C.C. Postale. - Esce ognl mtrcoledi e sabato. ¦ 30 settembre 1925 Posanrtna itevUkg 25 slotink. Ixhala: vsako sredo popoldne in soboto zlutraj. Stane za celo leto IS L, • polleta S L. < četrtleta 4 L. Za Inozemstvo celo leto 35 L. Na naroäla brez do- poslane naročnlne se ne monmo ozirati. Odgova'ni urednik: Poldt Kemperlc. mfamffl št. 78 V Gorki, v sredo 30. septembra 1925. uto vm. Selrankirona pisma tt ne spri'lrmalo. Oglasi se računajo po (logo vvru in se plačalo v n» prel, List izdala kun sorcil >GOKI$Kli STRAZtU Tlsk Zadružne tiskarne v Ooricl. Kiva I'iazzut (a it. 18. Uprava in uredništvo: uUca Maineli štev, S (prcj Scuoleh — Kakšna bodi prava sola? Zopet se odpirajo solska vrata, zopei bo dan za dnem na tisoče nm ših otrok hitelo vsrkavat v šolsko sobo večjo ali manjšo modrost, zo- pet stopa pred nas z vso svojo Up> kost jo vprašanje, ki nam je zadalo v povojnih letih toliko bridkih ur: šolsko vprašanje. Kakšne so dolžnosti zavednih slovenskih staršev danes ne bomo povdarjali. Storili smo to že tolikoi krat, da se nam zdi odveč. Kakšne so nevarnosti, ki nam jih prinaša sedanja sola, tudi ne bomo ponavs Ijali. O upih, da se razmere v do: glednem času zboljšajo, tudi ne bo: mo govorili, ker bi sami sebe slepa: rili. Spregovoriti pa hočemo par besed o vprašanju, kakšna bodi So« la, ki naj vzgoji nežno in čisto otro: čjo dušo, tu najčudovitejši cvet, ki ga ima človeška družba. Nemški pisntelj dr. Morocutti, o čegar knjigi: »Evropa in narodne man j šine« piše o tej zadevi takole: »Kaj moru posiati iz mladine manjšinskega narodu, če so njeni učitelji zato nujeti in plačani, du iz: podkopujejo vero te mladine v hist: no ljudstvo? Ce se vera očetov in materinska ljubezen v šoli ne spo: štuje, se mora zmaličiti otrok v hi: njivca in duševno pokveko. Ali je vzgoja ali je politikv, če se na manjšinskih šolah o kulturi in zgodovini manjsinskega naroda go: vori napačno in omalovažujoče? Ali ni krivično, če se mladina manjšin: skega naroda sili k oboževanju dr: žavnega naroda, pouk v zgodovini in domoznanslvu lastnega naroda se pa otežuje? Zato je zahteva manjšinskih nas rodov po lastnih šolah in lastnih učiteljih, ki razumevajo družinske razmere, vero očetov in domače po> trebe otrok, človeško pravična. Saj se s tem zeli samo naravno sodeh: i vanje doma s šolo, kar je predpogoj prave in globoke vzgoje.« Veliki, svetovnoznani indijski pesnik in mislec Rabindramath Ta> gore pa piše o vzgoji, ki jo goje se: danje evropske sole in je zlasti uso: depolno za narodne manjšine s/ei/e- deče: »Duh zapadnc. civilizacije. ki via- da svet, vceplia celokvpnemu naro: du z vsemi mogočimi sredstvi so: vraštvo in samoljuhje. Zgodovinc> se prednaša delomei ali doceh nc- resnično, o drugih. nnrodih se ustva-- rjajo potvorjene prcdsiave in se vzbujajo nasproti njim neprija/nu Cusiva, dogodki, katere naj bi radi človeške družbe čimprej po7a\ Hi, se popisujejo v spomenicah, mnogo: krat celo v napačnih oblikah ter se tako stalno težko ogrožajo sosedje in tuja ljudstvc Na ia način postaju samopašnost veliki beg i\s\7i Ijiid- stev zemlje.< Resede obeh znanih moz so glo* boko resnivne. Edino sola, ki spora: zumno in v ozki zvezi z druzino vzgaja otroka v plemenitega in ne: sebičnegn človeka, je prava 'n ?(i»\i- va. Edina taka sola mora roditi znn- čajne, sebi in svojemu ljudstvu z\>e; ste ljudi. Edino taka sola bo poma: Hal a ozdraviti razruvano, samopxv ' no človeštvo. Kaj se godi po svetu? 2e zadnjič smo si ogledali delo« vanje tajnih sil, predvsem frama* sonskih lož, proti fašizmu in nje* govi samooblasti nad državo. Če> prav na zunaj bleščega in sijajna stavba fašizma, ne stoji na trdnih temeljih, dokler dvigajo njegovi zakleti sovražniki glave in ostrijo meče. Zadnje case se je poleg že ome* njenih dogodkov izvršila še ena velika sprememba v političnem živ* ljenju. Ustavni nasprotniki faši* /ma so sklenili, da bodo spremenili svoj bojni načrt. Med tem pa tudi komunisti prav vztrajno in na skritem spodkopujejo fašistovsko stavbo. Niti iz Moskve. V drugi polovici septembra je v vsem fašistovskem tisku močno za» vršalo. »Rudeči strah« je strašil v uvodnih člankih, v dopisih, v pole* mikah, povsod je lc bilo govora o komunistih. Kolovodje komunizma da so pravi razdirači in škodljivci Italije, ker morajo biti pokorni mo* žem v izvr.šilnem odboru komuni« stične internacionale tarn gori v Ljeninovi prestolnici, v Moskvi. Od tarn so baje napeljanc skrivne struge kodcr prihaja denar za si« rjenje komunizma v Italiji. Iz bolj* ševiške Rusije prihaja jo mendu s ponarejenimi bradami odposlanci Oičcrina, Zinovjevn Rvkova in drugih bolj.šcviških veliknnov sejat revolucionarnc naukc mod italijan sko ljudstvo. Zato je trcb-.i stroj>o paziti na vse komuniste, posebej še na komunistične poslance. Resna nevarnost. Star slovenski rek pravi, da ni nikdar vrag tako črn, kot ga slika* jo. To bo držalo tudi zdaj. Vendar se fašizem opravičeno boii svojega zakletega sovražnika komunizma. Pa saj tudi ni nič čudnega. Malo prej predno je Mussolini nastopil bi žc skoraj imeli komunisti v Ita* liji vse v svojih rokah. Fašistovske naskakovalne čete so tcdai iztrgalc komunistom severno Italijo, sredi« see vse italijanske industrije, iz rok. Od takrat komunizem ne stoji križemrok, zlasti ne italiianski, ki je vsaj tako vročekrven kot fasi* zem. Skrivnostni ponočni sestanki, lepaki in brošure^ komunistični »apostoli«, vse to prcplavlja tudi naše kraje. Prav prcd kratkim je krožilo po vsej državi na tisoec okrožnic, ki so pozivljalc na borbo proti vladajočim slojem. Fašisti so takoj zaeeli z lovom na komuniste. Prav posebno jih bodeio trije, ki tvorijo baje nekak generalni .stab komunizma v Italiji. To so po» slanci Srebrnie iz Solkana. ki je stražar ob sevcrni rneji države in zat.. tem nevarnejši, ker spaja s komunizmom »slovansko mržnjo do Italijanov«; drugi je mladi po» slancc Piselli, ki sc pojavi zdaj v tej vasi, potem spet v kaki tovarni, vzburktt delavstvo in se nagloma spet skrivaj umakne: trctii pa je izobraženi Gramsci. Ti so baje 'llavni stebri revolucijonarnega gi' hnnja. Imeli so bajc vclik skriven posvet nekje v Palermu na SicilijJ in sklenili boj nu /ivljcnje in smrt nroti fašizmu. Takim splošnim ugibanjam ne moremo sicer docela pritrditi. Vendar je že danes vsem iasno, da prepleta vso državo komunistična mreža. Resna nevarnost za sedanje oblastnike je skrita tudi v podtal* nem rovarjenju komunistov. Kje je rešitev? Ali morda v preganjanju in za^ piranju voditeljev? Kdo bo rešil Italijo pred komunistično revoluci* jo? Bo«li pomagala slavnoznana Farinaccijeva nepopustljivost? Pri« tisk rodi še hujši odpor. To naeelo je bilo vodilno že starim Rimlja= nom. Poglejmo le na naše domače kra* je. Se ne pripeti morda, da se skoti komunizem kje v kaki gorski vasi* ci, kjer še sploh pojma nimajo o Marxu in njegovih naukih. Če išee* mo vzroka temu »maihnemu« ko= munizmu, ga bomo našli le v ljud* ski nezadovoljnosti. To ie ono kar peha v komunizem italijansko de= lavstvo. Ne sindikati, pa naj bodo že fašistovski ali v zvezi s tvorni= čarji, ne bodo zaprli vrat komuni« stičnim agitatorjem; praviena, po- štena in duhu časa odgovarjajoča socialna zakonodaja bo edina rešila delovne množice komunizma. To je sicer že znan recept, a vedno in vedno ga je treba predpisovati. Da* nes pa moramo reči, da se množice oklcpajo komunizma, ker iih slepi sijaj njegovih naukov, ki obljub? ljajo rešitev tlačenih. »Kot bajko bomo brali...« Tako nekako je zapisal nadtajnik Farinacci v nekem snoparskem gla« silu, ko se je razširila vest, da se stranke na Aventinu kregajo. Vsi listi, kar jih je zbranih pod faši* stovsko zastavo, so se že veselili, eeš, zdaj nimamo nobenega na« sprotnika več pred seboj, fašistov« skega pohoda ne bo več ustavila nobena sila. Aventinska opozicija pa odgo^ varja, da bo ustavna borba vedno v spominu vseh, ki bodo brali zgo« dovino političnih bojev pod faši* stovsko vlado. Spremembe med opozicijo. Po znanem umoru poslanca Ja? koba Matteottija so vse stranke, ki niso prisegle na fašistovska na« eela, zapustile zbornico in se v znak ogorčenja in ugovora niso več ude* leževale parlamentarnega dela. To pa naj bi bil več kot gol protest. Opozicija je namreč upala, da se bo Mussolini zbal osamlicnosti v zbornici in spremcnil svoie nasto; panje. Toda ta želja se ni uresni? čila. Fašizem je postajal od dne do dne jačji. Komunistična skupina je prva poslala svoje poslance nazaj v zbornieo. Ostale stranke so pa še naprej vztrajale pri svoiih sklepih. da ne gredo v zbornico, kier via« dajo fašisti. Slednji se pa niso zbali nasprotnikov, ki so križemrok pro« testirali, temvee so si osvaiali po? stojanko za postojanko. Več kot enoletna odsotnost opo= zicionalnih poslancev iz zbornice ni rodik pravega uspeha. Zato je /e bilo prieakovati, da se bodo mo« rale zmeniti takozvane aventinske stranke za drug načrt. To prašanje je postalo godno, ko so skrajni so* cialisti (maximalisti), ki imajo dnevnik »Avanti« za svoje (»lasilo. v glavnem sklenili 18. t. m.. da se bodo vrnili v zbornico. Kako naj se to izvrši. o tem bo pa sklepal strankin zbor, ki se bo sestal v za= tetku prihodnjega meseca. Svoj ko» rak opravičujejo maximalisti s tem. da razlagajo potrebo. naj vsaka iz= med opozicionalnih strank nastopa samostojno na podlatji svojih nače! in svoje preteklosti. V drugi vrsti pa, da je zdaj treba iti v zbornico, kjer mislijo fašisti vzakoniti svoje naerte glede senata in občinskih uprav. Z dosedanjim naeinom. pr.i- vijo, ne more opozicija nie več doseei. Take razloge navajajo približ« no tudi drugi poslanci. ki so za vr= nitev v zbornico. Odločitev bo pa padla začetkom oktobra. ko bo vsaka izmed opozicionalnih strank na svojih zborovanjih o tem raz= pravljala. Kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje. Kakor vse kaže bo opozicija vsa ali vsaj deloma zopet zasedla po= slanske klopi. Nasprotno časopisje se zdaj smeje na ves glas in pravi. da je vsa borba opoziciie tako ne« slavno končana. V resnici pa h- gleda cela reč malce drugače. Pro* tifašistovske stranke bodo morda le menjale svoj dosedanji način bo« ja, ne f>a vrgle puške v koruzo. Zdaj se že berejo elanki in pozivi uglednih politikov, ki pozivljajo. naj se vse protifašistovske stranke strnejo v zbornici v cno vrsto. Če se bo to posreeilo, bo imel Musso- lini naenkrat proti sebi kakih 200 poslancev. In to bo za vladno stran« ko prav gotovo večja nevarnost kot 400 poslancev v sedan jih razmerah izven zbornice. Zato ne more še danes fašizem raeunati, da je z opoziciio boj že izvojevan. Fašizem bo moral v še zelo žilavem boju s svojimi odkri« timi in skritimi sovražniki doka« zati ali je pozvan. da vodi državo in narod. DNEVNE VESTI. Oblastva, ganite se! (Jesta Grgar«Zabrdo«Ravne«Bate je v takem stanju, da j.1 te bilo pri sv. Ivanu pristaniščc za ladje, je prišlo tja mnogo trt/ovcev s pomor« ske strani s katerimi jc ljudstvo iz Primorja in kranjske tržilo za svo« je izdelkc. CJlavni sejem o prazniku sv. Ivana jc traial šcst dni. Tedaj so pripeljali tja mnogo iiijih vin, žita, konj, prediva in platna. Kakor je sedaj Trst^tako je bil tcdaj sv. Ivan važno trgovsko središče za na« še dežele. Posebno znamenit spomi« nek, ki je menda v zvezi s tem slo« večim samostanom, pa je »štivanski ali čedadski evangelij«. To je prepis evangelija sv. Marka na pergamen ali tanko kožico, ki ga je izvršil nek neznanec v petem ali šestem stoletju. V srednjem veku so pa mi* slili, da je to lastnoročni rokopis sv. Marka in so ga zelo visoko ce« nili. Nek patriarh je dal vezati ves evangelij, ki je obsegal sedem knji* žic, v zlate platnice. Sedaj je ohra* njenih le še pet knjižic. Tri se naha« jajo v Čedadu, dve pa v Pragi. Za nas Slovence je ta evangelij zato velike va/nosti, ker je na njegovem robu napisanih veliko število oseb« nih slovanskih imen. To so itnena rorn.irjev, ki so prišli v samostan (po vscj priliki jc misliti na sv. Ivan pri Devinu) na bo/jo pot, kaj daro* vali za eerkev in zato smeli svoja imena napisati na rob svete knjige. Videti je, da jih je navadno zapisa* val kak duhovnik. Po pisavi soditir so bila skoraj vsa imena zapisana v devetem in desetem stoletju (850 do 950). Med njimi nahajamo mnofo zgodovinskih oseb, tako bolgarske» ga kralja Borisa, ki se je leta 861. dal krstiti in se podpisal s svojim novim krstnim imenom Mihael, mo* ravskega kneza Svetopolka in nje* gove žene Svetožizne. Iz onih kra* jev Panonijc, kjer je gospodoval vojvoda Hraslav, so se podpisali: Želczna, njegova žena Hesla in nji* hov sin Stregomil. Mnogo lepih sta* roslovenskih imen, ki so pozneje popolnoma izginila, imamo še ohra« njenih na teh listih. Tu so moška imena: Budislav, Grešič, Dražič, Zlebor, Nosimir, L'nislav, Trebibor, Trudopolk, Sebidrag, iiorižit, Pre* dislav, MiromisI, Žitomir, Motak, Vitoloj, Žilec, Radoslav; še izrazi« tejša so ženska imena: Ljuta, Sobe* slava, Slavenka, Stranka, Mala, Ze« mdraga, Mojslavka, Miroslava in druga. Ni«li to živa priča, kdo ie živel že pred tisoč leti na naši grudi? »QORISKA STRA2A« Stran 3. zastopstvo za »pesek« v oči. Ce bi naših ljudi ne bilo pri prireditvi, bi bila dvorana gotoyo še veliko bolj prazna kakor je bila. Da se je tudi žvižgalo na povelje gotove pozvane osebe, je ravnotako neresnica ka* kor vse druge trditve in namigava* nja. Resncoljub. » • * »katoliško slovensko izobraže* valno društvo« v Solkanu se naj* srčnejše zahvaljuje bratskemu »Bi* ljenskemu pevskemu zboru« za so* delovanje, prosvetnemu društvu iz Bilj za posodo kulis, M. Bratužu za režisiranje, cenj. občinstvu za tako obilen obisk, g. pevovodju Prencisu za poučevanje petja, igralcem in igralkam za njih požrtvovalnost, Prosvetni zvezi — naši matici — za vsestransko pomoč, in vsem ostalim ki so na kakoršem koli način sode« lovali. Bog živi! Odbor. Iz Medane. Preteklo sredo 23. t. m. smo imeli v naši vasi praznik, ki ga ni nihče pričakoval. Blagoslovili smo namreč novo občinsko zastavo, ki smo jo kupili s prostovoljnimi prispevki občanov, namesto stare ki je bila v noči od 20. do 21. ukradena iz ob* činskega doma. Ob tej priliki se je zbralo v Medani vse polno črnih srajc iz Krmina, Gradišča in sploh Furlanije, da pritisnejo slavnosti pe* cat čim večje slovesnosti. Prišel je tudi g. podprefekt iz Gradišča in g. de Francisci milični konzul. D'Ots tone, naš znani prijatelj, tudi ni smel manjkati. Po slovesni maši, ka* teri niso prisostvovale erne srajce, ampak samo občani in šolski otroci, ki so morali nositi vsak svojo malo italijansko trobojnico, se je pred občinsko hišo izvršil obred blago* slovljenja. Nato so se vrstili slav* nostni govori. Govoril je naš preč. g. kurat, nato g. župan in g. tajnik. Za temi je prišla vrsta na g. de Franciscisja, ki je govoril jako po* mirjevalno. Nič ni bilo slišati tistih groženj, ki so bile pred letom v na« vadi. G. D'Ottone pa niti govoril ni, kar je bilo jako pametno. Po slovesnosti so se vaščani mir* no razšli in praznika je bilo konec. Mi smo veseli, da se je stvar tako končala. Gospodu pa, ki je govoril pravi* mo, da podpihovalce itd. naj bi le pri miru pustil, kajti niso spadali sem, ee sploh obstojajo. Mi smo do* bri državljani, kar smo tudi poka* zali, nismo pa fa.šisti in tudi ne mo* remo biti. Dornberg. Ko prides v našo občino, boš vis del lepe, po vojni obnovljene hiše. Tu imaš našo šolo, ki pa /alibog kmalu ne bo vee sola, ampak razna* rodovalnica. Zraven se dviga lep občinski dom. Greš malo naprej in bereš na vclikem poslopju »Yinar* ska in gospodarska zadruga«. Vse to bo napravilo nate lep vtis. Pa boš vprašal: Katera cesta pelje do cer* kye? In pokazali ti bodo ozko, stis* njeno pot, katero sprcmljajo ob straneh mlaku/e vode. Scveda se boš začudil in rekel: »kaj takega v Dornbcrgu vendar ni mogoee, dasi pravijo Lahi »Montespino«. Saj vu dim krog in krog lepe vinskc griče, na katerih dozori tako izborna kap* Ijica. Pa se ti dobi modrijan in mu pravi »monte spino«. Dornberžani ali res ne daste nič več na svojo in občine cast? Kje ste gospodje ob« činski predstojniki? Pred par tedni ste gledali, kako bi se pot razširila in zboljšala. Ali ste kaj ukrenili? Zganite se in pokažite, da ste zmož* ni voditi našo občino. * Kmalu bo prišel naš najveselejši, a najtežji čas dela. In odmevala bo po naših vinorodnih gričih tako nam vsem priljubljcna slovenska na* rodna nesem. Žalibog, da nc po vseh. Tarn, kjer je lansko lcto go« spodarila toča bo majhen pridelck. Vendar je nad polovica vinogradov, ki nam bodo dali tudi letos dohcr in lep pridelek. Sedaj si želimo sa* mo lepega vremena, da bi grozdje dobro dozorelo in nam dalo rujne« ga vinca. Lansko smo pač že razpro* dali in popili. Zato kdor hoče piti Dornberžana, naj si ga zgodaj pre* skrbi. Mladenič. Vel. Zablje. V nedeljo dne 20. t. m. smo praz« novali pri nas izredno slovesnost: blagoslovljenje novega kipa Brez* madežne. Dasi je bila slovesnost prav malo razglašena, se je zbralo tega dne v Žabljah obilo ljudstva iz soscdnih vasi. Točno ob 2. pop. je pričela slo* vesnost. Okrog 40 belopblečenih deklic najnežnejše starosti, okinča* nih s svilnatimi trakovi v glavicah, in cvetjem, je liki angeljčkom ot* vorilo sprevod; za njimi je pa z vzornim vedenjem, v prekrasni de* viški opravi stopalo 6 mladenk, ne* soč na okusno ozaljšanem stojalu kip Brezmadežne. Ko se je ta divni sprevod prikazal pred množico zbranega ljudstva, je zalesketala mnogim solza ganotja ob pogledu na to krasno sliko nedolžnosti. Kip se je prenesel v cerkev, ki je bila že polna zbranega ljudstva; mnogi so morali ostati zunaj. Veličasten je bil pogled na množico zbranega ljudstva, nad katerim se je v okus* no ozaljšanem obodu dvigal lepi kip, kakor živa podoba Brezmadež« ne. Koj na to je bil blagoslov in po* tem je blagoslovil domači gospod župnik kip, na kar je v navduševal* nem govoru osvetlil uteho človeške» ga hrepenenja in nemira v ljubezni do Marije. Sprevod se je nato razvrstil po vasi. Vrli Žabeljci so ozaljšali poti, po katerih se je sprevod pomikal, domači pevski zbor je ubrano pope* val Marijine pesmi, dokler ni bil kip postavljen na novo, Iepo pri« pravljeno mesto. Po primerni dekla* maeiji so zapeli še par izbranih Ma« rijinih pesmic in s tem je bila ta prekrasna slovesnost pri kraju. Ča* stitati in pohvaliti moramo vse, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je tako Iepo in slovesno zvrsi* lo to redko slavje. A. Jesenica. Pred dobrimi tremi tedni se je po* javila v naši vasi krvava griža, ki pa ni imela prav hudega značaja. Obo* lelo je par družin. Te dni pa, ko je že skoro ponehala, je zadala hud udaree družini Mavri. Nsljprej ji je umrl gospodar France, in ko je ta ležal na mrtvaškem odru, je ugra« bila smrt še najstarejšega sina ter tako pustila hišo brez moških de« lovnih moči. Rajnki je bil cerkveni ključar in občinski mož, poštenjak v vsakem oziru. Kako je bil priljub* ljen je pokazala številna udeležba pri pogrebu. Hudo prizadeti druži« ni naše iskreno sožalje. Cerkno. Nekaj časa sem imamo tu novega poštarja, doma iz južnih pokrajin Italije. Mož je najbrž na to pono* sen, zato se tudi temu primerno obs naša. Prosimo g. poštarja, da bi bolj mirno in prijazno občeval s stran« kami in zlasti, da bi jih ne pustil to« liko časa čakati na svojo milost. Za pogovore s svojim poštnim pomoč* nikom ima tudi drugje dovolj časa. Do sedaj smo bili vajeni vljudnosti in toenosti, in to bi želeli tudi v bo* doče. Vasčan. Iz Cerkljanskega. Bolj redko se oglašamo, pa še ta* krat imamo le malo veselih novic. Edino razveseljivo bi bilo v letoš« njem poletju živahno prosvetno de* lovanje po naših društvih. — Naj« prej v Cerknem samem. V času naj* veejega poljskega dela so našli po* /rtvovalni fantje in dekleta tudi to« liko časa, da so se naučili in igrali dne 13. in 16. avgusta dramo »De* seti brat«. Uspeh je odgovarjal nji« hovemu trudu. Igra je dolga, težka posebno za začetnikc, ker zahte« va preeej izurjenosti. Igralci so s svojim nastopom pokazali, da jiin oder ni prav nie tuj. --- Knialu za tem je predstavljalo prosvetno dru* štvo v Planini veseloigro »Mutasti rnuzikant« in Krekove»Tri sestre«. Veseloigra je bila preeej dobro po« dana, vendar ji je pa manjkalo de« loma pravega šaljivega duha. »Tri sestre« so res dobro igrali. Par vlog je bilo v izvrstnih rokah. — Z igro «Dve materi« je pa pokazala Mar. družba v Novakih, kaj premo« re. Igralke so se prav dobro izkaza« le. — V poslednjih dveh prireditvah so igralci sami novi, odra še nena* vajeni člani in clanicc. Brcz nedo« statkov ni bila seveda nobena igra, pa to se da z vajo in trdno voljo vse odpraviti. Društva ,le preskrbi« te nam še takega razvedrila, ki je zdravo, pošteno in poceni (na kar je treba tudi gledati). Upamo, da bomo kmalu videli kaj podobnega, ,' aj so tudi še druga društva in časa sedaj na zimo tudi ne bo manjkalo. Vogersko. Na moj dopis v »Ooriški Straži« z dne 29. avgusta t. k sa doDisnik v »Edinosti« že dvakrat nekako opra^ vieuje in me ffraja, češ, da v »Posded- njem možu« podanem od tamkajšnje- ga društva »Lijak« ne vi'däm nič do- brega. Odgovarjain nni. da z mojim dopisom nisem irrnel namena ocenje- vati ne petja in niti igre same. Opisal sem le kakšen nered je vladal pri pri- reditvi. Nie ne pomaga, 5e je igra do- bro podana, če pa vsled1 nereda je ni- smo mogli slišati. Zato sem omenil, da to ni bila nikaka prireditev, kar povdarjam še dianes, ker ie pričalo navzoče občinstvo, ki ie vsled tega nereda začelo odhajati. Nadalje trdi dopisnik, da po zuna- njosti se ne sodi. Prav ima. ker cio- stikrat je kaka reč zuna.i bela. a zno- traj črna, toda to pot se ie moeno o- pefcel, ker pri kulturnih prireditvah po kom naj sodimo, če ne po ztmanjosti. po delu. Ali si bodenio vendar pri pri- reditvi, če prireditelji ne skrbijo za red, mislili, da skrbijo i. t. d. Sploh l-ri kulturnih drustvih je glavno to da se dela in izoibrazuje ter pri priredit- vah to na zunaj pokaže. Zaganja se tudi dopisnik v besedo ^Unterstand« s katero sem primerjal tamkajšnji oder. Ni treba menda po- s^sbej povdarjati, dia čiin lepsi je oder. tamvečji vžitek imamo od dotične drame, ki je na ujem pod'ana. Po- vdarjam ponovno, če društvo »Lijak« nima zadostnih denarnih sredstev, bi morala poskrbeti Z. P. D. za boljši oder. Vogercü Pri prihodni! prireditvi l>azite bolj na red. da bode Vaš trud res dal vžitka navzočemu oibčinstvu. Ne prirejajte s prireditvi jo spojenih javnih plesov in še celo prireditev na plesnem odru, ki je topot povzročal edino ta n-ijvečii ronot. Radi vas §e obiščemo. saj ste vendar lansko leto pokazali večjo skrb do redla Dri pri- reditvi, ki se jo takrat vršito. Dosti ne bode škodilo, če najmete drugič dva moža, katcra nai v prvi vrsti pazita na otroke. Iz tolminskega okraja. Letina po naših gorah ie skrajno h-laba vsled neprestanega deževja. Nekaterih pridelkov niti za seine lie l-o. Dmga leta ie bilo vsai kronipirja /a potrebo. a letos niti te>ra ne bo. Vlalo ga je in šc ta ves gnil. Marsikje ga ni niti toliko, kot ga k bilo vseia- nega. Ajdo je toča pobila. kier jo ie kaj ostaJo, jo pa žu slana mori. Ko- ruze itak ni pričakovati, ker ie pre- inrzlo leto. Zalostno je pogledati po sadncin drevju, ki jc biJo druga leta tako krasno obloženo, a letos ie praz- no'. Na drugi strani pa davčni vijak pritiska. Kcmiaj en sluga odide, že prihaia drugi z davkarije. [Jlačaj, po- tem le pogini, če se ti zdi. za laikoto! Ce se zamudi le en dan. »el se zviša davek za deset odstotkov. Te zaJsone pozna baje le tolminska davkarija! Tudi pri odmerjenju davka bi se inn- ralo več ozirati na naše razmcre. Saj ne dela mo za dnigo kot samo za ela- vek. So posestniki, ki morajo postra- ni zaslužiti, da plačaio davke. kcr njih premoženje ne donaša toliko. Mučno in napeto postaia tudi vpra- šanje gledfe skupnih zemliišč. Pogo- sto se sliši, da vlada ne davoli razde- litve, ter da zemljišča ostaneio občin- ska. To bi bila za nas vdika krivica. Občina bi nas nakladala z novimf davki in to v polni zavesti. da ie zem- Iji&če naše, ker so ga odikunili naši predniki od tolminske grofiie. Tega se žc sedaj poslužnje g. Mrak. Nalo- žil je toliko nekatcrim frakciiam na ta zemljišča, da bi imele teh davkov brez dirugih preveč in to nod pretve- zo, plačati, ali pa se ne dovoli razde- litve zemljišč. Daveik na te miste paš- nike ni nič tnanjši kot 500O--6OOO L za dve leti. Ker je že na živino nalo- xila O'bcina visoke davke. ie ta Javek za nas popolnoma krivičen. Listnica Kmetskosdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. V. I., Trnovo pri Gorici: Za Yas je tajništvo posredovalo in je nrejelo sledeči odgovor: Podcželski pismonoše niso imeli v Avstriji pra- vice do državne.pokojnine. kcr so plaeevali pokojninske prispevke \ neko posebno blagajno na Dimaju. Ta denar do danes ni šc bil razde« ljen med nasledstvene dr/ave in tu* di tozadevna pogajanja med dr/a^ vami niso še bila uspešna. Dokler nt bo ta denar razdeljen, Vam nc more italijanska vlada izplačati p-koj* nine. 2. T. I.: Tudi za Yas smo prcjeli podoben odgovor, ki pa jc ncume« sten. Bomo ponovno po*rrt!.rA:i!i \ \ ašo korist. .1 G. I., Gorica: Posredovali smo ponovno zaradi izplačiki \'ašc sin/« bene pokojnine. ("ortc dci Cont' je žc odposlala plačilni n-.«loi! v prisir.j.- ni oddelek in upati ic. di \'-.'m borio v kratkem izplačali vso pokojnino. Cc bi v teku cnega mescca ne prc- jeli denarja, zglasite se v tai'.iistvu. na kar bomo ponovno posredovali. 4. Schl. R., Vipava: Vaša pro= šnja za italijansko državlianstvo se nahaja pri državnem svetu od 14. BO!« ZflDHUŽHfl FEKflHHil Gentralni sedež in lustna peharna v GORICI, Via Alopclli itev. *3. Lastne prodajalne: Oorlca: Via Morelli 43, Via S. Pietro 61, Via Dreossi 4, Via del Corno 12, Via N. Sauro 8. Dolenja Vrtojba. Razprodaje: Qorica: Trgovina Zupančič, Via S. Chiara. St. Peter: Trgovinc: Martclanc Marija, Vižintin Josipina, Žižmond Marija, Černic Ana, Vrtojba: Trgovine : Batistič Ivan, Černe Ivan, Gorkič Franc. Sovodnje: Del. konsumne zadruge Otvorltev nove prodajalne. S I. oktobrom t. 1. otvori na Solkanski ecsti Stev. 10 (prej pekarnajaneiic) ———————— novo prodajalno kruha. ————————— Zadruga proizvaja kruh iz najbotjSih in ok in po najhigijeničnem načinu Postrežba na dom. *^| Vodslvo. St ran 4. »QORISKA STRATA« scpttmbra. (.'e bo poroeilo preis- , kturc za Yas utiocino. bo prosnja j resuia v Yas okorist. 5. Krin K., Vojsko: Posredovali sun) pri (orte dei Conti, du hi sc \jim i/plucalu pokojniha. \'aša pro« j šnja se nahaja pod stev. 6656 25. \ Prošnja sc ravnokar resuje. ! (>. Fr. Ž., Razdrto: Opisitc v pi« smu natančno svoj polo/ui in spo* ročite tajništvu posebno sledeee podatkc: a) kdaj stc bili odpušeeni iz službc: b) koliko slu/benih let imate; c) družinsko start je: Stevilo otrok, ali imate pri sebi očeta, ozi- roma matcr; d) kdaj ste rojeni? 7. V. V., St. Vid: Posredovali smo v naproseni zadevi. Prošnia je bila ucodno rcšena. Tajništvo. Idrijske novice. Srebrna poroka. Bilo je pred petindvajsetimi leti na cinn 17. septembra, ko sta stala v Podbrezjab na Gorenjskem pred oltarjcm /enin Leopold Troha in njegova nevesta Ana, rojena JegHč, tli» i">rcd Bogom slovesno in javno oblji'bita drut! driigcrnii zakonsko /ve-iobo do jjroba. Glasni in nevs strašeni odjjovor »da« iü že pričal, da iz tc zveze nc bo izšel plevel. am> pak sad. na katereßa sta lahko po* nosna vzjjojitelja sama in tudi mi ^omišljeniki. V tem slučaju pride do prtive vcljave prejiovor, ki pra- vi, da jabolko ne pade daleč od dre* vesa. Vsi njuni otroci — sedem po številu — so od najinlajšega pa do najstarcjšciia izrazito istega mišlje= nja kakor vtarši, Oče, vzor značaj« nc^a in duhoviteiia moža, sodelujc pri naši K;'t. del. družbi in sijenih odsekih od ustanovitve pa cio dtu ncs in tekmuje kot 58 letni mož za dobro stvar z vsakim mladeničem. Mati pa je prava namcstnica svoje Zi'scitnice sv. Ane. Vzgojila nam je kot prva in «lavna ueiteljska moč | našega družabnega življenja svojcr družino res kakor prava mati. Kat. del. družba z vsemi svojimi odseki želi slavljencema svoje tihe srebrne poroke: »Ljubi Bog naj Vaju ohra* ni na čelu svoji družini njej v po* nos. nam in našim krščanskim na^ čelom za vzgled še mnogo. mnoijo let zdrave in eile, Bog Vaju živi! I Poroka. [ l)nc 20. t. m. se jc poročil i». \*ik* mr P'vk / u.eno Josipino Gorman. Oba sra na.ša znaeaina in vc.tna lielnvca na pnlju kršOanske prosvr« | te. Obilo srcčc! Pozdrayi fantov - vojakov Domov še pridemo... Pismo fantovsvojakov Ictnika 1904. Javljamo, da se vrnemo v krat* kem domov. Dolgi so nam biii tu« kaj ti mescei. Vendar nas je vedno držala pokoncu misel, da sc še po* vrnemo domov. In zdaj bo kmalu odbila ura povratka. Zato pošilja« mo danes zadnje pozdrave iz Ge* nove vsem, ki ste doma in ljubi »Goriški Straži«. Gašper Nuncija iz Baea, Zalar Iv. iz Hrastja, Verčon Josip iz Dobra* velj, Palik Rafael iz V. Žabelj, Bau* ear Z., Mermolja Fr. iz Sela, Če> hovin Franc iz G. Branice, Kompa» ra Friderik iz Lokavca, Gorjan Iv. iz Rene, Zuber Josip iz Kobarida, Brovč Martin iz N. Ruta, Muravec Oskar iz Podmelca, Debenjak Ivan iz Kozane, Paulin Karlo iz Gorice, Delpin Marjo iz Fodgore, Vatovec Anton iz Kazelj, Gril Josip iz Pre* lož, Zadnik Stefan iz Pre^arja, Prime Franc iz Bukovice, Majdič Anton iz Topolca, Kreßar Ivan iz Vcrbovega, Kufersin Alojzij iz Bre? zovice. Darovi. Mons. Ivan Lavreneič, vipavski rojak, dekan v Kamniku je poda* ril 50 lir za Alojzijevišče, 50 lir za Prosvetno zvezo v priznanje. Pri* srčna hvala! Valuta. Dne 30. septembra si dobil : la 100 franc, frankov IIß- do 116 75 Lir za 100 belg. frankov 106— do 108— Lir za 100 ävic. frankov 472,- do 477.- Lir za 100 ceä.-slov. krön 72.50 do 73.25 Lir za 1 zlato marko 5.78 do 5.88 Lir za 100 dinarjev 4340 do 4380 Lir za 1 Sterling 119- do 119.40 Lir za 1 dolar 24.50 do 24.70 Lir Novci po 20 frankov 93.— do 96.— Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0355 Lir Benečijske obveznice 68.125. Gospod. zadruga na Reki naznanja žalostno vest, da je clan njenega nadzorstva FRANC MAURI, posestnik vjesenici, dne 23. t. m. preminul po kratki, tnucni bolezni. Cast njegovemu sponiinu. Reka, dne 24. septembra 1925. Odbor. Izjava.* Podpisani izjavljam tem potom, da nisem plačnik za dolgove, ki jih je ali bo narcdila moja žena Jožefa Vidic. V Gorici. dne 30. sept. 1925. Anton Vidic Via Cappellaris St. 1. *) Za danke pod tem naslovom odgovarja uredniStvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon Načelstvo »Kmečke posojilnice« v Devinu« vabi svoje članc k rednemu občnemu zbora ki se bo vršil v Štivanu dne 4. ok* tobra t. 1. ob 4. uri pop. s sledečim dnevnini redom: 1. Poročilo o rcviziji posojilnice. 2. Poročilo načclstva in nadzorstva. 3. Odobritcv računov za 1. 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. v Devinu, dne 25. sept. 1925. Naeelnik: Colja Josip. Občni zbor »Kmečke posojilnice« ___________v Volčah.___________ Namesto 8. sept, bo redni občni zbor dne 4. okt. ob 3. uri popoldne s sporedom, kakor je bil že objavljen in pri vsaki vdeležbi. Načelstvo. Krasno zaokroženo posestvo v bližini Maribora, povsem južno le* žcee, z 221 j oralov zemlje, obstoje« ee iz: '/.i vinogradov z izbranimi v'u ni, l/\ sadonosnikov, ostalo njive, Uozd in travniki z gosposko hišico, vselitcv mogoC-a takoj in z viničar* skimi stanovanji, hlcvi itd. sc pro* da pod ugodnimi pogoji event, tudi z leto.šnjim vinskim pridelkom vred. — Vprašati Oglasni zavod Kovaeie, Maribor, Slomškov trg 16. Na prodaj je v Tolminu hiša št. 137 z obeinskimi pravicami, ob= stoječa iz kuhinjc, izbe. shrambe, klcti in spalnicc z majhnim dvori* seem in hltvom. Kupna cena je 12 tisoe lir. Oglasiti se je pri ccrkov^ niku v Tolminu. Najcenejše in solidno blago. KATOLIŠKA KNJIQARNA v Qo- rici (Montova hiša) ima veliko zalogo šolskih zvezkov, knjig:, šestil. risar- skih blokov, črtal in sploh vseh šol- skih potrebščin v zelo veliki izberi. — Prodaja na drobno in na debelo. PRI UPRAVI »(ioriške Straže« je na prodaj časopisni papir. ZOBOZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špceijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3. dO 5. PODRUŽNI0A Ljubfjanshe hreditne taute y Borici Corso Verdi „TrcrovskI Dom« Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka DelniJka glavnica CENTRAL* RezervaSHS in rezerve: . i/idi taufl Din. Din. 50,000.000 LJUDLJnilfl 10)000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4°/n (davek plača banka sama). Na tekoči ratun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuje najugodneje. — — Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednostne papirje in srečke. Plača vedno priznano najviSje dnevne cene za obveznice vojne odŠkodnine (bone). Izvršuje sploh vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje. ¦ >^'^IWllWWMIIIt> 'I » I III^^'^III^'^iiIHII^'i i IIM i ipi i II i i i MiWP|i>mii*i m iTHanaa----ill IIT>mii*iii hi« iiiMil mi in hi i ¦¦ i ¦¦ —¦ i Manuiakturna trgovina FELBERBAUM & ROLICH GORICA CORSO VERDI 7 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške in damske obleke - veliko izbero moškega in ženskega perila ter vse potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje ter vsake vrste plat- nenega blaga. Prav gotovo je, da najboljSe originalne ŠIVALNE STROJE in DVOKOLESA iz najboljših nemških tovaren dobite le pri dobro znani tvrtki: FRANC SflUNIG - 'GORICA VIA CARDUCCI 25, (prej Gosposka ulica) Pred nakupom oglejte si veliko izbiro all pa zahtevajte cenik. l ¦¦ ^m ^m w^ ¦ Teod. Hribar (na.i.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posoj.) I ----------------------------------------------- I VBllkfl zaloga Ceitoga platni iz znonc tovirni ficgenchart 8 Haymann, vtoho- vntno blago zi porottnee bahor tudi gcliha izbiro moihtna in zenshega tubna. Blago solidno! Cene zmernel „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ dvokolesa, motorini „Ham" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Mehanicna delavnica, Piazza Cayour Stev. S.