s H * Our Write Us Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA # ™ NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. PO POŠTI NARAVNOST NA 8VOJ DOM (hrvicml nedelj In praznikov). FELEPHONE: CHelsea 3—1242 Ctaa* Matter 8e»t«wber Zlat, IMS at tke Pert Office at New lerk. N. I, Act ef CMcreee e( March M 1871. No. 10. — Stev. 10. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 12, 1940 — PETEK, 12. JANUARJA, 1940 2 ^A^JJAJfTON^JOOj^ Volume XLVIII. — Letnik XLV1II. KONFERENCA O VARNOSTI BALI KANA Knez Pavel se bo sestal z romunskim vladarjem v Vršacu BEOGRAD, Jugoslavija, 12. januarj,a. — Kraljevi namestnik knez Pavle in visoki jugoslovanski vladni zastopniki se bodo jutri sestali na severni meji z zastopniki romunske vlade, da se posvetujejo glede zavarovanja balkansikih držav proti morebitnemu ruskemu vpadu. Sestali se bodo v Vršacu blizu romunske meje. JUGOSLAVIJA BAJE DOVOLILA PREHOD ITALJANSKI VOJSKI Diplomatski krogi pravijo, da so prejeli sporočilo, da je Jugoslavija dovolila italjanski vojski, da sme iti skozi njeno ozemlje na pomoč Madžarski proti ruskemu vpadu, toda ne proti vpadu kake druge države. Kneza Pavla bosta spremljala ministrski predsednik Dragisa Cvetkovič in vnanji minister Aleksander Cincar-Markovic. Kaki vladni zastopniki bodo spremljevali kralja Karola, ni bilo naznanjeno. Iz Budimpešte pa prihaja poročilo, da bo tudi madžarski vnanji urad poslal svojega zastopnika na sestanek v Vršacu. Trgovski uspeh Jugoslavije POGODBA Z ZAVE2MKI GLEDE BAKRA BEOGRAD, Jugoslavija, 12. januarja. — Jugoslovanska vlada je dosegla velik uspeh v svojih trgovinskih pogajanjih z angleško in francosko gospodarsko delegacijo. Poglavitni predmet pri pogajanjih .so bile jugoslovanske kovine, ki so tako važne za nemško vojno industrijo, katere pa večinoma pridelujejo angleške in francoske tvrdke. Poglavitne družbe .-o z jugoslovansko vlado podpisale pogodbe, po kateri bo Jugoslavija dobivala določeno količino rude na leto. Odkar se je pričela sedanja vojna, ni nobena angleška ali irancoska družba hotela prodajti rud Nemčiji. To je za Nemčijo pomenilo izgubo 750 ton bakra, 6000 ton svinca in 1000 t.»n cinka na me>ec. Ker je Jugoslavija po pogodbi, ki jo je sklenila v oktobru lanskega leta z Nemčijo, obvezana baker, mangan, svinec, cink in krom zamenjavati za orožje, je bilo za njo velike važnosti, da je zlomila odpor angleških in francoskih družb, ki so storile vse, da preprečijo, da Nemčija n< bi dobivala iz Jugoslavije kovin, ki so tako zelo potrebne za izdelovanje orožja. VLADA DOBILA OBLAST NAD IZVOZOM Vlada je ves čas pogajanj skušala dobiti oblast nad svojim izvozom ter zahtevala, da sme izvažati v Nemčijo isto količi- Kdo je kriv razkola med AFL in CIO? Značilne besede predsednika najmogočnejše delavske organizacije v Ameriki. — Med delavstvom ni nasprotja. Daniel I. Tobin, predsednik najmogočnejše delavske organizacije v Združenih državah ter član izvršilnega odbora A-meriške delavske federacije, je včeraj pozval članstvo Delavske federacije in CIO, naj se dvigne in pobota med seboj. Kot ipredsednik International Brotherhood of Teamsters, Chauffeurs, Staljlemen and Helpers je izjavil v svojem glasilu : — Manj kot ducat mož na obeh straneh je odgovornih za razkol med osem milijoni delavcev. Do»-peli smo do reakcije napram delavcem, in za to so odgovorni izključno le delavski voditelji. Tobin pravi, da med članstvom AFL in CIO ni nobene mržnje in bi «se že zdavnaj med seboj pobotali, toda voditelji nasprotujejo sporazumu in slogi. Tobin, ki se že dalj časa zavzema za mir v ameriškem delavskem gibanju, ni imenoval nasprotnikov sloge po imenu. Delavski voditelji poziva delavce k vstaji proti nekaterim glavnim odbornikom Delavske federacije. Po njegovem mnenju bo prihodnje leto udarila Wagnerjevi postavi zadnja u-ra, če ne bo dotlej enotnosti v ameriškem delavskem gibanju. Amerika in mir Poseben odbor bo skušal ugotoviti, kakšno stališče naj zavzame Amerika po končani vojni. WASHINGTON, D. C., 11. jan. — Državni department je imenoval poseben odbor, ki bo razmišljal o stališču, katerega naj zavzame vlada Združenih držav po končani evropski vojni. Odboru načelu je državni pod-tajnik Sumner Welles, podpredsednik je pa Hugh Wilson, bivši ameriški poslanik v Nemčiji. Predvsem se bo bavil odbor z gospodarskimi problemi, ki bodo posledica sedanje vojne. I Državni department pravi: jVsled vojne vojskujoče se 'in nevtralne države uveljavile odredbe, ki se neposredno tiče-I jo tudi Združenih držav in bodo še po vojni trajno v veljavi. To so predvsem gospodarske Zračni napad na Anglijo London, Anglija, 12. jan. — Nemški aeropla-ni so na razdaljo 400 milj od Firth of Forth pa do izliva reke Thames vrgli vec bomb. Letali so zelo visoko in z zelo veliko naglico. Po mnenju angleških vojaških strokovnjakov pa je bil ta polet večinoma poizvedovalnega pomena in priprava za velik zračni napad na Anglijo. K plotu je PRIMRZNIL RIDLEY, Pa., S. jan. — 44-letnega Francisca Fagia so našli nezavestnega, slonečega ob nekem plotu. Obleka mu je primrznila k plotu, čevlji pa k skali, na kateri je stal. Zdravniki ga bodo najbrž ohranili pri življenju, toda nekaj prstov mu bodo morali odrezati. delavnosti in gospodarski od-, nosaji. Zaradi vojne je posve-j cena največja pozornost pro- j dukciji orožja in raznih voja- i škili potrebščin. Po končani j vojni bo treba produkcijo pri-! lagoditi mirovnim razmeram,; kar bo posebno za Združene države odločilnega pomena. Niso bili zadovoljni . . . PARSIPANY, O. 10. jan. — O božiču so neznani tatovi obiskali dom Carla Bennerja ter odnesli skoro vsa božična darila, precej žganja in dragocenosti. Gospodar je obvestil policijo, ki pa ni imela nobenega uspeha. Tata vi s plenom očivi-dno niso bili zadovoljni. Včeraj so se vrnili in odnesli Ben-nerju refrigerator. Bivši KAJZER se je prehladil DOORX, Holandska, D. jan. — Bivši kajzer se je močno prehladil. Zdravnik mu je prepovedal udeležbo pri pogrebu grof Goddarda Bentineka, ki mu je leta 1918 ponudil zavetje. Bivši nemški kajzer je star osemdeset let. no kovin kot pred 1. septembrom in v tem je uspela, toda po pogodbi ne sme 'povečati svojega izvoza čez izvoz pred i. septembrom. Jugoslavija bo dobila od rudnika Bor bakreno rudo in od rudnika Trepča svinec in bo plačevala v dinarjih. Dobivala pa bo le toliko rude, da ne bo mogla ipovečati svojega izvoza v Nemčijo. KNEZ PAVLE BO OBISKAL ZAGREB Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo knez Pavle s svojo icoprogo kneginjo Olgo v kratkem obiskal Zagreb. Ta vest je po celi Jugoslaviji povzročila veliko senzacijo, kajti to bo prvič, daj bo knez Pavle, odkar je po smrti kralja Aleksandra leta 1934 postal kraljevi namestnik, šel v Zagreb. ČIŠČENJE V RDECl ARMADI KODANJ, Danska, 12. jan. — Norveški in finski krogi so prejeii več poročil, po katerih je bilo s fronte na Finskem poklicanih nad 1U0 ruskih častnikov, ker na Finskem ne morejo doseči nikakega uspeha, — Častniki bodo postavljeni pred posebno sodišče ljudskih komi-tarjev. Kot poroča United Press, je bilo poklicanih 105 ruskih častnikov, med njimi dva korna in 5 divizijskili poveljnikov. Poročilo tudi pravi, da je že bilo nekaj častnikov vstreljenili. Odstavljen je bil tudi komisar za letalsko industrijo Mi-liail M. Kaganovič. Uradno je bilo naznanjeno, da je bil Kaganovič prestavljen na neko drugo mesto. Ta poročila niso bili potrjena v Moskvi. Pomoč Romuniji od strani Madžarov MADŽARSKA V ZELO TEŽAVNEM POLOŽAJU BEOGRAD, 11. jan. — Italija je baje prosila Madžarsko, da pomaga Romunski, ako bi jo napadla Rusija. To pa bi bilo proti madžarskim prejšnjim nameram, kajti njen namen je bil zasesti Transilvanijo, ako bi prišla Romunska v kak spor z Rusijo. Saj tako ugibljejo v balkanskih političnih krogih. ITALIJANSKE OBLJUBE MADŽARSKI V plačilo za pomoč Romunski je Italija Madžarski zajam-člla njene sedanje meje ter ji obljubila, da bo skušala doseči za njo ugodnejše meje v Transilvaniji, tako da bi bil Romunski vrnjen zapa.ini del Transilvanije, kjer zlasti med Aradom in Oradia Mare žive večinma Madžari. V Transilvaniji živi okoli J,400,000 Madžarov. Ako Italija želi, da Madžarska pomaga Rmunski, mesto da sama prevzame nalogo, da se postavi proti sovjetski agresivnosti, tedaj mora opustiti -svojo namero, da se v slučaju ro-lnimsko-ruske vojne polasti Transilvanije. Madžarska vlada ne more nikdar biti zadovoljna s tem, da bi zopet dobila nalilo Oradia Mare. ROMUNSKA SE BOJI SOVJETSKE RUSUJE Romunska nikakor ni pri volji stopiti v kako zvezo proti komunizmu, ker se boji zameriti Rusiji. Poleg tega pa je tudi mnenja, da se Madžari po kaki vojni z Rusijo ne bi umaknili iz Transilvanije in bi tudi Italija zahtevala, da bi Romunska Madžarski odstopila Transilvanijo v plačilo za njeno pomoč. POTREBNA JE POMOČ JUGOSLAVIJE Ako želi Italija izvesti ta svoj načrt, tedaj mora dobiti od Jugoslavije dovoljenje, da more ^skozi njeno ozemlje poslati Madžarski ali Romunski svojo vojsko. [Proti temu pa se bo Jugoslavija branila do zadnjega. Razvidno je po tem, da bodo potrebna dolgotrajna pogajanja med vsemi prizadetimi balkanskimi državami in ta zadeva je tako zapletena, da je komaj mogoče upati na uspešen izid pogajanj za iproti-komunistieno balkansko zvezo. Zmaga Inland Steel Sodniki so ostro kritizirali stališče Delavskega Urada. — Pismena pogodba ni potrebna. — Kaj pravi kongres? CHICAGO, 111., 11. jan. — Na podlagi Wagner je ve postave ne more nihče siliti tega ali onega podjetnika, naj sklene pismeno pogodbo s svojimi u-nijskimi delavci. Tako je včeraj razsodilo zvezno okrožno prizivno sodišče. Vsi trije člani omenjenega sodišča so s tem ovrgli povelje Delavskega urada (National Labor Relations Board), naj se Inland Steel Company pogaja z organizacijskim odborom jeklarjev ter naj sklene ž njim pismeno pogodbo. Zvezno prizivno sodišče je vrnilo zadevo zveznemu posredovalnemu uradu is pripombo, I da se po Wagnerjevi postavi morajo d?lodajalci pogajati z delavcem, da pa uspeha pogajanj nikakor ni smatrati za mandat. Nadalje so sodniki izjavili: — Če je kongres želel pisano pogodbo za posledico pogajanj, bi moralo biti to v postavi izrecno omenjeno. Nadalje so ugotovili sodniki, da je preiskovalni uradnik Delavskega urada pristransko vršil svoje delo in da je imel napram Inland Steel Company gotove predsodke. Po mnenju sodnikov je precej nevarno in ničkaj priporočljivo, če ima posamezna organizacija preveliko oblast. V tem slučaju je namreč vršil Delavski urad vlogo tožitelja, sodnika in porote. Sodniki so ostro napadli C. A. Wootla, ki je vodil preiskavo. Priče Inland Steel Company je komaj vpošteval, dočim je izkazoval ljudem, ki so pričali za unijo, vse mogoče -pred-no-ti. POTRES NA TURŠKEM Upanje na rešitev 60 zajetih rudarjev REŠILNA DELA SO V POLNEM TEKU. — STARI IZKUŠENI MAJNERJI SO OBUPANI HARTLEY, W. Va., 12. jan. —Sorodnikom zasutih majner-jev v Bartley rudniku št. 1, ki nestrpno čakajo pred vhodom v r mini k, je bilo dano nekoliko upanja, da bo izmed 87 zasutih rudarjev mogoče ic rešenih 40 do 60. ... * Odkar se je dogodila raz-strelba v sredo popoldne 600 čevljev pod zemljo, so spravili na dan 4 trupla. Ob času raz-štrclbe se je izmed 138 rudarjev rešilo 47. Rešilci neprestano kopljejo skozi ruševine, iz katerih prihajajo strupeni plini. Do sedaj ni se nobenega sledu o jpož/Pni ali vročini. Reševalci so od prve skupine kakih 25 rudarjev oddaljeni še okoli 200 čevljev, orl druge skupine pa okoli 700 čevljev. V prvi skupini so najbrže že vsi mrtvi, v drugi skupini pa so mogoče še živi. Glavni ravnatelj družbe Pond Creek Pocadiontas Coal CorppyatMKV G.^J. Stollings, je izjavii: "Upamo, flabo mogoče rešiti 50 do 60 zasutih kopačev.' Stari maj ne rji, ki so doživeli že več sličnih nesreč, tpa se boje, da !so vsi zasuti majnerji že mrtvi. T je rekel iskušeni maj-ner Cari J. Dickeson, ki se nahaja med reševalnim oddelkom: 'Slabo izgleda. Ne mislim, da je se kdo živ." Turško pristanišče ob Črnem morju Ordu, katero je zadnji potres deloma porušil. 9« t KI JiX&Of)X"_K«% Toft Friday, January 12, 1946 SLOŽNI Biftl GLAS NARODA" I • 'i n» Ak. .MD> Bk i Owii«l lad PdbUah«! kr . SLOfKNIO, HMipniW COMPANY 1A Oorpontte) J. lAiMha, BM. •d «Mi«m oC Abort otflom: NSW YORK, N. 1 47th Year IB8DID IY1K) DAI 1XGBFT 8DNDAXS AND HOLXDAX8 AdreitlKffiCfit ob Agreement E* eelo *to T«Uft ISaC la Kaud« m..m Zm pol lete ..... M Z» istrt lete u • u ■ • • J(L0C ........$8.49 ----|U6 --■—— Zft New York aft eelo leto 9700 Zft pol lete ...............m« Z« lnoeemstro m eelo leto .. 97.W Eft pol lete ............... $LU Bmhim+Um NARODA" IZHAJA VSAKI DAM IZVZCMfil RIUUJ TW ■ PSASNIKOV storila za ohranitev miru vse, kar je v njeni moči. Mussolini kot zaščitnik miru se ni nikdar dobro obnesel. 0 njem bi vedeli dosti povedati -bivša Avstrija in Cehoslova-ška, ki sta se zanašali na njegove obljube. Madžareka je menda pripravljena igrati vlogo italijanskega agenta na Balknu. Mussolini ji je baje garantiral, da "bo zadržal Ruse pred vpadom in da bo v skrajnem slučaju Jugoslavija dovolila Italijanom prehod preko »svojega ozemlja. Glede narodnostnih manjšin, pravi Mussolini, bo vse IKJzneje dogovorjeno m rešeno. Poročila iz Benetk so skušala vzbuditi videz, da je Italija zavzela proti-nemško stališče in da iso se pogajanja med laškim grofom Cianom ter madžarskim grofom Czaky-jem vršila v tem smislu. Ta videz je pa varljiv, kajti Mussolinijev zet igra, nedvomno Hitlerjevo igro. Hitler pod nobenim pogojem noče, da bi postala Rusija močna na Balkanu in skuša, skrivajoč se za Rim, zmanjšati ruske imperialistične težnje. Z ozirom na vse to, ni romunski kralj Karol pred nekaj dnevi kar tjavcndan posvaril Rusije, naj ne izteza rok po Romunski. Ko si je ogledal vojaško parado v Chisinau, v bližini sovjetske meje, je dejal kralj Karol: — Besarabija je romunska in bo romunska tudi ostala. Glede Besarabije, ki je bila do konca svetovne vojne ruska, se Rusija in Romunska nenehoma prepirata. Rusija ni nikdar priznala romunske aneksije bivšega ruskega ozemlja. Voditelji nemških, ukrajinskih in ruskih manjšin so zagotovili romunskemu kralju, da je romunska zastava njihova zastava in da smatrajo Romunsko za svojo domovino, za katero so vedno pripravljeni preliti svojo kri. Z ozirom na vse to je rekel romunski kralj: — Prijateljstvo vseh prebivalcev Romunske je najboljše jamstvo, da sovražnik ne bo nikdar »prestopil naših meja. Par ur kasneje se je jugoslovanski vnanji minister Aleksander Cincar-Markovic izrazil v sličnem smislu, da "bomo v znamenju miru in nevtralnosti, odločno branili nase pravice in nase ozemlje." Jasno je, da je obe ti izjavi navdahnil Benito Mussolini. Toda Mussolini je prevejan lisjak in zna obračati svoj plašč po vetrn. Ce bo Rusija kje drugod pokazala nekoliko večjo silo kot jo kaže sedaj na Finskem, bi Mussolini brez najmanjšega pomisleka izdal svoje balkanske sosede in sklenil s sovje-ti mir. Pred reškim sodiščem DVA STOLETNIKA NEWARK, N. J., 8. jan. — Dva prebivalca države New Jersey sta praznovala danes $voj stoti rojstni dan: veteran državljanske vojne Joseph H. Smith, ki se je udeležil vojne pri Bull Bun, in . Mrs. Grazia Abbate. Smithu so priredili njegovi mlajši tovariši veliko slavje, Mrs. Abbate je pa praznovala stoletnico doma v kro- gu svoje družine. Na vprašanje, kaj jo ohranja pri življenju, je odvrnila: — Vino in makarSni. Po večerji je rekla godcem, naj zaigrajo. Parkrat se je zavrtela s svojim 61 letnim sinom, pa ga je kmalu pustila sredi sobe rekoč: — Sram naj te bo 1 Tako si že star, plesati o deloma zaradi pomanjkanja kreditov, vedno znova zastala. .Mddtem s(ta l>i!i obe dosedanji bolnišnici stalno prenapolnjeni, a tuUj drugače niti zd«i-leka nista bili več v skladu s (predpisi o ureditvi bolnišnic. Poroča n o je že bilo, da je bil bolniški ustanovi, ki ji je poverjena gradnja nove bolnišnice. zagotovljen kredit v znesku S milijonov lir. Te dni ji bodo nakastali tako da se )x> gradnja velikega }**slopja mogla pospešno nadaljevati. V celoti bodo znaHili stroški za novo bolnišnico IG milijonov lir. . Za brezposelne zidarje IZvetza industrijskih delavcev je razglasila, da bodo letos prejemali posebne podpore tudi zidarji, ki ostanejo pozi-n4i brez dela in a'služka. Pravijo, da te podrpore za sezonsko brezposelnost imajo vsi prizadeti zidarji in ostali gradbeni delavc« v času od 1. deeepilbrta do 1. februarja. Veliko posojilo je najela te dni puljska mestna občina pri italijanski po£t-ni hranilnici. Pogajanja so se vnšila že nekaj tednov in se sedaj ugodno zaključila. Občina dobi posojilo 3.4 milijona lir p-o se skupina fantov in deklet iz Ajdo-vice pri Podmolcu odpravila ija izlet na nefoo bližnjo goro. Družba je že dosegla vrh. ko naužila lepega razgleda in so okrepčala, ko se je sredi najlepšega razpoloženja pripetila hu
  • 'isiii»ic;ii»c>c";:i Denarna nakazila iz- J ■ ■ . - x - - „----- ► vrsujemo ločno in zanesljivo po dnev-hemlcunu. V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 1 11.50.......... " 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55 00 .......... " 1000 KElt S« CENE SFaiAJ HlTttf' MKNJ.VJO HO NAVEDENE CF-NE POJHKŽKNE "PitKUKIIHi *,\ .1 x \t\ U1U IZVRŠI> AJKMO PO CABU LETTKK ZA PRISTOJBINO 81- S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY 21« WW TOM ~ • wi i , Sorrent, malo mesto ob no-apoljskem zalivu, ima nekoliko elegantnih trgovin, ni/od njimi draguljarno. To dragu-Ijarno jo skleni-! neki niUnU možak okrasti. Z odlično gesto si je izbral krasen briljantni prstan a ko jo draguljar samo «a malenkost nehal pfciziti, jo možak iaginil s tremi briljant-nimi prstani. Komaj jo draguljar opazil tatvino, je otekel za zločincem-. Izpelo nm jo, da ga jo prijel, izročil jo nekim [nastopajočim osebam v varstvo, sam pa je tekel nazaj, da zapre svojo nezaiščiteno prodajaln i co. Ko se je notem s policijo vrnil na kraj, kjer je bil tatu odKil, ni našel ne toga, no oseb, katerim ga j«* bil izročil. Policija pa je liotela na vsak način dobiti tatu v svojo post in ker ni šlo drugače, .Je osumila ter a-retiraia .10 ljudi. Vsi 1 i so zatrjevali rivojo nedolžnost. Aretacije so ranile posebno ženo arotiranoov. Odločile -o i so, da 'bodo samre zaigrale; policijo ter same ugotovilo ter prijele tWu. Res jo teh trki set ženskih detektivov dolova.lo tako do/bro, da «e že po enem tednu zagralbile pravega tatu. V fcma-firoslavnem sprevodu so vrle ženice spremile potem svoje o^ofoojene može domov. V NAJEM se odda stanovanje 5 in 4 sob, svetlo, zračno in popolnoma prenovljeno. Najemnina $20. Naslov 100 Montrose Ave., Brooklyn, N. Y. Vprašajte Mr. Anthony Svet-a, 125 Montrose Ave., ali pa telefonirajte Mr. Kennedy, telefon: ESplanade 7-7549. 3x NOVOSTI 12 CLEVE- 'LANDA i Y ponedeljek 8. januarja je naglonfi preminul za sivno hibo splošno poz rta ni Rudolf Perdan, star .">7 let. Zapušča žalu jočo soprogr) Heleno, roj. Rlanč in ,-ina Adolpha in hčer Jeanotte. dve sostri, Frances, mnoz. ('erne, soproga znanogti zlatarja Pr. rerneta; Pauline, on rož. Ronnor in več sorodnikov. Rojon jo bil v Ljubljani kjer z«piišča brata .Jerneja in ono -<*>tro J.ulio v (Irazu, in več -orodnikov. Ameriki je bi! :u lot. I>\tijset let j., vodil prodaja'; ieo za Singer šivalne -troje in potom od leta 1920 jo vodil grocori jo in mesnico na sedanjem 'prostoru. Njegovo živ-Ijenjo je jako hogalo v požii-vovalnosti in tru'.i'u na dni- Peter Zgaga VOJNA POROČILA Citam vojna poročila, ki s<» dok sedanje vojne je bil doslej si vedno na las enaka. Le po- ruski napad na Finsko. Razen razdelitev je drugačna kot je Nemčije in Rusije simpatizira bila pred petindvajsetimi leti, ves svet s finskim narodom, ki in imena so drugačna, sicer jo ga je komaj štiri milijone z pa vse v«n- ali manj isto. i ženskami, otrooi in >taivi vred. Vsaka stranka pravi, da ima] Ves svet o I »čudu je finsko ju-prav i il V itiiiul •> ill. iUiiif. nm ' I.. .... :i...i: :____ -i •■ ■ •■ pil k pevskemu društvu ''Sava" in to jo bil ztičotok njego-vega dela. Bil je starosta pri društvu Slovenski Sokol, kjer je bil aktiven član :!4 let. [T-stanovite! j društva Lundor Adamič št. 20. S(S;pZ, kjer je bil jako aktiven in večkrat odbornik. Kil jo čl ji n .Irnštvh Slovan št. H. SDZ, kjer jo bil tudi ustanovitelj. Ril jo član društva Janeza Krstnika št. 71, JSIC.T, pri kateri or«raniza-ciji je bil glavni predsednik več let in ji 'hidi kot predsednik nadzornega odbor}t. Bi! je član pevskega drnšlva Slovan in drugih organizacij. Fdoj-stvova-l - e je tu li pri raznih li-ugib društvih. P,i I j<> tudi direktor pri Slov. Nar. Domiu na Waterloo Road ter je bi! tudi nadzornik čitalnice. več kot je inogla do danes pre- jo najbolj izvežbanih ruskih baviti, seje nagnila na njihovo vojakov, kako ponekod že pro-st rim- j d i rajo v rusko ozemlje, dočim Človeka neprijetin» dirno, ko ni o finskih izgubah nik jer no-čita o "vzvišenem po-danstvu benega slediti, -slavno italijanske armade*', o (\- bo šlomnajst milijonov fmKMio ru- sko armado. " Ali se vam ne zdi, dve omož. hčer«1 in onega brala.' V starem kraju zapusti i očeta in štiri brat<*. V nedeljo 7. jan. je umrl Mihael Set nikar, star SO h-t. Doma je bil iz Lazov, Pira Borovnica na Notranjskem. Svoje čase je votli 1 go>:ih:o, kjer je zdaj slovenska banka. Žena mu je umjrla prod dvema le-|toma. Rritjnki je bil -tari oee i—Za poškodbami, kaiere jo, J«1«"«*' Movok in .Mk dobila prod nekaj tedni, ko j0;KJeonori! Martinčič in prastari neki nepoznani in brezvest-l04'*' Kielianla Meyetloa ter Kle- onore Martinčič. O ikar mu je Polveiinicil,,nrl}l ^P1'0^!. mu je zdra-\obe, roj.' vJr V{M'no slub^ilo. I»il je do Arko. Pro.) 20 loti ji jo'umrl 1 sinjega pri zavesti, njen soprog. Doma je bila iz' ----- je neki nepoznani jn ni avtomobilista povozil, jan. preminila v bolnišnici Frances Kobe, Zi'gmaric pri Sfnlraxiei. odko dor je prišla v Cleveland piV- l1 XKSRKCA Ri je zlomil levo no L'o. ■ |.. ■ • ... . ^ M 11 udi i »i 7 loti. Tukaj zapušča tri hče-lll]M>s,t'n T>ri i1* T» re: Frances Dulo„ Josephine!V1 tako »e-rečuo pade Skul!y in Ano, ter pet sinov: Ernest, Anton, Edvard, Rudolph in William, brata Franka Arkota in več sorodnikov. — Pri Sabelt)vib na Co-InmO'ia Ave., so imeli t> Božiču na vi'tn cvetočo vrtnico, kar je vsokako nekaj izrednega za božični čas. — Zdrav in čvrst se jo podal k nedeljski užhi božji, predno bi oklšel na delo k Su-perior Transfer Co.. rojak Anton TTrovat, ki ga jo zadela kap v cerkvi sv. Lovrenca ob ti. zjutraj. Bil je star 40 let. Dom«n je bil iz fare Amarus na Dolenjskem, odkoder je prišel r-em proti ,*iO leti. Tukaj za- EKSPLOZIJA STOCKHOLM, S. jan. — Pred poslopjem komunističnega lista "Nye Dag'' je eksplodirala bomba ter povzročila veliko škodo, dočim ni bil nihče ranjen. Atentat so najbrž vprizorili prijatelji Fincev. cos, Jugoslovanski RADIO KONCERT Jugoslovanski koncertni vi-jolinisti Viktor Veric, bo v torek, Iti. januarja ob 11.30 dopoldne igral jugoslovanske narodno pesmi na radio postaji pu-šea žalujočo soprogo Fnti- roj. Bokar ter sinove Mi-((Municipal f^roadoast- hael. Riehard. Frank in Anton,!in« System). pa naj s Finci <še tako •>impatizirate, vse to nekoliko pretirano in neverjetno ? Klična nesmiselna časopisna kampanja se je vršila za časa rusko-japonske ali pa bursko-angleške vojne. Simpatije vsega sveta so bile na strani Burov in Rusov. Angleži in Japonci so čepa!i kot muhe, slednjič se je pa morala svetovna javnost, »lasi nerada, sprijazniti z mislijo, da so bili Buri in Rusi strahovito poraženi. Po ameriškem časopisju so se Poljakji sijajno upirali nemškemu vpaduiku. Vojna poro-eila so bila navidez tako prepričevalna, da ni nihče niti naj-manje »ivomil o zmagi poljskega orožja. Ali bi ne bilo bolj pravično in bolj pravilno seznaniti javnost z dejstvi in jo opozoriti na neizogiben in logičen konec takih vojnih podjetij * Res jo, tla so Še vedno zgodi sompatam nekaj, kar ni s soglasju z nobenimi naravnimi zakoni, kar je smatrati po vsej pravici za čudež, toda taki dogodki ne puščajo za seboj trajnih |M*dcdie. Prav iz srede temnega srednjega veka je veljala Crnago-ra za nezavzetno. Vsem sovražnikom je uspešno kljubovala in ob začetku svetovne vojne so se režali Črnogorci Avstriji v brk, češ, ves svet lahko podjarmiš, toda Crnegore ne boš zavzela. Res si jo par tisoč avstrijskih vojakov razbilo glave ob "nezavzetiii" črnogorski gori Lovčcii, kar je Črnogorce še pot rti i lo v prnpricanjii o nepremagljivem odporu njihove domovine. Nekega le|R*ga dne so jo pa pojavila v pristanišču Boki Kotorski velika avstrijska bojna ladja, namerila na l«ovčen in za njim ležečo črnogorsko prestolnico svoje topove. Oddala j" deset ali dvajset dobro po goden i ii strelov, pa je bilo konec črnogorske neodvisno-ti in svobode ter črnogorske hrabrosti. Nekaj sličriega je .sedaj s Finci. Ves svet občuduje njihove zmage, njihovo vztrajnost in požrtvovalnost. Toda največji nasprotnik Rusov in največji prijatelj finskega naroda, mora priznati, če je količkaj raz-oden, da vse dosedanje fin-»ke zmage niso predramile niti bolh v ruskem kožuhu. s O L* S II1 ft O D tolt f . r m m m ' > - • • .■»- . * . t) ^ «jr i « -w^gf Ji. Friday, January ]) 2, 1940 SIN ZA PET LPT STAREJŠI OD OČETA "Na kraju glaviic novopazar-^ke ulice stoji nied drevjem >tara, nizka hišica. V njej ima svojo kavumio stari Milo-je Arzenijevič. Skroinina, samotna je njegova domačija, še Imlj skromni t- je kavarna, a' yvmlar ima Miloje precej go-l stov, k<*r zna zelo zanimivo pripovedovati, kako je bilo ne-kJaj v Samlžaku j>o<1 turško upravo. Celo letovisearji radi jM>*4u£h>jo njegove zgodbe. Miloje, ki je vse svoje življenje trdo delal in <*stal si-innink, je marsikaj zanimivega doživel. V'enem doživljaju pa sploh nima vrstnika. Do-j bil j«» namreč uradno potrdilo. da je bil a: pet let starejši Oil svojega očeta. O tem svojem uradnem p«rtr.1i'u je Miloje že mnogokrat pripovedoval, n se vs-ti radi poslušajo njegovo zgodbico. V svoji mlalo-ti je Miloje služil pri pazarskem begu Tvzi Iladži-Tbrahimoviču, ki je uži-vil sloves naj|V)štenejšega turškega veljakii v vsem San-džaku. Mladi -rbski lilapec torškodc. ka-iero so oftietkli Mladoturki, ki jrj- so seveda ravno tako, kakor prejšnji režim, klicali srb->ke mladeniče v vojaško slnž-lo. Miloje se je poziva hu»lo ustrašil kakor vsi rojaki. Slu-go je vprašal, kaj Iki ž njim, in -luga um je f>ovedal, da bo stolji jo u-mrl to/ko ranjen vojak a ker je bilo nad posteljo še vedno ime njegovega prodnika, so ga z Vsemi vojaškimi častmi pokopali |>od tem imenom, med tem. ko je zidar živel dalje. Sole setUij j«' zvedel, da je "bil mrtev . . ." DARILNE POSILJATVE v Jugoslavijo 100 200 300 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. .Dinar. ♦ 2.40 $ 4.60 $ 6.70 $10.50 $20.50 $4f.00 Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno . Vojni fotograf SLOVENE (YUGOSLAV) DULY Fotograf ki aparat danes že spremlja človeka na vseh nje-ogvih potih. Tudi z vojnih poki ročij imamo vise polno slik in celo filnfskih posnetkov. Na nemiško-francoeki meji pride med prvimi stvažami do kakega s|M)pada, srečajo so nemška in francoska lovsku letala tam nekje za Renom, na angleški obali ko protiletalske bate-rije v pripravljenosti in ob pr-veni pojavu izividniških letal začno deioMati z Viso ihto. — ('oz dve uri že vidno vse te prizore v časopisih, ki jih razna-šalci ponujajo po ulicah Pariza, Londona in Berlina, čez dva dni jih vidimo v živih slikah na fihnskein pUatnu, v naslednjih dneh gredo vsi ti posnetki vojne po ostalem svetu, fotografija na filmsko snima-i je, vso to je postalo že kot samo ,po -tebi raizunrljiv spremljevalec vojne. Tn vojna, o kateri niiilinio fotografij je skoro pravljična in tako stara, da si no moremo napraviti nobene pravo predstave o njej, to je vojna pred Trojo, ali pohod Hanibalove vojsko„ čez Alpe, kar vse so izgublja nekje v nejasni zgodovini. Ilustrirana vojna nam Šolo prav stopi pred oči, kakor nam je stopila nekdanja "Vojrila na Daljnem vzhodu." Toda kljub vsemu temu jo vojna fotografija še zelo jnia-dj-j znanost ali bolje povedano: zelo nov način pridobivanja vsakdanjega kruha. Ni kdaj so vodilni možje fotografijo gledali bolj postrani i»i ročevalca. Poročevalec sedi v kaki kantini, in piše svojemu listu tudi o prizorih, ki so se dogodili ž«' zdavnaj in je -:nm slišal samo pripovedovati o njih, fotogmf pa mora biti prav v pravem trenutku zra- ven. sicer mu je prizor za vedno ušel. Ce hoče inaeti sliko o življenju v prvih vrstah, mora iti pač v prve vrste, če hoče imeti stiko, kako izstreli top. mora iti pač k topu. (Prvi, ki mu je ta lov za prizori bil vsakdanji krah, je bil Ma t hew Brady. Spremljal j«1 čete ameriškega severa, vodno v prvih vrstah, vodno v glavnem stanu, vedno ob istrani hralbrega predlsdd'nika Lincol-na. vt^dno povsoi znan po hrabrosti, spretnosti, bil je pionir neke nove tehnike, ki pa jo danes h Miklavž nosi otrokom. Po končani vojni je kaj rad pripovedoval svoje dogodov-ščino, ki jih v takem na pol pustolovskem, na pol ro-neni življenju ni bilo malo. V bitki pri Fridericksburgu še zašel tako daleč v prve postojanke. da mu je južna vojska vsevprek prestrelila visoki cilinder. Nič več ga ni mogel nositi. Ko je poveljnik -over-nih čet general O rant videl njegovo zadrego, mu jo dal čotniško čepico, ki jo jo Brndv nosi i še z večjim ponosom kot pa prej cilinder, ki jo bil konec koncev le samo civilno dostojanstvo. Ko so je vojna ze bližala koncu, jo nekoč v l.itki pred York t own om zašel pred vrsto južno vojsko in se začel pripravljati, da bi jih slikal. Ti so najprej presenečeni gledali čndnegla moža, vsega natovorjenega z raznimi zabojčki. P»rady jo najprej postavil stojalo, nato nanj namestil ajjjirat, ki je takrat za-vzental še dokaj veliko obliko vse skupaj pogrnil s črno zaveso in izginil pod njo. Vojaki južne vojske, ki kaj ta- NAZNANILO PRVO POSILJATEV SMO RAVNOKAR PREJELI IZ JUGOSLAVIJE Krasno izdelanih COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorke in koniodne; samo rdeče barve. — Zelo pripravne za darila. Za vse natančnejše tozadevne informacije glede cene itd., se obrnite pismeno na znanega rojaka: Mr. ANTHONY SVET SLAVIA TRADING CO 1265 Broadway-New York, N. Y. koga še svoj živ dan niso videli, .so so ustrašili in zbežali — Brady jo bil ob lopo sliko, ker prizorov v gibanju njegov tvparat še ni znal ujeti. Ni čuda, da mu je slednjič predsednik Lincoln stisnil roko in ga pred vso vlado pohvalil! Bra-dvju pa kljub temu jm> končani vojni ni preostalo drugega kot da so jo spet zaprl v svoj fotografski atelje, kjer je <^a-kal birmanoo in novoporočen-ce. ki jih j<* vs<* i a. I ovokovo-či;. Njegfjve vojne -like pa so izšle v posebn« tn albumu, ki l*o doživel ve':kani-ki uspeh, saj ie bi! prvi |n*oizvod vojne-•.ra fotografskega poročeval(5a. RAZPOKANE USTNICE. Z;i z*tnic nadaljnjo okvare, ki s«, mora pojiaviti če so ovlažijo z jezikom na hladnem zraku. Ustnice moramo muzati z razrc*lčeno arnikovo tinkturo, nikakor pa ne s kremo in mazili. kiikor pogostoma priporočajo. Maščobo namreč zapirajo luknjice v sluznici, tako da ozdravil ni zrak ne more do njih. Proprost pripomoček j«-tudi glicerin, s katerim nntre-ino ustnice, ko smo jih prej umili s toplo vodo. te priliki je vredno pripomniti. da umivanje z milom za ljudi, ki imhjo občutljivo kožo, sploh ni priporočljivo I'n »I t i jo obraz najbolje z mlačno vodo, ki ji dodamo malenkost lmraxa. To storimo zlasti zvečer, da od-1 ranimo vse proizvode lojni o. NOVO LETO V NEW YORKU milli^tllUlllliu^illUiillnyjillMliUlijiil nan «IM| MEHKO VEZANE KNJIGE Razp roda/a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. 5 KNJIG * za insrta 2. Belgrajskl Biser (Vitoi Jelene) G Burska Vojsk« 7. Cvetke (H. Majar) 9. Dedek je pravil (Julij Slap.šak) 10. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Ksaver MeSko) 12. DuLovni boj (Lovreue S*U|>oU) 14. Fra Diavolo 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Paudurlc) 19. KorejsUu Brata, črlira iz misijo nov v Koreji i. Jeglič) 22. Alladim Srcem, povesti na lalatlioo (Ksavor M<*Sko) 24. Maron, krščanski de^ek z Libanona 28. Ob 50-I^tnici dr. Janeza Ev. Kreka 29. Parižki Zlatar 30. Patri a. Povest i t irske JunaSUe dobe (H- Fetl**rer> 31. Paberki iz Roža (Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (Milan Pugelj) 33. Požiralec 34. Pravljice (H. Majar) Vojnimir ali Poganstvo in krši (Josip Ogrinec (L Zbirka aatodaih pripovedk mm aJadliiii t J. Planinski i M* MjJ ^ iiilL "j ZlaUkopi 4 Josef SpiUsaan) (Veaava arkaterifa knjig Je od Ma tifcik na ) ZAKADI MŽMBI V EVROPI m bi!« wmU zver« pošiljat ve v Jugoslavijo sačasnp pqeki-Sedaj p* «mo dobili novo »m, po kateri Je na*in rojakom vatretl In denar varno po-ftOJatL Vendar Je Ma nana povfeaaa Mlil in poljani« po trnm po*n ipnogo vififc, p ' Opozarjate«© (tudr,' da «fc aMte k» UM nore kaka poAiljntev caradi evropakib nwpicr zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATE V POSLUŽ1TB SE "CABI-K ORDES". — DOPLAČ ATI JE TREBA t $1_ ZA VSAKO PO&5WATEV V JUGOSLAVIJO SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : P d TVf i Š K VI 'ff fl B I LK * * '< ^ > "V i / . - - - ,f , ♦ v J" • fc*, m**,' - aHPSr^ « * . j ■ , • »* •». tc-Vf? *>»*• . • .-•.*» Jt ^ up . '* W • . * % V- r* ■ -V * / • ' iS " . * WVjd # "t -;V *\> ' "T: i -C* •> i ' ♦ * ."•«»/ i;-*?*** b liastojpu L ta. NAROČITE SLOVENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 194». — m STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 50 CENTOV. — V Združenih drŽavah lahko pošljete znamke po 2 os. pe 3 cente. 3i 35. Pravljice in pripovedke za mla- dino (Košutnik) 36. Povesti in Slike (Ksaver MeSko) 37. Ptice Selivke tTagore; 38. Praški Judek (Josip Vole) 10. Praprefanove Zgodbe. Povesti (Anton Stražari 13. Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Josef Spillmau) 44. Rdeča in bela vrtnica (Anton Hnonder) 45. Revolucija na Portugalskem 46. Sisto s Šesto Japonskem rival in jo, ki .ie do istega časa dala 330 jajc. Seveda nI verje-tno, da bi jo mogla ta prehiteti. Za las sla ušla smrti ka dalje se pod morjem javlja neka vrata podzemeljske visoke ravni, ki se dviga polagoma do omenjene velike višine. Notranji del Antarictide je razen tf^a mogoče doseči le preko lednega zidu, ki se dviga v višino 100 m. Z letalom je to oviro mogoče seveda razmeroma lahko premagati in Byrd ima, kakor na prejšnjih svojih odpravah., tudi tokrat letala s seboj, ki v avoji konstrukciji še posebno upošte->*ijo pristajanje na ledu in snegu. Od vse ogToirtne antarktične mase hoče Byrd, kakor je izjavil pred svojim obodom, raziskati 2000 km širok peF med 80. in 90. stooinio. V tem predelu so baje ležišča platine, niklja, premoga in druge rude, razen tega pa pripisujejo Antarktidi velik pomen kot oporišču za letala, tako da bo uteamila v bodočnosti imeti še veliko gospodarsko vlogo. »"Pragozdni brzovlak" je po mnenju nekega afriškega vele-lovca edino primerni izraz za najflidajočega nosoroga. Nobena droga drv j a žival se mu ne more, kar se tiče nevarnosti primerjati. Ovire ga ne zadržijo. Kdo se poda na lov na nosoroge, mora imeti puško ki daleč nosi, sigurno roko in pred vsem velik pogum. 1,4 Nekoč sem potoval z nekim spremljevalcem skozi deželo Nigarmi." pripove«Hije o-nienjeni lovec. "Ponoči sem si jfi počitek izkopal neke vrste jamo, ker po mojih izkušnjah tako najboljše spiš. Isto je storil moj tovariš. Dejal sem mu, da mu ni treba skrbeti Ai taboriščni ogenj, kajti to zveri ne zadržuje kakor to večkrat slišimo. Nasprotno, črni nosorog je stalen močni strah okrog takšnih oenjev. Kmalu sem za-sipM. NenaM-no pa me. je prebudilo strašno tulenje. Preden sem se. zave- del, je bila pošart že ta; nosorog v napadu. Kakor brzo-vlak je drvel naravjio.-t proti ognjn, ki je še gorel, in se pognal naravnost skozi plamen. Zemlja se je stresla pod njegovo težo in na licu sem čutil veter, ki ga je povzročal s svojim zaletom. Kakor po čudežu je naju pri prvem napadu zgrešil. A že sem zaslišal iz teme novo tuljenje, znamenje, da se je spustil v drug napad. "Hitro puško!" sem zaklical -nojeinu to-• varišu. Tokrat je bila stvar za naju slabša. Peneč se od besa in z glavo k tlom, se je zverina zvaliti spet naravnost skozi plamen. Ustrelil sem, a krogla se je ob njenih bokih odbila. Nosoroga ni zmotila. Divjal je naprej in izginil v temi po isti poti, ki si jo ie bil izbral za prvi napad. las >n*a bila ušla smrti." Le v zelo malo primerih u*pe ujeti odraslega nosoroga žive- ga. Mlade živali ujamejo večinoma v jame in jih spravijo za varno mrežo, preden dora-sejo. . LETALA IZ UMETNE SNOVI. . rPrerisednik ameriške družbe za izdelovanje letal T'ui«n je sporočil, da bo to družim začela graditi nova letala iz stisnjenih snovi. Prvo takšno letalo je že izdelala in bo kmalu napravilo pomiksne polete. Nova snov je podobna bakelltu. Krila in trup so iz tankega vezanega lesa, ki je prevlečen s to m a*). Preizkušnje so po-kasftle, da se slana voda nove (*novt ne oprime, razen tega I pa je zelo težko gorljiva. Cena novega letala bo znašala $3500, nasproti $7000 za kovinsko letelo istega tipa. Prvi tip bo imel motor 160 HP in brzino 220 milj na uro. naroČite slovensko - ameri- KAX8KI KOLEDAR ZA Vm. — IS* STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO m CENTOV. — V Združenih driavah tmhk* pafiljete iwlm po 2 mz. pm 3 O • • I • I V • v opisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Eozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha*-« — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jnrij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smnkova ženitev. — K! oš te rs k i iolnir — Grad Ro-jinje. — Ooliaa. Deseti brat. — Nemški valpet. IEL ZVEZEK: IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VL ZVEZEK: Dr. Zober. — Togoiner. VIL ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd"• r^d bratoma. V1LL ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja peSerka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: BokovnjaSi. — Kako Je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir gradwi. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se šariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda žeiezna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. ( 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVL — Tolminska novele. 253 strani. V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike »toji klene postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovoe." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, ie splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in 4 4 Pni ver und Blei" ter biser nafte ncrelistike: "Goepoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 Naročite pri: Knjigarni Glas Naroda 216 W.18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel Širiti proteetan-tisem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu ao dodana do-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda LanspreSkega. 269 strani. V tem IIL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu deln tvori ie pred leti nepisana večera iška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno aliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kaiejo v njegovi iivljenj8ki modrosti pri Čebelah, «ia njegovem gradu Lanšprein, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-teee Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in is nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1*SQ j i