T List slovenskih delavcev v Ameriki. TSLSrOM PIBAJUOE: 4687 GOBTUUVDT. Entered as gecond-Clm« Mtttcr, September 21,1903, at the Put Offiet at N*v York; H. nndar the Act of Coognse of Kareh 3, 187«. TELEFON PISAENE: 4687 OOETLANDT NO. 214- — ŠTEV 214. NEW TORS, TUESDAY, SEPTEMBER 12, 1916. — TOREK, 12. SEPTEMBRA, 1916. Newyorska stavka. PROMET JE VEDNO SLABŠI. — NAJBRŽE BODO ZASTAVKALI VSI ORGANIZIRANI DELAVCI, AKO BO TREBA. — STAVKOKAZI STAVKAJO. — FITZ GERALDOVA IZJAVA. Promet na newyorških podeestnih, cestnih in nad-eestnih železnicah, na katerih je — kot znano — stavka, je vedno slabši, kajti zdaj so pričeli celo stavkokazi stavkati. Včeraj je prišla neka tolpa stavkokazov pred župana Mitchelia in pripovedovala, da jih je nek forrhan, ki j( prišel /njimi iz Chicaga, pretepal, suval in zmerjal, -medtem pa polieaji, ki so poleg stali, niso ničesar ukrenili. Pravijo, da postopajo družbe s stavkokazi nečloveško; delati morajo od petnajst do osemnajst ur na dan, večkrat jim celo ni bilo mogoče ničesar zavžiti. Pravijo tudi, da jim je agencija za stavkokaze obljubila, da bodo imeli sfCi.OO na dan, toda zdaj imajo samo $4.00. Župan je izjavil, da bo dal celo stvar natančno pre iskati. Včeraj smo poročali, da bodo zastavkali vsi new-vorski organizirani delavci iz simpatije do železničarjev. Kot se je včeraj popoldne govorilo, ta stavka ne bo še izbruhnila, ako se ne bo položaj za železničarje kaj poslabšal. Mr. Hugh F ravne, organizator Ameriške delavske federacije, je včeraj izjavil, da bodo najbrže le oni delavci zastavkali, katerih delo je potrebno ,da železnice obra-i «ij*\io. Mr. Fitzgerald, organizator newvorških železničarjev, je izjavil, da je bila unija prisiljena napovedati stavko, kajti družbe so prelomile vse obljube, ki so jih bile naredile 7. avgusta; dalje je pa namen kapitalistov uničiti unijo, naj stane karkoli hoče. Zupan Mitehel je včeraj izjavil, da upa, da se bo vse v kratkem rešilo, toda splošno mnenje je, da v resnici ne more imeti posebno veliko upanja, ker kapitalisti pravijo, da nočejo imeti z unijo, tako kot je zdaj, nobenega o-pravka. Delavci se pa tudi nočejo spraviti z družbo, dokler ne pripojena njihove unije. Motonnani, kakor tudi sprevodniki vedno zapuščajo svoja mesta. Velikokrat se zgodi, da se motonnan sredi vožnje skesa in zapusti vlak, nakar je cel promet na tisti črti začasno vstavljen, namreč tako dolgo, da pošljejo drugega motoimana. Na železnicah, zlasti pod zemljo, so vlaki grozovito nabasani; vsak čas kaka ženska omedli vsled neznosne vročine in zaduhlega zraka. Nemci brezuspešni. NEMCI SO VPRIZORILI PET NAPADOV Z OGNJE NO TEKOČINO, TODA IMELI NISO NOBENEGA USPEHA. — AMERIŠKI AVUATIK ROCKWELL JE SPRAVIL ZOPET DVA ZRAKOPLOVA NA TLA. London, Anglija, 11. septembra. — Nemci so na som-meskem bojišču zopet vprizorili pet hudih napadov na francoske in angleške postojanke, toda uspeha niso imeli, kljub temu da so se i>oslužili najhujšega sredstva, ki ga imajo, namreč ognjene tekočine. * Petkrat so se bavarske čete vrgle na francoske postojanke od Byrny-ja do Chaulnesa. oziroma na angleške pri Ginchy-ju, katerega so bili Angleži v soboto zavzeli. V zadnjih bojih na angleški strani se najbolj hrabro borijo Irci. Irci so bili tudi Ginehv zavzeli. Berlin, Nemčija, 11. septembra. — Nemško uradno poročilo se glasi, (la so Angleži, potem ko so zavzeli Gin-ehv. pričeli na večjih krajih ]>oskušati, da bi še naprej prodirali, toda to se jim ni posrečilo, ker so nemške čete pričele vprizarjati take napade, da jim je bilo to nemogoče, ker so morali napade odbijati. Časnikarski i>oročevalei naznanjajo, da so nemške čete vjele v zadnjih bojih več Ircev, ki se bijejo v prvi vrsti. Iz tega se vidi, da pošiljajo Angleži najprej Irce v ogenj. Pari*, Francija, 11. septembra. — Francoski in angleški zrakoplovci so bli tekom dne zelo aktivni. Poleteli so nad nemške utrdbe, kakor tudi nad postaje, skladišča in tovarne, ter metali nanje bombe, ki so napravile veliko škode. Eden naših zrakoplovov je izgubljen. Sovražnik je izgubil tri, več jih je pa težko poškodovanih, ki so morali pristati na zemljo. Dva sovražna zrakoplova je spravil na tla ameriški zrakoplovee Giffrin Rockwell To je zdaj že njegov četrti zrakoplov. Nemški zrakoplovee ko je videL da ima nevarnega nasprotnika, se je poskušal umakniti s tem,, da bi se spustil na zendjo, toda Rockwell mu je sledil navzdol in med 'potjo streljal. Nemški letalec je bil ubit že v zraku od Rockwell o vega strela, stroj je pa priletel na tla ter se raz bil. Drugi nemški zrakoplov, ki je postal žrtev ameriške-ga a via tika, je bil pa v boju tako poškodovan, da se ni IflAmI VcHrinfl ir ■■/Jl^l • AM • * ~ '; - „ : voLum xxiv. — utm xxiv Katastrofa. V Quebecu se podrl most, na katerem je bflo 90 delavcev. — 25 .je mrtvih. — Velika škoda. Quebec, 11. septembra. — Tukaj se je danes zrušila vez, ki je vezala Quebec most. kateri je bil vztrajen preko reke St. Lawrence. To je bila največja zgradba te vrste na svetu. CVlo konstrukcija je padla v reko in se pogrreznila 200 črev-Ijev globoko. Gori je bilo 90 delavcev, ki so vsi padli v reko skupno s 5000 ton težkim železnim ogrodjem. Danes zvečer se je^doznalo, da je 25 delavcev mrtvih. Skoro vsi delavci, ki so ušli smrti, so pa težko ranjeni. Na tisoče ljudi je videlo grozno katastrofo; med občinstvom so bili tudi člani kanadskega in avstrijskega parlamenta, kakor tudi več drugih visokih glav, kajti danes bi se imele vršiti velike ceremonije, da bi se most odprlo za prometne s vrhe. Treba je bilo vstaviti le še srednji steber. Praviji, da se je najprej odlomila severna stran mostu, ko so nameravali steber ravno zasukati, nakar so mislili južno stran mostu privezati z verigami, toda kmalu nato je padla tudi ta stran v vodo. Zgradba tega mostu je stala o-koli $17,000,000. Zdaj je že drugič, da se je zgodila taka nesreča na tem mostu; nekaj slienega se je bilo. dogodilo leta 1907. Rim, Italija. 11. septembra. — Ital janske čet so zavzele močne avstrijske poziciji v Leno dolini na tirolski .fronti; tako danes naznanja italijanski vojni urad. Med Monte Spil in Monte Cor-no so zavzeli tudi več sovražnih postojank, za katere so se že od 7. septembra vršili nadvse hudi boji. Avstrijski zrakoplovci so vrgli nekaj bomb na italijanske utrdbe in postaje, toda napravili so le malenkostne poškodbe. Dunaj, Avstrija, 11. septembra. Avstrijsko vojno poročilo se glasi, da so avstrijske čete na tirolski fronti odbile vse italijanske napade. — . Sovražnik je sieer vprizarjal hude napade, ki so bili pa vsi odbiti. Italijani so imeli velikanske izgube.— Milan, Italija, 11. septembra. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da je bila dne 2. avgusta v Taran-to pristanišču potopljena italijanska vojna ladja "Leonardo da Vinci". O tem je bilo že podrobnejše poročano. Moštvo je mnenja, da se je ta katastrofa zgodila, ker je najbrže kak špion podtaknil požar. Komisija, ki je to preiskavala, pa pravi, da se je zgodilo vsled nepazljivosti moštva, ali pa vsled kake nezg-ode. SLOVENSKI FANTJE SE BIJEJO NA STRANI SRBOV PRED SOLUNOM. Londonski list "Sphere" je prinesel pred par tedni članek o neki slovenski materi, po imenu Alojsifii Špitalič, ki je poslala pričetkom vojne deset sinov v vojno, in sicer na strani Avstrije, kar je menda razumljivo. Osem fantov se je nahajalo v armadi, ki je vdarila na Srbijo, ki so se takoj pustili vjeti srbskim vojakom. Dva sta bila pa že prej pobegnila na stran Srbov ter se borila proti Avstrijcem. Ko so Avatro-Nemci zavzeli Srbijo, so prišli ostanki srbske armade na Krf in žnjimi so bili tudi ti deseteri slovenski fantje, ki se jim je zagnnsila avstrijska vojna služba. — Zdaj se bijejo pred Solunom ■kupno s Srbi, kjer je tudi več sto drugih Slovencev, kot smo že poročali. List "Sphere" je prinesel tudi sliko matere Alojzije Špitalič in deseterih sinov. Družina Špitalič je doma is ptujske okolice na Štajerskem. DENAR SE LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih po£Ijatvah; le za naslov ae računa 65 centov za vsako besedo. Najboljie je, da ae nam poOje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo podali nazaj ali pa sporočili, da ae nam ie dopofije. Zdaj je mogoče poslati le okro-(ie svote, kot naprimer: K100,200. 300 itd. do K 10,000. Brezžične poiOjatve sredo vae t Nemčijo, od tam ae pa pofljejo denarne nakaznice po poiti na zadnje mesta. Natančno smo poizreddi, da take poiOjatve dospejo primeroma hitro si sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pofiljatev traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brsojavu; denarja ae ne nan ia-jrubiti, pač pa je moffoča ta Vae ako ae urine kje kaka na- ta način de- Kdor želi poslati v tančno dttŠMpejGUa naj aa po Denar za brezHČne brzojavke pošljite po poitnem Money Ordern ali pa jpotov denar v priporočenem ne pa potom privatnih če- Italijani. Italjani so zmagali na tirolski fronti — Kako je bila potopljena 'Leonardo da Vinci". Republikanska zmaga. Maine je prišla zopet v roke republikancev — Hughes pravi, da je to znamenje njegove zmage. Iz Grške. Vojno pravo v Atenah. —Zahteve zaveznikov. — Grška vlada se opra vičuje. — Kralj Konstantin. Atene, Grško, 11. septembra. — V Atenah je proglašeno vojno pravo. Močno kaval^rijske in infante-rijske patrulje patrnlirajo po mestu, zavezniška poslaništva so do bro zastražena. Pariz, Francija, 11. septembra. Grški poslanik se je danes osebno opravičil v tukajšnjem zunanjem ministrstvu glede napada na francosko poslaništvo. Pred hišo se je bilo namreč zbralo veliko število grških rezervistov, ki so kričali: — Živel kralj Konstantin! — Proč z zavezniki! — Zatem so demonstrautje vdrli na dvorišče in oddali par strelov. — Ranjen ni bil nihče. London, Anglija, 11. septembra. Neka tukajšnja brzojavna agentu-ra je dobila iz Aten brzojavko, da se je grški ministrski predsednik Zaimis dolgo časa posvetoval z grški it. kraljem Konstantinom. — O čem sta razpravljala, se dozdaj še ni moglo dognati. — Grška vlada je dozdaj izpolnila še vse zahteve, ki so jih stavili zavezniki. Pariz, Francija, 11. septembra. Iz Soluna poročajo: — V okolici Verie. 40 milj jugovzhodno od Soluna. se je začelo širiti veliko revolucionarno gibanje. — Kapitan Bartzokas je rekel nekemu francoskemu generalu, da se bo s svojimi ljudmi boril ob njegovi strani. — Tudi poveljink bataljona, ki je šta-cioniran v Veriji. je izjavil, da se bo s svojimi ljudmi pridružil zaveznikom. Atene, Grška. 11. septembra. — Kralj Konstantin se je posvetoval danes z ministrskim predsednikom Zaimisom o vojnem položaju. — Zdaj ni skoraj nobenega dvoma več. da se bodo pridružili Grki zaveznikom. Vest. da sta Rusija in Italija proti Grški, ni resnična. Rusija in Italija, kakor tudi Srbija žele, da bi se jim Grška Čimprej pridružila. Grška vlada se še vedno upa, da ji bodo dali zaveznik* ono, kar so ji obljubili pred osl ii mesci. — Vojaški srokovnajki pravijo, da v tem oziru zavezniki ne bodo držali svoje besede. Nemčija, 10. septembr Halil be j, turški ininister za notra- nje zadeve, je ko imel prišel Augusta', Me.. 11. septembra. — Pri današnjih volitvah je prišla Maine zopet v roke republikanske stranke. Izvoljen je bil Kari Milli-keuken za governerja, ki ie porazil demokrata gov. Curtisa z 11,000 glasovi večine. Poleg tega so pa iz-olili dva senatorja in štiri kon-resnike. Na politično gibanje v Maine so bili zadnji čas obrnjene oči vseh ameriških politikov, češ. tam se bo pokazalo kdo bo zmagal pri predsedniških volitvah v novembru. Syracuse, N. Y., 11. septembra. Ko je bil republikanski kandidat Ilughes danes informiran o republikanski zmagi v Maine, je rekel: •Izgleda dobro. Ne vem, kako bi mogli mi izgubiti?" Predsednik demokratičnega narodnega odbora je pa rekel, da je to znamenje, da bo v novembru izvoljen Hughes. McCormick, predsednik demokratičnega narodnega odbora je pa rekel, da nima zmaga republikanske stranke v Maine ničesar opraviti s celo situacijo. Pravi, da je popolnoma gotovo, da bo izvoljen Wilson. Da so republikanci zmagali v Manie, je naj--eč pripisovati temu, ker se je veliko progresivcev zavzelo za republikance. Wilsonova sestra umira. New London, Conn., 11. sept. — Mrs. Anie E. Howe, predsednika Wilsona sestra, ki je pred par dnevi nevarno obolela, umira v svojem stanovanju v Mohican hotelu. Danes sta prišla sem predsednik Wilson in Mrs. Wilson z jahto "Mayflower", nakar bosta šla jutri pogledat umirajočo Mrs. Howe. Predsednik Wilson, ki se je te dni mudil v svojem letnem bivališču v Shadow Lawn, je rekel, da so to prvi dnevi njegovih počitnic, toda vse kaže, da ne bo imel letos nobenega počitka. Pozor pošiljatelji denarja: ▼M negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena is Amerik« v Avstrijo In Nemčijo ter narobe, cprejsKoamo denarno pošfljatve do arskHoa 1» pod pogojem, DA KB VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAE "VB BO V NOBENEM SLUČAJU Zav. ofenziva na Balkanu. Precejšnji bolgarski uspehi. ZAVEZNIKI POROČAJO, DA SO PREKORAČILI REKO STRUMO. — BOLGARI SO SE ZAČELI NA CELI ČRTI UMIKATI. — SRBSKA ARMADA V AKCIJI. — BOLGARI SO OSVOJILI VES ONI DEL DOBRTXD-ŽE, KATEREGA SO MORALI IZROČITI BUMUNOM PO DRUGI BALKANSKI VOJNL — AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO ODBILI VSE RUMUN6KE NAPA-DE. — VELIKO NAVDUŠENJE. London, Anglija, 11. septembra. — Zavezniki so zaceli prodirati na celi fronti severno od Soluna. Tako se glasi današnje oficielno poročilo angleškega vojnega ministrstva. Angležem se je posrečilo prekoračiti reko Striuno ter pognati Bolgare iz treh vasi. Sovražnik se neprestano umika, pri tem pa obupno brani vsako ped zemlje. Levo krilo zavezniške armade tvorijo Srbi, ki so tudi pognali na več mestih Bolgare v beg. Centrum tvorijo Francozi, ki imajo na razpolago izborno artilerijo, katera prizadeva sovražniku veliko škodo. — Naši oddelki so včeraj popoldne prekoračili reko Strumo, — pravi današnje angleško uradno poročilo. Po hudih bojih se je Angležem posrečilo pregnati Bolgare iz vasi Oraorman, Gudel in Ne v olj en. Sovražnik je bil vprizoril več protinapadov, ki se mu pa niso obnesli. Iz Pariza poročajo, da so angleške čete prekoračile reko Strumo ter zavzele vasi Nevoljen in Karabjabec. Zapadno od Vardarja in Doiranskega jezera se vrše obupni artilerijski boji. Bolgari so bili prisiljeni zapustiti več važnih postojank in si poiskati zavetja za drugo o-brambno črto. Srbi so ob jezeru Orosvo zadnje dni precej napredovali. Berlin, Nemčija, 11. septembra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: — Silistrija je padla. Kumuni in Rusi so imeli v zadnjih bojih izvanredno velike izgube. Berlin, Nemčija, 11. septembra. — Ogrsko časopisje poroča, da so zavzeli Bolgari vse ono ozemlje v Dobrud-ži, katerega so odstopili po drugi balkanski vojni Rumu-nom. Na Bolgarskem je zavladalo vsled.tega silno, navdušenje. Po vseh cerkvah se vrše zahvalne službe božje. Dunaj, Avstrija, 11. septembra. — Avstrijsko vojno ministrstvo poroča: — Severno od Oršave so odbile naše čete vse sovraž-Jiiške napade. Sovražni napadi severno od Zlate Bistrice so se čisto izjalovili. V splošnem je položaj ob rumunski fronti neizpremenjen. Bukarest, Rumunsko, 11. septembra. — Rumunsko uradno poročilo se glasi: — Na severni in severozapadni fronti, zapadno od gorenjega teka Maroša se sovražnik neprestano umika. Včeraj smo vjeli tri častnike in 106 mož. od Subina smo zasedli vas Helimbar. Ko so se vršili boji za to vas, se je sovražnik posuževal dum-dum krogel j. Berlin, Nemčija, 11. septembra. — "Koelnisclie Zeit-ung" je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da je rumunsko prebivalstvo zelo nezadovoljno z vojno. Včeraj se je vršil v glavnem mestu Rumunske javen shod, katerega se je udeležilo na tisoče soeialistov. Govorniki so odločno ob-sojali stališče, ki ga je zavzel ministrski predsednik Bra-tianu. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo od vlade, da naj takoj sklene mir. Po nekaterih krajih Dobrudže je baje izbruhnila pra-ra revolucija. Veliko kmetov je že dezertiralo k Bolgarom. Prebivalci so streljali na tretji rumunski iandarmerijski bataljon, ki je imel nalogo napraviti mir. Berlin, Nemčija, 11. septembra. — Princ Viljem, brat rumunskega kralja Ferdinanda, je resigniral kot šef tretjega rumunskega infanterijskega polka. * Dunaj, Avstrija, 11. septembra. — Današnje oficielno poroeilo avstrijskega generalnega štaba se glasi: — Na rumunski fronti j^položaj nespremenjen. Cunh, Švica, 11. septemK\ — Danes je dospelo sem poročilo, da se je vnela v okolici Balvika vroča bitka, ki se ne bo tako kmalo končana. Bukarešt, Rumunsko, 11. septembra. — Rumunski generalni stab poroča: •JI je razdejal Silistrijo z dvanajst in šest- najstpalcmmi topovi. NaSe čete so se par ur prej v popolnem redu umaknile. Ruske čete prodirajo južno od Dobrtea ter poskuša-joobkoliti sovražnika, ki prodira ob reki Donavi Rojaki, Slovenci, spominjajte m skmoflkifc reveiev .Ve J . :. ggpiT n i if —mrnmm^mm mis KAROM"? IHefifefc DifllJ ^ VMN t*i KIMill W l&OWIO rUSUBHim 00, ft MmtiMu) BOtrlB BXHBDIK. "SLAB HASODA" Htimjm Ml M biwl1 nedelj ta prunlko*: *flLll NAIODA« (**V«M s« tte Peoi iS") HoUdsya tZMtpOae jmrtf UferttMMl « apHMi MM todplsa tm to poUJatna 1LAI IA10DA' Tote to* 4687 Oortlandt Slaba letina. Zottijevemu slovenskemu listu ee jo po dolgotrajnem prizadevanju posrečilo konštatirati, da grški kralj ni ženska, (kot se je dozdaj mislilo), pa«" pa možki. — To sen-zaeionelno vest je bfl priobčil v zadnji številki z debelimi črkami. • Ali more kdo pojmiti žalost matere, ki ima deset sinov na bojišču? Ko je dobila "O. A." to novieo, je zaplesala samega veselja. V edinem sloven, nab. mesečniku v Ameriki j*1 nek rojak, izjavil, da pra je večkrat sram, ker je Slovenec. — v Uredništvo je to podkrepilo z bese dami, da je naš narod v Ameriki med najslabšimi. ... V Jolietnsu pravijo grški kraljevini Greeija. m Vsa daljša poročila z avstrijskih bojišč, ki jih zdaj prinašata "A. S." in "N. V." so Čitali eitatelji že pred enim ali dvemi leti v "Glas Naroda". T z raznih poroči! je razvidno-, da bo letošnja letina v Združenih državah tako slaba kakoršne ni bilo že deset in desetletja. K;tj*bo posledica tega? — se vprašamo. — Na to vprašanje je odgovor kaj lahak. — Živila se bodo silno podražila, plača bo pa o-Ktala skoraj ista. Kot vedno v takih zadevah, bo tudi v tej v prvi vrsti prizadeto ubogo ljudstvo. Poljedelski department v Wash-in^tonu poroda, da bo pridelek pšenice globoko pod normalo. — Najbolj bo torej primanjkovalo o-ne stvari, katero najbolj rabimo — moke. Koncem julija so vsi mislili, da bo pšenice več. toda zdaj se je izkazalo. «la je bo veliko, veliko manj kot pa druga leta. V najugodnejšem slučaja, in ee bo za časa žetve vedno dobro vreme, je bo morda kakih 611 milijonov bušljev. Lansko leto je je bilo 400 miljonov bušljev več. Kot kaže niti za domačo potrebo ne bo zadostovala. Amerikanei sami je namreč porabijo na leto €20 miljonov bušljev. 1'mevno je torej, da na kak izvoz niti misliti ni. K sreči so kapitalisti preskrbeli, da se je še od lanskega leta prihranilo približno sto miljonov bušljev, ki je zdaj na razpolago inozemstvu. Lahko si mislite, da bodo kapitalisti do skrajnosti izrabili to, zanje sila ugodno priliko. Že lansko leto, ko je bila letina precej ugodna, so morale plačevati evropske države izvanredno visoke cene za žito, zdaj bo pa ta cena še bolj narasla. V pošte v pride pa še drugo vprašanje: ali bi ne bila sveta dolžnost vlade, poseči vmes ter prepovedati izvoz najpotrebnejših življenjskih potrebščin? Kajti ne samo pšenica. tudi druga živila bodo to leto zelo zaostala. Koruze bo 345 miljonov bušljev manj. krompirja 46 miljonov, ovsa 300 miljonov, ječmena 53 miljonov, jo bol k pa devet miljonov. Če se je posrečilo šepkulantom že lafiiko leto tako zvišati cene, jih bodo letos še bolj zvišali, ker bo .vsega primanjkovalo. Tako slaba letina pa ne bo sa mo v Združenih državah, pač pa tudi v Kanadi. V evropskih bojujočih se drža vah ni niti govora o kaki letinf. Prisiljeni bodo potemtakem vse naročati iz Amerike. Plačati bodo morali po ceni, ka-Jfcero bodo določili kapitalisti. Zaloge prejšnjega leta ne zadostujejo. — Umevno je, da ne bodo' Špekulant je niti trenutek pomišljs-li, ampak bodo začeli izvažati živila, če ne bo posegla vlada pravočasno vmes. Ko se je Romunska tako nenadoma pridružila zaveznikom, je cena pšenici padla. Mislili so, da se vojna končala s zmago zaveznikov in da bo Carigrad ▼ najkraj tan bi imeli na razpolago~*eli-kanske zaloge pšenice na Ruskem. Ker se je pa kmalo izkazalo, da je Haaga zaveznikov še daleč, se je tudi cena pšenici povišala. Ni torej čudno, če se pekarski mojstri že zdaj posvetujejo, da bi podražili kruh. — Drugega jim v resnici ne kaze. Kongres ne zboruje vež. — Od te staram ni torej pričakovati nobene pomoči. — Predsednik bo posvetil vso s\«) jo pozornost volitvam. Ako bo imel toliko Časa, da se bo zavzel za prebivalstvo, vzdihujoče pod težkim bremenom draginje? OCAS KAROt>X 12. SEPT. 1916 1 z .božjo kapljieo. Hitro je potekel la is rasi Griže v postojnskem o- tfetr- John Alar je bfl ubit, njegovo J nimajo veliko upanja, da bi kdaj čas, da smo zopet nadaljevali svo- (kraju. Pogreb se je (vršil v četr-Jsrce in čelo je predrla kroglja ne-j omagali nad mogočnim kapitaliz-jo ppt, nakar smo pa bili vsi ne- tele. — Nobena otaieujenih ni bilakeg* privatnega napadalca jeklar-j mom. Pošljite jim denarja /naj se kako bolj zadovoljni; taste teže v pri kaikem društvu. — Poročil seskega 1 rust a. Lmor staivkj^rja, jok najde med vami kak mož. ki bo ~ tuga njegove'detiar zbiral in ga odposlal na gori rokah smo se bili večinoma že zne- je rojak Peter Mušič z gospo Kabli i. Vlak je pospešil hitrost, oni tarino Marku«. — C. A. smo pa eno zapeli. Ker so ljubite-( m ,m m - lji petja po celem svetu, so bili' tudi na tem vlaku. Nekdo nas je (l-J^pj M lUimflČ OfaV-prosii, da bi zapeli Die Waeht am llMf UI9 lid [JUHlUfc dlfll Rhein; seveda tej želji nismo mo-' g?i pod nobenim pogojem ugoditi, čeprav je naon kazal orožje nabito s "heroxam". Kar se začuje glas "Johnstowu". Na mestu smo bili.j Za reveže. Vsem s obratom in rojakom v Aurori, UL, naznanjaimo, da smo se tukajšnja podporna društva, katera spadajo k različnim organizacijam, zedinila, da bomo imeli skupno veselico v korist sloven-■skim revežem v starem kraju. Koliko denarja se bo nabralo na veselici, se bo poslalo v staro domovino slovenskim revežem. Veselica se bo vršila v nedeljo 17. septembra v dvorani društva sv. Jerneja št. 81 J". S. K. J. To društvo je tudi toliko do-bro, da bo pustijo imeti brezplačno veselico v svoji dvorani. Toraj vas vse v Aurori in okolici bivajoče rojake in rojakinje vljudno vabimo na to veselico. In pričaikujemo, da se boste vsi vdeležili in pokazali, da imamo tudi mi Slovenci v tej mali naselbini srca in roke odsprte za naše revne brat« v stari domovini. Vabi vas k obilni udeležbi dne 17. septembra izvodjeni odbor. Dopisi. kar jen! osirotelih otrok in vdove «ni ginila srca državnega at- omenjeni naslov, torneya. Velika porota je odločila, da je bil ta umor opravičen. Rekle se je tudi, da, ako je Dillon umoril Ladvallo, je bila to 1 POZOR! POZORI Tempotnrm naznanjam rojakom, „ ...... nesreča.j da je pr&i0 zadostno .število de- Organizatorji, ki so se odzvali! lav v naž kraj tor vsled t no našemu klw*u, so v oceh naših d®lo-t svetujem nikomur semkaj hoditi dajalcev nnjw*ji zlocmei. Bih so za dolwni Kjldar ^ ho kaj veZ-krat aretirani, češ, da sprav-Od "Mesaba Iron Range Strik-'ljajo družbo ob dobro ime, da ščn-Ko izstopimo, nas je že brat Hude ors' Relief and Defense Commit-j vajo na upor itd. pričakoval z nekaj rojaki; noč je tee, Box 372, Virginia, Minn.,"| Dne 3. julija so šli trije šerifi in bila temna, jaz sem o znanih obrazov,' zunaj jam, J^i.00 za delo na suhih torja neic šerif ga je vdaril. da se Hitri račun ar smo se nalivali brate. V tesni zve-| v jamah in $^>.50 za delo na vsedel naza j, medtem je pa do-j Poljedelstvo zi mo krenili v dvorano, kjer se »okrih krajih. Dalje zahtevamo šel za ženo in jo vr-jPopolni nauk o čebelar je imela vršiti sknSnja tambura-'°^m,irno okipravo kontrakt- ,na post<1ljo, pod katero so bili «tvu, vezan šev in pevccv za popoldanski na- sistema, polmesen-no plačo, lllo2ovi čef\rlji. Stanovalci ali Postrežba bolnikom .?top. Ob 2. nri popoldne se je pri-,ki S(> mora izplačati takoj, ko de- boapderji so h;teli ženi na pomoč,'Sadjereja V pogovorih čel -koncert. Prvi nas»to^> godbe na 'avoe zapusti delo. , nai-ar je prišlo do boja. Stražnik Slov.-angleški in angl- pihala z "Naprej", potem so pa| Mi kopljemo rudo, iz katere se m sa prijeli streljati na vse1 rfov. slovar tamburaši z nekako petdeset&ni potem dobiva železo in jeklo, iz strani, ne da bi gledali, kam boj Slov.-angL in angl.-slov oseflami proizvajali slovanske na-] katerega se potem izdeluje- stroje mogoče kroglja priletela. Ko so Var rodne pesmi v motivih. Nato je za cel svet: Brez nas ne bi mogla streli ponehali in ko se je razka- Trtna tli in trtoreja sledil skupni nastop v pesmi "Slo-' obstojati ch-ilizacija. Mi riskira- dilo, so našli, da je eden šeiifov ;u:miia živinoreja van sik i brod" skladatelja Frana mo svoja življenja v rovih. Vsako mrtev, kakor tudi nek človek, ki Umni kmetovalec Grbi e a, pod vodstvom mojstra v M o je vmičenih več sto življenj. je ravno taiferat prišel mimo; nek;v€ijti slovensko-angleiH tej stroki, g. Hudeta. To je bila Na tisoče naših bratov je vsako boarder je bil pa dvakrat vstre-l tolmač simfonija, ko s približno stopetde-^leto ponesrečenih. Nam se škoduje Ij^n v nogo. s setimi pevci zaori dtnigi bas: Črno na zdravju, nakar nam brezsrčni pri zaslišanju se je dokazalo, d.r ZABAVNE IN RAZNE DHTTflT t a min o je obzorje, ti sree skaklja'gospodarji odvzamejo delo. Ako je jserif Subiski izstrelil tri slreleJ gVTTng. veselja. Nato so sledila vsa dru-j hočemo dobiti delo, moramo pla- česar 011 pripozna. Dokaze se »na.Doli z orožjem štva v posamezno, ki so rešilatčevati "graft" lorrmanom, ki de- tudi, da je on streljal proti gruči. Božični darovi častno svojo nalogo. K '-zaključku, li jo slaba in dobra mesta, dobra v kateri je bil Myron, ki se'je bil ]jubad nrinovedke 1 fai 2 koncerta je bil zopet sknpni na-'samo onim. ki so pri njih v milo- ,z drugimi. Sploh vsi dokazi so ta-' stop "Slovenae i Hrvat", natolsti. Da, celo večkrat so zahtevali, ki, da so edini, ki so streljali, bili tamburaši, zaključila je koncert da smo jim prepuščali naše žeue šerifi in oni stražnik, katerega ime ♦1.00 —.20 j — 25 j —.50 bIo-3.50 •—.40 r-.50 —.50 1(2.00 —.50 —J5 r-20 Cleveland, Ohio. — Potrebno se mi zdi, da dam v javnost naše potovanje na skupni koncert jugoslovanskih pevskih društev v Johnstown, ,Pa. Težko smo pričakovali trenutka, da se podamo na godba na pihala. Nimam primernega besedila, da bi mogel opisati ta čut, ki sean ga v£il v slovanski pesmi. Zvečer je bil banket, v Hrvatski dvorani. Za celo prireditev banketa tamošnjim društvom: lepa hvala! Naj sne pozabim nežni spoli Kako je ta skakljal okoli miz. da ne bi bil kdo premalo pogoščen. Kot sem oauenil, popoldme smo se radovali pri glasbi, zvečer na banketu pa pri govorih. Prišli so gotovi elementi na površje, ki imajo čut za mater Slovenijo; lepo so nam opisali naše teaje, naš narodni greh, ki ga nosimo ne po svoji krivdi, ampak po krivdi Tevtonov. Burni aplaivzi so se ponavljali za vsatkim govornikom, edini smo bili; mi hočemo pod zvezo ostati, ne bo razlike med Slovencem, Srbom, Hrvatom. Ko-neč-no je a, žal, ne imorem veliko poročati, burgha do St. Clair ulice, in zd«j ker smo se morali vrniti proti do-pa tako dolgo pot; to da misliti, j mu. Vrnili smo se z zavestjo, da Da smo se oborožili za vsak slučaj' smo storili korak, h kateremu nasj ® proti lakoti in žeji, je satnoobsebi je privedla dolžnost. Zopet je bilo umevno; to je bila naša sreča, da;treba zajahati "ta črnega", da ni bilo daleč za hoditi peš; por smo zvečer še pozdravili domače blokov hoda, pa si že čul pritožbe,1 rojake na So&olskem vrtu pri kako vlečejo zafooji k tloan, eden]semnju za Narodni dom. — Pri-si je celo ^spomnil starokranjske- mož Kogoj, ga običaja, da ni pozabil "marele'7. ki je nam bila vseaa v zabaivo. Na ime Pavliha se je takoj spomnil. Tako smo priromali na kOlo- Clerveland, Ohio. — Pretresljiva tragedija se je z vršila v hiši na 1431 E. 32. St. Tu stanuje mlada. lTletna Mary Bakovee, komaj pori vor kakor narodna garda nad ročena tri mesece. V četrtek je do-Mehikance; ni bilo dolgo časa ča-j spel k njej njen Bivši ljubimec kati, da je prisopihal lukamatija.; Edvard Kozak, ki je prefoil celi Vsakemu je postalo tesno pri sr-jdan pri njej in ji govoril, naj po-cu, misiii si je: Good-bye, Cleve-'l>eg!ne z njim in pusti moža. Mlada land! Boig ve, aT te bom videl še!Mary se ni udala. Proti večeru je kdaj t Ko se začnemo pomikati, Kozak odšel. Toda okoli enajste •nam ta/koj ni bilo vse po volji. Pr-'ur© zvečer se je vrnil neopazen in va skrb je bila, če smo vsi; dru- »topil v spalnico Mary Bekovee. gič: preobHo potnikov, da smo j Ustrelil je nanjo in jo smrtno rabili na tesnem. Potem pa ta vlak del, nakar je pognal še sebi dve mleko po farmah pobira, tako, da'kroglji v glave. Umrl je pozneje smo godrnjajo končno dospeli v1 v Lakeside bolnišnici. — Umrla Pittsburgh. Toda pred nami je bi- j« Terezija Tirbie, stara 43 let. Kadi smrti enega šerifa je bilo daljčasa v ječi sedemnajst, mož 111 ki bodo in hčj?re kot plačilo za svoje je Dillon. službe. I Nik Masonovič, dvanajstletni ili delamo v takih razmerah, v sin Filipa Masonoviča. je izpove-katerih nismo' nikdar sigurni in dal, da je Dillon vstrelil Thomasa varni. Naši zaslužki so po kon- Ladvallo, ki je prišel ravno takrat trakt nem sistemu popolnoma od-'mimo hiše. Ta tragedija je povzro-visni od raznih brezsrčnih for- čila, da se ni aretiralo saiuo pet ms nov. - jštrajkarjev — Masonoviča, Niki- Mi živimo doetla pod oblastjo Orlaudiča. Čmogoriea in go-indnstrijske aVtokraeije. Jeklar- spe Masonovič —, temveč se je ski trust ima v svojih vaseh pri-" aretiralo tudi delavske organiza-vatno policijo, ki je sestavljena iz torje: Karla Tresco, Jos. Schniid-navadnilv postopače v. Ti postopači ta- Sama Marietta in nekaj dru-postopajo z nami in z našimi že- ^h- Ti možje so bili aretirani brez nami in družinami tako, da nismo pozivnice. nakar se jih je na po-izpostavljcni drugemu kot zatira- sobnem vlaku odpeljalo v okrajno nju. Njihova pijana brezobzirnost ^'čo v Dnlnth, kjer se jih je dalj-je njihova postava, kateri se mo- r'asa držalo, ne da bi se jim pove-ramo pokoriti. ,dalo, kaj so zakrivili. Po dolgem Organizacije, ki bi protežirale fafn. SP bili ^ obveščeni, da so naše pravice in interese, so Prepo- S(>k™ um0f P? redl1' ko.r vedane. Poskusi, da bi nam ta oi-'s0 tak? P^drzni, da se upajo snz-ganizacija pomagal^ se niso po-P" Jeklarskem _tt«stu pozvati, srečili, ker so imeli naši zatirate-jboljše življenje, lji povsod svoje špione, ki so vohunili pri naših sejah, zapirali . „ , . dvorane in nam jemaU pravico do kl ^ l"'lsh prostega govora, katerega določa ™dJ ! komrtitucija. Naši možje, ki so ^stražnika sta umorila ene^ nam hoteli pomagati, so prišli na strajkarja m enega človeka, ki « "črno listo" ter so morali oditi iz f s ^"'karji simpatiziral. Tema Ran^e a dvema se ne bo skrivilo niti lasu.' . " . , , , . 'Ta dva morilca zdaj prosto hodi-j Zatiranje lakota in nepopisen ta QkoU in 5e ^^ zatiratsv in napor pri delu je nas prelil, da nadiepijeta Strajkaige. smo se posluzili stavke PoUpez- Tr^a in nj - tovarL-i zdaj-l,*vosfe je manj «nan^kalo. Napo- nf, mQrpj0 <]rM ^ojlh govopov j vedaU smo vojno jeklarskemu Af?enti tmsta in razni uredniki! trustu. Drug drugemu «mn si pri- lkapitaHstičnih listov so se zakleli segli pogum, odločnost m prepri- proti ^rajkarjenil Javno so pova. , ^ dali, da se jih bo takoj vstrelilo, poskusu osvobodili te siianasti, ko bodo kflKaIi svoje !avo .. katere nam ni -bilo mogoče vec prenašati. Petnajst tisoč nas je za-, Tovari;i delavci možje in ^ zvezek po Hustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 berfl Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zvez $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikana Zgodba o povišanju Zgodovina al o v. naroda 5. zvezek Zlate jagode, ve«. Življenja trnjeva pot >—.20 t—.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —M0 —.50 —.50 »—.30 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljnbite svoje tovrai-nike 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij--akeg# kneza .—.25 RAZGLEDNICE: Newyorake a cvetlicami, J humoriatične, božične, novoletne in velikonočne, komad po _.03 ducat po _.25 Album mesta New Yorka ■ krasnimi Rekami, mali —.35 —.40 —.50 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Ital ijanaka vojna mapa Balkanskih držav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drngih držav po Avstro-Ogrske mall veliki rezan Celi svet Velika stenska mapa U. S. na dragi strani pa cell svat —.10 —.25 —.15 —.15 *-.15 —.50 $1.50 —.25 —.25 —.10 —.50 —.25 $1.50 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali pofitn ih Poštnina j« pri vseh ••nsh im minnint DOMAČA NARAVNA OHIJSEA VINA j prodaja 1780-82 E. 28th St., Lorain, Ohio. CONEOSD RDEČE VINO 125.00 barrel DELAWARE BELO VINO * $35.00 barrel Pri man jih naročilih cena po dogovoru. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pride jati denar ali Money Order. vas poživljamo, da se zavzametej za has in nam pomagate «v tem bo- la £e datjSa pot, zato vzame vsak | Tu zapušča soproga m dve svojo prtljago. Skwo two je'dobs* je bila k Domžal. V Ameri-bilo a» drogi vlak, pa pogledamo,^ ^ biyaU 15 ^ Pogr?b ^ je malo v mesto« Komaj stopimo ca pustilo jame in rove. Krampi in parne lopate, kakor tudi drugo orodje zdaj počivajo. Piščalke so T ^ 61oTeace praviee. Naši jetni-j zdaj tiho. j ki snorajo "biti oproščeni. Mi «e Odkar se je prieela sta\Tka, zgo- 0bra<'-a«mo do vas, da •nam poma-' daj v juniju, se je poskusilo vso,; ?ate Boj ^ nadaljuje. Mi poziva-1 da bi nam vzeli naš pogum in nas TOO k temu boju vse stotisoee de-' spravilo v obup iit predajo. Pri- l»veev, že« in otrok v različnih in-j vatna armada družbenih posteča- dustrijah. I eev se jo množila ; pridružijo se ji- y\ ^ oprostili Moverja, Hay-J je na stotine šerifov. Kjer nam wooda in Pettibone-a v Idalni, dajo lokalne vaške oblasti kako Ettorja in Giovannittija v Salem, pri poznanje in dovoljenje, pride jfaas., Johna Lawsona v Colo šerif in nas zapodi ter mikasti, da radu — 4n vi boste oprostili tudi takojprotežira jekleni trust. (Tresco, Sehmidta, Scarletta in nji- Governer je brzojavnim potom hove tovariše, dal naročila, s katerimi se je od-j Pošljite prispevke in pisma na vzelo vse pravice državljanom, naslov: prepovedalo se je imeti štrajkar-j — James Gilday, tajnik; ske seje in aretiralo s» je delav-J John Seppanen, blagajnik, ske voditelje. I Box 372, Virginia, Minn. / Na stotine stavkarjev in njiho-J • vih žena je bilo aretiranih. Mnogo Slovenske delavce v Amariki VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJEVEC) Za samo $26.00 pošljemo 52 galon sod californijskega rdečega vina in za samo $37.50pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga(belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na: DALMATINSK0-KAUF0RNUSK0 VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N. Y. , . T . teh je bilo daljčasa v ječi, ne da pozivamo, da se temu klieu stav-j eeeto, že Me jo «leictri&ie žami-'™ T »boto. — Umrla je Jennie ^ ^ ^ b{lo položiti je karjev t Mkmesoti v kolikor- ce, da tudi v PittSl^ghu B«« mi- Pirjeve^, stara 22 let. Ta zapuščajo treba visote varščine, ki so mogoče veliki meri odzovejo 1 kwt deli; melo pskiepMI »oprors indveseetrt. Potna je frfc'Mle poprte^ma neopravičene. pemafajo^ulw>giM~«UTt»rjwa, ki e ' • • • .. x • - •••j-.y t.-- : ..j: A-' .A + dobite "GLAS NARODA" skosi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani borila, v mesecu 156 strani, aH 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne slike: Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. o-in ipttdfe f strokovne unije. i - • GlAfi NARODA, »glftRPT. 191C (itji—Ju* in II l i iilislovanski ® Kstil. Jidnita s* 'cicorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina««** Sedež v ELY MINNESOTA, SLAVKI UKADHKI] fiedaednfki J. A* 9ERM, 607 Ch«u Way o« So« 17. dock. Pa. Fodpredaedzdk i ALOIS BALANT, Box 106. Pea*! Av«- Ohio. •lami tajnik: GEO. h. BB0Z1CH, Ely, Min*, plafs jnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Min*. Kanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, Oole. VRHOVNI ZDRAVNIK: B». MARTIN IVECJ, 800 N. Chicago St, Jolict, DL .. ETJNICH, 421 «—» 7th St., Calomel, Mial. PETER Š PEHAR, 422 N. 4th St., Kanaaa City, Kan*. JOHN AUSEC, 5427 Homer Are., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽIŠNIK, Route 2. Barley, Idaho, POROTNIKI: PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St^ Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wya. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva av. Cirila in Metoda, Mer. 9L Ely, LOUIS CHAMPA, od drnttva av. Srca Jezusa, iter. 2, Ely, JOHN QRAHEK, at, od društva Slovenec, iter. 114, Ely, Vai dopisi, tikajoči m uradnih aadev, kakor tudi denazml loiiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednota, vae pr> tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna p lama od atrani ilanor 9« mi Mit ealralo. DmŠtreno glaaUo i HAS NARODA" IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DOSEDAJ PRIGLAŠENI DELEGATI ZA DESETO GLAVNO J, S. K. JEDNOTE. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH. Sv. Štefana, štev. 60, Chisholm, Minn. Zop«*t sprejeti: Frank Komidar 89. 11148, 1000, 16; Ludvig Lainpert 86. 14507, 1000, 25. Suspendirani: Anton Boji* 77. 4767. 1000. 29; John Pečavar 89, 18230, 1000, 26; Jolui Satkovieh 87, 18316, 1000, 28. Prestopil k društvu sv. Marija Trsat štev. 109, Keevatin, Minn. Frank Modic 76, 5869, 1000, 30. Sv. Petra, štev. 69, Thomas, W. Va. Suspendiran: Valentin Gvara 78. 15331, 1000. 34. Sv. Janeza Krstnika, štev. 75, Cannonsburg, Pa. Zopet »prejet: Matija Lesjak 90. 1700ti, 1U00, 23. Suspendirani: Vičič -lolin fvl. 15217. 10(H). 29; Tomšič Nikola 94. 16893, 500, 19. Sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo. Zopet sprejet: Jacob Dolinšek M. 14138. 1000. 30. Sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont. Zopet sprejet: liajde .Joseph 81, 7687, 1000, 27. Suspendiran: John Strueelj 69. 16730. 1000. 44. Sv. Jožefa, štev. 89, Govanda, N. Y. Pristopil: Frank Hren 95. 18580. 500. 21. vrel, štev. 90, New York, N. Y. Zopet sprejeta: Skofich Barbara 94. 17996, 500, 20. Sv. Frančiška, štev. 99, Moon Run, Pa. Zopet sprejet: Louis J urici«'h 90, 13623, 500. 20. Sv. Marije Vnebovzetje, štev. 103, Collinwood, O. Zopet sprejete: Gerinovšek Frances 95, 15195, 1000, IS; Valter Marija 89, 17802, 500. 25; Duša J era 76. 15120. 500. 35. Suspendirane: Kosteh- 3ohoiih 85. 15228. 1000. 26; .lene Marija 96. 17334, 500, 37. Sv. Martina, štev. 105; Butte, Mont. Zopet sprejeti: Frank Frajnieh 6557, 1000. 21; Eva Franj-nieh 83, 10508. 500, 25, Sv. Janeza Krstnika, štev. 106, Davis, W. Va. Zopet sprejet: .lohn Bevcieh 81. 14602. 1000, 30. Suspendirani: Luka Znidaršič 83, 14962, 1000, 29; Frank §vi-gelj 94, 18276. 1000. 21; Matija Kruh 88. 18407, 1000, 28. Sv. Marije Trsatske, štev. 109, Keewatin, Minn. Suspendiran: Josip Draskovieh 93, 15250, 1000. 19. Sv. Frančiška, štev. 110, McKinley, Minn. Suspendirani: John Vučinovich 76, 15759, 500. 26; Florjan MatovŠič 76. 15832, 1000, 36; Frank Krivec 80, 18366, 50(3. 36; Mary Matovšič 86, 17204. 1000, 27. Sv. Jcrja, štev. Ill, Leadville, Colo. Pristopila : Frančiška Ilren 89, 1S571, 1000. 27. Suspendirana. Franca Stalcer 84, 17795, 1000, 31. Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Pristopili: John Logar 86, 18567, 500, 30; Jos. Supancich 9i; 18568, 500. >5; Jaeob Smrekar 82, 18522, 1000, 34; Marko Vukelieh 88, 18584. 500. 28; Mike Vukelieh 98, 18585. 500, 18; Matt Stukel 89, 18586. 1000, 27; Frank Levar 95. 18587. 500, 21; John Jurisich 94. 18595, 500. 22. Suspendirani: Milkovich Josip 78, 17484, 1000. 36; Milkovich John 88, 17483. 1000. 25. W Sv. Pavla, štev. 116«, Delmont, Pa. Suspendiran: Joseph Gantar 78, 18006, 500, 37. J * Pristopila: Antonija Bogataj 92, 18581, 500, 24. 8v. Jnrja, štev. 118, Cokedale, Colo. Zopet sprejet: Frank Frkovieh 79, 16472, 1000, 34. Sv. Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn. Prestopila k društvu sv. Martina štev. 44, Barberton, Ohio: Marija Gruden 99, 18317, 1000, 18. Pristopila: Angela Zergoj 94, 18588, 500, 22. Sv. Treh Kraljev, štev. 121, Dodson, Maryland. Pristopil: Pavel Dekleva 90, 18589, 500, 26. GEO. L. BROZICH, tajnik. OPOMBA: vdarjaui da iz mojega urada ni še nikoli prišla nobena cenzura. — Jaz se popolnoma zavedam, da ima vsak elan pravico pisati v glasilo svoje mnenje, ne glede, če se strinja glavni urad s tem ali ne. Vsak ima pravico svetovati in tudi kritizirati, če ima podlago za to. Neosnovana kritika ali pa kritika brez vsake podlage in resnice, je bolj škodljiva kakor pa koristna. Oni stavek ki je bil priobčen nekolik okra t v, glasilu Jednote po zadnjem zborovanju, tikajoč se pošiljanja dopisov in razmotrivanj v glavni urad, je prišel v glasilo popolnoma iz inieijative uredništva in uravništva glasila. Rečem pa, da namen ni bil napačen, ker ravno isti čas je bilo veliko razmotrivanja in kritike glede centralizacije in druzih stva-Poleg članovega imena navedene številko značijo:ri in nekateri dopisniki so pošiljali tako neresnična poročila na gla-Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno silo, da je urednik odločil, da je najbolje, da glavni urad pregleda svoto, četrta razred. j take stvari, kajti marsikatere bi lahko škodile celi organizaciji. TZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. | Jaz nisem takoj oporekal, ker sem mislil, da naj rabi urednik Poročilo umrlih članov in članic za mesec september 1916. j svojo previdnost v tem, ko so pa nekateri členi protestirali, sem --takoj naročil glasilu, da se naj to" odstrani. Asesment štev. 218. Dne l. sept. 1916.) To je gola resniea. namen je bil absolutno dober in v mojem Umrli brat MATIJA MORAVEC, cetr. štev. 240, rojen leta uradu ni bil zadržan noben dopis ali nasvet. 1860, član društva sv. Cirila in Metoda štev. 1. Ely, Minn. — Umrl I dne 31. julija 1916. — Vzrok smrti: rak v želodcu. — Zavarovan je' STROSKI UPRAVE IN GLAVNIH ZBOROVANJ bil za $1,000. — Pristopil k Jednoti 25. sept. 1902. | Kakor bode razvidno iz programa, je naša Jednota vzdrževala Umrli brat JOHN PRIJANOViC, eetr. štev. 15401, rojen leta vse .upravne in zborovalne stroške po najnižji ceni. proraeunano na 1887, član društva sv. Cirila in-Metoda štev. 1, Ely, Minn. — Umrl vsakega Člana. dne 4. avgusta 1916. — Vzrok smrti: jetika. — Zavarovan je bil za V letu 1914 so bili upravni .stroški po $1.57 jia člana; v letu $1,000. — Pristopil k Jednoti 30. julija 1912. 1915. $1.21 in pa za prvih šest mesecev leta 1916. samo 67 centov. Umrli brat GEORGE PUIIEK, eert. štev. 13679. rojen leta 1876,» Dasirovna plačujejo člani samo $1.20 na leto za stroškovni sklad član društva sv. Martina, štev, 10d, Butte, Mont. — l.nirl dne 24. iz katerega so ti stroški plačani, so naši stroški najnižji med sloven-avgusta 1916. — Vzrok smrti: ustreljen od soproge. — Zavarovan skimi organizacijami v Ameriki. V letu 1914 so bili 36 centov višji je bil za $1,000. — Pristopil k Jednoti 16. okt. 1910. j nego v letu 1915; toda temu vzrok je uvedba novega sistema, knji- Umrla sestra MARIJA REPŠE, eert. štev. 18208, rojena leta ge. nove tiskovine itd, katero je bilo potreba vpeljati z o/.irom na 1893, članica društva sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis. Ind. — U- ukrepe zadnjega zborovanja. mrla dne 3. avgusta 1916. — Yzrok smrti: Eclampia. — Zavarova-| Pri stroški je pa tudi treba pomniti, da naša Jednota plača vse stroške glavnih zborovanj, brez posebnih doklad. Zadnje zborovanje nas je stalo nad deset tisoč dolarjev. Iz tega lahko vsakdo izprevidi. Razne zanimivosti. v, na je bila za $500. — Pristopila k Jednoti 12. sept. 1915. Meseca avgusta je bilo izplačano kakor sledi: Za smrtnino članov in članic Za bolniško podporo, odpravnino in poškodbe Skupaj $10,527.99 OPOMBA: Vsled zborovanja Jednote, katero se prične 11. septembra, bode marsikaj zaostalo v glavnem uradu Jednote. Vsi, ki imajo kaj dobiti iz glavnega urada, naj blagovolijo počakati in potrpeti, da zborovanje mine, nakar bo zopet prišlo vse v pravi tir. Z sobratskim pozdravom vsem članom in Članicam udani Geo. L. Brozich, glavni tajnik. POROČILO GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. I000r za cenjene uradnike in delegate desetega glavnega zborovanja Jednote v Eveleth, Minn, mesca septembra 1916. da se moramo vsako leto pripravljati, da kupičimo ta sklad da nam $ 4,925.75 je potem mogoče plačati zborovalne stroške, ker teh stroškov ne sme 5.602,24 J mo plačati iz nohenga drugega sklada. Nekateri dopisniki pred bac i vajo glavnim uradnikom, češ. da dobivajo ogromne plače. Odkrito rečem, da taki ne poznajo razmer niti ne dela, ki mora biti storjeno v glavnem uradu, kakor tudi pri drugih uradnikih. Nadzorni odbor dobro ve. kako delo je in vsak drugi lahko ve. ki ima kaj pojma o takem poslu. Co se hoče kateri delegat bolj natančno informirati, mu drage volje u a zborovanju razložim. Vsak delavec je vreden svojega plačila in posel v glavnem uradu danes zahteva tri moči, potem naj vsak sodi koliko kateri dobi. Slovenske podporne organizacije so danes že prišle do stopinje, na kateri imajo njih uradniki velike odgovornosti in pri nobeni niso uradniki preplavani, ravno nasprotno, marsikateri dela za neznatno plačo. Za enako delo in odgovornost plačajo trgovska podjetja v. liko vee kakor pa podporne Jednote in vsak ve, da nobeno pod jet j brez dobrega vodstva ne more naprej. _(Konec prihodnjič). PREDGOVOR. Čas hitro mine. Dandanes se vse tako hitro spreminja in napreduje na vsakem polju, tako hitro, da je skoraj nemogoče zasledovati vse spremembe. Tudi na zavarovalnem polju bratskih Jednot in Zvez se je marsikaj spremenilo od časa našega zadnjega zborovanja, zato se moramo resno pripraviti za naše delo, ki nas čaka na prihodnjem zborovanju. Marsikaj bomo morali spremeniti, da pa bode cenenjim delegatom lažje za odločiti glavne spremembe in potrebe Jednote. podajam sledeče pojasnilo. ZGODOVINA. Vsled pomanjkanja prostora, ne bodem obširno poročal o zgodovini naše Jednote. Nekaj teh podatkov bom priobčil v Programu, kateri bode razdeljen med uradnike in delegate na zbrovanju. Kakor se vsaka stvar na svetu razvija iz malega, tako se je tudi naša Jednota razvijala, toda ne brez veliko truda in požrtvovalnosti njenih rajnih glavnih uradnikov od časa vstanovitve. Čast tudi gre v veliki meri cenenjim krajevnim društvom in njih uradnikom, kajti ti so bolj v dotiki z članstvom in na njih je veliko odvisen napredek Jednote. ' POGLED NA NOVOPRISTOPLE. Od časa zadnjega zborovanja Jednote je pristopilo v Jednoto 1182 članov in članic. To število ni veliko v primeri s številom pred zborovanjem v Pittsburgha. toda za vzroke tako malega zanimanja za Jednoto od strani rojakov, omenim v prvi vrsti žalostne razmere v stari domovini, kjer se danes vrši strašna vojna. Naša izkušnja v tem oziru je slična izkušnji ostalih slovenskih organizacij. Dokler ne prihajajo v Ameriko naseljenci, ni mogoče pričakovati posebnega napredka v članstvu pri nobeni organizaciji, najsibode katerikoli narodnosti. V drtjgi vrsti je omeniti za vzrok premalega naklonjenja od strani krajevnih društev. Sicer to ne zavzema vseh društev. Nekatera so bila precej živahna in so pridobila precejšno število članov. Tretji vzrok je nezadostna reklama. Sedanje Glasilo, dasirav-no je veliko storilo za procvit Jednote, dandanes ne more odgo varjati temu poslu. Ako vpoštevamo druge organizacije, katere so imele glasilo kakor ga imamo mi danes, in so pozneje dobile glasilo, katero- prinaša le Jednotine zadeve in raznovrstne članke, bode nam razvidno, da se je v takim organizacijam takoj pojavlo novo žvljcnje. Napredovale so s lčanstvom in v finančnem oziru. Da se oživi pri naši Jednoti navdušenje, je potreba edino dve stvari, in te so: lastno glasilo in organizator. Kadar govorim lastnem glasilu, imam v misli glasilo kakoršne izdajajo vse druge napredne-Jednote; to je glasilo v obliki magazina, ki bi izhajalo po dvakrat na mesec in bi vsebovalo razven Jednotinega agitiranja in jfodatkov, druge poučljive članke. Naš narod in člani rabijo še veliko izobrazbe in pojasnila na narodnem polju in pa na podpornem polju, katerega danes ne more jo dobiti v nobenem drugem listu. Na tem polju naša Jednota lahko naredi nekaj veliko dobrega in naprednega. Glasilo se lahko tiska v tiskarni, katera da najbolje ugodnosti in cene. Ideja Jednotinega organizatorja se mi dozdeva dobra in vsta-noviti še ta urad je neobhodno potrebno, kajti veliko smo zaostali, oziroma zamudili v oziru števila članstva vsled goraj omenjenih vzrokov. Organizatorju naj se določi ali gotova plača ali pa provizija pri vsakem noyem članu ali članici. - Ta uradnik bi potoval po krajih, kjer nima Jednota še društva in pa po onih krajih, kjer je Jednota izgubila nekoliko članov, da zopet oživi duh pri takem društvu. Uverjen sem, da koliko bode organizator prejel, ali v provizijah ali pa v gotovi odškodnini, da ne bodemo pogrešali, kajti njegovo delo bode gotovo pokazalo sad. Vse napredne organizacije imajo takega uradnika. Cenjeni delegati in uradniki so prošeni te dve potrebe trezno premisliti in izraziti svoja mnenja. Nekateri, mogoče poreče, to vse nas bode stalo precej denarja. Resnica je, da nas bode stalo nekaj, toda ne.toliko, kot si kateri misli. Ti stro&ki so lahko stoterno povrnjeni ▼ obliki napredka organizacije. Nobeden pameten gospodar se ne'bo .bal malih stroškov, če mu isti dobro noeijo, brez stroškov pa ne moremo nikjer nič doseči, brez podjetno^ ne more biti uspeha. Mi «mo že predolgo pričakovali, da bomo nekaj dobili kastony in kmalu bi ostali na cedilu. • Izjavi BrasHova in Bu-riana. KAJ PRAVI BRUSILOV? Brzojavno se iz Londona poro ča, da je dobil londonski list "Daily Chronicle" od svojega dopisnika sledeče poročilo iz ruske-. korvneg*' bTradi KAJ PA BURIAN? Z Dunaja se brzojavnim potom poroča, da je dal avstrijski zunaj ni minister »Štefan Burian von Ra-jecz zastopniku Associated Press zanimivo izjavo, glasečo se: *~Avstro-Ogrska je še daleč od propada kot mislijo nekateri. Rts je, da bi pozdravili mir z največ jim veseljem, toda ne tak mir, ka naši sovražniki Veliki dobička s tobakom. Haag, Nizozemska, sredi avgusta. —% Pričakuje se. da bodo Nizozemske zahodnoindijske tobačne družbe izplačevale zelo visoke di-vidende. Mnogo družb, ki se peča pridelovanjem tobaka, je prodalo letošnji pridelek za dvojno eeno. V Evropi so postali taki strastni kadilei, da radi plačajo, kolikor se zahteva, za tobak., (Znano je, da je zdaj Nemčija prepovedala uvažati tobak iz drugih dežel, le Turčija je še izvzeta. Vlada pravi, da si ljudje za časa vojne lahko odtrgajo ta tobak. če.> da kadenje ni potrebno, temveč je to celo nekaka razkošnost\ Anglija in Nemčija bosta mogoče oprostili civilne vjetnike. Iz Berlina se ravnokar poroča, da je ameriški poslanik v Berlinu. Mr. James Gerard, pričel delovati na to. da bi se Anglija in Nemčija toliko sporazumeli, da bi izpustili vse civilne vjetnike. in sicer pod pogojem, na ne bi tekom vojne stopili v vojaško službo. Tozadevno so se že svoječasno vršila pogajanja s posredovanjem ameriškega poslanika, toda se ni ničesar doseglo. Žurnalistična šola v Braziliji. ('a so p is je v Rio d<- Janeiro je pričelo delovati na to, da bi se vlada potrudila, da hi Brazilija dobila nekaj žiirnalističnih šol. v katerih hi se mladi Braziljc-i izobraževali za časnikarje. Vlada ho najbrže vstregla. kajti ameriškega konzula v Rio de Janeiro se je že naprosilo, da bi dal podatke o takih šolah v Združenih državah. Kako je s časopisjem v Avstriji V Avstriji je vlada že ukrenila potrebne korake, tla iina časopisje popolnoma pod svojo kontrolo, ne samo kar se tiče cenzure, temveč tudi v kaki velikosti izhajajo, oziroma. ako jim je sploh mogoče izhajati. Vlada lahko vsakemu časo-i i<-u do'oči koliko strani sme imeti. kolikokrat sine izhajati in lahko um tudi kratkomalo prepove izhajati, čeprav se nič ne pregreši čez cenzurne paragrafe. Tekom zadnjih mesecev — poroča — je prenehalo izhajati v Avstriji, kakor tudi v Nemčiji, le- ga glavnega stann: |Tako ^ ^ider se nam bo tre- PO število časopisov. Ivo som prišel na jugovzhodno ba hl.anitl roti onim ki nas nR . rusko irooto, sem imel cast sestati padaj0< mi ne l])amo govorih o mi-Wojna je pomagala vedeževalcem — ~ slavnim ruskim generalom. se s ru. Tako dolgo smo tudi prepri- ki je v juniju spravil več. kot 450 -ani <1a hmnQ zmagali.„ tisoč avstrijskih vojakov iz akcije. ,ko je sm,atral pametne Ni mi menda treba posebej konoesije. ki smo jih obljubili Jta-povdarjati. da me je vest, da je Hji za lJDainenje ^.bosti. Mi Ru mum j a stopila, na stran zavez- Ilismo bili -presenečeni, ko je Ru-nikov, nadvse razveselila. Rumun- raunij;l nap0veda!a vojno. Edino, ska armada je pod vodstvom, na kar aas je presenetilo. je bilo to. katerega je treba polagati veliko da se je Rlimunija tako hitro od_ vrednosti. Ru-muuska armada je IoC,lla Toda Rmmmija 5o imela izvrstna, zlasti častniki se lahko §e vHlko opravka, kajti mi smo še primerjajo častnikom vsake dru- ^ ^ getl®™ade- . | Ko ga je ameriški časnikar Tekom zadnjih dveh let je v-prašal, kako ^ voia5ki lo_ imela Rirmunija dovolj časa, da se je rekel Burian, da to ni nje-je zaleteli* z munreijo. in kar je še (gov business, da mu ni znano, ka-na j večje važnosti, Rumunija je ko je Q tej ^^ Kon^no je pa ^ večjidelj svoje pozornosti posveča- pripomnil-la artileriji, 'ki je vsekakor glav modemih vojnih i "Nekateri mislijo, da mi ne de-operaci- lamo ikar nam nalaga naša naloga. na v '•■ . .. i Toda mi držimo Italijane, poleg Po mojetn mnenju Avstrija ne tega ,pa zadržujemo Brusilovo ho mogla vzdrzavati do4go napa-,ofenzivo kaT nikakor ni 0tr0eja 1 igrača, kajti ruski vojak je vstra-jen, trdovraten in hraber/' t # * • Z "nekateri** je gotovo mislil Nemce, ki očitajo Avstrijcem, da dov od vseh strani, kajti nihče na zavezniški strani ne pozna bolj razmer v avstrijski armadi kot jaz, kajti v juniju smo vjeli velik del armade, katero so potem na-1 domestili z vsakovrstnimi vojaki, tudi s turškimi. Zdaj jo popolnoma jasno, da je Avstro-Ogrska spravila na bojišče vse vojake, ki jih je še imela. Veliko so jih dobili še z Balkana, nekaj z italijanske fronte ter par tisoč Turkov, toda ti vojaki niso podobni vojakom. niso amožni sami braniti svojih meja. To sta dva mnenja. Prvo je popolnoma jasno povedano, drugo je pa zavito, toda iz njega se da sklepati, da Avstrija ni ravno v prijetnem položaju- Iz Buri a no vi h besed se da citati, da je on istega Armada, ki mi zdaj stoji na>neaja tk<* le.to da sproti, je sestavljena iz zadnjih'Burran ^ot «vstnjski minister ne branilcev dvojne monarhije. Ta moreJ^'1' d* -»c bhzU armada je sicer po štev i hi še moč- P^P**8- leP avstrijski mrni- na, toda njena morala je nadvse's™*^ za?ev> ™ ve'..v slaba, (nedtem ko je pa naša ar-'kakem pojozaju se nahaja avstnj- mada* desetkrat m še večkrat moč- ska armada! _ nejša po številu, pri tam je pa mo- J ~ - , rala naše armade visoka in močna.' , -..u . • "Sedajno vojno je nam nemo- 3,324,719 ton ladij $e Inlo potoplje- goče izgubiti. Igro smo že dobili. | Jaz sem tako rekel pred dvema' Pada, Francija, koncem avgu-leti in istega mnenja sera tudi se-' sta. — Lloydova poročevalna agenda j, ko imamo dovolj tmmieye. [ eija pravi, da jc bilo tekom te dve-*'Gotovo bi radi vedeli, kaj mi- letne vojne potopljenih 3,134.790 slim, kdaj fbo prifto do miru. Ni- ton pamikov in lt'9,929 ton ladij sem sicer prerok, vendar jaz Mm'na jadra. •koro docela prepričaš, da bo mir Največ jih je izgubila Anglija. ....... "" bilo potopljenih Pariz, Francija, koncem avgusta. Izdelovalci vojnega materijala niso edini, ki delajo tekom vojne velikanske dobičke, temveč še neki drugi, namreč vedeževalei ali pre-rokovalei usode. Vsi vedeževalei in prerokovalcij ki so bili pred vojno že vse upanje izgubili, da bi jim njihov posel prinašal še kakšnih dobičkov, so postali zdaj zopet aktivni in njihov "business" jim nese velike dohodke. — Neka ženska je izjavila, da ima vsak dan kakih deset žensk, ki pridejo k njej. da povprašajo kako je z njihovimi možmi, sinovi itd. V nekaterih mestih so pričeli proti takitn osebam kazensko nastopati. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužuim srcem naznanjamo pre-žalostno vest, da nam je nemila smrt pograbila iz naše srede našega nepozabnega soproga, oziroma brata, svaka m strica ANTONA STRAINER, ki je previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal dne 20. avguota P>16 po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil rojen na Spodnji Brezovici št. 10 in 13 pri St. Jerneju na Dolenjskem dne 18. januarja 1859; v Ameriko je prišel dne 18. avgusta 1892. Tempotom se najiskreneje zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za mnoge obiske ob času pokojnikove dolgotrajne bolezni, ki so ga tolažili, in za mnoge izraze sočutja ob tej prebridki izgubi. Posebno se pa zahvaljujemo Mr. Jos. Klemecčiču in soprogi. Mr. John Prusu in soprogi in Mr. Jos. Zuliču, ki so nam priskočili na pomoč in nam pomagali do u-reditve pogreba in drugih stvari. Končno se zahvaljujemo še vsem drugim, kateri so posetili hišo žalosti in ki so se udeležili sprevoda v petek dne 1. eeptenfbra. Žalujoči ostali: Franclflci Strainer, vdoj a. Frank Strainer, brat z družino. Joliet, 1H, 9. sept. 1916. v- m®m : - • ^ Slot «n«ko lolillp ZA ZRDOym DB2AVB Sedež: PORBST CITY, PA. Itfciffiiri^— dmrn 21. iMUlJi 1903 w Mul P«M|lmili UATNI (IBAONQQt FMaMlQi ! JOfiBr PVTBSNBIf, Box 80 Wlllock. ft. 1 podpredsednik: karol zalaja, Box «47, Forest City, T** O. podpredsednik: LOUIS TADCHAR, Baz 835, Bock Bprls fIM: JOHN TELBAN, Box 707. Foreet City, Pa. 0L f»Jnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blefejnlk: ^cabtin HUHIČ, Box 537, Forest City, Pft. Peubiaiflenee: JOSIP ZALAB, 1004 North St, Joilet, Q, »HOTNI IDKATNHl ttfc VHm IFWX M0 OMweo St. Jollet, m. NADZORNI ODBOBl Predsednik: ignac podvasnik, «325 Station St b. e., Plttstmrfcb, Pft. L tartaomlk: JOHN TOBNlC, Box 822. Forest City. Pa. EL nadzornik: FRANK PAYLOVClC, Box 70S, Conemaogfc, Pa. UL aadfeornlk: ANDREJ SULK. 7713 Isaler lit, Olsreland, OUa POROTNI ODBOBt • Pradaednlk: MABTIN OBREŽAN, Box 72, in*«* Mineral. L porotnik: MARTIN 6TEFANČIČ, Box 78, Franklin, A porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 628 Dareoa Ave, M. F. D. L field. Detroit, lOcb. UPRAVNI ODBORI Ptedardnlk: ANTON BO&BVAR, R. F. D. Na 2 Box 11%, L oprevnlk: anton DEMSaB. Box 135, Broagtaton, Pa. KL upravnik: PAVEL OBREOAR. Box 402, Witt m. Dodal a«] se pošiljajo L tajnika Iran Telban, p. o. Bok m, glasilo: L A ft NARODA"« Ot^gnjA&TOA. 12. SEPT. 1916 m • ; - r MS ■ - - , POROČILO DRUGEGA NADZORNIKA. Drugi nadzornik brat Pavloveič se istotako pritožuje proti glavnemu tajniku, da se nista držala sklepov nadzornega odbora; da glavni blagajnik ni izdeloval potrdila za denar, katerega je sprejel od tajnika in, da nadzornemu odboru vsled tega ni bilo mogoče dodati ako se je denar pravočasno nalagal v banko. Njegovo poročilo sledi dobesedno: Poročilo H. nadzor. Fr. Pavlovčiča. Poročam, da se popolnoma strinjam s poročilom, predsednika nadzornega odbora. Poleg tega imam še poročati, da v glavnem uradu se niso vjemali dohodki po knjigah in reziti od denarja, tako da nam ni bilo mogoče pravilno povzeti dohodke. 2. Glavni blagajnik ni dajal pobotnie glav. tajniku od prejetega denarja. Na pozive nadzornega odbora se sploh ni oziral, edino zadnjih šest mesecev je dajat pobotnice tajniku od prejetega denarja, koji se pa niso vjemali z finančno knjižico. 3. Pri drugi reviziji, ki smo imeli v mesecu juliju 1914. smo pro-našli v bolniškem skladu deficit za več tisoč dolarjev. Predlagal sem na isti seji, da naj se dotični sklad poviša za 25©. na mesec, da se deficit pokrije. Glavni odborniki so mi enostavno zavrgli predlog -in tako jemali iz drugih skladov. Primanjkljaj v bolniškem skladu je narasel na #18,000.00 in šele potem se je asesment povišal. 4. Kar se tiče glavnih odbornikov, so bili splošno proti združenju slov. organizacij in se niso ozirali na sklep konvencije in zahteve članstva. 5. Kar se tiče pritožb, proti nerednemu poslovanju poročam, ko pride na dnevni red. V ostalem se strinja s poročilom prvih dveh nadzornikov. Prod-_jlagano in podpirano, da se vzame poročilo drugega nadzornika v ^naznanje: sprejeto. _ POROČILO TRETJEGA NADZORNIKA. Tretji nadzornik brat Slak poroča, da ga vsled pomanjkanja časa ni bilo pri dveh sejah; da je prosil glavni odbor, da se nastavi kakega pooblaščenca na njegovo mesto. Pritožuje se ob enem glede zanemarjenosti v uradu glavnega tajnika in ob enem odot>ri poročilo prvih treh nadzornikov. Predlagano in podpirano, da se poročilo tretjega nadzornika sprejme v naznanje: sprejeto. Sledi odmor. ZA TEM SLEDI POROČILO POROTNEGA ODBORA. Predsednik porotnega odbora brat Obrezan prične citati pritožbo in apelacije od krajevnih postaj, ki sledijo: Poročilo glavnega porotnega predsednika. .Slavni delegati in gl. odbor. Tukaj vam sporočam razsodbo sobr. .Joseph Juričiča iz. Moon Boon, Pa., društvo sv. Barbare štev. 3. Dotični Član je bil v nekakšnem prepiru obstreljen in dobil težke telesne poškodbe! Po izreku prič, ki so bile zaslišane pri dr. porot, od-CETRTA SEJA PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SVETE boru se je dokazalo, da si je biotični član največ sam zakrivil te po-BARBARE V FOREST CITY, PA., DNE 6. SEPTEMBRA 1916. škodbe, in se mu v smislu pravil podpora odkloni. Pritožba sobr. Joe Bohoriča iz Galy. Kans. dr. štev. 27. kateri je Predsednik otvori sejo ob S. uri zjutraj. Sledi čitanje 'imenika dobil v pretepu telesne poškodbe. Ta odbor zaradi nezadostno jasnih glavnih uradnikov in delegatov: navzoči so vsi. Sledi čitanje zapis- sporočil ni izrekel razsodbe in v to svrho se predloži slavni konvenciji "ika. j v pretres. V drugi pritožbi ravno istega člana in istega društva za- Brat Li-kše želi vedeti, zakaj ui prišlo število glasov, oddanih za radi izključenja, tudi ni prišel gl. porotni odbor do zaključka, kar dnevnico zapisnikarjema, v zadnji zapisnik. Zapisnikar Zbašnik po- se tudi predloži slavni konvenciji. jasni, da se je samo o tem predlogu glasovalo, ter. da je bil od pred-' Pritožba sobr. John Marku n dr. št. 69, Woodward, Iowa. Dotični »tednika instmiran staviti v zapisnik, da je bil predlog, ki določa pla-^lan je dobil težke poškodbe na nogi. tako. da so mu jo morali odre-ča zopisiiikurjt-nia /. večino sprejet. Po kratki debati je bilo predlaga-' zati. V tej celotni bolezni, je ta član v zadnjem mesecu prekršil do-no in podpirano, da se zapisnik sprejme: sprejeto. Na vprašanje, kaj ločbe pravil, nakar mu je dotično društvo odklonilo nadaljno pod po-s« je storilo glede računskega izvedenca, poroča brat Zbašnik. da ro- Ker pa odbrtr ni prišel do zaključka, se zadeva predloži si. kon-pričakuje istega ob 0. uri dopoldne. Za tem se nadaljuje poročilo I vene i j i. * glavnih uradnikov. j Pritožba sobr. Trifalt dr. št. 44. Franklin, Kans. zaradi neizpla- Brat Podvasnik. predsednik nadzornega odbora poroča o finan- čane, njemu opravičene podpore, (namreč po pomoti nazaj poslanega čnem poslovanju nadzornega odbora; o nalaganju društvenega de- 'čeka) se predloži si. konvenciji, da se to pronajde v gl. uradu, narja v različne banke na obresti, ter med drugim tudi omeni, da sel Pritožba sobr. Joe Gruberja dr. št. 38, Charleston, W. Va. On se je vzelo i/, otroškega sklada ^soto *1000.00. ter se jo vložilo v stro- pritožuje zoper gl. urad oziroma gl. predsednika. Dotični član je bil »kovni sklad; to so smatrali nadzorniki potrebnim, ker se do sedaj v istem času tajnik tega društva in je bil tožen sodniji. da posluje ni š<- nobe«!<-nkrat plačalo stroške glavnega urada, ki so v zvezi » tem. brez pravilnega eharterja; zato je bil odpeljan v zapor. Nakar so mu oddelkom. Brat Podvasnik s«- nadalje pritožuje, da se glavni tajnik, narasle sodni stroški. Ker pa mu gl. urad ni povrnil teh stroškov, se kakor tudi glavni blagajnik, nista ozirala na sklepe nadzornega od- vsa ta stvar predloži sL delegatom v pretres. bora; da se ni denar pravočasno vzelo s čekovnega računa ter nalo- Potem se nadalje poroča si. konvenciji o skupni pritožbi 12tih žilo na obresti v banke, ki jih je odločil nadzorni odbor: in da je bilo društev, katere so vse enega pomena. Pritožujejo se namreč zoper ne-vse pisarenje in opomini zastonj. | redno poslovanje gl. uradnikov. Ker ga gl. porotni odbor ni mogel Brat Bognar želi vedeti, ako imajo od vseh bank jamčevino ali j doseči in izpolniti to kar so dotična društva zahtevale, se vsa stvar Surety bond, nakar brat Podvasnik pojasni, da imamo od vseh iz- predloži tej slavnej konvenciji. vzemši od Farmers & Miners National Bank v Forest City, in odi Pritožba Antona Strne, član društva štev. 61. Ramev, Pa. Kot Broadway Savings and Trust Co. Cleveland. Ohio. Ker je bilo iz po-'ltainik dotičnega društva se pritožuje zoper gl. tajnika, "namreč, da zaslisati glavnega tajnika in predsednika nadzornega odbora in šele I procesije teh kočii na katerih p^mmunaniti svojo razsodbo. Brat Lekše želi vedeti, zakaj glavni de bradati kočiji' EŽ™* £ predsednik m vpošteval sklepa porotnega odbora, da naj tozadevno ~ - ^ P pojasni konvenciji; brat Peternel izjavi, da je smatral potrebnim, stvar odložiti do konvencije. Brat Obrežan nadaljuje s svojim poročilom. Sledijo zopet interpelacije na posamezne glavne uradnike. ■Nato prečita zapisnikar pismeno čestitko od postaje štev. 32; se vza-v naznanje in pošiljateljem se zakliče "Na zdar!" Prečita se O me brzojavko od "Glas Naroda", katera se glasi: "Prostor za glasilo odstopimo pod starimi pogoji". Se vzame v naznanje. Na to predsednik brat Taucar sejo zaključi točno ob 12. uri opoldne. F. S. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. ,_FRANK GBEGORKA, zapisnikar. bivatstvu. Zapisnik pete redne konvencije drušlva svete Barbare v Forest City, Pa., dne 4-. septembra 1916. povdarja pa. da je bil ravno tako brez moči kot ostali nadzorniki. Brat Lekše s.- zgraža nad nerednim poslovanjem glavnega tajnika, za k ar smatra ob enem tudi nadzorni odbor odgovornega; prične se splošno kritiziranje glavnih uradnikov. Brat Podvasnik omenja, da je večkrat sam v glasilu grajal uradovanje glavnega tajnika in je mnenja, da bi bile morale tudi krajevne postaje objaviti svoj protest; brat Hafner pristavi, da bi bil vsak protest brez pomena, ker se nadzorni, kakor tudi glavni odbor nista ozirala jia pritožbe. Tega mnenja je tudi brat Fatur. Brat Zalar omeni, da je nemogoče, da bi ostala kaka napaka v mesečnih poročilih glavnega tajnika nepopravljena, samo ako krajevni tajniki isto pazljivo prečitajo. Sledi zopet grajanja glavnih uradnikov ter nadzornega odbora, da isti ni vestno izpolnjeval predpisanih mu dolžnosti. Glede podpisovanja čekov pojasni. da je glavni predsednik Petertjel. v soglasju nadzornika Pa-vlovčiča zahteval, da morajo biti isti podpisani od predsednika, tajnika in blagajnika, kar se je tudi zgodilo. Brat Zalar odobrava ta korak. Sledijo nadaljna vprašanja in interpelacije na predsednika nadzornega odbora in kar ni tu omenjeno bode zabilježeno v poročilu odbora za apelacije, ki bode vzel celo zadevo v pretres. Po končanem poročilu predsednika nadzornega odbora se predlaga in je podpirano, da se vzame v naznanje; predlog sprejet in potrjen. Brat POROČILO PRVEGA NADZORNIKA. prvi nadzornik Tornič poroča, da se večinoma strinja prišel na sled tajniku tega društva kateri je sam ponaredil zdravniške listine in pošiljal gl. tajniku, ter s tem ogoljufal gl. blagajno za nad $1000.00. Nadalje je pridrzal od asesmentov, katere so člani mesečno vplačali za $233.00, ne da bi mu po mesečnih poročilih prišel gl. tajnik na sled. Se priporoča, da slavna konvencija vso to stvar preišče. To je moje poročilo. Ako me še želi kateri kaj vprašati, sem pripravljen po moji moči odgovor dati. Martin Obrežan. Med poročilom se naznani prihod računskega izvedenca Mr. Sherwood-a in Scranton, Pa. Mr. Sherwood izjavi, da nima sicer državne diplome, da pa ima v tem veliko skušenj in je tudi že revidiral poslovanje mestne administracije v Scrantonu, ter-ravno sedaj pregleduje finančno poslovanje mestnega blagajnika. Ker nam ni bil jioben državno pooblaščen izvedenec na razpolago in je bil Mr. Sherwood bratu Zbašniku telefojiično priporočan od urednika "Scranton Times", se da Mr. Sherwood-u naloga, da pregleda tajniške knjige in poroča o finančnem stanju konveneiji. Plača se njemu $15.00 in njegovemu asistentu $7.50.dnevnice ter vožnje stroške. Sprejeto. Med poročevanjem predsednika poroča brat Zbašnik, da bi se člani lokalnih postaj društva sv. Barbare radi vdeležili zboroovanja. i Vsled poročila nekaterih delegatov so jim vstop dovoli in odkaže prostor. Na to poroča hrat Bognar. da mu ni mogoče pričeti s pregledovanjem računov od 1. julija 1913. ker tajnik istih nima ureje- rr^Hk ka=je r1*1 ^ »it*-* S se je kolikor mogoee. da se opomore nerednemu poslovanju v glav-W«i teinlk *v«f« vt,-^ . i nem uradu; da se denar pravočasno nalogi na obresti ter, skušal po svoji moči. storiti, da se zboljšajo razmere v uradu glavnega tajnika. Brat Fatur zahteva, da s«* morata brata tajnik in blagajnik takoj zagovarjali. Brat Bognar je mnenja, da bi si bil moral glavni tajnik vedno šteti v svojo dolžnost, naložiti denar takoj na obresti in ne Čakati polletne seje nadzornega odbora, kar je povzročilo izgubo v pozneje na vrsto. Brat Pot ink stavi predlo*. da mora tudi glavni blagajnjk takoj prinesti svoje knjige. Brat Bognar omeni, da zgubljamo preveč časa z interpelacijami; Brat Lekše omeni, da le potoui tega lahko natančno doženemo na komu leži največja krivda nerednega poslovanja. Brat predsednik Tauc-ar pripomni, da je sicer umestno, da se nekoliko kritizira akcije glaniih uradnikov, da se pa mora to kolikor mogoče omejiti, m po« ti dokler ne pride to na red. Predlagano in podpirane, de-se" - poročilo prvega nadeornika v naznanje; * i* j glavni tajnik svojo stvar nekoliko urediti. Nadaljuje se poročilo predsednika porotnega odbora; glede protesta in zahtev, katere je sprejel od 12 društev proti glavnemu tajniku in glavnemu nadzornemu odboru, da se iste suspendira, ker m samovlastno nastopali v pogledu premenjave društvenega glasila, sporoča da je celo zadevo naznanil ostalim porotnikom, da pretresejo in mu naznanijo njih sklep, kateri se je glasil, da se mora glavnega tajnika in predsednika društveni hlucraini. k-«* i - i i V ■------ ^ J" ^ mum gmvnega tajnika m predsednika <1 rust win blagajni, brat tajnik skusa dokazovati, da je svojo nalogo Vzornega odbora takoj suspendirati; to razsodbo da je takoj sdo- to. no reševal. Debata se nadaljuje. Brat Zbašnik misli, da bi se ne ročil pisanim potom gi™ predid^i^Tr * spuščali preveč v debatiranje, da pr.de to pozneje na vrsto. Brat Pot- listu "Narodni Vestnik"; da glivni predsednik ni hot" uvaž^i pronajdbe porotnega odbora, ker dekret ni bil podpisan-od ostalih dveh porotnikov. Glavni predsednik priznava, da je dvomil o pravo-močno&ti tozadevnega sklepa porotnikov, ter se je vsled tega obrnil za nasvet na erlavnesra nadzornika Pavbtvčiča n< i tli liil.t na glavnega nadzornika Pevloveiea, kateremu pa ni bilo ničesar znano o tej zadevi in mu vsled tega ni bilo mOgoee podati »ikake izjave. Brat Podvasnik pojasni, da je on vsa poročila predloiif -1 emu %odhocu pri sejth v pretres, kar se lahko razvidi iz zapis IBM Aa KI lul —^^_*_____: .JI___j_ 5« huk* tal BevWioc je M ^ W perolm odhor tudi Wnje leta. Romunija je 'petnajsta država, ki se je zapletla v svetovno klanje, ali — kakor je nek newvor-čki list rekel — ki "se je šla"kopaj: v krvav®-kopališče". Romuniji pravzaprav ni kazalo drugega, kot da je šla v vojno. Ona ni šla v vojno tako — lahko rečemo — prostovoljno kot «o šle druge države, recimo Italija. Za-nio so se vsi trgali, centralne in zavezniške države. Ako se ne bi fini ali drugi uklonila, bi jo bili gotovo raztrgali. Popolnoma paritetno je pa bilo od nje, da se je pridružila strani, ki ima lahko več upanja na zmago, kot pa da bi šla na stran, pri kateri je oči-vidno. da ne more pričakovati do brega izida. Romunija je vstopila v vojno baš v času. ko so pričeli zavezniki zopet ogrožati balkansko bojišče. Vstop Romunije v vojno je dal nvnogiin veliko jipanja, da se bo vojna v kratkem č-asu za vršil a. Tstotaik optimizem je vladal, ko j* vstopila Italija v vojno, na stran zavezniških držav. Ako bo Romunija kaj bolj opravičila to domnevanje in te upe, bomo vi deli v teku par tednov. Zdaj Romuni sicer napredujejo, toda lako so napredovali tudi Italijani, ko so napovedali Avstriji vojno, vsled česar je najbolje, da se še nekoliko počaka in vidi, kako se bodo Romunci obnesli v tem "športu", Neka deklica v Romuniji je bila nekoč vprašana, na koga meji Romunija. Odgovorila je: "Na sovražnike." To je najbrže kje slišala. Nek francoski politik, ki jc igral v Romuniji precejšnjo ulo-go, je ob neki priliki izjavil, da ima Romunija toliko pridelkov vsako leto, da lahko v normalnih časih celo Evropo zaklada. To je brez dvoma precej pretirano, vendar da nam neko sliko, da je Romunija. kar se tiče produktov, na zelo dobrih nogah. Romunija nima vsega svojega naroda za svojimi mejami, niti večino ga nima. Romunija ima več svojih narodnostnih sinov izven svojih meja, kakor za mejami, katere pa namerava zdaj spraviti za svoje meje, namreč s tem, da jih bo razširila, da bo postala večja in imela tako v sebi," ako ne vse, pa vsaj veliko več Romuncev kot jih je imela dozdaj. Ta problem je vzel Romuniji dve leti, da se je odločila, da je sprevidela, po tom katere poti bo najlažje to storila. Zadnje dve leti je bila Bukarešta, glavno mesto Romunije, naj-živahnejše mesto v Evropi. Dve leti je imela ime "balkanski Pariz". Dve leti se je shajala v Bukarešti največja gospoda, namreč diplomacija raznih dežela, ki so si bile med seboj sovražne. Ti diplomati so tekmovali med seboj, kdo bo Romuniji bolj dvoril, kdo jo bo bolj nase privezal. Vsak je u-porabil vso svojo moč, da bi jo tiriklenil nase. Zdaj po dveh letih se je ta dežela, kateri so vsi dvorili, poročila z zavezniki, ker ji je bila na srcu bodočnost, ki mora pa zdaj sama gledati, kako bo prišla skozi. Romuniji je to dvorjenje raznih držav brez dvoma veliko koristilo, gotovo ni imela nobena država tako dobrih časov v Evropi kot jih je imela Romunija, ko se je "odločevala". V resnici se pa ni popolnoma nič odločevala, temveč je le čakala, da ji bo jasno kot beli dan, da bo ta ali ona stran zmagovala, nakar bo mahnila na ono stran, kateri bo boljše kazalo. Čisto trgovsko! V Romunijo je tprihajalo angleško in rusko zlato, medtem so pa avstrijski in nemšrki agentje zapravljali denar, kar se je dalo. Poročalo se je neštetokrat, da so bili hoteli v Bukarešti do zadnje sobice polni. Restavracije, igralnice, kazine, letovieia itd. niso se niMar poprej delala večjih kupčij kot zadnje dve leti, zlasti še Vsakovrstni narodi so prihajali in delali razne zabave ter žnjimi poskušali dobiti na svojo stran diplomate in narod. Romunsko glavno mesto je tekom teh dveh let v resniei zaslužilo ime Bukarešta — "mešto veselja" Bukarešta je na en način cela Romunija. V Romuniji -ni nobenega drugega večjega me«ta, ki bi se Jahko z Bukarešto kosalo. To je prestolica in bivališče kraljeve družine. Ako človek pozna zgodo vino mesta in vse o politikih, ki so že hodili po bukareštskih cestah. potem ve vse dobro in slabo o Romuniji. Bukarešta je vzrastla iz napol divjega kraja. Ko je leta 1866 prišel tja princ Karol Holienzollern-sk\ da je bil kronan, je našel le nizke hišice. Ceste so bile čisto navadne, netlakovane, ponoči večinoma celo nerazsvetljene. Pod oknom kraljeve "palače" so ravno takrat taborili cigani — kot se pripoveduje — in prašiči so letali okoli palače. Samo en vladal na svetu, namreč v modernem času, je prišel prevzeti slabše kraljestvo kot omenjeni nemški princ, namreč princ Wied. ki je bil prevzel albanski prestol. Danes je pa Bukarešta popolnoma moderno mesto. Ima bule-varde, ki bi bili dobri za vsako največje mesto, dalje ima lep parke, obsežne trge, široke ulice z lepimi trgovinami in lepimi iti šami, okoli katerih je večkrat najti očarajoče vrtove. Ozemlje, katerega obsega mesto, je skoro tako veliko kot ono, na katerem leži Pariz, toda prebivalstvo Bu karešte šteje komaj 350,000 duš. To je največ radi tega. ker so kot je gori omenjeno — široke ceste in ker so okoli hiš vrtički. Pred par leti so bili špekulant-je z zemljišči in hišami doživeli velik polom, kajti nazidaU so bili veliko preveč hiš kot se jih je moglo prodati. Leta 1910 je bilo prepovedano prosto graditi hiše, temveč je bilo odrejeno, da se mesto rajše olepšuje in razvija na drug način, namreč v lepoti, ne v obsežnosti. Javna poslopja niso nobenemu okusu pogodu, toda so zelo številna in izdelana so bila z velikimi stroški. Nemci pravijo, da. hočejo Ilo-Hiunci posnemati francoske stavbe. toda so si izbrali ravno najbolj neokusne francoske tipe stavb. Francozi pa pravijo, da so to ravno najneokusnejši nemški slogi, po katerih zidajo Romuni svoja javna poslopja. Pravijo, da si celo ministrski predsednik zakrije oči, kadar gre mimo poštne ga poslopja. Katedrala, Domnea Balasa, stoji na niakem gričku. Do glavnega vhoda se pride po beli poti, ob kateri so gosto nasajene akacije. Na levo od .nje je poslopje, v katerem se shaja parlament, na desni je pa lep vrt, ki vodi v Mestno hišo. Katedrala, o kateri je gori oine-njeno, je temno poslopje s tremi stolpi in nekolikimi okni. Veliko pročelje je dekorirano z različnimi slikami in kipi, ki predstavljajo svetnike. Katedrala je stara okoli 300 let. Kljub temu, da ni posebno velika, je v njej vseeno dovolj zra'ka. kajti njena notraj-nost ni posebno veličastna in malone čisto prazna, toraj dovolj prostora za večje množice. Notri so posnetki raznih lepih slik, ki vise po stenah v ličnih o-kvirih, ki so tam. da jih verni lahko poljubljajo. Ljudje v Bukarešti niso sicer bogve kako pobožni, toda kadar pride do poljubovanja podob, se lahko z vsakim narodom kosajo. Poljubijo tako, da odmeva po celi katedrali. Orgelj nimajo niti v katedrali, niti v nobeni drugi cerkvi v Bukarešti. Toda imajo pa precej lep ahar z lepimi slikami in kipi, za katerimi je pa prostor, kjer so spravljene kosti sv. Dimitrija, mestnega patrona. Življenje v Bukarešti se prične šele, ko solnce zaide. Takrat gre pa celo mesto na promenado. Vsak, ako si le more utrgati par frankov, najame kocijaža in se podi s kočijo po mestu m po raznih parkih ter promenadnih ce vadno dve ali ali pa ena ženska in en moški. Medtem so pa tlaki tudi tako napolnjeni, da pride včasih pri takih promenadah do pravega prerivanja. Ljudje se gwdo največ izprehajat iz radovednosti. Vidi se blede obraze mladeži in krat kovidne častnike, ki premetavajo malomarno svoje noge po trdi-m tlaku, stisnjeni v tesne uniforme. Tudi kavarne in restavracije «e prq*i večeru napolnijo. V teh prostorih ni nikjer bn-z cigansk ega orkestra, ki igra najbolj divje p.v skočnice. poleg pa tudi plešejo. Šele, ko je popolnoma tema. se prične v Bukarešti pravo življenje. Velikokrat se že zarja pojavna obzorju, ko utihne, ko se iz praznijo kavarne in restavracije. Pri tem se pa ne *;ne*mrslil i. da je povsod tako kot. je v Bukarešti. V Bukarešti se nikakor ne more videti niti odseva pravega romunskega življenja in značaja. Vsak mora pripoznati, da s«- armade kake države ne more sodit: po spačenih oficirjih, kot napri-s:ier v Avstriji, tako se tudi v Romuniji ne mo^e soditi življenja cele Romunije po življenju v Bukarešti. Tako žive veseljaki v Bukarešti. ki zapravljajo svoj lahkopri-' sduženi denar; drugače je pa z u-bogim kmetom, ki živi le od svoje zemlje, katera mu rodi toliko, da more izhajati. (Konec prihodnjič.) Ameriško poslaništvo v Carigradu bo prevzelo rumunske interese v Turčiji. Iz Londona poročajo, da j«- a meriško poslanstvo v Carigradu prevzelo rumunske inter*- . v Turčiji. Dalje ameriško poslaništvo v Berlinu prevzelo skrh za Rumni. ee v Nemčiji. Ameriška industrijska komisija v Franciji. Te dni je došla v Francijo ameriška industrijska komisija, ki bo proučevala položaj Francije, in sicer v imenu ameriških ekspor-terjev. To je največ zategadelj, da se bodo vedeli ameriški industrije*! pripraviti z blagom, katerega ho Francija po vojni potrebovala, kajti zanašajo s.-, da se bo Francija v potrebi obrnila na ameriško blago. Trnjevi šopki. Anton Medved. Kdo s«- smrti ne boji, če ga sreče žar obseva, če ga ne skrbe noči. če vesel j.' dneva 1 Ce ne misli dlje in več, nego kdaj bo spal in bo jedel, kje bi ljubljen in ljubeč k druščini prisedel ? Vendar vest mu — božji jek — včasih tajnost no zažuga, da svoj čas ga sprejme v vek domovina drusra! Nadarjenec in veleum, iz raznega kalibra; z mogdčiio krogljo strelja ta. za prvega zadošča šibra. Pravila zlaga nevede titanski veleum, pravila rabi vedoma nadarjenčev pogum. Velikega mož je telesa, in siplje v dušo tisoč zvezd — veliko i smolo ima, nikjer -ne doseže ničesa, čeprav je velikega, tudi duha. Po cele noči nima spanja. " Rad vcepil bi, vnet pedagog, vse svoje nazore in znanja, kar vse vzgojeslovje v butice otrok. * * • Zastonj ne rekel bi čez trikrat, da bi zasluli naši sini, ko bili bi tako edini, kot so malenkostni veHkrat. Zastonj ne rekel bi čez dvakrat, dfi smo bogati lahko tudt, ko vse bi porabili takrat, kadar in kar priložnost nudi. Zastonj ne rekel hi čez enkrat, da dobro nam ne bo nobenkrat. . . ... - Vesoljni svet nam ne pomore: •tali. Včasih je videti na ceefci cele gami krivi smo si.pokore! Deteljica, Novela. Spisal Fr. S. Finigar. (Nadaljevanja). IX Prišla je božična noč, prišla je r vso tisto nikdar izčrpano poezijo, katera objame vsako srce vsaj za nekaj časa in je vidrami, da začuti neki tajinafcveu nemir, neko sladko veselje, katerennu ni izraza. Vsako delo ti preseda, najlepša knjiga te ne zanima, vse odlo-zjh in veselja v krogu doma- čih ljubljencev; če pa teh nimaš, tedaj brezdelno sanjaš in gled-aš na zvezdnato ne.bo, kakor bi čakal, kdaj se odpro nebesa, kdaj na jasnih utrinkih priplava iznad zvezdnatega stropa krdelo krilat-eev, n»*soč v naročju tisto božje dete, ki je svet od klelo, stri o težke verige ter odpravilo grehoto Adamovo. Hodi še tak neobčutljiv mož >so| 11»' boš se ubranil v božični noči* neke svete melanholije. Ta je objela deteljico. Vsak večer so bili v gostilni, vsak večer so bili lx>lj ali manj dobre volje; nocoj jim je morala prinesti Elža večerjo na ob jim - m OtAfi NARODA. 32. SEPT. 1916 zdravil ljubeznivo prišleke, doJ>re mi, zakaj mwdoje bilo. da je re-V snegu, držal zdivjana konja ra'Rad bi zvedel za naslov svojilv ntanad nAmojvnU /1 11 r A O TT10 JV1 7q1a t- lioOM M i/M. 1__1 J___1-__T-__l-1* '1 ■■ fc m ■ ■ ■ . - .— znanee, pomagal dvorljivo damam zalo v ušesa. s sanij ter vsakemu prijazno stis-J Sedli so v istem redu na vozove. nil roko. Bil je ta Nace mož ka- kot so se pripeljali. Kontrolor se ih let. Poznalo se mu je zavil v kožuh, da se še nos ni kih štiridesetih nozdrvi ter krotil cepetajoči m tresoči se živali. Gospa je klečal*I še v snegu in kakor mramarni kip J zrla proti jasnemu nebu. Ustnice je na govoru, poznnl-o na kreta-j videl izza širokega lisičjega ovrat-fso ji trepetale, ali besedica ni pri-nju, poznalo na obleki, da ni bil nika. "Lahko noč", je rekel in se šla čeznje. Molila je — a molilo rojen za kmetiškoga župana. Nje- stisnil v kot «a saneh poleg gospe, t je samo srce in duša, molila doli rasna. visoka postava, i-nte-.Trdrl je, da nikjer bolje ne spi kot! gova ligentno obličje delalo bi čast žu- na vozu. Kontrolorka se je zavi-painu glavnega mesta. Zakaj da je jala v pled, čez usta potegnila Šal; ostal na kmetih, ne bomo razisko- bala so je prehlajenja, ker je bila vali. Lepo posestvo, zdravo lice, zares šibkega zdravja. Vsi drugi veseJi izraz je dosti jasno pričalo, se pa niso dosti zavijali. Grela jih da je gotovo srečen sredi prepro- je se mlajša, zdrarvaikri, Načetovo stega naroda. V tem, ko so dajali vino in izborni punč, ki ga jim je gospodje povelja voznikom, ko je zvarila gospa župamova za odhod-' Nace naročal velikemu hlapcu za- nieo. Glasen smeh je donel po stran prostora v hl^vu, prišla je ostrem zraku, in ko so konji po-< lam a t n nasproti žena županova, tegnili ter bliskoma, pridirjali sko-vitka, plavolasa Cehinja, nnziva- zi vas, pričeli so na zadnjih dveh na po vsej okolici: Gospa z Gori- saneh peti. cp. Odvedla je dame takoj v zgor- ''Kako so veseli!" omeni Ade-nje nadstropje, v prostorno, lepo lica drju. Dolencu, slikano sobo. Velika moderna peč ••Ali vi niste, gospica?" je dihala blagodejno gorkoto po Pc^k-dal jo je pri tem vpraša-sobi, po katJM-i so se igrali jasni „ju od-krito in globoko v oči. ka-) se tihotapili t ere je pa Adeliea takoj ^povesila, skozi težke zavese. \ desnem kotu ."Zakaj bi ne bila vesela?" je pri oknu je stal klavir, na levi odgovorila. "Saj smo se izborno strani je pa bila pregrnjena dolga zabavali. Bog ve, kdaj doživim zo- pet tako vesel datra Kakor npošievajt,, da bomo tndt mi ved- j>olem pa si. v»k v svojo sobo. Poldiko se ne moreta nago- ntripalo src(% tako so jima pla- n.-, ob enakih prilikah na razpo- Ob|.;-,-n je legel vsak na poste JO v or iti", pojasnila je gospa zupa- vale prcd 0;mi podob"e in slik ]a„0. pusta svetilko, da j«; gorela, kot . „„ misli in želje, jasne in svetle, me- Za. sveže pivo. dobe. prigrizek Jim je gorela nekdaj v prstih Poldiko? Kaj se- poznata? ' ■leue hl Krra- vrtelo so se jima t,r iransko zabavo ho dobre knietwkih hMah ko so bivali pn meBi župan. i v feežečem kolobarju. Mislila sta preskrbljeno. <'ollinwoodska slo- ubozmh roditeljih pod slamnato, "Menda, ve Sai ie dr Dolenec „ t-, u « ' » >, , , , ' ... i. > - ;____| Aienaa /e. r>aj je ur. oba, mislila prav mnogo, t e bi hil veaiska godba bo sv.rala j;nko lepe katerega vprašal, kaj misli, komade in vsakemu bo dana Dri- Stari zdravnik Mullin ipecijallst moških bolezni zad- njih 35 let. Ni uprašaaje kaj vam manjka — zdi avl-'« nje potrebujete. Povejte starano zdravniku avojo bolezen Ni upraimnje kai je. on vas bo ozdravil ako j • ozdravljivo. Nizke cene — najboljša pomoč zagotovljena po moji dolci skuinji V abi m vsa za brezplačno preiskavo 409 Fourth Ave., Pittsburgh, Pa. _ nasproti poŠte STATE DEPARTMENT OF LABOR I BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION Ind. gciti naseljence in jim pomaga. Splošni Nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. pa Stoično mirno, a vendar ntmila." o in it" no je za.'- >1 peti odgovoril hi bil in moral bi odgovoriti: "Nič." Ali ste videli? Zvezda se Ah, to j' ljubezen prav zares, k' se mu vleče čez jetra čez. Za en'ga je. za druz'ga ni, zaljubljeni so vsi nori. lika, da se zavrti, kolikor mn dra-" go. Rojaki in rojakinje, pridite j3 vsi dne 17. septembra! j Opomba : t lanom omenjenega di-.istva pa priporočam, da se vsi j ' Kaj to pomenja? Uprav vanjo'brož izjeme gotovo vdeleže, ker i sem gledala. Pravijo, če se zvezda! g^de podporo smo vsi e-naki in za-!utrne tedaj, ko jo človek gleda,m«ramo tudi vsi hiti v pomoč, ! je sam — sam, zapuščen. in prisili na lice nenaravno vese-j Iz Hivgonove sobice so pripluli,' l.i«1- TaJiO jo je nekaj zabolelo krog Gospod koa.trolor je trdno spal. kakor odmev nekdanjih dni, gla- drobnega srca, tako je stisnilo ti- pospa se ni ganila, morda je tudi sovi, rahli, zatopljeni, kakor hi sto nemirno stvarco v prsih, ka- zadremala. Konji so dirjali po pelo srce v prsih, glasovi tiste mi-1 kor ^e poprej nikoli. Ni vedela, zmrzli cesti, kakor bi jih nesel vele božične pesmice: "Sveta noč,1 zakaj, ni vedela, čemu: a pozna- ter — vedno hitreje in hitreje, blažena noč..." In kot odmev valeč ženskega srca bi takoj na- kakor bi koprneli, da so* čimpreje istih sanj, istih let sta se odzval ri z val ta občutek s pravim imenom Pavel iu Karol, in zadonel je ter-1 m rekel bi mu — ljubosumnost, cet, rastel, kipel do najmočnejše- Ali naša družba ,ga fortissimo, pa zopet umiral, do-1 dolgo smejati Karolovemu humor- so se stresle, nekolrko privzdigni- . ' • ■ i i- • i____:i______:.y.K« l/i nI! t- r ic + finn n vnnu ri /vi mmliAi Potujočim Slovencem priporočam svoj dobro urejeni mi SALONI j a mete!" ''Prazna vera ! Kdo bi to verjel ? Vsi so se mu smejali, smejali iu A \rteTn narodne poezi- mirnike <''ov^k ima namreč svojo Smejala po ljudski sodbi. Oe se v to zvezdo kdo slučajno zagleda. t oda j utrne, pravijo, da je sani podkopal sebi srečo." In zopet sta molčala. 1z- Tonv Orniovnik. pri (12-13—91 tajnik. v gorkem hlevu. Pridirjali so vrh klanca. Tamkaj je prišel hiter ovi-utegnila nek. Trik — strašen sunljaj! Sani treh samotarjev — v lepi, s t veni lxržični noči... X. . . . .... .... J 1 . izdajala toliko pogaspa komisarjeva, Anica pl. Ivanovičeva, kotmisar in pristav Cekan. Nadpo-ročnik pl. lvanovič si ni upal na izlet zaradi rahlega zdravja. Vožnja na saneh jasnega zimskega dne — kolik užitek! Konji so hrzeli po gladki, izlikani cesti, pokimavali so z glavami, x da so kraguljci žvenketali in udarjali HAZNANILO IH PSIPOXO- ČZLO. Cenjenim rojakom T Clevelatt-iu, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni saatopnik kler ni .kot jeka zamrt v ustnicah; .iu, Adeliea ni utegnila preinišlje- le, ali v istem hipcu drugi sunljaj tajin-'vati o razburjenem srcu — vnita | — m sam so se poravnale v ravno-se odnro in dr. Dbra poldika> ki mi je' nil« v sneg. Zato so konji zadeli vasi Oor.ci. Dcteljjca je priredilaL, ^ ----^ Jn tifita s ob kanton se vlekli po tleh, sani so Dolenec ji je ponudil stol ob Ade-ld^ale navzdol ter bile konja na lici, sami pa sedel med njo in Ade^Jpete. Konja .sta zdivjala in se dr-1 ico. Ko ie ta videla Poldiko, vi-j Vlla kot besna-po klancu. Na sa-dela njene odkritosrčne oči, gine-' nel' ^ nastal vik m krik, Adeliea val je sum bolj in bolj in hitro je ^ stisnrla k drju. Dolencu in bila zopet vesela in zgovorna. N*;bl* Ijala godba na harpe. Uriv, so vi-^ lrrale po zraku, sneg je pršel iz , . „ ... T . pod ostrih podkev. Na nebu ni bi-| nas,*J»h zv^inh akordih Julio nobenega oblačka, soluee je si- ^ prestati. Tiidi ona je sla h klavirju, namignila Ade-liei. ta je pošepetala s Poldiko in jalo prav igorko ter se iskrilo in prelivalo po snežnem polju v mavričnih barvah, katero se ti je zde-x lo ka.kor velik prt posut z biseri. Drevesa so otresala i v je, od ledenih sveč po strehah je kapalo. vrane so se vozile hripavo kraka-joč nad velikim kupom gnoja sredi polja, spuščale se nanj, brskale in razkopavale, pa zopet krožile po zraku. Svež, nekoliko oster, pa ai i kakor premrzel zrak je bril po licih izletnikov, da so jim lica evetla kot najlepši gorenjski nag-Iji. S sani je odmeval smeh in glasno govorjenje. Vse je bilo veselo, vse razigrano, vse dovtipno Bili *k> prazniki, lopi božični prazniki, krog njih krasna, slikovita zimska narava. V dobri uri so se sani ustavile n« Gorici pred visoko nadstropno bučni glasovi so se umirili pa prs-lilivtiho godbo čustvujočega 'orkestra*, ki je spremljal prekrasni 4'Sarafan". Pela ga je JuJka tako ognjevito, pa tako milo in zvočno, da si je pridobila ploskanje in pohvalo celega omizja. Nato so še peli, še igrali iu še bili taiko, tako dobre volje. s XI. Rimska eesta se je že razprostrla po nebu, krog in krog je zamig-Ijalo nebroj nebeških lučie, izza Knežje gore je molel zadnji krajec lune srebrna rogla, ko je sedla naša družba zopet na sani. Noč je bila krasna. Krog in krog je vladal globok molk, samo od gore .doli je odmeval liripavi glas lika- la toča drobnega ledu, katerega je trgal zaviralni maček. Vajet pa ni mogel doseči. Konja sta-divjala m kmalu je spoznal, da se na prvem ovinku lahko vsi razbije jo ob pricestnih skalah. Strah lije človeku v žile nenavadnih moči in mn da poguma, da stori, kar bi bilo sicer nemogoče. Pred dušo je bil v trenutku Dolencu bledi obraz Adelice, njen jok, -njena prošnja. A v istem trenutku je že planil kot tiger iz zasede Pavel na oje ter sedel na desnem konju, katerega je. zgrahil krčevito za brade, da se je spel kvišku kot ob str? Ijena divja ikoza, potegnil levega konja za seboj, poskočii v stran — in hirajoča ki drgetajoča konja sta obtičala s sanmi vred v globokem kupu obcestnega snega. V tem hipu so bili vsi trije kontrolorje vi že z voza, poskočili in planili so v sneg kakor je kdo mogel in sape ni imel nobeden, da bi za- hišo oStirja in župana goriškega ka, kateremu So se odzivali vaški] vpil, da bi govoril, da bi zdi valil Mačeta. Ta je stal na pragu, po- psi, ki ao nemirno letali pred tit*-; dfja. Dolenca, ki je tieii do pasa : .. .. - "V SW* - : : - . •:. - V .,- ' ^j.-i ' ^ ,, ... .> .1 ■■-■■■■ , .. _ _ ____ . _ __ V _' r : kateri je pooblaičen pobirati na ročnino na nal list, knjige in dro ge v našo strogo spadajoče pool; ter izdajati pravoveljavne potr dila valed Seaar ga rojakom naj topleje priporočamo- Upravniitvo Abi pa, >nepo-zabljena žena, naj bo lahka tuja zemlja! Žalujoči ostali: Alojzij Bizjak, soprog. Ana, Jožefa, Alojzija, Julijana, otroci. Ralphton, Pa., 7. sept. 1916. (11-13—9) ter snažna prenočišča. Prodajam dobra domača vina po zmerni ceni. Prijetno shajališče Slovencev! Jos. EJirlc, 6006 St. Clair St., Cleveland, O. POZOR ROJAKI! NahipdblJ« —11» n limtl laae. kakor tudi aa molka brka In brado. Od tasa mašila zrastajo v etih tednih krmanl aoati In dotal laaja kakor tod i motkim kraanl brki la brada te nabodo odpadali In oaiveli. Re ▼mati rem. koatlbpl aH trsaaj« v rak al,, oogah In t križn. r ovmlh doab popolnoma asdra *im. ran«, opeklin«, kula. tnra. kraato in Krinte-potne noge kurje c£e> a. ozeblina t par dneh po-polnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez u j peha rabil rau jamčim za W00. Plšue takoj ihj cenik, ki asr takoj poSljam zaationj. JACOB 1 6702 Bonna Ave. Kje se nahaja rojak WITE ? Pred časom je stanoval1 v Xew Yorku na 34S E. 78. St.J . i zda.) pa ne vem, kje biva. Pro-1 sim. če kdo ve, da mi javi, ali ka naj se pa sam ..glasi svojemu' prijatelju: John Jankovicli, P.l O. liox 11J, Soutli Jfeights, Pa f 9) 1 FAHOXO, Cleveland, Oblo. Rojaki! ColntuMa gramofone tn slovenske pUiSOe je tlobllt vtnlno pri: IVAN PA.IK, ANTONj4nc Cliestmit St., Conemangh, Pa. rišite po ft'nik. W POZOR, ROJAKI KROJAČI! Sprejmem krojaškega pomočni-v stalno delo. Plača dobra. — Sprejmem tudi učenca za krojaško obrt, č." k o «ja veseli. Anton Kortuna, 28s Ohio sr.. Johnstown, Pa. (11-13—9) MODERNO UREJENA TISK4RNA GLAS NARODI Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikost je 2 % pri 28 palcih. GENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega i \ raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na; Slovenic Publishing Company St., New York, N. T. VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. * * * DELO OKUSNO. •JL A S. IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE. pi • «• * UNUSKO ORGANIZIRAT «»> M* -A POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. T8A NABOČ11A POŠLJITE NA; Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, H. V. KRACKEHIEV' BRINJEVEC as -č'':-':^ --i:.'ti .t ' f je oajstarejše in od f zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini Cena za "BBINJEVBC je: 8 steklenic ? 8.60 12 steklenic 13 00 ¥ ZALOGI IMAMO tudi Cisti domači TROPINJEVEC la SLIVOV-KA kuhana v naSi lastni dLstilerljL Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2.23, $2.50, $2.7 S In $3.00 Slivovitz per gal...............$-75 _ ^1.00 Tropinjevee saboj .................... $ 9.00 S liro riti zaboj........................?13.oo "86" Bye Whiskey 5 > - «?rar, zaboj......$11.00 i Rude&i Oblo vina per *al......Mc. 80c., 75c. Catawba In Delaware per gal.......75r.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računam« $1.00, a 25 gal. $2.00, ca večja naročila je sol zastonj. Naročilu naj Be priloži denar ali Matey Order In natančni naslov. Za pristnost pijafr Hib Ohio Brandy Distilling d, 1642-04 ST. CUB AVL. CLETOjU«. 0 Imtmrnrnmrnrnk I if i ' i I I i '.'ii-V : > < GtiAS NAHOT^if 12. SEPT. 1016 T (Nndaljeanje). — Kako? — Ti bi šla?---- — Zakaj pa ne? Njuna pogleda sta se *reeala. Deehelette je bil nekoč njen ljubimec, seveda samo začasen ljubimec. katerega ^e je le površno spominjala. — Toda popolnoma ni nikogar pozabila. — Ce nočeš — je rekla in se zopet zamislila. Toda stric Cezar, ki je medtem prenehal stokati in je slišal ves pogovor, je J'ana tako proseče pogledal, tla ji je >Iednjič dovolil iti. Temu j«* sledila ura nestrpnega čakanja. - (Jotovo stanuje daleč, ta Dcchelctte — je rekel stric. Ne, komaj par korakov od tukaj — je od vrnil Jean jezno, ker ni bilo toliko časa Fanny. — Denar sem prnesela — .j<* rekla in naštela stricu osem tisočakov. Stric začel jokati samega veselja in je neprestano vpraševal, čc naj napravi pobotnico, kako bo z obrestmi in kdaj bo treba svo-to izplačati. — Nikar ne govorite o tem, striček.... Meni so denar posodili ni meni ga dolgujete.... Dolžni ste mi lahko toliko časa, dokler se vam izljuhi. — Otro, otrok, tako uslugo se poplača z večnim prijateljstvom. In še n;i kolodvoru, kamor ga je spremil .lean, je solznih oči govori : Kakšna ženska, kakšna ženska! — Kakšen zaklad imaš, kakšen zaklad. ... Osrečiti jo moraš! 'leana jt bil ta dogodek zelo razburil, ker je čutil, kako se oklepa krog njega neka močna veriga, katere se ne bo mogel tako z lahka iznebiti. Odločiti se je moral za eno izmed dveh stvari: za svoje stariše ali za svojo ljubico. Oil tedaj zanaprej je stric C -ar po celem Casteletu pripovedoval o svojem potovanju. Fanny se j*- pa zači-la malo bolj zanimati za Jeanovo družino. kočijaž in rekel s hreščečim gla- On ji je dokazoval, da ni zaljubijeu v Divono in ona ne vanj, palice je ALOJZIJ MOLE? Doma je iz Oomje Radie, farn Bncka. Pred sedmimi leti je bival v Ir win«. Pa. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova hči Mar gareta Znidar.šič, doma iz Moč-v i rj a pri Bučki, zd aij. om o žen a Košele. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sani oglasi svoji hčeri: Mrs. Margareta Košele, First & Beaver Road. Ambridge. Pa. (11-i:i—9) mu ni hotela oziroma mogla vrjeti. — Seveda — je kričala — tvoj stric je prišel domov in začel pri-j povedovati o meni. — V tvoji lepi teti se je vzbudila ljubosumnost.: Zdaj si na vse kriplje prizadeva, da bi te dobila domov. Ravnotaka je bila oni večer v Rue D* Arcade, ko ni hotela spre-! jet i prevaranega ljubimca. Brez besede j,, odšel na izprehod in začel premišljevati: — Ali res nimam pravice obiskati svojih domačih? — Ali sem j se dal zapreti v ječo? Pri tem i>n nikakor ni mogel pozabiti onih lepili belih rok. ki so ga objeV* prvi večer in ki sta napravili mejo med njim in njegovo družino. Slednjič je napravil trden sklep, da bo še is,i večer odpotoval R0JAKI naročajte se na ' , v ii- i i . -i o, !"glas nahoda" naj- \ mil se je. — \edel je. da se bo burn, prizor ponovil. — B.l jej VEČJI slovenski dnevnik na vse pripravljen. ............v združenih državah. ranny ga je pa izvanredno prijazno in prisrčno sprejela. — Ime------- !a je objokane oči. Vse sile je napel, da je za mogel reči: — Nocoj bom odpotoval. (Dalje prihodnjič). NAZNANILO. Jugoslovanski Tamburaški Zbor' \ Brooklvnu. N. Y.. rojaki. naročajte se na "glas narod a". največji slovenski dnevnik v zdr. državah. oike v Rusiji in Italiji. Lahko i« poSlja denar sorodni kom, prijateljem In znancem, ka teri nahajajo v ujetništva > Rusiji ali Italiji Potrebno j«, ka dar m nam denar pošlje, da m priloži tndi njetnikova dopisnica aH pismo in te nam tako cmogoft pravilno sestaviti naslov. Ako nameravat« poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako bi odlašali, bi s« lahko dogodilo, da bi ga ne našli ved na istem mestu in mu na mogli vročiti do oarja. TVRDKA FRANK SAKSER. 182 Cortlandt St., New York, N. Y. HISE NA PRODAJ nove na lahka odplavila, kakor t odi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognju. john zulich, 1165 Norwood Rd., Cleveland, Ohio išče se 300 drvarjev za delati drva v severnem Michiganu. Lep gozd. Plača $l.:i0 od klaftre. Dobre kamj>e, prijazna okolica. Vprašajte pri: Charcoal Iron Company •of America, (6 9—5-10) Manistirpie, Mieli. OGLAB. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA. koiH-u. — «H.i £««dl jm^lrn« Par «lni kasneje sta šla v gledališče.' — Ko sta se vračala, je precej močno deževalo. Stopila sta v kočijo. Skozi okno je pogledal stat Kom : — Dober večer.... No. kako je? — Oh. ti si? Nalahko se je stregla t»*r za šepetala ljubimcu: — To j»- moj «»če. Ta človek v umazani obleki in (x> pijači smrdeč je bil torej njen oče. — Oče najlepša pariške ienske' Ne da bi ga h<-rka kaj vprašala, je začel pripovedovati >tarec o domačih razmerah: — Stara j*- j- >':ri;uj»t dni v l*»lnišni«-t. — Pravi, da ji *rr«* h i j-« kak «" 'rt -k ai j«» »...!•» pututaži____ Meni ne . Bi«- aium. ii«'l«T bič. |Mt«iej »»a.___S.nti>> /.i- - lu/i se n,> v ••lik" . . /e. |Mi /•-'___Pa -n-ču««. itasvidmje____ P«* je mene nalila. — D«»-bri ljudje ■»o prisilili mojega očeta, da mi je najel dojiljo. — Ko sem bila stara štiri leta. me j.- vzel — Vozil je pošto in jaz sem ga opremljala n.i v»jki vožnji. — sletinjič -e jc me naveličal in ko -e je dmgi' oženil, me je spodil e jezil nanjo. Svoje pri|»ovedovanje je zaključila z besedami: — sicer se pa kaj takega pripeti v v>aki družini. — Jaz imam svojega o«"rta Legramla. ti imaš svojega strica <'ezarja. šesto poglavje. i Teta Divona je pihala Jcanu sledeče pismo: Moj dragi otrok! — s.' vedno sem zelo razburjena in v tej razburjenosti ti pišem. Naši dve malt sta bili izginili, pobegnili s Castele-ta. celo noč in celo do|M»ldue ju ni bilo. V nedeljo zjutraj smo opazili, da ju ui nikjer. — Jaz sem ju bila oblekla za mašo. potem se pa nisem več brigala zanju, ker s.-ni imela v sobi tvoje matere precej opravila. Bila je bolj nevarno kot ponavadi. Kot da bi slutila nesrečo, katera nam je pretila. — Revica je skoraj čisto hroma, toda bolezen ji je dala nekako dobroto, ki ni vsakemu lastna: pogled v bodočnost. K sreči je bila tvoja mati v sobi. — Drugi smo bili zbrani v jedilnici in smo pričkovali otrok. Preiskali smo vse, pastir je trobil na rog, toda malih ni od nikoder. Razkropili smo se in začeli iskati po soseščini. Sestali smo se žalostnih obrazov. Nikdo ni imel nobenega pojma, kje se nahajata. Proti poldnevu sem šla zopet k materi. — Reviea je sedela na postelji in jokala — Vem. — je rekla, da nekaj skrivate pred meaoj. Ali veš, kje sta bili? — Na otoku, katerega je kupil tvoj stric Cezar. — Delavci so ju bili privedli drugi dan. Tvoja mati se je zadnji čas zelo izpremenila. — Neprestano govori o smrti. — Še nikdar ni bila taka. kot je zadnje dni. — Sam Bog, ve, kaj to pomeni.... Jean je stal pri oknu in bral pismo. — Zunaj je bil mračen zimski dan. — Kaj imaš? — Pokaži! — je rekla Fanny, ko sc je prebudila na naslonjaču. Jean se je stresel. — Za nič na svetu ji ne sme povedati, da mu je pisala Divona. — Bal se je, da bi v njej zopet ne vzplamtela ljubosumnost. Toda kaj naj stori s pismom, katerega je gotovo že videla? Ker mu ni drugega preostajalo. ji je podal pismo. — Začela ga je brati, naslonjena na steno. Ko ga je prebrala, je rekla s sikajocim glasom: — Hm, saj pravim, to so ženske____To so svete ženske____K sebi te hoče privabiti. — Seveda, dolgo že ni videla svojega lepega nečaka.... Govorila je besede, ki bi se jih naja!at>ša cestna vlačuga morala rati - ... v -----------priredi po dolgem času zopet svoj' družinski večer v soboto dne 16. septembra NAZNANILO IN PRIPOROČILO. .. «>ri V Mraku, Cenjenim rojakom v državi *211 Oraliam A\e„ eor. Shigg St..' . , ... Brooklvi ' "enns-v'van,a naznanjamo, da jih Zbor ima .pripravljenih več *iz-l bo v kratkem obiskal Laš zastop- vrstnih komadov, katere hoče na'nil: Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Koler Je naj-atarej&i slovenski zdravnik. Specialist v 1'ittab'jrahu. ki Ima 131et.no p rak so v zdravljenju tajnih moSkih bolezni. Sifilis ali sastru-pljenje krvi zdravi s tfla.sovitim 6u6, ki ga. Je lzumel dr. prof. Erllch. O 1-mate mozolje ali mehurčke po telesu. v ariu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pridite in izčlstll vam bo kri. Ne čakajte, ker tu l»ostrežbo jamči pa g. Fr.' .Mrak. • Tem potom vabimo vse rojake in rojakinje, ki ljubijo tambura-; nje, da nas obiščejo v soboto 16. I se.pl em bra. Odi) or. ! '12-13—9) ItCE 8E GOZDARJU i Za delati drva; $1.35 od klaftr« i za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. ! Ko preneha sezija, je dovolj dela lod kosa ali pa v kempah. i Za izdelovanje cedra; največja | plača od kosa za rezati logae, «te-bre, trame, švelarje itd. Za splošno delo v gozda; najviš-: ja plača. Stalno delo »kozi eelo 'eto ; 1. STEPHENSON CO.. Trustee^ —7 V d^ Well«. Mich. HARMONIKE is najboljiega froadjft. - N^ijie ^o wo »mo »» Pridite kupiti farmo zdaj. lmf 10 gaL #6.50, 27 do 28 gal r * $15.50, 50 gaL $27^0. Staro rdeče' - Tino Zinfardel 27 do 28 gtlon Pri-lit.- t r kupita farmo ali £14, 50 galon $25. Lansko belo z*mljo /a farmo zdaj. ako na-vino 27 do 28 galon $14, 50 gmlonlu.« uj.-ni i. -ipi*i. k- r . "aj \ m- . $25, rdeče vino 27 do 28 galon' - i • 't u . • . r- i'- najlxi!j ■ $12.50. 50 gmloa $22.50. — MlTidrti. kako mati sad»vi n^rjs m proof Močan tropinj«T«e gal kaj . rojaki, tarro.-'-ji j.r: $12. 10 gaL pa $25. Pri omenjenih .i. ;.,», >.-n;dt f;:rm. h v j r. t. k eenab je vitet tudi lojni davek |. u, i.m. ;di iiu.,:ii,» jiva^- sa vino. — Potovalni agent je ro- akrov n.- . iš»".-nc z.-mljt* v jak M. žageL Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ali rojaki v vseh ozi rih na roko. UrednlAtvo. Dr. LORENZ, lp«ctaltat mofiklb boleauL Jaa aem edini hrvaAo govoreči fi[ieclaltst moAklb boleanl v Plctsbarghu. Pa. DR. LORENZ. •41 Peon At. II. udst u uIJc«. Uradne ure: uticvtio od 9. do-polane do 8. ore tveCer. V pet-klh od 9. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL Iščem svojega bratranca ANDRK-•IA Z r PA NA. Doma je iz vasi Ježa. pošta Črnuče na Gorenjskem. V Ameriki biva že od leta 1904. in sicer nekje v Minne-soti. Trosim ga. da se mi oglasi, ali pa ako j>» kdo drugi tako prijazen in mi sporoči njegov naslov. — John Zupan, G02S St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. (9-12—91 OPOMIN. Vse ono, ki sem jim posodil gotov denar ter dal za vožnje listke, prosim, da poravnajo svoj dolg. Prodano mi bo vse radi njili dolgov, in kam se bom jaz obrnil s svojimi otroki? Pričakujem, da se takoj oglasijo. ' tcorge R.-ijšel, Box :i0, Winnsboro, La. (7-1*1-9) Kje je MIHAEL ANDOLSEK? Doma je iz Jurjevic pri Ribnici na Dolenjskem. Pred dvema letoma se je nahajal v Denverju, Colo., in kje se zdaj nahaja, mi n i znano. Za njegov naslov hi rad zvedel, da ga obvestim o smrti, ki je dohitela dne 2.">. avgusta njegovega brata. — John Andolš« k, 24:{ Colonial Salt Co., Ken more, Ohio. (0-12—Ilj 8 Box 161 S.JAGKBL Iiaj- v«*«rji >!«(\.-ri-iki koloniji v Ann-r:-ki. ki s** ludiaja v <"lark okraju v državi \ViM*on>in. Pridite in oglej-St. Helena, Cal. • ** farm." svojih rojakov in go-jvorit«* 7. njimi. — Onim nasi<:i Dr. Kimterjef • kujx-em. ki žele. da jim zgradi-PA1N-EXPELLEA ■ mo hišo. hlev dovolj velik za za-četfk in izčistimo nekaj zemlje, ustreiemo in sicer na lahka in «l«»l?<»trajiia izplačila. Pišite po pojasnila. Naslovit*-: Homemaker Land Company Dep. 3 - Tioga, Wis. : joodlal kakršnekoli »rate Izdelujem la | popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno ln zanesljiva V poprave aaneeljiTo vsakdo pofije. ker aem if nad 18 let tnksj v tem posta ln aedaj ' ▼ arojea lastnem doma. V popravek »hbw m kranjske kakor vsa drnc harmonike ter računam po delo ka korfino kdo satitera kres aartaljnti nnafca) Ml? K j - j. KRAMi * JI*«? rk.i.ia v::-: Si .■!.»*♦» ]»ri Rajh.-»ib;srjs:». I*«»r*r^a«i ni:i irtiam <» smrti nj»-g'«v»-jfa - ta Matija K^jana T»-r v;>n!Šali .» n^kat^riii v^.2-no^tiii. Prosim, da mi jav ali če k .»Teri r>'jnk v»~ za nj^^v naslov, da g;t mi naznaaL Fraak Ksmskv R- F. D. No. 2. \ Mull».-rry. Kausas. 9-12—9 ' • t* m. akenhs in in Pristni prihsis v zavoja, kot je naslikan tnksj. Odklonita vse sa-voje. ki niso sap« bitni s Anchor vsrstveno znamko — 21, in M> centov v lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER &C0. 74 -M Vsakisgtss Si Um Tok. m T. Kaj mora vedeti vsaka mati. vselej imejte odprta okna, bodisi po letu ali po zimi, KER je jako potreb- no, da pride sveži zrak v sobo in sicer zato, ker je sveži zrak najboljše varstvo dobrega zdravja. darujte par centov slovenskim trpinom v stari domovini! fcMMMMMililiMMiMiitlBIMAi Kje jo MIHAEL LOVRENC*K Doma je iz Spod njega Zerauna pri Il:rski Bistrici na Notranj skem. Nahajal sc je v IVnnsvl vat: i ji in kj»* je zdaj. mi ni zna no. Pn»sim c«'tij*-ne rojake. t"e kdo ve. da mi naznani, ali naj >e pa sam oglasi. — Michael Vrh. 20K Jack son št- Joliet. III. (0-12— Akp trpi na griži, če je napeto, zaprto, ali ako ima krče v trebuhu, ne more spati ali dobiva zobe. ne pozabite rabiti "kopp's baby's friend**, ki je že obvaroval na miljone življenj v zadnjih 40. Jetih. _ "XOPP'S BABY'S FRIEND" je na prodaj v vsaki lekarni po 25 in 50c. steklenica. Ako ga ne morete dobiti, kjer stanujete, pošljite papirnati dolar j; izdelovatelju in prejeli bodete 2 50c. steklenici z obratno pošto. Kopp'ft Baby's Friend Co. York. Edino pravi s tem podpi Ka) pravijo xrtsataljl. valkl • "Doli z orodjem!" Ln NHMtaJevU Taista) j* pw: Knjlco mb • esSBdta M kom prebral ln » njej nagel veliko korlatnesa. Trn tillp ■ vpliva na fioveka in otwega nebroj lepih mlaH Friderik pL Badenatedl: Odkar ja oris Sito na avetn tako slsvne pisateljica kot Jo Pnf. dr. A. Dodal: "Doli a u»uajiaaT Ja pravo i «a Caaa. Ko Človek pretita t» knjlco, ae bližajo- Hovefitvn holjfll CaaL Krafknaaalo: aeli Dr. Lod. JaknbavaM: To knjlco M Sovak ▼ dno area me Je pretresla ko csss Jo knL fitajerakl pisatelj Paiar RassBsr ills: toadn pri Grtogladi ln aem bral lesa!** Prebiral aem Jo dva dam rečem, da sta ta dva dneva MkaJ psmtaag* v Ko kh Jo prebrat, aem aairiel. da. M aa prestavilo kulturne jezike, da bi jo teste Bolan os smelo manjkati. Na avatn ao drnBw, ki Pismo. AH bi ae no aaoslo ■ataaoiltt Umiku. Ki M taJto? ^ kdaj bral-- G Nmmm Hafer: utojii aall ljudje, ki ae borijo aa avetoval Haas Lasd (na abodn. Ja taasl Ms Ns boaa sla ril knjige, aamo Imenoval Jo bom. Tssksma Jo •oda Naj bi tudi ta knjlca Mfla avojo aiMnlnlJs. ki M krUemsvet ln oOlfl vas naroda. m v poslanski aborald: Saj Ja bdapnlr' " v acdaana na pretresljiv «1 atrokovnjak. »L Bottnerjeva. Prosim Vaa. Isarti Slovenic PabliBhinsr Co., WW HELLO CENTS AL! GIVE ME HILAND 1111 Hello Ignatz! Prosim pošlji mi takoj zopet nekoliko g&lo-nov one izvrstne tropovice, priloži ob enem tudi nekaj gal on čkov slivovice, t.->r par galonov rdeče whiske. Cul sem, da imaš v zalogi tudi fina ameriška in i m po rt i ran a vina. ter likere. toda t^ga pridem v kratkem osebno k tebi. Pa. tako je! Kdor izmed rojakov h !i biti to£no n fino po-stre2f-n. naj sc zaupna obrne ns: Ignatz Podvasnik, WHOLESALE LIQUOR DEALER 6325 27 Station St. E. E. PITTSBURGH, PA. Nasproti East Liberty postaj«. PHONE 24« GLAS NAI0JA 82 Cortlandt Street. New York. X. Y. Frank Petkovsek Javni notar (Notary Public) 718720 MARKET STREET vackkqin. ILL. PRODA-JA fina vina izvrstne amotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vaeh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRILL Prodaja*-.eio viso pc................ 70c. gallon crao vtno pc ................ SOe. D rožnik I falione za .................... fll.no Prinjevec 12 »tek.iex.ic sa................ <12.00 •• . « gallooe (sedček) ta..........tI8.no Za obilao;nro?bc as priporoča Marija Grill, 5308 S . Clair Are., Pl. E^ C3e»r 0U# i ■ kžsšm EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Votary Public) T GREATER-NEW TORKU ANTON BURGAR IS CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna, pooblastila, rojaike proinje in daje potrekas lusvete v vaeh vojaških zadevah. Rojakom, ki Ma dobili ■■■lifti državljanaki papir, daje potrebne informacije glada dotama iakreanja ali Imena paraika, njega, kjer boato toteo lo aoHdno po- -