Leto XXXI. Številka 72 1'sUnovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Jgor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIA JESEN RUMENA, DOBRA ŽENA -Stari slovenski rek pa letošnjo jesen skorajda ne drži, vsaj za jabolka ne. Zgodnjih sort sicer ne bo manjkalo, vendar pa je poletna toča oklestila vrsto nasadov na Gorenjskem, tako da bo ponekje zimskih jabolk le za vzorec Foto J. Zaplotnik Kranj, torek, 19. 9. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in netkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Proslava v Komnu Gorenjski sekretarji komitejev občinskih konferenc ZKS in Predsedniki gorenjskih občin na seminarju na Brdu. Akcija idej in dejanj BRDO — V teh dneh so se sklenili seminarji za občinska in medobčinska partijska vodstva ter predsednike skupščin občin P° vseh slovenskih območjih. ?..\ Gorenjsko in Ljubljano je bil seminar na Brdu. seminar, k: y nakaza' vrsto problemov in težav, ki jim bodo morali kon.i listi posv< »ti vso pozornost. Pred komunisti v vseh sredinah se favljajo naloge za korenito preobrazbo družbenoekonomskih odnosov. Te naloge pa niso le sklepi na papirji, besede na ustih, temveč nenehna akcija in stalna budnost. Komunisti si ne smejo zapirati oči pred vsakdanjimi dejstvi, pojavi, pred vsakdanjostjo, ki prinaša nove >n nove obveznosti in ob njih nujne probleme. V delovnih orga-pizacijah, v krajevnih skupnostih, v zborih interesnih skupnosti •n v zborih skupščin občin je mesto dogovarjanja in sporazumevanja, mesto kjer se razrešujejo na delegatski osnovi Problemi delovnega človeka in občana, kjer se usklajujejo interesi, želje in hotenja v skladu z družbeno usmeritvijo. Bilo bi neodgovorno in nepošteno, ko bi dejali, da v zadnjem obdobju ni napredka, ni pomembnih korakov naprej. Vsekakor 8mo dosegli dobre rezultate in prav zaradi njih je potrebno graditi naprej, treba se je dosledno prizadevati na vseh področjih življenja in dela. Obračunati je potrebno s pojavi formalizma, neodgovornosti, lagodnosti, s pojavi birokraeije. z grupno-last-niskimi interesi, tehnokratizmom, dosledno uveljavljati dohodkovne odnose in nagrajevanje po delu. Delavec mora biti v ospredju, delavec mora planirati, občan mora vplivati na vse odločitve in usmeritve. Za vse naloge in probleme našega človeka pa so odgovorne vse organizirane subjektivne sile, ki morajo kreniti v usklajeno 'n združeno akcijo. Akcijo zdravih, pametnih idej in odločnih dejanj, ki edina lahko utrjujejo samoupravni položaj delovnega človeka in občana. I) Sedei SPROŠČENO — VARNO KssUjvou KRANJ tudi z otroki po nakupe v blagovnico Tina Kranj prodajalne Tekstil, Gorenje, Nogavice-Ključ in Lipa Kranj BREZ GNEČE Odnos do manjšin izpit iskrenosti politike , je tesno povezan s politiko ne- 50.000 ljudi se je zbralo na nedeljski proslavi uvrščenosti; ki ni oportunistično v Komnu na Krasu, na kateri je govoril predsed- kolebanje med bioko nik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša KOMEN NA KRASU - Skoraj 50.000 ljudi s Primorske, Istre in vse Slovenije se je zbralo v nedeljo, 17. septembra, v kraški vasici Komen, kjer je bila pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita, zastopal ga je predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, osrednja proslavitev 35. obletnice priključitve Istre in Slovenskega primorja k Sloveniji in Jugoslaviji. Tako je 16. septembra leta 1943 sklenil vrhovni plenum OF, potrdilo pa ga je tudi II. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Zborovanju je poslal pozdravno pismo Edvard Kardelj, udeleženci mogočne proslave pa so poslali pismi predsedniku Titu in Edvardu Kardelju. Slavnostni govornik na prireditvi v Komnu je bil predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Opozoril je na pomen sklepa o priključitvi Primorske in Istre k Jugoslaviji ter na upor teh narodov, ki se je zlil z vsesplošnim narodnoosvobodilnim gibanjem v Jugoslav;ji. Zato je ta dan prazničen za vse Jugoslovane. Dr. Anton Vratuša je govoril o težkem boju za svobodo in o globokih in neusahljivih virih moči naše revolucije, povezanih s kovanjem bratstva in enotnosti naših narodov. Razvoj bratstva in samoupravljanja Vlak bratstva in enotnosti 78 Trpljenje krepi prijateljstvo Letošnji vlak bratstva, in enotnosti bo odpeljal 11. oktobra z Jesenic in iz Maribora blizu 1300 Slovencev — Prijateljske vezi med gostoljubnimi Srbi in slovenskimi izgnanci so žive in trdne tudi po sedemintridesetih letih aktivno sodelovanje pri odstranjevanju nasprotij sodobnega sveta. Politika sožitja ni životarjenje enega naroda ob drugim, ampak prijateljsko sodelovanje pri razreševanju skupnih problemov. Izpit iskrenosti vsake politike pa je odnos do narodnostnih skupnosti. Zato pričakujemo, je dejal dr. Anton Vratuša, da bodo naši sosedje izpolnili obveznosti do naših man-Šin, zaustavili proces asimilacije, ki je še posebno očiten na Koroškem, in iskreno prispevali k uresničevanju osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, katerih težnje so že prisotne pri vseh oblikah sodelovanja med državama. Zato je še večje obsodbe vredna »lista za Trst«, ki s svojo dvolično politiko hromi ta prizadevanja. Velik je bil prispevek svobodne Primorske pri graditvi nove Jugoslavije. Ob tem je govornik še posebej opozoril na nujnost večje proizvodnje in produktivnosti, na dvig življenjske ravni delovnih ljudi in občanov, na nujnost hitrejšega uresničevanja zakona o združenem delu in dokumentov kongresov, na potrebo po trdnejšem položaju Jugoslavije na mednarodnem trgu in na krepitev svobodnega, ustvarjalnega in demokratičnega položaja človeka. J. Košnjek Sedemintrideset let mineva, ko so okupatorji žareli preganjati iti izseljevati napredne Slovence v drage kraje Jugoslavije, predvsem v Srbijo in Hrvatsko. V tistih hudih časih so hili pregnanci med brati na Hrvatskem, v severni Bosni. še posebej p;i v Sumadiji in zahodni Srbiji, gostoljubno sprejel i. V vseh letih po vojni se v trpljenju spleteno prijateljstvo ni pretrgalo. Čeprav marsikoga od gostiteljev m izgnancev ni ver. je bratstvo vedno močnejše: nadaljujejo ga njihovi ol rori. vnuki, znanci. M. oktobra ho z Jesenic in i/ Maribora proti Srbiji odpeljal že osmi vlak bralstva in enotnosti. Okoli 1300 Slovencev bo v njem. največ / Gorenjskega in Štajerskega. Med njimi je skoraj devetsto nekdanjih izgnancev ali njihovih svojcev, drugi pa so člani raznih uradnih delegacij in kulturnih skupin. Prvič bodo z njimi odšli tudi zamejski Slovenci s Koroške in iz Italije. l'o prvih podatkih bo z vlakom bratstva in enotnosti odpotovalo blizu tristo Gorenjcev. Srečanje s starimi in novimi znanci v Valjevu. Brusu, Kraljevu, Titovih H žica h. Za ječa ru, Sjnederevski Palanki in številnih drugih mestih, kjer je našlo zatočišče največ naših ljudi, ho nadvse prisrčno. Domačini jih bodo kot pred dolgimi leti sprejeli pod svoje strehe, seznanili jih hodo z napredkom svojih krajev in pripravili več kulturnih nastopov. Na teh bodo sodelovali tudi jeseniški godbeniki. Sicer pa bo prvi uradni sprejem gostom iz Slovenije pripravila zvezna konferenca SZDL. ki je pokrovitelj -laka bratstva Beogradu. enotnosti. H. že •J j t* UJL I % !**& Peternela državna prvaka ZAGREB - Na strelišču Maksimira je bilo letošnje državno prvenstvo v streljanju s pištolo. Ponovno sta se izvrstno odrezala oče in sin Franca Peternela iz Kranja. Franci Peternel mlajši je državni prvak s pištolo svobodne izbire. Pristreljal si je 346 krogov, Franc Peternel starejši je bil prvi v streljanju na silhuete. 589 krogov mu je bilo dovolj, da je osvojil državni naslov, Franci pa je bil s 583 krogi v tej disciplini drugi. -dh NAROČNIK: 2. stran Torek, 19. septembra h TITO V TIK VEŠ C Predsednik republike Josip Broz Tito je v nedeljo i lovišču Tik veš sprejel delegacijo kombinata Belje. ki mu je izročila zlato spominsko plaketo in listino ob 2M0-letnici obstoja kombinata. Na prisrčnem srečanju so bili tudi Stane Dolanc. Miloš Minić Milutin Baltić. DELEGA CI JA IZ KOREJE' Iz DLR Koreje se je i mila drža vno-partijska delegacija pod vodstvom člana predsedstva SERJ in CK ZKJ Cvijetina Mijo-tovića. Delegacija .se je udeležila proslave ob ,90-letnici ustanovitve DLR Koreje, bila pa je tudi na prijateljskem obisku v LR Kitajski. POGOVOR OJE KRŠKO Predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvatske dr. Anton Vratuša in Petar Fleković sta sprejela predsednika korporacije Westinghousa (ZDA) Gor-dana Hurlburta s sodelav ci. Razgovor je potekal o izgradnji jedrske elektrarne Krško in ukrepih za pospešitev njene dograditve. Predstavniki Westing-housa in investitorja so podpisali poseben sporazum, v katerem so se dogovorili o aktivnostih vseh udeleženk pri izgradnji, da bi tako zagotovili čimprejšnji vstop JE v obratovanje PROSLAVA V REZIJI »Naj bi njihova žrtev spodbudila narode k slogi, bratstini in ljubezni do svobode,« je med drugim zapisano v slovenskem jeziku na spomeniku padlim 36 slovenskim, i ta lija nskim. ruskim in nemškim pa rti zanom in drugim žrtvam fašizma na pokopališču v Osojanih v Reziji. Množičnega srečanja, ki je bi/o v soboto v Osojanih. se je udeležilo nekaj tisoč prebivalcev z italijanske in jugoslovanske strani meje ter poleg številnih nekda njih borcev in aktivistov 1 tudi ugledni predstavniki družben opoli ti čn ega žit lje nja obmejnih občin. POZORNOST BELI TEHNIKI Našo najstarejšo in največjo gospodarsko prireditev 49. jesenski mednarodni zagrebški velesejem, na katerem 6531 razstavljavcev iz 60 držav razstavlja 300.000. izdelkov, si je v nedeljo ogledalo veliko obiskovalcev. Najbolj zanimivi so bili prostori, kjer je razstavljeno blago za široko porabo. Posebno pozornost, zlasti še gospodarstvenikov iz tujine, pa so pritegnili izdelki 1531 organizacij združenega dela iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, ki so na polovici razstavnih površin prikazali novosti svojih proizvodnih programov. USPEŠNO BRIGA DIRS K O L ETO Letošnje leto bo eno najuspešnejših v zgodovini delovnih brigad, saj je le na 25 mladinskih zveznih delovnih akcijah sodelovalo skupaj 58.000 mladih iz vse Jugoslavije, da o republiških in lokalnih akcijah ne govorimo. Skupna vrednost del na delovnih akcijah zveznega značaja bo letos dosegla okoli 500 milijonov dinarjev, kar pomeni, da so akcije tudi gospodarsko rentabilne. Do volitev še dosti dela SKOFJA LOKA — Že od maja naprej posvečajo občinska in krajevne konference SZDL veliko pozornost pripravam na volitve v organe krajevnih skupnosti; v skupščine ali svete, ki jih bodo po novem sestavljali delegati delovnih ljudi in občanov iz krajevne skupnosti ter delegati iz organizacij združenega dela. družbenopolitičnih organizacij in društev z območja posamezne krajevne skupnosti. To zahtevno nalogo bo treba izpeljati do konca oktobra, vendar pa ocena priprav na volitve, ki so jo obravnavali v četrtek delegati v občinski konferenci SZDL Skorja Loka. ni najbolj spodbudna. (Ire predvsem za običajne težave pred volitvami kot je evidentiranje kandidatov, ki je sicer povsod opravljeno, vendar s precejšnjimi napori. Na zborih občanov je namreč ponavadi le peščica vedno istih obrazov, pravijo delegati. Najslabše je v krajevni skupnosti Škofja Loka. kjer živi prek 12.000 ljudi, vendar pa udeležba ni bila nič boljša kot na »vaških« zborih. Vzrok za to je treba iskati predvsem v nezanimanju občanov, celo komunistov, in prevelikem površinskem obsegu krajevne skupnosti. Po volitvah bo vsekakor treba resno začeti uresničevati načrte za razkosanje krajevne skupnosti. Zatika pa se tudi s sestavo novih statutov. Rok še ni zamujen, vendar je osnutke poslalo na pregled pristojni občinski komisiji do zdaj komaj polovico krajevnih skupnosti. Do volitev manjka le še slab mesec dni. V tem času bodo morali predstavniki krajevnih konferenc SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami tako v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela storiti vse. da bodo volitve in sam postopek pred njimi čim bolj uspešni, prav tako pa bo morala tej nalogi posvetiti vso pozornost tudi občinska konferenca SZDL s svojimi organi. Časa torej res ni veliko, saj bodo volitve v krajevnih skupnostih potekale od 1. do 8. oktobra, v organizacijah združenega dela. družbenopolitičnih organizacijah in društvih pa najkasneje do 15. oktobra. HI Tržič pred sindikalnim kongresom Podaljšana javna razprava Do 1. oktobra morajo vse sindikalne organizacije iz tržiške občine obravnavati predloge kongresnih dokurhentov — Tribune o zdravstvu, družbenem planiranju in stanovanjskem gospodarstvu — Razprave so se marsikje lotili preveč ozko Tržič — Predsedstvo občinskega SVeta Zveze sindikatov Tržič je v četrtek ocenilo dosedanjo javno razpravo o predlogih dokumentov kongresa slovenskih sindikatov. ('oprav so bili prvi pozivi k javni razpravi z napotili in gradivom posredovani že konec julija, organizirano pa je bilo tudi posvetovanje najodgovornejših za javno razpravo, je nalogo doslej uresničila le polovica osnovnih sindikalnih organizacij. Marsikje so bile razprave preveč formalne ali pripravljene v ozkem krogu, sicer pa so bili deležni največje pozornosti krepitev vloge temeljnih organizacij združenega dela. planiranje, delegatski sistem, delovanje interesnih skupnosti in delavske kontrole, kadrovska politika in reševanje problemov delavcev jz drugih republik in pokrajin ter nočno delo žensk, kar ie bilo še posebno izrazito v Bombažni predilnici in tkalnici Zaposleni v vzgoji in izobraževanju pa so še po- Brez programov ne bo denarja Tržič — Tržiška občinska skupščina je potrdila polletno poročilo izvršnega sveta o izvrševanju sredstev in skladov ohčinske sku|)ščine. med katerimi imajo najpomembnejšo vlogo sredstva za financiranje negospodarskih investicij in dnižhenih služb, sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, sredstva za' nacionalizirana gradbena zemljišča in sklad, v katerem se zbira denar samoprispevka občanov Skupščina je tako kot izvršni svet ocenila, da se zbira denar v redu. kar omogoča tudi načrtovano trošenje. Predvsem pa se je treba takoj povezati z JLA in se dogovoriti o sodelovanju vojakov pri gradnji ceste v Gozd. skupščinski oddelek /a gradbene in komunalne zadeve pa mora izdelati predračun izdelave glavnega projekta. Prav tako ne kaže več odlašati z naročilom projekt;« komunalne ureditve Seničnega in projekta arhitektonske za zida ve v Kovorju in na Brezjah. Za krajevne skupnosti pa je še posebno pomembno priporočilo, da morajo takoj predložiti programe, projekte in pogodbe, sicer ne bo mogoče koristiti denarja. Krajevne skupnosti se tega zavedajo, vendar menijo, da imajo pri sestavi programov in najrazličnejših pogodb precejšnje težave, saj ni ljudi, veščih tega posla. Zato priporočajo večje sodelovanje skupnosti s pristojnimi strokovnimi službami občinske skupščine -jk sebej opozarjali na problematiko zdravstvenega stanja otrok, letovanja, za kar kaže ustanoviti interesno skupnost, in sindikalne pravne pomoči, ki jo je treba organizirati tudi v Tržiču. Sindikalno predsedstvo je ocenilo, da dopustniški julij in deloma avgust ne moreta biti opravičilo za slabšo javno razpravo. Zato je treba javno razpravo pred sindikalnim kongresom podaljšati in vztrajati, da jo mora organizirati do 1. oktobra vsaka osnovna organizacija sindikata Ni dovolj sklicati le politični aktiv ali isindikalnokonferenco, temveč je treba najti načine, da bodo s kongresnimi dokumenti seznanjeni vsi delovni ljudje Novost tržiških priprav na sindikalni kongres so problemske konference oziroma tribune. Še pred 4. oktobrom, ko bo v Kranju regijsko posvetovanje, bodo v Tržiču pripravili posvetovanje o zdravstvu, na katerega bodo vabljeni vsi zdravniki, zastopniki osnovnih organizacij sindikata, člani predsedstva občinskega sveta, predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij in zdravstvene skupnosti. Posebni tribuni bosta namenjeni obravnavanju problematike družbenega planiranja in stanovanjskega gospodarstva, kjer sodelujejo pri pripravi gradiva vse družbenopolitične organizacije, še posebno pa sindikat in ZK. -1. Košniek ŠKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Škof ja Lt začela se je ob 7. uri. razpravljajo o osnutku odloka o sprei zazidalnega načrta Žin za območje centra, osnutku odloka o /azi nem načrtu Iskra Železniki in poročilo o osnutkih aneksov k upravnim sporazumom o temeljih planov SIS družbenih deiai za leto 1979 iti 1980, Daties ob 1:5. uri se bo sestala tudi komisija za samoupravi., občinske skupščine Škofja Loka. jutri oh Iti. uri pa statutarna kor Prva bo obravnavala in sprejela program dela komisije, druga pak obravnavala oslini ke statutov L. B Na četrtkovi seji predsedstva občinskega sveta Zveze dikatov Tržič so obravnavali predlog enotnega dogov o nagrajevanju voljenih in imenovanih funkcionarjev, ki h skupaj s sporazumom enotneje urejal to področje. Menili pa; da kaže enotneje urejevati tudi nagrajevanje delavcev strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnostih delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij. Na seji s obravnavali tudi predlog družbenega dogovora o racionalizam stanovanjske gradnje v SRS. Menili so, da je preveč načelen i: splošen in je zato nanj težko dajati predloge in dopolnitve. Zbori tržiške občinske skupščine so na zadnjem zasedan potrdili delovni program skupščine, zborov in drugih organe skupščine do konca letošnjega leta, soglašali pa so tudi s pn> gramom dela republiške skupščine in poročilom o delovanj: slovenskih delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ. Kmalu devet osnovnih organizacij ZSMS Škofja Loka - V krajevni skupnosti Škofja I.oka. v kateri živi že prek 12.00(1 prebivalcev, je tudi veliko mladih. Skoraj polovica. O tem. da je mladino na tako velikem in gosto naseljenem območju težko organizirati in povezati v enotni osnovni organizaciji ZSMS. je bilo že veliko govora. Tudi o tem. da mladi v prostem času nimajo kam. ('e niso vključeni v razna društva ali organizacije, jin ne preostane drugega kot ulica ali lokal, pa čeprav jim to ni po volti. Pri občinski konferenci ZSMS so zato že začeli uresničevati sklep o postopnem ustanavljanju novih, manjših osnovnih organizacij, ki bodo povezale mlade ljudi in jih usmerile v različne interesne dejavnosti. Tri imajo že. počasi pa iib bodo ustanovili še šest Bojazni, da ne bi v Škofji Loki našli primernih prostorčkov, ki bi se jih z malo denarja in prostovoljnim delom dalo urediti v prijetno delovno okolje mladine v novih osnovnih organizacijah, niti nimajo. Teže pa ho priti do mladinskega doma. ki si ga že dolgo želijo vsi mladi Škofjeločani. Koristno bi ga znali uporabiti za razne kulturne prireditve, družabna, morda celo športna in podobna srečanja. V kratkem se bo v njihovi organizaciji začel plesni tečaj. Prostor so dobili v telovadnici osnovne šole. seveda ne zastonj. Kaj pa mladinski plesi, ki so lahko čisto »normalna« družabna srečanja brez kakršnihkoli izgredov? Na gimnaziji, kjer ples sicer je park ral na leto. so za sodelovanje gluhi, drugega primernega prostora pa v Loki trenutno ni. A načrtom se mladi kljub temu ne odrečejo. Dogovarjajo se že o rekreacijskem plavanju v bazenu v Železnikih, ki bi bilo enkrat na teden po dve uri. in o tečaju za neplavalce. Stroške bi si razdelile vse osnovne organizacije ZSMS v Škofji Loki Blizu je tudi nogometni turnir, ki ga bodo pripravili iN),septembra, medtem ko bodo mladi iz osnovne organizacije Sorska cesta skupaj z-občin- Tržičani več za smetarino TR2IC - Po dolgotraj ni razpravi, ki je bila se posebno živahna na zasedanju zbora krajevnih skupnosti tržiške občinske skupščine, so delegati potrdili nove cene smetarine. Za meter stanovanjske površine bo po novem treba odšteti 0,50 dinarja, za kvadratni meter poslovnih prostorov ali skladišč 0,62 dinarja in za amortizacijo smetnjakov, za katere bo po novem skrbelo Komunalno podjetje Tržič, pa 5 par od kvadratnega metra. Predlagalci novih cen. Komunalno podjetje, samoupravna komunalna interesna skupnost in izvršni svet občinske skupščine ugotavljajo, da bo pri povprečni stanovanjski površini 60 kvadratnih metrov treba odšteti več za smetarino le 11,40 dinarjev. Nova tržiška sme-tarina bo na ravni republiškega povprečja, medtem ko je bila stara cena 31 par od kvadratnega metra stanovanjske površine in 44 par od kvadratnega metra poslovne površine med najnižjimi v republiki. Tudi nove cene smetarine bodo zadoščale le za enostavno reprodukcijo v smetarski službi, čeprav še posebno ona terja večja vlaganja. Občinska skupščina je ob potrjevanju novih cen za smetarino priporočila Komunalnemu podjetju, naj skuša pri izračunu smetarine upoštevati tudi število oseb v določenem stanovanju in ne le število kvadratnih metrov. Prav tako je naloga izvršnega sveta stalna skrb za zboljsevanje komunalne službe v tržiški občini. Jk Jubilej tržiških alpinistov Tržič - Alpinistični odsek Planinskega društva Tržič slavi 40. obletnico delovanja, hkrati pa poteka letos tudi 30 let od začetka gradnje bivaka pod Storžičetn V soboto. 2'{. septembra, bo v Domu pod Stor-žičem srečanje graditeljev bivaka, alpinistov in gorskih reševalcev na slednji dan pa bo skupni vzpon do bivaka pod vrhom Storžiča -jk sko konferenco ZSMS in oddelk* za narodno obrambo že 2f>. septffl bra organizirali obisk vojakov \ I mači kasarni, združen s kultu" zabavnim programom. Še bi lahko naštevali in od, načrte mladih Škof jeločano vendar je ta hip. kot že rečen hova najpomembnejša naloga -veda poleg priprav na 10. konsr ZSMS In vključevanja v voli: skupščine krajevne skupnosti — p* stopim ustanavljanje novih osno« nih organizacij ZSMS in jsj^r prostora za mladinski doni. Z dor voljo in ob pomoči drugih družlv' političnih organizacij jim ga bo \-jetno uspelo dobiti, sicer pa se bo morali zadovoljiti s (precej mai šim) prostorom v novem družbe-r centru. Nanj pa bodo čakali vsa i3 par let. ^ j V spomin Požgani Radovni h 'r -sok pb prr 20. septembra 1944 je gorela «i- lina Radovne. fašistična zver do tal požgala, upepelila pos],-živino, umorila srca trdnih r renjskih kmetov, žena. op mladenk in mladeničev. ki rojenih. V lepem jesenskem vu. kot ho morda jutrišnji, s rdeče ozarila Mežakla in dvignil smrtonosni dim in men. ki je za vedno zbrisal jazno vasico z zemljepisne Radovna je ostala sama. spokojna, skromna s sponu požgane domačije. Le sem in zagori majhna svečka v podn ruševin, le sem in tja zavihra P stava na zidu. Proslave so redfr brez gromkih govornikov, godb* ni. čeprav bi najbrž morala vOh* ti največja rdeča zastava in se < sati zanosni recitatorski »Jm v dolino Krme. Kristalno čista Radovna min*' šumi in si tiho poje. spominus -gozdovi, v očeh zaskeli samoti** ga popotnika, ki Radovno še dr nes doživlja. Iz Radovne sme sli mi vsi. veseli in zadovolir bogatejši tudi po spoznanju N-jutrišnji jesenski dan napi je dr rovala Radovna. ki je sama morila za t tet i ves svoj rod in vse s\v* potomstvo, ves svoj ponos u vest. ki jo je imela v svojih top ' človeških nedrih. Nič več. Radovna. ne gara*' po poljih in ne vlačimo tei* košev. nič več ne jemo |e in kislega mleka, vsak dan |„,1 j pražnje oblečeni kot sle tvoj semanji dan. Dana&nje štvo je vrisk in pesem. naia Iv nja in stremljenja na jasni naša zavest pokončna. Ko si krvavela, jokala jn fc> čala ter nazadnje vsa partizanki umrla, si si postavila taksen < menik. ki ga ne zmore oh|,Kovar nobena kiparjeva roka. Spon , v srcih hud'- ki so te doživel, srečo v ljudeh, ki gradijo na n< i„ zate.. Darinka Seot Torek, 19. septembra 1978 3. stran O LAS Odločno na pot dogovora in sporazuma Čeprav je naša samoupravna družbena preobrazba dosegla pomembne uspehe, so še redno področja in problemi, kjer se le s počasnimi koraki uresničujejo sklepi kongresa Zveze komunistov - Komunisti morajo biti prisotni povsod in pri sluhniti vsakdanjim težavam delovnih ljudi m občanov soji vseh problemov, ludi na področju družbene samozaščito ter povsod tam in pri vseh tistih vprašanjih, kjer so še slabosti in nepravilnosti. Sklepi kongresa in zakon o združenem delu pa sta vodilo in napotilo, temelj, na katerem bo treba hitreje do resnične družbenoekonomske preobrazbe. I). Seilej BRDO PRI KRANJU - Predsedstvo CK ZKS in medobčinski svet Zveze komunistov za (Gorenjsko sta pripravila tridnevni seminar za sekretarje komitejev občinskih konferenc ZK ter sekretarjev medobčinskih svetov ZK za ljubljansko in gorenjsko območje. Sodelovali so tudi predsedniki skupščin občin Ljubljane in Gorenjske, na seminarju pa so se na osnovi izkušenj politične aktivnosti pogovarjali o nadaljnjem uresničevanju kongresnih sklepov, o konkretnih akcijah in nalogah komunistov. Predsednik CK ZKS France ^opit je poudaril, da morajo biti komunisti bol »ktivni pri razreševanju vprat.. i.j v temeljnih Organizacijah združenega dela in *i prizadevati, da se z uvajanjem •nodernejše tehnologije, s smotrnim zaposlovanjem, z realnim Planiranjem, z integracijami, z boljšo organizacijo dela poveča produktivnost in ustvarja večji dohodek. Nemalokrat ostaja Prav delavec, ki je nosilec planiranja, v ozadju, za zdrave ideje ni posluha, vse preveč pa je zapiranje v ozke občinske meje. Nemalo je integracij, ki so zgolj Oa papirju in ne slonijo na dohodkovni povezanosti, temeljne organizacije se s skupnimi službami, kjer se večkrat odloča o vsem. spreminjajo v nove delovne organizacije. Nagrajevanje je *ogo in ne sloni na delavčevi Ospeftnosti. šolamo pa kadre, ki jil> imamo dovolj. V državni upravi se bohoti birokracija. Ojeno obnašanje pa upravičeno Jezi občane, saj je še kako res. da J* - na primer - pot do gradnje Jn dovoljenj nerazumljivo dolga '»t počasna. Komunisti bi morali v*e te probleme spremljati in od-'ocno ter odgovorno ukrepati. Na seminarju so obravnavali v*c področij in se pogovarjali n načinu dela in učinkoviti organiziranosti Zveze komunistov, ^a resnično preobrazbo samoupravnih odnosov je potrebno peniti temeljne probleme. Slabi dohodkovni odnosi so velika I*vira. organizacije z izgubo nai h» dokončno že ocenile smotrnost svoje proizvodnje, novi Vdnjeročni P'«"' Pa "•or*J° b,tl boljši in koristnejši. Slovensko gospodarstvo naj bi z odpravljanjem vseh notranjih proble mov in stisk. / doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu našlo svoje pomembno mesto tudi na tujem tržišču. • Komunisti rešujejo probleme in interese v povezovanju s širšimi interesi skupnosti, pojavljajo pa se slabosti, ko se delegati še vedno ne pogovarjajo s svojo bazo in svojo delegacijo. Delegat mora biti sposoben razumeti širši interes in se znati prilagoditi iskanju skupnih rešitev. Skupščine interesnih skupnosti so mesto dogovarjanja, prav tako tudi občinski zbori, ki morajo odločneje postavljati na dnevni red najbolj aktualna vprašanja. Zbori združenega dela naj hi bili aktivnejši pri obravnavanju skupnega planiranja in vseh pravih problemov, ki se pojavljajo Vsi sklepi in dogovori p« so le potiskan papir, če se ne uresničujejo. Preveč formalnosti, ozkosti in počasnosti je tudi na področju izobraževanja, usmerjenega izobraževanja in je nujno potrebno hitreje uskladiti potrebe združenega dela ter se zavzeti za pravo vsebinsko kvaliteto usmerjenega izobraževanja. Dosegli smo velike uspehe na področju šolstva, saj smo obnovili dve tretjini šolskega prostora, ni pa pravih odnosov, še vedno prihajajo iz šol le strokovnjaki, ne pa tudi samoupravljavci. Zakon, ki se pripravlja, bo usklajen s kongresnimi stališči, potrebno pa bo oceniti usmeritev delav-t-kih univerz, ki daiaio prednost administrativnim poklicem, medtem ko slovenskemu gospodarstvu hudo primanjkuje delavcev strokovnih poklicev. ()b prizadevanjih za nove družbenoekonomske odnose pa ie izrednega pomena učinkovitost Zveze komunistov, njena organiziranost in njena pozornost do izobraževanja komunistov. \ sleherni osnovni organizaciii ZK naj ne bi zanemariali ideinnpo-litičnega izobraŽevanja, z večjo kritičnostjo naj bi tudi vodili kadrovsko politiko in Izbirali le tiste komuniste, ki so se že izkazali z odgovornim in poštenim delom- Komunisti naj bi aktivno sodelovali pri obravnavi in pre- Rekli so •lože Kavčič. sokrotat komiteja občinske konference ZKS Kranj, je L1* tvori I . . p,.,-., umi oi gani/n ano-ii ZVe/i komu nislov I'onda lil da -. mora ZK oitNUiiziiaii" \ kl m. u ' pii/a (hvalili da -i h..d., spoštovala določila zakona o zdi uzetu n ,l. i-hk« <>^ii'.\in i .i j»j m i/,ii 11, ki i..i *o m- akcijsko inu. mk"\ iti V h lit u m -.. \ /.iilni« 'i .i»i.,i, m ustanovili povili ..-m.v nih organizam/K \ /
  • i/.-n« u delu •>l m > \ ki .i;. viVih -kunu, -i iji K i'ii. im u-1. - • oj i.iiu • o .o... pri »i m > s" o■bti'ikih mi'.uii/.u n / ..i L.il.i '.n l|. i! Ii . tu kai« lih klan vod -is.i; lio.Mdl Si |». -t-lilni pa -i ii tiei. . pil /;n ie\ .i I i d.i m bi.i!.. |.,i<|> . K • .kieplli •n.iiil-i •. i::. 1111 / . ii 11« \ K mu m -. i udi 11 ko i i (i ii i si v d pi eolgn II l. 11 .t I i k>a|e\i>. -kil|i in >-i i i.- deli >v m ih < n t1 m i; . i' \a jp< >tu(11,1.m i-.' u.ili.i;.i :. il.i V V «eh »"-I"-\inli i.i ; .i|tl/.|. : l.ili Ii i i tel m ib i -. ,i i, i .ti 11 i dira v na v a i« ■ sledil iii i ii m t u . >•: i i li ,i /.i 1111 i e i -1 lazvio 111 ' i ' I i 11. m I .umu -k ll i imI Bolniški list Gorenjcev *fl*o kot ostali Slovenci tudi (,orenjvi največ Umiramo zaradi oholem srca m milja nd«tshh ''bobni in zaradi nesreč - Odrasli kot tudi otro ci pa so na/reč bolni na dihalih 5 prve popočilniške seje -kup si'i' zdravstvenih skupnosti gorenj-i h občin je regionalni zdravstveni «, v' pripravil osnovne ugotovitve Nravstvenem stanju prebivalstva Gorenjskem, kar pa je le del V ,'^'žneisegfi statističnega gradiva, *, ^ čaka na objavo in ki nai bi ~%»cočj|„ podrobnejše proučevanje »\^avstvene problematike na I Jo O iskem. t^\u splošno gledano lahko i/ teh «y*1atkov zaključimo, da sin«, bo-oItyri kar dobrega zdravja, kadar pa h>0|evamo in umiramo, so to bole/ tj< ki pestijo lud. ostale Slove...«' T ena o ugodnem zdravstvenem sla j prebivalstva pa temelji se po •k>i na nizki umrljivosti dojenčkov V'niži. med vsemi regijami in nizki .'.'-.-m umrli.vosi.. prav lako nižu republiškega povprečja Srce nam omagu.M r'asi. ko je sušica na gosto I"'1 liieii bjudmi " ^ "'' ' ' „j|j Sodoben čas n- naložil tigri (,iiii-ii i * en. drugačni zdravstven*' legols' inotleina medicinska zna iio-i p-' boli km kd,u kob lahko določa pravo bolezen ki jo ie treba vpisati v mrliški lisi ( eprav zadnjih dvajset Iii CJorenici umirajo pred v-.eni zaradi bole/ni srca in ožilja, -.ledila pa rak III poškodbe, pa statistika umrljivosti zgoVoilKi kaži da v zandiih dveh desetletjih za rakom |H,ll obolevamo kot za drugima prav tako pogostima -mrl nuna bole/in ma. Močan porabi um. I uv ost i zaradi raka si predvsem i -azlagamo / Itolj šimi nio/nostiiii rtingimslieirania Statistika pač zdaj vestim beleži diagnozo bolezni, ki pH recimo Se pred i'«' lefi ni bila vedno ugotovli«' na in zdnivlieiia Marsikaleio »od poved srca« ali »onemoglost« In da simzitali kut i.ikavii obolenje 1'i.iv Isktl kot |eIj| IP.V: ie tudi v lanskem letu na vidu umrljivosti bolezen sliii tli ožilia Takšna slika iiinil il\o-l i ni pt.iv nič tlrilgačna kot \ .c|>llbllkl velim pil. fl.l so takšne m,,|i vse diui!« jfVl.flo*N*' ^-lalislikt Slibi vplivi dobri-t.'.'« živ I ni: i.i kol S«) liZM'lia tn-.ik I iv in . -1 eJINIH te /ivt u 11 I,', I li.'l .1.1 \ iii- - i .|ell I Mli.i -i< načeli tudi >n in ožilie gorenjskega plebivaUlva Zalo m »lileme. kam ie Ireba u-ineiiati preventivno zdrav stveoovarstvo m kako vzgajati inh« dino ila ne bo na piaiMi zrelili let ž« srčni bolnik Aktivno ukvai ..in k n vpoiiitin. zdrav način ži\lieni;i. k H mol -odi nuli pi.iviln.i pnhrana /nanji i. škodliivosti kaienin >o zelo jasni i lili prev enliv Mih priz.i devaiii posebne skrbi pa p**vzr«čnjo llllll sinillie poškodbe, le ti- »i i Il.i tretiem mestu po vzroku umrljivosti \ goreti jski ivuiii Umrljivost dojenčkov Kdeh od pomemn.iili pokazaleliev zdrav-I veiieua standarda lire-; bivalsiva je linirijivosl doieučkov Slovenija ima kot vemo med vsemi republikami najnižjo umrl novost InnfVtšja H' v Makedoniji! in sicei Pl.l promile (ioit-ntsk;i retrita p;i se sploh lahko pohvali i nizko iimrlfi vodilo dojenčkov ki od nekflaj velja kol zgovoren dokaz živlienjskega -l;ind;iid.i okolja v kaleiem tloieli ček rasle. 1'ml'ljivosl j«' bila lani IliŽJH ud M"prečne v republiki, v l.-ln IP7."> pa iilo ii,i|.ii/i;i iimiI vsemi regijami < I ! s pK'inilei To pa s,, -tev ilki - k i 11 • -1' l IM I se lahko pl llliei lihih tudi / deželami na pl Uin i - M eii-ko ki -o ll-|iele l.t/ViM li.tl v i-11 ., 11 r •• i i o t .m« la i d nosov delegatskega sistema m rnzvoiu združenega dela Po-Uieiiibti.i V praš;iui«' so tudi pre- iisuteiiiev nekaterih organizacij združenega' dela. utrditev dele u.n-kili odnosov Zveza komuni -tov p.t -e mora bolje kot do /da i or«aniziiai i med mliidimi kmetij -kinu in "i/v .li.tl« i Frane Kobentar. sekretar komiteja občinske konferenc«' ZKS »Jesenice, se je zavzel za odtii.v ..i m i-< delo komunistov \ oigatiiz.ti ii.ili zdi užein-ua del.i in drOgib -k iipii.ist ih. k i« -1 si, ..ii.iisi kič -i ii <-umi.i i i plane razvoja po v i -m.. Ii 111,. m -i. zdai rezultati dok.u i.i/lnin Problemi mi ludi / t.i/iliob||«iuiii planiran s* in. s šibkimi dohodkov u 11111 poveza- VJIIlil. l-.,|i|-.l obll|i;i podlllCI. kl so t«- -111 • |iovezan,i / Zelezaiim. pa bi -i ii...i.iI.i |Mii-k.m skupno in «I • 11 .i ... isu poj i;i/\o|,i Vse organi/'.■• ii« lipato -amotipiav m lk ll pili l-i l .. I lil' U'. ki M|s,, usklajen i dnini ib /nkoiia Te i i m -1 in«- m l.i.u/.n in -e zapiralo v ia-lin "kvin- kii-|ii -e aparat v., diliiib lini im -i nolten.i organi /ai iia .ib i izi m l.i d«l.i pi tu uskladila svojega pravilnika z. zakonom o delovnih razmerjih. Komunisti s«- bodo morali v prihodnje resneje in bolj zavzeto ukvarjati / vsemi vprašanji, ki so ovira za nada I in u razvoj V premislek Za plotom Plot u plot in dobro vemo. kaj v praksi pomeni. Ograjuj«-moje od tvojega in v najboljšem primeru s«» na ta plrtt lahko nasionis ne da j pa. da hi čez plot k sosi-du mulce glasneje kihnii. S tem lastništvom smo šli vedno takti daleč; da so zaradi plotov spisani debeli sodniški spisi, prelitega ničkoliko notarskega črnila, izrečena poplava takih in drugačnih besed, preklicev — skratka, sam jok in stok. Saj i«- navsezadnje kar človeško, da branimo svoj«' in ne dovolimo, d« bi se nam d«dala škoda. IMal««' manj spr«'jemljivo i«-, da smo ob plotovih v«>čkrat nečimurni. zagledani sami vase, sitni, nagajivi, zlobni. S«- mani sprejemljive pa je. da si delamo plotov« tam in t«'dai. ko jih nikakor n«> bi smeli. k«i gr«- /\\ našo osebno in družbeno korist Posebnim« nevidnim, a hudo občutIiivim plotovom se pravi kikalizem. Lokalni patriotizem, lokalna pripadnost ie dobra in koristna zad«>va vse d«> tedaj, ko postane škodljiva. Lepo in prav i«». <•<• smo zaverovani v svoj kraj. v svojo delovno organizacijo. ('•«' rešuj«-mo svoje probleme. č<- smo s srcem za lokalni napredek, naravnost nedopustno in nerazumljivo pa i«', če nočemo preskočiti krajevnega ali občinskega plotu tedaj, ko gre za splošno dobro vseh in vsakogar posebej. Niso tako redki primeri. k«» krajevna skupnost — denimo — d«da rento, ki vodi tudi p«> sosednji kraj«vni skupnosti, ki pa sodi v drugo občinsko skupštino. Cest«) bi seveda prav vso radi obnovili ali asfaltirali, sosednji krajevni skupnosti iz različnih občin pa se /a nič na svetu n«« bosta skupno pogovarjali. Cesta je obnOvljena n« pot. problem gr*' »na raven« občinskih skupščin, kjer s«- o njem pogovarja in razgovarja do onemoglosti, občinsk«- skupščin«- se potem med seb«»j «>ogovariajo. žal tudi na »vi in mi* in »naš«- in vaš«-«, tako. kot da bi šlo za meddržavne odnose Seved« niso I«- krajevni- skupnosti šolski primeri lokalizma v slabem popunu besede, Domala na vsakem koraku bi jih našli. Kaj so občinski plotovi tako zrasli, da so nepremagljiva ovira, gradi pa uh naša miselnost, da i«' naša čina naša občina, ki nikomur ni dolžna pomagati, nikogar upošt«'vati. kiti sele. da bi sodelovala in usklajevala Interese, ki so skupnega značaja in skupnega pom«>na. Ta škoda pa je ncprcccntjiva in izredno visoka saj ruši in zavira napredek, slabša odn«»si- in počutje delov ni h ljudi in občanov. Saj vsi vemo. kai hočemo, saj si vsi želimo vs«»stransko boljšega jutrišnjega «ln«-. Zato pof-asi podiraimo te plotov««, za-gh-inio s«- v širš«- obzorje, bodimo strpnejši in razumnejši. Zdaj smo večkrat kot ne še trdno za plotom, za plainkami. ni pa treba nobenega slovarja ali obrazložitvi-, da bi pogruntali. kaj zaplan-karstvo pomeni. I) Sedet Zakaj k zdravniku? Hole/. n-k.i »lika prebivalstva ni na (ioreiijskejn nu" drugačna k«»i v Slo veni ii (••ui-njci. odrasli kot i udi šolski in predšolski otroci nai boli obolevalo na dihalih Okoli po-|..vi(.t v -e i.bolelo-i. predšolskih otrok >.d|..ide na l>o|e/ui dihal, slede bolezni /ivčiMfii -liavil n,i pelem mestu ~. ko je bil poprečni (Mlsloiek bolniških dni nainiž.ji: nato pa se odstotek neprestano »Iviga. %Pri leni ie treba pov«*dali. tla sem pwiod|iiski dopust ni všlet. Sev«-d.i (i.i bi bilo povsem napačno zakitio iti tla snio začeli po letu IJMiT. in n po gospotlarski reformi, veliko Moli obolevati sploh ne. Z razvijanjem zdravst vene službe, s pi i-i opno-t |.< tlispanzerji-v in ambul.i.ti -e nujno veča tudi število pregledanih, s lem pa ludi število odkritih ništicu i Z dostopnostjo in razširjenostjo zdravstvene mreže s«* viša tudi število zdravstvenih uslug: pojem resnične potreb«- pil zdravstveni uslugi pa postaja vse bolj »širok« Sieer pa so med vzroki za izostanke od tlela na pTvem mestu poškodbe in to izven dela. Zaradi poškodb je izgubljena dobra pelina dni. Zaposleni nadalje obolevajo zaradi b«»-lezni kosti m gibal in za boleznimi j dihal Zaradi teh I teh oboleva n j \v izbuljena na Coienjskeni polovica bolniških dni. Tudi podatki za letošnje prvo polletje gletle obolevnosti zaposlenih ne pu-kiniajo /( nakailetne »tradicije« naraščali ja islsloka. zalo brez tlvo-o tako |ioinembnem p.oblemtl. •d katerega je odvisna piodukliv lios'1 tlela in posledično tudi i/guba nar«»diie: . d,,|...dka. čaka upoiab-lilke k«,' ; / v a i;i d e /d r. i v s 1 \ enega varstva Lako n.-, (;,>i. n i-kem kol ! udi dur.-1. - ■ i - >,-i - i - i-1 t in,- 4. stran Torek, 19. septembra Najboljši je Alples Izredno dobri gospodarski rezultati gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva — Z izgubo le tovarna celuloze Medvode — Proizvodnja in prodaja domala brez motenj Bled — Gozdne in lesne delovne organizacije Gorenjske, ki so združene v gozdno in lesno gospodarstvi) Gorenjske GLG. so v prvih šestih mesecih zabeležile izredno dobre poslovne uspehe. Se boljši rezultat deloma zmanjšuje edinole manj prodane hlodovine Gozdnega gospoda r-stva Kranj in slabši poslovni uspeh tovarne celuloze Medvode. Pod vplivom ugodnih pogojev na tržišču sta proizvodnja in prodaja v lesni industriji potekali domala brez motenj. V gozdarstvu pa je vpliv pozne zime uspelo premagati delavcem pri GG Bled. ne pa tudi pri GG Kranj. Tudi tovarna' celuloze Medvode je sicer uspela svojo proizvodnjo nekoliko stabilizirati, nastali pa m negativni finančni učinki prodaje zaradi manj donosnih vrst papirja, podražitve repromaterialov iz uvoza ter tudi izvoz papirja pod izredno neugodnimi pogoji. Presežki lesne industrije so nadpovprečno ugodni, saj je povečala dohodek kar za 7.'1 odstotkov. Kes je. da so ti nadpovprečni dohodki doseženi tudi zaradi nižjih izhodiščnih osnov lesne industrije iz prvega polletja lani. Zaposlili so nekaj več delavcev, vr.idar vzporedno z večjo proizvodnjo in z. večjim obsegom Idagovnega prometa preko trgovske mreže znotraj delovnih organizacij. Nad gorenjskim povprečjem doseženo povečanje osebnih dohodkov je pri lesni industriji bilo pokrito z doseženo ekonomsko produktivnost jo dela. Primerjalni kazalci poslovnih dosežkov na zaposlenega delavca so zelo ugodni, še posebno v primerjavi z. enakim lanskim obdobjem. Primerjalna analiza pa odkriva raznolikosti med delovnimi organizacijami lesne industrije, ki se vsaka po svoje trudi za boljši poslovni uspeh. Plan čistega dohodka je visoko presegel Alples Železniki (za 49 odstotkov) - in tudi ZLIT Tržič Malo manj so bili uspešni pri GG Bled.ki juh povečani količini prodanih gozdnih zmogljivosti. Planirani obseg čistega dohodka pa se je pri Tovarni celuloze Medvode sprevrgel v poslovno izgubo, ki ji med drugim hudo primanjkuje sredstev za odplačilo dolgoročnih kreditov, sunkovito pa se je podražila tudi osnovna surovine — celulozni les v obdobju, ko naj bi sezonske zaloge tega lesa i ****** PLINSKO OMREŽJE SE ŠIRI - Plinovodno omrežje na Gorenjskem se širi. Njegovi kraki segajo ie proti Jesenicam, kjer zahtevna gradnja seka in preči številne vzpetine in se bliža Železarni, stroji pa »o zo-grizli tudi mimo Iskre na Laborah proti Škofji Loki (na fotografiji), sar časa za zgraditev slovenskega plinskega omretja ni več na pretek. — (jk) — Foto: J. Zaplotnik Zelo uspešno prvo polletje posebej uspešno, saj ie bilo blaga izvoženega za več kol 28 milijonov dolarjev ali kar ">"» odstotkov letnega plana izvoza Temu primeren ie tudi presežek čistega dohodka od kale rega so v celoti odvisni osebni dohodki slehernega delavca, pa tudi družinski proračuni večine družin In če že govorimo o osebnih dohod kili moramo povedati, da so le ti bih za 2'A odstotkov višji od (H) v lan skem prvem polletju lei so znašali poprečno ."> 71 I dinarjev neto na mesec. V Iskri Klekt rotnehaniki s«, pi e pričani, da bodo njihovi poslovni rezultati \ drugi polovici leta se boljši lei gospoda i len ie še skrbneie Kranj — Ta naša največja delovna organizacija na Gorenjskem, v kateri združuje svoje delo preko |0 tisoč delavcev v dvajsetih TOZI). se lahko pohvali z dobrimi rezultati poslovanja v prvi polovici letošnjega leta. Tako je Iskra Klektromehanika presegla plan proizvodnje za prodajo na domačem in inozemskih trgih za 4 odstotke, čeprav štiri TOZI) niso v celoti izpolnile svojih polletnih planskih zadolžitev. Ta uspeh je toliko večji, ker je bil plan proizvodnje presežen ob nižjem številu delavcev, kot je predvideval načrt zaposlovanja v tem obdobju Dolgoletna aktivna izvozna usmeritev Iskri vsako leto sproti prinaša nove uspehe. Lefošivje prvo polletje je Se bistveno naraščale. Le v okviru Aera Pelje bodo položaj lahko izboljšali, gozdarske organizacije Gorenjske pa bodo morale izpolniti obveznosti za dobavo določenih količin celuloznega lesa. Gorenjske delovne organizacije pa so v prvem polletju za 1,5 odstotkov manj izvozile kot v enakem lanskem obdobju. Manj so izvažali predvsem LIO Gradiš Škofja Loka in znatno manj Jelovica in ZLIT Tržič, medtem ko so povečali izvoz, v Alplesu Železniki in V Celulozi Medvode. Prav v teh delovnih organizacijah pa so tudi precej uvozili, kar je znatno vplivalo na porast skupnega uvoza v doseženem izvozu. I). Sede j Še vedno pomanjkljivosti ŠKOFJA LOKA - V noči od 11. na 12. september je inšpek-' cijska služba Občinske požarne skupnosti Škofja Loka izvedla kontrolo v delovnih organizacijah. Namen nočnega obhoda je bil ugotoviti stanje na področju požarne varnosti. Opazili so enake pomanjkljivosti kot pri prvi akciji v lanskem decembru (komentar je bil objavljen tudi v Glasu), le v nekaterih kolektivih se ie stanje izboljšalo. Glavno nevarnost še vedno predstavljajo neurejena delovna mesta — vnetljive, tekočine, mastne krpe. odpadni papir in električni kuhalniki niso na varnih mestih — kajenje v eksplozijsko nevarnih prostorih, založe nost gasilskih aparatov. neoddaianje ključev vozil po končani vožnji vratarju . . . Izvedli so tudi testiranj«1 vratarjev oz. čuvajev, ki je pokazalo, da veliko boljše rezultate dosegajo varnostniki specializiran«- organizacij«* Varnost kot pa Vratarji-čuvaji posameznih delovnih organizacij. ) odstotkov, s pokličite šolo .m odstotkov s štiriletno srednjo šolo 12 <>7 odstotkov. Vrednosl tega podatka bi lahko potnhli s primerjavo do.seženih akonomskih rezultatov, ki bi motali \ dinamiki visoko presegati novo zaposlovanje. Za nekatere dejavnosti, ki jih pusebej omenjamo, je nos o zaposlovanje značilno prav v prvi polovici l«'la. ko se pričnejo .sezonska dela (gradbeništvo, gostinstvo in turizem!, medtem ko drug«- dejavnosti, na kater«' sezona nima posebnega vpliva, med leloin razmeroma konstantno odpirajo nova d«'la v skladu s tekočini poslovanjem. Joži Puhar dipl. soc JESENICE - V teh dneh so delavci GIP Gradiš, temeljne organizac Jesenice dokončali gradbena dela druge faze na poslovni zgro. Ljubljanske banke, enote Jesenice. V začetku letošnjega, leta $e kolektiv banke preselil v nove prostore poleg stare stavbe, ki ar potem podrli in zgradili novo. Zdaj bo predstavljala zaključno ce. sodobno urejene in opremljene zgradbe in bo omgočala nemoteno: slo vanje banke. V novo zgrajenih prostorih bodo namestili opreme računalništvo, velika soba pa bo namenjena za opravljanje kiuv vodskih poslov. — Foto: J. Rabič Uskladiti gospodarski razve in požarno varnost Na posvetu o požarnem varstvu v občini Škc; Loka predlagali spremembo prispevne stopnj( Gasilska oprema predvsem za industrijska srt šča — Težave z dimnikarsko službo Škofja Loka - Hit<-r gospodarski razvoj prinaša poleg pozitivnih stvari tudi mnogo nevarnosti, predvsem na področju požarnega varstva. Zato je nujno usklajevan i<-znanstvenega in tehničnega napredka, ki terja uporabo velikih količin eksplozivnih, strupenih in drugih nevarnih snovi, in požaru o-preventivnih ukrepov, so ugotovili na nedavnem posvetu o požarni varnosti v škofjeloSki občini, ki sta ga sklicala požarna skupnost in gasilska zveza Srž posveta ie bil predlog spremembe prispevne stopnje za požarno varnost v škofjeloški občini od 0.08 odstotka bruto osebnih dohodkov (ta stopnja je med najnižjimi v Sloveniji) na O.IMI odstotka, kakršno je tudi republiško povprečje. Povišana stopnja bi omogočila skokov itejši razvoj požarne varnosti in dvig požarne kulture. Gasilska zveza Škofia boka združuje 20 teritorialnih in o industrijskih gasilskih društev, ki so razdeljena v 1 industrijska središča: Skofia Loka. Trata. Železniki in Žiri. za teže dostopna in bolj oddaljena območja pa so ustanovi1, še 21 gasilskih trojk. Kot so ugotovili na posvetu je opremljenost društev z motornimi črpalkami, avtomobili in cevmi zadovoljiva, slabše pa so na boj z ognjenimi zublji pripravljeni v industrijskih središčih, kjer so požari obsežnejši in zahtevajo posebno gasilsko opiento. V skladi) K srednjeročnim planom bi vsa štiri središča morala imeti že (V kar je 6 manj kot v letu 197H iv na škoda pa je bila lani po, manjša kot leto poprej. V Ieti>-' prvih šestih mesecih so ys II požarov, od tega štiri v delt organizacijah — v Iskri Rh v Termiki. LTH in v Gorenjsfc dilnici. v zasebnem sektorju p* bili trije dimniški požari : »kategorije« ma loma rn ost previdnost. Ta botruje tudi • -požarov v delovnih organu* Problem ostaja še naprej tokarska služba, ki jo za škot* občino opravljata Oimnikarsk jetje Kranj, v Zireh in delu P ske doline pa zasebni mojstf Padovec. Težave se vleče: leta 1970. krivca pa kaže M kranjskem podjetju, ki mal in neredno čisti kurilne Številni sestanki zaenkrat * rodili sadov, čeprav I)mM podjetje že opravlja strokov gled stanja kurilnih in prezrl nih naprav ter dimnikov. CZaploir Alples Industrija pohištva Železniki 64228 Železniki objavlja na podlagi 10. člena samoupravnega spo 0 medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu sklepa odbora za kadre naslednja dela m naloge v no* zgrajenem centru v Bistrici pri Tržiču I. poslovodska opravila prodajalne Pogoji za zasedbo: trgovski poslovodja. 2 leti delovnih izkušenj srednjega nivoji opravilih trgovske strok«-, iniciativnost, samostojnost m srn**1 komuniciranje z ljudmi II. prodajanje pohištva (dve delovni mesti) Pogoji za zasedbo: KV prodajale«. 1 leto delovnih izkušenj na opravilih pri pro* pohištva Zh navedena opravilu in na U »geje predvideno poskusno«*« 1 )«'lo j«, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave s potrebnimi *oka*ih)* treba Poslat 15 dneh po objavi delovnega^,m!fl"/zn^j Ka .A,p* industrija pohištva Železniki, 64228 Železniki, Kadrov* socialni oddelek.___________--,___ •/\ im/« o Teštmsti pristopa k slikarski I varim pa tudi o znanju, ki si ga ie slikar 1 lastnim trudom pridobil. Poznava "kompozicijskih načel in zakoni '"-ti uporabe barve so podlaga liuli dragim razstavljenim grafikam, ki -«■ si'>i islmikaio od konkretnih del m l*V"asi vodijo \ aJ»st rakciio... Tc h ka vi-ndai ''U-inn-to povedano: njegova gralika '••tieln na upodabl ian iu preohliko silili predmetov prav čisto vsnkda 'Hi- ial,e (iralika v pravem pomenu "-'•de mu kot izrazna tehnika -duži *k- zadnia leta Začel |e pa kol veh »«i tiienui iiodobnib: - porln-lou Medaljerstvo na Poljskem Kranj - V prostorih (b»r«-iii' dah>vei Pisal in pošiljal jih ie tedaj in jih š«. danes v Mladino Na razstavi v Iskri na Laborah se je predstavil prvi. to zvrstjo. Po njegovih h(-i il, .-• b«'« prelomim a v ust vartanii. <|nže. .• otaškega roka. ko se je v Beogradu spoznal z akademskim »h kar jem Vladimirjem Tomičen Pred dvema letoma je "i nz-l a \ I ja I \ tovarni I isra \ Sevnici, v galeriii \ Ribnici, v Zagrebu \ klubu Pliva konec lanskega leta pa v avti -kun ščine občim* Kram »edem vr.il ik iz tistega obdobia Sledila n- razstava v. |>kn na I aborah iinctinvuna I razstava likovne -kupine (iorehi -ke Za enega v ei nh uspehov vel in šteti prvo ntlgrado na mileča m \ I I.i dine /a porini KI visa Tre-leva .'.da i pa pripravila sainosti -tavo za ka tet o men i da b« pravdno usmeritev in ov n n-gov ega iskan in |/nioi|eva naivei ia zeha ie -likal. ustvarjati Pngoi«* za ip ima saj -«• mu sostatio'v al. i v bloku na PlapllU dovolili, da ie prosim \ kleti ki H -n ei nnineiiieii skupnim d< jav ■»*"• siim. preuredil v pnieim delovno okolje l'o drilgl -tram pa t-a boli -t \edno nekakšna zadržanost do ni< iiove uinei iio-l i -a i neinalokrai -e/i niegovo iistvariant«' le do meta »po znavalskih krogfiv« Khub temu pa optimistično ghsla v pi ilunliin- i in pravi: »Barvi poznani platno plat mu pozna sloialo. stojalo po/na mene. iaz pa na ta način spoznavali sebe <■ Alek-andei I ar >||i«i ia pol tri 11 • I ta v io Vojna zvezd Tudi pri nas zdaj falika i ulini" prut On o (i 'd/as/e l:i /e nastala v .amerišhi filmski intkistrip Vojna zvezd, film ^•eiiarisfa m /e:iserfu (leo/gu I.ta n sa. je prut Ilira i i/obesednem pomenu Sa eni strani so /e mračne sile. hi :ele vsa ozrezd/tt /podjarmiti, na drugi strani />a se jim upira/'' dohre sile. hi žele slohotlo Film se srečno honča ; .mag" pravu nih tV primer/anio Vajno :ti:d . neha temu i dragimi filmi :nan štreno fantastične sirs/i. imun m<> reči. da /e ta nekje i sredini dokaj pm prečen. S sani" rsebiriu •godbe ga preko šoja m nagi. Sin omenim le trt: Snkiris. ()thse/u 2001 m U u Man Ti filmi i si k/i h :^'idha/i naših i neka sp>>i"čil" napot eilti/i'/o mo-nost tjitgndkai t pHHOtlnosti. V o/h ti :tc:d pil nam puha: t- le />.»/ d t eli sil Film si /e kljub temu t redno ogledati :e za/o. da ttdini". s kakšna popolno tehnika dela/o velike sreforne kinematografije in kakšna velika ilu-i/u /e fajiko film danes Vidni ejehti s • res nično popolni (llcdulei nikoli nima ohčiithu. da sa vse /■< le makete m studijski posnetki, ampak se :a dre uri preseli i neskončnost vesa/to fio:o (i ii/ Levstikovi nagrajenci Ljubljana - Y četrtek popnldm i«- bila v Pionirski knjižni) i v I uib liani slovesna podelitev Levstikovih nagrad Založba Mladinska knjiga - temi nagradami že 29. leto da ie priznanje svojini sodela v lem za nai holiša leposlovna |Hdiudn«>znan--iveiia m slikarska dela nnn.enmnn oi rokom in mladini Levstikovo nagrado se letos prej«. Ii pesnik iii pisaleh Dane Zan za pesniško /bnko Abecedama sli km MaHan Manček za ilu.-i i.u m -luni •cve pripovedi K../|,,v-ka -..dba v \ išnii gori m -lo/e Palo,i |„,|||,(| iioznaiisi \ eiu. del.. Ilpgpdivšč-iiie v atoin-ki-m i n«. i u m u Spominski muzej v hiši Tomaža Godca KAI)()VI..II( A - Ko so proučevali zgodovinska dejstva, so ugotovili, da i«- bil pr«'d štiridesetimi l«-ti v Bohinjski Bistrici, v hiši prvohOfCH Tomaža Godca ustanovljen ('en tira K ni komite KPd pod vodstvom tovariša lita. ki se j«- v tistih dneh v ilegali zadrževal na tem področju dali časa. Občinski komite ZKS Radovljica je julija letos dal pobudo, da se tako pomemben zgodovinski dogodek obeleži z ureditvijo spominskega muzeja v hiši. kjer ie bila ustanovna s«>ja. V hiši bodo uredili tudi spo-minsk«i soho revolucionarja Tomaža (iodca. V občini so zalo ustanovili odbor za urejanje spominskega muz«'ja v Bohinjski Bistrici, ("rediti bodo okolico, hišo odkupili, skupščina ohein«' pa b«» investitor ob finančnem sodelovanju ostalih goreni-skih občin. K ran j. Dlavno vprašana- ie bil obstoj Kluba mladih literatov. K Inb ie bil ustanovljen januarja letos Združil nai bi mlade pesnike in pisatelje začetnike in jim nudil strokovno pomoč mentorjev. Posameznik danes namreč zelo težko pride »na piano.- v širši slovenski javnosti. Težko ustvari svoje ime. š«* tež j«' pa -i pridobi -tatiis V okviru kluba bi bilo to -oveda lažje. Program je bil \ glavnem sestavljen iz literarnih večerov m izdajanja biltena. Ze kmalu po ustanovitvi kluba pa j«-padla celotna organizacijska dejavnost na vodjo kluba Jožeta Stopar-ia Ta -eveda ni bil sam kos nalogi in delavnost kluba s<- j<- ustavila Delno je bila kriva tudi premajhna povezav a z ZKO K rani Na okrogli mizi sicer ni bilo zaznali posebnega navdušenja, kljub temu pa je padlo nekaj predlogov o .. reformiranem., klubu. Na primer teatnsko vodstvo Razdelitev nalog po sposobnostih, pa seveda bilten in literarni večen po šolah lil tovarnah in večja povezava / ZKO Kai bo s klubom v prihodnje, sida točno predvideli Vse preveč ie bilo praznega govorjenja D Marelic Še nekaj nujnih besed na »pomenke« — 85. zapis T"i uriš urednik /oi '/.oree. ■><>po/ečtitl h- kai t/oblo ./;oto lio/nn/u< . in. ker so *popotm pomeni./ n,- pa kaki dokumenti*, ki tih piše :e dolgu letu Pri tolikem pisanju /e sum rekel, tla se sme lila/ pa Lila t tudi »spotuhnitiv Toda; tudi ja: i:titi/um. (Ia /e Zgodovino - :lasti NOR. hi /e zvezana s krvjo in trpljenjem -treba /u Je ljubiti, temveč tudi spoštoi ali — da se tudi meni upu a opi sova ii je izdajstev in mori/ ter na si ha ne le i luko lepih krap h kot je lio/iin/. ma/reč tudi na li/etlu, k/i'i fe bil sede: km/te^u. gesta pit. pa Hegli ti i Drage in drugih čudovitih gorenjskih krajev, kjer so mučili in strel/a Ii naše hudi: — v: traja m tudi. dtl tudi i po potnih pomenkih he smemo m ne moremo he:ati pred doku men -Hi rti ost ja. :lasti. ker je dostopna in precej tlagnana. Sire/ pa i: dolgih zapisal ne tlr'i povsem, tla so »P<>mcnki . .* le »bežni vtisi«, sa/ :e leta dolgo beremo na dolgo obdelovane podatke (zlasti o pisateljih), ki niso m ne morejo biti le izraz tistega, kar r: trajni zapisovalec »sam vidi m otip//e,.. Sa/ venilar sega daleč" nazaj. Torej: če kaj ni t/ogndritt. /e bolje pogledati r zgodovinske podatke Zlasti i: časov, ko je šla za biti ali ne biti. Tudi vse moje Zapise, ne glede na to. da so iz časov, ki jih je (h >ž i valjala naše generacija. pregledujejo pred na 11 si un stn iki n 'lijaki, Ivan dan ODEJA, tovarna prešitih odej Škofja Loka, Kidričeva 80 Odbor z.a gospodarjenje in kadre objavlja prosta dela in naloge operaterja k njinega stroja Kandidati iimrnjn izpolniev.iti naslednie pogoje I fl.t imali' sredino solo eki >n< n nski ■ ah ;idej Škofja I oka. K jdričev a Hd. Obnova pokrajinskega znamenja v Selcah — Pobuda TD Selca Nove freske starega znamenja Slikar Ive Šubic edini še riše pravo fresko — Otvoritev čez 5 tednov ob 200-letnici selške šole \ SELCA — A kad. slikar Ive Šubic se edini pri nas ukvarja s pravo fresko; to tehniko je izbral tudi za poslikavo krajinskega znamenja. Ob njem je pobudnik za obnovo Rado Čenčič. TD Selca ima v načrtu obnovo še nekaterih krajevnih pomnikov. — Teks in slike: L. Mencinger skriva povsem novo lice. ki mu ga je dal akademski slikar Ive Šubic. »Znamenje sem poslikal s pravo fresko,« je povedal slikar, ko je v soboto popoldne zaključil z delom« »Freska mora zdaj pet tednov zoreti, z.ato je zdaj slikarija zavarovana. Po tem času se lahko odkrije in ne dež. ne sonce je ne bosta načela.« Obnovo krajinskega znamenja je naročilo turistično društvo Selca, ki si močno prizadeva za ohranjanje tako zgodovinskih spomenikov kot za lepši videz. vasi. Razen krajinskega znamenja nameravajo obnoviti tudi zgodovinsko zaščiteno kapelico sredi vasi. na obnovo čaka tudi podobno znamenje na Mohorju, pa morda še kaj. »Pri društvu smo si belili glavo, kakšne freske bi sodile na krajinsko znamenje.« je povedal Rado Cenčič. ki je bil pravzaprav pobudnik za obnovo tega znamenja in eden od slikarjevih pomočnikov za »groba« dela. kot so mešanje malte, prestavljanje odra in podobno.« S slikarjem smo se nato odločili za slikarijo, kot je bila poprej: isti svetniki kot na uničeni poslikavi gledajo na štiri strani neba proti podružnim cerkvam. Takšna razmestitev je že od nekdaj služila kot orientacija popotnikom in vojakom.« Slikar Ive Suhic je edini slikar pri nas. ki se še ukvarja tudi s pravo fresko. »Te vrste slikanje na moker . omet je najbolj trajno, zob časa freski tudi zunaj na odprtem ne more do živega. Je pa seveda to kaj naporna zadeva, zato je med slikarji danes manj priljubljena. Tudi jesenski dan je skoraj prekratek, tako da smo kljub temu. da sem začenjal ob zori. ob mraku komaj zaključil, pa še mi je Rado nekajkrat svetil s plinsko lučjo.« Varovalna okna bodo sneli z. znamenja po petih tednih, to je okoli 20. oktobra, ko bodo v Selcah praznovali 200-letnico selške šole. Na prireditev so povabili tudi umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Sedeja. ki bo. kot je že obljubil, rad povedal tudi nekaj besed o pomenu obnavljanja krajinskih, kužnih in drugih znamenj pri nas. Pobud za ohranje-nje zgodovinskih pomnikov je vse več: pri tem pa niti ni važno, kdo je pobudnik, saj zavodom za spome- NOVO LICE - Obnovljeno krajinsko znamenje malo pred Sel-cami je zdaj vse drugačno na pogled. Vsak se bo rad ustavil in si od blizu ogledal novo umetniško poslikavo. Potem ko se Bukovško polje pri Dolenji vasi zaključi, se dolina v smeri proti Selcam spet bolj na široko odpre. Cesta zavijuga med obdelanimi polji, se stisne skozi Selca in usmeri na zahod proti Ratitovcu. ki se ogleduje nad nižjimi mehko zaokroženimi hribi škofjeloškega hribovja. To je pokrajina, ki jo naš človek nese v srcu tudi na tuje. se vedno znova vrača k njej. jo opeva in jo slika. Komaj streljaj pred Selca mi že dolgo, morda 200 let. stoji krajinsko znamenje. Stoletja so mu spodkopala temelje, oluščila omet. dež. veter in sonce pa so povsem sneli slikarije, ki jih je baje po prvi svetovni vojni na to znamenje narisal nek ruski ujetnik. Tehnika ni bila prava, saj je slikar mala I na suh omet. No. krajinsko znamenje pred Sel-cami, tem več kot tisoč let starim naseljem v Selški dolini, ima zdaj drugačno podobo. Pobeljeno in z ojačanimi temelji spet stoji trdo. za trdnimi lesenimi polkni pa trenutno Tale prijeten nedeljski piknik na Ovčanu ne bi bil prav nič posebnega, če se na njem ne bi zbralo kar prek petdeset od skupaj sedemdesetih stanovalcev bloka 4 ob Cesti Gorenjskega odreda v Kranju. Piknik je po drugi strani neke vrste »finale« enainpolletnih skupnih naporov stanovalcev za lepšo okolico, prijetnejše življenje in sploh dobre sosedske odnose. Oni so namreč lep primer in (verjetno edinstven v Kranju) prijateljskega sožitja, saj so v tem kratkem času v kleti bloka skupno uredili delovni in športni kabinet ter sobo za sestanke hišnega sveta. Organizirali so čiščenje hodnikov in okolice bloka, balkone so prebarvali z enotno barvo pa še kaj bi lahko našteli. — H. Jelovčan ni Ako varstvo običajno za te manjše obnove zmanjkuje denarja. »Zdaj bom imel čas izpolniti obljubo tudi Poljam em.« je povedal Ive Šubic. »Že pred časom smo se zmenili za fresko o znani poljanski vstaji leta 194.1. pa kai nisem utegnil. Po delu na spomeniku bitki v Dražgošah sem nekaj časa mora kot soustvarjalec spomenika in udeleženec bitke kat pogosto, včasih tudi do trikrat na teden obiskovalcem razlagati znano bitko. Zdaj razlago prevzemajo nase tudi drugi, meni pa ostaja več časa za čopič in barve.« I.. Mencinger Skrbno je treba pregledati opremo za Uspeh kranjskih jamarjev — 361 metrov v Jelovico PRED SPUSTOM po vrate k iz jame. 25 ur v temi brezna Brezno na Leski planini še skriva svoje pravo dno — En dan in ena noč v temni notranjosti Jelovice — Sedmo najgloblje brezno v Jugoslaviji studencu raz t ovarjali dva do napolnjena avtomobila »opreme postavili tudi dva šotora-: OblaiV jamarskih pajaeevln plezalne tm me ter urejanje karbiduih svet vzelo kar celo uro. Pri tem delu pač treba biti vesten in natančer karkoli v breznu odpove, so obči vse prej kot prijetni. Okoli desete se je prvi začel spuščati v |>etn.* metrsko vhodno brezno- v« so se spustili se ostali m kmalu stili za seboj tudi začetno trenu vedtm spremlja jamarja oh ranili v neznano temo. Nalete! na t rideset met rsko brezno, kater v hod u- delno zapirala z. grušct sut o polica Nikakor se ni dalo ko. ne da bi se pri tem sprožil kar Ta je s šumečim žvižgom pristal dnu. kot odmev pa se je slišalo ^ preklinjanje nižje stoječih jamat Naslednji dvanajst metrski skok * končal z jezercem, sicer pl jt \ jrr dar pa se ni vsakomur p<>xre<4l bi pri preskoku pristal na suhi Brezna so si sledil^ drugo y;i u u Pred najglobljim petdeset met rsk pa se je bilo treba razdeliti. »Sok ki« so prodirali naprej, transporti ekipa pa je začela z meritvami izhodu. I Kranjski jamarji so prejšnji mesec. 20. avgusta, zapisali v kroniko svojega društva svoj največji uspeh doslej. Na Jelovici, ki skriva v sebi kar lepo število še neraziskanih brezen, so se spustili .'Mil metrov globoko. Dosežena globina uvršča brezno na Leski planini med najgloblja brezna pri nas. Vendar pa utrujeni jamarji niso uspeli raziskati brezna prav do njegovega dna. Uspeh pa jim daje spodbudo, da se bodo v najkrajšem času spet lotili brezna in mu izmerili pravo globino. Naj ho za primerjavo, da so ameriški jamarji v njihovem najglobljem breznu Nefls can.von ca ve namerili globino ."MM) metrov. Brezno na Leski planini so kranjski jamarji raziskali prvič med letošnjimi prvomajskimi prazniki. Vendar so imeli s seboj premalo opreme, da bi se lahko spustili kaj globlje od 150 metrov. Ze takrat pa so menili, da je brezno gotovo globlje od J00 metrov. Take globine so na Slovenskem bolj redke, zato je bilo takim napovedim bolj težko-verjet i. Jelovica ima sicer kar nekaj brezen. Samo na področju Goške ravni je Franc Mrak iz Vašč pri Radovljici, ki čez poletje na (ioški ravni pase živino, jamarjem pokazal vhode v približno deset jam. Večina jam se sicer konča pri desetih do tridesetih metrih, brezno na Leski planini pa je. kot sije izkazalo, vse nekaj drugega Prvi poskus C vodno majsko spuščanje v brezno seveda jamarjem ni dalo miru. Sredi avgusta, točneje 12 in b? avgusta, se je spustila v brezno »žepna« odprava: Dare Manfredn. Matjaž Chvatal in Zeljko Božek Pci dvajsetih urah garanja, razen spuščanja je treba brezno tudi meriti in narisali, so se vrnili, ne da bi dosegli dno. zaradi preutrujenosti pa tudi niso opravili vsega merjenja. Faietnu od članov odprave je utrujenost povsem izpila moči. tako da se je le s pomočjo ostalih dveh spet vrnil na površje. Zdaj so jamarji že bolj ver jeli. da imajo opravka z največjim breznom, kar so se jih Kranjčani kdaj lotili. Zato so se odločili za večjo odpravo, številčnejšo, z veliko več opreme. Z brezni je včasih tako: jamarji pri tovori jo cele kup«' opreme, brezno pa se potem konča po nekaj NA VRVI SKOZI ŽRELO -Željko Božjek pri spustu. — Fot*o: Tomaž Koželj deset metrih. To brezno pa je obetalo globino, kakršne tu doslej ni bilo pričakovati. Na Jelovici je namreč znanih in raziskanih nekaj več kot trideset brezen, a nobeno ni globlje od sto metrov. Z ljubljanskimi jamarji so Kranjčani pred leti namerili na Jelovici doslej najgloblje brezno, in sicer v Gavgah — H5 ■ metrov. Velik uspeh, dno pa še neznano Za raziskovanje brezna na Leski planini sta bili določeni dve skipi. Transportna ekipa, v kateri so bili Rafo Gartner. Stane Josipovič-Dra-ško in Davo Preisinger. je morala brezno opremiti z vrvmi in lestvami Druga ekipa, ki se ji pravi »špica«, pa je imela nalogo prodreti kar najgloblje in ob povratku opraviti m«'-ritve do približno polovice brezna. V tej ekipi so bili: Dare Manfreda. Tomaž Koželj in Zeljko Božek. V soboto. 19. avgusta, so fantje že v ranem jutru na (loški ravni pri Z mami prebitimi v breznu s* tudi utrujenost. Proti izhodu pati jajo odveč celo desetmetrska bo Na polovici dvanajst metrskega I na so pošle moči fantu v ekipj , . je. toda srečno pristal malo nW zadnji plati. Okoli ene ure /jutra utrujenim jamarjem zavela v oh* topla sapa poletne noči. Hi|j s naj. Po vročeni čaju in po petna -urah brezna si jamar lahko -}t spalne vreče. Prav zgodaj okoli sedme ure p bila prva skupina že pokonci jB -v mislih na tovariše v globini kur zajtrk. Vsi so si oddahnili, kos »špičaki« okoli enajste ure un. približali taboru. Vseh petindv ur prebitih v breznu so imeli ..i: -nih na obrazih. To pa seve\i; zmanjševalo veselja, saj jt. | največji podvig kranjskega d- -jamarjev. Kljub tej izredni g| pa dno še ni znano. Ker km jamarji niso iz takega testa. km oddaljene od Domžal) kaj znamenita vas. Hiše s svojo mogočnostjo kažejo na stare, dobre furmanske čase. Na Prevojah pri Šentvidu je 4. julija 1785 stekla zibelka dr. Jakobu Zupanu, ki mu je nagajivi Prešeren vzdel ime »Jakon«. Mož je bil pesnik iz kroga čbeličarjev. sicer pa precej čudaški učenjak in upornik. Prevojka je bila Urša Lončar ( 1795- 1889). pestunja pri Kersnikovih na Brdu — le ona je posredovala pisatelju toliko snovi iz. zakladnice narodnih pesmi, pravljic in vraž. Tudi znani turistični delavec in publicist - Bruno -Kotter (od 1881 do 1949) je bil tu doma. — So pa Prevoje rodile tudi narodnega heroja Viktorja Avhlja-Kudija (roj 1914). Mikavna zanimivost so bili ribniki blizu Prevoj. ki so bili nekoč last brdske graščine. Gojili so v njih zlasti ščuke. ČAS VOJNE Nenavadno lep in resen pomnik NOB stoji na severnem robu glavne ceste. Izdelal ga je kipar Janez. Pirnat. vnuk moravške-ga rojaka profesorja Maksa Pirnata. Priznati moram, da je prevojski pomnik NOB eden najustreznejših na slovenskih tleh: tako preprosto mogočen, mrk in stražarsko buden Sicer pa je znano, da mladi kipar ustvarja v duhu žlahtne grške antike. Pomnik obuja spomin na 35 domačinov, ki so padli med NOB. Med njimi tudi na tri dečke, ki so jih Nemci zverinsko pobili v bližnjem gozdu dne 10. januarja 1944. V bližini Prevoj je bila kurirska postaja za zvezo med Gorenjsko in Dolenjsko. Tu naokrog so bili tudi pogosti boji med Nemci in Šlan-drovo brigado. — Borci Kamniškega bataljona so že v letu 1942 izvedli v okolici Prevoj več uspelih akcij za pridobitev živeža (beri Zupančičevo »Hekvizici jo«!). DR. JAKOB ZUPAN Nikakor ne morem mimo tega imena — bil je eden od redkih učenih Slovencev v oni dobi. na prelomu osemnajstega in devetnajstega stoletja. Zraven pa še Prešernov prijatelj in tudi sam pesnik Kranjske Cbelice. Malo odmaknjena od velike ceste stoji v drevesnem zelenju kar precej velika nadstropna hiša. bolj gosposka kot kmečka. Na desnem vogalu ima vzidano veliko marmorno ploščo z. vklesanim napisom, ki pove. da je bil v tej hiši. dne 4. julija 1785 rojen doktor Jakob Zupan. Ze pred desetimi leti. ko sem zadnjič stal pred to hišo. sem pogodr-njal. da hi bilo treba vsaj skrajšati ovijalko. ki prekriva kar znaten del plošče. — Zdaj. po desetih letih je še vedno tako . . . Ali me domači, ki sem jim to svetoval, niso razumeli? Tudi črke napisa hi veljalo obnoviti (pozlatiti). Sprva je bil dr. Jakob Zupan prav simpatična figura v krogu precej mlajših čbeličarjev — pesnikov. Saj je bil vnet preporoditelj, navdušen zbiralec in zapisovalec ljudskih pesno in rekov pa še marljiv prevajalec biblije. — Na stara leta pa dr Jakoba Zupana, nesrečnega in čudaškega moža. skoro ni bilo prepoznati. Zagrenjen, že skoro na začetku blaznosti, se je tako zameril svetni in cerkveni gosposki. Ha je moral v izgnanstvo, četudi le v Celovec. Jesenski izlet izžrebanih naročnikov Glasa (nadaljevan je) 0 Istrskih toplicah, ki jih bonu« na svoji poti vsaj bežno spoznali, velja se povedati nekaj besed. Zdravilna voda izvira izpod 85 m visoke skalnate stene in ima kar 33 — .15 stopinj Celzija toplote: torej res prave toplice. Voda je po sestavu visoko žvep-lasta (odtod tudi značilen vonj po vsej okolici) in radioaktivna. — V toplicah zdravijo revmatizem. ženske notranje bolezni, bolezni dihal in kožne bolezni. — Tu hitro okrevajo tudi bolniki po preslanih operacijah in po ortopedskih posegih. — Imajo zunanji in-notranji bazen. — Bolniki so nastanjeni v hotelu »Mirna« in v depandansi »Štefan« I Uradno ime zdravilišča pa je: Lječilište »Sv Stjepan« Istarske toplice Upravlja jih Hotelsko turistično pori je t je Riviera iz. Poreča Z Motovuna bomo po osmih kilometrih zapustili reko Mirno pa tudi lepo asfaltno cesto Kaiti vredno bo obiskati še umetniško mestece Grož.njan. — Zapuščeno mestece je pred desetletjem znova zaživelo; umetniki - predvsem slikani m glasbeniki — so pokupili stare kam hite hiše in nov duh se je naselil v slikovit kraj. Slikarji imajo tu svoje ateljeje in lastne galerije, glasbeniki pa poskrile za intimno, komotno koncert tiran je. Tudi gorenjski umetniki so si tu uredili svoj začasni dom. Od Grožnja na nas čaka še 12 km poti do Buj. Tudi ta kraj leži na osamljenem griču, podobnem stožcu. Vrh pa še povišuje kot obelisk koničast stolp mestne cerkve. Sprva so bile Bujo last Ogleja, po letu 1412 so jim zagospodarili Benečani. Zaradi lepe lege in znatne nadomnr-ske višine (222 m), so bile Ruje vso svojo zgodovino poletno letovišče nov ograjskih škofov. Od Bui do Umaga oh morju nam bo ostalo le še Id km poti C. Z Rojstna kiša pesnika dr. Jakoba Zupana v Prevojah pri Lukovici NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE Krelj Vida, Stara c. 13, Kranj Jovanovič Ljudmila. V oglje 32. Šenčur Stempihar Alojz, Voglje (»4. Šenčur Jenko Andrej. Šv. Duh 159. Sk. Loka Potočnik Franc. Hafhar. naselje 80. škofja Loka Grašjč Lucija. Snakovo b4, Tržič Krajnik Antonija. Bistrica 48. Tržič Valjavec Jože. Brezje 26. Tržič Gracar Tomaž, Sr. Bit ti je 23. Žabnica Jereb Ciril, Sem pe trsk a 49, K ran j Srebrnjak Jože. Ljubljanska c. 2<>. Kranj Zlatoporočenca Angela in Štefan Oblak Škofja Loka - V soboto sta pred matični urad ponovno -topda Ange Ia in Štefan Oblak i/ Seja pri Zireh in obnovila poroko Pol stoletja skupnega živi jen in. prepletenega -trdim delom, odrekan jem. skromnostjo in nek.ii srečnimi trenutki, ki so ju »nosili., ie/ vsakodnevne prepreke', je za n jima Oba sta se rodila v Sebi pri Zireh. kjer tudi zdai preživljata jesen ži\ ljenja. Skupno jima je tudi kmečko poreklo Angela se je rodila 1905 leta kot dvanajsti izmed štirinajstih otrok m /e v mladosti ie občutila težave tedanjega sveta: velike so eialne razlike med ljudmi, med množico revnih m bogatimi To je bil ča^ velikih selitev v »obljubljene«' dežele, kjer so kruh rezali boli debelo Tudi Angelinih šest bratov je imIšIo v Ameriko Za ženske te bilo drugače, ostala je doma in se Že s štirinajstimi leti zaposlila pri svojih bratih Leopoldu in Ignaciju Naglic Dvajset let je delala v njuni čevljarski obrti kot prešivalka nakar je svoje spretnosti »prodajala« lani. kjer je bilo delo l'o vojni se je /a postila v Industrijski šoli. pokojnino pa je dočakaIh v tovarni Alpina v Zireh Okusila vso trdoto življenja Tudi Sudan izhaja i/ številne se je izučil za čevljarja m pokojnino kmečke družine in je po končani tako kot Angela dočakal v /irovski osnovni šoli ostal doma Ni bilo de- Alpini »Včasih je bilo res- težko«, na rja. (In bi ga poslali v uk Kasneje pravijo ata. »sai sem večkrat ostal brez dela. Toda vajen sem vsega, zato sem se do dela že nekako dokopal. Pa danes. Kakšne možnosti imajo mladi.« mu spomini uidejo iz predvojnega časa v sedanji trenutek. Štefan in Angela sta se spoznala pri njenem bratu, kjer sta skupaj delala. Ljubezen se je vžgala ob delu. kot pravita, in po treh letih sta se poročila. Dva sinova sta se jima rodila v zakonu. »Veseli so bili ti tretnuki«. pravita, »saj ob otrocih pozabiš na vse težave«. Tudi na tegobe prve svetovne vojne, ki sta jo doživela še kot otroka. Še bolj pa druge, ko sta .se soočila z vsemi grozotami in morijo. Svojim šestim vnukom še danes rada pripovedujeta o teh časih, o partizanih, ki so se v Selu često zadrževali. Svoboda pa je (udi njima prinesla lepše dneve in več skrbi sta lahko posvetila tudi sinovoma. Prvi je postal avtoineha-nik in drugi mizar. »Nič nama ni hudega.« zatrjuje ta sla vijenca. »Zdravje naju še ni zapustilo. Dokler pa bo zdravje, si bova dolgčas krajšala z obdelovanjem koščka zemlje, ki ga imava.« plavita Angela in Štefan, ki sta visok I jubilej proslavila v krogu sinov, snah. vnukov in drugih sorodnikov, prijateljev in znancev, čestitali pa so jima tudi predstavniki škofjeloških družbenopolitičnih organizacij m občine ter krajevne skupnost i C. Zaplotnik I. zvezna vaterpolska liga Točka le v uteho C Nogomet KRANJ - I. ZVL Triglav : Jadran (Split) 10:10 (2:1. 2:0. 2:5. 4:4). letni bazen, gledalcev 300. sodnika Kosar (Herceg Novi). Aši-ku (Novi Sad). Triglav: Novakovič. Kuhar. Vukanac. Čalič. Švarc. Stariha. Velikani«-. M a lav a Sic, Strgar. Balderman. Vidic. Jadran: Galič, Zekan. Kaćić. Uojkov. Andricević, Banovac. Ž.Tukić. S.Tukić. Nigojevič, Jurič, Vraniković. Strelci za Triglav: Calič 1. Balderman 3. Svare 1, Stariha 1. Malavašič 1; Za Jadran: Ž.Tukić 4. Banovac 3. Goj-kov 2. Jurić 1; Izključitve - Triglav (Calič. Balderman. Velikanje. Stariha. Stariha. Kuhar. Čalič). Jadran (SfTukič. S.Tukić. Jurić. Ž.Tukić. Banovac); Kazenski streli - Triglav 3 (3). Jadran 1 (1). V odločilni tekmi za obstanek v ligi so Kranjčani odlično začeli, saj so s hitro iirro in lepimi goli presenetili goste, ki iim enako kot Triglavu gori pod nogami. Po izvrstnih dveh četrtinah i«- prišlo do preobrata. Gostje so igro prevzeli v svoje roke. izid izenačili in v zadnjih sekundah te četrtin«' je Bald«-rman ponovno vzpostavil ravnotežje. V zadnji, ko je Slo /.a biti ali ne biti so triglavani z golom Baldcrmsina poverili. Banovac pa ie ponovno izenačil. Po lepem golu Caliča so domačini ponovno prevzeli vodstvo, toda g«»stj«- so ponovno dali gol. V zadnji minuti so celo povedLi. v«'ndar je nato Čalič spet dal zadetek in ponovnoj«- bil izid remi. V zadnjih sekundah so imeli Kranjčani š«- priložnost, da to t«'kmo dob«-, toda bili so n«'spretni in točka je odšla v Split. Ta izid bolj odgovarja gostom, sai so dobili točko, ki je niso pričakovali. Ta je tako velika, da jim je ž<- skoraj zagotovil« obstanek v družbi najboljših. Kranjčani so ponovno dokazali, da ne znajo zmagovati. Čeprav so že vodili s tr«>mi g«»li razlik«', so ponovno v nadaljevanju napravili toliko napak, da jim je lahko točka h' v uteho. Na prvoligaškem vaterpolskem srečanju v letnem bazenu v Kranju sta se v derbiju z dna prvenstvene razpredelnice pomerili moštvi Triglava iz Kranja in Jadrana iz Splita. Čeprav obema tli pod nogami, sta le remizirali. Točka pa je bolj koristila gostom kot domačinom. Foto — J. Zaplotnik NADIGRALI MORNARJA KRANJ - I. /VI. Triglav : Mornar K:« (2:0. 2:2, 2:1. 2:3). letni bazen. gledalc«'v 200. sodnika A siku (Novi Sad). Kosač (Herceg Novi). Triglav: Vidic. Kuhar. Vukanac. Čalič. Svarc, Stariha. Velikani«-, Malavašič. Strgar, Balderman. Novakovi«'-. Mornar: Kačić. Filipovič. S«'gvič. Rezina, Zovko. Matutinttvič. Družeič. J a kaša. Kukoc, Despot, Lavra. Strelci za Triglav — Balderman 3. Malavašič 2, Kuhar I. Vukanac I, Čalič I; za Mornar — Matutinovič 3. Kilipović I. Šeg-vić 1, Družen 1. Izključitve — Triglav (Čalič. Stariha. Švarc, Kuhar. Vukanac. Balderman. Svarc. Kuhar); M«>rnar (Bezina. Š«'gvič. Družeii Matutinovič. Filipovi«'-. Jakaša s pravico zamenjave). Kazeriski str«-li — Triglav 1 (D. .Mornar 0. Kranjski prvoligaš ima ponovno možno-sti. da ostane v prvoligaški druščini. l'o remiju z Jadranom iz Splita so namreč nato v sedemnajst«'in kolu igralci Triglava premagali Jadranovega soseda Mornar. Tako imajo l<- še tfičkti minusa od Jadrana in dve prednosti pred Solaris«'m. Samo srečanj«' j«' pokazalo, da Kranjčani znajo igrati. Že v prvi č«'trtini so presenetili gost«-. Bili so boljši in zasluženo so po-v«*dli. V drugi č«'trtini so umrtvili igro in dali enako število golov kot nasprotnik. V tr«-tji so bili ponovno boljši, saj so Mornarja nadigrali predV»em s hitro igr«>. zaslugo, da gostje niso prišli \ vodstvo, pa ima domači vratar Novakovi«-, ki je kliuli poškodbi branil odlično. V odločilni četrtini, ki so jo dobili gostje, so triglavani ponovno zaigrali zr«'lo in tako sta pre-potrohni točki ostali doma. V sami igri i«- bilo š«- n«>kaj napak, ki pa se daj«» /a odločilno tekmo z Mladostjo i/ Zagreba popraviti Ta tekma nai bi odločila, ali hod o K ranicam se prvoligaši ali Kokrica presenetila V ONI, ni v«-č neporažene «-kipe. Doslej vodilni Korotan je namreč izgubil na Ko-kriei s 3:2. čeprav je bil favorit. Omeniti velja tudi visoko zmago Save. ki je premagala Britof z 8:0 in zmago Šenčurja v Naklem. Primskovo A je premagalo Trboje. V B ligi pa je brez poraza Preddvor, ki j«-premagal Primskovo B. dobr«i pa j«> startala tudi ekipa Podhrezij. Pri mladincih vodi Primskovo. ki je pomagalo Preddvor s 5:0. Naklo je slavilo v Trbojah s 5:4. Kokrica je odpravila novinca Visoko. Šenčur pa Kilmarje. K«it kaže. so se igralci že ogreli v napetih prvenstv«'nih bojih. Bilo je tudi nekaj izključitev, ki pa so bolj r«'zultat nerv«>z<- kot pa grobosti. V GOSTKH BRK/TOČK Mladinska in članska selekcija Kranja sta v tem kolu gostovali v Kopru in S«-žani. Oh« sta s«- vrnili brez točk in bili poraženi z 2:0. Na teh težkih gostovanjih na točke sic«>r niso pr«'več računali. r«>s pa je tudi. da so bili oboji blizu ne«»dl«>č«-nemu r«-zul- Hokej Brata Žbontar v Celju JKSKNICK - V sr«>d«>. 13. septembra. s«» na seji upravnega odbora hokejskega kluba Jesenice, ki ji je prisostvoval tudi predsednik HK Slovenije Dušan Zupančič, v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o izpisnicah za nekdanja igralca prvega moštva HK Jesenice Marjana in Franca Žbontarja. Na podlagi vsestranske in tudi vsebinsko bogate razprave so se člani upravnega odbora odločili, da igralea dobita izpis-nice matičnega kluba ter da pred tem poravnata vse obveznosti. Kot je znano, bosta brata Žbontar v tej hokejski sezoni zaigrala v celjskem prvoligašu. Upravni odbor HK Celje je že pred časom naslovil na upravo jeseniškega hokejskega kluba prošnjo za soglasje za oba hokejista, da dobita izpisnice. Kot je razvidno iz dopisa, bo Franci Žbontar pomočnik trenerja prve ekipe HK Celje, poleg tega pa Se pomočnik trenerja hokejske Sole. istočasno pa bo tudi igral za prvo moštvo H K Olje. Marjan Žbontar pa ho vaditelj mladinske hokejske ekipe, bo pa tudi igralec prvega mošt \ a H K Celje. K«t v letošnji hokejski sezoni H K Celj«' nastopa v prvi zvezni hokejski .ligi. se torej z okrepitvijo bratov Zhon-* tar obeta zanimivejši razplet državn«'ga prvenstva. kj«-r prav gotovo celjski prvoligaš n«- bo igral stranske vlog«-. Izr«'dn«> trd oreh bo tudi za HK Kranjski« goro. ki j«- letos spet pomlajen. Poleg t«>ga pa so na seji upravnega odboru razpravljali Se «> disciplinskih ukr«>pih za nedisciplinirane hokejiste prveg« moštva HK Jesenice. pr«>d-sedniku HZS Dušanu Zupančiču pa so predali prošnjo, da <»bv«»sti upravni odbor in aktiv komunistov HK Olimpija da s«- zop«'t s«'stancjo na skupni seji t«-r s«- pogovorijo o dosedanjih uspešnih skupnih akcijah ter o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Poudarili so. da sta prav HK Jesenice in HK Olimpija najbolj odgovorna za nadaljnji razvoj jugoslovanskega hokeja, ki ž«- dali časa ni v zavidljivem položaju. • I Kala. Organiziranost temeljnih nosilcev TK KRANJ — Dobra organiziranost telesno-kulturnih nosilcev bo omogočila uresničevanje dogovorjene politike na področju telesne kulture, zagotavljala samostojnost in samoupravno povezovanje temeljnih dejavnikov glede na temeljno usmeritev, omogočala medsebojno usklajeno delovanje vseh nosilcev iste panoge in vseh dejavnosti ter upoštevala načel« organiziranosti glede na množičnost, kvaliteto, strokovnost in možnost izvajanja programov glede na pomen in rezultat«-, in sicer od krajevn«' skupnosti do f«'d«'racij«'. Kden izrm-d t«'m«-ljnih nosilcev j«- šolsko športno društvo, ki ima to značilnost, da vključuje vs«- uč«'nc«' na šoli v najrazlič-n«'jS«' ohlike d«-javnosti. Pol«-g t«'ga SŠD izbere uč«'n«-«- in pos«»b«'j organizira vadbo iz- branih športnikov, ki so sposobni doseči vrhunske dosežke. Ta ilel ŠŠD mora biti posebej organiziran s svojim odborom in strokovnim svetimi. Tako se v ŠŠD združuje r«-kr«'a«-ija in selektivni šport. Ob«- področji dejavnosti pa morata im«'ti ločena strokovna sveta. Telesno-kulturno društvo v krajevni skupnosti ima lahko dve obliki in si«'er društvo /a rekreativno delavnost in usm«'rit«-v v selektivni šport ali društvo samo s selektivnim sportom, lole sno-knl-turna organizacija s samo selektivnim Sportom mora hiti \ občini organizacijsko povezana s šolskimi športnimi društvi, ki so se odločila razvijati tiso določeno športno panogo, katere dogovorjeni nosilec v občini ie to društvo Organ upravljanja in strokovni svel tak«-ga društva morata biti Namizni tenis Živahno za zelenimi mizami KRANJ — Letošnja namiznotenišjta sezona se j«' uradno začela v soboto. 2. septembra. S«> posebno bogata bo. saj praznuje letos slovenski namizni tenis 50. obletnico «irganiziran«-ga delovanja. Kno od jubilejnih tekmovanj bo tudi v Kranju in to j«- hkrati priznanj«' za kranjske in gorenjske namiznoteniške igralce in funkcionarje. Gorenjci bodo letos sodelovali na vs«-h r«publiških tekmovanjih. Moški s«- bodo sku.šali obdržati v A ligi. Ženske pa bodo skušal«- dos«'či kaj več od lanskega p«'tega m«'sta. 1'n-dvscm pa bodo Gorenjci skušali l«>tos nabirati izkušnje in znanj«- /a pomembnejša tekmovanja in za prodor v republiški vrh v priho«!-njih sezonah. Dobrih uvrstitev pa se nadejajo predvsem pri mladincih. NajmlajS." so ž«' v soboto igrali v Kranju iu Stražišču. Najboljši bodo jm«-li pravi«-o nastopati na republiških sclck-eijskih turnirjih. Dela se je resno lotila tufli območna gorenjska namiano- teniška skupnost, Gorenjskih tekmovanj s«- udeležujejo igralci iz vseh občin, kar kaže da se namizni tenis spet uveljavlja. Ke posebno pa smo lahko ponosni, da nas bodo mladinci • liiuli in Hahljan (Triglav i in Babic (Jesenice) ter mladinke M«-sec. Blažič in Kavčič (vse Sava) zastopali na (robom mladinc«'v Slovenije« Korošk«- in Julijske Krajine in predstavljali republiško reprezentanco. /a igralci namiznega tenisa so že prva tekmovanja. V Hrastniku i<- bil I. selekcijski turnir članic Nastopalo je 30 najboljših. V prvi skupini ie bila MeSčevn (Sava) deveta, v drugi Blaži-č«'va (Sava) četrta, v tretji skupini pu sta bili Savčanki Pavlic in Svetina peta in osma. Na članskem turnirju v liuh Ijani ni bilo Gorenjcev. V Kranju in na Jesenicah pa je bil I. selekcijski turnir za uč«'nk«- in ueenri- Gorenjske. M«-«l učenci so bili v prvi skupini najboljši lluhjnn (Triglav). Podhregar (Jesenice) in •terasa (Sava), med učenci druge skupin«- pa Kukovšek in Prclovftek (Triglav) in Novak (Sav a). Prvi selekcijski turnir je bil tudi /a mladinke in mladinci-. Mladinke s.i igrale v Stražišču Med 30 tekmovalkami j«- bilo tudi 5 igralk kranjske Slivi', ki so zadovoljile. V prvi skupini j«- bil« MeAceva devet«, v »Irugi skupini Blažičeva S«'sl«. v tr«'tji pa i«- bila Svc-tinova p«-ta in Bajžijev« deveta. Med mladinci pa sta bila med Gofcnici na. uspešnejša Jauh in Jovič. S delegatsk mociu morajo obstojati torej območni ikI-bori /a vrhunski šport in pano/ne temeljne zveze v dogovorjenih panogah, ki iib ustanovilo tisti temeljni nosilci, ki se uk v a rja m s selektivnim športom in to s komisijami pri ZTKO v občinah (npr. vsi nosilci ko iiirkc ustanovijo komisijo za košarko pri ZTKO v občini, z njenim sodelovanjem pa temeljito zvezo za košarko na (liiliiii-iuiii območju). Slovenija j«- razdeljena na I H območnih odborov z i vrhunski šport. Vse gorenjske občine tvorijo eno skupno območje I I tatu. S«- posebej to velja za člansko «'kipo. ki je bila na trenutke celo boljša od «'kip«' Tabora. Št«'j«'j«> pa I«- zadetki. pril«»žnosti pa se kaj hitro pozabijo. Zato bodo na domačem igrišču morali nadoknaditi zamujeno. Medtem ko so bili kadeti Sav«' prosti, pa so njihovi vrstniki iz. Britofa gost«»vali v MengSu. Zmagali s«) kar s 5:1 in prikazali dopadljiv nogomet. Za uspeh so zaslužni vsi. še p«)sebej pa vratar Ajdov«-«-, ki je ubranil enajstmetr«>vko in strel«-i Mrak. Rozman in Bradeško. Tudi pri drugih selekcijah j«' prv«'nstvo v polnem teku. Po dveh kolih i«' brez poraza I«- ekipa Save, sledij«i pa Primskov<>. Šenčur, Britof. Naklo in Kokrica. Prikazane igre so sicer dokaj kvalitetne, vendar pa h«i potrebno z nadarjenimi igiralci. ki jih i«- precej, š«- veliko delati. M Suliii Nogometaši za pokal KRANJ - Za uvod v novo tekmovalno sezono so nogometaši igrali za pokal maršala Tita. Igrale so ekipe članov. Bohinjci so doma visoko premagali Bb'jce. kranjski Triglav je porazil v Lescah L«'Sčane. ho-čani pa so doma premagali Tržičane. Rezultati: Bohinj : Bled 6:0, Lesce : Triglav 0:4. LTH (selekcija) : Tržič 7:«. V tekmovanju za pokal Zveze socialistične mladine Jugoslavije pa je Bohinj premagal Bled s 3:0. Triglav Lesce z 2:1. LTH (selekcija) pa Tržičane s 3:0. \> Novak Pomoč trenerjev KRANJ - Izvršni odb«»r im-dobčinsk«-nogometne zveze za Gorenjsko ug«»tavlja živahno nogometno d«-javnost na Cor«'nj-skem. zato se za usodo nogom«'ta na Go-renjskem ni bati. Za tekmovanj«' so se prijavile Številne ekipe in selekcije, tako da utegne biti tekmovanje zanimivo in kvali-tetn«». Pri tem imajo pomembno vlogo sodniki in pa tudi trenerji, ki pa se za zdaj premalo vključujejo v prizadevanja za kvalitetni vzpon nogometa na Gor«'nj-skem. Temeljna zveza nogometnih trenerjev Gorenjske ima pri tem pomembne naloge. Boljši časi za nogomet s«> obetajo tudi v škofjeloški občini. 4. selekcija (mladinci) pod okriljem Alplesa s«- je že vključila v republiško tekmovanj«-, prihodnjo sezono pa se za enak korak odločajo tudi pri drugih seh'kcijah. S tem se bo gorenjski nogomet v republiki se bolj uveljavil. I' Novak Kolesarstvo Kurent trinajsti PULJ - Od petka do n«>delj«' se i«- skoraj HO mladih kolesarjev iz osmih držav pomerilo na 335 kilometrov dolgi 18. mladinski mednarodni dirki Po Istri. V treh napornih etapah od Pulja do 1'maga (104 km), od Umaga do Labina (II« km) in od Rabca do Pulja (115 km) je imel največ uspeha Italijan Knn>«> Sallvador. ki je osvojil prvo m«--sto s časom 0:02.40 preti Andrejem Zaubi-jem. državnim reprezentantom iz Ljub-Ijan«-. ki j«' za zmagovalcem zaostal le za 15 sekund. V mladinski reprezentanci Jugoslavije i«-nastopil tudi Kranjčan Marko (uderman. ki i«- v skupnem s«\števku osvojil 21.m«'st«i in bil drugi v gorskih ciljih. nj«-g«>v klubski tovariš Stan«' Kur«-nt. ki j«- nastopil za «-kipo Slovenije, pa j«- bil na koncu dirk«-13. Precej d«>b«-r čas mu i«' prineslo tr«'tj«-mesto v zadnji etapi. SOLIDNI PO HRVA TS K FM ZAGORJl ZAGRKB - Tu ie bil v m-dcljo start tradicionalne 13. dirke članov Po Hrvatskem Zagorju, ki j«- bila dolga 123 kilometrov in j«' imela cilj v Zlataru. Zmagal i«- Zagr«-b-čan Hobovčan s časom 3:09.25. J. ie bil z istim časom Kranjčan tdovič. 8. P«'čnik. 8. Rozman in II. Kozjek. H I Torek, 19. septembra 197? Rokomet Finale veteranom KRANJ — Končalo se je tekmovanje sa jugoslovanski rokometni pokal na področju Gorenjske. Sodelovalo je 18 ekip. ki s* odigrale 18 srečanj. Največ uspeh« a> imele ekipe Jelovice veterani. Duplje vtat rani in kranjske Save. V nadaljnje tekaa-vanje se je uvrstila ekipa veteranov vic«' z zmago v finalni tekmi nad dupljanskih veteranov. Izidi četrtfinala: Jelovica (veterani) : Tržič (veterani) 28:23 (20:12). Duplje Cvete rani) : Gor. sejem 30:24 (1 5:12). Sava je Ms prosta. Rezultati polfinala: Sava : Jelovica (veterani) 23:34 (9:19). Duplje ho bile proste. Strnile Jelovica (veterani) : Duplje (v«j 28:21 (I 5:9). JKI.OVICA (VFTF.RANI) : DUPLJE (VKTKRANI) 28:21 (15:9) Sk. Loka - Finalna rokometna tekma za jugoslovanski rokometni pokal na p« ju Gorenjske. Igrišče Puštal. sodnika nard (Kranj) in Hafner (Žahnica). cev 100. Jelovica (veterani): Debenc. KodteJi k Kristan 3. Oblak 5. Kalamar 1. Jerftia 4 Pokoro 4. Cater 4. Ojdamič 1. Cerovski V. Duplje (veterani): Maks Boncelj. Gra Konjar 2. Franci Rakovec 5. Brane- Ra ve« 1. Lado Boncelj 1. Vrtač 9. Silvo celi 1. Hkavec. Menegalija 2. Na igrišču PuStal v Šk. Loki sta ste v finalni tekmi za jugoslovanski rokometai pokal na področju Gorenjske srečali vrsti veteranov Jelovice in Dupelj. V zanimive« srečanju so bili holjSi rokometaSi Jelovice ki so zmagali s sedmimi goli pretlno« V 10. minuti je bil diskvalificiran »zaradi ugovarjanja« igralec dupljanskih veteranov GraSič. Le-ti so nadaljevali arečan« z igralcem manj. RokometaSi veterane-« Jelovice so se z zmago nad veterani Dupe uvrstili v nadaljnje tekmovanje in osvojit lep prehodni pokal. -I Kuhar Tržič : Preddvor Kranj - Jutri bodo odigrali pred kolo finala Pokala mladosti na področju Slcwr-nije za moSke in ženske ekipe, ki so uvrstile s področjih tekmovanj in ri puhi Skih ligaSev. nastopile pa ne bodo ekia-Alplesa. Krke in Olimpije med ženskimi tr Celje in Slovan med moSkimi ekipami. M>* moškimi ekipami bo nastopilo 14 ekip. gp-renjske ekipe pa se bodo pomerile takoie jutri ob 18.30 bo na igriSču PuStal v Škof Loki srečanje m«d ekipama veteranov Je lovic« . ki so bili zmagovalci področnef> tekmovanja in drugoligaSem Jelovie* Tekmo bosta sodila Hafner in Porem* RokometaSi Tržiča pa bodo gostovali «• 19. urei na Kodeljevem v Ljubljani prj vev. ranih Slovana, tekmo pa hnsta sodila Dor* in Jug iz Celja. Ženski ekipi Tržiča in Preddvora pa sta se dogovorili, da bosta pokalno tekmo M igrali v pet«-k ob 19. uri v Križah. Hodila pa bosta Bašar in Kužel. Se bodo Tr-zicaak* v pokalnem srečanju oddolžile Preddv«e čankam za n«'deljski poraz v prvenstveni tekmi? Žr«'banje ekip za osmino finala O Pokal mladosti, ki se bo odigralo 4. oknv hra. bo 28. septembra oh 10. uri v pr-ostnrili Rokometne zvez«'Slovenije. J Koh^r Uspeh Jelovice, Alplesa in Preddvora KRANJ — V nadaljevanju druge rokometne lige - moški in ženske republiške žensk«' lige so Jelovica i« S Loke. Alples iz Železnikov in Predava* tem kolu zabeU-žili popoln uspeh. V*»i tri* so osvojili nove pare prvenstvenih točk. Igralci Jelovice so doma gostili V »rt t Čeprav so ga premagali le z golom merf» sti. to ne zmanjšuje njihovega uspeha kleta Alplesa so gostovala v Novem mei» kj«-r so premagala domačega druaroijjjaš, V Ženskem gorenjskem derbiju slovensk rokometne lige pa s«) Preddvorčanke doa» slavil«- nad Tržičankami. Izidi - Jelovica : Varteks 22:21 (s Krka : Alpb-s 19:27 (8:15). Preddvor • = 15:13(4:5). Kako je organiziran nogomet v Kranju Selekcijska piramida KRANJ Taka in po«l «ibna vprašanja si zastavljajo mnogi, ki so kakorkoli vezani na nogomet ali pa jih zanima, kako ie organiziran nogomet v Sloveniji ir Kranju. Mnoge n«iasnosti s pojmom selekcije in zaverovanost v star način dela sc vzroki, ki novo ureditev 1 nogometu le ovirajo. ■ Najprej je potrebno pojasniti, kam je usmerjena temeljna aktivnost nogometnih delavcev. To s«, nedvomno osnovne šole. kjer s«- učenci, ki želijo igrati nogomet, vključujem v nogometne krožke Druga stopnja so druge selekcije, ki delujejo na šolah ali pa združilji-jo uč«-nc«- v«-čih š«»l v «-ni ekipi. Delo z drugimi selekcijami ie navezano na nog«>m«-tn«' klube. Prehod v viSi«> selekcijo (kadeti)je pogojen z ambicijami, talentom in delovnimi navadami vsakega nog«>metaSa. Četrta selekcij« so mladinci, ki že nastopajo v SNI- I/ mladinske vrste in le redno iz vrst perspektivnih rekreativcev pa »«• tvori peta selek«-ija. ki predstavlja določeno nogometno celoto v slovenskem prostoru. m -u Višin stopnja. š«-sta selekcija, sta npr. Mercator ali Maribor ki nastopata v drugi /NI.. Vrh t« selekcijske piramide pa tvori sedma selekcija Slovenije, sedaj prV(w ligaš Olimpija. . Starostni- omejitve pa so naslcdnj«-: L selekcija od 10- 12 let. II. selekcij« od 12- II let. III. selekcija od I I — 18 lei. IV. selekcija «>d 18- 18 let in peta selekriia nad 18 let z omejitvijo, da v njej lahko igrajo le trije igralci nad 24 let. Zakai laka omejitev, ki ie v prvem obdobju pomenila padec kvalitet v S\|.* Razlog i«- predvsem v tem. da se omogoči afirmacija mlajšim igralcem, ki lahko še napredui.io v viSie selekcij«' zveznega ranga. Starejši pa lahko svojo nogometa* pot nadaljujejo v rekreaciji. , . laka bi bila v kratkem selekcijska piramida, ki pogojuj«' tekmovanje ene pete selekcije, /e p.igl.-d na ohširnosl in množičnost dela peve. da so vsa prizadevanj« usmerjena v delo z mladimi nogom.-laši. ki naj s prehajanjem v višie selekeijVeia range tekmovanja uresničil jejo svoje t«-kmovalne ambicije. V Kranju so bili storj.-ni precejšnji napori na vseh področjih, da je b,l» f„rmi. rana ena selekcijska piramida s štirinajstimi selekcijami, /a to jc m to potrebno delo iz temeljev. Potrebno je bilo formirati vs.- selekcije. Jim zagotoviti strokovno vodstvo, kar j,- dal«-, najpomembnejše, formirati sistem tekmovanja._ zagotoviti .premo ,„ sredstva Napori vseh nogometnih delavcev so bil. nnplaiani s podpor,, vseh pozitivnih tokov v nogometu. NZS ... v občine. k,e, pa je ta podpora *e Vedno "r""Kranj mm tako šest prvih selekcij, ki tekmujejo v malem n<;%7/:»u„;rra^^kt ligi. ses, drugih selek. ,,. k, so pod okriljem klubov . dve retj. ^^(M^Sg* in četrto m peto selekcim K ran.......amidn ie bil« t»Uo ft*«i™na j^Ma*^ ijaporl so usmeri.-n- v eim boli slrokovno in vzgoiii« k prodom v druge gorenjske občine, kar pa ie dokaj - fi„«n«-ir,,,„,,,\„j ....... rrumjsl starih milijonov za eno leto ,n za enajst selek- ii odločni, premalo .i i„ aaj nrtnj Nog.......,.. seb-kc.......c, niso tu.ek . nogometu, ampak s. t, -d,nzsdevHni. |j otrokov n" m nairino. rvavp vodoravni prehod i/ rckreaeij, s d.-li z mladimi nogometaš, in kar pa ie dokaj t.-žavno. Se v Kranju so težav, ...ili.onov za eno leto in za štirinajst sel«,fc- •lati se b« osnov en. imet ne selekcij. I d.i bi se ludi v nogometu začelo prehud iz nižjih , «isn scfčkciji rhuuski nogomet p.. .1......Inilo n,-eienib selekcijskih «t>ntrov Krani je k.....n.e, priznan km eden }^XdZoA» sc je v preteklem b", I" •..... w,i......u.l.i za prihodu..-, sa. lahk « . jn TKS bi|H ™* delalo več in bolj. kol deseti. I.a naza, notna ""'""j, ri,(.lj(, na | omenim,,'da » ifaili....... oni.l. k, seda, z. <,PK^ M Šubir p. i m .i.il m l.idin. il>' I ie nov seli. ki .nli J Torek, 19. septembra 1978 .9. stran I. letne športne igre zdravstvenih delavcev Slovenije JVa prvih letnih športnih igrah zdravstvenih delavcev v športnem parku Tivoli na Golniku so največ uspeha imeli delavci Kliničnega centra Ljuh{}ana. Bili so najboljši v končnem ekipnem seštevku. Klinični center zmagovalec GOLNIK - V novem športnem parku Tivoli, slovesna otvoritev je bila v petek, na Golniku j« sindikalna organizacija Kliničnega centra Ljubljana TOZD Institut z« pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik pripravila prve letne športne igre zdravstvenih delavcev Slovenije. N« tem prvem srečanju je nastopilo trinajst kolektivov slovenskih bolnišnic, ki so merili moči v motiti in ženski konkurenci v obdojki. rokometu, krosu. šahu. streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in balinanju. Tekmovanje je pokazalo, da imamo tudi aaed delavci bolnišnic dobre športnike. Tekmovanja so bila na dokaj visoki športni kvaliteti, saj so vsi pokazali dobro igro. ki je bila pogojena se s pravo borbenostjo. V odlični organizaciji domačih športnih delavcev na Golniku so največ uspeha imeli tekmovalci in tekmovalke Kliničnega centra Ljubljana, saj ao v vseh panogah pobrali skoraj vsa prva mesta. To jim je prineslo tudi prvi naalov vseekipnega zmagovalca. Vrstni red - moški: »ah - 1. Ljubljana. 2. Maribor. 3. Trbovlje, odbojka - I. Ljub- ljana. 2. Maribor. 3. Slovenj Gradec, kegljanje' — L Maribor. 2. Celje. 3. Ljubljana, košarka — L Ljubljana. 2. Šempeter. 3. Celje, nogomet - L Ljubljana. 2. Trbovlje. 3. Valdoltra, streljanje - I. Ljubljana. 2. Top«l»'ca- ** Ptui- naniizni tenis - 1. Ljubljana. 2. Idrija. 3. Jesenice, balinanje - 1. Ljubljana, 2. Sežana. 3. Valdoltra, kros - 1. Ljubljana. 2. Slovenj Gradec. 3. Topol- "'fenske — odbojka: I. Maribor. 2. Valdoltra. 3- Šempeter, koSarka — 1. Maribor. 2. Celje. 3. Ljubljana, kegljanje - I. Maribor. 2. Ljubljana. 3. Novo mesto, namizni tenis — L Maribor. 2. Ljubljana. 3. Sežana, streljanje - I. Sežana. 2. Topolftica. 3. Ljubljana, kegljanje - 1. Maribor. 2. Ljubljana. 3. Novo mesto, kros - 1. Ljubljana. 2. Jesenice. 3. Maribor: ekipni vrstni red - 1. Ljubljana. 2. Maribor 3. Valdoltra. 4. Slovenj Gradec. 5. Sežana. 6. Novo mesto. 7. Celje. 8. Jesenice. 9 Ptiij 10. TopolSica. 11. Trbovlje. 12. Idrija. 13- Šempeter. dh Koto I Zajplotnik dtkalna organizacija *a™*n*CZ"Ynik L bila namreč organizator pljučne bolezni in t^erkulozo jelavcev Slovenije. V strelja- prvih letnih športnih iger 'd™*'"*"!" fn žen8ke ekipe, nju z zračno puško so se pomerile moške in zens h Smučarski skoki Šilar zmagal v Logatcu Logatec - Na meddrustvenem tekmovanj« v skokih na 20-metrski Lasten so nastopili tudi Kranjčani. Med mlajihnl pionirji je zmagal Dušan SHar CTriflav). J.godic> bil tretji. Skijinc četrti, Juatin sesti, Stirn osmi. KeAnar■d«-veti. Corjup deseti in Melin enajsti. Med nt*-ej*bni pionirji j« bi' Cw" dv?.naj"n-med nuajiinti mladinci pa Rogelj sesti. SLABA UDELEŽBA V MOSTECU Ljubljana — Na tekmovanju v Mostecu pri Ljubljani je bilo tekmovanje v smučarskih skokih, na katerem ni bilo pričakovane udeležbe. Najboljši mladinci in člani niso nastopili. To velja tudi za Bogdana Norčiča, ki je s trenerjem Zajcem na treningu v Bad Ausseju v Avstriji. Med člani je zmagal domačin Kajzer, nov rekord skakalnice pa je s 55 metri postavil Ljubljančan Križaj. Med mladinci je bil najboljši Ulaga (Ilirija), od Gorenjcev pa je bil Glo-bočnik četrti. Jeseničan Baloh peti in Kranjčan Bizjak osmi. J.Javornik NESREČE Neprevidno na glavno cesto Boh. Bistrica — V petek. 15. septembra, ob 17.r>() se je na regionalni testi v bližini Boh. Bistrice pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica osebnega avtomobila Hribar Vik torija-Ta tja na (roj. 1928) i/ Ljubljane je peljala od Bleda proti Boh. Bistrici, s stranske ceste pa je na prednostno zapeljal voznik osebnega avtomobila Musta-fa Tufek (roj. 1955) z Jesenic, ne da bi se prepričal. če je prosto. V trče-nju sta bila voznik Tufek in sopotnik Polde Čuden z Jesenic težje ranjena in so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih pa je za 80.000 din. Izsilila prednost Podvin — V soboto. 10. septembra, oh 15. uri se je v križišču stranske ceste z magistralno pripetila prometna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan Janez Kobič. Voznica osebnega avtomobila Terezija Fur-lan (roj. 1920) iz Maribora je v križišču zapeljala na prednostno magistralno cesto prav tedaj, ko je z desne strani pripeljal voznik motornega kolesa Janez Robič (roj. 1958) iz Ljubljane. Voznik Robič je sicer zaviral in hotel avtomobil obvozi t i po desni, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Trčil je v avto. tako da sta s sopotnikom padla. Hudo ranjenega voznika Rohiča so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Izsilil prednost v križišču Kranj — V petek. 15. septembra, nekaj po'22. uri se je v križišču obvoznice in Ljubljanske ceste v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Redžo Krasnič (roj. 19:17) iz Kranja je brez vozniškega dovoljenja pripeljal po obvoznici in v semaforskem križišču pri Iskri zavijal v levo proti centru mesta. Iz Lahor pa je tedaj pripeljal voznik kombija Janez Sotelšek (roj. 1944) iz Ljubnega. ki je v križišču imel prednost, vendar pa je začel zavirati, ker je opazil, da mil voznik Krasnič ne misli odstopiti prednost. Kljub prizadevati ju. da hi preprečil trčenje, je kombi treščil v fiat 750 voznika Krasnica. Ob sunku je iz Krasničevega avtomobila padel sopotnik Anto Marjančič (roj. 19.15) iz Kranja in se lažje ranil. Lažje je bila ranjena tudi sopotnica Šlavica Ložar. sicer lastnica avtomobila. Škode na vozilih je za 40.000 din. Padel z motorjem Kranj — V nedeljo. 17. septembra, ob 7.50 je na Gaštejskem klancu padel z motornim kolesom Vladimir Sodin (roj. 1958) iz Kranja. Motorist je peljal proti Laboram in ga je zaradi hitrosti v ovinku zaneslo na hankino. kjer je padel in huje ranjen obležal. Zdravi se .v Kliničnem centru. Obrnjen znak — nesreča Kranj — Na Stražiški cesti se je v četrtek. 14. septembra, ob 22.25 pripetila prometna nezgoda. Voznik* motornega kolesa Vid Drinič (roj. 1955) iz Zg. Brnika je prepozno opazil, da se cesta končuje s stopnicami, tako da je padel in hudo ranjen obležal. Prometni znak. ki opozarja voznike, da je cesta zaprta za ves promet, stoji sicer 50 metrov pred stopnicami, vendar pa je bil obrnjen v nasprotno smer in ga voznik ni mogel opaziti. L. M. KRANJ — V petek, 15. septembra, dopoldne je voznik osebnega avtomobila Milan Dolonšek iz Leš zapeljal s stranske ceste na prednostno Cesto na Brdo, po kateri je prav tedaj peljal tovornjak, vozil ga je Jože Koželj z Ilovke. V trčenju ni bil nihče ranjen, na osebnem avtomobilu, ki mu je odtrgalo prednji del, pa je škode za 10.000 din, na tovornjaku pa za polovico manj. — Foto: I. S. Nesreča pri prehitevanju Kranj — V soboto. 10. septembra, nekaj po 15. uri se je na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom v blagem ovinku pred odcepom ceste za Šenčur pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Fadil Mahmutovič (roj. 1959) z Jesenic je prehiteval nek avtomobil, pri tem pa ga je zaradi hitrosti začelo zanašati, zapeljal je s ceste na travnik in se prevrnil. V nesreči sta bila sopotnik Ramko Maletič huje. sopotnica Slavojka Boškič pa lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za :i0.000din. Gorska nesreča V soboto. Iti. septembra, okoli 11. ure je nenamerno sprožen kamen padel na glavo planinke Vide Brezi-gar i/, nove Gorice, ki je skupaj z možem bila na poti proti Skrlatici. Huje ranjeno so reševalci iz Mojstrane, potem ko ji je prvo pomoč nudil dr. Robič. prenesli v dolino, od tam pa jo je rešilec odpeljal v jeseniško bolnišnico. Požar Kranj - V soboto.'IB. septembra, ob 18. uri je začelo goreti v kletnih prostorih stanovanjske hiše Janeza Miklja v Rita rak i ulici v Kranju. V kleti, kjer Mikelj opravlja popoldansko obrt. je hčerka Irena po očetovem naročilu vzela iz peči večjo količino kovinskih obročkov in jih dala v bazen z oljem. Pri tem pa se je olje vžgalo. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci. Škode je za približno 10.000 din. Otroka zdrsnila s skal Kranj — V soboto. 10 septembra, popoldne sta se hudo ponesrečila 10-letni Matej Sušnik in 8-letni Tomo Hrestak. oba iz Kranja. Otroci so plezali v skalnatem pobočju med tovarno Iskra in Planika. Najprej je spodrsnilo Mateju, da je padel kakih 12 metrov globoko in si zlomil roko. takoj zatem pa je zdrsnil še Tomo. ki pa je pri padcu zlomil lobanjsko dno in dobil še druge poškodbe. Oba so prepeljali v K Ii nični center. V skladu s 154. členom statuta GP Megrad Ljubljana TOZD Elmont n. sub. o. Bled komisija za razpis pri delavskem svetu razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD Poleg splošnih, z*zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — da imajo strokovno izobrazbo VIŠ ali ST$ — ekonomske, organizacijske ali elektro smeri — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem področju — da imajo samoupravni socialistični odnos — da sprejemajo program razvoja TO, oz. zbor delavcev sprejme program razvoja, ki ga predloži kandidat. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z oznako Za razpisno komisijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: GP Megrad TOZD* Elmont. Cankarjeva 1. Bled. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu komisije. Skrb za večjo varnost v prometu SPREHOD Z VOZIČKOM — Stari del mesta Kranja je zaradi popravila mo»tu čez Kokro primeren tudi za takole brezskrbno vožnjo dveh vozičkov vštric, pa še bati me nt, da bi dojenčkom škodili izpušni pitni prtd kratkim gostega prometa. - Foto: J. Zaplotntk Jesenice — Pred kratkim se je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine sestal na prvi seji novega mandata V okviru sveta bodo delovale tri komisije, in sicer komisija za splošno varnost prometa, komisija za prometno vzgojo v vrtcih, osnovnih šolah ter srednjih šolah ter komisija za predlaganje priznanj in nagrad, po potrebi pa še komisija za informiranje. Osrednjo pozornost so na seji namenili mentorstvu prometne vzgoje na osnovnih šolah. Od 1. oktobra dalje bo pri VIZ na Jesenicah mentor za promet, katerega osnovna naloga je spodbujati aktivnost na tem področju na šolah, ne ho pa seveda odgovoren za vse delo na področju šolske prometne vzgoje. Predvsem se morajo tudi učitelji zavedati, da so soodgovorni za varnost v cestnem prometu in temu primemo usposab Ijati tudi Učence za obnašanje v prometu. Predvsem si morajo šole prizadevati, da bi prometni krožki res zaživeli. Zavedati pa se je treba, da se prometna vzgoja začne že doma. šola pa je le dopolnilo tej vzgoji. Po jeseniških cestah hodi vsak dan sto in sto šolarjev, ki so nenehno v nevarnosti: posebno izpostavljena je nova šola na Plavžu, kjer je že poleg številnih znakov, ki opozarjajo na šolo in na prehod za pešce, še omejitev hitrosti na 40 km na uro. Podobne oznake bi kazalo vpeljati tudi drugod, čeprav sicer sami znaki vedno ne varujejo šolarjev na cestah. Najvažnejša je pač zavest v prometu, da se obnašamo tako. kot je potrebno za varnost, ne pa da ogrožamo druge udeležence. Na seji so se tudi dogovorili za pri« poročilo zdravstvenim delovnim organizacijam, naj bi pri pregledih zdravniki posvetili nekaj pozornosti sposobnostim bolnikov, ki so tudi vozniki. Velja pa opozoriti tudi na dejstvo, da so vozniki še premalo seznanjeni z vplivom zdravil na sposobnosti za vožnjo, saj se okoli 12 odstotkov nesreč pripeti zaradi delovanja zdravil. Svet bo tudi predlagal postaji prometne milice Kranj akcijo za pregled kolesarskih izkaznic šolarjev. R. K. VIZ TOZD VGZOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA JESENICE objavlja prosta dela in naloge VODJA KUHINJE -EKONOM za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: gostinska šola — kuharske smeri, 5 let delovnih izkušenj, organizacijske sposobnosti in moralnopoli-tične kvalitete. Za objavljena dela in naloge velja poskusno delo (dva) meseca. Rok za prijavo je 15 dni po objavi del in nalog. Gozdno gospodarstvo Bled, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 razpisuje za šolsko oziroma študijsko leto 197K/79 2 ŠTIPENDIJI ZA UČENCE GOZDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA POSTOJNA -gozdarska tehniška šola; 1 ŠTIPENDIJO ZA UČENCE GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI -geodetska smer 1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDENTE BF UNIVRZE V LJUBLJANI -gozdarski oddelek. Prijave bo sprejemalo Gozdno gospodarstvo Bled. Bled nl2bn. Ljubljanska 19 — skupne sIužIm- v 15 dneh od rineva objave tega oglasa. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazbu DZS 1,65 (prošnja za štipendijo) priložiti: 1. overjene prepire ali fotokopijedokazi I o urnem uspehu (letno spričevalo za šf>lsko leto lf>77'7H. potrdilo o vseh opravi jenih izpitih); 2. dokazila o osebnih dohodkih staršev v obrazcu prošnje /a štipendijo se morajo nanašati na koledarsko leto 1977: potrdilo SOI) o premoženjskem stanju in številu družinskih članov: 4. izjavo kandidata, da ne sprejema druge štipendije oziroma potrdilo, da nima obveznosti iz prejšnjega štipendiranja: 5. mnenje šole. nrganizat-i je ZSMS ali ZKS nn šoli. Višina štipendije bo določena skladno z določili družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS. Pri štipendiranju bodo imeli prednost kandidati, ki so v slabšem materialnem položaju, kandidati iz delavskih in kmečkih družin in tisti, ki imajo boljši uspeh v šoli. zavarovalna skupnost triglav TOPCNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kr,™ Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kram objavlja naslednja prosta delovna opravila in naloge cenitve škod premoženjskih zavarovanj Za ta delovna opravila in haloge se zahteva v išia — i». i k < - •, -izobrazba gradile ne smeli in I lota , t.- mili defovnil sen j K prošnji za pridobitev la«! nosu ite-lai . .t n iVeha no I dokazilo o strokovnosti m ktvttefc /)\ i \>\ >i~ Prošnje sprejema sektor /a samoupravno organi/na nost in kadre. Rok /a sprejem proSenj poteee !dan po objavi. K O G P R A N J 1 Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj / n. sol. o. TOZD Operkarne b o razglasa naslednja prostadela iti haloge OPRAVLJANJI- l»RFVOZO\ ( »M »vi Z VILICA K J K M t v peč 1. /a I * I". St 1'ii/isi i ;i 11' -PogOJ: !.'C' "Mili Kandidati nai pošljejo ponudb, na odhoi nteds« bojna razmerja TOZD Opekam. »Ii - os. i.-v obratih SI razišče ali Cešnievek Bok H dni. 1 2 4 5 Domplan Kranj Odbor za medsebojna ra/.ntei Kranj, Cesta JLA 1 i objavlja prosta tlela oziromai alog« r.\ 1 VODENJE OPERA'I I V \ I < 1^ l/v U V.VJ URBANISTIČNIH NALOG 2 NADZOK STROJNIH INSf Al Si IJ Za uspešno opravljanj«' objavljentli del oziroma 11 a I .■< kandidat i poleta splošnih izpolnjevali še nasledil ie i ":>:'< ■ n pod L: da imajo visoko. s't rokov no izobrazbo mei arhitekt st rokov ni izpit t leta delovnih izfe ušeii i pod 2.: da imajo končano sredi \< lehni k*i šolo 'a sth.»jiii> st rok<>\ ni izpn . dve ieii delovnih izkušeni na področju energetike toplovodnih instalacij l)el<- sc /dnižiiic za netloItM'en čas - p*4m«] delovnim čas Pismone prijave / dokazili o strniatvmisli pošljite v ta dne}i objavi na gornji naslov Poditi k e o d.-In m dejovnih i •<«:•« -n! i / sc rajši. Ar/ cestah /naših) .v /<• taka gneča. tla morah iznajti / ožila bi leteča. i i-lalo res /c hrtio in i,dohno. h Itttj. /<•• ie :a '^r-ftnarnu/no. Kje čolnarn sv ostali, tla raslo hi noija n lah. Kri lično alu) naj se me usmili, sui invičfntsrejila sem sr rimi /o t o /hi sftke hal/še so saj orehi vh /< l'i n/ohoi n tiho Helena / 4t j Torek, 19. septembra 1978 MALI OGLASI telefon 23-341 PRODAM Prodam 3 KRAVrC po izbiri Aljančič Anton. Kovor Ki. Tržič STROPNO OPEKO - M on t a. 3000 kom. prodam. Ambrož F rane. Komenda 12/č. tel. 061 841-034. 064 42-064 6943 Poceni prodam trodelno OMARO KOMODO in 2 NOČNI OMARICI Puštal 1. Škofja Loka 6945 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesnice in za zakol. Naklo. Cegel-nica 1. tel. 47-226 0992 Prodam OTROŠKO POSTELJICO / vložkom in odejo. Mausser. K id riče va 31. K ran j 7( )91 Poceni prodam TELEVIZOR Niš. dobro ohranjen in moško KOLO Rog. Plestenjak Franc. Aljaževa 5. Jesenice 7092 Ugodno prodam 12 k v. m KERAMIČNIH PLOŠČIC z grškim vzorci« (21x11) in 1 t celjskega FASADNEGA PESKA v .vrečah. Dor-farje 18. ali tel. 24-749 Mjklavc 7093 Prodam suhe češnjeve PLOHE Naslov v oglasnem oddelku 7094 Prodam plemensko KRAVO. Štravs. Volča 23. Poljane ' 7095 Prodam VOLA. 400 kg težkega. Zapuže 12. Begunje 7096 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simentalko. Podbrezje 61 7097 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK (avtosedež). Ogled po 14. uri. Jenko. Rete<"e2I 7098 Prodam HARMONIKO Hohner Atlantic IV z ojačevalcem Hohner. Tel. 064 21-853. popoldne 25-776. Kožuh. C. na Klanec 33. Kranj 7099 Prodam mlado KRAVO. Zasip. Stegne 27. Bled 7100 POCENI prodam stereo OJAČEVALEC MM (500 W) ter 2 250 W ZVOČNI OMARI za centralno ozvočenje. HI-HAT ČINELO Paiste in 150 W SKRINJO JBL. K ne Tomaž. Oprešnikova 88. Kranj, telefon 25-867 7101 Ugodno prodam kompletno SPALNICO in pet delno OMARO. Naklo 49 7102 Prodam termoakumulacijsko PKČ Aeg 6kw. Kramar Draga. Zupančičeva 7. K ran j 7103 Prodam SPALNICO in PEČ na olje. Naslov v oglasnem oddelku Prodam KOMBAJN za siliranje koruze. Lahovče 42 7105 Prodam POROČNO OBLEKO *f 38 z klobukom. Braniša Suzana. Predoslje • 7>06 Ugodno prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ Mirna za 3500 din. lahko tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 7107 dežurni veterinarji OD 22. DO 29. SEPT. 1978: RCS Jože, dipl. vet.. Cerklje 147. telefon 42-015 in dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj. Kaju-hova 23. telefon 22-994 za občino Kranj; HABJAN Janko. dipl. vet.. Žiri 130. telefon 69-280 in LIKOSAR Dušan. dipl. vet.. Škofja Loka. Podlub-nik 64. telefon 60-939 za občino Škofja Loka; VIDIC Frane. dipl. vet.. Jesenice. J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 /a občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj. tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Prodam JAW() 350 letnik 77. 6500 km. Vari Milan. Kamna gorica 59 A 7112 Prodam MOPED TI. 15 in vetro-hransko steklo za avto F 12 DKW. Koželj Franc. Šuceva 1. Kranj 7113 Prodam MENJALNIK in HLADILNIK za ZASTAVO 750 in MOTORNO KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 71 ] 4 VW 1200 - 1973 prodam. Tel. 064 21853, popoldne 25-776 71 15 FORD TACNUS 20 M TS. motor generalno obnovljen, prodam. Prebace vo 2f>. Kranj 7116 Prodam avto NSC Prinz 1000. Ogled vsak dan po 15. uri. Artač Ivan. Predoslje 165. Kranj 7117 Prodam FIAT 124 letnik 1969. Informacije po 19. uri na tel. 26-992 Prodam FIAT 750 letnik 1967. Urh Anton. Trhpje 58 7119 FIAT 126. nov. rumen, prodam, opremljen, zaščiten. Britof 99 7120 Prodam 4 sprednje dromeljne od volksvvagna. primerne za gumi voz. Glavan Barbka. Sp. Lipnioa 2. Kamna gorica 7121 Prodam TOMOS 15 TI. dodatno opremljen (smerniki) ali menja za FI EKTRONIKA z doplačilom. Prodam tudi ŠPORTNO KOLO 1.500. Haklin. Golnik 47 7122 Prodam avto ZASTAVA 750 /a 19.000 din. Ogled vsak dan od 10 do 18. ure. Ulica mlad. brigad 9 (Vodovodni stolp). Razpet mmmmmammmmm STANOVANJA ii I lijakinjn Jqje ,eno SOR(W VOZILA Prodam dobro ohranjen R 12 'ftnik 1975. 34000 km. Informacije Popoldne po telefonu 064 61-465 Int 19. Ogled popoldne razen v petek. Spodn je Bitn je 2. Žabnica 7046 Ugodno prodam ZASTAVO 750 letnik 1973 za 20.000 din. Hroval Koman. Kamna gorica 21 Ogled v Popoldanskih urah 7108 Prodam R 4 letnik 1975. Ogled Popoldne od 14. ure naprej. Stušek. Cankarjeva 17. Radovljica 7109 Prodam karamboliran avto VVart-burg. lahko tudi po delih Poizve se °d 15. ure dalje na Titovem trgu 17. vhod pod velbom. H. nadstropje -Pelko 7IIO Prodam MOTORNO KOLO J A WA ČZ .'150. registrirano do junija 1979. prevoženih 2700 km. Benedik. Tominčeva 41. St razišče. K ran i ogrevano m oprem-K ran ju ali okolici Šifra Takoj 7126 Vzamem v najem starejšo HIŠO ali SOBO in KCHINJO v Kranju ali okolici- predplačilo za eno leto. p<> potrebi tudi več. Naslov pusiite v oglasnem oddelku 7127 Miren uslužbenec išče GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice v Radovljici. Cenjene ponudbe sporočit«- na ml (Mil 261-917 ______ POSESTI Izdaja CP Olas. Kranj. Ulica Most-Pijadeiar 1. Stavek: CP Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje-Ljudska pravica. Ljubljana, Kopi tsrjeva 2. - Naslov uredništva in »Prava lista: Kranj, Mo*e Pijadi-ja - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni *tvo 21-835, novinarji 21-860. malo-°ftaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din. Polletna 150 din. cena za 1 številko v kol po rta* i 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Dvostanov iin jsko H ISO / vrtom, takoj vseljivo. prodam Smole j. Do-bravska |4...4eseniee 7123 Najboljšemu ponudniku prodam enodružinsko stanovanjsko HIŠO ob cesti Begunje — Tržič Ogled je mogoč samo ob sobotah in nedeljah Na pismen«- ponudbe ne odgtivar-jam. Angela Peternel. Srednja vas .{. Begunje 7124 2 PROSTORA do 45 kv m /a mirno obrt iščem na relaciji Medvode—Jesenice, lahko sta kletna Ponudb«1 pod voda. elektrika, dimnik, sanitarij«. 7125 V Škofu Loki jpred deno /lam BROŠKO v Šolski 5. Škofj;i Lok.1 NAJDENO 1 cerkvijo nai-tlobi lastnica 71.51 IZGUBLJENO' Izgubila se i«- PSIČKA, lovski m rjer. nizke rast j s črno dlako V ušesu ima Vtisnjeno rodovniško številko l Fmrl i«- JANEZ JERAJ Novakov ata iz Mavčič 59 Pogreb bo v torek. 19. septembra 197«..ob 10 uri na pokopališo jutri. 20. septembra, /h-mesto za občan«' iz Škofje Loke i okolic je v prostorih T\T) Paru /an. Namen vadbe je. da krajani pričakajo /imsko sezon« pripr*\ [jeni.