po volji mi ni. Lovski pes: Ko bi jaz vedno v izbi tičal, Hitro bi leže se naveličal. Mopsek: Saj vender mehko ležim na stoli. Jaz pa rad tekam po svetu okoli. Lovski pes je tekal ves čas. Menil se ni za vročino in mraz. Mopsek pa je na domu bival, Pol dne mirno in zložno počival ; Oh, in mast ga je trla zelo, Komaj je gibal, sopel težko. 49 45. Kobila in žrebe «Le skakaj veselo, moj konjič, Kakor veter čez dol in grič. Se nekaj časa si prost samo, Kadar doraseš, mine to. Posel takrat te čaka drug; Nosil jahača, vlekel boš plug!» Veselo je skakal živi konjič Ob materi čez dol in grič Ter se igral po travi skočen. Tako je dorasel kaj lep in močen. Po letih treh sem ga videl nato, Najtežji voz je peljal lahko. 4 50 46. P i š č e « Pisce, pišče, dete mlado, Kam spet tečeš hitro tako? Po vseh kotih in oglih iztikaš, Vedno kaj novega izmikaš. Kadar pa matere kje ne uzreš, Zdajci boječe vpiti začneš». Pišče je na vrt odhitelo, Zdajci plašno čivkati jelo. Iz težka ga mati naposled dobi. Od groze skoro živelo ni. Hitro se stisne pod varno krilo In de: «Tega ne bom več storilo». v O 51 47. Ribica «liibica, ribica, mala stvar, Le ne popadi trnka nikar. Hitro se v vrat ti zasadi; Bolelo bi te, pritekla bi kri. Ali ne vidiš dečka tam? Ribica, urno splavaj drugam». Zdi se drugače ribici mladi, Gleda samb po tolsti vadi. Misli, da z vrvco deček ta Ondu na bregu se le igra. Zdajci priplava, zine močno. — Ribica, zdaj te boli hudo! 4 52 48. Deček in raca Deček: Jlačica ljuba, povej, povej, Vse mi mladiče po vrsti naštej. Račiča: Žal, učila se nisem šteti, Nobenega pa si ne dam vzeti. Na vsakega pazim, kar se da, Ker veseli me ta in ta. In hitro jih prikliče vse, Brž pridejo, karkoli jih je. Jako vesela gleda nanje, Na večje in t akisto na manj e. V vodo splavajo drugam; Deček sedi še dolgo tam. 53 49. Štorklje «W : e ljube štorklje, kaj vas moti, Da solncu vse letite naproti?* Štorklje: «Žalostno in mrzlo je nam; Zebe nas, pa gremo drugam*. «Torej na lahkih perutih zletite; Prosim pa, skoro se vrnite*. In ko so bila odšla njih krdela, Prišla je tudi zima bela. V prazno gnezdo čez in čez Nasula na strehi je peres. Toda postelja mrzla je bila. Nobene bi štorklje ne veselila. 54 50. Štorklja «Holnce sije, topli bo čas, Zopet zdaj smo štorklje pri vas. V daljnih deželah smo se pomudile, Toda gnezdeca nismo zabile. Na strehi je še; le hitro na delo, Da skoro bomo valile veselo». Skupaj so slamo nosile in les, Bile vesele in pridne res. Štorklja sedela tri tedne je tod, In skoro oglašal se mladi je rod. Lačne kljune je štorkljic pet Odpiralo in gledalo v svet. Da mta&Uv &rv\\ ZLOŽIL ANTON FUNTEK. V GORICI. Tisk. in zal. ,.Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1895 . Postopač Dokaj slabe volje Gledaš v jasni svet; Rad bi šel na polje, Ne pa v šolo spet. Čmeren si na rame Šolsko torbo del : Res, od jeze same Jokati bi jel . . . Čuj. hudo ni toli, Kakor misliš sam, A naj slabši v šoli — Kaj te res ni sram? Drugi mnogo mlajši, Radi se uče, Ali ti najrajši Sam postopaš kje. In zato si kazni Že prebil dovolj In zato je v prazni Glavi slama zgolj. In če prazna bode Glava ti vse dni, Siromak, kaj škode Roš prebil še ti! 58 Lepa knjiga Blažek čita, z glavo kima, Blažek lepo knjigo ima O junakih, da ni takih, O vojakih korenjakih. In ko čita, lepa knjiga Hrabrost v prsih mu zažiga: «Za vojsko si meč opašem, Meč opašem, v svet pojašem, Tja, kjer zjutraj solnce vstaja, Kjer o mraku spat prihaja . . . Na vojsko, na boj krvavi! Šlem se bliska mi na glavi, Belec moj pod mano prha, Belec prha, meč se krha, Ko v sovražni gneči jaham In po glavah ljuto maham. Sredi polja, vrhu gričev, Glej, vse polno je mrličev; V zraku vije se zastava, Vojska kliče naša: Slava!» 59 Blažek čita, Blažek vpije, Z roko maha, z nogo bije, Ves navdušen z glavo kima, Saj prelepo knjigo ima! Ali ko se najbolj glasi, Kdo se bliža mu počasi? Bliže stopa kozel bliže, Glavo klanja niže, niže; Blažek kima in razgraja — Kaj li, menda mu nagaja? Kozel skoči, dobro pahne, Z bruna Blažek k tlom omahne, Zgoraj noge, spodaj glava — Dobro, da je mehka trava! Lepo knjigo Blažek ima, Naj jo ima, zdaj ne kima, Zdaj o boji več ne sanja, Zdaj mu ni do tega branja; Zdaj mu ni do bitve vroče, Zdaj sedi na tleh in — joče! 60 Ubožni otroci Malokdaj kaj prida jeste, Saj ubožce vas poznam; Le stopite bliže s ceste, Kar nič vas ne bodi sram. Kruh ste davno svoj pojeli, Črn je bil, kaj ne, in suh? Radi bi še kaj imeli, Kar je boljše nego kruh. Dobro vidim, šibki deček, Grozdje mika te sladko; No, imej ga, za nameček Pa še hruško vzemi to. Vsi vzemite in zobljite, Kar vam roka moja da, Drugo pa domov vzemite, Da bo tudi za doma. Nič zato, ubožci mali, Ako dom ni vaš bogat; Večkrat že smo v knjigi brali Človek vsak nam bodi brat! Konjič Konjič je moj poskočen, In dosti dela ž njim, A jaz jahač sem močen, Ki dobro ga krotim. Poslušen mora biti, Če mignem mu samo, A hitro mora iti, Kadar velim tako. ■ — Pred nama gladka cesta, Hej, lep je beli svet! Potujva v daljna mesta Skoz dežela devet! 62 ' Zvečer ga v hlev postavim, Sena mu dam dovolj, A sam se spat odpravim, Da vstanem močen bolj! , odkod prišli ste neki V tuji, čudni tej obleki? Je li, daleč ste doma, Kjer iz modrega neba Vedno jasno solnce sije, Kjer najlepše cvetje klije In nikoli ni snega? Deček piska na piščalko, Dekle bobna na cimbalko, Opica pa z reno vmes Tolče in hiti na ples... Jako nam ugaja res Vse, kar vpričo nas igrate, Tuji godci 63 In umetno je, kar znate, Vender pa nihče od nas Ne bi bil namesto vas ! Kdor tako-le daleč z doma Kakor vi po svetu roma, Tisti pač dovolj trpi In vesel nikoli ni! — Čakajte, k očetu gremo, Dal vam bode kaj, to vemo, Da ne boste lačni spet Morali v široki svet! — Dnevi Del je ponedeljek davi: «Vtorek, k sredi se odpravi, Naj četrtek petka vpraša, Kaj počne sobota naša, Ali, ko nedelja dojde, Z nami k sveti maši pojde». Ni sobota se branila. Nego prav vesela bila, In v nedeljo dnevi naši Bili so pri sveti maši. S^olnce gre za goro spat, Grad ima za goro zlat. V gradu pa je dvoje vrat, Vsaka so na drugo plat. Predno solnce tam zaspi, Zvezdam zlatim naroči, Naj zlete na vse strani, Vso noč bdeti jim veli. Vrata jedna se odpro, Zvezd priplava sto in sto Izza gore na nebo, Da ponoči je svetlo. Solnce Kadar solnce se vzbudi, Žarkom zlatim naroči, Naj zlete na vse strani Čez planine in doli. Vrata druga se odpro, Žarkov splava sto in sto Izza gore na nebo, Da bi bilo vse svetlo. Ko pa dan napoči že, Solnce zlato tudi gre Iz gradu, in vsi ljudje Njega se razvesele. •v Zvečer. Dospel bo iz neba Dol angeljček zlat: «Pokoja ti treba, Le pojdi mi spat». 66 Razpel bo presvete Roke nad menoj: «Ti ljubljeno dete, Le spavaj nocoj! » Pobožno bo molil Ob meni vso noč: « Gospod me izvolil Je tebi v pomoč». Stoječ mi ob strani Ro prosil tako: «Le pridno ostani, Ti dete ljubo!« Poslal mi bo spanje In sladek pokoj — Kako pač skrban je Ta angeljček moj ! 67 Pri kokoših. Brž potem, ko šola mine, Steče Anka na dvorišče, Brž prikliče peteline In kokoši brž poišče. Z glasnim krikom njih krdelo Prihiti do dobre znanke. Vsako pišče se veselo Suče, smuče okrog Anke. Ali Mihca požeruha Pač kokoš ne mara vsaka, Ker za pičel kosec kruha Nepotrebno dolgo čaka. Tam petelin, mož bahati, Od strani celo ga gleda; Mihec neče kruha dati, Petelinu to preseda. — 5 * 68 Slušaj, Mihec, da boš vedel, Pač bi lahko bil drugačen; Prav ves božji dan si jedel, Pa si vender zmirom lačen. Kaj, če vrgel kruha košček Petelinu bi pred noge? Glej, petelin je ubožček, In kokoši so uboge. Vsaka pica prav jim hodi, Pa najsi je skorja suha. Le usmiljen, Mihec, bodi,. Pa jim vrzi kosec kruha! 69 V o j a k i. Wojake učim, Vojake svinčene; Marljive častim, Kaznujem pa lene. Pred mano stoje, Kot da so pribiti; Grdo se drže, A niso srditi. Krdelo, naprej! Pokonci in resno, Na levo dotlej, Zdaj hitro na desno! Poveljnik sem vam: Meč, puška, zastava In boben, brbam, To moja oprava. Poveljnik se čet Sovražnih ne plaši — Oblasti ves svet Uklanja se naši! — V' 70 Fantič in konjič. Man tič ima konjiča, Ž njim hoče do gradiča; Pred gradom rov globok, Konjič se brani v skok. Konjič stoji s fantičem, Fantič ga tepe z bičem — Požene se konjič, Na tleli leži fantič. Mraz beži. Sneg kopni ti pod nogami, Zimski mraz, ko greš od nas Ej, kako ne znal bi z nami, Da je tu pomladni čas ? Ptičji rod se glasi z vej: 71 « Pomlad je, juhej, juhej!» Zvonček beli spet pozvanja: «Vstani, vrt in log, iz spanja!» Rahel veter veje spet; « Pomlad je prišla na svet» — Pomlad lepa, Bog te sprimi, Hudo bilo je pozimi! — Ti nabiraš svoj obraz, Pa le pojdi dalje, mraz ! Glej, za tabo solnce sije, Solnce sije, zvonček klije, Tu te mladi dan kropi, Ti pa nimaš nič moči. Hej, da moreš kaj storiti, Kaj bi hotel pač zvršiti? Grič cvete in log in vrt, Kaj bi te ne mučil srd, Ko zagrnjen v temno haljo Greš odtod v neznano daljo? A le pojdi, mraz, odtod, Svet slavi pomladni god; Vemo pač, da zopet prideš, A veseli smo, da ideš! Angelj varuh. Truduo solnce skoro Pojde spat za goro; Z lin cerkvenih v vas Poje zvona glas. Oj, kako li rada Vselej Anka mlada Sluša zvon glasan, Ko ugaša dan! A nocoj jo delo Dolgo je prevzelo, Trdno spi sedaj, Sanja, Bog ve kaj . . . Jasno glej svetlobo : Angelj splava v sobo, Položi roko Anki na glavo; Milo in ljubeče Dete gleda speče, Prosi, da Vladar VečrTi bi vsekdar Dobro jo ohranil, Zla ji dušo branil, Sipal ji dobrot Na življenja pot! Oltar. Ifsako jasno noč Sveč gori tisoč: Zvezde božje svetijo, Angeljci jih netijo. Glej, nebo takrat Pač oltar je zlat; V lučih blesti božji stol, Ž njega gleda Bog nizdol. Kakšen jasen žar, Kolik božji čar! Stvarnika pozdravlja svet, Stvarnik blagoslavlja svet! 74 Rahel dih igra, To je spev neba; Angeljci prepevajo, Luči božje sevajo. Pač nebo takrat Res oltar je zlat, In pobožno vsaka stvar Zre na božji ta oltar! Hodi se najrajši past; Tam ji tekne sočna paša, Mehka trava gre ji v slast. S sabo vodi dva kozliča, Močno rad oba imam. Ni za bela dva konjiča Teh kozličev ne prodam! Pastirček. 75 Spodaj svet se razprostira Ves od solnca pozlačen; Srečen, kdor se vanj ozira, Lepši ni pogled noben! Stopil bom na vrh skaline In zavrisnil tam na glas, Da odmev po gori šine V širi svet, v deveto vas 1 Pogledat v svet daljan, Kaj dela hrib visoki In kaj zelena plan. In čul pozdrav je ptic In dihal vonj cvetic, Tedaj pa zažarelo Veselje mu je z lic. D a.n. Prišel je zjutraj dan 76 Razpel je dan roke, In bisere svetle In zlate solnčne žarke Natrosil vrh zemlje. Vzbudite se nam, Ivo pomlad preljuba Prihaja spet k vam. Z imenom vas kliče ; «Ne spite odslej!* Marjetice, zvončke Pozivlje najprej. Trobentice zlate Se v solnci bude, Vijolice ž njimi — Kako so lepe ! Cvetice. Ve ljube cvetice, Ve, šmarnice, tudi Pokažite cvet t In pisane tulpe — Oj, lep je ta svet! V' - Neoprezni deček. Mati rekli so Jernejcu: «V kočo stopi k teti stari, Pa oprezno ji ponesi Nekaj jajec v tej košari. Ko pa prideš k ozki brvi Gez potoček sredi vasi, Pazi, da ne bo kaj škode. Čeznjo hodi mi počasi«. Košek vzame rad Jernejec, Stopa v kočo k teti stari, Da v darilo bi prinesel Nekaj jajec ji v košari. 78 V mislih šteje, kaj mu teta Da v plačilo, kaj v djirilo; Kdo ve. morda bo le nekaj, Kdo ve, morda bo obilo! Zdaj doide malo Barbko In Marinko prav ob brvi; Kaj za njima bi ostajal ? Moški gre čez vodo prvi. Moški steče — toda groza! Kdo mu plača tako škodo? Na mostiči se spotakne In košara zdrsne v vodo ! Zdrsne v vodo! Oh, Jernejec, To samo Boga ' zahvali, Da za roko sta, za glavo Znanki te prestregli mali. Kaj bi jokal? Košek vzemi In nikar ne kriči jezen! Kaj bi vzdihal? Mater slušaj, Pa ne bodi neoprezen! 79 Ptičje gnezdo. Kaj pa to? Juhej, Gnezdo sredi vej! Pet kričačev Tukaj vpije, Pet beračev S kljuni zije, A najbolj odpira kljub Oni mali požerun. No, le bliže, to seveda Vredno je, da se pogleda, Saj se tak mladič Ne boji kar nič! Ali kdo za nas Izmed vseh kaj mara? Nič, le ptiča stara Gledajo ves čas In čimdalje bolj kriče, Ker vedo, da kaj dobe. —- Le kričite in cvrčite, 80 Da kaj prida v kljun dobite, Saj sicer nikoli Ne bi vzrasli toli, Da po zraku v siri svet Kdaj zletelo bi vas pet! — Hej, sedaj pa le po nje! Mi fantiči, ve dekleta. To je pač ponosna četa! Košek nosi vsakdo v roki, S koškom stopa v gozd globoki Jagode so zrele že, Hej, sedaj pa le po nje! Pač, gozdič, nas rad imaš, Ko nam to in ono daš! Koj spomladi daš nam ptice, Daš nam ptice in cvetice; Po jagode. Jagode so zrele že, Jagod zrelih v senci gosti Daješ nam poleti dosti — Pač, gozdič, nas rad imaš, Ko nam to in ono daš! Jagode so žlahten sad, Le hitimo v gozd jih hrat! Slabše sami pozobljimo, Lepše s sabo ponesimo. Oče, mati jih veseli Za darilce bodo vzeli; Jagode so žlahten sad, Le hitimo vsi jih brat! Vesela godba Boben bobna: «Piom, tom, tom Tu postojmo s svojim psom. Pes seveda nič ne gode, A zvesto poslušal bode; 8 '2 Čul trobento bode glasno, Cul piščali pesem krasno. Kaj ne bil bi pes vesel. Ko še boben bode pel?' Ti. Matijec, ti na boben Najbolj tolči si sposoben; Markec, ti na piščal piskaj, Blaž. s trobento vmes pritiskaj. Kaj hitite ? Le počasno, Ne pretiho, ne preglasno! Blažek, ta že dobro trobi, Trobi, kakor se spodobi, I Matijec vrlo bobna, Da je godba kaj spodobna, Markcu pa se kar ne da, Markec piskati ne zna. Vrhu vsega pes pričenja, Pes pričenja, nič ne jenja — Pa vidva še bolj godita, Se krepkeje pritisnita, Gromovito, kar se da: Bom, tom, tom, trara, trara! — 83 Po jabolka Jabolka, to dobro vemo, Sladka so kot sama strd, In zato pa tudi gremo Klatit jih na sadni vrt. Glej, kako se nam vabeče Smejejo nizdolu z vej! Vsako zrelo, vsako rdeče — Kdo se loti jih najprej ? Dobro si pomeril, Jožek, Jedno že leži na tleh. Je li, čvrst bo to založek? To se zna ti na očeh. Le po njih, dečaki čvrsti, Vsak jih klati, dokler vsa, Kar jih gori je, po vrsti Ne popadajo na tla! G* 84 Skrbno jih dekleta bodo V koške devala tedaj; Prav nobeni ni na škodo, Ako nam pomaga kaj ! Pa naj le še kdo nas vpraša, Kdaj nam je najlepši čas! Geta brž pove mu naša: «Jabolk čas, ta je za nas!» Pozor, četa! Blaž sosedov osla jase, Blaž krdelo vodi naše: «Hitro stopaj, moja četa, Krepka četa mladoleta, Tu na levo, tod na desno, Pogled jasen, lice resno; V zrak visoko sablje tenke, Kole kvišku in svinčenke, Da sovražnik se prestraši, Ko vojaki gredo naši! 85 Kaj počenjaš, osel sivec, Osel sivec nagajivec? Saj te res ne bodem prosil, Da bi me na sebi nosil, Ti nam vselej daješ posla — Bobnar Tonče, primi osla! Bodi z lepo, bodi z grdo, Glavo bode sklonil trdo In da bode hodil lože, Primi tudi ti ga, Jože! Leno stopam, nečem reči, Da bi hotel bolje teči, Pa že to nam dosti hodi, Da le hoče, da le hodi! Pozor, četa! V zrak zastavo, V zrak zastavo, kvišku glavo, Gori tudi sablje tenke, Kole močne in svinčenke, Da sovražnik se prestraši, Ko vojaki gredo naši ! Hoj, Martinek, stopaj točno, Trup vzravnaj, Pavle, odločno; 86 Naj se čudi, kdor nas vidi Pozor torej, četa idi! — Četa idi v daljne kraje, Koder zlato solnce vstaje; Četa idi v bela mesta, Kamor vodi gladka cesta; Četa idi kamorkoli, Idi vkreber, idi doli; Če velja, na konec sveta Stopaj, krepko! Pozor četa! Otroka in pes Mo, odkod pa vi trije? Kaj ste bili v senčni hosti? «Da. Suhljadi tam je dosti, Vsakdo je nabrati sme». Ali tudi pes je šel Z vama daleč v gozd košati «Sel. Saj neče sam ostati In pri naju je sedel». 87 Pa sta pač nabirala Dolgo, da imata toli ? — «Dolgo, in prav nič okoli Nisva se ozirala«. In sedaj vam mati, vem, Dali bodo pač kosilo? — «Da, kosila bo obilo, Dosti bo ga vsem nam trem«. Lačni psiček Jakec ima kruha kos — Kdo bi kruha rad ne jedel? Golorok, poglej, in bos Z njim na hišni prag je sedel. Knjigo ima pred sebo, Prav počasi v knjigi bere. U pozna že, e in o ln še črke nekatere. 88 K njemu pa se vzpne berač, To je psiček belodlakec. Beži, beži, nagajač, Kaj se zate meni Jakec! Le poglej, kako je hud In kako te bistro gleda: « Pojdi, saj zastonj je trud, Steci rajši do soseda. « Ali res ne odnehaš? Ej, pač gladen si, ubožček! Ker tako prositi znaš, Vzemi torej ta-le košček! «Meni se na tihem zdi, Da sam nisem kaj drugačen; Kruha prosim kakor ti, Ko iz šole pridem lačen! » 89 Y kuhinji 2a kosilo mati naša Skuhali so vsem dovolj; Dobra pač je mlečna kaša, Ali sok zaleže bolj. Hej, sestrici, bratec, bliže! Ni ga ravno toliko, Ali vender vsak poliže Lahko ga nekoliko. Bliže, pravim. Žlice v roko Kar najbrže vzemite, Potlej na vso moč globoko V kotel ta zajemite. Kaj pa ti, naš beli koder? Z žlico jesti pač ne znaš; No, pa ker sicer si moder, Jej tako-le, tu imaš! 90 Lačen nisi, da bi rekel, Jedel si že dosti prej, Vender, da boš lože tekel, Tu prigrizni, to pojej. Le jemajte kar po vrsti, To bi škoda bilo res, Da zavrgli sok bi čvrsti, Ki je žlahten dar nebes. Kdo li trobi tu na glas? Ej, prijetno ni na vasi Biti še ob takem časi, Ko okolo vsake hiše Kar le more, veter piše In povrhu debel sneg Vsiplje se na dol in breg! — Nočni čuvaj 91 Bog te sprimi, ti čuvaj, Dobro ni ti kdo ve kaj: Ako danes dež te zmoči, Jutri zopet mraz napoči, In potem ta splošni molk —- Oh, kako ti čas je dolg! Toda dobro je, da čuješ, Da ponoči vas varuješ: Če pred hišo pride tat, Hej, pa primes ga za vrat; Če kje plamen zagori, Hej, pa skličeš brž ljudi. Ker si torej dober stražnik, Kdo bi tebi bil sovražnik? Vselej, kadar skozi vas Trobiš, kar se da, na glas, Tisti, kdor še ravno čuje, Siromak, te pomiluje, Misli pa: «Lepo je to, Da skrbi za nas tako!» --- Sv. Miklavž ^/esel je naš otroški rod, Saj jutri je Miklavžev god. Nocoj pa po navadi stari Miklavž daje nam mnoge stvari: Fantičem sablje, bobne, puške, Dekličem smokve, med in hruške, Fantičem tudi še konjiče, Vojake, tope in voziče, A deklice, te hočejo Bolj punice, ki jočejo. Miklavž pač deco rad ima, Da toliko stvarij nam da! Pa ta le, kdor je priden bil, Nocoj dobode kaj daril, Toda kogar nič prida ni, Skelečo šibo le dobi. Zatorej pridni vsi bodimo, Da šibe hude ne dobimo, 93 Fantiči mi in ve dekleta Spoštujmo mater in očeta! Tedaj če kdo nastavi kaj, Miklavž gotovo mu skrivaj Ponoči bode kaj prinesel, Daril na krožnik kaj natresel. Na ledu Sneg pokriva vse po redu: Polje hrib in gaj; Mi pa drsamo po ledu, Da je kaj. Doli, gori kakor veter, Videk, Blaž, Andrej, Jože, Tonče, z Minko Peter — Vsi, juhej! Ako res nesreča hoče, Da se kdo zvali: Sram ga bodi, kdor se joče In kriči.... —