/
Naročnina lisi»:
Celo leto „ , K 50’^) Pol leta . . »	„ 2Ö-—i
četrt leta . .	„ 13-—
■Stanai . }tt|àsisv[^ij Celo leto . „	„ t>6.—
Posamezne številke
»a	straneh .40 v,
i»a oimRi straneh SO v.
Uredništvo i. upravništvo: Maribor, Korošica ulica m. $. — Telefon št. 220.
iiatSMf
Heeciulsen pùlììièen. lisi za slov.etkšk®
■meran sis oznanila
se računajo po K 1.30
od enoredne pct::vr'ie: pri večkratnih cs;:::':' i
„Sirasa** izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se ne r-y govoriti vsak ek-vi < 1 tl. do 12. ure jioy,'Mn<»v


SggTIfSfr
TP'tj'" ".XT1'
39» številka,
Maribor, die 14. aprila 1920.	Letnik XII.
Naš 'program.
Na shodu zaupnikov Slov. ljudska stranke v Ljubljani so se sprejele resolucije, ki tvorijo progra-matična načela naše stranke, prikrojena našim se -danjim razmeram. Te resolucije so tako velike važ -nosti, da morajo prešiniti mišljenje in čustvovanje naših pristašev, tvoriti morajo podlago stremljenja in delovanja stranke in vseh njenih organizacij. Radi tega je potreba, da se ž njimi bavimo- temeljiteje in obširneje razložimo najvažnejše točke.
Državna stranka.
„Zbor zaupnikov poživlja vodstvo stranke, de dovrši v najkrajšem času vse predpriprave, da -se organizira ljudska stranka po celi državi. (Resolucija IV, 5.)
S tem stavkom izjavlja stranka, da ni in ne mara biti krajevna, plemenska, verska ab stanovska stranka. Biti hoče v resnici državna stranka, iz katere ni kar vnaprej izključen noben državljan našega kraljestva, samo ako se strinja z njenim programom. Stranke, ki bi se od začetka omejevale samo na neko vrsto državljanov, nimajo nobenega pomena ,več in so popolni politični nesmisel. Vsaka stranka mora težiti za tem, da dobi v svoje roke državno moč, ker samo v tem slučaju zamore uspešno izvrševati svoj pro -gram, to se pazamore zgoditi samo, ako je stranka razširjena na celo državo in ima v njo pristop vsak državljan.
V stari Avstriji smo bili samo podjarmljena masa in nismo mogli upati, da dobimo v roke državno moč. Radi tega smo bili vedno le v opoziciji, se samo branili ih pričakovali rešenja od drugod. Sedaj smo postali državni narod in moramo tudi graditi, ne samo podpirati, naša stranka se sedaj lahko razširi po celi državi in se tudi mora razširiti.
Razvoj naše stranke od časov njenega začetka pred 50. leti pa do danes je najboljši dokaz velike življenjske sile, katero ima v sebi. Stranka, ki nima življenjske sile, se ne more prilagoditi razmeram, o -dreveni v svojem delovanju in životari, dokler ne iz-hira. V resnici zdrava stranka se mora. razvijati s časom, kakor vsak zdrav organizem, ter se vedno
■ issa sm
..................... ...... - aru®'iSi;ö
prilagodevati razmeram in novim prilikam. Sedanja Slov. ljudska stranka je bila v svojih začetkih kon -servativno-narodna stranka, v tesni zvezi z nemškimi konservativnimi federalisti. Kolikor bolj se je vz bujalo narodno življenje, toliko bolj se je nacionalizirala stranka in oproščala nemških uplivov, pa obenem je spuščala korenine med ljudstvom. Postala je slovenska katoliško-narodna stranka z izrazito narodnim značajem. Dr. Krek je prinesel v njo krščanskosocialno gibanje, njena socijalna podlaga se je silno poglobila in postala je slovenska ljudska stranka.
Že davno pred vojno je razširila tudi v narodnem oziru svoje obzorje in segla s svojim delovanjem na Hrvate ne samo po Istri in Dalmaciji, ampak tu -di po banovini. Sedaj je zopet s silnim razmahom raztegnila svoje meje ter za enkrat vsaj programati č-no postala „Jugoslovenska ljudska stranka“, ki hoče delovati na celem ozemlju države.
S tem je stranka tudi izrekla, da ni verska ali konfesijonelna stranka. V stranko ima pristop vsakdo, kdor iz cele notranjosti sprejme njen program, tudi ako ima v različnih dogmatičnih rečeh drugačne nazore. Sprejeti pa' mora ona etična načela, na katerih sloni naša stranka v« političnem in gospodarskem oziru. Neutemeljeno je torej, da hoče naša stranka razvneti verski boj ab postaviti državljane katoliške vere V nasprotje s pravoslavnimi in mohamedanskimi Obratno! Združiti hočemo vse državljane, ki so dobre volje. Hočemo, da ostane naše ljudstvo verno katoliško, kakor je dosedaj, a ne maramo netiti sovra štva proti državljanom druge vere. Združiti hočemo celo vse, ki stoje na stališču krščanske etike, v veliko, skupno armado za udejstvitev zdravih moralnih načel in «postavitev krepke socijalne podlage naše države.
Kakor je naša stranka doslej vedno rastla in se širila, tako smo prepričani, da se bo širila še nadalje in združila v svojem okrilju državljane vseh ve-roizpovedanj, ki so, četudi v raznih verskih vprašar njih od nas ločeni, pa vendar prešinjeni duha krš -čanskega idealizma ter ustvarila močen tabor bojev nikov za socijalno pravičnost in krščanstvo.
LISTEK.
..Rendezvous.
(Jesenska povest za spomlad. Napisal Roman Bende).
V teh letih je res križ, dan na dan, hočem reči ob vsaki priliki, poslušati roganje urednikov in raznih drugih literarnih in neblerarnih korite] i — Bogve, ali bo kaj drugače . . . ?
Tako sem premišljal grdega jesenskega dne na nekem obisku, ko šem bil za par trenutkov slučajno sam. Med svojim premišljevanjem je pel samovar gospe Mare svojo melodično popevko, in, ko sem nehal premišljevati, je utihnil i — on..-.'
In potem je bilo vse tiho krog mene, le drobne kapljice jesenskega dežja so nervozno odskokrvale z velikih svetlih, šip, skozi katere je silil v salon — brezizrazen mrak —. V salonu je bilo toplo in prijetno kljub temu, da nisem te prijetnosti čuti! ne jaz, ne gospa Mara ...
Gospa je servirala čaj —, toda, kmalu je utihnilo ropotanje čajnih čašic in majhnih žličic in po -tem je bilo zopet vse tiho, kakor preje . . .
„Sumljivo molčeči ste danes, gospa--“, sem
se ojunačil. „Disharmonija je v Vas, gospa .
Videl sem, kako je lahna guba šla preko njenega čela in valovaje izginila v mraku njenih las. ,
„Disharmonija? — Ne, pravzaprav, ampak..“
„Vreme, kajm?“ segel sem ji v besedo. „Vem. da jo vreme. Za č deče, nekateri pravijo da tudi za. melanholične natur je takizaspan dan, tako deževno vreme — skoraj h jše kakor najhujše razburjenje!“
Zasmejala se je kakor deklica, v šestnajsti pomlad;.
„Jaz, da sem mehkočuteča ali melanholična celo?— Gospod, tu se motite! Mislim, da som že marsikje dokazala, da se me doslej še ni prejela ta bolezen modernega ženstva in da sem v svojem življenju že storila,svojo dolžnost!“
Pokimal sem.
„Pardon, gospa! Nisem mislil take. uiegue biti res, kar pravite Vi. Ja,z sem namreč menil, da ljudje naše vrste, torej recimo v imenu božjem boljši ljudje, torej mi boljši ljudje, ki imamo smisel za lepoto, se nikakor ne moremo odtegniti vplivom narave, kakor tudi ne vplivom naše ožje okolice. Ce se vse krog nas raduje, če vse raja in pleše, tedaj je težko ostati resen in morda čemeren — —, in če potem tako kislo vreme-------“
„Mogoče, mogoče“ se je branila. „Seveda tudi to igra majhno vlogico pri duševnem razpoloženju, gotovo, toda v principu ... je vzrok vse nekaj drugega“.
Začuden sem dvignil glavo in se plaho ozrl po salonu. Moje oči so bile trudne. „Nekaj, nič drugega nego to, . .' . kar že čutim dvà dolga, dneva, — —, dva dolga dneva me moti (in muči nemirna misel, — a dva dni in dve noči sem se tresel pred to mislijo!“ '	I
„In vendar, saj ste me posetili še-le pred eno uro ? ! “
„Seveda, ko sem si bil popolnoma na jas -
nem.“
„Ali ni bilo mogoče te misli — J zatreti? Menim samo: zadržati?“
„Morda . . .“	Ì
„In kljubtemu sem se, milostna, še-le danes odzval povabilu . . .!
Neznana sila mo je dvignila s fotelja in tisti hip sem bil* kakor* brez misli. „Oprostite, milostljiva in mi tega ne štej te rv zlo, ampak cele stvari ne razumem prav, vse mi je . . . vse . . . uganka . . .“
„Vi ste mladenič v — najboljših letih . . .“	.
„Moj Bog! — — Saj ne mislim tako!“ Nehote sem zamahnil po zraku inv roka mi. je .nehote obstala na čelu. „Ampak, gospa Ma,ra, imenujem se Vašega prijatelja ... — Cernu bi hoteli', čakati, da bi, — — da bi bilo prepozno? Sicer pa . . .“
Segla mi je v besedo in me'rešila iz zadrege: „Se razume, ampak kdo mi pove, bi li (bilo to dobro, ali bi bilo kaj drugega bolje? Prijatelj, sedite, da se
iVeini mir.
Vzrok vojen tiči v bistvu držav samih. Dokler bodo države bodo tudi vojne. Država je neke vrste društvo ali korporacija in kot taka je nositelj prava in dolžnosti. Kakor vsaka oseba ali .društvo, ima tudi država pravice in dolžnosti. Ako tebi tat ukrado konja, naznaniš krivca sodniji, ki mu odmeri kazen, alf c ti sosed otrese hruško, iščeš pravice pri sodniji, ako se pravdaš za dedščino po rajnki' teti, odmeri sodnija pravico po obstoječi postavi. Nad državami pa ni ne žandarja, ne sodnika, ne biriča. Kaj pomagajo mednarodne postave, ako pa ni sodnika, ki bi po njih sodil in ni biriča, ki bi izvršil'kazen. Državi torej ne preostaja drugega sredstva, kakor samopomoč, da si poišče pravico. ali da prisili sosednjo dr -žavo k dolžnosti. Ako te v gozdu napade ropar, po -togneš revolver in se braniš, ker v tem slučaju ni ne žandarja, ne sodnika, da bi te branila. Podobno je z državo. „Zveza narodov“ ne more v tem oziru pomagati veliko. Bistvo države je, da je neodvisna . Torej ne more tudi „Zveza narodov“ imeti nad njo popolne izvršilne oblasti. „Zveza narodov" je zveza obstoječih držav. Te države bodo torej obstojale dalje z vsemi nasprotji, koristi in zadev, ki obstojajo se -daj. Kako bi torej ta „Zveza“, ki ima v sebi kal svoje slabosti, imela moč, da nepristransko sodi pravico in brezpogojno izvrši sodbo?
Tudi soeijalizem, ako se razvije v okvirju dr -žav, ne more zagotoviti na „zemlji večnega miru“. Priznati pa moramo, da, lahko v znatni meri omeji vojno nevarnost. Soeijalizem je demokraško načelo in kot tako omejuje vojno, kajti proletarec se bo bolje premislil, preden hoče glasovati za vojno, ki tako poslabša njegove življenske pogoje in ga izpostavlja tolikim nevarnostim. On ne bo želel vojske za prazno čast ali kaprico, kakor so to delali dvorni krogi, tudi ni udeležen pri vojnih špekulacijah, kakor so razni kapitalisti. Vendar zamore priti do vojne med dve ma socialističnima državama. Tudi med dvema dobrima in razumnima sosedoma pride lahko do pravde. Predstavimo si, da gre za neko dedščino, besedilo o-poroke je nekoliko nejasno, ne preostane torej, kot da si dozdevni dediči poiščejo pravne zastopnike in iz-
lažje razgovoriva. In — prosim izvolite cigareto. Amneris so, Vaša Specijaliteta — prosim!“ Ponudila mi je dozo finih, aromatičnih Amneris in mi izvoljeno cigareto prižgala. „Gospodi) je raje poslušajo, če kade vmes . . . sicer pa vem, da niste kadilec, saj radi poslušajte,, kaj ne? . . .“	1
Pritrdil sem ji molče.
Cigareta je gorela. Gospa (Mara se je naslonila v svojem fotelju daleč nazaj, njene oči pa so počivale na veliki svetilki nad mizo, kjer so se izgub -Ijali fini oblački moje 'cigarete — v mrak gospojnega salona. To je bilo le par trenotkov.
„Torej . . .“ je vzdihnila globoko, kakor sicer ni imela navade . . . „Pred tremt dnevi je bilo. Kakor vedno, sem vstala jako zgodaj. Ko se spravim k zajutreku, najdem kopico novodošlih pisem. Pisma me topot niso prav nič zanimala, ker sem vedela že naprej, da so pisma povečini sama vabila, in segla sem najprej po časopisu . . .“
Pošalil sem se: „Kajne, gospa, osebne vesti,
kajne? Ce je v hiši hčerka osemnajstih let--------?“
Zelo pametno in previdno. Ne ugovarjam. U -irujena sem bila, — minulo noč smo se dolgo zabavali, in od zabave do zabave misliti, ko še prva ni dobro končana iz mnogih ozirov ni prijetno. Zato sem pisma odložila na popoldne. — Ampak potem.“
' „Torej . . .?“
Gospa Mara se je trenutek obotavljala: — ' v Med pismi, ki so ležala pred menoj, je bilo eno naslovljeno na Zoro.“
„Na Vašo gdč. hčerko?"
„Da. Po naslovu soditi, je pisala list trda moš-. ka roka!“
„Ah!“
„Poznam več moških, pisav, se razume, tudi — Vašo z mehkimi potezami blagodušnosti ... (zlagala se je namenoma), ali, to so bile trde, brezizrazne poteze in zaman sem ugibala. Kakor prejšnja leta., sem hotela tudi topot* odpreti Zori namenjeno pismo . . .“ „Jaz na Vašem mestu; bi to storil.“
Dalje prihodnjič.
zovejo izrek sodnika. Kar je pravda med posamezniki ? to je vojna med državami. Poleg tega si pa tudi ni treba predstavljati, da bodo v socialistični državi vsi voditelji in množice stali na stališču brezpogojne pravičnosti in človekoljubij a. Tudi oni bodo otroci svojega. časa in razmer, pravično se jim bo zdelo to, kar je njim in njihovi državi ugodno in koristno, gospodarska nasprotja bodo obstojala med eno socialistično državo in drugo, kakor obstojajo sedaj med enim dru štvom in drugim, tako pride lahko dà, vojne med eno socialistično državo in drugo.,
„Večni mir“ bi zavladal na zemlji samo, a ko bi izginile države in bi na zemlji zavladala samo ena I velika družba, ne „Zveza narodov“ — ampak „Clove- \ čanstvo“, idealna Respublica Christiana, kakor so jo ; v srednjih vekih snovali papeži. Verujem brezpogojno i v napredek človeštva in v zmagovito1 moč kulture in ) vsled tega sem prepričan,1 da pride človeštvo v svo - j jem zmagovitem pohodu na poti napredka do one i - j dealne višine, ko ne bo hotelo več živeti v verigah \ nobene države. Kako velik korak je že naredilo od roparske asirske in rimske 'preko fevdalne srednje -veške do moderne narodne države. Cernu bi ne moglo s še hitrejšimi koraki iti.dalje do ene skupne človeške družbe. Kakor so se nekoč različna plemena strnila v eno državo, tako se lahko različne države strnejo v eno družbo, bodisi' potom revolucije, ali pa potom razvoja. 2e pred vojno so države imele med sabo razne dogovore in konvencije, n. pr. poštno itd. Zamoremo si predstavljati, da se polagoma drža,ve družijo vedno bolj, prično ustanavljati skupne pošte, železnice, trgovinske določbe itd., dokler bi slednjič ne prišlo do velike enotne organizacije.
Toda, to so sanje bodočnosti idealista. Za sedaj bodimo veseli, da smo se prebili skozi suženjstvo fevdalnih državnih oblik dcf samostojne narodne dr -žave, ki nam vsaj nudi jamstvo, da ne pride nikdar do drugačni vojske, kakor pa v obrambo obstoja naroda in države, če tudi nami ne more zajamčiti, kar. so toliko stoletij iskali; veliki možje — „Večnega mi -ru“. Kdor bi hotel sedaj biti antimilitarist, bi, bil podoben človekuy ki bi rekel: Ne maram nobene pravde, pa tudi, če mi tat potegne srajco z .grešnega telesa.
Vojska je nekaj tako strašnega, da mora vsak razumen in pošten človek, iz srca želeti, da bi se to i velikansko zlo za vedno pregnalo s sveta. .Zlasti po I grozni svetovni vojni, ki se je odigravala popolnoma j drugače, kakor so mnogi pričakovali v svoji naivno- ■ sti, se je ta želja poglobila in razširila v najširših slojih. Pred tristoletji je živel na Holandskem velik učenjak Grotius, ki je prvi znanstveno obdelaval med narodno pravo. A svetovna vojmw je pokazala, da je delo tega slavnega moža in vseli njegovih naslednikov ostalo brezuspešno in da je mednarodno pravo ravno v onih trenotkih, ko bi moralo izkazati svojo moč — ko zadivja vojna — popolnoma, brez moči. Ta mož je napisal razpravo o „Večnem miru“, a večni mir je ostal tudi danes samo še sanje in hrepenenje duš. Pred več sto, petdesetimi leti je deloval največji nemški mislee-filozov Kant, ki je medi drugimi spisal tudi razpravo, v kateri razvija načela večnega miru in zveze narodov, kakor jih je sedaj hotel udejstviti Wilson. Kantovo razpravo poznajo samo še učenjaki in Wilsonova načela so lastni .graditelji „Zveze narodov“ vrgli v papirni koš.
Človeštvo išče in išče Večnega miru in želi u-stvariti „Zvezo narodov“, a iskanje je brezuspešno. Pred vojno ni takozvano „mirovno gibanje“ imelo nobenih globjih korenin med širokimi plastmi ljudstva in v odločilnih krogih. Ljudstvo je mislilo in čutilo, kakor je bilo vzgojeno, in naučeno in učili so ga: „Mi smo vojaki, korenjaki“, — „Vojaški stan, najlepši stan“, — „Mi brambovci volje smo Židane, dobro nam gre“, — „Al me boš kaj rada imela, ko bom nosil suknjo belo, sabljico prepasano, puškico nabasa -no“, — „Pet jih pade, kjer' porine“.j —• „[Ura v bojni grom“, — „Naša vojska iz viharja, prišla še brez slave ni“ itd. itd. Odločilnim krogom, se ni bilo treba bati grozot vojne, bili so lahko zagotovljeni, da jih ne bodo zadela v prehudi meri, . obratno imajo od nje
Politične vesli»
«Jugoslavija.
Poročila beograjskih listov nam javljajo, da je smatrati govor ministra dr. Korošca na shodu SLS zaupnikov v Ljubljani kot odgovor vlade na razna očitanja, češ, sedanja vlada bi se obnašala popustljivo glede rešitve jadranskega vprašanja.
Kakih pogajanj med vladnimi strankami in opozicijo za sestav nove vlade ni, ampak tozadevni porazgovori se bodo začeli, ko se zopet snide narodno predstavništvo in bo za pogajanja dana trdna podlaga glede naše zunanje politike.
Na konferenci v San Remu najbrž jugoslovansko delegacijo ne bo vodil Pašič. ki je obolel na pljučnici, ampak zunanji minister dr. Trumbič in delegat Radovič.	v
Italijani so zopet med nas vrgli jabolko prepira Reka-Skader. Po mnenju italijanskega čašo -pisja bi se naj vrgla Jugoslovanom skadersko kost v zameno za Reko, katero bi naj pobasali Italijani v svojo malho. Ako pa Italija misli da bomo dali Ju -goslovani Reko za prepirljivo jabelko Skadra, se motijo in je tozadevna gonja italijanskega časopisja — brezpomembna.
Vest, da bi se dala Reka za Skader, je pov -zročila silno senzacijo med dalmatinskim prebivalst -
S T R A 2 A.
lahko celo prijetnosti, slavo in dobiček. Pristaši „mirovnega gibanja“ (pacifisti) so bili posamezni učenjaki in idealisti. Prvi so pisali lepe učene razpravo o mednarodnem pravu, drugi! so agitirali proti vojni s čustvenimi razlogi ali s splošnimi frazami. Eno in drugo je moralo j biti brezuspešno, ker ni poseglo dovolj globoko v prašanje, kaj je vzrok vojske?
Ko je svetovna, vojna dohajala k svojemu koncu, se je mirovno gibanje poglobilo in razleglo od raznih strani, odkoder, bi ga sicer ne bili pričakovali. Celo iz krogov, odkoder smo slišali poprej samo nav-duševanje za vojno in idealizovanje, skoraj obožavanje, grozne šibe božje, so se pričeli razlegati pacifistični glasovi.. Krogi, ki so preje stali v prvih vr -stah vojnega gibanja, so naenkrat, ko so izprevidili, (la je vojna izgubljena, postali „pacifisti“, hoteč na ta način rešiti, kar bi bilo še mogoče. V širokih ljud -skih množicah in zlasti med vojaki se je pojavilo mirovno gibanje kot nekaj instinktivnega, kot odpor zoper, vse grozote in prestano trpljenje, kot protest zoper vse zločine, ki so se vršili med .vojno, kot izbrali nejevolje, srda, jeze, onemoglosti, izčrpanosti. Poja -vili so se pa tudi idealni pacifisti in pričeli .nastopat; z novo živahnostjo, krog privržencev je naraščal, polje za agitacijo je bilo izvanredno ugodno.
A tudi to najnovejše mirovno gibanje je ravno tako obsojeno k brezuspešnosti, kakor poprejšnje. Mi f tičimo ravno tako globoko v militarizmu, kakor po - f prej, mir, ki se sklepa s tako težavo na Francoskem, | je samo zarodek novih -vojn. Zlasti je takozyaua „re- | šitev Jadranskega vprašanja“, kakor ga zahteva en- | tenta in Italijani, brezpogojni povod novi vojni med I Jugoslavijo in Italijo in kolikor manj bomo militari - I stični, kolikor manjša bo naša vojna odporna sila, to- j liko preje pride vojna in toliko slabše mora izpasti za i nas. Ako hočemo resno stremiti k „večnemu miru“ na f zemlji, moramo pogledati najprej, kje tiči vzrok vo - I jen. Ta vzrok tiči v bistvu držav samih. Dokler bo- | do obstojale države, mora obstojati militarizem in do- | kler bo militarizem, bodo tudi vojne. Stari rimski pi- I satelj je zapisal besede: „Vsaka država se vzdržuje | z onimi silami, ki so jo ustanovile.“ Ce pa pogledamo i[ v zgodovino, vidimo, da so vse države nastale potom vojen, zavojevanja in ropa. Stare države so bile enostavno roparske države, ki so nastale na ta, način, , da je horda roparskih ljudi planila čez1 drugo prebivalstvo, ga podjarmila, in nad njim zavladala. Roparji so se vzdržavali od ropa iu vsled tega so morali 1 širiti zavojevanja vedno dalje. Tlaka je bila država i starih Asircev in Babiloncev, Rimljanov, starih Germanov iu Slovanov, Turkov in Mongolov. Razvile so se pozneje fevdalne države, kjer je imelo vso moč ievdalno plemstvo in pri njih so se vršile vojne za ’ koristi fevdalnih gospodov. Nastopile so absolutistične 1 države z mogočnim vladarjem po božji milosti obdanim od številne žlahte,, hinavskega plemstva, ki je v pasji udanosti iskalo na dvoru časti in zaslužka brez dela in truda, ter takozvane kamarile sestoječe iz dvornih dam in vlačug, dvornih norcev in pohlevnih lakajev. Absolutistične države so vodile vojne za profit, čast in kaprice vladarjev, dvornih žensk in norcev in cele bande, ki se je zbirala okrog ;njih. Sedaj smo v dobi narodnih držav in ‘zlasti svetovna vojna je dala nacionalizmu mqgoöno izpodbudo. Vse vojne f zadnjega stoletja so'se vojevale radi narodnostnega | načela, ki je slednjič vsaj v teoriji načeloma prodrlo. I Samo na sebi je to znaten napredek, kajti kolikor I bolj se država demokratizira, toliko težje pride do 1 vojne. Tam, kjer o vojni in miru odločujejo široke 1 množice, ki morajo najvefy trpeti vsled vojnih grozot, I je nevarnost, da izbruhne vojna, manjša, kakor pa če odločuje malo število oseb, ki nimajo od vojne trpeti ničesar, pač pa 'lahko veliko pridobe.
Narodnostno načelo pozdravljamo torej, kot de-mokraško načelo, ki je sposobno, da vojne omeji, a odpravilo jih ne bode. Pod vlado narodnostnega načela 'še razvijejo vojne z narodnega stališča, kakor so bile nekoč roparske, verske, fevdalne, ali dvorske vojne.	s
vom. Povsod po mestih v Dalmaciji so se vršili ostri protestni shodi, na katerih se je obsojal italijanski krik: Reko za Skader.
Poročila iz Hrvatske in Slavonije nam prinašajo vesti o novih zmagah Pučke stranke pri ob -činskih volitvah.
Italija.
Že omenjena stavka v Trstu in Reki se nadaljuje. Italijanske oblasti so sicer deloma na -domestile štrajkujoče civilne uslužbence z vojaki, ki pa se niso skazali kot posebno zmožne pri elektrar -ni, vodovodu itd. Prebivalstvo Reke in Trsta se pritožuje nad poulično nesnago, ki je neznosno zavla -dala vsled štrajka, po vseh ulicah Trsta- in Reke.
S p 1 o š n a s t a v k a v Gornji Italiji, ki je bila dokaj opasna, je po poročilih jz Italije sedaj že poravnana.
Francija.
Francozi so zasedli nemško pokrajino ob Menu na lastno pest in brez sporazuma z zavez -niki, kar je v nekaterih zavezniških krogih, zlasti pa pri Angležih, vzbudilo nevoljo. Toda nemški listi pretiravajo, ko napovedujejo, da se bo Amerika ali Angleška odločno potegnila za Nemce. V Londonu se nahaja kot francoski zastopnik gospod Cambon, eden najspretnčjših francoskih diplomatov, ki se je takoj
14.	aprila Và'dit
mirrai ■ *	_ . ..	o,
podal k angleški vladi, da pojasni zadevo. Francozi r računajo z gotovostjo, da se bo zadeva poravnala a brez vsakih nadaljnih posledic. Angleško nacijonali- f stično časopisje je res naenkrat presedlalo in najve - J čji angleški list „Times“, ki izhaja v Londonu, piše 0 , za Francoze že silno prijazno. Angleški ministrski 1 predsednik Lloyd George zahteva, tla se ta zadeva i1 I postavi na dnevni red konference zaveznikov, ki se f( i vrši v San Remo dne 19. t. m.
Francija in Belgija.
I
j Ker Amerika ni ratificirala nemške mirovne pogodbe, ste sklenili Francija in Belgija tajno vojaško ; pogodbo. Po tej konvenciji je dobila Francija prostost za transport in premik čet po belgijskih tleh. Belgija L je stavila Franciji na razpolago ceste in železnice za t
Ieventuelni prevoz čet proti Nemčiji.
Nemčija.
J Prepir s Francij o. Nemški zastopniki bi j j radi razsodbo v sporu s Francijo prepustili „Zvezi j , narodov.“ Sklicujejo se na nek paragraf v Statutu j Zveze narodov, kjer je rečeno, da se ima Zveza pra-i vico vtikati v spore med posameznimi državami. Se-* veda je vprašanje, če se bodo Francozi hoteli spus -titi v prepir nad paragrafi Statuta v Zvezi narodov.
V pobunjenih krajih olj Ruri v Nem - f čiji je zopet zaviadal mir. Francozi so zaplenili v j Frankfurtu veliko množino premoga, ki je bil namenjen za železnice in za kemične tovarne na Bavars -kem. Kakor poročajo nemški listi, se pripravljajo Francozi, da nadaljujejo svojo zasedbo, zlasti imajo za cilj mesti Karlsruhe in Mannheim. Izgleda, da bi Francozi radi raztrgali Nemčijo na dvoje: na severno in južno Nemčijo.
V velikem m e s t u F r a n k f u r t je pri -šlo po francoski zasedbi do hudih izgredov. Nemci so demonstrirali proti Francozom in francoski vojaki — bili so zamorci — so ostro streljali v množico, da je bilo mnogo mrtvih. Francozi so zaprli mnogo ugled -nejših meščanov, državno stražo pa razorožili in odpeljali v ujetništvo. Podobni izgredi so se ponovili v Darmstadtu, kjer je bilo tudi mnogo oseb ranjenih . Med Francozi im,Nemci je torej razmerje zelo napeto.
Avstrija.
Renner v Rimu. Dne 9. t. m. je sprejel papež v zasebni avdijenci načelnika avstrijske republike dr. Rennerja. Res čudna so pota sveta, ki so privedla voditelja avstrijskih socijalistov in sedaj načelnika Avstrije k svetemu očetu. Dr. Rennerja so spremljali avstrijski zastopnik v Rimu, prof. dr. Pa -štor, sekeijski načelnik za zunanje zadeve Rappaport in legacijski svetnik Schmid. Sprejem se je izvršil s slovesnostjo, ki je običajna, kadar pridejo načelniki tujih držav. Švicarska straža in papeževa telesna straža sta bili v slavnostni uniformi in sta salutirali po predpisih. Sprejem se je vršil v papeževi zasebni knjižnici. Papež je šel obiskovalcem do vrat naproti, najprej sta bila sprejeta dr. Renner in dr. Pastor, a pozneje sta vstopila še ostala dva uradnika. Papež je govoril v laškem jeziku in Pastor je tolmačil. Renner se je zahvalil svetemu očetu za njegovo požrtvoval-n ost in skrb za avstrijske vojne vjetnike in za revno avstrijsko prebivalstvo. Pred razhodom je stisnil papež avstrijskemu kanclerju v roke šek za 1 milijon lir, glaseč se na ime dunajskega kardinala Piffla, da jih po svoji previdnosti porabi za dobrodelne namene.
Po poročilih dunajskih listov je v gospo -darskem oziru imel Rennerjev obisk v Rimu popolen uspeh. Italijani so obljubili, da bodo takoj pomogli z živili in pomagali tudi pozneje v slučaju, da izostane pomoč iz Amerike. Nasprotje med Avstrijo in Italijo obstoja sedaj samo še v zadevi južne Tirolske, a tudi v tej zadevi so Italijani napram Avstriji — kakor zatrjujejo dunajski listi — zelo naklonjeni. Renner pravi, da se ni upal tega vprašanja niti dotakniti, a lotil se ga je Nitti sam, ki je izjavil, da meja na Brennerju mora sicer ostati nepremakljiva, toda Nemcem, ki pridejo pod italijansko vlado, hočejo dati Lahi najobširnejšo samoupravo in postopali bodo nas proti njim zelo velikodušno. Tako vsaj obetajo Lahi.
Dr. R e n n e r je imel tudi namen, da obišče našo vlado v Beogradu, toda Italijani so to namero preprečili.
Madžarska.
Kakor piše angleški dopisni urad. Reuter, se madžarski delegatje na Francoskem branijo, podpisati mirovne pogoje. Hočejo, da bi bilo za vse kraje, ki se imajo odcepiti od madžarskega kraljestva , proglašeno ljudsko glasovanje.
Busija.
Med Rusijo in Poljsko so že bila pod-vzeta mirovna pogajanja. Zopet je izbruhnil med te -ma dvema državama nesporazum, ker zahtevajo Poljaki za sedež mirovnih pogajanj mesto Borysov; Rusija pa predlaga kako nevtralno mesto, ali pa mesto v ententinih državah. Vsled tozadevnega nesoglasja bi se znala komaj upeljana mirovna pogajanja zopet razbiti.
Sovjetska Rusija se brani, da bi po -ravnala škodo, katero je povzročila nevtralcem. Pričakujejo skupen nastop vseh nevtralnih držav na -pram Rusiji v izvršitev obveznosti, katere je svoj čas prevzela Rusija glede nevtralcev.
Amerika.
Po Zedinjenih državah' se je započela splošna stavka železničarjev, katera šteje zdaj že
S T R A Š A.
Stran 3,
14 ft V!»	' ÌMd
•nad J milijon stavkarjev. Ta železničarska starka c-oi-oža ameriška velika mesta glede dovoza živil. Tn-4i‘: hrnlici, ki so naipgnjepi Jz, Anic: l!;e v Evrooo, se
: odo zakasnili vsìèd Te énhkè. ...
A m o r i k a n s k i s e a a t je sprejel predlog za uposiavitev mirovnega stanja med Ameriko in pd Nemčijo- Predlog je bil sprejet z 243 glasovi ‘proti 150
glasovom.
Dnevne vesti.
Za tajnika v ministrstvo verstva pride č. g. P. Za radiai, bivši vojni kurat, sedaj kurat na moški kaznilnici v Mariboru.
Obolel je nevarno č. g. Mirko Volčič, župnik na Breznu. Priporoča se čč. sobratom v memento!
Jugoslovanska matica. — v nedeljo je bila ustanovljena v Jarenini podružnica Jugosloveuske gatice. Dasiravno je stvar med ljudstvom še nova in malo znana, je bila vendar udeležba velikanska in poslušalci so poslušali izvajanja govornikov z veliko pazljivostjo in potrpežljivostjo. Shod je otvoril domači gosp. kaplan Medved, govoril je dr. Lénart iz Maribora in domači gos pod nadučitelj Čonč. Predsedaikom je bil izvoljen g, J. Sapanič veleposestnik v Jarenini podpredsednik g. Šamenjak, tajnik g. nadučitelj Conč. Pristopilo je takoj znatno število članov, To je prva podružnica obrambne organizacije na deželi in uspeh je pokazal, da je ljudstvo za idejo zelo dovzetno.
Ustanovitev 'Jugoslovanske Matice v Šoštanju. Dne 18. aprila 1920 ob 'Ali. uri dopoldne se bo vršilo na Glavnem trgu v Šoštanju veliko ustanovno zborovanje podružnice Jugoslov. Matice za šaleški o-kraj. Govorilo bo več govornikov. Ker bo to obenem manifestaci,j.sld shod šaleške doline, da izpriča, kakor vsak Jugoslovan od najjužnejše do najsevernejše točke naše ljubljene domovine, svoje sveto pravo do zadnje pedi zemlje, kij^jo poseda po krivici zasužnjen krat Jugoslovan na še vedno zasedenem našem ozemlju, je pričakovati od> vseh strani velike udeležbe.
k Svečinski Paskolo je prišel pod nadzorstvo. Deželna vlada je imenovala ekonoma Ivana Sirk na Plavču za nadzornika imovine Josipa Paskolo, vele -posestnika, bivšega župana in cerkvenega ključarja v Slatinskem dolu. Ves trud in vsa pota advokata vir. Kodermana oteti velikega „Jugoslovana*- Paskola pred nadzorstvom, so bili brezuspešni. Je res čudno, tla pri deželni vladi ne upoštevajo take „rodoljubne“ 'želje.	.■	.j
V. Slov. - Bistrici priredi dne 18. aprila liberal-,110-nemčurska Samostojna pod vodstvom črešnjevske-ga Kresnika, bistriškega privandranca «Novaka in jpolskavskega Petrowitscha „tabor“. Samostojni aro -izijo, da bodo vsakega našega pristaša pretepli, ki bi se udeležil shoda. Ne bojimo se samostojnih, a našim somišljenikom svetujemo, naj se pod nobenim pogojem ue u d e 1 e'ž i j o Kresnikovega shoda. Naj imajo i Mermoljevci same Kresnike, Novake, Petrov. Useke, hratschitsche, dr. Kukowetze, dr. Putschnike in take ljudi. Naj zborujejo kakor hočejo!
Okrajno glavarstvo v Konjicah stresa svojo sit-iuost nad krajevnimi odbori Slovenske Kmetske zvezo Jodja okrajnega glavarstva razpošilja predsednikom [krajevnih organizacij naše stranke pozive, kakor kalivim samostojnim društvom. Grozi celo z kaznijo. 0-pozarjamo modrega voditelja okrajnega glavarstva, 4a te krajevne organizacije niso nič drugega nego krajevne skupine pristašev naše stranke. G. vodja, vzamite v roke zborovalni in društveni zakon, pa se Mite, da ne boste streljali takih birokratskih (uradniških) kozlov. Vse krajevne organizacije Kmetske zveze, katerim je g. vodja poslal svoj učeni odlok, pa pozivamo, da dopošljejo dotična pisma tajništvu Kmet ske zveze v Mariboru. Poskrbeli bomo, da bo g. vo -
dobil za te dopise in * nepotrebne šikane — po -D vaio
Kdo vodi Samostojno v celjskem okrožju ? Samostojno kmetijsko stranko v celjskem okrožju vodi stotnik Sancin. Ta gospod, doma iz Istre, se peča s trgovino s fižolom in se baje na to trgovino posebno ■dobro“ razume. Med vojsko je bil avstrijski stotnik »ancin prehranjevalni nadzornik za Slov. Stajer, to |0 pravi: on je bil vrhovni vodja rekvizicij na kmetih. In ta stotnik Sancin vodi sedaj Samostojno — kmetijsko“ stranko v Celju. Pomagajo mu urednik pindler in celjski liberalni advokatje. In kljub temu ^ verujejo samostojneži. da so res „samostojni.“ — kljub temu, da. so pod vodstvom liberalne gospode in križnikov.
1 Poljčane. Na našem kolodvoru se pri vsakem Aku zbere družba pekelskih nemčurskih postopačev.
celi dan Bogu čas kradejo. Ti pobiči se na kolo-boru norčujejo iz slovenskega kmetskega ljudstva m »vbljajo svoj „kuheltajč.“ Dolgo si tega izzivanja ne l0®o več dali dopasti.
Konferenca katoliških škofov v Zagrebu. Za-pebški nadškof dr. Bauer je sklical konferenco laa-■‘iških škofov iz Jugoslavije v Zagreb. Konferenca 16 le pričela 12. t. m.- Posvetovanj se udeležujejo po-3g hrvatskih škofov še bosanski Sarič, Garič in Mi-'0' slovenska škofa dr. Jeglič in dr. Napotnik. Kr-jr1 Škof dr. Mahnič, barski nadškof dr. Dobrečič in kopljanski škof Media so se opravičili.
Dr. Smodlakov ustavni načrt. Dr. Sjmodlaka je -ueial v tisku načrt ustave za našo državo, ki naj bil nekak kompromis med strujami, ki zahtevajo
strog centralizem in med onimi, ki zagovarjajo široko avtonomijo pokrajin. Dr. Smodlaka predlaga, da so vsa država: razdeli v dvanajst pokrajin: 1. Podonavska Srbija z glavnim mestom Beogradom, 2. Vojvodino z glavnim mestom Novim Sadom. 3. Slavonija z glavnim mestom Osjekom, 4. Hrvatska z glavnim Zagrebom, 5. Slovenija; z glavnim mestom Ljubljano, (j. Dalmacija (Split), 7. Krajina (Banjaluka), 8. Bosna (Sarajevo). 9. Pomorje (Dubrovnik), 10. Raška (Novi Pazar), 11. Moravska Srbija (Niš), 12. Make -donija (Skoplje). Na zgodovinske meje se dr. Smod-laka ni mnogo oziral. Srbijo je razdelil na tri pokrajine; od Hrvatske, je oddelil Slavonijo, del hrvatske-ga Primorja in Like je odcepil in pridružil Dalmaciji. Bosno je razkrojil v dva dela, Krajino in Bosno, sjeverozapadni del je dal Dalmaciji, jugorapadm s Hercegovino pa novi pokrajigi Pomorju, ki obsega tudi Crnogoro in južno Dalmacijo. Slovenija ostane po njegovem načrtu taka kot danes. Na čelu pokra -jin stoje veliki župani ali1 bani, Slovenci naj bi do -bili kneza Slovenije. Vsaka pokrajina naj ima svoj pokrajinski zbor, čigar: oblast pa je zelo omejena.
Hrvatska pučka (ljudska) stranka jo dobila doslej pri občinskih volitvah skupaj nad 417 odborni -kov.
Družine, katerih' očetje so padli na bojišču kot jugoslovanski dobrovoljci, naj se javijo takoj društvu jugoslovanskih dobrovoljcev, Ljubljana, Kolodvorska ulica 0, z navedbo svojega gmotnega'stanja in število nepreskrbljenih otrok.
Nova taksa za vidiranje potnih listov. Notranje ministrstvo je odločilo: Potni list velja za vso dobo , za katero je bil izpostavljen ter se ga more rabiti tudi za večkratno potovanje. Potni list pa mora biti za vsako potovanje na novo vidiran in se bo morala plačati za vsak novi vizum taksa 10 dinarjev (40 K).
Okrajnim šolskim svetom v vednost. Cirilova tiskarna v Mariboru je založila kompetenčno razpredelnico za učiteljske službe. 10 pol stane 8 K.
PethesetkroiisM »n dvajsetkrouski bankovci, se bodo zamenjavali samo- še Ud. vštetega 15. maje r. 1. in prenehajo no teia( dnevu nepreklicnim o i ti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji, Zato ponovno opo -zarjamo občinstvo, da se (pohiti z zamenjavo, da tudi
eventualne falziiikate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 15. maju t. L se niti falzifikati ne bodo več odvzemali. Tudi se prošenj za izjemno naknadno zamenjavo ne bode sprejemalo. Do nadaljne odredbe o-stanejo radi pomanjkanja novih malih bankovcev v prometu samo še kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi kronski bankovci pa prenehajo po 15. maju t. 1. nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Glasbeni koncert. Dne 18. aprila priredi naš slovenski rojak Fr. Filip Oštir, frančiškan ih mestni organist vKarlovcu na Hrvaškem, veliki cerkv. glasbeni koncert v čast mestu Karlovcu s sodelovanjem: gg. Ignaca Hladnika, skladatelja in orgel-veščaka iz Novega mesta, Karola Bervarja, skladatelja in rav -natelja org. šole v Celju, gdč. Ljubice Zalud, virtu-oskinje na goslama in I. hrv. pevskog društva „Zo -ra“ iz Karlovca.
Za konjiškega Orla je daroval dne 30. marca 1920 g. Josip Jurak, veletrgovec itd. v Zrečah 50 K. Bog ga živi!
Brat Jakob K o i a r i c je nabral v S. ovci h in okolici (Slovenske gorice) 231 K za orlovski tabor v Mariboru.
Mariborske vesti.
x t Umrl ja danas ob 6. uri zjutaj ravnatelj mariborskega učitelišča g. H. Schreiner po dolgotrajni mučni bolezni. Pogreb bo v petek ob 2 uri.
Za blagopokojnega g. dr. Avg. Stegenšeka bodo v cerkvi sv. Alojzija v soboto ob pol 6. uri mrt -vaške molitve, nato peta črna sv. maša z Libero.
Slov. ljudska stranka v Mariboru je zborovala v pondeljek, dne 12. t. m. Zborovalna dvorana je bila nabito polna. Opazili smo, da so se naše vrste zopet pomnožile. Mi rastemo! To nas navdaja z veseljem. In mi imamo res ljudstvo za seboj. Naj bi si naši politični neprijatelji enkrat ogledali iskrenost naših zborovanj ! Shod je vodil dr. Leskovar. Poročali so o zborovanjih v Ljubljani : dr. Leskovar. Žebot. Kre -pek, Ver in Vesenjak. Zborovanje je bilo res zanimivo. Prihodnji mesečni shod SLS bo v pondeljek, dne
3.	maja. Naša stranka ne napreduje samo na deželi, ampak tudi v mestih. Somišljeniki, pridobivajte no -vib pristašev! Sirite „Stražo“ in „Slov. Gospodarja“! V vsaki gostilni zahtevajte, naj naročijo naše liste! Bodimo tudi v tem oziru delavni.
Zmaga komunistov med slovenskimi socijalisti. Preteklo nedeljo se je vršilo v Mariboru veliko zborovanje socialističnih voditeljev in zaupnikov iz Slovenije. Delavsko socijalistièno stranko za Slovenijo je zastopal Rudolf Golouh, ki je povdarjal v svojem govoru ujedinjenje vsega socialističnega proletarijata v Jugoslaviji. Na zboru se je sprejela resolucija, ki u-gotavlja, da med Delavsko socialistično stranko in Socijalno-demokratsko stranko ni več bistvene razlike. Izvolil se je odbor, katerega naloga je izvedba u-jedinjenja z Radniško socialistično stranko. Sklenilo se je tudi, izstopiti iz druge internacionale ter pri-’ stopiti k tretji.
„Mariborski Delavec“ in krščanstvo. „Marib. Delavec" od dne 10. aprila prinaša docela konfuzen protikrščanski uvodnik. Cerkev po mislih člankarja ni verska, ampak politična naprava, krščanstvo ni vera, ampak politična stranka, klerikalizem. Verske
resnice imenuje „laž vere“, krščanstvu očita, da stra-j ši navadne nevedne ljudi s kaznijo na onem svetu , j katere ni. Krščanstvo ni vera in zato mi vere danes \ nimamo. „Vero pa, človeško moralo, si bomo morali » komaj ustvariti.“ Tako „Mariborski Delavec.“ In v ta I list pišejo članice nadstrankarskega (?) mariborskega. i Zenskega društva, v katerem imajo baje večino gos-I pe strogo verskega in krščanskega mišljenja.
I V političnih krogih Koderman-Vfeglàr krožijo vesti, da je bivši vodja socijaldemokraške internacionale, minister na razpoloženju itd. g. Tone Kristan, ostavi! socijaliste in njih stranko, ker noče postati komunist in se je vpisal v JDS stranko. Ako odgovarjajo te vesti dejstvu, častitamo trhlim JDSarjem k novemu — vsaj telesno krepkemu podporniku!
Prof. Voglarja je spravil nek dopisnik v ponedeljkovi „Straži“ v stik z fondom za ustanovitev slovenske šole. Odkrito povemo, da mu dela dopisnik krivico. Spravil ga je v stik s tem fondom, kakor je prišel Pilat v vero. Šolski odsek, ki upravlja ta de -nar, je imel nedavno sejo in je sklenil denar upora -j biti za namene narodnega šolstva tam, kjer je to naj-I bolj potrebno. V tem odseku so tudi naši pristaši. Do-I pisnik o tern gotovo ni bil poučen, radi tega notico „Straže“ resnici na ljubo v toliko popravljamo. ' — Ofen šolskega odseka.
Varujte nasade. Pogosto naletimo na grdo navado, dò šolska mladež trga v javnih nasadih cvetke* da, celo veje s cvetjem. Ne samo, da se do sedaj v l naših nasadih sploh ni nič storilo, razven, da se je i razpisalo mesto čuvaja, ako se ne motimo s honorar-I jem celih — čujte in strmite — 100 j K mesečno, se še j vedno vidi ležati ljudstvo in otroke po livadah. Men-I da to sedaj v spomladanskem času ne kasni razvoju j trave in evetljic, če se na istih poležava, če se iste ; gazi. In to se godi v sredini mesta pred očmi naše I državne policije! Seveda, izgovor, da je prezgodnja t pomlad preprečila do sedaj vsako delo, drži, samo j čudno, da je od istega izgovora do danes preteklo zo-[ pet mnogo časa, pomlad beži, a narejeno pa vkljub [ temu nič ni. Morda začnejo v jeseni s spomladanskim I delom ! ?
Čistimo se. „Turnhalle“ izginjuje! Dolgo smo calcali, mnogokrat se je zbadalo, vendar se je zgodilo. — Kdaj pa izginejo še drugi napisi, kakor „The-resienhof“, „Stadtkino“ in drugi? Kdaj neki bodo izginile iz mariborske okolice razne samonemške kaži-j potne table ? Smo res radovedni ! Zakaj straši na vo-: galni hiši Kralja Petra trga še vedno nesa „Lampf-bäekerei“ in „Apotheke“, kaj je z napisom „Drau-Hof" in celo na Novem Glavnem trgu neka „Glas-, Porzellan- und Bilderrahmen-Fabrik“? Ali bo to treba še eno leto gledati? In takih napisov je še mnogo, mnogo!
AH ste že kupili vstopnico za velik ljudski koncert Dijaške kuhinje, ki se vrši v torek, dne 20. t.
m.	ob osmih zvečer v Götzovi dvorani? Sedeži v pritličju so po 20 K, 16 in 12, na balkonu po 14 K, stojišče v pritličju 5 K, na balkonu 4 K, dijaška sto -jišča pa po 3 K. Vstopnice prodaja g. Zlata Brišnik v Slovenski ulici. Spored je izredno lep; proizvaja ga 120 učiteljiščnikov in učiteljiščnic pod vodstvom gg. profesorjev Druzoviča in Berana. Sodeluje polnoštevilna mariborska vojaška godba.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru je imelo dne 8. t. m. sestanek, katerega se je udeležilo 43 članov med njimi tudi koncipijenti. Sklenili so zahtevati od šefov od 1, aprila 1920 za pi-sarnovodje mesečno 2000 K, za perfektne strojepiske 1000 K, za. koncipijente s prakso 2000 K, za drugo starejše osobje plačo po uporabnosti, za začetnice pa 500 K, ali oskrbo v naravi, kakor jo dobivajo včenci drugih kategorij pri svojih mojstrih. Ta predlog je bil sprejet soglasno. Nadaljni predlog, da se prične s 16. aprilom 1920 s pasivno resisteneo, 1. maja pa s stavko, ako gg. šeii stavljenih pogojev ne izpolnijo, je bil sprejet/ z 41 glasovi, ker sta dva koncipijenta, ki dobivata že zahtevano plačo, glasovala proti temu predlogu.
Maribor — preskrbljen z moko! Na zadnjem pondeljkovem shodu SLS dne 12. aprila je vladni komisar dr. Leskovar izjavil, da se mu je posrečilo nakupiti toliko moke, da bo mesto za dober mesec dni preskrbljeno z moko.
Drž. stanovanjska komisija je v svoji seji dne
6.	t. m. sklenila, da se imajO' od danes naprej vse prošnje vlagati državni stanovanjski komisiji v slovenskem jeziku. V drugih jezikih vložene prošnje se odpošiljaleem vrnejo.
Slovansko mestno Gledališča,
Repertoire tekočega tedna:
V	četrtek, dne 15. aprila: Sappho. Abon. A 35.
V	soboto, dne 17. aprila: Divji lovec. Abon. B 35.
V	nedeljo, dne 18. aprila, popoldne: Kristova drama.
Ljudska, predstava, znižane cene. Izven abon « — Zvečer: Hasanaginica. Abon B 36.
V	torek, dne 20. aprila: Divji lovec. Abon. A 36.
V	sredo, dne 21. aprila: Pepehih. Dijaška predstava*
«sit 4«©''
Jugoslovanska strokovna zveza v Mariboru, skupina vajencev, vabi h gledališki igri, ki se vrši v nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob 5. uri, v dvorani JSZ v Flosarski ulici št. 4. Predstavljala se bo igra „Izpreobrnjenje roparja.“ Vse prijatelje krščanske delavske organizacije vabi k obilni u-» deležbi odbor.
Ä© ektivnn p-ttgotì^.;-!
sklenjena med C remijem trgovcev v Mariboru in Zvezo trgovskih nastavljencev za slovensko ozemlje v Ljubljani, krajevna skupina v Mariboru, dne 7. a-
prila 1920.	§
iVsi uslužbenci brez razlike r ola so razdeljeni I Min i m a l nap l a ft a. v tri kategorije:
a)	Kvalificirani.
To so oni nastavljenci brez razlike spola, ki morajo imeti postavni uftni ftas in predpisano uftno spričevalo (dokaz uspzsobljenosti).
Ti dobijo minimalno meseftno plačo: , v 1. služb, leta K 700 — v 6. služb, letu K 1400 —
»	2. „	„ » 850 -	» 7. „	»	„ 1500 —
lì	3- Ti	„ , 1000—	» 8 „	. ».	„ 1600—
0	4- „	» r 1150’—	u 9- „		V 1700 —
5?	5- »	n „ 1309—	» 19. „	».	„ 1800—
Oženjeni dobijo 20 % veft.
b)	Nekvalificirani,
To so oni nastavljenci brez razlike spola, ki ne morejo dokazati postavnega učnega časa in od katerih se ne zahteva nikako uftno spričevalo (dokaz osposobljenosti).	1	,
Ti dobijo minimalno : meseftno plačo:
čin za 20% zvišajo .ali znišajo. Kot podlaga zato služi cenik živil delavskih konzumnih društev za Slovenijo -z dne 1. a urila 1920.
Ta pogodba ostane eno leto v veljavi. Ce se 14 dni pred potekom ne odpove, velja še na,daljno leto.
isis .naman
Rasna Naznanilo.
• Podpisana nisva plačnika za dèlgOTe, katare 'bf kdo si areclii. na ime : K,'’»LAR in Franca KOLAR iz Črešnjevca.	315
ÜS
rj
vi	in	2.	službenem letu		K	400,—
» 3.	»	4.	n	»	»	600—
„ 5.	»	6.	»	n	»	800—
„ 7.	»	8.	■■ -, :9 ;	n	»	1000—
-, 9-	»	9.	' A W	»		1200—
Išče se:
Dve sobi in kuhinja
v kaki vili v okolici mesta MARIBOR, za dve boljši osebi, moža in ženo. CENA postranska stvar. Ponudbe na upravo lista.
2X9
'Oženjeni dobijo 20% veft.
Pri obeh kategorijah se po lOletnem službovanju poviša plača petkrat vsake dve leti meseftno za 50 kron.
Odškodnino za hrano in stanovanje določita dogovorno delodajalec in delojemalec.
Nekvalificirano osobje se ne sme sprejeti v strokovno skupino, v kateri se zahteva ali je običajen izkaz učnega časa.
c) Pomožni delavci.
K tem pripadajo moški pomožni delavci, kakor | laboranti, trgovski sluge, koftijaži, vlagarji itd. ter ženske pomožne delavke, kakor služabnice, vlagaree, splošne delavke itd., katere ne ščiti nobena druga pogodba.
Ti dobijo sledefto tedensko plačo: možki do 20. leta 150 K, od 20. leta 200 K; ženske pa 120 K in 8-rlnevni plačani dopust, po petletnem službovanju v isti trgovini lldneven plačan dopust letno.
2.	Nabavni prispevek.
Ako je nastavljenec ali pomožni delavec brez razlike spola šest mescev v isti službi, dobi 25% no-vourejene mesečne plače. Že zapadli prispevki se morajo izplačati po stari kvoti tekom 8 dni po sklepu te pogodbe.
3.	Različne nagrade.
Blago, katero rabi nastavljenec normalno za sebe in svojo družino, se mu mora zaračunati po lastni ceni.
4.	Obveznost službene pogod e.
Vsaka služba se sklepa na podlagi pismene pogodbe. Pri že obstoječih službenih razmerah se mora pogodba v najkrajšem času izvršiti. Vse določbe, ki ne odgovarjajo ti pogodbi, so neveljavne. Kakoršna -koli poslabšanja v že obstoječih pogodbah in dogovorih so nedopustna. Pogodbe, ki se ne strinjajo s temi določbami, zamorejo se skleniti le sporazumno z Zvezo trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, krajevna skupina v Mariboru.
5.	Delavni čas.
Postavni delavni čas je v vseh podjetjih zajedno. Za delo ob nedeljah in praznikih dobi nastavlje-nec 100% čez normalno uro od novodoločene plače . Prvi majnik je za vse nastavljence praznik.
Ö. Odpovedni rok in odpravnina.
Stavka je brez posledic, prekliče se vsak odpust ali odpoved, ostanejo pa v veljavi vse postavne odpovedi.
V slučaju opustitve ali likvidacije tvrdke dobi vsak nastavljenec brez razlike spola: samski za vsako službeno leto v isti trgovini odpravnino v visokosti enomesečne plače, oženjen pa odpravnino, ki je za eno mesečno plačo večja, kakor mu pristoji po službenih letih.
7. Zaupniki.
Delodajalci priznajo Zvezo trgovskih nastav -Ijencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani, krajevno skupino v Mariboru, kot edino legitimno zastopnico trgovskih nastavljencev. Istotako se priznajo zaupniki, katere izvolijo trgovski nastavljenci iz svoje sredine.
8. Vajenci.
°	j
Vsak oproščen se mora po oprostitvi obdržati v trgovini najmanj pol leta. Učenci dobijo v 2. učnem letu 50 K, v 3, 100 K nagrade.
9.	Obveznost.
Ta pogodba je obvezna za vse člane trgovskega gremija, iz te pogodbe nastale prepire razsodi razsodišče, V katero odpošljeta obe stranki po pet članov ki se zopet zedinijo na nevtralnega predsednika. V slučaju, da razsodišče ne pride do sklepa, je pristojna okrajna sodnija v Mariboru.
Zahteva za zvišanje ali znižanje plače se mora staviti 14 dni prej, predno stopi nova plača v veljavo in sicer le tedaj, če se cene prehranjevalnih potrebš-
JOSIP1EISEP
tesarski molster in stavbeni podietnik v Mozartovi ulici 59
v mmmom
se priporoča za popravila in za napravo nov b stavb za točno
Slovenci širite „STRÄ
Kupi ses
Kupujem
po aajvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo, ftttor Glaser, lesna trgovina v Sušah pri Mariboru.	1796
Vinske steklenice
(buteljke) kupujemo Tsako množino po nsjvišjih cenah Kletarstvo HO PI E & VALJAK, š.lska ulica 1, Maribor.	306
Hudega ma Ma)
kupi A. TONEJO, Mlinska ulica štev. 23, Maribor.	312
Proda —i
Tomasović&Visković
veletrgovina z vinom in žganjei
Zagreli, Patata «1.22
Telefon 12—58 Brzojavi: „Tomavis“
priporoča svoje bogato skladišče zajsmčeno d ar a vsili, izvrstnih, dalmatinskih, hrvatskih, sremskih in banatskih vin in prave bosanske slivovke. Naročbe v Zagrebn, kakor tudi vse od zunaj se izvršnjejo takoj in z največjo natančnostjo.	252
1 Kobila
lisičje in ena črno rumene barve, 162 cm, dobri za težko in lahko vožrjo m lep kočijaški voz so na pro d» j. Maribor, Mozartova ulica št. 69	314
Dve kili dvoj naflstrojmi,
sposobni za vsako o >rt, novo zidani ležeči na vogalu proda J. Nekrep, Mocartova ulica 59, Maribor. 211
»tatu©
Modro (plavo)
Mllbell© kakovosti
je zdaj na prodaj pri
Abbila Qoiuiak Maribor, fe
Službe i
Dva učenca
sprejme takoj Franjo ŽNIDAR, kovač za fino orodje, Maribor, Cesta na Pobrežje št. 8.	807

• rn-r'-ir-T’WraHX’WKK! **

Ludovik Kuharic Ormož
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Naknp in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, 'cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega di piva II
m
Ulanec
ee sprejme ra krojaško obrt. Urbausk«, ulica 4, Maribor. 856
^nesljiva čed-
......... nega obnašanja,
stalno službo pri Sdatko, Maribor, 307
se sprejme v primariju dr. Slovenska ulica 4.
Jamski les
frank » štajerske postaje se kupi. Ponudbe na anončni zavod D. Beteijak, Maribor, Gregorčič-eva (Schiller-jeva ulica 6. — telet. 1S2.
Gospodarska zadrugu za Prekmurje Mursko polje in Slovenske gorici
r. %• ä m. z«
PF@da|® razne manufakture sa moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje, deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
Kupole pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke. P®$fSdll|0 pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravica kopirati in proiajati zadrugi ieaja samo čiai
Umiliarsi se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Glavna trgovinaiUpisarneT Gornji Radgoni. POdffUŽSliC#s Gornja Radgona, Murska Sobota Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pr Ljutomeru, Beltinci.	26Č
SVARILO! —i—
Petrolejski železni in leseni sodi, ter bidoni z znakom
#. JP» ■ V. miš. iff. JMah&rko
ostanejo naša, neprodajna lastnina, katere oddamo na naše kupce le v posojilo proti kavciji in se imajo isti takoj po izpraznitvi franko nazaj vposlati.
Svarimo torej ysaSoiar preflnalnpoin Mor Mi pred naprejposojilom ter zopetno oaplBlrijo sofioT.
DRUŽBA za promet petroleja z. a z. I. MAMO, Maritar, Ptij, Celje.
					
			j£v a( a Nt'ù,.	'■ v.'-:'	
f
Naznanimo tužno ozir. oče, gospod
vest, da je naš preblagi mož,
Hinko Schreiner
ravnatelj državnega učiteljišča t Mariboru, predsednik dijaške kuhinje in Slov. Šolske Matice danes 14. aprila 1920 ob 6. uri zjutraj po daljšem trpljenju,. previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bode vršil v petek, 16. t. m. ob 14. uri popoldne od učiteljišča na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bode vršila v soboto, 17. t. m. 8. uri v Alojzijevi cerkvi za učiteljišče in 19. fc. m. 9 ih v stolnici za obitelj.
žilIIjoti oste».
ob
ob
Othšnjn »etnije e linjem.
Mariborski	pešpotk rxame I tatom
proti dobri, najemnini e majem 7- Ml orator xemtje9 n jiv e okotici Mariborai Pobreèje9 Vexno^ Woèe9 Madrina iti
f‘’nn itti ft r ftismeno ali uWtneno »1« etgtfitv.
mMM eXje» GosjipoaarJa“.
,SH
venaftefli1
86;