LETO XII. — Številka 94 Ustanovitelji: obč. konserence SZDL Jesenice, Kratnj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja C P Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 13. 12. 1969 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah in sobotah m OVN EGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Tito obiskal Savo Kranj, 12. decembra — Nekaj po 16. uri je predsednik SFRJ Josip Broz Tito z ženo Jo-vanko obiskal industrijo gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. V spremstvu predsednika slovenske skupščine Sergeja Kraigherja, predsednika ZKS Franca Popita, predsednika zveze slovenskih sindikatov Toneta Krpuška, članice sveta federacije Lidije Šentjurc in predstavnikov kranjske občine: Slavka Zalokarja, Franca Roglja, Toneta Volčiča, Staneta božiča in drugih si je najprej ogledal novo pncvmatikarno in nekatere druge obrate. Pred vhodom v novo pnevmatikarno so predsednika Tita med drugim pozdravili direktor Save inž. Beravs Janez, direktorji posameznih služb, predstavniki samoupravnih organov in organizacij podjetja, člana kolektiva Scnja žumer in Tone Bajuk pa sta predsedniku Titu m ženi Jovanki izročila šopek. Predsednik Tito«, si je po petih letih, ko je bil zadnjikrat v Savi, z zanimanjem ogledoval posamezne obrate oziroma podjetje, ki se je cd takrat močno razvilo in moderniziralo. Po °gledu pa se je eno uro pogovarjal s predstavniki vodstva podjetja o proizvodnji in načrtih *a prihodnje. Tako sa ga podrobno seznanili o razvoju podjetja v zadnjih letih, o samoupravljanju, informiranju, kadrovskem sestava, o skrbi podjetja za družbeni standard zaposlenih in sodelovanju Save z domačimi in tujimi podjetji. (A. ž. — Foto: F. Perdan). Zunanjega ministra LR Bolgarije Ivana Baševa je v Begunjah pozdravil predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž. Po ogledu muzeja se je Ivan Bašev podpisal v knjigo obiskovalcev. — Foto: F. Perdan PRILOŽNOST ZA VSAKOGAR — v tradicionalni no- voletni prodaji, ki jo prireja reletrgovsko podjetje Kokra-Kranj 500 ur za 500 kupcev Pri žrebanju pride v poštev vsak nakup v znesku nad 50, — din v vseh naših prodajalnah. Izid žrebanja bo objavljen v Glasu 7. 1. 1970. V TO REKLAMNO AKCIJO VKLJUČUJEMO TUDI Izredno prodajo cena samo 170 din cena samo 200 din % damskih zimskih plaščev s krznenimi ovratniki % moških zimskih plaščev % kvalitetnih kamgarnov za moške obleke cena samo 75 din OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE — VABIMO VAS. KRANJ KOKRA — KRANJ Bled — najboljši turistični kraf V festivalni dvorani na Bledu bo danes (sobota) ob 19. uri končna prireditev letošnje akcije za izbor najbolj prizadevnega turističnega kraja v Sloveniji. V tej akciji je Bled dosegel prvo mesto. Na prireditvi bodo predstavniki turistične zveze Slovenije, ČGP Delo in ČP Pavliha izročili turističnemu društvu Bled nagrade, 15 lastnikom hiš na Bledu pa diplome za vzorno urejenost hiš in vrtov. Ob tej priliki bodo pripravili tudi ustni časopis, na katerem bodo sodelovali znani slovenski novinarji, športniki in pevci popevk. A. Ž. Zunanji minister Bolgarije na Gorenjskem Zunanji minister LR Bolgarije Ivan Bašev, ki je v četrtek prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo je obiskal tudi Gorenjsko. Dopoldne je obiskal najprej podjetje Tekstilindus v Kranju, kjer se je pogovarjal s predstavniki podjetja in občine, po lem pa si e ogledal muzej talcev v Begunjah. Po Izletu v Bohinj ga je na Bledu sprejel predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž, zvečer pa se je v vili Podrožnik srečal tudi s predsednikom republiškega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem. A« v Kranju &9 26 .XII. 5p U0^mWWw. Zadnja velika slovestnost slovenske univerze 9 častnih doktorjev S Prešernovo Zdravico, ki jo je zapel akademski pevski zbor Tone Tomšič, se je T četrtek dopoldne v zbornični dvorani slovenske univerze v Ljubljani začela zadaja velika slovesnost ob počastitvi 50. obletnice te največje slovenske kulturne ustanove. Slovesnosti, s katero je bilo končano praznovanje 50. obletnice, so se udeležili naši najvidnejši politični, znanstveni in kulturni delavci ter predstavniki tujih in domačih univerz. Častni krog so strnili okrog slavljencev, devetih novoimenovanih častnih doktorjev slovenske univerze. Rektor univerze Roman Modic je označil promocijo za vrhunec jubilejnih prireditev in poudaril, da želi univerza s podelitvijo častnih doktoratov izreči zahvalo tistim, ki so pripomogli, da sedaj raste brez strahu za obstanek in se lahko široko razvija. Njegove besede so bHe namenjene prvemu državljanu SFRJ tovarišu Titu, Pogovor s predstavniki Stražišča Predsednik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič in predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za loka r sta se v torek zvečer pogovarjala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Stražišču. Na sestanku so govorili o potrebah občanov v tem delu Kranja. ŽELITE ZASTONJ OSEBNA AVTOMOBILA FIAT 850 ali eno od 200 nagrad POTEM VARCUJTE PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI ki razpisuje stalna nagradna žrebanja lastnikov: # VEZANIH HRANILNIH VLOG # DEVIZNIH RAČUNOV # IN VARČEVALCEV (ZA STANOVANJE) POGOJ: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok dveh let ali vloga 2000 din vezana na odpovedni rok enega leta, oziroma varčevanje od dveh let dalje za stanovanjske varčevalce. Prvo žrebanje je bilo 13. avgusta 1969 v Tržiču. Dmgo žrebanje bo 11. februarja 1970 v Kranju. BLED — JESENICE — KRANJ — TRŽIČ — RADOVUICA — SK. LOKA njegovemu prvemu sodelavcu Edvardu Kardelju In sedmim univerzitetnim profesorjem: Srečku Brodarju, Jovanu Hadžiju, Milku Kosu, Alijl Koširju, Feliksu Lobetu Francu Steletu in Aloisu Tavčarju. Obredje promocije je potekalo z veliko zbranostjo in resnobno slavnostno uglajenostjo. Vseh devet slavljencev je stoje poslušalo obrazložitve pedagoško znanstve nega sveta univerze, ki jih je sprejel svet univerze 17. novembra letos. Prebrali so jih promotorji in zaprosili rektorja univerze, da slavljen-cem podeli listino o častnem doktorju. Devetkrat je Roman Modic resno in slavnostno dejal: »Ker so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon zahteva, . . .« častni doktorji so se potem podpisali v častno knjigo. Po čestitki in zahvali rektorja Romana Modica za zasluge devetih slavljencev je v njihovem imenu spregovoril predsednik Tito. Po njegovem govoru pa je zbor Toneta Tomšiča zapel staro univerzitetno himno. Mladina in železarna Danes zvečer bo v dvorani pri Jelenu letna konferenca mladinske organizacije jeseniške Železarne. Na njej bodo spregovorili o položaju te velike delovne organizacije. Po konferenci bo tovarniško srečanje. -jk Obisk na Koroškem Konec oktobra so predstavniki avstrijskih sindikatov — prosvetni delavci z beljaškc-ga področja — obiskali Radovljico. Takrat so se pogo-vai [ali o učnem programu in vzgojno-izobraževalncm sistemu v šolah in drugih vzgojnih ustanovah na beljaškem področju. Prosvetni delavci in predstavniki občinskega sindikalnega sveta iz Radovljice pa so jih seznanili z razvojem šolstva v radovljiški občini. Danes (sobota) bodo predstavniki občinskega sindikalnega sveta in prosvetni delavci iz Radovljice vrnili obisk prosvetnim delavcem iz beljaškega pod me j a. Ta obisk sodi hkrati v okvir dolgoletnega sodelovanja med sindikati Radovljice in Beljaka. A. 2. Široko delovno področje SZDL »Občinska konferenca SZDL bo prihodnje leto posvetila posebno pozornost uresničevanju resolucije o razvoju gospodarstva in družbenih služb, razvoju boljših samoupravnih odnosov med skupščino in drugimi organi ter organizacijami, prizadevala si bo za skrbno porabo proračunskih sredstev ter skrbela za uresničevanje nalog s področja vseljudske obrambe.« To je osnova za delovni program občinske konference SZDL Kranj, ki je bil sprejet na zadnji seji konference. V delovnem programu pa so posebej omenjene naslednje naloge: Socialistična zveza si bo prizadevala za razvoj kmetijstva, obrti, gostinstva, sodelovala bo pri oblikovanju programov o kreditiranju stanovanjske izgradnje in pri dokončnem oblikovanju programa razvoja osnovnih šol in otroško-varstvenih ustanov v kranjski občini. Na področju zdravstva in socialnega varstva bo socialistična zveza v občini pripravili javne razprave in sodelovala pri pripravi programa o razvoju telesne kulture v občini. Posebno pozornost pa bodo prihodnje leto posvetili razvoju krajevne samouprave in vlogi krajevnih skupnosti. Prav tako bo konferenca SZDL skrbela za razvijfiarje različnih oblik izobraževanja, okrepila bo sodelovanje z vodstvi krajevnih organizacij socialistične zveze in sodelovanje z drugimi organizacijami in društvi v občini. Navezala pa bo tudi tesnejše stike z občinskimi konferencami SZDL v nekaterih jugoslovanskih občinah in z naprednimi organizacijami Slovencev v zamejstvu. Iz obširnega delovnega programa v prihodnjem letu pa velja omeniti tudi podporo, ki jo bo socialistična zveza dala nastajanju družbenih centrov v občini in odločitev članov konference, da bodo že v bližnji prihodnosti pripravili razpravo o nezmernem dviganju cen oziroma naraščanju življenjskih stroškov. A. /.. Posvet predstavnikov sindikatov V četrtek so se v Tržiču sestali predsedniki in tajniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov. Na celodnevnem posvetovanju so razpravljali predvsem o usklajevanju samoupravnih aktov delovnih organizacij z ustavnimi in zakonskimi spremembami in o razvoju samoupravljanja. Hkrati so kritično ocenili dosedanje delo strokovnih odborov sindikatov v posameznih občinah in se dogovorili, da bo- do na občnih zborih občinskih sindikalnih svetov sprejeti smernice o najnižjem osebnem dohodku zaposlenih na Gorenjskem v prihodnjem letu. Po četrtkovem posvetovanju kaže, da se bodo sindikati zavzeli, naj bi bili najnižji osebni dohodki prihodnje leto med 600 in 700 dinarji. Sklenili so tudi, da bodo sindikati tudi v prihodnje podpirali izplačevanje regresov za letne dopuste. A. Z. Kmetijski sklad je začel delati Sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje in strokovnega izobraževanja v občini škofja Loka je predložil odbornikom v potrditev svoj statut. Denar za deko sklada sc bo zbral i/, dotacije občinskega pi m ačuna, izkupičkfl Od prodanih zemljišč, ki so v druž. luni l.rlinm ter prispevkov Skupščina preložena zaradi gripe Sredi tega tedna bi se morala sestati skupščina temeljne izobraževahie iikupnosil Kranj. Na njej naj bi poleg drugega razpravljali o osnovah za financiranje v prihodnjem letu ter o spremembi lestvice za Izračun štipendije glede na socialno stanje. Ker se Je zaradi bolezni opravičila skoraj polovica članov skupščine, bo skupščira skli-eana se enkrat po 20. decembra. delovnih organizacij. Upravni odbor na novo ustanovljenega sklada je sicer predlagal, da bo imel zagotovljeno dotekali je sredstev na osnovi določenega odstotka in prispevka celotnega gospodarstva V občini. Sedanji način financiranja lahko povzročil da bodo zbrana sredstva iz leta v kio /t-io nihala Razprava na zadnji seji občinske skupščine je pokazala, da odborniki niso bili navdušeni nad predlogom upravnega odlx>ra, ker so bili mnenja, da bi fiksirana sredstva slabo vplivala na nujno pri*" devnost in i/.na jdJ i ivost vodstva kmetijskega sklada. A l-Iičar KREDITNA BANKA veleblagovnica j MHIfifiMSl ljubljana 25 % popusta pri TV sprejemnikih Ei Niš MEDIANA, AMBASADOR, OTELO, TITANIK DIPLOMAT, IG HI AN, KOZARA, VRBAS blagovnica škofja loka blagovnica uMUSMU škofja loka Alpina, Peko In Planika iščejo možnosti za sodelovanje v proizvodnji in prodaji Na pobudo medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko so se v četrtek sestali v Kranju predstavniki gorenjskih čevljarskih podjetij Alpine, Peka in Planike ter tovarne gumijevih in kemičnih izdelkov Sava iz Kranja. Na razgovoru so predstavniki posameznih podjetij povedali svoja stališča in poglede na možnosti sodelovanja med omenjenimi podjetji tako pri proizvodnji kakor tudi prodaji, čeprav so stališča o sodelovanju Peka in Alpine na eni ter Planike na drugi strani različna — prva dva se ogrevata za nekakšno obliko združenega podjetja, Planika pa se zavzema za združevanje akcij na področju osvajanja trga, izdelovanja nekaterih polizdelkov, ki vsakega od partnerjev precej stane, in gradnje skupnih blagovnih hiš — so si predstavniki podjetij enotni, da je napočil pravi čas za takšne akcije, ki v nobenem primeru ne morejo biti škodljive. Menili so, da se o tem pogovarjajo v času, ko vsak od partnerjev stoji sorazmerno dobro. Sklenili so, da bodo s takšnimi pogovori še nadaljevali. Novembrski proizvodni rezultati w jeseniški železarni Jeseniški železarji so svoje novembrske proizvodne naloge opravili uspešno. Predvidevanja skupne proizvodnje so izpolnili s 132.161 tonami ali 101,3%, medtem ko so Plan blagovne proizvodnje izpolnili s 26.501 tonami ali 100,8%, odpravili pa so 27.208 ton svojih proizvodov. V kalilnicah so izpolniili plan skupne proizvodnje z 98,9%, v valjamah s 102,9% im v Predelovalnih obratih s 101,3 °dstotka. Plan blagovne proizvodnje za lastno porabo pa je bil izpolnjen s 172,7%. Čepraiv so v talilnicah imeli novembra zaradi deževja težave z veliiko vlažnostjo rude in koksa in kljub popravila ASEA električne peči so svoje planske obveznosti sorazmerno dobro izpolnili. V valjanu so imeli sicer nekaj težav z mehanskimi za- stoji in pomanjkanjem vložka ter z nekaj slabšo kvaliteto, vendar so plan skupne proizvodnje rahlo presegli, medtem ko so blagovno proizvodnjo dosegli z 99,9%. V predelovalnih obratih je hladna valjarna nekoliko znižala dobit (iziplen) v primeri z oktobrom, imeli pa so tudi težave s kvaliteto zaradi neustreznega vložka. V žičarni pa so bila manjša odstopanja od planiranih kvalitet. Sicer pa so v predelovalnih obratih tako plan skupne proizvodnje kakor plan blagovne proizvodnje rahlo presegli. Tudi decembrske planske obveznosti bodo jeseniški železarji — kolikor ne bo večjih težav s snegom ki zmrzovanjem — po dosedamjih predvidevanjih uspešno izpolnili. Je Zato so imenovali komisijo, sestavljajo jo direktorji omenjenih štirih podjetij, ki bo skrbela za nadaljnji potek akcije in imenovala strokovne skupine za posamezna področja, sestavljene iz strokovnjakov Peka, Alpine, Planike in Save. Verjetno bo nadaljnja razprava o sodelovanju med gorenjskimi čevljarskimi podjetji slonela na naslednjih vprašanjih: specializacija proizvodnje, vendar ne v smislu tekmovanja med partnerji, ampak v naporih, da bo trg čim bolje sprejemal izdelke, sodelovanje in investiranje na notranjem in zunanjem trgu (svetovno razmerje med investicijami v proizvodnji in osvajanje ttga je 4:1 v korist osvajanja trga), sodelovanje pri sestavljanju vzorčnih kolekcij ter nabava in izvoz. Pomembna pa je tudi prisotnost Save, saj je gumarstvo panoga, ki mora spremljati čevljarstvo. J. Košnjek DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ vpisuje kandidate v tečaj za skladiščno poslovanje in v tečaj za tehnično risanje ROK PRIJAVE do 20. decembra 1969 Združitev KZ Jelovica in KŽK Kranj? Člani kmetijske zadruge Jelovica, ki ima svoje obrate v jeseniški in radovljiški občini, se bodo jutri (nedelja) na referendumu odločili o priključitvi zadruge h Kmetijsko živilskemu kombinatu Kranj. Razprava o do'caj težavnem materialnem položaju kmetijske zadruge oziroma o pridružitvi lete je trajala že ' dalj časa. Tako so bile znane različne možnosti. O nedeljskem referendumu pa so v sredo spregovorili tudi na seji radovljiške občinske skupščine. Na predzadnji seji radovljiške občinske skupščine, ki je bila 19. novembra, je namreč odbornik Langus postavil vprašanje, kako je z rešitvijo materialnega položaja KZ Jelovica. Odgovor na vprašanje je dobil na sredini seje obeh zborov. Načelnik Dddelka za gospodarstvo je pojasnil, da je svet za gospodarstvo pri občinski skupščini dvakrat obravnaval to vprašanje. Povedal je, da sta KZ Jelovica in KŽK Kranj pripravila program o gospodari2nju v prihodnje. Po preučitvi programa oziroma razpravi o težavah je znto svet priporočil združitev oziroma priključitev zadruge h KžK Kranj. V razpravi pa so potem odborniki opozorili, da zemljišča, ki bodo z zazidalnimi načrti določena za različne namene, po združitvi ne bi smela biti odtujena. če se bodo jutri člani KZ Jelovica in KŽK Kranj odločili za združitev, o čemer pa nekateri posamezniki ne dvomijo, bo v prihodnje to ena največjih organizacij na Gorenjskem, ki se razen proizvodnje ukvarja tudi s trgovino in predelavo. Nekateri tudi meniio, da bi priključitev zadruge pomenila zanjo boljšo prihodnost. A. Ž. Železniška proga Jesenice — Dobova elektrificirana Včeraj ob desetih dopoldne so v Zidanem mostu izročili namenu dvotirno elektrificirano progo od Zidanega mosta do Dobove na hrvatsko slovenski meji, dolgo 50 kilometrov. S tem je dokončno elektrificiran slovenski del jugoslovanske magistralne železniške proge Jesenice — Gevgelija, v skupni dolžini 180 kiilometrov. Hitrost vlakov se bo povečala, saj bodo lahko vozili tudi 120 kilometrov na uro, potovalni čas od Jesenic do Dobove pa se bo skrajšal za 20 minut. Elektrifikacija odseka od Zidanega mosta do Dobove je veljala 724 milijonov dinarjev. Mednarodna banka ja prispevala 12 odstotkov, republika 15 odstotkov, federacija 3 odstotke, železniško podjetje iz Ljubljane pa ostalih 70 odstotkov, in sicer so to lastna sredstva in domači krediti. Pri elektrifikaciji je sodelovala tudi kranjska Iskra. — jk Veletrgovina SPECERIJA Bled prodaja po znižanih cenah: 1. Plečka — »šunka« 450 g 9,50 din 2. Kakao I.. 1 kg 7,50 din 3. čokoladni desert praline 500 g 5,30 din 4. čokolada — mlečna — lešnikova 200 g 5,75 din 5. čokolada — mlečna — lešnikova 100 g 2,95 din 6. čokolada — mlečna 500 g 10,15 din 7. čokolada — mlečna 200 g 4,05 din 8. čokolada — mlečna 100 g 2,10 din 9. Napolitanke 200 g 1,80 din PRIZNANA VIPAVSKA VINA 1. Vino rebula, 1 liter 6,00 din 2. Vino vipavec 1 liter 5,00 din S. Vino — namizno črno 1 liter 4,80 din Reklamna prodaja bo do novega leta. Obiščite v tem času naše prodajalne po Gorenjski! Seje občinskih skupščin JESENICE Več denarja v občinski blagajni Na torkovi šesti seji jeseniške občinske skupščine so odborniki pretresali desetmesečno realizacijo proračunskih dohodkov. Ugotovili so, da pritekajo v redu in da bodo v občinski blagajni zbrali najmanj 800.000 dinarjev več kot so pričakovali. To pa predvsem na račun rednega dotoka prispevkov iz osebnega dohodka zaposlenih, dohodka od prometa blaga na drobno, prispevka od uporabe mestnega zemljišča in upravnih taks. Tako bo letošnji jeseniški občinski proračun dosegel 13,831.500 dinarjev. čeprav se je proračun povečal, na Jesenicah nimajo skrbi, kam z denarjem. 500 tisoč dinarjev bodo porabili za izgradnjo Iskrinega obrata relejev na Blejski Dobravi, kjer naj bi po pogodbi že mrf*ja prihodnjega leta zaposlili prvih 100 žensk in s tem občutno ublažili problem nezaposlene ženske delovne sile v občini. 240.000 dinarjev bo »pobralo« vračanje komunalnih taks lastnikom motornih vozil (vračati jih bodo začeli z novim letom), ostanek pa bodo porabili za posege v gospodarstvo, kar je tudi predlagal svet za družbeni plan in finance. Na predlog odbornikov Valodija in Ramovša ter še nekaterih so 1000 dinarjev namenili odboru za izgradnjo športne dvorane pod Mežak-Ijo. čeprav je to lc 500. del celotne investicije, pomeni 1000 dinarjev spodbudo prizadevnim graditeljem tega, Jeseničanom prepotrebnega športnega objekta. Drugo leto in kasneje bo imela skupščina na voljo gotovo več denarja in bo smelejše in z večjimi sredstvi pomagala graditeljem. Nadalje so na seji podprli predlog sveta za plan in finance, da oddajo brez javne dražbe gradbeni parceli v Kranjski gori hotelskemu podjetju Goi en j ka in Kom pasu i: Ljubljane, ki namera-vata v tem zimskem turističnem in športnem središču zgraditi hotela, trgovskemu podjetju Zarja pa parcelo za razširitev trgovine na Koroški Beli in ureditev okolice. Odborniki so prav tako sprejeli dva odloka: o ustanovitvi enotnega sklada za financiranje potreb narodne obrambe v občini in odlok o načinu izbiranja delegatov jeseniške občine, ki bodo sodelovali na zasedanju delegatov občin v skupščini SRS. Na koncu so poslušali in sprejeli poročilo predsednika skupščine Franca žvana o poteku nekaterih pomembnih akcij v gospodarstvu, za kar so ga zadolžili na zadnji seji skupščine. Gre predvsem za tri stvari: izpolnjevanje pogodb med skupščino, Žele- i zarno, Iskro in Kovinarjem pri graditvi Iskrinega obrata relejev na Blejski Dobravi, delo konzorcija za turistično izgradnjo Kranjske gore — sestavlja ga devet različnih podjetij in so prve akcije že v teku — in možnosti za morebitno izgradnjo cementarne v Mojstrani. Predsednika so zadolžili, da skrbi za normalen potek omenjenih akcij tudi vnaprej. J. Košnjek KRANJ Nove cene za pogrebne storitve Oba zbora kranjske občinske skupščine sta v četrtek popoldne nadaljevala prekinjeno sejo. Pred enim tednom je bila namreč prekinjena zaradi obsežnega dnevnega reda. V nadaljevanju seje je bilo na dnevnem redu šest točk. Odborniki so tokrat sprejeli odlok o uporabljanju in vzdrževanju pokopališč in dali soglasje k novim cenam za pogrebne storitve. Razen tega so dopolnili odlok o kategorizaci- 1 ji cest IV. reda, spremenili tehnični del zazidalnega načrta za stanovanjsko sosesko S-4 Kalnec, iz rezervnega sklada občine so odobrili 30.000 dinarjev za pomoč Ba-njaluki in sprejeli sklep o prenehanju medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada. Odlok o uporabljan i u in vzdrževanju pokopališč so sprejeli brez posebnih pri- \ pomb. Le v naslednji točki, | ko so razpravljali o cenah za i pogrebne storitve, je odbor- I nik Jože Kavčič opozoril, da Bo za desni breg Save (SiraŽlice in še nekatera na- i selja) treba sprejeti posebno določilo glede ležanja po- ' kojnikov v mrliških vežicah. ! Ko pa so govorili o novih ce- 1 nah, so menili, da so pogreb- i ne storitve precej drage. Na j predlog komisije za gospodarstvo pa so sprejeli sklep, da l>o del stroškov (odplače- t vanje anuitet) krila občina j iz. proračuna, l.c-te pa znaša- I jo na leto 5,9 milijona S din. I Razen tega pa so nekateri menili, da bi bilo treba dopolniti oziroma izboljšati pogrebni ceremonial. V nadaljevanju so odborniki potem največ razpravljali o kategorizaciji cest IV. reda. Predlagali so več novih cestnih odsekov, ki naj bi jih prihodnje leto uvrstili med ceste IV. ivda. Sklenili so, da bo o predlaganih ce- stnih odsekih razpravljal svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in o tem obvestil skupščino. Po končani seji pa so sklenili, da se zaradi izvolitve tajnika skupščine Pavleta Zupančiča za sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije razpiše delovno mesto tajnika občinske skupščine. A. Ž. RADOVLJICA Več sodelovanja v lesni Oba zbora radovljiške občinske skupščine sta v sredo popoldne na skupni seji razpravljala o dveh pomembnih vprašanjih za radovljiško občino: o problematiki lesne industrije v občini in o urbanističnem načrtu Bleda Čeprav je po uvodnih besedah predstavnikov podjetij GG Bled, Elan Begunje in LIP Bled, ki so razen predloženega gradiva za razpravo podrobno obrazložili dosedanje poslovanje omenjenih treh podjetij in njihov nadaljnji razvojni program, kazalo, da je bila odločitev, da o tem razpravlja občinska 1 skupščina, odveč, so kasneje j ugotovili, da bi omenjena j lesno-industrijska podjetja.] morala v prihodnje bolje so- j delovati in uskladiti delovne : programe. Vseeno pa je bila razprava na trenutke malce pretrgana. Vzrok za to je bilo najbrž podrobno poro- . čilo in ugotovitev, da vsa tri podjetja dobro posljujejo in da njihovim razvojnim programom nasploh ni kaj oporekati. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da je bila odločitev, da o lesni industriji razpravlja tudi občinska skupščina, upravičena. — Zakaj? Pokazalo se je, da je bilo dosedanje sodelovanje omenjenih treh podjetij v občini premajhno. Zato so sklenili, da bo posebna skupina iz omenjenih podjetij v prihodnjih treh mesecih izdelala smernice o tesnejšem sodelovanju in skupnem razvoju. Drugo, kar je prav tako v ! prid sredini razpravi, pa je, j da je občmska skupščina J zvesta in dosledna pred ča-I som sprejetim odločitvam, da bo postopoma obravnavala poslovanje vseh podjetij v občini in strmela k čim-večjemu sodelovanju sorodnih podjetij in preučevanju j o možnostih združevanja leteli. Drugo nič manj pomembno vprašanje za radovljiško občino pa je bilo sklepanje o urbanističnem načrtu Bleda. Odborniki so urabinstični načrt o katerem so posebej razpravljali blejski turistični delavci in prebivalci Bleda, sprejeli. Delo urbanistov, ki so pripravili predlog načrta, so pohvalili in ugotovili, da jim je uspelo zelo dobro urediti nekatera najbolj pereča vprašanja za nadaljnji razvoj Bleda (ureditev prometa, komunale itd.). V nadaljevanju pa so odborniki sprejeli še odlok o družbeni in materialni pomoči in zavrnili podražitev mleka v občini, Kmetijsko živilski kombinat Kranj je namreč zaprosil, da bi zaradi delnega zvišanja odkupne cene mleka, zaradi povečanja predelovalnih in poslovnih stroškov in zaradi večjih stroškov pri embaliranju podražili v občini liter mleka za 10 oziroma pol litra za pet par. Prošnjo za podražitev so zavrnili z utemeljitvijo, da je sedanja (nova) embalaža slaba in zato povečanje maloprodajne cene ni utemeljeno. Pripomnili so tudi, da iz prošnje ni razvidno delno povečanje odkupne cene in da bi s podražitvijo imela korist le trgovina. A. žalar 3 \ To je vse, kar nam je ostalo, ko smo plačali vse dolgove Predstavljamo vam: Nova klavnica na Jesenicah je že Zakaj je Mesarsko podjetje na Jesenicah letos aprila začelo graditi novo klavnico? Higienska in tehnična ureditev ter postopek obdelave mesa v stari klavnici ne izpolnjuje pogojev, ki jih predpisuje temeljni zakon o zdravstvenem nadzorstvu nad živalmi, pravilnik o kvaliteti mesa, pravilnik o Ivgienskih in tehničnih pogojih za obratovanje klavnic kakor tudi nekateri zakoni, zlasti s področja varstva pri delu in zdravstvenega varstva živine. Takšna klavnica, kakršna je sedaj na Jesenicah, ne more pripravljati zdravstveno neoporečnega mesa. Povrhu vsega pa bodo omenjeni predpisi v prihodnjem letu j Se ostrejši, takšni, da bi mo- J rala jeseniška klavnica prenehati obratovati. Stara klavnica zaradi pomanjkanja hladilnic omogoča samo pri- marno obdelavo mesa, ker je hlajenje in skladiščenje mesa v njej nemogoče in lahko uporabljajo le manjše hladilnike po posameznih poslovalnicah. Zato pogosto prodajajo nedozorelo meso, ki se hitreje kvari in ceio kvalitetno meso izgubi svojo vrednost. Ce k temu dodamo še večje potrebe po mesu in mesmh izdelkih zaradi maloobmejnega prometa, turizma in izboljšane življenjske ravni prebivalcev, je graditev nove klavnice utemeljena tudi ekonomsko. Jeseniško mesarsko podjetje se je upravičeno iotilo gradnje nove klavnice, ki bo redno oskrbovala domače in prehodne potrošnike mesa, upoštevajoč naraščanje prebivalstva in potreb po kvalitetnem mesu in mesnih izdelkih. Novo klavnico so začeli graditi aprila letos. Izvajalec del je SGP Sava z Jesenic. Gradnja bo potekala v dveh fazah. V prvi, končana bo marca prihodnjega leta, bodo zgradili klavnico s pripadajočimi objekti: hladilnico, hlevi in garažami. Z drugo fazo gradnje bodo začeli čez leto ali dve, in sicer bodo to predelovalni obrati. Po predračunu bo novogradnja klavnice veljala 4 milijone 500 tisoč dinarjev. Gorenjska kreditna banka je podjetju v ta namen dodelila 2 milijona 500 tisoč dinarjev kredita, ostalo bodo krili z lastnim: sredstvi. Da bo prva faza izgradnje dokončno gotova, bo moralo podjetje prispevati še milijon dinarjev iz lastnih sredstev. Dela na objektu lepo napredujejo. Stavba je pokrita in delno zaprta, tako da bodo pozimi lahko položili tlak, urejali napeljave in zidali vmesne zidove, če bo šlo tako naprej, bo proizvodnja v novi klavnici stekla v predvidenem roku. J. Košnjek Simoneti v Trž ču SENTA skladišče Kranj Tavčarjev« 31. tel. 22-033 (bivši Exoterm) VAM NUDI: © najkvalitetnejšo moko vseh vrst Q testenine »Bačvanka« 9 vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni V sredo popoldne se je v Tržiču mudil član republiškega izvršnega sveta Slovenije Rino Simoneti. V klubu gospodarstvenikov je odgo- varjal na vprašanja predstavnikov gospodarskih organizacij, občine in družbeno - političnih organizacij o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Kmalu parkirni prostor za avtobuse Krajevna skupnost Žiri namerava prihodnje leto od Župnijskega urada Žiri odkupiti 1000 kvadratnih metrov velik svet, nekdanje skladišče Sprašujemo predsednika občinske skupščine Radovljica tov. Stanka Kajdiža »Tovariš predsednik, na razširjeni seji medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko v začetku novembra ste bili imenovani za vodjo skupine, ki °o pripravila predlog oziro-nia izhodišča za ustanovitev ■medobčinskega organa gorenjskih občin. Kaj nam lahko poveste o sedanjem delu »kupine?« »Skupina se je dvakrat sestala. Nazadnje v sredo dopoldne. Pripravila je osnutek sklepa, da bi gorenjske konference ZK, SZDL, občinski sindikalni sveti, konference ZB, ZM in občinske skupščine Ustanovile Svet gorenjskih °bčin. Skupina meni, da bi takšen organ ustanovili zaradi učinkovitejšega sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja na Gorenjskem. Menimo, da bi bil Svet gorenjskih občin posvetovalni m koordinacijskl organ, ki bi obravnaval vsa pomembnejša yprašanja, ki zadevajo stanje ln razvoj Gorenjske; tako notranje zadeve in narod- no obrambo, socialno varstvo, zdravstvo, izobraževanje, šport, kulturo, prosveto, Zaposlovanje, gospodarstvo in finance. Svoje sklepe bi svet posredoval občinskim organizacijam v razpravo in odločanje, lahko pa bi dobil tudi predhodno soglasje ustanoviteljev in sprejemal dokončne sklepe. Svet bi sprejemal sklepe z večino glasov vseh navzočih. Sestavljen bi bil iz predstavnikov na začetku omenjenih organizacij in bi iz svoje srede izvolil tudi predsednika, katerega mandat bi trajal eno leto. Sedež Sveta pa bi bil v občini, iz katere bi bil izvoljeni predsednik. Ta predlog bomo predložili v razpravo medobčinskemu svetu ZK za Gorenjsko, o dokončnem predlogu pa bi mo-laie razpravljati seveda tudi vse organizacije. Po tej razpravi oziroma soglasju predlaganih ustanoviteljev pa bi Svet gorenjskih občin lahko začel z delom.« A. žalar kmetijske zadrage, in ga preurediti v parkirni prostor. Avtobusi Transturista in Sapa, ki vzdržujejo redno progo med Skoljo Loko in žirmi oziroma med Žirmi, Logatcem in Ljubljano, sedaj namreč parkirajo kakor nanese in kjer najdejo prostor ter so raztreseni po vsej okolici. Vodstvo krajevne skupnosti računa, da bo prostor zadoščal vsaj za nekaj let, saj Transturist vzdržuje z Žirmi le 11 rednih prog, Sap pa še manj. Sola in pristojni organi so že zaprosili obe podjetji, naj bi uvedli novo stalno progo Ljubljana — Horjul — Smrečje — Žiri in obratno, kajti iz krajev ob tej poti se vsak dan vozi v Žiri okrog 30 učencev in več delavcev tovarne Alpina, toda tako Transturist kot Sap zaradi visokih stroškov želji nista bila pripravljena ustreči. (ig) Skrb za ceste na Pri komunalnem podjetju Kovinar na Jesenicah imajo zimsko službo za odstranjevanje snega in posipanje cest urejeno prav tako kot lani. Za pluženje snega uporabljajo težji tovornjak, na katerega pritrdijo enokrilni plug. Manjši dvokrilni plug pa pritrdijo na traktor, s katerim čistijo pločnike. Suh in nestrnjen sneg pa odstranjujejo s pločnikov z manjšo rolbo vendar le, če ni v bližini zgradb. Rolbo uporabljajo tudi za nakladanje snega na najbolj ozkih delih cestišč in tam, kjer je treba zaradi prometa sneg najprej odstraniti. To je na parkirnih prostorih, pred železniško postajo, pred zdravstvenim domom in zgradbo občine, postajah mestnega avtubsnega prometa, na cesti med hotelom Pošta ter Kosovo graščino in še drugje. Soli za posipanje nimajo, ker bi bil to za stranske ceste prevelik strošek. Vozniki motornih vozil morajo to upoštevati in hitrost vožnje prilagoditi stanju cest. Komunalno podjetje Kovinar skrbi tudi za vzdrževanje ceste v Planino pod Golico. Ob zadnjem zapadlem snegu so to cesto splužili in posuli v dveh dneh. B. Blenkuš Pri gostinskem podjetju Kompas NA LJUBELJU so še prosta naslednja delovna mesta: 3 kvalificirani natakarji ali natakarice 2 kuhinjski pomočnici 1 t očaj ali točajka Za stanovanje in hrano je poskrbljeno. Nadpo-prečen osebni dohodek. NASTOP po dogovoru. KOMPAS HOTEL LJUBELJ Za modernizacijo železnic Občinska skupščina Jesenice je sklenila poslati delovnim in drugim organizacijam v občini priporočilo, s katerim jih bo ponovno opo-zrila na nujnost modernizacije jugslovanskih železnic in dolžnost, da tudi organizaci- je iz te gorenjske občine prispevajo po svojih možnostih denar za ta namen. Skupščina se je odločila, da bo tudi sama iz letošnjega ali prihodnjega proračuna prispevala za modernejše železn ce 30.000 dinarjev. -jk Cestno podjetfe v Kranju Ta delovna organizacija, sedež ima na Jezerski cesti v Kranju, se je osnovala 1962. leta z združitvijo Uprave za ceste LRS in okrajne cestne uprave z namenom, da vzdržuje ceste prvega, drugega in tretjega reda na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Ob ustanovitvi je v podjetju služilo svoj vsak danji kruh 356 delavcev. Mehanizacija, kamioni vseh vrst, posebna voz: la, gradbeni in ostai. stroji ter priprave za čiščenje cest pozimi, je bile zastarela. 1962. leta je dosegla letna realizacija pr' bližno 622 milijonov dinarjev. V naslednjih letih je podjetje raslo in se šin-lo. Število zaposlenih s: sicer ni povečalo, poprečna zaposlenost v zadnjih' dveh letih se giblje okrot 340 delavcev, izboljšali pa so se delovni pogoji zaposlenih in oprema. Tudi dejavnost podjetja se je razširila. Vzdrževanje cest na Gorenjskem je samo ena od dejavnosti, saj se podjetje ukvarja tudi z nizkimi gradnjami ter proizvodnjo in vgrajevanjem asfaltnih mas. Ure dili so še servis za posebna vozila znamke merce-des-schmidt. Nakupili so veliko nov: strojne opreme, od težkih. 12-tonskih tovornjakov znamke tatra, avtomatskih posipačev za ceste, valjarjev pa do posebnih priprav za vzdrževanje cest v vseh letnih časih. Uredili so 4 asfaltne baze znamke gradiš (10 do 15 ton asfaltne mase na uro), lani pa so v Naklem postavili še večjo znamke marini. V njej lahko pripravijo 80 ton asfaltne mase na uro. Zgradili so nove poslovne in upravne prostore: 1953. in 1954. leta prostore za operativo in delavnice lani pa še garaže in upravno poslopje. Letošnja realizacija bo znašala po planu 2 milijardi 500 mi lijonov starih dinarjev, poprečni osebni dohodki pa dosegajo 1096 dinarjev. Večino zaposlenih predstavljajo kvalificirani delavci: cestarji, mehaniki, šoferji in asfalterji. J. K. 95-letnica železarskih pihalnih godb V sredo, 10. decembra, in is ponovitvijo v petek, 12. decembra, je bil v dvorani gle-Iftalisca Tone Čufar na Jesenicah jubilejni koncert pihal-bega orkestra JESENIŠKIH fcELEZARJEV ob 95-Ietnici delovanja železarskih godb na pihala. ; Pred 95 leti, to je leta 1874, nenadarjeni Nikolaj Bernard v (Bohinju, takratni zibelki fu-žinarstva na Gorenjskem, okoli sebe zbral nekaj navdušenih delavcev in ustanovil prvo kovaško godbo, ki (jo je tudi sam vodil. Bohinj je bil takrat tud; ku.iurno 'središče Gorenjske. Po požaru v bohinjskih fužinah je godba za dve leti prenehali vendar so a preiti*/ o ra Jesenice bohinjski fužinarji že leta 1891 ponovno obnovili majhen oddelek kovaške godbe na Jesenicah, ki se je z leti razširjal in krepil. Strokovno ga je še vedno vodil Nikolaj Bernard. V tem času so ustanovili močno tovarniško godbo, ki pa se je leta 1908 zaradi poiitičtaih razlogov začela krhati, čeprav jim je tovarna nudila precejšnje ugodnosti. Še pred prvo svetovno vojno je bila na Jesenicah ustanovljena Krekova godba, takoj po prvi svetovni vojni leta 1919 pa je bila ustanovljena še kovinarska godba, ki je bila izrazito napredna delavska godba. Že leta 1923 pa je bila na Jesenicah ustanovljena že tretja godba, in sicer sokolska godba na pi- Na Prirciskovem ustanovljena folklora Zelja, da bi na Primskovem ustanovili folklorno skupino, (se je med mladimi porodila pred kakšnim letom dni. Pred j leti je sicer že delovala, vendar je po nekaj nastopih razpadla, i S prvimi vajami je na novo ustanovljena folklora pričela \ .septembra letos v prostorih zadružnega doma. Kljub začet- j 'nim težavam je skupini, kot pravi njen predsednik in inici- j ator Silvo Hudolin, uspelo pridobiti za folklorno dejavnost pb ustanovitvi kar 7 parov (14- članov), sedaj pa je število parov naraslo že na 9. Večinoma so to mlade plesalke in i plesalci, stari od 18 do 25 let, pa tudi več. Vodja folklore j je od ustanovitve Franc Šcnk (Grče), ki obenem s svojo ; harmoniko skrbi za glasbeno spremljavo. Vaje, ki so enkrat I tedensko, so dobro obiskane, in to kljub neogrevanim prostorom. Zadružni dom namreč še do danes nima centralne kurjave. Tudi delovne vneme, prizadevnosti in discipline prim-skovski folklori ne manjka. 2e po dveh mesecih marljivega dela so plesalke in plesalci I toliko napredovali, da so lahko nastopili pred publiko v Sv. Duhu pri škofji Loki. Dvakrat so se tudi že predstavili domačemu občinstvu, ki je njihov nastop zelo toplo sprejelo. Program dela sestavljajo izključno stari gorenjski plesi. Na kakršne koli druge plese zaenkrat niti ne računajo, ker nimajo denarja. Doslej so naštudirali že 11 plesov, kar predstavlja približno tfičetrturni program. V svoj repertoar nameravajo čimprej vključiti še vokalni oktet in humorista, s čimer želijo popestriti nastope. Obleke (narodne noše) so v glavnem osebna last, nekaj [rabljenih pa so dobili od društva. Glede tega je zlasti težko za tiste mlajše člane, ki narodnih noš nimajo doma. Kot pravijo sami, so si morali z lastnimi sredstvi kupiti drage obleke, če so hoteli nastopiti. Glede načrtov so folkloristi bolj skromni. Pravijo, da morajo svoj celotni program najprej temeljito naštudirati, potem pa se bodo menili glede nastopov. Navzlic temu pa se že sedaj dogovarjajo s kranjskim turističnim društvom, da bi prihodnje leto sodelovali na piknikih za tuje turiste. Folklorna skupina je že tretja kulturna skupina, ki deluje 1 v okviru DPD Svoboda Primskovo. Poleg nje uspešno delujeta še dramska sekcija in moški pevski zbor. D. Stanjko GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostno zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa spomin\ka razstava Revolucionarna pot Janeza Mlakarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji im razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V II. nadstropju je odprta etnografska razstava Planšarska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V galeriji v isti stavbi razstavlja mojster — umetni kovač Joža i Bertoncelj, v kleti pa slikar Goce Kalajdžinski. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od 7.—19. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, j ledeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. hala. čeprav so bile vse tri godbe strankarsko-politično obarvane, so v splošnem mnogo prispevale k splošni kulturni rasti Jesenic. Razen omenjenih godb so na Jesenicah delovale še druge manjše godbe in orkestri. Deset let je uspešno deloval salonski orkester uradnikov KID, nekaj let pa je delovala tudi gasilska godba. Okupacija leta 1941 je pretrgala delovanje vseh treh godb. čeprav se je okupator trudil, da bi iz prejšnjih treh ustanovil novo godbo, mu to ni uspelo, kajti mnogo godbenikov je z uniformami in instrumenti odšlo v partizane. Šele leta 1942 je okupatorju v okviru železarne uspelo ustanoviti godbo, poleg nje pa še mladinsko. Obe godbi je vodil Alojz Smre-kar, ki je poleg drugih godbenikov odšel v partizane, in delo je zamrlo. Aprila 1945 so jeseniški godbeniki na Poljanah nad Jesenicami ustanovili godbo NOV za Gorenjsko. Po osvoboditvi se je glasbeno življenje na Jesenicah zelo razmahnilo. Obnovljena je bila sindikalna godba, z združitvijo z mladinsko godbo pa se je odcepilo nekaj godbenikov, ki so na Javor-niku ustanovili svojo godbo. Poleg teh dveh godb je delovala nekaj časa zelo uspešno tudi žirovniška godba in godba na Hrušici, ki še deluje. Leta 1968 pa sta se ja-vorniška in jesenska godba ponovno združili pod skupnim naslovom pihalni orkester JESENIŠKIH 2ELE-ZARJEV, nad katerim je prevzela patronat jeseniška Železarna. Že letošnji koncerti ob praznovanju 100-letniee Železarne so pokazali zaznaven napredek in opravčili združitev. Tudi jubilejni koncert pomeni vsekakor napredek. Na jubilejnem koncertu so se godbeniki predstavili v štirih zasedbah in sicer z velikim pihalnim orkestrom, z mladinskim pihalnim orkestrom in komornim pihalnim orkestrom, ki jih vodi Rado Kleč in z zabavnim orkestrom, ki ga vodi Vimko Šetinc. Kot gost je ob spremljavi komornega pihalnega orkestra pel prvak ljubi jati-ske opere basist Ladtko Ko-Kot pevci pa so se ob spremljavi zabavnega orkestra predstavili Darinka Korošec, Fani Tarnian, Marta Stare, Franc Rebemik in Jaka Jeraša. Jeseničani so za jubilejni koncert do zadnjega kotička napolnili gledališko dvorano, kajti na tvoj i;k un so prišli vsi ljubitelji glasbe od klasične do zabavne in moderne. Pokrovitelj jubilejnega koncerta je bil direktor Železarne mag. inž. Peter Kum Jc Koncert na Jezerskem Jutri, v nedeljo, 14. decembra, ob 14.30 bo gostoval na Jezerskem učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja. Pevski zbor, ki slavi letos 15-let-nico svojega obstoja, bo pod vodstvom dirigenta Petra Liparja izvajal narodne in umetne pesmi. Koncert ob Jubileju g zasjene šole S slavnostnim koncertom je v torek zvečer kranjska glasbena šola proslavila 60-letnico ustanovitve šole. Koncerta v počastitev tega visokega jubileja glasbene šole so se med drugim udeležili vidni družbenopolitični in kulturni delavci v občini ter predstavniki republiških glasbenih institucij. Koncertni program, v ka- j teren so prevladovale sodobne kompozicije domačih in tujih avtorjev, so pripravili mladinski godalni orkester, j bivši učenci hi profesorji glasbene šole. V prvem delu koncerta je 22-članski orkester pod vod- j stvom ravnatelja šole Petra | Liparja izvedel dirigentovo Suito za godala (stavki: Koračnica, Intermezzo in Kolo) in dve skladbi sodobnih angleških skladateljev: B. Brittna Sarabanda in A. Rovv-leya Allegro iz Serenade za godala. Med solisti je prva nastopila violinistka Darja Velu- šček s Preludijem in AIlo-grom G. Pugnanija. Pianist Arne Maučič se je poslušalcem predstavil s skladbo Vilka Ukmarja Kes. Violon-čelist Edi Majaron je za svoj nastop izbral P. Liparja Allegro in Allegrctto. S pesmijo M. Gaieminova in VVebrovo Romanco iz Koncerta v es-duru je nastopil klarinetist Alojz Ajdič. Sledile so Liparjeve Bagatelle v interpretaciji pianista Leona Engelmana. Koncert je zaključila mezzosopranistka Sabina Ilajdarovič z dvema slovenskima skladbama: M. Lipovška Osamljena in P. Ši-vica Brinovka. Po koncertu je predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalokar priredil v prostorih skupščine sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki kulturnega in političnega življenja v občini, republiški glasbeni delavci, člani delovne skupnosti šole in nastopajoči. D. S. Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme na delo za nedoločen čas 1. VEČJE ŠTEVILO PISMONOŠ 2. PRIPRAVNIKE za manipulativno službo z do-dokončano srednjo šolo 3. PRIPRAVNIKE z dokončano osemletko za delo v prometnem centru. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad. 1. dokončana osemletka, odsluženi vojaški rok, vozniško dovoljenje A-kafegorije, fizična sposobnost (dobro zdravstveno stanje). Ad. 3. dokončana osemletka, fizična sposobnost (dobro zdravstveno stanje), zaželeni) je, da ima kandidat vozniško dovoljenje A in B kategorije. Nastop službe je mogoč takoj. Kandidati naj svoja. Razglas velju do zasedbe delovnih mest. ja. Rajpl.ts velja do zasedbe delovnih mest. Široko odprta vrata za šolske ekskurzije v železarno Zadnjih pet let, ko so šolski obiski v jeseniško železarno dobili bolj organizirano obliko, je železarno obiskalo 1018 šolskih skupin s čez 29.000 udeleženci. V podjetju so namreč spoznali, da je zaradi vidnega nezani-manja mladih ljudi za metalurške poklice in zaradi poklicnega usmerjanja, kakor tudi zaradi večje nazornosti pouka* potrebno omogočiti šolskim skupinam organiziran in voden ogled železarne. Organizacijo so prepustili oddelku za izobraževanje odraslih pri železarskem izobraževalnem centru, medtem ko so za vodstvo po obratih izbrali dva že upokojena že-lezarja, ki dobro poznata tehnologijo in zgodovino podjetja. Razveseljivo je, da v vseh teh letih ni prišlo do naj- manjše poškodbe obiskovalcev, kar je predvsem zasluga organizirane poti skozi obrate in seveda predvsem skrbnosti in odgovornosti obeh vodnikov. Tretjino obiskovalcev poleg tovarniških obratov obišče tudi tehnični muzej železarne z oddelkom za delavsko gibanje in NOB. Po zahvalnih pismih, ki jih dobiva vodstvo ŽIC od posameznih šol, sklepamo, da so šole z vodstvom pa obratih in razlago zelo zadovoljne in da učenci z obiskom v železarni veliko pridobijo. Morda bi lahko glede tega jeseniška železarna naredila še korak naprej, in sicer s tem, da bi vsi obiskovalci — učenci dobili manjšo publikacijo s kratko zgodovino podjetja in tehnološkim procesom Železarne. Je Nova kino dvorana bo tehnično cisto nekaj posebnega Na Zlatem polju, na ZCtll« ljišeu med zdravstvenim domom in vrtcem, ki ga bodo cčasoma pozadali in spremenili v novi center mesta Kranja namerava kino podjetje Kranj do konca leta 1972 zgraditi moderno kino dvorano s 400 do 450 sedeži. Točna lokacija stavbe ni znana, kajti rezultatov natečaja za najboljšo urbanistično rešitev, ki ga je razpisalo Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, doslej še niso objavili. O sami dvorani, o tem, kakšna naj bi bila, pa direktor Kino podjetja nI hotel povedati nič točnejšega. Zvedeli smo samo, »da bo objekt tehnično nekaj čisto posebnega, precej bolj izpopolnjen od kina Center, čeprav je že slednji najmodernejši v Jugoslaviji.« Poleg kino dvorane bodo na prostoru med vrtcem in zdravstvenim domom zgradili tudi hotel, brivnico ter več gostinskih lokalov in trgovin. -ig KRANJ — V kletnih prostorih Prešernove hiše v Kranju te dni razstavlja svoja dola makedonski slikar in restavrator Goce Kalajdžiski. Razstavo je organiziral Gorenjski muzej Kranj odprta pa bo do 18. decembra. 1 Tretji filmski festival šport — turizem bo po udeležbi močno prekašal lanskega Tretji mednarodni filmski festival šport - turizem bo, kot smo zvedeli na sedežu Kinopodjetja Kranj, od 9. do 13. septembra prihodnje leto. Organizatorji — 9-članski upravni odbor — pričakujejo precej večjo udeležbo kot je bila lani. Filme bodo poslale Jezik ni kar tako ^ Odborniki so brez ugovora enoglasno sprejeli predlog predsednika. Odborniki so soglasno sprejeli predsednikov predlog. Uslužnostna obrt je vsekakor pomembna za Gorenjsko. Storitvena obrt je vsekakor pomembna za Gorenjsko. Za Silvestrovanje iščemo dvorano, ki bi odgovarjala za to priložnost. Za silvestrovanje (za Sil-vestrovo iščemo primerno dvorano. Najprej pa naj se obtoženec izjasni, zakaj je izvršil to dejanje. Najpraj pa naj obtoženec (obtoženi) pove (razloži), za-ka je to storil. OgLejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. tudi nekatere afriške države ter Brazilija. Kaj več o samem programu za sedaj še ni znanega. Prireditelji si želijo le, da bi bil do začetka festivala zgrajen novi Crei-nin hotel, saj bi tako odpadle težave z nastanitvijo gostov - članov strokovne komisije, diplomatov in novinarjev. Lani jim je namreč vsakodnevni prevoz z Bleda, kjer so bivali tuji obiskovalci, povzročal nemalo preglavic. - ig v Adergasu in Zalogu Jutri, v nedeljo, ob treh popoldne bo pevski zbor S!av-ček iz Britofa gostoval v Adergasu pri Cerkljah. Poslušalcem v kulturnem domu bo zapel kopico narodnih in umetnih pesmi, združenih z zgodbami o Jurčičevem Kljavlju. Ob šestih popoldne pu bO Z enakim programom nastopil tudi v Zalogu pri Cerkljah. Pevci iz Britofa upajo, da bodo poslušalci tudi v omenjenih vaseh napolnili dvorano in prisluhnili ubranemu petju in domiselnim zgodbam iz slovenske zgodovine. Kulturne vesti KRANJ — Včeraj zvečer so v galeriji kranjske Mestne hiše odprli spominsko razstavo, posvečeno revolucionarni poti Janeza Mlakarja. Organizirala sta jo občinska konferenca ZKS Kranj in Gorenjski muzej. Razstava sodi v okvir zaključnih prireditev ob 50-lctnici KPJ, Skoja in sindikatov. 60 kulturnih delavcev iz srbskih občin je včeraj (petek) obiskalo Kranj — Foto: F. Perdan Kulturniki iz Srbije Včeraj, v petek, dne 12. decembra je doputovala na Gorenjsko večja skupina kulturnih delavcev — čez 60 oseb — iz vseh srbskih občin. V delegaciji so bili predstavniki skoro vseh srbskih občinskih kulturno-prosvetnih skupnosti, delavskih univerz, domov kulture, knjižnic pa tudi predstavniki republiških forumov — sindikata, SZDL, sekretariata za izobraževanje in kulturo ter še vrsta drugih. Namen njihovega študijskega potovanja je bil seznaniti se z nekaterimi kulturnimi dosežki in ustrojeni naših kulturnih ustanov. Se posebej so izrazili željo po seznanitvi z ljudskoprosvetnim delom v eni izmed vasi v kranjski okolici. Takoj po prihodu v Kranj je srbske goste sprejel podpredsednik občinske skupščine prof. Janez Sušnik. Po prisrčni dobrodošlici je prisotne na kratko seznanil S stanjem kulture in ljudske prosvete na našem področju pa tudi s problemi, s katerimi se ta dejavnost dnevno srečuje. Po vnaprej določenem programu so naši gostje obiskali Prešernov spominski muzej, Osrednjo knjižnico, Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej, Glasbeno šolo in Delavski dom. — Spotoma si je delegacija ogledala tudi druge zgodovinske znamenitosti starega Kranja. Da pa bi dobili gostje vsaj bežen vtis o lepoti bližnje kranjske okolice, jim je bilo kosilo prirejeno v grajski restavraciji Hrib nad Preddvorom. — Nato so se popoldne z avtobusi podali po lepi gorenj s ki zasneženi pokrajini na Kokrico. Tu jim je domače društvo pripravilo krajši prikaz svojega dela. Seveda rudi ubrane zborovske pesmi in slikovitega plesnega nastopa ni manjkalo. Zadovoljni so se gostje v večernih urah vračali proti ljubljanl in odtod proti daljnemu domu. Vsekakor je ta naš prvi medsebojni stik s tako širokim sestavom srbskih kulturnih in Ijudsko-prosvetnih delavcev odprl vrata v tesnejše sodelovanje pri razreševanju skupnih problemov na področju kulture in prosvete. Prav zato so naši srbski prijatelji imenovali svoj izlet v Kranj — študijsko potovanje. C. Z. zien ;ca, Pisali smo že, da so bili blejski turistični delavci z letošnjo glavno turistično sezono zelo zadovoljni. Nič manjše pa ni njihovo zadovoljstvo z obiskom tujih gostov v septembru in oktobru. Septembra lani so na Bledu zabeležili okrog 29 tisoč prenočitev (7700 domačih in 21.300 tujih), letos septembra pa je število prenočitev naraslo na okrog 43.200 (15.600 domačih in 27.600 tujih). Na prvem mestu med tujimi gosti so bili Nemci, sledijo pa Ho-landci, Angleži, Italijani, Avstrijci, Američani itd. Prese- roga, ©eiseeno jezero... netljivo pa je. da je lepo vreme tudi v oktobru na Bled privabilo veliko gostov. Predsednik turističnega društva Bled inž. Pernuš Leopold nam je povedal, da je bil obisk minuli mesec prav gotovo za 50 odstotkov večji od lanskega. In ko smo že srečali predsednika turističnega društva Bled inž. Pernuša, ki je hkrati predsednik organizacijskega odbora za evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu, ki bo na Bledu 17. in 18. januarja, smo ga popra-šali, kako se na Bledu pri- i pravljajo na zimsko sezono. »Najprej naj povem, da so že skoraj vsi hoteli na Bledu za letošnje novoletne praznike oddani. Sicer pa prav te dni tečejo nekatere zadnje priprave na bližajočo se zimsko sezono. Pred dnevi smo namreč začeli urejati novo smučarsko progo na Straži. Do sedaj so se na Straži pozimi lahko pomerili le izurjeni smučarji. Nova proga, ki bo dolga okrog 1000 metrov, pa bo precej lažja in se bodo lahko nasmučali tudi tisti, ki v tem športu oziroma rekreaciji niso preveč vešči. Hkrati s pripravo proge pa Zavod za pospeševanje turizma končuje tudi z rekonstrukcijo žičnice. Rekonstrukcija bo veljala okrog 250 tisoč novih dinarjev, njena zmogljivost pa bo v prihodnje znašala 360 crseb na uro. — Dela na obeh objektih pa bodo končana do začetka glavne zimske sezone.« »Kako poteka uresničevanje načrta, da bi pozimi na zamrznjenem jezeru povečali drsalno površino?« »Stroj, za katerega smo se odločili, bomo kmalu preskusili. Ce bo zamisel dveh mladih strokovnjakov, ki iz navadnega fička delata univerzalni stroj z raznimi priključki, uspela (o tem pa skoro ne dvomim) bomo očistili neprimerno več ledu kot lani. Razen tega pa bomo ob obali splužili sneg in tako omogočili ogled oziroma vožnjo po jezeru na saneh. Predvideno je, da bodo posamezni hoteli nabavili posebne sani za svoje goste. — To pa bi bile razen različnih športnih in drugih srečanj oziroma prireditev tudi vse glavne novosti v letošnji zimski sezoni, a. 2. V sredo so postavili zadnji steber prenovljene žičnice na Stražo — Foto: F. Perdan Upravni odbor SERVISNEGA PODJETJA KRANJ razpisuje prosti delovni mesti: — gradbenega tehnika — zaželena je praksa -skladiščnika — zaželena Je praksa In poznavanje gradbenega materiala Interesenti naj vložijo prijave pismeno do 20/12-1969 na upravo Servisnega podjetja Kranj, Tavčarjeva ulica 45. Bodo Žirovci znali privabiti goste? Smučarski klub Alpina iz Žirov ni niti največje, niti najbolj uspešno društvo na Gorenjskem, je pa brez dvoma eno najbolj delavnih. Ustanovili so ga pred desetimi leti. Danes ima 86 članov, ki si prizadevajo spremeniti svoj kraj v pomembno zimsko športno središče Poljanske doline. To jim tudi uspeva. Prvo in hkrati največjo pridobitev za žirovske športnike nedvomno pomeni 70-metr-ska skakalnica, zgrajena pred dvema letoma. Načrte zanjo je izdelal inž. Gorišek Lado, »oče« nove planiške velikanke. Toda če bi žirovci ne bili dovolj zavzeti, če bi se branili udarniškega dela, bi Go-riškova zamisel bržkone obtičala na papirju, kajti denarja so smučarji imeli presneto malo. Zato je bilo treba pomanjkanje sredstev nadomestiti s prostovoljnim delom. In vendar so postavili skakalnico, ki bo letos postala prizorišče republiškega prvenstva v smučarskih skokih. Ni čudno, da se je med žirovsko mladino zanimanje za ta šport močno povečalo. Mladi — kakih 30 pionirjev — so se zbrali okrog trenerja Ivana Žaklja in ustanovili planiško šolo. Ekipa je že prvo sezono dosegla nekaj odličnih rezultatov. Prav kot skakalni šport so prebivalcem zgornjega konca Poljanske doline pri srcu alpske discipline. Okolica kraja je polna čudovitih terenov in tako sta smučarski klub ter tovarna Alpina začela razmišljati o žičnici. Na pomoč so jima priskočile domače gospodarske organizacije, krajevna skupnost, občinska skupščina Logatec in občinski sindikalni svet. Društvo je zares uspelo zbrati potrebnih 80 tisoč novih din. V Švici so kupili 270 metrov dolgo vlečnico, izdelek znane firme SKIMA, in jo speljali po pobočju bližnjega Zegonovega griča. Krst je doživela marca lani. »Tudi vlečnico smo postavili sami,« nam je pripovedoval predsednik kluba Marjan Bogataj, »žal so tereni ob njej razmeroma položni, lahki, primerni za začetnike in otroke, medtem ko zahtevnejšim smučarjem ne ustrezajo. Prihodnjo spomlad se nameravamo lotiti urejanja daljših in belj strmih prog na Štefanovem griču.« žiri imajo torej vse možnosti, da bi lahko sčasoma postale pravo pravcato zimsko turistično središče v malem. Obilo snega, smučišča, vlečnica, skakalnica, dobra cestna povezava z Gorenjsko in Primorsko — to so stvari, ki utegnejo privabiti marsikaterega ljubitelja bele opojnosti. Seveda, treba bi bilo organizirati reklamne akcije in ustanoviti propagandno službo. Žal krajevno turistično društvo menda spi r.panie pravičnega in že lep čas n:č ne dela. Čudno! Povsod drugod je zadeva ravno obratna: turistične organizacije in gostinska podjetja se trudijo pri-vaSiti obiskovalce, a ne vedo s čim, žirovci pa, ki resnično imajo kaj pokazati, so tujcem pozabili odpreti vrata. Dinar (aH dolar) je okrogel in če ga toe znamo prestreči, se skotr-Ija drugam. I. Guzelj lllllllllIRRIIIBlSIBOIKRRSIOnRinRRRIHS^IIII ■nMMfiMMMMNMMMMBaMaaMU Največkrat nas obiščejo Hrvatje in Zahodni Menici Kdo največkrat zaide na Gorenjsko? Koliko časa ostane pri nas? Odgovor na zastavljeni vprašanji smo našli v devetmesečnem pregledu turističnega prometa na Gorenjskem. Številke nam povedo, da od Jugoslovan >v najraje zahajajo na Gorenj sko Hrvatje, zatem Srbi, slc-sledijo Bosanci in Hercegovci, Makedonci in Crnogorci. Najbolj se je povečalo število ] gostov iz Srbije, kar pomeni, da bi bilo potrebno usmeriti na to področje več turistične propagande. Seveda ne bi smeli zanemarjati tudi dni gih republik, predvsem Hrvatske, od koder prihaja k nam največ gostov. Največ uric preživijo na Gorenjskem Srbi, saj ostajajo pri nas poprečno 3,62 dneva, sle.lijo HrVfttje, ki preživijo pri nas 3.54 dneva, najprej pa odhajajo Makedonci. Po pičlih dveh dnevih. Kaj pa tujci. V devetih mesecih je bilo na Goreni-skem največ Zahodu h Nčrncev. Na drugem mestu so Nizozemci, sledijo Italija"'' Avstrijci, gostje iz vzhodnih socialističnih drŽav, Velike Britanije itd. Nasprotno P* daleč najdlje ostajajo na Gorenjskem Nizozemci. Gostje iz te dežele so preživeli pri nas poprečno 6,12 dneva. Sledijo jim Britanci (3.36 dneva), Zahodni Nemci (3,29 dneva) itd. Najprej pa so se nas »naveličali« turisti iz v/hodnih socialističnih držav. Čas njihovega bivanja pri nas ni daljši od 1 69 dneva. Pomembno je tudi to, da ' £ čas bivanja pri nas pri VSL. gostih iz tujih držav skrajšal. Izjema so le Italijani. Nizozemci, Francozi ter ^turisti iz skandinavskih držav. -jk imiiiiiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiimiimiiinmimmm Državna založba Slovenije fe izdala knji ' 4l I. Wundermann: Cvetje v lepih posodah Knjiga je v marsičem izjemna in bo zanesljivo pritegnila ne le ljubitelje cvetja, temveč tudi urejevalce prostorov, arhitekte, vrtnarje, oblikovalce posod, darovalce cvetja in vse, ki si skušajo s cvetjem olepšati okolje, v katerem žive: posvečena je namreč urejanju cvetja in cvetličnih aranžmajev za vsako priložnost. Delo nas bo nazorno in strokovno poučilo, kako si lahko s skromnimi sredstvi in s potrebno vednostjo olepšamo s cvetlicami življenje in hkrati pokažemo z okusom tudi svojo osebnost. Cvetje v lepih posodah je knjiga, ki s čudovitimi barvnimi in črno-belimi slikami ilustrira avtoričine nasvete in dognanja. Delo je prevedel naš znani strokovnjak in pisec strokovnih del ing. Jože Strgar. Knjiga, ki je natisnjena na umetniškem papirju, ima tudi številne ponazoritvene risbe. Izšla )C v odlični opremi in v velikem formatu — 206 strani, cena: 95 din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah, pri zastopnikih založbe in neposredno pri upravi DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 inimiisiiii^imiiimn-iimiiHiifiM^ Na podlagi 40. člena Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj da se bo v mesecu decembru začela splošna tuberkulinizacija goveje živine na območju občine Kranj. Ta akcija je nujno potrebna, da dokončno izkorenini tuberkulozo živine, ki je nevarna ljudem in živalim. Tuberkulinizacija je obvezna za vso govejo živino. Lastniki so dolžni pomagati strokovnemu osebju, ki bo izvajalo to akcijo. Vsi kršilci bodo strogo kaznovani po določbah Temeljnega zakona o varstvu živine. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za gospodarstvo KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ BO V PREDOSLJAH V PONEDELJEK, 15.12.1989 OB 9. URI na javni dražbi prodajala 1 traktor ferguson 65 1 enoosno kiper prikolico 2 traktorski prevozni škropilnici 1 transporter 1 osebni avto fiatllOO orodje mehanične delavnice in nekaj manjših stvari TVD KRANJ prireja 31. decembra ob 20. uri TRADICIONALNO SILVESTROVANJE v vsoh prostorih doma. Rezervacije sprejema gostilna BENED1K telefon 22 888 Lesna industrija Kran Partianska 26 razglaša prosto delovno mesto za: vodjo obrata Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pggoje: visoka ali višja strokovna izobrazba lesno gozdarske stroke in 3 leta prakse ali srednjo strokovno izobrazbo lesne stroke i a a l:t prakse na odgovornih delovnih mestih Kandidati naj vložijo pismeno ponudbo v c-r/oš-sektorju s podatki o dosedanjih zaposlitvah m predložijo dokaze o šolski izobrazbi. Osebni dohodki po pravnilniku o OD. Stanovanja in na razpolago. Raglas velja 8 dni po objavi in ni lonnalen. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Vrvež na jeseniškem kegljišču 27. novembra je Murka iz Lesc odprla v kletnih prostorih samopostrežne trgovine Union novo, moderno šliri-stezno avtomatsko kegljišče, ki je odprto vsak dan od de- vete ure dopoldne do enajstih zvečer, po potrebi pa tudi dlje. Obisk kegljišča je izreden, saj so Jeseničani pogrešali takšen športni in rekreacijski objekt. Posebno dober obisk beležijo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Petnajst minut prijetnega razvedrila ob podiranju kegljev velja i dinarje in pol. -jk Na Kanarske otoke Na otoku prirejajo tudi znamenite cvetlične festivale. Poznan; umetniki in tisti, ki se šele žele uveljavii, tekmujejo v oblikovanju cvetic v enkratnih, neponovljivih vzorcih preprog, razprostrtih po trgih in ulicah pod ljubkimi, iz lesa izrezljanimi bal-končki. Z velikimi avtobusi se težko prebijamo skozi ozke ulice starega dela mesta. Opažamo da se staro vedno bolj umika novemu. Celi kompleksi starih zgradb so se morali umakniti novim predelom mesta, hotelom in cestam. Zdi se, da kar s preveliko vnemo uničujejo preteklost in bodo to še obžalovali. Moderne zgradbe in hoteli so podobni drug drugemu, razlikujejo se morda le v cenah penziona. Petioni tujci plačujejo tudi po 50 dolarjev dnevno, dobite pa penzion tudi od treh do štirih dolarjev. Odlika gostinskih objektov je tudi v tem, da so obdani s čudovitimi nasadi in da imajo hotelske bazene z ogrevano morsko vodo. Cestišča so urejena najso-dobneje, promet je gost. Vodnik pripoveduje o vsakodnevnih prometnih nesrečah zaradi prevelike hitrosti. Mnoge voznike zavede navidezno varna cesta. Ker je cestišče zgrajeno iz vulkanskega materiala, se hitro ugreza in kvari ter predstavlja stalno nevarnost za tiste, ki ne verjamejo znakom za omejeno hitrost. Mnogo je fiatovih vozil, montiranih v Španiji, ter vozil francoske avtomobilske industrije, predvsem vsi renaultovi tipi. Tipične za Američane pa so tovarne Coca-Cole in Hilto-novi hoteli. V hotelih skoraj ni mogoče dobiti sobe, saj traja tu turistična sezona vse leto. Ogoreli turisti vseh narodnosti se sprehajajo po promenadi. Celo nekaj kopalcev leži na črnikasti plaži ali brodi po nemirnem morju. Na kamelah z zvončki okrog vratu sedijo v udobnih sedežih razgaljene dame in se zviška ozirajo na pešce ob cesti. Opolnoči zapuščamo Tene-rife. Se dolgo nas spremlja v temno noč velik, svetleči križ na pročelju cerkve, simbol mesta Santa Cruz in osvetljena Številčnica ure v visokem cerkvenem stolpu na robu mesta. V noči od 20. na 21. oktober dosežemo naslednji Kanarski otok Gran Canario. Las Pahnas de Gran Canaria je glavno mesto z 200.000 prebivalci. Razprostrto je v dolžini devetih kilometrov ob obali otoka in je kot Rim zgrajeno na sedmih gričih. Kot prvo znamenitost na vožnji »kozi mesto vidimo spomenike štirih psov pred mestno hišo. Razen nekaj izjem so ti šini nože i tudi edini, ki ne deda jo sramote svojemu pasjemu rodu. Peljali so nas tudi v mestno četrt Vegueto, znano po zgradbah v kanarskem in kolonialnem slogu, po katedrali iz 16. stoletja, muzeju in Kolumbovi hiši. Mesto zapuščamo po cesti, ki vodi med nasadi sladkornega trsa, banan, paradižnika in vinogradi. V majhnem naselju ob cesti stoji v bregu lepa nova avtomobilska tovarna Rena-ultovih vozil. Na visoki tovarniški strehi je za vabo postavljen kričeče rdeč avto. Na zelenih pobočjih ugaslih ognjenikov dolgodlake ovce mulijo travo. Ovinkasta in strma cesta vodi do edinega naseljenega kraterja na svetu. Mirno ždi prijazna kmetija v nekdaj peklenskem žrelu ognjenika Caldera de Bandama. Z višine dvestotih metrov so stavbe videti kot otroške igrače. Vračamo se mimo ogromnega igrišča za golf do gorskega prelaza pod 1500 metrov visokim vrhom Cruza de Tejede. Z istoimenskega prelaza vidimo pravo geološko zmešnjavo vulkanskih pečin v odmaknjeni, modrikasto nadahnjeni sanjski pokrajini. Na povratku v dolino so nas opozorili tudi na votline v strmem pobočju, v katerih so v damini bivali pral j udje. Proti jugu se pokrajina docela spremeni. Močni vetrovi gospodarijo nad peščenimi površinami, deloma spremenjenimi v nasade paradižnika, ki poleg banan predstavljajo bogastvo otoka. Tu preseka pokrajino velika globel, v kateri se zbira voda iz notranjosti krožne gorske gmote sredi otoka. Obiskali smo še mesto Teror na zahodni strani otoka. Katedrala iz leta 1508 je posvečena zavetnici otoka, imenovani »Virgen del Pino«. Vzdolž poti smo v globokih skalnatih rečnih koritih opazovali perice pri pranju perila. Tudi v vaških koritih so zone s slamniki na glavah prale in zraven pridno sukale jezičke. V prijetnem gostišču visoko nad cesto, dostopno po mnogih kamenitih stopnicah, smo se najedli in odpočili. Za razvedrilo je poskrbel folklorni kvartet s programom, prijetnim za oči in ušesa. Toplo sonce, ki je sijalo z vedno modrega neba, nas je zvabilo na prosto. V neposredni bližini gostišča smo v pobočju hriba odkrili kozji hlevček, čisto podoben na-šim»jaslicam«. Da ne pobegne, je kozica privezana poleg skrbno nastlanega ležišča in tako mora hočeš nočeš pozirati fotografom. Za darilo dobi zelenje, ki ga hvaležno pohrusta. Cas je, da se odpravimo dalje, te od daleč vidimo pristanišče Puei to de la Luz, tretje najbolj pro- metno na svetu, s številnimi ladjami na sidrišču. Ladje so prisiljene čakati po več dni, preden morejo zapluti v pristanišče. Naša »Jugoslavija je zasidrana v doku z zvenečim imenom Dique del Ge-neralisimo Franco. Sonce pripeka še tako toplo, da se mnogi odpefljejo na plažo. Ostali pohajkujemo po mestu. Trgovine so bogato založene z blagom znanih modnih hiš. Prodajalne z izdelki domače obrti ter številne zJa-tarne in draguljarne so mi-kavnejše. Obdelano in neobdelano drago kamenje je naprodaj po zmernih cenah. Značilne korale z otoka, imenovane »kanarski paradižniki,« velike kot drobna češnja in vdelane v zlato, stanejo samo dolar za kos. Posebno lepe so zapestnice ln sponike iz srebra, obložene z dragulji čudovitih barv. Da bi prepričal dvomljivce o pristnosti svojih izdelkov, je podjeten zlatar postavil delovno mizo kar na pločnik pred trgovino. Pod njegovimi spretnimi prsti nastajajo znane toledske zapestnice s srebrnimi in zlatimi intarzi-jami na damaščanski način. Na robu mesta imajo upodabljajoči umetniki svoj mali Montmartre. Na ogled so postavljene umetnine (?!) v različnih tehnikah od akvarelov dalje do stvaritev iz žehljev, odvriVnih avtomobilskih rezervnih delov in drugih nevsakdanjih materialov. Umetnikova domišljija se je razmahnila tudi v veliki kompoziciji iz sadre in raznobarvnih emajliranih delcev pločevine, sestavljenih v nekakšen mozaik. Morebitni kupec izredno uspele stvaritve bi imel nekaj težav le s transportom. Tvorci teh del so povečini mladi, simpatični ljudje, zbrani z vseh vetrov. Iz njihovega nevsiljivega obnašanja in dosti solidnega oblačenja bi se dalo sklepati, da niso odvisni od prodaje svojih del in da je umetnost samo njihov hobby. Sonce počasi tone v morske valove. V mestu se prižigajo luči in življenje začne utripati v ritmu bližajoče se noči. Pisana reka ljudi in vozil se pretaka po ulicah. Živahno je tudi v doku, kjer pristaniški delavci s pomočjo strojev natovarjajo in izto-varjajo ladje. V vseh španskih pristaniščih opažamo snago in red. Lenuhov in post op ačev, ki bi ovirali pridne delavce in nadlegovali potnike, ni videti. Na splošno je v vsem vzdušju čutiti gospodarsko in politično reformo in verjetno ne bo dolgo, ko se bo za nemškim in italijanskim gospodarskim čudežem rodil še španski. (Nadal jevanje) ANI BIZJAK Priprave planincev Plezalci in alpinisti iz Kranja pod vodstvom dr. Iva Valiča in Franca Ekar-ja ter Tomaža Jamnika se resno pripravljajo na našo prvo alpinistično odpravo, ki bo obiskala še malo znani himalajski svet Korakoruma. V odpravi bodo plezalci iz Mojstrane, Tržiča in Ljubljane ter z Jesenic. Odprava bo odpotovala prihodnje leto. U. Zupančič Ob dvajsetletnici smrti Janeza Pečarja - Bobka iz Kranjske gore Janez Pečar — Bobek je bil rojen pred 107 leti. Njegov oče je bil dober vodnik, vendar ga je sin kmalu prekosil. Že v najzgodnejši dobi našega planinstva je vodil po robovih Prisojne, Razorane in škrlatne gore. Dr. Julius Kugv ga je imenoval Ognjeni mož. Razen njega je vodil tudi dr. Turno, dr. Viktorja Dvorskega, dr. Bohuslava Franta. Jirždja Čermaka in Karla Hlave. Sodeloval je pri ustanavljanju prve prostovoljne gorske reševalne službe pri nas, ki so jo ustanovili 1912. leta v Kranjski gori. Izredno bogato vodniško knjigo Janeza Pečarja—Bobka še hranijo na Jesenicah. V njej zasledimo slavna imena domačih in tujih gorohodcev. U. Župančič Šest obetajočih jeseniških alpinistov V letošnjem jubilejnem letu jeseniškega planinstva je matično planinsko društvo z mladinskim in alpinističnim odsekom izredno poživilo svojo dejavnost. Uspehi niso iz ostali, šest mladih velik© obetajočih pripravnikov jeseniškega alpinističnega odseka se je že več let načrtno pripravljalo na izpite za sprejem v alpinistični odsek. Letos so uspešno opravili plezalno preizkušnjo, napisali so posebne disertacije in izpitna selek-torska komisija jim je lahko samo čestitala. Tako so mladi upravičili svoj sprejem v članstvo alpinističnega odseka. Za 29. november so najbolj: j T>-eieii v pripravniško dobo sorskih reševalcev. U. Zupančič Potreba po planinsko-alpinističnem muzeju Nekateri narodi mnogo prispevajo tudi za planinskoalpi-nistične muzeje. Muzeji v Bernu, Chamonixu, Courma-jerju, Munchnu, Zermattu in drugod to potrjujejo. Naša planinska knjižnica pa je skopa. Nekateri poznavalci planinskoalpinističnc zgodovine so zbrali že pomembno gradivo, toda njihovo delo ni bilo načrtno. Posameznike bi morala podpreti slovenska Nova pl postojanka Jeseniški planinci so po vojni dobili zapuščeno in dotrajano italijansko kočo pod Spičko. Pod vodstvom Antona Blažeja so jo v letih 1948 do 1952 odnovili in povečali. Do popolne obnove pa kljub izredni skrbi planinskega društva ni prišlo, ker je društvo oskrbovalo tudi štiri druge planinske koče, pet gorskih zavetišč in kočo gorske reševalne službe na Snanovem vrhu, hkrati pa so na Stolu planinska javnost s planinsko zvezo na čelu. Pomembno gradivo hranijo privatniki v Tolminu, Trenti, Mojstrani, na Jesenicah, v Tržiču, Ljubljani, Kamniku, Celju in verjetno tudi drugod. Naša pla-ninskoalpinistična zgodovina je bogata, saj smo Slovenci izrazito alpski narod in bi Se morali vključiti v svetovno planinsko alpinistično zgodovino. U. Zupančič aninska pod Spičko gradili novo Prešernovo kočo in na Vršiču Tičarjev dom. Letos so se odločili, da na Spički zgrade nov planinski objekt. Načrte so že izdelali. Vendar Jeseničani tega dela ne bodo zmogli sami, saj bodo nujno morali graditi tudi na Golici ali Rožci. Pričakujejo pomoč planinske zveze, planinskih društev in gospodarskih organizacij. Planinski objekt pod Spičko bo na križišču poti. ki vodi v čudovite bovške gore. U. Zupančič Poročilo o žrebanju srečk 50. kola, ki je bilo 11. XII. 1969. Srečke s so zadele končnicami din 0 , 4 579100 100.004 41 10 09861 500 26501 500 71851 500 723271 10.000 082 100 93 10 0543 200 5413 200 6703 200 37403 1.000 80993 510 4 4 23654 504 27154 504 36844 504 85954 1.004 507354 10.004 65 10 135 50 18225 500 • 34915 2.000 111485 10.000 286335 10.000 86 10 0356 200 8946 200 09626 500 45006 2.000 442856 10.000 466416 10.000 485776 10.000 35567 500 48 30 435388 10.000 747088 10.000 29 20 20 99489 1.000 119549 50.000 230419 10.000 Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 14. decembra, °t> 16. uri Levstik-Griin: KA-STELKA za IZVEN TOREK — 16. decembra, °° 17. uri Levstik-Griin: KA-STF.LKA, zaključna predstava za osemletko Stane Žagar Kranj Izdaja in tiska CP ■Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesti» 8. — Naslov uredništva in uprave lista: VaaJ, Trg revolucije 1 (*tavba občinske sfcupšči-°*) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1 135. — Te-fcfoni; redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-kK>gla«ia jn naročniška služba 22 152 — Naročni JJj letna 32, polletna 16 cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo °/o. popusta. Neplačanih »Klasov ne objavljamo. še pred nekaj meseci bi si malokdo upal napovedati, da bo Francija naposled popustila in načelno privolila v začetek pogajanj za sprejem Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost (EGS) oziroma skupni trg. To se je zgodilo prejšnji teden v Haagu na sestanku šefov držav in predstavnikov vlad šestih članic EGS — Francije. ZR Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga. Toda ne prvega dne sestanka v ponedeljek. »Prelomilo« se je šele naslednjega dne, v torek. Francoski predsednik Pom- >. pidou je v ponedeljek govoril zelo previdno, ker še ni vedel, kako se bo položaj zasukal. Razočaral je vseh pet drugih članic EGS, ki so več ali manj vztrajno zahtevale, naj že Francija naposled privoli v pogojanja z Veliko Britanijo. Zahodnonemški kancler Willy Brandt je v ponedeljek svareče izjavil, da zahodnonemška javnost pričakuje od njega, da se bo vrnil s konkretnimi rezultati. Skratka, da pričakuje francosko privoliiev. Nas'ednjega dne je prišel »zgodovinski« trenutek dvanajst let po ustanovitvi EGS ! in šest iet po prizadevanjih, I da bi Britanija postala člani- j ca »šesterice«. Predsednik Pompidou je j načelno privolil v začetek po- Francoski »da« gajanj. Uradno sporočilo sicer ne omenja nobenega datuma — in to je nekoliko razočaralo Britance in tudi Nizozemce, ki se najbolj potegujejo za sprejem Britanije — toda iz ustnih izjav udeležencev je razvidno, da se bodo dolga in naporna po gajanja vendarle začela sredi prihodnjega leta. Francoski predsednik je seveda zahteval ceno za svojo privolitev. Njegovi kolegi so mu obljubili, da bodo do konca leta uredili vprašanje plačanja subvencij za kmetijstvo, od katerih ima največ koristi Francija. Največji kamen spotike v EGS je prav kmetijska politika in njen ustrezni finančni sistem, od katerega prejema drago francosko kmetijstvo na stotine milijonov dolarjev pomoči na leto. Navzlic številnim težavam, ki so jih imeli vsaj Francozi še do nedavnega za nepremostljive, je biko prejšnji teden slišati v zahodu one m škem taboru vzdih olajšanja. Med največje težave vsekakor sodi uskladitev cen kmetijskih pridelkov, ko bo Britanija postala članica, saj je znano, da so ti pridelki v Britaniji znatno cenejši od kmetijskih proizvodov v Franciji. Pom- pidou je tudi opozoril na to, da bo morala EGS uskladiti svojo denarno politiko, sicer jo bodo še naprej pretresale krize, kakršna je bila ob revalvaciji marke. Z vstopom Britanije in še nekaj drugih manjših držav v EGS bi zahodnoevropska skupnost štela 260 milijonov ljudi in bi lahko s gospodarsko močjo tekmovala s Sovjetsko zvezo in ZDA. Zato je razumljivo, da sta tako Moskva kakor VVashington razumela daljnosežni pomen ha-aškega sestanka na vrhu. Takoj za konferenco v Haagu je bil v Bruslju v četrtek in petek sestanek zunanjih in obrambnih ministrov 15 članic severnoatlantskega pakta — NATO. (Samo nekaj dni prej je bil v Moskvi vrhunski sestanek voditeljev članic varšavske pogodbe, na katerem so določili politiko glede sklicanja konference o evropski varnosti in bonskega »odpiranja na Vzhod«.) ».Matovci so načelno pri-volili v sklicanje evropske konference, toda postavili so številne pogoje za udeležbo, Zahtevali so nadzorstvo nad razorožitvijo in obojestransko uravnoteženo zmanjšanje vojaških sil v Evropi, okrepitev varnosti v Berlinu in okrog njega,, zboljšanje odnosov med obema Nemčija-ma, napredek ne samo v sodelovanju med blokoma, ampak tudi »svobodnejše prihajanje ljudi, idej in informacij«, a tudi to, da se morajo konference udeležiti tudi ZDA in Kanada. Skratka, v Bruslju so bili zelo previdni. To previdnost je še podrčrtal ameriški zunanji minister William, ki je predvsem govoril o težavah na poti do evropske konference. Žoga je bila zdaj »vržena« na vzhodno stran. Kmalu lahko pričakujemo* da bo priletela nazaj na zahodno. Vsekakor bo še nekaj krati priletela sem in tja, preden se bo začela konfe« renca o evropski varnosti. Ljudje in / lp dogodkip .1 ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna emrta Kranj Objavljamo prosto delovno mesto cenilca škod za stanovanjske premičnine in električne stroje in aparate (televizorji, pralni stroji in ostal; gospodinjski aparati). Sklenjeno bo delovno ramerje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Delo je v glavnem terensko. POGOJI: višja izobrazba elektro-stroke — šibki tok — in 3 leta prakse pri popravilih električnih aparatov ali srednja izobrazba elektro-stroke — šibki tok — in 6 let prakse pri popravilih električnih aparatov. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v Kranju. Stroškov prevoza na delovno mesto ne povrnemo, stanovanja ni na razpolago. Osebni dohodek se obračunava po pravilniku. Preizkusni rok traja 6 mesecev. Razpis poteče 20. dec. 1969. Prošnje je treba naslovit: na kadrovsko komisijo Zavarovalnice Sava-PE Kranj, Kranj, Oldhamska c. 2. ZAVOD INVALIDSKA DELAVNICA KRANJ oglaša prosto delovno mesto KONFEKCIJSKEGA MOJSTRA IZMENE Pogoj VK in 3 leta prakse v konfekciji ali KV in 10 let prakse na vodilnih mestih konfekcije. Prijave sprejemamo 14 dni po objavi razpisa. OD po pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Komisija za urejanje delovnih razmerij Industrijskega kombinata PLANIKA Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. KURJAČA CENTRALNE KURJAVE 2. ZUNANJEGA DELAVCA Prednost za kurjače imajo delavci z izpitom za kurjača nizkotlačnih kotlov. .... Zaželeno je stanovanje v bližini tovarne PLANIKA. Prijavijo se lahko tudi delavci, ki bi prevzeli, delo le za določen čas. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine obč. Kranj RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO T A 1 N 6 K A SKUPŠČINE OBČINE KRANJ POGOJI: diplomirani pravnik 10 let delovnih izkušenj Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbe, kolkovane z 2JJ0 din, življenjepis ter dokazila o, strokovnosti in delovnih, izkušnjah na naslov: :...... . Razpisna komisija ^pri svetu . delovne skupnosti ii]>iaviiili organov Skupščine 'občine .kranj. ^ ima iii L v /\ // m. TO — Nato sta se princ in princesa poročila in živela nesrečno do smrti. Eksplozija prebivalstva Danes je na svetu nekaj manj kot tri milijarde in pol ljudi. Strokovnjaki organizacije združenih narodov za razvoj prebivalstva v svetu pa predvidevajo, da bo leta 1985 na zemlji že skoraj pet milijard ljudi. Okoli leta 2000 pa bo številka že presegla 6 milijard. Prebivalstvo bo naraslo predvsem v mestih, in to v deželah v razvoju. V prihodnjem letu pa pričakujejo, da se bo število prebivalstva povečalo za doslej največji odstotek — 2,2 v zgodovini človeštva. Vodoravno: 1. čisto premoženje, službujoča vojska, 7. velika vojaška enota, 13. priimek in ime narodnega heroja po rodu Gorenjca, komandanta I. grupe odredov, padel septembra 1942 na Jelovici (part. ime Gorenje), 15. mestece v Franc-ciji zahodno od Lyona, 16. krojaška potrebščina, 17. krščanski odpadnik v starem veku, 18. higreskop, 21. ligura pri četvorki, 22. kem. znak za molibden, 23. medmet, 24. španski spolni k, 26. kratica za dolžinsko mero, 27. pogan, 29. drugo ime za hrastovino, 34. lev s ptičjo glavo, 36. električna merska enota, 37, otrok v Kanalskih otokih (La Manche), 39. dokazovanje s pisanimi dokazi, dokazano gradivo, 42. armenski pisatelj in pedagog, njegova vsebina so socialni problemi armenske vasi (Gazaros, 1840—1911), 40. aminokislina, ki se dobiva s hidrolizo beljakovine. 1 5 * | a 'j to . 11 13 i. 15 16 m 19 20 m Ti 25 : 11 ■ 30 31 32 33 y% 3b ■ m 18 39 '|0 4i 'a 'i J Navpično: 1. kratica za »agronomski«, 2. veliko mesto v Ukrajini, znano i/ hudih bojev med II. svet. vojno, 3. kemična tovarna v Ljubljani (Moste), 4. apnenasta planina na jugozahodnem robu Sarajevskega polja znana po slovitem partizanskem maršu, 5. kratica za »vojni odsek«, 6. reka v srednji Italiji, znana iz velike bitke v II. svetovni vojni, 7. splet las, 8. samoglasnik in soglasnik, 9. sovražnik železa, 10. luknje v koži, 11. nekdanji posestniki, ko dajo posestvo sinu ali hčerki, 12. prireditev, razstava, prodaja itd., 14. ogorek. 19. osebni praznik, 20. hiat, odprtje pri tkanju, 22. žensko ime, 25. gora na Kozjanskem, zelo lepa izletniška točka, 28. grška boginja pravice, 30. samec domače živali. 31. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvatskem, 32. ime operne pevke Ondine (Marib. opera), 33. mestece v Iranu na višavju Kashan (Centralna Perzija), 35. medmet zgražanja, 38. tatarski poglavar. 40. primorski vzklik 41. kem. znak za aluminij. &RVOSES 14 »Na dan z besedo!« »Tja, kot že rečeno, sta imela s Harrvjem Elstonom skupaj tresor. Harry je nato sam prišel h tresorju v banko in zdaj ga policija ne more najti, vendar to ni nič čudnega. Sicer pa so dognali, kje je Denham stanoval. V izredno luksuznem stanovanju menda, kar je za možaka, ki je živel iz lastnega žepa, še posebno čudno.« »Kaj meniš s tem »menda«?« »No, policija misli, da se je dogajalo tam marsikaj neverjetnega.« »Kaj pa so našli?« »štirideset tisoč dolarjev v denarju, ki je bil skrbno skrit pod preprogo. Konec te preproge je bil tolikokrat dvi-gan, da se je to lahko takoj opazilo. Tla na tistem koncu so bila lepo tlakovana s sto-dolarskimi bankovci.« »Kako pa je bilo z dohodninskim davkom?« »Za to se doslej še niso brigali. Danes popoldne bodo v preiskovo vključili tudi davkarijo.« »»In kaj veš še?« »»Pol'cija stoji na stališču, da je Denham izsiljeval in da ga je umorila katera njegovih žrtev. Moški in dekle, ki sta bivala v bungalovu, bi utegnila biti za izsiljevalca kaj pripravna prilika. Policija pa ju še vedno ne more najti. Moškega vodijo v svojih aktih kot M. X., dekleta pa kot Miss. Y. Moški mora biti, kot slutijo, odličen, zelo bogat človek iz poslovnih krogov, ona pa mucika za posteljo ob koncu tedna aH pa predvidoma naslednica gospe X, kakor hitro se bo dalo izvesti ločitev. Razmerje je bilo najbrž strogo tajno in Binnev Denham je vse skupaj izvohal. Obiskal ju je v njunem ljubavneni gnezdu, da bi spravil v žep čedno vsotico, pa je namesto nje dobil kroglo v hrbet.« »To zveni pa zelo zanimivo, Pavel! Kako pa naj bi bil Denham izvohal to ljubezensko znanje?« »No, Binnev Denham je imel skritih pod preprogo štiridesettisoč dolarjev. Toliko denarja v bankovcih pa Izvlečeš iz ljudi le, če imaš pri reki sredstva in pota, da spraviš na beli dan kaj prav posebno delikatnega.« »Glej no, česa vsega ne veš!« »Povej mi no, Perrv — pri tej stvari nameravaš vendar ohraniti čiste roke, kaj?« »Kako misliš to?« »Za nekoga sj prevzel zastopstvo, kajne? Nisem te sicer vprašal kdo je to, lahko pa si mislim, da gre za tega M. X.« Ne zapravljaj svojega časa s kakšnimi praznimi špekulacijami, Pavel!« »Sevc, če je Mr. X. tvoj kli-ent, potem je treba le upali, da ni zapustil ni kak i h sledov, kajti sicer b] se vse skupaj utegnilo končati s katastrofo.« »Kako bi bilo s skodelico kave, Pavel?« »No, požirek bi jo tudi jaz popil.« Della Street mu je natočila. Pokusil je in se zapačil. »Kaj pa je,« je vprašal Mason. »Po termovki ima okus. Nekaj grem stavit, da je bila skuhana že pred polnočjo!« »Motite se,« je dejala Della Street. »Naročila sem jo že po tretji uri!« »Potem je pa kriv moj želodec. Na jeziku imam priskuten okus in v trebuhu mi kruli kot če bj pojedel kilo oki-sanega testa. To pa imaš od tega, če se vlačiš vse noči okrog in pri tem stalno piješ kavo, ter ješ hrenovke in jedilno sodo.« »Ali je kdo slišal strel?« »Ne samo eden! Nekaj ljudi trdi, da so ga slišali okrog 20,15, drugi pravijo, da je bilo to ob tričetrt na devet, tretji spet ob pol desetih, šele, ko bodo truplo raztelesili, bodo lahko natančno ugotovili, kdaj je nastopila smrt. Nerodno je namreč to, ker leži motel ob prometni glavni cesti. Kratko pred motelom se cesta niža. nato sledi ovinek, tovarnjaki vozijo tam zelo počasi in dostikrat nastane zaradi praznih vžigov hudo pokanje. Ljudje v motelu so teh eksplozij že tako vajeni, da jih skoro ne slišijo več.« Drake je popil svojo kavo: »Zdaj grem pa v bife in si bom narocl] porcijo jajc s šunko. Gresta z menoj? Mr. X. mora res biti mil'ionar.« »Ti bi na vsak način rad nekaj izvlekel Iz mene« »Eh ,kje neki!« Drake se ?e s težavo dvignil in se poslovil. Pol ure rato, ko Je bil odšel, je potrkalo na vrata Elza Griffin. Della Street Ji Je odprla in Elza je smuknila v sobo. »Saj ste taki kot lepa vo-hunka, ki je pravkar zapeljala generala in mu izvabila skrivnosti najnovejšega atomskega orožja,« je dejal Mason. »Saj sem pa tudi nekaj naredila in žarela v obraz. »Odlično. Pripovedujte!« »Ko sem prišla v motel, se je razburjenje že poleglo. V garaži je stal policijski voz, v bungalovu 15—16 na je bilo očividno nekaj ljudi, ki so ga stikali za prstnimi odtisi.« »In kaj ste torej storili?« »Zapeljala sem pred bungalov 12. šla noter in prižgala lač. Neka I časa sem čakala, da bi videla, če me bo kdo prišel pogledat.. Nisem hotela začeti preiskav s prahom, preden ne bi kdo prišel.« »In kaj se Je zgodilo?« »Kon'no Je prišel lastnik motela In potrkal. Ne m • t te si misliti, kako začuden je buljil vame. Menim, da me je dostojni pojavi navkljub imel za prav prebrisano tiči-co.« »Kaj pa ste potem storili?« »Natvezla sem mu nekaj prav debelih in mu pripovedovala, da sem prišla praznovat veliko snidenje s sošolkami. Na zabavi smo ga pošteno lomili in zdaj sem prišla sem, da bi prespala mačka, potem pa se bom spet odpeljala domov.« »Kaj pa je rekel sicer?« »O umoru ničesar. Omenil je le mimogrede majhen pripetljaj, ki se je dogodil, vendar ničesar o tem, kar se je res zgodilo. Končno je pristavil le še, da je bila v moji odsotnosti v bungalovu neznana ženska in vprašal, če sem ji to dovolila. »Seveda,« sem rekla. »Bila je to ena mojih sošolk, ki me je hotela obiskati. Naročila sem ji, naj si udobno uredi, če bi mene še ne bilo. Zaradi tega sem tudi pustila vrata odprta, sem rekla.« »Ali je kaj sumil?« »Prav nič. Dejal je. da je' imel določene neprijetnosti in da je zaradi tega bolj pazil na vse, kar se mu je zdelo nenavadno. Pri tem je postal pozoren na žensko in je nato premišljeval, če ni kaj v redu.« »Ali vam je povedal, kdaj je bila v bungalovu?« »Ne, ni vedel natančno,, kdaj je bila ženska tam. Po mojem mnenju, pa je morala priti tedaj, ko sem zasledovala plavolasko. Morala sem se precej dolgo voziti za njo, preden sem lahko tvegala, da sem se ji približala. »In je bila ženska za volanom res plavolaska?« »Da, gotovo! Bila je Geral-dina Corning. « »Kako pa je s prstnimi odtisi?« »Našla sem jih celo k-^ico, toda bojim se, da so v kinoma moji. Vsekaki.r je vmes tudi nekaj drugih. Naš'a sem kakih petindvajset odtisov, vse sem oštevilčila in si v svoji belež.nicl napravila seznam. Pri vsakem odtisu sem zaznamovala, kje sem ga našla.« »Ste potem res dobro vse očistili, preden ste odšli?« »Z namiljeno cunjo seni zdrgnila vse, od vrha do tal, nato pa še s suho krpo vse zgladila.« »Najbolje bo, če napravimo zdaj še nekaj vaših piv.tnih odtisov. Nato bom dal vse tiste, ki ste jih prinesli I seboj, še enkrat pregledati Drakeievlm ljudem in izločiti vse, ki bi utegnili biti vaši. Upajmo, da je nekaj odtisov pustila ženska, ki je brskala, po bungalovu. Ali kaj slutite^ kdo bi utegnila biti?« »Ne, niti najmanj! še sanja se mj ne, kdo bj utegnil biti človek, ki bi se zanimal za bungalov, v katerem sem bila.« »Morda Je bila pa pomota?« Enkratna priložnost! metalne smuči SUPER G8L že od > Pohištvo vseh vrst, pralni stroji, štedilniki, posebna prodaja TV spre;ern-nikov Goren jjski novoletni šefe m bo v torek se novo leto se bliža, zato toliko oglasov. Oglejte ©i jih, mogoče boste našli kaj primernega za darilo! Elektrotehna Ljubljana POSLOVALNICA KRANJ, PREŠERNOVA 9. V21111 nildl Pra'n'h strojev, štedilnikov, vseh veliko izbiro 03ISĆITE vrst peči, lestencev ter drugih gospodinjskih aparatov. ENKRATNA PRILOŽNOST pri nakupu TELEVIZORJEV »EI« 25 % POPUST UGODEN NAKUP NA KREDIT! NAS IN PRESENEČENI BOSTE! [te Ples vsako soboto m nedeljo ter med novoletnimi prazniki to je od 31. 12. do 4. januarja 1970 na Šmarjetnl gori — 643 metrov Igra ansambel radia Tržič Cesta plu/ na in vzdrževana! Prijave sprejema PGP Krvavec, Kranj, Koroška 21, telefon 21-493 marmorni kolač sadni kol r o I a d a Induplati V NAŠI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI VAM NUDIMO: blago prve, druge in tretje vrste v našem celotnem asortimentu CENE SO NI2JE Izkoristite ugodno priliko za nakup daril Trgovina je odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure Za obisk se priporočamo! INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV JARŠE Induplati Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA lidnih tapet odlična kakovosti TRST Vla Mazzlnl N. 7/5, telefon N. 37-636 Mladinska b knjiga Kranj Pripravili smo pestro izbiro za darila svojcem in prijateljem # igrače, slikanice 0 okras za novoletno jelko, voščilnice # razna praktična darila PRIPOROČAMO SE — OBIŠČITE NAS! Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO A Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ KAVA uiikek> ZLATNINA, SREBRNIMA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker le petdeset let » Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vara obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. Kranj na novoletnem sejmu od 16. do 26. decembra *069 Veliki popusti Bogata izbira Kvalitetno blago Ženska, moška in otroška oblačila nogavice vseh vrst, kam ga ni i in drugo metrsko blago, posteljnina igrače. < Obiščite vse naše specializirane trgovine, ki so bogato založene z vsem blagom. V decembru obdarujemo vsakega kupca, ki kupi pri nas blago v vrednosti nad 50 din. EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 % Trgovina z električnimi potrebščinami 9 Pralni stroji 9 Radio — televizijski aparati 0 Svetilke — žarnice 9 Šivalni stroji — dvokolesa 9 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 0 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini POTf 00 POTROŠNIKA S£ KOMAJ OHLADIJO... TAKO SO * POTI DO POTROŠNIKA SE KOMAJ OHLADIJO ... TAKO SO £ dnevno sveža čajna jajca Tomaž Moschitz zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENETO 12 (300 m od tržnice) Na zalegi imamo švicarske ure, IMEVOIS po tovarniški cehi, zlato za zobe in ostali Izdelki Iz zlata. Zagotovljena kakovost. Priporočamo «e. KRANJ! VELEPRODAJA MALOPRODAJA GOSTINSTVO Oes«nicc Ocztrsko Movčfčc Zalog Lahovče Da bo novoletno praznovanje še prijetnejše, nudimo v vseh naših prodajalnah po znižanih cenah: • NAPOLITANKE • COK. PRALINE • ČOKOLADO e RUM • PELINKOVEC • VINO • SARDINE z bogato izbiro prehrambenega blaga lahko zadovoljimo vse vaše potrebe Vaše zadovoljstvo — naš uspeh! Obiščite nas tudi na NOVOLETNEM SEJMU od 16. do 26. XII. V KRANJU : V decembru ne pozabite: Najlepše darilo je knjiga založbe N LAVINSKA KNJISA I JU PRIPRAVLJEN JE BOGAT IZBOR IZ ZAKLADNICE DOMAČE IN TUJE KNJIŽEVNOSTI ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE. Zahtevajte v knjigarnah in pri založbi najnovejše BARVNE KATALOGE, ki jih je pripravila založba MLADINSKA KNJIGA z željo, da bi vam pomagala pri vaši odločitvi, s čim in kako boste koga obdarovali. E PEKARNA KRANJ Cenjene gospodinje, za novoletne praznike vam nudimo okusne potice v prodajaBnab Koroška cesta Poštna ulica Zlato polje Cesta Staneta Žagarja 60 Če bi radi ustregli športnikom z darili, pa ne le njim, temveč tudi sebi, potem se oglasite pri nas. Tehnično popolna oprema in glede mode okusna obleka za zimski šport, to je tisto, o čemer sanjajo športniki. Vse to pa boste našli pri nas. Tako na primer smučarske hlače za ženske iz prvovrst nega lasteksa od 180 šilingov navzdol ali pa ženske anorake iz najlona, toplo podložene, od 330 šilingov navzdol. Seveda pa imamo tudi cenene ponudbe za moške in otroke. Vse je prvovrstne kakovosti, ugodnih cen in izbrano z veliko ljubeznijo. Daril VVarmutha si želi vsakdo. Vlllnch — Beljak, Glavni trg 14 ln 22 Kompas Kranj Še zadnjič letos vas vabimo na izlet v TR V soboto, 20. 12. 1969. POVRATEK OB 16. URI. Odhod ob 7.30 izpred poslovalnice KOMPAS Kranj. Prijave sprejema Kompas Kranj do zasedbe mest v avtobusu. Telelon 21-431 OBIŠČITE GARNI HOTEL NA BLEDU OBVEŠČA Vse cenjen potrošnike, ki imajo v naših servisnih delavnicah (elektro-gospodinjski, radio-TV ter navi-jalnici) predmete oziroma aparate v popravilu več kot dva meseca, prosimo, da le te v roku 8 dni po objavi vzamejo prek sprejemnice ETP na predloženo kopijo »Delovnega naloga«, ter vplačajo, če je predmet popravljen. Po 10 dneh bo za vse aparate, ki niso biii vzeti — razprodaja po najugodnejših cenah. Osem dni po objavi bomo zaračunavali stoj-nino, za vsak dan 0,50 din. Ta ukrep posredujemo, ker nekateri predmeti ležijo v ETP tudi več kot leto dni (aH popravljeni ali pa se le-teh ne da popraviti). Cenjene potrošnike želimo seznaniti in opozorit; o nadaljnjem našem sodelovanju: — Zahtevajte po popravilu vašega aparata — od našega strokovnega delavca — pokvarjen del, ki je bil zamenjan z novim (obvezno tudi zaradi DOZ-a). — Reklamacija velja 8 dni za opravljeno delo (ne za material) — Opravljeno delo se mora takoj plačati na osnovi, izstavljenega dokumenta. — Ne poslužujte se raznih šušmarjev. S tem se vam samo povečajo stroški. Storitve naših strokovnih delavcev se opravijo samo prek »Delovnega naloga «. Druge možnosti ni! —- Ako po treh dneh na vaš poziv ni našega strokovnega delavca in vam je neki strokovni delavec ali podjetje opravilo storitev, predhodno naročilo prekličite, sicer plačate stroške obiska. — Vaše morebitne reklamacije bomo poskušali čimprej rešiti. Prosimo nadaljnjega sodelovanja in se toplo priporočamo tudi v bodoče. SOBOTA —13. decembra 1969 --f GOLF HOTEL BLED — JUGOSLAVIJA telefon 77-591 telex 34-531 YU GH Bled A KATEGORIJE bled o 1 f NOVI HOTEL A KATEGORIJE Z VSEM KOM-FORTOM, V PROSTRANEM PARKU S PRELEPIM RAZGLEDOM. VSE SOBE S KOPALNICAMI, WC IN TELEFONI. ODLIČNA KUHINJA, DVE RESTAVRACIJI, DVORANA, DRUŽABNI PROSTORI, KAVARNA S TERASO, DANCING, DVA PLAVALNA BAZENA S TERMALNO VODO, TRGOVINA S SPOMINKI, TELEX. VABIMO VAS V GOLF HOTEL NA BLEDU. ERSTKLASSIGER HOTEL, GANZJAHRIG GE-OFFNET. ES BIETET DEN GANZEN VORSTELL-BAREN KOMFORT UND IST SEHR GEEIGNET FCR ANGENEHME WINTERFERIEN. IM HAUSE AUCH HALLENSCHWIMMBAD MIT THERMAL-VVASSER 28 °C. STEIGEN SIE NUR EINMAL IM GOLF HOTEL IN BLED AB, SO KOMMEN SIE GEVVISS NOCH OFTERS ZURUCK! hotel B L E GOSTILNA Blažim GOSTILNA BLAŽUN Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) tel. 22001 Se priporoča — dobro boste post reže ni Kraški pršut, razni mešani nare;dei, domače klobase v zaseki, pečenice, krvavice, in dvakrat tedensko divja-, čina.' ' • Jedila fn pijače vseh vrst M ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 76488« SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Loccbl, št. 26/3, telefon 93-787 UGODNO IN PO ZMERNI CENI KUPITE PRI »NADI« FUŽINE — 800 m od državne meje Motorne kosilnice BCS alpina cena 3.300 din carina 780 din 4.080 din vse rezervne dele za te kosilnice: Noži BCS 127 — 2.600 lir — Palci za greben 780 lir Škropilnice volpi Razno konfekcijo, pletenine, kozmetiko in gospodinjske potrebščine. konfekcije Modna oblačila Ljubljana, Tolstojeva 9a. Priporoča POTROŠNIKOM GORENJSKE obisk prodajaln V KRANJU, C. JLA 2 (pri kinu Center) in NA JESENICAH C. maršala TITA 33. Za novoletne praznike smo znižali cene vsem našim izdelkom: Nudimo vam Ugoden 6-■ jmesečni .kredit brez pori v T. i ; 1 Moška — ženska Otroška konfekcija pletenine U%V TRGOVINA K A U P H A U S F E R L A C H- N E B EN D £ Bv K I S C H E BOROVLJE-PRI CERKVI Nakupi za praznike le v naši trgovini Varčujte s časom: samo 15 km od ljubeljskega predora Varčujte z denarjem Nizke cene (Tfometter i © o it te 1» * e» e* •* i i * i i © i i i ti i i t NOVO! NOVO! AUSTIN - IMV 1300 SALOCN SUPE i DE LUKE CENA: 29.850 dinarjev Ur IMA KREDIT! DOBAVNI ROKI: • 90 dni po vplačilu polnega avansa pri prodaji na kredit • 45 dni po vplačilu polne cene pri gotovinski prodaji • za devizna sredstva DOBAVA TAKOJ! Cena v devizah: 7.694 DM ali 2.102$, 1,313.750 Lit., Lstg 876. Za vplačila v decembru garantiramo cene in dobavne roke. Obiščite poslovalnico IMV, oglejte si vozila in zahtevajte ponudbe: LJUBLJANA, Titova 172a, telefon: 341-125 inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo m e s t o ZDRAVSTVENI DOM KRANJ objavlja prodajo NASLEDNJIH AVTOMOBILOV: 1. reševalni avtomobil fiat 1300 2. dostavni avto fiat 620 3. tovorni avto TAM 2000 4. poltovorni avto fiat 615 Vsa vozila so potrebna popravila Prodaja vozil bo od 15. do 18. tega meseca, vsak dan od 8. ure dalje pri skladiščih MERKURJA KRANJ (jama ob železniški postaji) vprašati pri tovarišu Žbogarju, reševalni avtomobil 1'iat 1300 pa v Zdravstvenem domu v Kranju reševalna postaja. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ E3S1 1 K RAN j i Družbena podjetja, zasebni sektor, strokovni delavci! ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE je ob letni inventuri ugotovilo precej raznih viškov — elektroinsta-cijskega materiala, rezervnih delov za elektregospo-dinjske aparate proizvajalcev: EM Maribor, Kontakt Zagreb, Rapid Beograd, Standard Beograd. Da bi te viške v zalogi zmanjšali na minimum, smo pripravljeni znižati ceno do 50 %. V zalogi pa imamo zaradi ukinitve finomehaničnega oddelka tudi rezervne dele za pisarniške stroje: tops, Zagreb ter še nekaterih drugih proizvajalcev. Na stare — ugodne cene dajemo še do 60 0 b popusta. VSAK DAN LAHKO IŠČETE INFORMACIJE V KOMERCIALI GREGORČIČEVA 3, TELEFON ŠTEV. 21-264, 21- 265, 22 197 ALI SE OSEBNO LAHKO OGLEDATE MATERIAL — DNEVNO OD 12. DO 14. URE. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da je za NOVOLETNI SEJEM V KRANJU pripravila UGODEN NAKUP ženske in otroške konfekcije Izkoristite enkratno priložnost! IZREDNO ZNIŽANE CENE zato obiščite specializirane trgovine podjetja Zarja na Jesenicah, v Kranjski gori in paviljon razstave in prodaje na novoletnem sejmu v Kranju. Ne pozabite, da vas trgovsko podjetje Zarja tudi nagrajuje. Z vsakim nakupom blaga nad 100 din lahko postanete lastnik ene izmed 170 nagrad, med katerimi so: Trgovsko podjetje ZARJA p VELIKO IZBIRO TOPLIH ZIMSKIH OBLAČIL, MNOGO CENJENIH ARTIKLOV ZA DARILA, POSEBNE DARILNE ZAVITKE IN ŠE MARSIKAJ ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO, pralni stroj gorenje, tip 653 — televizor tip MAJOR — hladilnik HIMO, 80-litrski — električni štedilnik GORENJE, tip šampion — kavč BOVEC — radio aparat SIMFONIJA — transistor Iskra, tip BLED — električni gramofon, tip GK-31 — kuhinjski kot, izdelek tovarne Florjan Bobič, Varaždin — jogi vložek EXSTRA. a je pripravilo cb 15. obletnici obstoja podjetja za otrošnike ŽREBANJE BO 5. JANUARJA 1970 Priporočamo se za vaš obisk in želimo srečno novo leto 1970 IMA V SVOJIH POSLOVALNICAH VSAK DAN SVEŽE KOKOŠI ZA JUHO Za izredno ugodno ceno bo vaš« kosilo prijetnejše. Prešernova 12, Kranj IZDELOVANJE USNJENE GALANTERIJE Nudim vam najmod-rmj še torbice in vsa drugo usnjeno galanterijo na stjmu in v Prešernovi 12, Kranj IZKORISTITE novoletni popust od 10 ",0 do 30% Obenem želim vsem strankam SREČNO NOVO LETO 1970 Na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26.12. lahko s popustom nabavite vsakovrstne sodobne čevlje ročne izdelave vseb vrsl. Se priporoča STANKO KERN Kranj, Partizanska c. 5. Za novoletne praznike IN ZA ZIMO SE BOSTE LEPO IN POCENI OBLEKLI. BREZOBVEZNO SI OGLEJTE PESTRO IZBIRO ZIMSKE KONFEKCIJE PO ZNIŽANIH IN KONKURENČNIH CENAH: Ljubljana MODNA konfekcija Moške obleke Moške vetrovke (bunde) Moški suknjiči ženske elastične hlače PRODAJALNA KRANJ Koroška cesta 12 (pri restavraciji Park) stara cena 600 din 190 din 220 din 150 din nova cena 400 din 100 din 1?) din 60 dm stara cena 370 din od 120 din od 180 din za 6- do nova cena 150 din do 250 din do 350 din ne že od VELIKA IZBIRA RAZNE KONFEKCIJE, PLETENIN IN PERILA. ženski smučarski kompleti Moški zimski plašči Ženski zimski plašči Otroške vetrovke (bunde) za 6- do 14-k 50 din dalje. METRSKO BLAGO ZA ŽENSKE PLAŠČE, ŽENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO TOVARNIŠKO ZNIŽANIH CENAH. PRODAJAMO TUDI NA 6-MESECNI KREDIT BREZ POLOGA IN BREZ POROKOV! Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek (4) »Poprtnjak« - hlebec od božične peke Bliža se nam čas božiča in novega leta. Okrog teh dni je bilo včasih pri nas toliko različnih običajev, krščanskih in veliko starejših, pa tudi takšnih, ki jih je krščanstvo le po svoje prikrojilo, da so bile o njih napisane že debele knjige. Nekateri od teh običajev so že skoraj povsem izginili, drugi se v zadnjih letih spet obnavljajo, spet drugi se z zahtevami novega časa spreminjajo in prilagajajo novim potrebam sodobnega človeka, razen tega pa nastajajo tudi novi. Poglejmo, kaj je o tem času zapisala Frančiška Krek. Ker v začetku teh opisov omenja spet sv. Lenarta, cerkev in vasico v hribih nad Lušo, zapišimo najprej še pesmico, ki jo najdemo na 22- strani njenega zvezka! »Preljubi svet Lenart, kako si ti svet; k'je mejčkena fara, Pa dosti deklet.« Poglejmo zdaj, kaj Frančiška Kiek piše o božičnem času in običajih okrog teh dni! »V adventu pri svetem Lenartu ni bilo zornic. Pač pa je bila pred božičem slovesna devctdnevnica. Devet dni Pred božičem je bila vsak dan Peta maša z dvema blagoslovoma. V velikem oltarju pa Je bila majniška slika brez sadeža spočete Matere Božje. Na sveti večer se je kadilo m kropilo po vseh poslop in okoli njih. Ravno tako k novemu letu in k svetim trem kraljem. Mati so naredili jaslice in smo peli božične pesmi. Potem smo otroci nastavili po mizi posode, da nam je ponoči Bog prinesel, in smo šli ob bakli k polnočnici. Prinesel nam je tudi Miklavž in potem še novo leto in sveti trije kralji. Oče so pa na sveti večer varvali dom in niso šli k polnočnici. Ob praznikih je dobila družina vsak svojo potico. Pa tudi pri mizi je dobil vsak kos potice, ki jo je gospodar vsakemu odrezal. Na praznik sv. Štefana so šli posli v goste, kjer je bil kdo doma, in prišli šele drugi dan nazaj. Takrat so nesli svoje potice staršem domu. Eno božično potico so imeli cel predpustni čas. Včas je prišel kakšni obiskalec, pa so mu prinesli vrezat božično potico. Nekaj je odrezal vasovalec, nekaj tudi gospodar, ki je prisedel, drugo pa so spet spravili. Če so prišli v hišo snubači, so prinesli na mizo božično potico. V svetih treh kraljih pa je bil poprtnjak. To je bil hlebec od božične peke, ki je bila navada, da je bil na mizi vse tri svete večere; tisti čas, ko so kadili in kropili. Na praznik sv. treh kraljev smo naj poprej malo poprt-njaka pojedli, še živali so vsaka nekaj dobile. Na vrata so pa napisali G. M. B. Imena sv. treh kraljev. K svetim trem kraljem so se eni postili ob kruhu in vodi (pravijo ob suhem kru-ku). Otroci so bili včas tega OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIČ LIBERAN kjer vam bomo postregli n postrvmi in specialiteta mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN veseli, ki so jedli celi dan beli kruh in vodo zraven pili. Dobil je vsak svoj hlebček. Pn kapucinih (v škofji Loki) so blagoslavljali ob sv. treh kraljih vodo, ki so hodili gotovi ljudje z lempami ponjo in jo potem razdelovali po hišah. Vsak jim je kaj dal, ki jo je dobil, ker so jo tako daleč prinesli.« Precej veselih, poskočnih pesmi, zabavljic, nagajivk in podobnega je prav tako zapisala Frančiška Krek. V prihodnjih nadaljevanjih naših zapisov jih bomo še precej lahko prebrali. Danes jih navedimo le nekaj; najprej kitico stare božične pesmi: »To ni človeška štima, to je preveč lepo; ne Jurček, ne Gašper, ne jest ne znam tako.« Zanimiva je tudi tale kitica: »O kak sem vesela, k'bo jutri nedelja. V cerkev bom šla pa molila Boga.« Zanimiva — zakaj nedeljska pot k maši, v farno cerkev, je bila v resnici vse kaj drugega kot želja po poglobljeni molitvi. Posebno je veljalo to za vas, kot je Luša, kjer svoje cerkve ni bilo, ampak so hodili k sv. Lenartu. To je bilo precej daleč, po poti je bilo dovolj priložnosti za pogovor; starejši so se pogovorili o gospodarskih stvareh, mlajši pa zlasti o čem drugem, o svojih »težavah«. Nedeljska pot k maši je bila torej predvsem važen družabni dogodek, nekakšen izlet, priložnost za stike z ljudm: iz drugih vasi, za sklepanje novih poznanstev, za utrjevanje starih prijateljstev, za razkazovanje nove obleke, za izmenjavo vseh pomembnejših novic ipd. Ob takšnih priložnostih je bila iziečena tudi kakšna bolj ostra beseda. In za takšne, ki si ob podobnih priložnostih ne znajo brzdati svojega jezika, ima Frančiška Krek zapisan v svojem zvezku pameten rek: »Bo pa treba malo počakat, da se beseda uleti (umili).« Za objavo priredil: A. Triler Gorenjski kraji iti ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL — Vidc'i je, da ste že opešali, Nandc. Noge Se vam i ese'o, odkar poleg prave pošte nosite fe antikristjvgI a vabila za antikristovske seje ■j shode, — uiu je rekel in poudaril, da bi ga bllo zato treba prijaviti glavnemu poštarju ali celo deželni poštni upravi, ker raznaša nefranki-ranp pošto, kakor da je v službi pri kobariškem ^ntikristovskem društvu in ne pri državni pošti, *i mu daje mesečno plačo. ."—; Hm, to je res prestopek, — je takrat po-rJj*Hl. Vabil, ki mu jih je dal sin in ki jih je Prinašal tudi tile Uršičevi iz Borjanc, oziroma 'ederlovi, kakor se piše, bi ne smel raznašati v službenem času in v službeni torbi. Zato tega nc bo več počel. To je povedal tudi sinu, sin pa "^u ic rekel, da mu ni treba in da je dovolj, če * Zapomni ljudi in jih ustmeno obvesti, češ da ,eKa nc bo mogel imeti nihče za raznašanje pošte lr> um tudi nihče dokazati, pa naj ga preseneti sam glavni poštar in ga med potjo ustavi in Pogleda torbo. v ~~ Ničesar nc bo našel, oče, in nič vam ne £? v,n«>gcl, — mu je govoril sin in ga prosil, naj 1 Se vedno na svojem območju obveščal člane "pariškega socialističnega društva. Tudi davi rini Je naročil, naj jih obvesti, da bo v nedeljo j 01", rned njimi tudi Federlovo iz Borjane, tole u Vedno lepo in 5e vedno mlado babnico, ki mu P°dobno kakor župnik poje levite samo zato, n^ le izročil neko pismo njenemu bratu in nc hI .'X.bodoče puščajte pisma, ki prihajajo iz A|n,K'i<\ v Kobaridu! Sama jih bom dvignila. M jih izročite sinu! Sodruga sva . . .« Sta?« je poštar nc razume. ■Člana socialistične stranke!« fc»U ' 'a' sa' ,0 '° ,'st0"' P°š,ar šc,c sedaj Pa Svo;e težave in strah, ki mu ga je vcepil župnik. »Tistih vabil ne bom več prinašal. Brez znamk so. In to je prepovedano. Lahko bi plačal kazen ali bi me celo vrgli iz službe,« razlaga, nato pa le pove, da mu je sin naročil, naj jo obvesti, da bo v nedeljo izredni občni zbor kobariškega socialističnega drutva. »Zagotovo pridite! Tako mi je naročil.« »V nedeljo pravite?« »Ja. Toda,« si poštar položi prst na usta, »o tem molčite in nikomur ne povejte, da sem vas obvestil. Na stara leta bi ne postal rad berač.« »Brez skrbi bodite,« ga pomiri štefi in mu natoči kozarček žganja. Stari pismonoša je po drugem kozarčku mirnejši. Mirnejša pa je tudi štefi, saj bo odslej brez skrbi, da bi Lehmannova pisma prihajala v roke komu od domačih. Da, odslej bo lahko brez skrbi. Skrivnost njene ljubezni mora ostati skrivnost. Le tako je lepa. Lepa kakor oleandri, ki so v polnem razcvetu pred vrati njene trgovinice. Oleandri, o katerih je rekel, da jih ima rad in obžaloval, ker jih ni mogel občudovati razcvetelih. Morda je mislil prav na te oleandre v zadnji pesmi, ki jo ji je poslal Oleandri v daljni deželi, kdaj boste odprli cvetove, bohotne rožne cvetove, oleandri v daljni deželi? Kakor da z otožnimi vprašanji ne vprašuje oleandrov, marveč njo. Pesem je vselej skrivalnica. Morda boš občutila, kaj sem ti hotel povedati ... Tako ji je pisal. In Štefi čuti, čuti in razume ... Kobariški hotelir si ne beli glave zaradi župni-kove jeze, ker je dovolil kobari.škim .prekocu-hom', kakor jih imenujejo nasprotniki, imeti zbor v salonu obnovljenega hotela. »Nunec se bo že pomiril in drugi tudi,« si pravi. Prekocuhi so salon za nekaj ur najeli in plačali. Denar pa je denar in nima nič manjše in nič večje vrednosti, pa naj ti ga da ta ont. Zanj to ni podpora .prekocuhom', mm v Župnik bi moral sam to vedeti ali pa r :ati svoj shod v hotelu, pa bi dal prednost žunnikovi stranki. Toda župnik tega ne bo storil, saj ima za take shode cerkev, že obnovljeno cerkev, ali pa salon v župnišču, kmalu pa ga bo imel tudi v dvorani prosvetnega doma, ki ga obnavljajo. Z župnikovo stranko, čeprav jo podpira tudi sam, ne bo nikoli ničesar zaslužil. »Sicer pa, kaj bi razmišljal o tem. Kdor je bogat, tega potrebujejo vsi. In ker ga potrebujejo, mu ne bodo šteli v greh niti tega, če bi se zvezal s samim hudičem,« se hotelir zaveda svoje premoči nad drugimi kobariškimi občani, pa tudi nad župnikom, ki ne bo prvič plesal tako, kakor bo godel on. Tudi pretepa ne bo, kakor so ga napovedali nekateri, ki so župniku blizu in ki nenehno ližejo njegov prag, predvsem svetohlinske bab-nice, polne prešuštnih grehov, ki so jih zagrešile med vojno v gornještajerskih krajih, pa bi sedaj rade, da bi jih očistil župnik z odvezo, če prej ne, vsaj takrat pred* poslednjo uro, ker se jih prej ne bodo upale izpovedati. Tudi te ne bodo prišle delat hrupa zaradi karabinjei jev, ki jih je poklical in jim ne bo uspelo nnhujskati svojih, med vojno mnogokrat prevaranih mož, med katerimi jih ni malo, ki mislijo podobno kakor ,prekocuhi', čeprav še vedno hodijo v cerkev, dajejo bero in darove za cerkev ter plačujejo članarino za župnikovo politično društvo in različne cerkvene bratovščine, denar pač, na katerem prav tako kakor povsod sloni neuničljiva moč svete katoliške cerkve že dolga stoletja, saj je že takoj, ko se je dokopala v rimski državi do vesoljne veljave opustila staro krščansko brezlastninsko skupnost in enakost vernikov in se dvignila nadnje v oblast cerkvene in posvetne gospode, ki naj bi ji verniki, preprosti verniki tlačanili, obvladani s smrtnim strahom pred sežigom na grmadah, pred smrtjo na vislicah ali pod rabljevo sekiro, ki ni sekala samo glav, marveč tudi roke ali druge ude, tiste pač, ki so se pregrešili. To so bile kazni za revne, za tiste, ki so morali služiti, zakaj že zdavnaj so minili stari prakrščanski časi, ko so morali ljudje razdati svoje imetje za skupni ljudski blagor in se odpovedati pohlepu po lastnini, če so se hoteli prištevati k udom Kristusove cerekve. Bog ni imel več moči, da bi s smrtjo udaril pohlepnike, ki bi se radi zveličali, pa se lastnini niso povsem odpovedali in so jo zamolčali. Samo v Dejanjih apostolov je še zapisano, kako je bog udaril s smrtjo *.. Roparski zaklad JULHJS MADER 58 Vodja je bil Freiberger. Ce pobrskamo po njegovih osebnih dokumentih, pridemo hitro do pojasnila, zakaj se je zanimal za Topliško jezero. Freiberger je bil eden od vodilnih agentov fašistične obveščevalne službe. 15. junija 1940 so ga v Švici aretirali, ko je poizkusil podtakniti bombe na nekem važnem letališču. Zaradi tega sabo lažnega delanja, ki je bilo označeno kot posebno nevarno, je bil obsojen na smrt. Smrtno obsodbo pa so pozneje spremenili v dosmrtno ječo. Na prošnjo bonske ■vlade je Švica leta 1952 izročila Freibergerja Nemčiji. Tam se je kmalu znašel med odgovornimi ustanovitelji neofašistične stranke ter se kot na videz nedolžni lastnik tiskarne posvetil svojemu staremu opravilu: obveščevalni službi. Sedaj je delal za zvezno obveščevalno službe generala Reinharda Gehlena. Soudeleženi dr. Schmidt se je pred svojim konspirativnim odhodom v Avstrijo pozanimal pri Lohdeju v Hamburgu o legi potopljenih zabojev. Lbhde seveda ni niti pomislil na prijavo, s katero bi preprečil to akcijo, ki je bila očitno organizirana po naročilu Bonna. Pozneje je na zaslišanju izjavil, da je odsvetoval to akcijo, ko je po telefonu izvedel za pomanjkljive tehnične priprave. Freiberger in dr. Schmidt pa nista nameravala z lastnimi rokami opraviti tega dela, temveč sta za to najela mladega navdušenega športnega potapljača Alfreda Egnerja in mu dala za prvo plačilo nekaj zlatnikov. Varovalna vrv, na katero je bil privezan Egnerjev čol, je bila potem prerezana. Ce je Egner za svoje mračne delodajalce pred tem že kaj izvlekel na površje, se ni dalo dognati. Egnerjevo truplo so našli in izvlekli. Obdukcija ni mogla dognati umora. Natančna preiskava varnostne vrvi, ki jo je opravil dunajski kriminološki inštitut, pa je nedvomno dokazala, da je bila vrv prerezana. Egnerjevi starši so pri avstrijski in miinehenški policiji vložili ovadbo zaradi uboja iz malomarnosti. Ko sta bila nato Freiberg in dr. Schmidt poklicana k zaslišanju, se nista hotela pojaviti pred avstrijskim sodiščem. Pri zaslišanju v Zahodni Nemčiji sta dala zelo nasprotujoči si izjavi. Freiberger je priznal, da je iskal tajne listine. Kmalu je munehenška policija objavila, da »dobiva zadeva vedno bolj politični poudarek«. Deželno sodišče v Miinchnu je skušalo februarja 1965 potegniti črto čez zadevo. Razglasilo je dejanje kot »kavalirski delikt« in obsodilo dr. Schmidta, Freibergerja in Osvvalda na 5 mesecev zapora, seveda pogojno, pri tem pa je obdržalo v tajnosti vse ozadje in tudi nalog obveščevalne službe. Avstrijsko notranje ministrstvo je nato poslalo na Topliško Jezero posebno komisijo in sklenilo, da bo samo izpraznilo jezero. Konec druge dekade oktobra 1963 je tristo avstrijskih žan-darjev, oboroženih z brzostrelkami in brezžičnimi telefoni, hermetično zaprlo področje Topliškega jezera. Novinarjem, ki so pripotovali iz raznih dežel, so omejili dohod do jezera. Končno je morala avstrijska policija zapreti tudi zračni prostor nad jezerom in svojo prepoved uveljaviti s pomočjo posebnega helikopterja. Neka redakcija si je namreč poskušala z najetim helikopterjem izsiliti sicer prepovedani dohod k To-pliškemu jezeru. To je bila seveda ena izmed zahodnoncm&kih redakcij. Tokratni odločni poseg avstrijskih oblasti, ki je vzbujal upanje na uspeh, nikakor ni šel v račun nekaterim zahodno-nemškim krogom, ki so se bali za svoje skrivnosti. Zato je začel koncern Axel-Springcr, ki je že leta v imenu bonskih skrajnežev podpihoval hladno vojno, v svojem Bild Zeitung z debelimi črkami groziti: »Kdor sega po zlatu, tvega življenje!« Ali: »Neznanci so poslali redakciji tonski posnetek, ki vsebuje ultimat Avstriji: Prenehajte z iskanjem!« Ko pa Dunaj ni podlegel izsiljevanju, je časopis začel zastraševati: »Potapljači v Topliškem jezeru nc bodo uspeli ... toda vsak dan iskanja stane okrog 6500 mark ... Elektronski (žarki ne reagirajo na zlato — tako kakor ne na svinec, medenino ali aluminij ...« Poleg tega je Springerjev koncern širil govorice, češ da je zaklad v Topliškem jezeru zavarovan z eksplozivnimi minami, ali pa da so ga posamezne skupine že zdavnaj dvignile. Ko te grožnje niso zalegle, so začeli boj z bolj osebnimi. Obrnili so se pcodvsem proti nekdanjim avstrijskim partizanom, ki jih je ta akcija posebno zanimala. Nekdanji vodja partizanov Albreeht Geisvvinkler je o tem poročal: »Te sile delujejo v ozadja. Poslužujejo se vseh sredstev: od podkupovanja do neprikritih groženj s smrt jo. Anonimna grozilna pisma Laročasn policiji.« Kaj pa je prinesla avstrijska uradna akcija, ki je bila v stiski s časom, ker se je že bližal začetek alpske zime, ki nastopi tu zelo zgodaj? • ~ . ~* ,i 1. Poleg Egncrjevega trupla so izvlekli 18 zabojev s ponarejenimi angleškimi bankovci in pripadajočimi klišeji. Z Bertoncljevc razstave v Prešernovi hiši v Kranju 1 Ondan me je obiskal — kot že mnogokrat prej — prijatelj Joža. Toda to pot ni bil navihano veder — zazdel se mi je nekam bledičen, bolan in trpek. Da je ves poln plina — je rekel — plin, ki ga je vanj izžarevalo tleče oglje malone celega polstoletja, saj je koval že od mladih nog. Vdihovati dan za dnem strupeni ogljikov sopuh — to mora vplivati na organizem. In še noga mi odpoveduje pokorščino — kaj hočeš — kovač kuje vedno stoje ... Nisem več pravi — je Joža še dejal — morda sem res kaj bolan? 2e sem hotel prijatelju reči tiste hudumušne besede, ki jih je govoril Oton Župančič bolnemu Pre/.ihovemu Vorancu: »Takemu medvedu, kot si, se sploh ne spodobi, biti bolan!« A mi v onem hipu ni bilo do šale, saj Joža ni tak možak, da bi ga leta in bolezni mogle ugonobiti. Mojstra je upognilo in izčrpalo le težko delo — s kladivom pri ognju — pravico ima biti utrujen... Saj, če bi se ozrl na prehojeno pot — pošteno jo je prehodil, lenuh ni bil nikoli! LABODJI SPEV Ljudska vera trdi, da labod samo enkrat v življenju zapoje — ko ostari in zasluti bližnji konec. In tako pravimo tudi vrhunskim umetniškim dosežkom, ki jih človek ustvari na jesen svojega življenja — da so njihov labodji spev ... Ta vrhunski dosežek umetnostnega ustvarjanja je vsekakor prikazal Jo/a Bcrton-celj na razstavi svojih del v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju. Očiten je razvoj in mojstrovo dozorevanje: nič več obešale in pepelnikov, "nič več drobnarij in spominkov — zUuj imamo pred seboj zvečine le plastiko, kovano v železu. Ne gre več za uporabnost predmeta — zdaj dc lo, umetelno skovano v železu, že samo izpolnjuje prostor in esteske zahteve kot sleherna druga likovna umetnina. Nemi in skoro brez daha stojimo v galeriji in gledamo kovane črne umetnine, ostro odstopajoče od snežne beline panojev. Vsako razstavljeno delo je vredno občudovanja: ta domiselnost, drznost izvedbe, imponirajo-ča monumentalnost in — kar je pri tej vrsti ustvarjalnosti bržčas najvažnejše — brezkompromisna poštenost kovanja. Namreč: kovanje, izpeljava iz enega samega kosa železa. Nobenega varjenja, nobenih zakovic, nobenega piljenja. In še: to so sami unikati- Joža Bertoncclj sam pravi, da se nerad ponavlja. Vsako delo naj bo enkratna stvaritev! POLNA KAŠČA Slab je gospodar, ki odide in zapusti za seboj prazno kaščo. In prav tako slabo gospodari s svojimi talenti sleherni, ki za seboj ne zapusti sledov. Jože Bertonclja gotovo ne bo med takimi. Kajti njegovo življenje je bilo en sam delovni dan. Rodil se je 8. marca 1. 1901 v Kropi. Oce njegov je bil kovač in mati je biki kovačica. Že kot otrok je pil mleko segreto na ognju sredi vigenjca. Potem je pričel kovati. Iz dneva v dan je postajal večji mojster svojega poklica. Ni pa koval le doma, v Kropi, pač pa tudi v Blndenzu blizu tirolske meje, tri leta je delal v ljubljanskem Metalurškem institutu, devet let je sukal kladivo v Kamni gorici. Zdaj jč spel v Kropi, doma . . . Poleg stotin in stotin manjših in večjih kovanih umetnin, ki so jih kupci raznesli po vsem svetu (največ v Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Nizozemsko, Kanado in Ameriko), jih je kar precej ostalo tudi doma. Omeniti velja vsaj nekaj najpomembnejših in znanih: pošasti iz železa kovani okostnjak v spomeniku na Ljubelju je Bertonc-ljevo delo, prav tako cela vrsta zmajev v Ljubljani (na Gradu, v Tivoliju, na ograji ob Ljubljanici) zgovorno pripoveduje o Bertoncljevi fantaziji in kreativnosti. Številne njegove umetnine hrani Metalurški institut v Ljubljani, kovaški muzej v Kropi in mnogi zasebniki širom po deželi. Lepo zbirko svojih najljubših del, na katere je tako navezan, da jih ne da iz rok, ima mojster v svoji hiši v Kropi. Tam ima pred hišnimi dvermi kovanega zmaja, priklenjenega k podboju: »Zakaj pa imaš zmaja privezanega na verigi?« pobara Jožo kateri od mimoidočih. »Zato, ker je preveč za babami letal!« se odreže mojster. NEHAVANJE Sto besedo so stari Kro-parji napovedali delo-pust, čas odtlej, ko je starešina ješe ukazal, da naj ogenj dol' gori«. Na žerjav ico niso več devali oglja, ogenj je polagoma ugasnil — delo pa je prenehalo. In zdaj, ko bo tudi Joža sebi samemu ukazal nehava-nje, bo kar pravšen trenutek, da se ozremo tudi na njegovo bolečino, na bolečino moža, ki zna biti hud kot hren in dober kot kmečki kruh. V mislih imam njegovo skrb, ki ga pekli že več let: ali se bo le kdo našel, ki bo za njim poprijel za kladivo, ki bi ga nasledil in morda tudi presegel? Skrb njegova je gotovo nesebična, saj moster meni, da obstoj in razvoj lunetnostnega kovaštva ni le stvar Krope, pač pa kulturna zadeva, ki je pomembna za vse Slovence. Joža Bertoncclj pravi, da se je pošteno trudil v javnosti in pri oblasteh vzbuditi zanimanje, prizadevnost za usodo te lepe staroslavne umetnostne obrti — a vsa njegova pota so bila jalova, vse njegove besede so naletele na gluha ušesa ali pa V na kimanie... In še pravi Joža — zdaj šele vidim njegov razoran obraz, njegove osivele in redke lase in P°ic' majoč žar v njegovih očeh -*"* da je zdaj le še vprašanje časa, kdaj bodo kovaški ognji v Kropi ugasnili ... Vse kaže na to, da je včasih tako vedri, vitalni Jo/* lieitoncelj postal kar P'aV1 pesemist — pač v sniisiu modrosti starega lilo/ua .konlueiia: da je optimist lau-ko le človek, ki ni dobi:o.informiran. Naš mojster Pj presneto dobro ve in viu'» kako je s to rečjo; zato pa i pesimist. ...» (-Nadaljevanje j)r;hodn<.W Črtomir Zoreč Zdravnik svetuje Za in televiziji Nahod je v zmernem podnebnem pasu zelo razširjena nalezljiva bolezen. Povzroča jo droban virus, ki se širi med ljudmi s kašljanjem, kihanjem in izdihanim zrakom. Ne zbolijo vsi, ki so bili v stiku z bolnikom, ampak le tisti, ki so manj odporni — običajno ob prehladu. Virus nahoda često nosimo s seboj v nosu, ne da bi to vedeli, brez nahoda. Tako dobimo nahod ob prehladu, ne da bi bili v stiku z bolnikom. Vremenske razmere močno vplivajo na pogostnost te bolezni: največ jih zboli ob naglih spremembah iz toplega v hladno vre-He, manj ob obratni spremembi in ne le pozimi, temveč tudi poleti. Najprej začutimo ščegetanje v nosu, izteka bistra sluzava tekočina, nosna sluznica zateče in nabrekne, nos je neprehoden. Kihanje je skoraj obvezno znamenje, kašelj pa bolj redek. Temnsratura je le nekoliko zvišana, pa še to ne vselej. Oči por-dijo in pečejo, bolnik se solzi. Okoli tretjega dne se sluzav izcedek spreme-Bi v gnojnega. Ves petek se zavleče na sedem dni. Nahod je nevarna bolezen. Predvsem zaradi komplikacij, ki mu tanko slede: vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin ■H sinusov. V takem primeru temperatura naraste, pojavi se močan glavobol, pri vnetju v ušesu Pa tudi bolečine v vnetem ušesu. te temperatura poraste, morate v posteljo. Ob komplikacijah je treba k travniku. Od zdravil priporočam kapljice v nos ("e da:j kot 5 dni!) in 2 do 3 tablete codacyl aH »minopvrin, ki jih dobite brez recepta v lekarni. Za otroke so običajno dovolj sanio kapljice za nos. Boljša od zdravljenja Je ^ preventiva (zaščita). poskusite z jutranjo telovadbo pri odprtem oknu, rednimi sprehodi, zrače nkn\ stanovanja in delov neKa mesta, posebno pi-*ar" in razredov. Na koncu pa moram potrditi e staro resnico, da se nahod zdravi z zdravili se dem dni, brez zdravil pa en teden. dr. Košir Tone »Proti« 1. Televizija človeka otopi. 2. Zaradi nje izgubljamo stik z družbo. 3. Razbija družinsko življenje. 4. Ubija pogovor. 5. Preprečuje branje. 6. Mrtviči, povzroča pasivnost. 7. Zadržuje nas, da se ne ukvarjamo aktivno s športom. 8. škoduje kinematografom. 9. Škoduje otrokom. »Za« 1. Razširja obzorje. 2. Omogoča stik z vsem svetom. 3. Družina ostaja doma. 4. Dobre oddaje ustvarjajo dobre teme za pogovor. 5. Če že prej niste bili lju- bitelj knjig, vam televizija ne more škoditi, prek televizije pa se naučite mnogo novega. 6. Vzbuja zanimanje za šport. 7. Kinematografi zaradi konkurence predvajajo dobre filme, ki so vedno dobro obiskani. 8. Starši lahko sami odmerjajo otrokom čas sedenja pred televizorjem. 9. Televizija lahko deluje tudi spodbudno. Ste se odločili? Jo boste prodali? Seveda ne, televizijo gleda že šestina ljudi na svetu. Škode pa ne bo velike, če bomo kritično izbirali oddaje in ne bomo gledali od začetka do konca ves spored. Vsekakor nam gledanje zanimivih oddaj nc more škoditi. Poskrbimo tudi za ptice PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Mnoge ptice so za vrt koristne, ker se hranijo z raznimi škodljivimi insekti in drugimi škodljivci. V manjši meri pa seveda tudi uničujejo koristne žuželke, povzročajo škodo na setvah, čeprav je res, da jim teknejo tudi semena plevelov in jim to lahko oprostimo. Večjo škodo res povzroče kosi, škorci in vrabci na češnjah in pop-ju jagodičevja, včasih se lotijo vrabci celo okrasnega srobota, ki mu odščipnejo vse popke. Kosi se odkupijo za zobanje češenj z lepim petjem škorci pa z uničevanjem ogreev na polju. Kljub manjši škodi so ptice na splošno le koristne. Zato poskrbimo, da se bodo v vrtu čim raje zadrževale: zasadimo trnaste in zimzelene rastline. Nudimo jim priložnost, da gnezdijo na drevju, ob hiši in v posebej izdelanih valilnicah, ki jih zavarujemo pred dostopom mačk. Ptice nas poplačajo tudi s prijetnim ščebetanjem in petjem. Pozimi jih privabljamo v vrt s krmljenjem. Ne dajemo pa jim ostankov kruha, ki se napije vlage in zmrzne ter je zato pticam zelo škodljiv. Krmimo jih predvsem s semeni, ki vsebujejo oije; konopljo, sončičnimi semeni, bučnimi, lanenim semenom, mahom, jabolčnimi pečkami, semeni iglavcev in podobno. Lahko jim dajemo tudi tanke rezine nesoljene slanine. Najboljša krma za ptice pa so krmne pogače, ki jih napravimo iz enega dela stopljene maščobe in dveh delov mastnih semen. Ptičja krmilnica naj bo zaprta z vseh strani, tako da ptice priletijo h krmi le med krmilno mizico in robom strehe. Majhna spodnja krmilna deščica privablja plice. Krmilnica naj stoji ob robu grmovja, od koder ptice priletc. S slamo krita ptičja krmilnica je vrtu tudi lep okras. Pridruži se ji lahko majhno napajališče za ptice, kjer se ptice odžejajo in okopljijo. Marta ovarja Anica iz Mengša — Prvič se oglašam in moram povedati, da mi je vaša rubrika Marta odgovarja zelo všeč. Mnogokrat najdem v njej različne novosti, ki jih z veseljem prebiram. — -Ali mi lahko svetujete, prosim, kakšno blago naj kupim za obleko in kako naj jo ukrojim. Rada bi jo imela za novo leto. Stara sem 19 let, visoka 160 cm in tehtam 54 kg. Imam temno kostanjeve lase in zeleno rjave oči. — Za odgovor že vnaprej najlepša hvala. Marta odgovarja — Pri nakupu za obleko izbirajte med I temi blagi: kloke (mehurča-sta tkanina), atlas a>li saten (lesketajoča se prava stran), 1 lame (lesketajoča se prava | stran), krep žoržet (lahka porozna tkanina), rips (rebrasta tkanina), žakard (veliki vzorci) itd. Barve so trenutno moderne tele: črna, bela, rdeča, modra, tirkiz in zelena. Obleka na levi je sešita iz dveh barv. Lahko kombinirate belo in črno barvo, zelo lepa pa bi bila kombinacija črne tkanine in srebrnega lameja. Zraven sodijo srebrni čevlji. Letos jih je v trgovinah dovolj. Obleka na desni pa je iz lahkega ne preveč debelega volnenega blaga, ob spodnjem delu obleke, ob rokavih in ob vratnem izrezu je prešita. V okras je tudi majhen žep z monogramom. V dolgih zimskih večerih se je prijetno igrati. — Peter JovanoviČ \a kmetih ni lahko Nekateri otroci mislijo, kako lepo je življenje na kmetih. Ob koncu šolskega leta se pogovarjajo, kam bo šel kda na počitnice. Veliko jih pripoveduje, da bodo obi.skali strica ali teto, ki ima kmetijo. Samo o tem, kako se bodo vozili s traktorji ali vozovi, premišljujejo. To bi že počenjali, saj ni težko, a kaj bo potem, ko bo treba prijeti za orodje in oditi grabit seno. Takrat bodo stokali in negodovali. Tudi nekateri odrasli ljudje nc poznajo življenja na kmetih. Mislijo, da se da opraviti vse s stroji, a še zmeraj je veliko del, za katere so potrebne samo pridne roke. Mnogo tega ne vidijo, vidijo pa kmeta jeseni, ko dobi denar ,in pravijo: »Joj, kako gre kmetom dobro, kako je na deželi življenje lahko!« Lojze Kozina, 8. razred os. š. Stane Žagar. Kranj Moj hranilnik Na naši šoli imamo skoraj vsi učenci hranilnike. Vanje vlagamo denar, ki smo ga poloti zaslužili z nabiranjem gozdnih sadežev. Tudi mamica in očka mi rada odstopita kakšen kovanec, da ga vržem v hranilnik. Ko bo dovolj poln, ga bom dala izpraznit. Denar mi bodo vpisali v hranilno knjižico. Se bom hranila in vlagala, saj star pregovor pravi: od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača. Milka Burnik, 2. razred os. š. Sovodenj Težko Je biti kuhar Nekega dne je šla mati v Kranj. Pred odhodom mi je naročila, naj skuham kosilo. Obljubil sem ji. da se bom potrudil. Lotil sem se dela. Najprej sem zakuril v ftexlilniku in pristavil juho. Medtem ko se je kuhala, sem skočil v klet po krompir. Ko sem se vrnil, je že močno kipela. Pristopil sem in hotel odmakniti lonec, toda ker sem bil neroden, je VM .kupaj zgrmelo Da tla. Zgrabil me je strah. Neprestano sem premišljeval, kaj bo rokla mati. Pri Sla je domov in me vprašala, ali sem skuhal kosilo, m ji povedal, kaj se je zgodilo in si prislužil dve krepkj zaušnici, »Res je težko biti za kuharja« sem potem ugotovil sam pri. sobL Marjan Likozar, 5. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur IMaša Tina Moja sestra Tina, vedno z glavo kima, če pa nekaj hoče, se na glas razjoče. Kadar se spotakne in na tla zgrmi, si s solzami lička splakne, doma vse vkup drvi. Mnogo rabi spanja, Z dudo v UStih sanja, in medtem ko spi, medvedka v rokah drži. Rok Herleč, 4. razred os.š. Stane Žagar, Kranj Vojia Ne vem, zakaj potrebno je, da mladi rod to glgda, saj zmeraj znova ponavlja se strahota vojne, beda. Komaj otrok zagleda svet, že mati vsa trepete: »Da ne bilo bi voj)ie spet!* to ona mu šepeče. Da ne bilo ljudi bi več, ki ni jim mar otrok, ki ne spusti jim roka meč, ko slišijo pritajen jok. To misli mlada mati si, a njen zaklad prijetno spi. Ne vidi on sveta grozot, on vidi le življenja pot. Suzana Štrukelj, os. š. Simon Jenko, Kranj Ugolovitev Mihec in njegov cče se peljeta na izlet z avtomobilom. Oče, novopečeni šofer, neprestano robanti nad pešci, ki neprevidno prečkajo cesto, in jih zmerja z biki. »Zakaj rečeš vsakemu človeku bik?« ga nazadnje vpraša Mihec. »Zato, ker so nesramni in mi gredo na živce.« Mali nekaj časa premišljuje, potem pa ugotovi: »Torej je tudi naš učitelj bik. Vsak dan bolj mi gre na živce.« Tudi preddvorska šola bo sprejela ponesrečene otroke iz Tomaža pri Ormožu Zgodilo se je oktobra. Vse učence naše šole je pretresla vest, da so se otroci iz Tomaža pri Ormožu na nezavarovanem železniškem prelazu hudo ponesrečili. Iz goste megle je pridrvel vlak in z vso hitrostjo trčil v njihov avtobus. Kruta usoda je terjala pet človeških življenj. Ostale ponesrečence so s hitrim zdravniškim posegom uspeli rešiti. Prav gotovo se bodo vse življenje spominjali izleta, ki je nekatere popeljal v smrt. Na preddvorski šoli je predsednik pionirskega odreda vprašal, kdo bi bil pripravljen sprejeti ponesrečenega učenca ali učenko, že naslednji dan so se prijavili trije pionirji, potem še eden ... število se je naglo večalo. Mnogi učenci so izrazili željo, da bi med velikimi počitnicami radi sprejeli v goste pionirje iz Tomaža pri Ormožu in jim s tem pomagali za nekaj časa pozabiti grozni dogodek. Tako smo tudi mi pokazali tovarištvo do ponesrečenih vrstnikov. Janko Bolka, 7. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Pismo iz Vrtca Dragi urednik! Tokrat se vam prvič oglašamo. Prosimo vas, da pismo ne vržete v koš. Povedati moramo, da še ne hodimo v šolo, ampak obiskujemo starejšo predšolsko skupino v vrtcu. Danes v našem imenu piše tavarišica, drugo leto bomo pa že pisali sami. Radi bi vam zaupali, kako smo proslavili dan republike. Tovarišica nam je povedala, da bomo imeli v vrtcu proslavo, zato smo se ves teden pripravljali. Lepo smo uredih igralnico. Govorili smo o tovarišu Titu, partizanih, otrocih, ki so jim pomagali, o svobodi in domovini. Spoznali smo jugoslovansko zastavo in rdečo peterokrako zvezdo. Prav zato smo se pesmic za nastop hitro naučili. Telovadnica, kjer je bda proslava, je bila lepo urejena. Pred proslavo smo poslušali partizanske pesmi, ki jih je na magnetofon posneia tovanšica Vera. Nastopili smo kot prvi. Nosili smo kape z rdečo zvezdo, zastavice in iesenc pu.ke. Bili smo pravi vojaki. Med pesmimi, ki smo jih zaperl. sta bili za nas najlepši 29. november in Domovina. Nas»Cj>iIi se tudi otroci iz drugih skupin. Skupinica najmlajših se je predstavila s pesmico Naša četica-Za konec so nam tovai.š.ce zaigrale lulkovno igneo o imeku in Metki, ki sla prelisičila sovražnike in ni.nu »jih nCS'a partizanom vrečo hrane. Veseli smo bili tjhkšenga pogum* zato smo jima tudi zaploskali. Vsem cicibanom in tovarišicam bo prva proslava v našem vrtcu ostal še dolgo v spominu, mi pa bomo še n*Pj2 govorili o domovini in o partizan.h, ki so nam s svojo hra rostjo priborili svobodo. Cicibani starejše predšolske skupine iz vrtca Janina, Kranj Če prepozno vstalem Nekega dne sem se zbudil zelo pozno. Pogledal sem uro in videl, da do osmih manjka samo še pet minut. Vt obupan sem se prijel za glavo, kajti vedel sem, da bo1 zamudil pouk. Na pol oblečen sem odhitel v kopalnico. To jutro sfm. j le površno, na hitro uuul zobe in obraz. Potem sem °b'L . srajco in hlače ter stekel v kuhinjo. Kar stoje sem pOSp1"* kos kruha in skodelico mleka. Planil sem po stopnicah in preskakoval po dve sli ^ hkrati. Nekje na sredi se mi je odprla torba in ZVCZkV^J "ga Jf ,drl zleteli na tla, toda tega nisem opazil Pritekel sem in videl, da avtobus že pelje s postaje. K sreči mi uspelo ujeti. V šolo sem prihitel s tako hitrostjo, da bi skoraj P° . tovarišico. Hotel sem se opravičiti, a tovanšica u^'tel,lc^ato že na prvi pogled videla, da sem prepozno vstal. Ko sem 1 \ snel torbo in hotel izvleči zvezke, sem videl, da j'h nl in da sem nekje med potjo vse izgubil. Mitja I.ešnjak, 4. razred os. š. Cvetko Golar, Trata - Na podlagi odloka o podeljevanju nagrad občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15-162/68 in 19-176/69) skupščina občine Kranj razpisuje nagrade občine Kranj za leto 1370 — za skupine občanov, delovne in druge organizacije: za izredne uspehe pri delu, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; — za posamezne občane: za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine. Nagrada občanu znaša 5000 din, nagrada skupini občanov, delovni ali drugi organizaciji pa 10.000 din. Predloge za podelitev nagrade občine Kranj lahko dajejo občani ter delovne in druge organizacije. Predlogi za podelitev nagrad morajo biti predloženi komisiji za podeljevanje nagrad občine Kranj do 30. aprila 1970. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, L avgusta. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za razpise in razglase Združene lesne industrije Tržič razglaša prosto delovno mesto strojnega , ključavničarja Pogoji: ustrezna kvalifikacija, praksa pri vzdrževanju strojev, vojaška obveznost urejena, poskusna doba 2 meseca. Nastop službe po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o OD. Prijave sprejema splošni sektor do 23. 12. 1969. Svet osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru razpisuje delovno mesto UČITELJA za slovenski in nemški jezile za določen delovni čas. Nastop službe takoj. SVETU* NAJPOZNEJE DO 20. DECEMBRA! PETRO PE ljubljanska poslovalnica, razglaša prosta delovna mesta za: ~ m m -m za bencinski servis več prodajalcev v Tržiču več prodajalcev Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini za bencinski servis v Radovljici Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, PE ljubljanska poslovalnica, Ljubljana — Prešernova 42 Razpisna komisija pri SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 515 Kranj razpisu $ e naslednji delovni mesti v ekspozituri Škofja Loko: 1. DELOVNO MESTO višjega referenta v kontroli 2. DELOVNO MESTO referenta v kontroli Za delovno mesto pod 1. je zahtevana visoka šola izobrazba ekonomske smeri, 6 let splošne prakse in 4 leta posebne prakse na kontrolorskih opravilih; za delovne mesto pod 2. je zahtevana višja šolska izobrazba ekonomske smeri, 3 leta splošne prakse in 2 leti posebne prakse na kontrolorskih opravilih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. . Osebni dohodek je določen po pravilniku o osebnih dohodkih v službi družbenega knjigovodstva podružnice 515 Kranj. Stanovanja niso zagotovljena. Lastnoročno napisane ponudbe, kolkovane z 0,50 din je treba poslati na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, Trg revolucije 2, najkasneje do 31. XII. 1969 oziroma do zasedbe delovnih mest. POSREDUJEMO PRODAJO karambol iranih avtomobilov 1. CITROEN! AMI-6, leto izde.'ave 1956, prevoženih 65.000 km. Začetna cena 8660 din 2. \VARTBURG, leto izdelave 1959, pie-voženih 13.000 km Začetna cena 500U din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA, PE KRANJ. Pismene ponudbe sprejemamo do srede, 17/12-1969, do 12. ure z 10 7o kavcijo od začetne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ 67 41 Nesreče tega tedna Pri prehitevanju t Podkorenu je v četrtek, 11. decembra, voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Claudio Vuerich trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil, voznik Janez Zupan iz Podhoma. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 7000 din. V četrtek, 11. decembra, se je cesti pripetila prometna nezgoda bila Janezu Krapšetu iz Preddvora na poledeneli cesti je Krapše zape hiše. Od tu ga je odbilo v levo nasproti vozeči osebni avtomobil, kič iz Naklega. V nesreči je bil in so ga odpeljali v ljuMjanr.ko in njegova sopotnica pa sta bila avtomobilih je za 7000 din. v Tupaličah na poledeneli vozniku osebnega avtomo-Zaradi neprimerne hitrosti ljal v desno in trčil v vogal , pri tem pa je trčil še v ki ga je vozil Roman VIar Janez Krapše hudo ranjen bolnišnico, voznik Markič le laže ranjena, škode na L. M. Tat odnesel cigarete V začetku tega tedna je neznanec vlomil v bife na tribuni hokejskega igrišča na Jesenicah. Vlomilec je odtrgal desko in z roko segel v notranjost. Odnesel je 59 škatlic cigaret ter dve steklenici rama, Škode je za 148 din. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70 letu starosti nenadoma zapustil nas dobri oče, starj oče in brat Urban Hafner posestnik v Žabnici 21 Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 14. decembra 1969, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Zabnici. žalujoči: sin Franc z družino, hčerke Vida, Mara, Minka, Zalka ter Jelka z družinami in sestra Marjana ter drugo sorodstvo Žabnica, Papirnica pri šk. Loki, Suha, Pangerščica, Mojstrana Godešič, dne 12. decembra 1969 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama in stara mama Katarina Rakovec roj. Sparovec Iskreno se zahvaljujemo osebju TBC Golnik, interna Jesenice, dr. Potriču in dr. Pircu za požrtvovalno delo pri njeni hudi bolezni. žalujoči: mož Tomaž, hčerke Tončka in Francka z družinama Duplje, 10. decembra 1969 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega brata, očka in strica Petra Šušteršiča uslužbenca ptt se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, okrasili njegov grob s cvetjem, darovali namesto vencev ter izrazili osebno in pismeno sožaljc. Se posebno se zahvaljujem dr. Bohincu in dr. Pircu za dolgoletno zdravljenje, zdravniškemu osebju bolnišnice Jesenice, posebno primanju dr. Brandstetterju, dr. Vidaliju, enako tudi sestri Anici Debevc in pacientu gospodu Tomšiču Milanu. Posebno zahvalo sekretarju PTT Kranj tov. Malovrhu za vso skrb ob pogrebu, enako tudi tov. Praprotniku za poslovilne besede, poštnim uslužbencem za častno spremstvo, organizaciji ZB in gasilcem terena Primskovo. Kakor tudi častitemu gospodu duhovniku za spremstvo. Vsem sosedom posebno tov. Tuniču, družini Kranjc in strežnici Francki iskrena hvala. Vsem, ki so mi v teh bridkih dneh bili ob strani, mi pomagali, sočustvovati z menoj in ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin, prisrčna hvala. Sestra Mirni, por. Trebeč Zahvala Ob nenadni izgubi nepozabnega moža, brata, strica, zeta in svaka Franca Knlfica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje,darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala osebju inštituta TBC Golnik, posebno Novaku Jožku, upravi in sindikatu tovarne Iskra, njegovim sodelavcem DE vzdrževanje ter sodelavcem ATN, Konfekciji Triglav Inteks, KK Podreča, vaščanom iz Praš, posebno Vrhovniku Miru za nesebično pomoč, tov. Trilar-ju in Lavrišu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za ganljive žalostnike, g. župniku ter vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. še enkrat vsem hvala. žalujoči: žena Mici, brata Janez ;n Janez z družino, sestre Mici in Pavla z družino, družina Lotričeva in drugo sorodstvo Praše, Jama, Podreča 11. decembra 1969 Zahvala Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega dragega in dobrega moža in očka Andreja Gradišarja se najlepše zahvaljujemo vsem svojcem, znancem, sošolcem in poslovnim prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, ki ga je tako ljubil, ter nam osebno in pismeno izrazili sožalje. Toplo se zahvaljujemo pevcem, g. župniku za ganljiv nagovor in tov. BedLni, predstavniku podjetja Peko za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala tudi vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam lajšali bolečine in nesebično pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Jožica z otrokoma Retnje, dne 8. decembra 1969 Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jakoba Primožiča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč v težkih trenutkih, pevcem, ZB in g. župniku za zadnje ■prem*tVO. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Marija, otroci Raj ko, Ciril, Marija, Francka in Zofija z družinami in Mc-Duplje, Slražišce, LJubljana, Žiri, Kanada, dne 9. decembra 1969 Zahvala Ob nenadni in prezgodnji izgubi naše drage mame, sestre, stare mame, tašče in tete Marije Pogačnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in jo spremili na njeni poslednji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kuharju za skrb, vsem sosedom za vsestransko pomoč, častiti duhovščini za opravljene obrede in pevcem za zadnje slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci in drugi sorodniki (Moče, 5. decembra 1969 Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. uri ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23.. in ob 19.30. SOBOTA 13. DECEMBER 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za ni/jo stopnjo — 9.35 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje goste j — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lisztove klavirske sklad-be — 12.30 Kmetijski nasveti j 12.40 Z ansambli domačih ; napevov — 13.30 Priporočajo . vam — 14.05 Glasbena prav- j ljica — 14.25 Lahka glasba za ' razvedrilo — 15.30 Glasbeni j »tem /zo — 15.40 Poje ba-ritonist Albert Lance — 16.00 i Vsak dan za vas — 17.05 Gre-mo v kino — 17.35 S triom j Jezikovni pogovori — 18.00 i Pianista Silva Štingla — 17.45 Aktualnosti doma in po sve tu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Minute z ansamblom Dorka škoborneta — 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Zabavna radijska igra — 20.47 Iz arhiva orkestra Mantova-ai — 21.15 Glasba nc pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo ta plesom v novi teden Drugi program 14.15 Vedri zvoki z majhnimi ansambli — 14.20 S.pevci 14.40 Virtuozi na akorde-onu — 15.00 Jaz/, na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mo zaik ~ 17 35 Naš podlistek — 1?--"0 Valčki in polke z uli taori orkestri — la.10 Orgle v ritmu — 1820 Za ljubitelje b<-'at glasbe — 18.35 Z orke-Miom Franck Pourcel — 19.00 — pct minut humorja — 19-05 p.uad.i zabavne glasbe Z~ 20.05 Ljudje med seboj — *M5 Toscanini in dunajski *£lček — 20.30 Okno v svet ~~ 21.H Operni koncert -22.30 V svetu variacijske Umetnosti — 00.05 Iz sloveli sk*-' poezije. NEDELJA 14. DECEMBER 6-00 D„bn) jutro — 7.30 Za Kn«tijtke proizvajalce — a za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.5U Pogovor s poslušalci 12.00 Na današnji dan — 13.30 — Nedeljsko športno popoldne — 15.3U Humoreska tega tedna — 15.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 16.00 Iz arhiva lahke 'glasbe — 16.30 Po domače — 16.55 Pet minut za EP — 17.05 Nedeljski operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.50 — Kla- j vir in godala — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22. 15. Plesna glasba — 22.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.05 — Li-terarni nokturno— 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 igramo, kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Začnimo s plesom — 14.GU Lepe melodije — 14.20 Melodije Latinske Amerike — 14.35 Z orkestrom Murton Gould — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16 35 Melodije iz glasbenih revij — 17.00 Ples ob petih — 18.C0 lz operet in musicalov — 18 30 Italijanske popevke — 19 00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.50. Orgle v ritmu — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Salz-burški festival 1969 — 23.00 Iz repertoarja orkestra koncertnega konservatorijskega združenja v Parizu — 00.05 Iz slovenske poezije An, ' ^ proii 804 Radijska .g, 15. DECEMBER 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet in Pcjmi-ca za najmlajše — 9.45 Zvoki iz operet — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Concer-to grossu v A-duru — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba z orkestrom Carmen Dragon — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje oktet Gallus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma .n po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.15 Za ljubitelje jazza — — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije iz studia radia Zagreb — 23.40 Z orkestrom Jackic Gleason Drugi program IT ii ■ Radij .k.i ion za srednjo stopnjo — 14.25 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe i — 15.00 Popevke se vrstijo — i 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Z zborom in orkestrom Henry Mancini — 18.00 S popevkami po Evropi — 18.35 Za ljubitelje beat glasbe — 18.45 Klavir v ritmu — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Revija zabavnih melodij — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Brahmsovi samospevi — 20.30 Svet in mi — 20.45 Italijanski capriccio — 21 15 Literarni večer — 21.55 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije 16. DECEMBER 8.04 Operna matineja — 9.05 j Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Ati-ja Sossa — 9.45 Slovenske narodne poje kvintet Niko Štri-tof — 1J.I5 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udejstvova-nje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Trije prizori iz opere Cavalieria rusticana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert simfoničnega crkestra RTV Ljubljana — 18 00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.21 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.15 Liteiarni nokturno — 23.15 .S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Za ples igrata orkestra Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Vrtiljak s popevkami — 15.00 Jazz na drugem programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orke-| stri — 18.00 Popevke današnjih dni — 18.35 Lepi zvoki 19.00 Novost na knjižni polici — 1905 Melodije po pošti — 20C5 V korak s časom — 20.15 Naši operni pevci — 21.15 Slovenska zborovska pesem — 22.15 Salzburš-ki festival 1969 — 23.25 Harmonija vesolja — simfonija — 00.05 fz slovenske poezije dih — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z orkestri — 23.40 Lahko noč z godali Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Začnimo z majhnim ansambli — 15.00 Melodije iz filmov — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Revijski orkester Johnnv Douglas — 18.00 Pope\ke se vrstijo — 18.35 Plesna giasba — 19.00 šoferjem na pot — 19.10 Od popevke do pop vke — 20.05 Na mednarodnih križpotjih — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.45 Slovenske narodne v zborovski izvedbi — 21.15 Diverti-mento v D-duru — 21.40 Živa anali — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA 17. DECEMBER 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 I/ glasbenih šol — 9.45 S pevcema Jožico Svete in F'anccm Korenom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Trije odlomki iz opere Ekvinokcij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13 30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za od- 18 DZCEMEER 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 10.15 Pn vas doma — 11.00 Turistični napitki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12 10 Iz galerije glasbenih portretov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in travnike — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem i/, mladih grl — 14 25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Lirika za otroke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21. Večer s slovensko pesnico Ado Škerl — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz vrst naše povojne skladateljske generacije — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Zabavna glasba iz jugoslovanskih studiov Drugi program 14.05 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov — 15.00 Veliki valčki in uverture — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sestanek ob juke-bo.\u — 17.35 Igrajo majhni ansambli zabavne glasbe — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z orkestrom Pete Rugolo — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.30 Pričeva- nja o glasbi — 21.15 Za ljubitelje in poznavalce glasbene romantike — 23.00 Iz opusa Johanna Sebastiana Bacha — 00.05 Iz slovenske poezije 19. DECEMBER 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 9.45 Makedonske narodne — 1015 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Lahka koncertna glasba — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši ix>slušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.35 Glasbeni intermezzo —■ 15.40 Klarinetist Miha Gan,;ek koncertira s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — fTM Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sedem narodnih — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz do-raačm logov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz-club Drugi program 14.05 Radijska šoia za nižjo stopnjo — 14.35 Popevke na sprehodu — 15.00 Lepe melodije — 15.35 Glasbeni variere — 16.48 Popoldne ob sprejemnikih — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Popevke, ki jih radi poslušate — 18.35 Ž orkestroma — 19.00 Odmevi / g-> ra — 19.20 Igramo za dobro razpoloženje — 20.05 Radijska igra — 21.15 Sedem godalnih kvartetov — 22.00 Festival v Bergenu 1969 — 23.30 — Tretja simfonija — 00.05 Iz slovenske poezije TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z najlonskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podolit, tehnolit. Izdelujemo in montirano sobne in okenske zavese vseh vrst Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. Televizija L. SOBOT* 13. DECEMBER 9.35 T V v šali (RTV Zagreb) — 14.00 Hokej — Partizan : Medveščak, 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 13.15 Veliki potepuh — mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.25 Obdobje svetovne vojne, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Festival JLA — I. del (RTV Beograd) — 21.45 Rezervirano za smeh, 22.00 Novi rod -serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.05 Finale festivala JLA (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 KroniJca (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd) — 18.15 Mladinska igra (RTV Zagreb) 19.15 Karavana (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA ; 14. DECEMBER 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Po domače Z ansamblom Lojzeta Slaka (RTV Ljubil j ana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Propagandna oddaja, 10.50 Otroška matineja, 11.35 TV kažipot . . . Športno popoldne, 18.25 Tretji glas - ameriški film, 19.45 Cikeak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Humoreska (RTV Beograd) — 21.20 Vidcofon (RTV Zagreb) 21.35 Športni pregled (JRT) — 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — DrugI spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ^PONEDELJEK 15. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Anglc^ina (RTV / kgreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Fran coščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 liktak, 18.00 Po Slovc-niji, 18.25 Reševanje iz ru-ievJn (RTV Ljubljana) — 18.50 Dokumentarno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 Ne samo zaradi tisočerih jezer, 19.45 Cikeak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Užaljeni ljudje — TV drama . . Koncert za oboo in orkester . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1730 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mali svet, 18.20 Znanost, 18.50 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV M** TOREK 16. DECEMBER 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.40 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 16.50 Risanka, 17.00 Od zore do mraka, 17.30 Prenos športnega dogodka (RTV Ljubljana) — 19.30 Risanka (RTV Beograd) 19.50 Cikeak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Deset tisoč sonc - madžarski film, 22.25 Veliki mojstri, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 17. DECEMBRA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Trapollo HH 33, 18.30 Pisani trak, 18.45 Clovek-se-rijsk: film, 19.15 Oblak v hlačah (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Za vse otroke sveta, 22.05 Thula-oddaja iz cikla Človek s kamero, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1725 Poročila, 17JO Kronika, 17.45 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Velika pustolovščina, 19.00 Zakonsika posvetovalmi-ca (RTV Beograd) — 19.15 Niso samo rože rdeče (RTV Ljubljana) — 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK. 18. DECEMBRA 9.35 TV v šoli, 10JO Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.50 Angleščina (RTV Zagreb) 16.10 Osnove splošne izooraz-be (RTV Beograd) — 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Po Sloveniji (RTV Ljubljana,) — 18.40 Reportaža o Titogradu (RTV Beograd) — 19 10 Glasba Vatroslava Lisinske-ga (RTV Zagreb) —19.45 Cikeak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Buddcnbrookovi-nadaljevanje, 21.10 Razgovor s Primožem Kozakom, 21.55 Shonandoah - serijski film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 1725 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Veseli tobogan (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodna glasba (RTV Zagreb) — 18.40 Reportaža RTV Beograd) — 19.05 Glasbena oddaja, 19.45 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 13. decembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 15. uri, amer. barv. film GRAND PRIX ob 17. uri, sovj. barv. film LABODJE JEZERO ob 20. uri, premiera amer. barv. CS filrna STARI GANGSTER ob 22. uri 14. decembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 14. in 19. uri, amer. barv. film GRAND PRIX ob 16. uri, premiera amer barv. VV filma UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 21. uri 15. decembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri 16. decembra amer. barv. film CENA MAŠČEVANJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIĆ 13 decembra amer. barv. film NEPRESEGUrVI ob 16. uri, amer. barv. CS liilm DOLINA LUTK ob 18. in 20. uri 14. decembra amer. barv. film NEPRESEGLJIVI ob 14. in 18. uri, amer. barv. CS film DOLINA LUTK ob 16. in 20. uri 15 decembra amer. barv film NEPRESEGLJIVI ob PETEK, 19. DECEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 ; Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Nove dogodivščine Huckleberv-ja Firma- serijski film (RTV Ljubljana) — 18.15 Narodna I in zabavna glasba (RTV Sko-I pje) — 19.00 V središču pozornosti, 19.50 Cikeak, 20.00 j TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Dežeianka - italijanski film . . . Srečanje v studiu 14 . . . Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.25 Poročila, ; 17J0 Kronika (RTV Zagreb) i — 17.45 Oddaja za otroke, j 18.15 Glasbena oddaja (RTV i Skopje) — 19.00 Panorama, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — j 21.00 Spored italijanske TV Bled 13. decembra amer. barv. film TAJNA VOJNA HARY FRIGA ob 17. in 20. uri 14. decembra zah. nemški barv. film PIRATI MISISSI-PIJA ob 10., 15., 18. in 20. uri 15. decembra franc. barv. film TETKA ŽITA ob 17. in 20. uri 16. decembra franc. barv. film TETKA ŽITA ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 13. decembra amer. barv. VV film POLJUBI DEKLETA, PA UBIJ ob 18. in 20. uri 14. decembra amer. barv. VV film POLJUBI DEKLETA, PA UBIJ ob 15., 17. in 20. uri 15. decembra franc.-italij. barv. CS film DVOBOJ PO SVETU ob 18. uri 16. decembra franc.-i talij, barv. CS film DVOBOJ PO SVETU ob 20. uri Prodam 16. in 20. uri, amer. barv. CS film DOLINA LUTK ob 18. uri 16. decembra amer. barv. CS film LORD JIM ob 17. in 19.30. Cerklje KRVAVEC 13. decembra amer. barv. CS film LORD JIM ob 19. uri 14. decembra amer. barv. CS film LORD JIM ob 16. in 19. uri Tržič 13 decembra švedsko-dan-ski film JAZ, UUBIMEC ob 17.30. in 19.30. 14. decembra švedsko-dan-ski film JAZ, LJUBIMEC ob 15., 17. in 19. uri Kamnik DOM 13. decembra amer.-franc. barv. CS film GORI PARIZ ob 16. in 19. uri 14. decembra amer.-franc. barv. CS film GORI PARIZ ob 16. in 19. uri 15. decembra amer. barv. V V film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 17.30 in 19.30. 16. decembra amer. barv. V V film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 17.30 in 19.30. Jesenice RADIO 13.-14. decembra amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC 15. decembra amer. barv. CS film VODIC ZA POROČENE MOŠKE 16. decembra švedski film JAZ, ŽENSKA Jesenice PLAVŽ 13. -14. decembra švedski film JAZ, ŽENSKA 15.—16. decembra amer. barv. CS film HLADNOKRVNI KAZNJENEC Žirovnica 14. decembra italij.-jug. barv film VOHUNKA brez IMENA Dovje Mojstrana 13. decembra italij .-jug. barv film VOHUNKA brez IMENA 14. decembra franc. barv. CS lilm ANGELIKA IN SULTAN Kranjska gora 13. decembra amer. barv. CS film KOMEDIJANTI 14. decembra italij.-franc. barv. CS film OKOVI GRO ZE * Javornik Delavski dom 13. decembra franc barv. fiflim ANGELIKA IN SULTAN ob 19. uri 14. decembra nemški barv. CS film VELIKA KACA ob 17. uri, špan. barv. CS film NJENA ZADNJA PESEM ob 19. uri Radovljica 13. decembra franc. barv film CUSTER IZ ZAHODA ob 17. uri, zah. nemški barv. lilm NAVIHANE« IZ PRVI KLOPI ob 20. uri 14. decembra italij.-jug. barv. film VOHUNKA BREZ IMENA ob 14. urli zali neOO Ud barv. film navihanec IZ PRVE KLOPI ob 16 uri, amer. barv. CS film CABA SKO ob 18. uri, frane barv. -- —— , . lilm NAVIHANEC IZ PRVE , ko, Sp. Semea 17, M^lvOU5703 ob 20. uri Prodam PRAŠIČA za zakol- Vopovlje 7. Cerklje 5686 Prodam težko KRAVO s četrtim teletom in 200 kg težkega PRAŠIČA. Zalog 17, Cerklje 5687 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšata 6, Cerklje 5688 Prodam 8 tednov brejo SVINJO. Šenturska gora 15, Cerklje 5689 Prodam KRAVO, dobro mlekarico in dva prašiča do 60 kg težka. Cerklje 49 5690 Prodam PEC gorenje i« in dva nova ženska °LASčA. Jenko. Bled, Cesta svobode 2 5691 Prodam PRAŠIČKE. Na sovče št. 3. Komenda 5692 Predam PRAslCA za zakol. Babni vrt 6, Golnik 5693 Poceni prodam SPALNICO. Poizve se Kranj, Cankarjeva 12 5694 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 22, Cer-klie 5695 Prodam PANCERJE št. 38 in komplet SMUČI z okovjem. Zupane Ivan, Kranj. Smledniška 90 5696 Prodam TELEVIZIJO gru«-ddg za 800 din. USMERNIK o in 12 V, motor DKVV 175 cem za 2000 din, USNJL^1 PLAŠČ za večjo postavo >" GRAMOFON za 300 din. Zg puže 2, Begunje 5° Prodam PEC na oliv |l niks, 7500 kal. Kranj. Ton*1" čeva 8a 50« Prodanu kombiniran 01" ŠKI VOZIČEK, AVTO KADIO blaupunki in SMl^N^ NOSILCE ZA SMUČI Jj avto. Kokrški breg L Prodani PRAŠIČA za Tu palice 25, Preddvor s/t^ Prodam 180 kg tez.kegj* PRAŠIČA. Trstenik 25, ggj Prockun PRAŠIČA za z* kol. Smid, Hlebce 26, Lescjg Prodam PSA, nemškega boi tria t redovnikom, Kaj rega 3 mesece. Jurman Prodam PSIČKA ovčarja, dobrega čuvarja. Naslov v oglasnem oddelku 5704 Prodam smučarske ČEVLJE št. 37 in 41. Kranj, Ljubljanska 27 5705 Prodam PRAŠIČKA za zakol. Voglje 98, Šenčur 5706 Prodam PANCERJE št. 30, 43 in dvoje klasičnih VEZI. Urbane Janez, Kranj, Nazor-jeva 4 5707 Prodam transistorski MAGNETOFON phiiips. Markun Janko, Kokrica 26a, Kranj 5708 Prodam PRAŠIČA za zakol. Nasovče 11, Komenda 5709 Prodam PRAŠIČE za zakol. Jfcpalice 23, Preddvor 5710 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Sp. Duplje 85 5711 Prodam domače žganje SADJEVEC in ZIMSKA JABOLKA. Naslov v oglasnem oddelku 5712 Prodam opremljen, dobro ohranjen KOŠEK in kupim POSTELJICO. Ziblar, Staneta Rozmana 2, Kranj 5713 Prodam HARMONIKO scandalli, 80 basov. Filej, Mo-Sa Pijade 11, Kranj 5714 Prodam 14-colski GUMI VOZ in 16-colske »DROMELJ-«E«. Srednje Bitnje 10, Žab-&*a 5715 Prodam GOZDO PARCELO J* cesti Podbrezje — Zvirče. •Naslov v oglasnem oddelku 5716 Prodam 7 tednov Stare PRAšlcKE in PRAŠIČA za zakol. Velesovo 25, Cerklje 5717 . Prodam KRAVO s t.-letom jn težkega PRAŠIČA za za-*o!. Sirahinj 69, Naklo 5713 Prodam ZAZ1DLJ IVO PAR-LF.I.o v Krizah. Naslov v °*'?.snem oddelku 5719 ^Ugodno prodam rjav KR-fNLN LAŠČ (avstralska ov-J**>, Iz vljudnosti pri krznaru, v Kranju 5720 Prodam KRAVO, ki bo čez g mesec tretjič teletila. OTfS ob Savi 7, Kranj 5721 p •.•'•'"> PRAŠIČ A. Djlh.r. * i 5724 Po ,Ci:::'-1 6 tednov stare jk^-ke. Uhovče 39, Cer-p,. . 5725 'Odam i ■ . , , pr \ si<" \ ^ /ako!. Ceiiclje 51 5726 C..'^'11 dva PRAŠIČA '''1 J 50 5727 , r<>dani dva PRAŠIČA, tež- cLfi? 20 k*- SP- Brnik 46, p*'e 5728 Prodana Prašičke. La- bovč 61, Cerklj« 5729 •afSiSa 20°, kg težk<*a D-SJCA. Cerklje 101 5730 Kj^amJ« kg težkega BI-• Brnik 4, Cerklje 5731 <„. 1,1 PRAŠIČA. Zalo« p. .' ;,»e 5732 klj DOBILO. Zalog 32, Cer. 5733 Prodam SLAMOREZNI-CO dahler z verigo in puhal-nikom. Košir Viktor, Podkoren 90/a 5734 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Sp. Brnik 23, Cerklje 5735 Prodam POLPANCERJE št. 4445. Langerholc Stane, Zg. Bitnje 59, Žabnica 5736 Prodam mlado KRAVO s teletom. Predoslje 1, Kranj 5737 Prodam 6 let starega KONJA. Orehovije 4, Kranj 5738 Prodam KRAVO po izbiri. Zaplotnik, Letence 3, Golnik 5739 Prodam 130 kg težkega PRAŠIČA. Prebačevo 41, Kranj 5740 Prodam suhe JESENOVE PLOHE, debeline 7 do 8 cm, in 14 let starega KONJA. Peternelj Jože. MuraVe 7, p. Poljane nad Škof jo Loko 5741 Prodam dve TELIČKI, težke 150 kg. Zapoge 11, p. Vodice 5742 Prodam SMUČI jet, 200 cm, in VEZI tirolia. Ogris Andrej, Kranj, Trojarjeva 9 (Kalvarija) 5743 Prodam mlado KRAVO, sedem mesecev brejo, ROČNO SLAMOREZNTCO, TRAKTOR deuz 14 KM, original KOSILNICO in DVO-BRAZDNT PLUG. Lahovče 19, Cerklje 5744 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Bela 4, Preddvor 5774 Predam več PRAŠIČEV za zakol. Starman Andrej, Suha 31, pri Škof j i Loki 5775 Prodam rabljeni ŠIVALNI STPvOJ giizner. Bavec Marija, Cesta kokrškega odreda 28, Kranj 5776 i vas 11, p. Selca nad Skorjo i Loko R/53 j Kupim zazidljivo PARCE-j LO v okolici Kranja. Plačam i lahko v devizah. Informaci-I je vsak dan od 15. do 16. ure na telefon 23-904 Kranj 5754 Motorna vozila i Prodam MOTOR prima • 150. Šifrer, Gradnikova 2, i Kranj 5672 I Kupim nov ali rabljen OPEL KADET KARAVAN, j Koci Tine, Tomažičeva 71, I Kranj 5674 Prodam RENAULT 4 L, letnik 65. Zadružna 9, Kranj _ 5/55 GARAŽO vzamem v najem. Darinka Udir, Kokrške,-ga odreda 5, Kranj 5756 Prodam DKW F-102. Aha-čič, škofja Loka, Partizanska 22 5757 Nujno poceni prodam FIAT 600 po generalni. Posavec 13, Podnart 5758 Kupim dobro ohranjen avto ZASTAVA 750 do 25.000 km. Murko Ignac, Šenčur 89 5759 Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 600 D. Poizve se pri Rozmanu, mehanik, Kranj. Ljubljanska 5 5763 Ugodno prodam odlično ohranjen VW 1200. Jan Frenk, Gorenjska 54, Lesce 5760 Kunim MEŠALEC za be'o-.niran'e. Malež, Poženik 16, Cei kije 5745 Kupim dobro ohranjen TRAKTOR slevr, 18 KM. šii;k, češnjevek 3, Cerklje 5746 Kunim- rabljen OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Pin-tar Janko, Dražgoše 7, p. Železniki 5747 Kupim MIZARSKI SKO-BELJNIK (ponk). Sirahinj 24, Naklo 5748 Kupim suhe češnieve DESKE in oreh vse? dimenzij, jiirman Rajko, Sp. Senica 17, Medvode 5749 Kupim dva BIKCA, težka do 250 kg. Bcrnik Janko, Delnice 17, p. Poljane nad škofjo Loko 5750 Kupim POROLIT 8 in 5 cm. Naslov v oglasnem od- oddeHcn 5751 Kupim rabi ji n kiomiran si 1.1)11 SJIK na 2 in pol do 3 plošče. Naslov v oglasnem oddelku 5752 Kupim dobro oTurmj;.r.o ročno GNOJNICNO ČRPAL KO. Beaedto Franc, Dclcnja ČISTILKO sprejmemo za 4 ure dnevno v popoldanskem času. Žitopromet Sen-ta, skladišče Kranj, ' Tavčarjeva 31 5767 Iščem posojilo v zinesku 10.000 din. Vrnem v enem letu z 20 % obrestmi. Gašpa-rič Marija, Cesta JLA 6, Kranj 5682 Iščem POSOJILO v znesku 6000 din. Vrnem v roku 10 mesecev z 20 'o obrestmi. Ponudbe oddati pod »garancija« 5768 AVTO-MOTO DRUŠTVO PODNART obvešča, da je pri-četek tečaja za voznike A, B, C kategorije v nedeljo, 14. 12. 1969, ob 8. uri v domu AMD 5683 Zaposlitve MIZARJA za pohištvena dela, sposobnega za vodstvo delavnice, sprejmem z januarjem. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddati pod »mizar«. 5765 Mamice, pozor! VAROVAT grem dva otroka k dobri družini. Ostalo po dogovoru. Ponudbe oddali pod »ljub:le-' ljica otrok« 5765 TRGOVSKO PODJETJE MURKA LESCE POTREBUJE SKLADIŠČE za cement in gradbeni material v Kranju ali okolici Mirna zakonca nujno iščeta V Kranju SOBO in KUHI MO ali GARSONJERO za dobo dveh let. Plačata dobro. Stojanovič, Zlato poije 1, Kranj 5679 I \OSOBNO STANOVANJE ali SOBO iščem za sa, pa tudi od občinske jaiilske rveee Kranj. -an GLAS * 30. STR A NT SOBOTA — 13. decembra 1969 nekaj avl ? Vsak ima masla na Poslovodja poslovalnice Železnica na Jesenicah kaznovan s tri in pol leta strogega zapora Občinsko sodišče na Jesenicah je pred kratkim obravnavalo kazensko zadevo zoper Petra Breganta, 1931, stanujo-čega v Kranju, poslovodjo poslovalnice Železnina na Jesenicah, poslovne enote Univer-sal Jesenice. Obtožnica je Breganta bremenila, da si je 1967. leta na Jesenicah protipravno prilastil denar in druge premične stvari, ki so mu bile zaupane pn delu v tej delovni organizaciji. Iz 18 strani dolge obtožnice je razvidno, da je Bregant izvršil kaznivo dejanje poneverbe, kaznivo dejanje zlorabe uradnih pravic iz koristoljubja in kaznivo dejanje nevestnega gospodarskega poslovanja, s čimer je povzročil gospodarski organizaciji za okrog 7 milijonv S din škode. Obtoženi Bregant je kršil odločitve organov samoupravljanja in očitno nevestno ravnal v poslovanju. V Železnini se je delalo po domače. Sodišče je ugotovilo, da so sami zviševali ali zniževali cene posameznim predmetom. O tem je Bregant na sodišču izjavil: »Ni res, da bi jaz sam zviševal cene. Drži, da je iz dokumentov razvidno, da so cene nekaterih artiklov višje, kot bi morale biti, vendar so to delali prodajalci, jaz ne ...« Obtoženec je skušal krivdo razdeliti s prodajalci v trgovini. To se vidi iz vprašanja sodnika, zakaj med preiskavo nobena priča ni vedela povedati, da si je prisvojil šte- dilnik Na to vprašanje je Bregant odgovoril: »Na vprašanje, zakaj niso hotele vedeti, povem, da zato, ker ima vsak nekaj masla na glavi, morda še več kot jaz .. .« Na vprašnjc, kje so milijoni, je odgovoril: »Lahko rečem, da pri vsaki inventuri prikrivajo primanjkljaje, ker vsak poslovodja ščiti sebe, tako sem tudi jaz ščitil sebe ..« Razmerje v Železnini je točno opredelil javni tožilec: »Bregant je s svojim neurejenim poslovanjem glede poslovne dokumentacije ustvaril tako situacijo, da je lahko nastala premoženjska škoda, ne da bi bilo mogoče ugotoviti, kdo si prisvaja blago in denar.« Bregant je na račun Uni-versala (matičnega podjetja) kupoval po drugih poslovalnicah razno blago, ki pa nikoli ni prispelo v skladišče, pač pa k Bregantovi ženi, ki ima privatno obrt. Bregant se je zagovarjal, da je ženo le kreditiral. Občinsko sodišče na Jesenicah je Breganta spoznalo za krivega in ga obsodilo na tri in pol leta strogega zapora. Obravnava je trajala dva dni. Sodišče je poleg kazni obtožencu izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica s tem, da se mu pet let po prestani kazni prepove opravljati poklic s samostojno dejavnostjo ali kakšno drugo službo, s katerim je povezano razpolaganje z družbenim premoženjem. J. Vldic Za deset milijonov S din šminke in umetnih trepalnic Gorenjski cariniki so spet ujeli tihotapca velikega kova. j Eleganten mercedes je bil I prav nalašč preurejen za tiho- i tapstvo. Cariniki na meji so najprej odkrili 2009 svedrov, šele po temeljitem pregledu i pa so v posebnih predalih avtomobila (v vratih, pod podom) dobili šminke, ra/.nih pudrov in umetnih trepalnic iz pravih las v skupni vrednosti okrog deset milijonov din. Blago so cariniki odvzeli, zaplenili avto in potnike kaznovali z visoko denarno kaznijo. Enajst žena Enajst žena iz Vojvodine se je ondan pripeljalo Iz Avstri- J je na Jesenice. Bile so to sta- iv j se žene, ki so se po obisku v tujini vračale domov. Carinikom se je zdelo, da so ženske malo preveč široke , in okrogle, pa so jih preiska- 1 II. In kaj je bilo posredi? Vse žene so pod perilom nosile j lepe barVMt« rute, primerne za narodno nošo. Enajst žena je nosilo več sto skritih rut, ki pa so jih cariniki zaplenili. Ce bi vsaka svoje rute pokazala in prijavila, ne bi bilo velike carine, pravijo cariniki. Tako pa so žene neznanje oziroma nepoznavanje predpisov plačata s kaznilo. J. V. V četrtek se je na Bledu začel tridnevni seminar rdečega križa Slovenije za sekretarje občinskih organizacij. Na sminargu bo tekla beseda predvsem o aktualnih nalogah organizacije RK, obravnavali pa bodo še organizacijsko finančne zadeve, zdravstveno in socialno vzgojo, dejavnost mladih članov RK ter založniško in propagandno dejavnost. — Foto: F. Perdan Prva pomoč fe vedno dobrodošla Komisija za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti Zalog pri Cerkljah in pa krajevna organizacija rdečega križa sta večkrat imeli na programu tudi skrb za nuđenje prve pomoči. Celotno območje krajevne skupnosti, ki obsega vasi Lahovče, Vopov-ljc, Zalog, Glinje in Cerkljansko Dobravo, nima telefona. Zato zlasti za nujne primere ne morejo poklicati zdravnika ali rešilni avtomobil. Odločili so se za nakup sanitetnih torbic za prvo pomoč. Za vsako vas so kupili po eno, za Zalog pa še centralno sanitetno omarico. Tako ima sedaj vsaka vas najpotrebnejše za nuđenje prve pomoči. Vsi, ki razpolagajo s temi sanitetnimi torbicami, so končali tečaje prve pomoči. 92-letnik z Brezi j Jože Jesenko z B režij nam piše, da bo na Brezjah čez nekaj dni Tomaž Jurgele — Gričkov oče praznoval 92. rojstni dan. Piše, da je Gričkov oče še vedno zelo zgovoren in da ve marsikaj zanimivega o starih časih. Zato nas vabi, da bi ga obiskali. Tovariš Jesenko, najlepša hvala za obvestilo in povabilo. Gričkovega očeta bomo zagotovo obiskali in tudi zapisali nekatere zanimivosti o starih časih. Zlata jubileja Danes (sobota) ob 10. uri dopoldne bosta v poročni dvorani v Kranju slovesno potrdila 50-letno zakonsko zvezo Marija in Jože Zupan z Gorcnjesavske ceste v Kranju. Jutri ob 11. uri pa bosta na sedežu skupščine občine Škofja Loka drugič stopila pred matičarja zlatoporočenca Janez in Marija Langerholc iz Binklja pri Skofji Loki. Cerklje — Krajevna organizacija rdečega križa v Cerkljah, ki po svoji dejavnosti sodi med najaktivneiše v kranjski občini, je v sodelovanju z občinskim odborom RK Kranj organizirala zdravstveno prosvetni tečaj. Predavanja so ob četrtkih zvečer, na njih pa predavajo znani zdiavstveni delavci. — an •antimka gora — Te dni bodo za prebivalce Senturskc gore začeli na žagi v Apncm rezati les. Krajevna skupnost Scnturska gora je namreč dobila od občine Kranj dovoljenje, za žaganje lesa za domačo uporabo za dva meseca t letu, to je decembra in januarja. Tako prebivalcem Stcfanje gore nc bo treba voziti hlodovine na žago v dolino in nato razvoziti les nazaj po strmi in dolgi hribovski cesti, razen tega pa bo razrez v Apncm tudi nekoliko cenejši. -an Urediti planinske postojanke V planinskem društvu bohinjska Srednja vas se te: dn pripravljajo na redni *° ■ občni zbor Društvo ima planinske postojanke: na lem polju, Uskovnici in P. Bogatinom. Letos j:h je ° skalo prok 14 tisoč Plan'nCst.. in turistov, od tega prek demsto tujcev. Največji °r' so zabeležili v postojank' Uskovnici, ki jc tudi naj"«',g opremljena in urejena. v . jc namreč električna ra» . , i java in vodovod. Oprema o ^ roma ureditev drugih postojank pa ie precej ša. Zato si v društvu P ' devajo, da bi ju fc*bo*»H* Pi pa bi potrebovali pre« 1 p d 1 i Jona novih dinarjev, sodnik društva Matija sevajo, uj m m * ~. /,to :>itiv> vodo in re?širili-■>a bi potrebovali prek 'Pl.ctj. Cve- SCUI1IK. Ullinio •----* ,-, ..... tek upa, da se bodo djrftvj ni načrti U"*esnliCVaJLt«fva bodo dobili potrebna *re » in kredite. ROBOTA —13. decembra 1969 GLAS * 31. STRAN Pogovor tedna Branko Klemen-cic: Čim manj krat s proge Smučarska sezona je pred vrati. Ze v sredo se je v znanem francoskem smučarskem mestu Val dTseru začelo prvo letošnje tekmovanje alpincev — »Kriterij prvega snega.« Zato smo za naš današnji pogovor tedna zibrali obetajočega, komaj 20-letnega smučarja Branka Klemončiča, člana tržiškega Partizana. • Kdaj ste prvič stopili na smuča? »Smučati sem začel s četrtim letom, leto dni kasneje Pa sem že občutil, kako težak je ta šport — zlomil sem si namreč levo nogo. Toda nesreča mi ni vzela volje in naslednjo sezono sem se spet pojavil na belih strminah. Z enajstimi leti sem nastopil na prvem tekmovanju, načrtno pa sem začel trenirati šele kasneje kot mladinec, in sicer pod vodstvom trenerja Janka Krmelja.« • Vaši dosedanji uspehi? »Leta 1963 sem med mlajšimi mladinci osvojil naslov republiškega prvaka v veleslalomu, naslednje leto pa tretje mesto v slalomu na državnem prvenstvu. Na mladinskem državnem prvenstvu, ki je bil na Črnem vrhu nad Jesenicami, sem leta 1965 v smuku nesrečno Padel in spet so mi morali nadati mavec. Letos marca, na državnem prvenstvu članov v Kranjski gori, sem dosegel svoj največji uspeh — 10. mesto v veleslalomu,« • Kaj pričakujete od letošnje sezone? »Težko je karkoli napovedati. Želim si samo to, da hi dobro štartal na vseh letošnjih dirkah in da mi ne bi bilo treba prevečkrat v sneg.« Prepričan sem, da se bo Branko, ki je že odslužil vojaški rok, dobro odrezal in da ga bomo kmalu videli v naši alpski državni reprezentanci. D. Hiuner Skupščina za športno dvorano JESENICE — Na zadnji e.U občinske skupščine so JObomiki kljub dokajšnjim denarnim potrebam v gospodarstvu namenili 10.000 di arjev odboru za izgradnjo »Porine dvorane pod Mežak-JO- V trenutnem položaju se Vtvji znesek zares niso odločiti. Upanje pa lo naslednja leta, ko bo skupščina tudi za te namene več denarja. Odločitev skupščine pa je vseeno dokaz, da odbornikom razvoj in možnosti športa niso postranska stvar in da bo preti vsem njihov šport, hokej, z novo dvorano dosegel še večji vzpon. Obenem pa jc simboličen prispevek skupščine spodbuda ostalim organizacijam in dnjštvom v občini, ki bodo gotovo sledila odločitvi skupščine! - jk Strelci za dan JLA Strelci iz vseh strelskih J!1'11*1" kranjske občine 2**° danes m jutri z veli-tekmovanjem poča-■"'] dan republike, hkrati * "um pa še dan JLA. Tek-""valna komisija občinske ., elske zvez* Pričakuje. U!» bo udeležb« leto« pre- segla lansko, ko jc v strelskem domu v Iskri nastopilo kar 105 tekmovalcev. Pričetek tekmovanja v streljanju z zračno puško bo v soboto ob 15. uri, nadaljevalo pa se bo v nedeljo ob 8. uri. B. M.ilovrh Program razvoja športnega parka Stanka Mlakarja v Kranju Občinska zveza za telesno kulturo Kranj je pred dnevi sklicala sestanek, kjer naj bi se športni delavci Kranja pogovorili o programu razvoja športnega parka Stanka Mlakarja v Kranju. Znano je, da je kranjski stadion eden najlepših v Jugoslaviji, kljub temu pa kranjski športniki niso z njim povsem zadovoljni. Predstavniki košarkaškega kluba so dejali, da je sedanje igrišče za košarko slabo in neravno. Tudi razsvetljava ne ustreza povsem predpisom košarkaške zveze Slovenije. Tenisači Triglava so izrazili željo, da bi povečali število igrišč še za pet, ker imajo v svojih vrstah veliko število članstva, pa tudi kvaliteta iz leta v leto raste, posebno v pionirski konkurenci. V prihodnje naj bi zgradili eno od teh igrišč tako, da bi imelo tudi ustrezne tribune za gledalce. Veliko je bilo tudi govora o igrišču za hokejiste Triglava. Inž. Stanko Rebolj in inž. Danilo Oblak sta v okviru parka predvidela tudi prostor za hokejsko igrišče, vendar doslej do uresničitve še ni prišlo in so tako hokejisti še vedno brez lastnega življenjskega prostora. Predstavniki ostalih klubov so mnogo razpravljali tudi o drugih objektih. Plavalci in vaterpolisti so pove- Tudi košarkarji za dan JLA V organizaciji tekstilnega centra in ob sodelovanju devetih ekip je bil v Kranju košarkaški turnir v počastitev dneva republike in dneva JLA. V finalnem srečanju je ekipa JLA premagala jeseniško gimnazijo. Rezultati: 1. skupina — Pš Iskra : TTS 40:32, JLA : ŽIC 20:0, PŠ Iskra : JLA 18:26, TTS : ŽIC 44:28, PŠ Iskra : ŽIC 37:18, JLA : TTŠ 45:32; II. skupina — TŠ Iskra : Gimnazija (Šentvid) 25:31, Gimnazija (Kranj) : Gimnazija (Jesenice) 29:40, Gimnazija (šk.Loka) : TŠ Iskra 34:30, Gimnazija (Šentvid) : Gimnazija (Kranj) 39:32, Gimnazija (Jesenice) : Gimnazija (Škofja Loka) 41:22, TS Iskra : Gimnazija (Kranj) 0:20, Gimnazija (Šentvid) : Gimnazija (Šk.Loka) 20:0, Tš Iskra : Gimnazija (Jesenice) 27:29, Gimnazija (Kranj) : Gimnazija (šk. Loka) 20:0, Gimnazija (Šentvid) : Gimnazija (Jesenice) 29:33. Polfinale: gimnazija (Jesenice) : PS Iskra 53:43, JLA : gimnazij S Šentvid 36:26; t male: JLA : Gimnazija (Jesenice) 49:28. P. Didič dali, da sedanji letni bazen ne ustreza predpisom za igranje prvoligaških tekem v vaterpolu, ker je bazen širok 18 metrov, predpisi pa zahtevajo širino 20 metrov. Tudi strelci že več let iščejo svoje mesto »pod soncem«. Želja športnih delavcev v Kranju pa je tudi, da bi v bližnji prihodnosti v Kranju zgradili športno dvorano. Tu bi našli svoj prostor namiznoteniški igralci, judoisti, atleti, košarkarji, rokomelaši in ostali športniki Kranja, ki so vezani na vadbo v zaprtih prostorih. Potrebe in želje kranjskih športnikov so torej znane. S športnim parkom Stanka Mlakarja upravlja Zavod za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov, ki pa ne dobi od občinske skupščine denarja za investicijsko vzdrževanje. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali dati prioriteto modernizaciji obstoječih objektov ali pa začeti z izgradnjo novih, katerih Kranj nima. V tem si niso bili enotni udeleženci sestanka. Menimo, da imajo eni kot drugi svoj prav. P. Didič Pionirska atletska liga V decembru pričetek novega tekmovanja Komisija za atletiko pri občinski zvezi za telesno kulturo v Kranju je v lanskem šolskem letu prvič uvedla zanimivo tekmovanje osnovnošolskih ekip v pionirski atletski ligi. Dobri rezultati in veliko zanimanje sodelujočih šol je vodstvo lige prepričalo, da so tovrstna tekmovanja prijetna in koristna. Pionirske ekipe osnovnih šol občine Kranj bodo zato že v tem mesecu pričele z rednimi dvoboji. Tekmovanje bo trajalo pred- vidoma do začetka aprila prihodnjega leta. Lansko leto (sezona 1968/69) sta pokala osvojili osnovni šoli Lucijan Seljak (pionirji) ter Simon Jenko (pionirke). Tudi .'etos so vse lani nastopajoče šole potrdile udeležbo in bo tako tokratno prvenstvo še bolj zanimivo, saj marsikje že pripravljajo ekipe. Po prvi sezoni smo zabeležili tudi uvodne rekorde tekmovanja, ki bodo letos tudi osnovni za primerjanje kvalitete posameznikov in ekip. pionirji: 20 m 3,0 Potočnik Milan (Šenčur) višina 155 Nučič Slavko (L. Seljak) Kristane Vido (Šenčur) Nosan Tone (S. Žagar) daljina z mesta 266 Krajnovič Milan (S. Jenko) met medicinke 16,90 Roos Marjan (S. Žagar) plezanje po vrvi 3,2 Nadižar Rado (L. Seljak) pionirke: 20 m 3,4 Hribar Darinka (S. Jenko) Jocif Jana (L. Seljak) Svetel j Marija (Šenčur) Kurnik Anica (Šenčur) Oman Draga (L. Seljak) višina 135 Klemene Nada (S. Jenko) daljina z mesta 236 Klemene Nada (S. Jenko) met medicinke 12,48 Papler Metka (S. Jenko) plezanje po vrvi 43 Hafner Marija (L. Seljak) V prvem kolu (na sporedu bo do konca decembra na pivo imenovanih šolah) se bodo srečale naslednje ekipe: Oš L .Seljak : Oš S. Žagar, Oš Šenčur : Oš Preddvor, Oš Cerklje : Oš S.Jenko. M. Kuralt V Dupljah podelitev pokalov najboljšemu gorenjskemu športniku in ekipi V soboto, 20. decembra ob 18. url bo v Dupljah prireditev, na kateri bomo podelili pokal najboljšemu gorenjskemu športniku za leto 1969 Petru štefančiču in najboljši gorenjski ekipi I1K Jesenice. Prireditev bo združena tudi z zabavnim pro- gramom, na katerem bodo sodelovali instrumentalni ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Pra-protna, humorist Marjan Roblek, najboljši gorenjski športniki in znani slo venski športni novinarji. Več o prireditvi bomo še pisali. J. J. Takšna slika, kot je tale, posneta v kranjski lekarni, Je najbrž povsod po Sloveniji in še marsikje drugje. Razsaja gripa! Letošnja sicer ni tako huda, kot zatrjujejo zdravniki, ki napišejo na dan na stotine receptov. Komur pa ni do neskončnega čakanja v prenapoljnenih ambulantah, pa kupi zdravila kar brez recepta. V teh dneh so v lekarnah prodali največ tablet proti vročini, proti bolečinam, sirupov proti kašlju ter raznih čajev. To so vsa zdravila za gripo, poleg prebolevanja v postelji, če — ra-umljivo — nismo dobili gripe s komplikacijami. — Foto: F. Perdan Novoletne smrečice kmalu na trgu Na železniški postaji v Naklem smo opazili precejšnjo količino novoletnih jelk, ki jih bo Gozdno gospodarstvo iz Kranja poslalo trgovskim podjetjem v sosednje republike, ki imajo organizirano tovrstno prodajo. V Sloveniji pa za prodajo novoletnih smrečic pri trgovskih podjet-sih ni zanimanja. Gozdno gospodarstvo iz Kranja se je vseeno odločilo, da samo organizira prodajo novoletnih jelk na kranjski tržnici. Zc prihodnji tedon bodo na voljo kup cem. Cena bo simbolična, od 3 do 7 dinarjev ona, ker podjetje i prodajo smrečic ne namerava zaslužiti, žoli pa preprečiti, da občani ne bi sami sekali novoletnih jelk po gozdovih, ker s tem povzročijo več škode kot koristi. Novoletnih smrečic letos ne bodo izvažali. Zato pa jih bodo na domačem trgu prodali približno 45.000. Jk Gripa na Gorenjskem Gripozna obolenja, ki so se na Gorenjskem začela širiti pred koncem novembra, še ne ponehu-jejo. V tem obdobju, to je od 25. novembra pa do 10. decembra, ko so začeli beležiti vsa obolenja te vrste, so jih na epidemiološkem oddelku zavoda za zdravstveno varstvo Kranj našteli okrog 6500. Verjetno pa jc bilo obolenj nekoliko več, saj vsi oboleli niso iskali zdravniške pomoči. Veliko ljudi je namreč zaradi lažje oblike letošnjega gripoznega obolenja ostalo doma v posteljah obveznih tri do štiri dni ter se zdravilo z zdravili brez recepta. Nekaj je bilo tudi hujših komplikacij pri teh obolenjih, vendar po izjavah zdravnikov ne več kot prejšnja leta. Letošnja epidemija, če jo tako imenujemo, je bila v primerjavi z lansko milejša. Manjše število obolenj je vsekakor treba pripisati letošnjemu cepljenju prebivalstva janu- arja in februarja. Cepljeni prebivalci so oboleli le za lažjo obliko gripe ali pa sploh niso. Obolevajo predvsem prebivalci od 20. leta naprej. Med bolniki je najmanj otrok, vsaj v radovljiški občini, kjer so v začetku letošnjega leta cepili šolske otroke. Več obolenj pa je med predšolskimi otroki. Medtem ko so v zgornjem koncu Gorenjske že zabeležili občuten padec števila gripoznih obolenj, pa na področju kranjskega zdravstvenega doma gripa še razsaja. Vsak dan išče zdravniško pomoč okoli 300 do 400 ljudi, precej ljudi pa sami kupujejo zdravila v lekarni. Gripa se torej ponekod že umika, drugje — kot v Kranju — pa je obolevnost še vedno velika. Cepljenja, za katerega so se nekateri zelo zanimali, sedaj med epidemijo, ne bo. Pa tudi cepiva z mrtvo vakcino, ki ne povzroča sopojavov, za sedaj še ni na razpolago. L. M. Občni zbori strokovnih sindikatov v Radov jsci Minuli teden sta bila v Radovljici občna zbora odbora sindikata delavcev družbenih služb in industrije ter rudarstva. Udeležba na obeh občnih zborih je bila dobra. Preseneča pa, da se občnega zbora družbenih služb iz največje sindikalne organizacije v družbeni dejavnosti — Bolnišnice Begunje ni udeležil nihče od 16 delegatov. Prav tako ni prišel na občni zbor noben delegat iz poslovne enote Zdravstvenega doma Jesenice. Na tem občnem zboru so med drugim ugotovili, da so socialne razlike delavcev v družbenih službah ponekod precejšnje in da so marsikje že dosegle kritično točko. Zato so menili, da bi moral biti sindikat pri obravnavanju teh vpiasanj v prihodnje kritič-nejši in smelejši pri uvcliav ljanju sprejetih stališč. V radovljiški občini je v sindikatu družbenih služb 600 članov. Na občnem zboru odbora sindikata delavcev industrij* in rudarstva, ki ima v radovljiški občini okrog 5000 ela-nov, pa so se odločno zav/.eh za uresničitev družbenega dogovora o najnižjih oscbmn dohodkih zaposlenih v radovljiški občini. Ponovno so P°; udarili, da osebni dohodjjj sapa leni!- i Radovljici ne hi smeli biti nižji od 600 dinarjev. Trenutno se v občini pripravljajo na občni zbor odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, v katerem )c v radovljiški občini okrog tisoč članov. Predvidevajo tudi, da bo občni zbor občinskega sindikalnega sveta Radovljica sredi januarja Pr hodnjc leto. ^. *" I . r II n I Blagovnica »Fu/inar« Jesenice <>KOViNOTEHNAcei,e IMPORT Velika reklamna prodaja pralnih strojev in hladilnikov »GORENJE« na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. 12. 69. ŠTEDILNIKI # PECI # HLADILNIKI « GOSPODINJSKI PRIBOR IN OPREMA f) NOVOLETNI OKRASKI Ne pozabite najbolj vas bo presenetila BLAGOVNICA FUŽINAH >•••••<