Kazalo Uvodne besede 3 GOSTJE FESTIVALA 5 Dr. Adrijana Rebrenović 6 Črna gora Mag. Dragić Rebrenović 6 Dalen Belić 8 Hrvaška Mirko Grdinić 9 Makedonija Amb. Dr. Ljubomir Mihajlovski 10 Tihomir Jovanović Tika 11 Srbija Snežana Kanački 12 Prof. dr. Zoran Živković 14 Andrej Ivanuša 18 Barbara Ribič Jelen 19 Domen Mohorič 19 Dominik Lenarčič 20 Ivan Šokić 20 Jan R. Bilodjerič 21 Domači gostje Majda Arhnauer Subašič 22 Mag. Matej Krajnc 23 Matjaž Marinček 24 Nada Tržan-Herman 24 Tanja Mencin 25 Bojan Ekselenski 26 PROGRAM FANFESTA 27 Kulturnica 11:00: Delavnica 28 Knjigarna Antika 16:30: Promocije 29 Kulturnica 19:00: Osrednja prireditev 30 RAZPIS Mednarodni razpis za Fanfest 6 32 O Celju Celje - mesto Fanfesta 34 Uvod v Fanfest Fanfest v peti izvedbi Predjed za Fanfest 5 Če se ozremo nazaj, v zgodovino Fanfesta, smo lahko ponosni na prehojeno pot in količino entuziazma, vloženega v ta projekt. V Sloveniji je ogromno različnih literarnih festivalov. Največ je odmevnih pesniških, a tudi proza ima nekaj znanih in uveljavljenih. Fantazijska književnost pa je nekaj, česar se razen Celjskega literranega društva še nihče ni lotil. O vzrokih ne bomo, saj niti niso pomembni. Tudi v nekaterih drugih evropskih državah je podobno. Fantazijska književnost, najsibo proza ali poezija, sta na nekakšnem odloženem tiru. V bližnji regiji je nekaj festivalov fantazijske književnosti, ki že imajo precej tradicije. Festival fantazijske književnosti Pazin bo letos odpihnil že 20 svečk, sorodni Refesticon iz Črne gore pa jih je od prve izvedbe leta 2013 ravnokar pospravil 8, saj v koronskem 2020 ni bilo festivala. Člani Celjskega literarnega društva smo občasno z zgodbami udeleženi od leta 2017. Poleg posebnih festivalov so v večini evropskih držav različne konvencije fantazije, kjer ima lokalno književno ustvarjanje izredno pomembno mesto. Nam najbližja konvencija, mislim na Celje, Sferakon v Zagrebu je velika tudi v svetovnem merilu in ima že častitljivo tradicijo s 43 izvedbami. Organizira jo eno največjih tovrstnih evropskih društev, zagrebška Sfera. Društvo izdaja vrhunsko literarno revijo Ubiq, bolj društveno publikacijo Parsek in še vsakokratno sferakonsko zbirko. Celjsko literarno društvo se je konvencije udeležilo od leta 2016 (zasebno se je avtor tega zapisa udeležil že večkrat prej), z izjemo 2018. Vsakokrat imamo svojo stojnico za promocijo slovenskega literarnega ustvarjanja in vedno na konvenciji ugotavljamo, da še imamo veliko rezerve za razvoj tovrstne književnosti. Na Hrvaškem je še nekaj pomembnejših konvencij, nam blizu so Rikon v Reki (običajno oktobra, tudi tu je društvo že bilo), Istrakon v Pazinu (avtor zapisa je tam gostoval 2012) in Liburnikon v Opatiji (avtor zapisa je gostoval leta 2008). 3 Uvod v Fanfest Literarno smo prisotni tudi v Srbiji. Že nekaj let nekateri člani društva prispevajo za regionalne antologije Regia Fantastica. Letos bo izšla že sedma inkarnacija regionalnega zbira fantazijske književnosti. V regiji, zlasti na območju bivše Jugoslavije je veliko medsebojnega sodelovanja, saj skoraj ni jezikovnih ovir in avtorji fantazijske književnosti so znani po svoji strpnosti. Kako pa sem notri pade Slovenija in slovenska ljubiteljska ter zlasti avtorska scena? V času bivše države je cvetela, leta 1984 smo v Cankarjevem domu gostili Eurocon in Drago Bajt je prejel ESFS nagrado za najboljši esej. A kasneje se je vse spremenilo ... Domača fantazijska književnost je na začetku 90-tih izginila iz javnosti. Avtorji/ice fantazijske književnosti niso imeli kje objavljati svojih del, saj Slovenija do leta 2016 ni premogla niti ene serijske publikacije, spovečene fantazijski književnosti. Tovrstna književnost ni imela vstopa tudi v druge revije, izjema je Življenje in Tehnika, kjer se najde prostor za znanstvenofantastične povesti tudi domačih avtorjev(-ic). Z zagonom Supernove leta 2016 smo začeli graditi skoraj iz dna. Stabilna avtorska baza ne nastane čez noč, temveč so zanjo potrebna leta vztrajnih naporov. Tako pridemo do Fanfesta ... Fanfest je tudi prostor izmenjave z bližnjimi državami, od katerih imajo nekatere presenetljivo visoko raven fantazijske književnosti. Ta izmenjava počasi vrača tudi slovenske avtorice in avtorje na širšo mednarodno sceno. Po letu 2012 smo znova začeli sodelovati v ESFS, ki je evropska krovna organizacija za razvoj resnejše fantazije in predvsem znanstvene fantastike. Namen Fanfesta Fanfest je namenjen razvoju slovenske fantazijske književnosti in njenem vključevanju v mednarodno okolje. Upamo, da bo na vsakem festivalu več domačih gostov, avtoric in avtorjev fantazijske književnosti. Le s kvantiteto bomo pridobili tudi kvaliteto in s tem večjo veljavo v slovenski književnosti. Festival mora postati stičišče slovenskega ustvarjanja fantazijske književnosti. 4 PREDSTAVITEV GOSTOV Tuji gostje festivala Tuji gostje Fanfesta 5 V letu 2021 bo festival znova mednarodni. Odločili smo se povabiti nekatera pomembna imena iz bližnje regije, s katero imamo kulturno izmenjavo. V primeru književnosti to pomeni izmenjavo literarnih del. Avtorji in avtorice so predstavljeni po abecednem vrstnem redu, tako po državah, kot imenih. Dr. Adrijana Rebrenović Dr. Adrijana Rebrenović je direktorica Lokalne javne radiotelevizije Radio Bijelo Polje. Doktorica političnih znanosti je dolgoletna novinarka in urednica. Adrijana je ena od ustanoviteljic in organizatork Regionalnega festivala fantazijske književnosti Refesticon, Je ustanoviteljica nevladne organizacije Akademije za družbene vede (NVO). Pri projektu Refesticon je glavni urednik spletnega portala o fantazijski književnosti, filma in stripa - www.refestikon.com. Deluje tudi kot urednica publikacij, radijskih oddaj in programska koordinatorka projekta Refestikon. Dragić Rebrenović Mag. Dragić Rebrenović je novinar in pisatelj, pomočnik direktorice Javnega zavoda Ratkovićevi večeri poezije. Dragić je ustanovitelj in organizator Regionalnega festivala fantazijske književmnosti Refesticon in glavni urednik festivalskih zbirk kratkih zgodb (znanstvena fantastika, epska fantazija, horor, ...) 6 Tuji gostje festivala Leta 2021 je izšla zbirka njegovih kratkih zgodb Atropa Belladona. Na Euroconu 2021 je prejel tudi ESFS nagrado »Chrysalis Awards«. Več kot 20 njegovih kratkih zgodb je bilo objavljenih v različnih zbirkah na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini, Sloveniji in Črni gori. O Refestikonu Projekt je zasnovan tako, da se v Črni gori osnuje Festivala fantastične literature regionalnega značaja. Njegov cilj je s pomočjo literature in drugih umetnosti (likovne umetnosti, glasbe in filma) afirmira kulturna dediščina Črne gore in njene kulturne identitete v celotni regiji. Še posebej se izpostavlja pisanja legend, pravljičnih, epskih in fantastičnih zgodb, najprimernejše obdobju, ki ga avtorji obdelujejo. Cilj je vzpostaviti stike med ustvarjalkami in ustvarjalci v regiji in izboljšati sodelovanje na mednarodni ravni. Pa tudi v sosednjih državah. Ne mislimo le na promocijo knjig, ampak tudi na ustvarjanje trenda med avtorji iz regije, da bi pisali o srednjeveški Črni gori v okviru tistega, kar bi lahko opredelili kot sprejemljiv zgodovinski kontekst. Zato je cilj s tem projektom ohraniti kulturno dediščino in hkrati razviti mednarodni, večnacionalni in večkonfesionalni dialog in partnerstvo ter afirmirati črnogorsko kulturo na mednarodni ravni. Poleg umetniškega in kulturnega vidika je eden izmed posebnih ciljev festivala tudi turistična promocija Bijelega Polja in severa Črne gore. Ciljne skupine Projekt je namenjen vsem ljubiteljem pisane besede v Črni gori in regiji. Kot posebne ciljne skupine so pisatelji začetniki iz Črne gore in okoliških držav. Druga ciljna skupina, ki jo projekt posebej izpostavlja, so mladi, dijaki in študentje, ki jih žanrska književnost vse bolj zanima. 7 Tuji gostje festivala Dalen Belić Dalen je mlad pazinski pisatelj, rojen leta 1997. Njegove kratke zgodbe najdemo v istrakonskih in refestikonskih zbirkah, pa tudi v zbirkah Festivala fantastične književnosti in na različnih spletnih portalih. Na Reški perspektivi je leta 2017 osvojil 2. mesto z zgodbo Paket jaja i jedno kiselo vrhnje ter 1. mesto v letih 2018 in 2019 z zgodbami Kdo zgodaj rani, Tko rano rani, Golub na grani in Jedan, Dva, Tri i Četiri. Je tudi eden izmed dobitnikov Chrysalisove nagrade, priznanja za nove obetavne avtorje, ki jo podeljuje Evropsko združenje za znanstveno fantastiko (ESFS). Letos je osvojil prvo mesto na natečaju za najboljšo kratko grenko zgodbo, ki ga je Narodna knjižnica v Vrbovcu organizirala ob praznovanju rojstva Marije Jurić Zagorke. Je podiplomski študent prvega letnika prevajanja (anglistika in germanistika) na Filozofski fakulteti v Reki. 8 Tuji gostje festivala Mirko Grdinić Odraščal je v osrčju Istre, v Pazinu, kjer se je v srečnih 80. letih ukvarjal s številnimi hobiji, kot so skavtstvo, speleologija, potapljanje, gorništvo in predvsem manično branje vsega, kar je povezano s ZF in znanostjo, manj pa s fantastiko. Rad pove, da je »zfjist« že več kot 40 let in strasten zbiralec in bralec dobrega v SF. Diplomiral je na Fakulteti za kriminolistične vede in Fakulteti za politične vede. Mirko je eden od ustanoviteljev Festivala fantastične literature (znamenitega FFK - op. prev.) v Pazinu in dolgoletni urednik zbirk Festivala, pa tudi eden od ustanoviteljev Istrakona in ZF kluba »Albus« ter »Kluba Julesa Verna« v Pazinu. Je ustanovitelj projekta »Šola pisanja« za mlajše avtorje v okviru Festivala fantastične književnosti. Je avtor več kratkih zgodb, ki so bile redno objavljene v zbirkah Festivala fantastične književnosti v širši regiji (HR, CG, BiH, SRB), njegove zgodbe pa so bile objavljene v drugih zbirkah zgodb, kot so »Horor priče za laku noč« »Istromancer«ter v »Regia Fantastica«. Prav tako objavlja zgodbe v fanzinih SF&F in na portalih s to tematiko. Ne glede na zgoraj navedeno je tudi ljubitelj dobre kapljice in fine papice. 9 Tuji gostje festivala Amb. Dr. Ljubomir Mihajlovski Dr. Ljubomir Mihajlovski, makedonski pesnik, akademik, večkratni svetovni veleposlanik za mir in svetovno priznan po svojem delu na področju znanstvene fantastike. Od leta 1985 je tudi ustanovitelj in predsednik Centra za znanstveno fantastiko Makedonije Vision. Njegova pestra vloga učitelja, pesnika, filantropa, novinarja, režiserja, urednika in pisca znanstvene fantastike ga je spremenila v monumentalno osebnost sodobnega časa. Objavil je 20 visokokakovostnih pesniških in proznih del, ki so pomnik njegovega globokega študija in ostrega vpogleda v eksistencialno resničnost. 10 Tuji gostje festivala Snežana Kanački Rojena je 27.01.1987 v Beogradu in je članica Sveslovenskog književnog društva. Študirala je biomedicinsko inženirstvo, a danes se ukvarja s kulinariko. Objavljen ima roman Polaris – Poslednji grad (2018 Nova Poetika). Snežana je idejne ustanoviteljica in ena od avtoric horor zbirk Besan, v vsaki izdaji vsebuje več kot 10 zgodb avtoric in avtorjev regije. Zbirke horor zgodb Besan izhaja letno; Besan 1 (2019 Sovensko slovo), Besan 2 (2020 Slovensko slovo), Besan 3 (2021 Slovensko Slovo). Roman Polaris poslednji grad je do sada preveden in objavljen v slovenščini (Pro Andy 2020 - recenzija v Supernovi 11), a v pripravi so izdaje v še drugih jezikih. 11 Tuji gostje festivala Tihomir Jovanović Tika Rojen je 11. septembra 1955. V znanstveno fantastiko se je zaljubil v Politikina Zabavnika in Flasha Gordona in Dana Barryja. Kasneje je začel pisati in prevajati dela s področja SF. V mladosti se je ukvarjal z igranjem in igral v postapokaliptični drami - »Steklo«, leta v vlogi Victorja. Kot član društva ljubiteljev znanstvene fantastike »Lazar Komarčić« je uredil veliko številk fanzinov »Emitor«, ki je leta 2004 prejel EFSF nagrado za najboljši fanzin na Euroconu v Plovdivu. Sodeloval je na regionalnih natečajih. Doslej so bile njegove zgodbe objavljene v različnih zbirkah Zekon (BiH), Refestikon" (Črna gora), Festival fantastične književnosti, Pazin (Hrvaška) Fanfest, Celje (Slovenija). Prevedenih je več zgodb v slovenščino, za fanzine Jasubeg En Jered in revijo Supernova. Pred tem so bile zgodbe objavljene v revijah Sirius, Galaxy, Orbis, Signali, Kikindske novine, Naši tragovi, Omaja. V sodelovanju z Dušanom Božićem je spisal scenarij za strip. Tihomir se je udinjal tudi kot prevajalec. Izdal je zbirko zgodb Palisade i čadori (2016), roman Baka Mandini krugovi (2018) in zbirke zgodb o Lunu - Kralj ponoći Lun, in Kraljevi ponoći in zbirki zgodb Agencija 51 (2019), kar je objavil Everest Media. Že nekaj let je urednik almanaha SF Regia Fantastica, ki združuje pisatelje iz regije. Končal je srednjo elektrotehniško šolo »Nikola Tesla« in Višjo šolo za uporabno informatiko in je do upokojitve delal kot oblikovalec pri projektiranju transformatorskih postaj v podjetju EMS (pribl 2000 zaposlenih). Tu je bil tudi urednik Almanaha delavske ustvarjalnosti - Kolonada. Doslej je tako izšlo je devet številk, almanah pa sestoji iz zgodb, pesmi in slik delavcev EMS. 12 Tuji gostje festivala O festivalu Spletna stran festivala: http://fanfest.si Elektronska pošta (informacije, pošiljanje besedil):  fanfest.festival@gmail.com  bojan.ekselenski@gmail.com (urednik Supernove) 13 Tuji gostje festivala Prof. dr. Zoran Živković Glavni gost festivala je zaradi abecednih zakonitosti predstavljen zadnji. Najprej naj naredim kratek »uvod v dr. Zorana Živkovića«. Ta obsega nekaj o njem in seznam nagrad, ki jih je prejel. Za naštevanje njegovega književnega opusa bi potrebovali ločeno brošuro, zato naj podam naštejem v slovenščino prevedena dela (Četrti krog (prevod Slavica Boštjančič, ZA Blodnjak 2006, Knjižnica (prevod Katarina Meserko, ZA Blodnjak 2008), Most (prevod Bojan Meserko, ZA Blodnjak 2008), Bralka (prevod Bojan Meserko, ZA Blodnjak 2008), Amarkord (prevod Katarina Meserko, ZA Blodnjak 2009), Pisatelj v najem (prevod Katarina Meserko, ZA Blodnjak 2010), Dvanajst zgodb in čajnica (prevod Katarina Meserko, ZA Blodnjak 2011), Koraki skozi meglo (prevod Bojan Meserko, ZA Blodnjak 2011). Odjadrajte spletni naslov v angleščini https://en.wikipedia.org/wiki/ Zoran_%C5%BDivkovi%C4%87_(writer) ali na http://zoranzivkovic.wordpress.com/ ,kjer so vse podrobnosti o res veličastni zbirki Zoranovih literarnih dosežkih. V zadnjem času piše tudi eksperimentalno prozo in tako širi svoj ustvarjalni opus. Po avtorjevih besedah to ni neka nova literarna zvrst. V bistvu gre za nemoč kritikov popredalčkati prozo, ki se izmika žanrskemu predalčkanju. Živkovića ne moremo povezati samo z leposlovno prozo. Seznam njegovih del obsega tudi teoretična dela. Poleg antologije Sodobniki prihodnosti (1983) je kasneje ustvaril Zvezdni ekran (1984), Prvi stik (1985), nakar je leta 1990 sestavil obširno Enciklopedijo znanstvene fantastike (I + II), za njo pa Oglede o znanstveni fantastiki (1995). Ta dela so pomembna strokovna dela s področja nam ljubih žanrov in večina jih obstaja v angleškem prevodu (glede slovenskih prevodov teh del se lahko zaenkrat obrišemo pod nosom). Po letu 2000 je vse svoje ustvarjalne moči usmeril na področje pripovedništva. Seveda moram omeniti še veličastno kritiško izdajo Zli dusi (Besi) od F. M. Dostojevskega (2021). 14 Tuji gostje festivala Nagrade: Seznam, ki je precej obširen in raznolik, kaže na izjemno bogat ustvarjalni opus.  1991 – nagrada Sfera za Enciklopedijo znanstvene fantastike I-II.  1994 - nagrada Miloša Crnjanskega za Četvrti krug (Četrti krog – v slovenščini Založniški atelje Blodnjak).  2003 – nagrada world fantasy za mozaik-roman Biblioteka (Knjižnica – v slovenščini Založniški atelje Blodnjak).  2007 - nagrada Isidorja Sekulića za Most (Most – v slovenščini Založniški atelje Blodnjak). Ta roman je bil uvrščen v ožji krog za NIN-ovo nagrado leta 2006 (že leta 1997 je bil v ožjem izboru mozaik-roman Vremenski darovi (Časovni darovi)).  2006 - Seven Touches of Music (Sedem dotikov glasbe) (Aio Publishing) je prejel nagrado odličnosti v kategoriji general trade na 55. Chicago Book Clinic Book and Media Show.  2007 - nagrada Štefana Mitrovega Ljubiše za celoten ustvarjalni opus.  2007 - Most postane zmagovalec golden hit liber award (Srbska RTV za najpomembnejšo prozno knjigo 2007).  2014 - Art-anima, nagrada za prispevek na področju fantazije.  2015 - nagrada Stanislava Lema za njegov prispevek k literaturi in fantaziji.  2015 - nagrada golden dragon za prispevek na področju literature in fantazije.  2017- nagrada ESFS grand master na Euroconu v Dortmundu.  Romani Knjiga (2004), Biblioteka (Knjižnica, 2005) in Skrivena kamera (Skrita kamera, 2007) so bili nominirani za eno od najprestižnejših evropskih literarnih priznanj – mednarodna literarna nagrada IMPAK Dublin. To je samo pomembnejši del nagrad in nominacij, ki segajo izven sveta nam ljubih žanrov. Mogoče lahko za konec zapišem kritiko eminentnega časopisa New York Times, objavljeno 15. aprila 2007, mozaik-romana Sedam dodira muzike (Sedem dotikov glasbe): »Ne dogaja se pogosto, da naletite na prozno delo, katerega razkošna lebdeča življenjskost daje občutek preseganja samega jezika. Srbski pisatelj Zoran Živković (ne mešajte ga z nekdanjim premierjem Srbije) že ima v ZDA obširno skupino gorečih ljubiteljev. Čeprav je še prezgodaj, da bi ga razglasili za novega Borgesa (Jorge Francisco Isidoro Luis Borges, 15 Tuji gostje festivala argentinski pisatelj, pesnik, literarni kritik in prevajalec, op. prev.), ga njegov mozaični roman Sedam dodira muzike (Sedem dotikov glasbe), vsekakor postavlja na položaj prvega kandidata za ta naziv. Izjemno napisana elegantna knjiga Sedam dodira muzike je zbirka zgodb, v kateri glasba v življenju likov igra prenovitveno, tudi mistično vlogo. Neuglašene melodije igralca na vergle pričara neki starki vizije umiranja drugih ljudi. Starinska glasbena skrinja prikliče utvare v dom starega vdovca. Čeprav so nekateri tovrstni scenariji že videni, je Živkovićeva obdelava nadvse originalna – nezgrešljivo najde bistvo transcendentalnega v vsakodnevnih in neraziskanih obredih. Enakovredno pohvalo zasluži tudi prevajalka Alice Copple-Tošić, ki je naredila Živkovića berljivega brez žrtvovanja eksotične raznolikosti njegovega izražanja. Takšen je na primer opis ponovne potopitve v sanje, kot v jezero črnila ali npr. skrivnostno opozorilo, da »tisti, ki pričakujejo konjenika, utripa svojega srca ne smejo zamenjati z ropotom kopit«. Občutek imamo, da je preveč omejujoče uvrščati Živkovićevo delo v spekulativno prozo, vendar se moramo s tem sprijazniti, dokler za to ne najdemo prikladnejšega izraza.« To je torej to o tem velikanu svetovne književnosti, ki ga boste lahko spoznali v živo na Fanfestu 5 v Celju. 16 Tuji gostje festivala 17 Domači gostje festivala Andrej Ivanuša Rodil se je leta 1958 v Mariboru. Mama Vera in oče Peter sta bila oba učitelja. Mlajša sestra Mateja je učiteljica glasbenega pouka. Od prvega do sredine tretjega razreda je obiskoval osnovno šolo Antona Aškerca v Mariboru, nato osnovno šolo Angel Besednjak v Mariboru. Šolanje je leta 1973 nadaljeval na Srednji gradbeni šoli v Mariboru. Študiral je na Univerzi v Mariboru, Visoka tehniška šola – gradbeništvo. Diplomiral je leta 1981 in si pridobil strokovni naziv inženir gradbeništva. Po zaključenem študiju je odslužil vojaški rok in se po njem zaposlil. Od leta 1994 je samostojni podjetnik in se ukvarja z založništvom in z oblikovanjem internetnih strani, letakov, knjig, itd. Ob pisanju je dejaven še kot urednik. Začelo je že v osnovni šoli, kjer je bil član uredniškega odbora šolskega glasila Plamenčki na Osnovni šoli Angel Besednjak, 1972 -1973. Od leta 2009 do 2017 je deloval kot oblikovalec in urednik fanzina za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti JAŠUBEG EN JERED (ISSN 1855-6434). Prav tako je sodelavec revije za spekulativno literaturo SUPERNOVA (ISSN 2464-0387) od leta 2016 naprej. Svoje prispevke je objavljal v različnih revijah in časopisih. Kratke zgodbe so bile objavljene v hrvaškem srbskem in angleškem jeziku. Bibliografija, povezana s fantazijsko književnostjo:  Čudovita potovanja Zajca Rona, otroški fantazijski roman, 2002, I. knjiga Na jug, II. knjiga Na sever, III. knjiga Na zahod, IV. knjiga Na vzhod,  Rheia, znanstveno fantastični roman, tiskana 2007,  Vilindar, pripovedka v verzih, pesnitev iz davnih dni, tiskana 2007,  Svetodrev, prva knjiga iz Legende iz gozda Tokara, fantazijski roman, tiskana 2011,  Na robu sveta, spekulativne zgodbe, tiskana 2016. Nagrade:  2019: Hudi maček za življenjsko delo na 1. Grossm annovem festivalu fantastike in stripa 18 Domači gostje festivala Barbara Ribič Jelen Barbara je pesnica in pisateljica, z besedo na dla-ni in v srcu. Literatura je vedno nepogrešljivi del njenega življenja. Najprej kot čudežni svet domišljije, ki ji je vedno in povsod zvest spremljevalec. Kasneje so se te-mu svetu pridružile knjige, njej drage prijateljice kadarkoli in povsod. Danes, ko tudi sama ustvarja, je z literaturo prežeto pravzaprav vse. Vsako njeno literarno delo je nekaj posebnega, kar razveseli vsakogar. Kot prva prejemnica nagrade zlata supernova dokazuje, da je vešča tudi fantazijske književnosti. Konec leta 2020 je izšel mozaik roman Rusalkin zaliv. Nagrade: 2018: Meteorita: Zlata supernova 2019: Meteorita: Srebrna supernova Domen Mohorič Domen Mohorič piše in občasno objavlja žanrsko in nežanrsko literaturo, njegove prispevke lahko najdete v revijah Supernova, Novi zvon in na portalu Vrabec Anarhist. Teoretsko pisanje in recenzije zadev z vseh vetrov opravlja za Radio Študent, včasih tudi kaj 'bulšita' v etru. Kot eklektik par excellence je diplomiral iz zgodovine in sociologije, sedaj pa gunca afne v filozofskih kuloarjih. Predvsem preigrava veliko preveč videoiger. Mimogrede, občasno kaj prevede. 19 Domači gostje festivala Dominik Lenarčič Dominik Lenarčič se je rodil en dan pred 13. obletnico Černobilske katastrofe. To je verjetno še najbolj kredibilen razlog za njegovo fascinacijo nad strahotnim in morbidnim. Vse do srednje šole ni kazal pretirane nadarjenosti za pesnjenje in pisateljevanje. Ko pa je postal urednik pri šolskem angleškem glasilu, se je razkril njegov dar. Ob vstopu na faks je izbral bolj knjižno naravnana študijsko smer in se vrgel v razburkane literarne vode. Svoje koncizno in pekoče pisanje je objavil že v revijah Novi zvon/Nebulae, Mentor in Supernova. Bil je eden od finalistov Mentorjevega Feferona 2020. Na slovenskem portalu za poezijo Pesem.si ima že skoraj 5 podčrtanih pesmi. Obeta se mu objava v par zbornikih poezije. Trenutno je član uredništva fakultetnega angleškega glasila. Med avtorji fantastične književnosti so mu najbolj všeč Stephen King in pisci klasičnih antiutopij (Zamjatin, Huxley, Orwell, …). Všeč mu je bila tudi tista kratka zgodba Andyja Weira. Če boš prebral vsaj eno od njegovih del mu boš s tem polepšal dan. Ivan Šokić Ivan Šokić je soustanovitelj in odgovorni urednik spletnega portala Znanstvena fantastika - spletnega portala za spekulativno književnost ter pomočnik odgovornega urednika revije Supernova. Njegove objavljene znanstvenofantastične in fantazijske kratke zgodbe lahko najdete v edini slovenski reviji za fantazijsko književnost - Supernova, NMN reviji 2017, na spletnem portalu Znanstvena fantastika, tedniku Demokracija ter mesečniku Življenje in tehnika. Njegov glavni namen je prepričati prihajajoče generacije, da lahko dobro spekulativno književnost najdejo tudi v slovenskem jeziku, namesto, da bi takoj posegali za angleškimi prevodi. Da bi se to lahko uresničilo je potrebno tako brati kot pisati spekulativno književnost v slovenščini. Nagrade:  2019: Posebno priznanje supernove 20 Domači gostje festivala Jan R. Bilodjerič Jan Bilodjerič v literaturo prihaja iz sveta filma in televizije, v katerem deluje kot režiser, scenarist in producent. Najbolj je poznan po celovečernem igranem filmu Slepilo in po dokum entarno -igranem filmu Maribor vijol'čni. Spisal je številne scenarije za prireditve in proslave, ki jih je vse tudi režiral (med drugim državno proslavo ob dnevu reformacije leta 2019). Bilodjerič se pri svojem delu ne drži ustaljenih okvirjev; na poti do čustev publike se ne ozira na pravila, ampak je vedno neposreden in iskren. V medijih so ob njegovem zadnjem filmu zapisali: »Kajti to je film, za katerega ni mišljeno, da bi se ga gledalo, je film, ki se ga (za)čuti.« V svojem knjižnem prvencu Animus: V svetu senc je dodobra izkoristil moč vizualizacije in bralcem pričaral slikovit fantazijski svet brez meja. Trenutno je v produkciji mladinski celovečerni igrani film Beton banda, za kater ega je Bilodjerič spisal scenarij in ga bo tudi režiral. Izpod njegovega peresa pa se rojevata drugi in tretji del trilogije Animus (izideta 6. junija 2022 in 7. julija 2023). O Animusu lahko preberete v Bukli 161, na YouTubu je promocijski video. Vsekakor gre za resnega avtorja z resnim projektom. Več na spletu: https://aljatera.com 21 Domači gostje festivala Majda Arhnauer Subašič Živi v Ljubljani, kjer je bila rojena. S pisanjem se je začela ukvarjati bolj v zadnjih letih. Piše predvsem kratke zgodbe. Posebej ljuba zvrst ji je znanstvena fantastika, do katere čuti veliko spoštovanje, saj se ji zdi zelo zahteven žanr. V svoje pisanje rada vplete mistiko, zgodovino in duhovnost. Objavljala je v literarnih revijah Locutio, Novi zvon, Ventilator besed, Spirala, Mladika, Primus. Vsako leto sodeluje v zborniku Vezi med ljudmi (Društvo nemško govorečih žena Mostovi), nekaj zgodb je bilo objavljeno tudi v knjižnih zbirkah kratkih zgodb. Sodelovala je na več natečajih in prejela tudi nagrade. Zgodba Spomin ognja je bila nominirana za slovensko zgodbo leta 2016. Njene znanstvenofantastične zgodbe so bile objavljene v:  zbirki kratkih ZF-zgodb Singularnost: Poslednje spoznanje  fanzinu Jašubeg en Jered - V iskanju navdiha in Prekletstvo svetlobe  reviji za spekulativno fikcijo Supernova - Nihče ni ostal  zbirki fantazijskih in ZF-zgodb Zvezdni prah - Neporavnan dolg, Povratek k izvorni celici  Revija za kritiko znanosti: 1. mesto na natečaju - Ognjeni zublji v Podmoskovju 22 Domači gostje festivala Matej Krajnc Rojen l. 1975 v Mariboru, osnovno šolo in gimnazijo je končal v Celju. Leta 1981 je pričel s pisanjem, leta 1984 z objavljanjem in leta 1988 izdal prvo pesniško zbirko Moja pesem je moje življenje. Diplomiral je leta 2007, na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je leta 2014 tudi magistriral s tezo Uglasbena poezija na primeru rocka. Leta 1990 je v okviru literarnih srečanj Roševi dnevi v Celju prejel prvo nagrado za kratko prozo. Leta 1992 je zmagal na republiškem natečaju mladih literatov kot najboljši pesnik po izboru selektorja Ferija Lainščka, leta 1994 pa prejel tudi prvo nagrado za sonetni venec na temo AIDS. Med letoma 1999 in 2005 je deloval kot honorarni sodelavec glasbene redakcije Vala 202, vmes pa leta 2001 za krajši čas postal sodelavec Radia Študent, kjer je vodil samostojno oddajo. Od leta 2002 je član Društva slovenskih pisateljev in Celjskega literarnega društva, od leta 2006 pa Društva slovenskih književnih prevajalcev. Je tudi član slovenskega PEN in MIRA. Izdal je preko petdeset pesniških zbirk, od leta 2003 redno objavlja tudi prozo, je avtor tridesetih proznih del in tridesetih knjižnih prevodov kot samostojni prevajalec ali soprevajalec. Med drugim je iz angleščine, hrvaščine, srbščine in drugih jezikov prevedel dela Alexandra Popa, Boba Dylana, Leonarda Cohena, Zdenka Franjića, Dragana Velikića idr. Kot kritik in recenzent sodeluje z vsemi vidnejšimi slovenskimi časopisi in mediji, zdaj o literaturi in glasbi piše zvečine za specializirane spletne portale (KMCS, Nova muska, Odzven). Od 1992 se ukvarja s kantavtorstvom, pri čemer združuje poezijo in glasbo, kot npr. Bob Dylan, Tom Waits, Leonard Cohen, in v Sloveniji Jani Kovačič, Tomaž Pengov, Marko Brecelj. Redno izdaja nosilce zvoka, sodeluje tudi v več zasedbah. Njegova bibliografija obsega 56 pesniških zbirk, 17 romanov, 5 zbirk kratkih zgodb, 13 zbirk krajše proze, pripovedk ipd., 7 strokovnih knjig, ogromno prevodov, zastopan je v 5 pesniških antologijah. Redno objavlja tudi v različnih literarnih revijah, tudi v Supernovi. 23 Domači gostje festivala Matjaž Marinček Matjaž Marinček (1951), je začel pisati za dušo že kot gimnazijec, potem je kot novinar pisal za preživetje, po upokojitvi pa piše zaradi užitka. Preizkuša in išče se tako v poeziji (tudi haikujih) kot tudi v prozi in dramatiki (za družinsko gledališko in lutkovno skupino). Udeležuje se območnih in regijskih srečanj literatov. V letu 2021 načrtuje izdajo dveh knjig: ene s kratkimi znanstvenofantastičnimi zgodbami ( Medgalaktične pripovedke) in druge z v akrostihih rimanimi prigodnicami, ki jih piše že vse življenje, ter ostalim literarnim gradivom ( Vsega po malem). Nada Tržan-Herman Nada Tržan-Herman, rojena v Celju leta 1950. Po končani gimnaziji je končala študij farmacije in kasneje magistrirala v Londonu (City university). Zdaj, ko je v pokoju, spet živi v Celju in je prostovoljka v hospicu in na telefonu v duševni stiski (Sopotnik). Ima čas, da igra klavir in skrbi za vrt in ko dobim navdih, napiše kakšno pesem. Med službenimi papirji se je tudi nekoč našel kakšen verz. Močno pa jo je navdahnila poezija Andreja Brvarja. Zazdelo se ji je, da bi lahko pisala bolj svobodno, pripovedno in v posebno lepem spominu ji je ostal njegov nastop leta 2017, ko je prejel Zlatnik poezije. Druženje v Celjskem literarnem društvu je prijetno in marsikdaj dobi idejo za pesem prav v iskrivem pogovoru na delavnicah in drugih prireditvah. 24 Domači gostje festivala Tanja Mencin TANJA MENCIN, pisateljica in pesnica, ki živi in ustvarja v Sevnici, je bila rojena 11.5.1965 v Šempetru pri Novi gorici. Je najstarejša od petih otrok. Otroštvo je preživela razpeta med tedanjo Jugoslavijo in Nemčijo. Ker je bila hči zavednih Slovencev pa je osnovno šolo obiskovala v Sloveniji in jo leta 1979 tudi uspešno zaključila. Po zaključeni osnovni šoli je dve leti obiskovala vzgojiteljsko šolo v Idriji in se pozneje prepisala na srednjo poklicno šolo v Sevnici, ker je želela živeti s starši, ki so se tisti čas vrnili iz Nemčije. Po končanem šolanju se je zaposlila v Lisci Krmelj, a se je nekaj let zatem posvetila študiju teologije, kasneje tudi študiju filozofije. Svet neznanega in mističnega, predvsem pa človek kot individum in duhovno bitje, so jo zanimali že iz otroštva. Vse do študija teologije in filozofije pa je ta nenavadni svet držala zaklenjen vase. Potem jo je zorenje, skozi katarzična preraščanja družbe in sveta navedlo k temu, da je začela resneje pisati. Po izidu prvenca, Harlekinov padec, leta 2000, je njena ustvarjalnost dokončno razprla krila. Predvsem v svojem pesniškem udejstvovanju je prejela že nekaj priznanj, a kot pravi sama, ne piše za nagrade, ampak iz svoje duše za duše ljudi. Ljudem ima še veliko vsega za povedat. Prisega na modrost in življenjske izkušnje, predvsem pa jo naprej žene metafizična radovednost. Človeških meja ni še izmerila nobena znanost, zato se rada nenehno uči novih stvari in spoznava nove ljudi. Zase pravi, da je njeno življenje prava alkimija kreativnosti in spoznanj in da bi življenje pesnice in pisateljice ne zamenjala za nobeno drugo stvar na svetu. Je članica literarne sekcije Sanje v sklopu KD Žarek Dolenja vas, članica literarne sekcije Sevnica, članica društva Zvezdni prah in članica CLD Celje. Redno objavlja pesmi ali fantazijske zgodbe v Jašubeg en Jered, fanzinu za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor, prisotna je tudi na internetnem pesniškem portalu Pesem.si. Objavlja tudi v Supernovi. Njena bibliografija obsega Harlekinov padec, Samorastniški blues, Skrajna meja, Piramida ali dotik neba,Varuhi – Viharna princesa, Varuhi – Enajsterica, samozaložba, založba Stella, 2011 Šmarješke toplice Varuhi – Kriki usod, – Pot k cilju in Č arodejka. 25 Domači gostje festivala Bojan Ekselenski Rodil se je 29. 6. 1964 v Celju. Tudi vse zaključene šolske obveznosti je opravil v Celju. Šole, ki jih je obiskoval, so večkrat spremenile ime ali se osamosvajale in združevale. Živi, životari in ustvarja v Celju, s pogledom na parkirišče, ki je vmes postalo gradbena jama, in na kon- cu znova parkirišče in še vsevedni bog ne ve, kaj še bo. Trenutno predseduje Celjskemu literar- nemu društvu in objavlja v različnih lite- rarnih revijah v Sloveniji in v različnih tujih zbirkah (prevode ima objavljene v 7 različnih jezikih). Napisal je 17 tiska- nih in preko 20 elektronskih knjig (nekaj njih se vsaj deloma prekriva s tiskanimi izdajami). Od leta 2016 je ure- dnik Supernove, edine slovenske tiskane revije za fantazijsko književnost. Aktivno deluje na področju promocije kakovost-ne fantastike, ki je eno od najbolj zapostavljenih literarnih področij pri nas. Od leta 2017 organizira v okviru Celjskega literarnega društva Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti. Nastopa tudi v vlogi mentorja mladim literarnim ustvarjalcem, saj vodi delavnico Mlada literatura. 26 PROGRAM FANFESTA 5 Festivalski program Festivalski program Osrednji festivalski program bo potekal v soboto, 25. 9. Del programa je izobraževalne narave, namenjen izboljšanju pisanja, del pripada predstavitvam in promocijam, a del je namenjen širši javnosti kot literarna prireditev. Nedeljski program je namenjen poglabljanju mednarodnega sodelovanja na področju fantazijske književnosti. V Sloveniji še vedno večina poteka na etični pogon redkih, ki žrtvujejo ogromno prostega časa razvoju slovenske fantazijske književnosti. Veliko tega se opravi na osnovi osebnega navdiha. Po peti izvedbi festivala je čas, da se stvari optimizirajo in nadgradijo. Ena od teh stvari je vključevanje slovenske fantastike v bližnjo regijo in povezana promocija slovenske fantazijske književnosti tudi v domačih logih. Sobota, 25. 9. ob 11:00 - 13:00 Delavnica: Kako ne pisati fantastike Prof. dr. Zoran Živković je velik del svoje profesionalne kariere na Univerzi Beograd posvetil pedagoškemu delu na področju kreativnega pisanja. Prof. Živković predstavi delavnico: » Pisatelj fantastike se sooča z veliko težjo nalogo od pisatelja realistične proze. Slednjemu se ni treba ukvarjati z značilnostmi sveta, v katerega postavlja svoje delo. Te se so znane, vzamejo se kot samoumevne. Pisec fantastike se sooča z obveznostjo, da kot demijurg oblikuje novi svet in mu da posebne lastnosti. Čeprav so te fantastične, morajo biti skladne, dosledne in smiselne. Čeprav je svet, ki si ga je zamislil pisatelj fantastike, po merilih resničnosti nemogoč, nikakor ni poljubno samovoljni. Ne sme biti nič manj prepričljiv od resničnega sveta. Žal se to pogosto izgublja izpred oči, zato ni neprimerno, da avtorja fantastike občasno spomnimo, kako naj se (ne) piše leposlovje ...« 28 Festivalski program Sobota 16:30 - 18:30 Predstavitve in promocije V butični knjigarni in antikvariatu bodo tradicionalne predstavitve. Namenjene so pregledu letnega ustvarjanja in dogajanju v Sloveniji in regiji. Letošnje predstavitve bodo še posebej bogate zaradi predstavnikov regionalnih dogodkov. Prvič se bomo dotaknili tudi Evropean Science Fiction Society (ESFS), ki združuje evropsko dogajanje na področju ZF&F. Čas je, da se slovenska fantazijska književnost vključi v širše evropsko dogajanje. Okvirni program:  Predstavitev Supernov 10 in 11  Predstavitev regionalnega dogajanja:  FFK Pazin - Hrvaška  Sferakon - Hrvaška  Refestikon - Črna gora  Zbirka Regia Fantastica - Srbija  Zbirka Besan - Srbija  Zbirka Pričevanje tujih svetov (Srbija, Hrvaška, Črna gora, Slovenija)  Mednarodna zbirka The Viral Curtain (Virusna zavesa - Romunija)  Sveže v Sloveniji Novosti, ki smo jih zaznali od zadnjega srečanja1  Barbara Ribič Jelen: Rusalkin zaliv  Bojan Ekselenski: Evangelij iz Languedoca 1  Jan R. Bilodjerič: Animus  Snežana Kanački: Polaris, zadnje mesto (prevod) 1 - Na seznamu so novitete, o katerih glas je prišel do organizatorja festivala 29 Festivalski program Sobota, 25. 9. ob 19:00 Osrednja prireditev Osrednja prireditev se tradicionalno otvori z nagovori in pozdravi.  Uvodni in pozdravni nagovori  Poetični uvod (poezija mednarodno uveljavljenega makedonskega pesnika in pisatelja Ljubomirja Mihajlovskega)  Prof. dr. Zoran Živković: Dostojevski in fantazija je primerna osrednja tema ob letošnjih obletnicah velikana svetovne književnosti, Fjodora Mihajloviča Dostojevskega (200 letnica rojstva, 140 letnica smrti in 150 obletnica prve objave kultnega romana Besi).  Poetični vložek  Na kratko: Vzhodnoevropska ZF&F antologija The Viral Curtain (Virusna zavesa)  Družabni zaključek Dostojevski in fantazija Prof. dr. Zoran Živković je spisal kritiški prevod monumentalnega romana Besi od velikana svetovne in ruske književnosti F. M. Dostojevskega. Prof. Živković o tem pove sledeče: »Prvi dve deli Dostojevskega sta bili objavljeni skoraj istočasno. Najprej je bil v številki almanaha »Petrograjski zbornik« 21. januarja 1846 objavljen njegov kratki roman Bedni ljudje, le deset dni kasneje, 1. februarja, pa je v reviji »Domovinski zapiski« izšla »petrograjska poema« Dvojnik. Visarion Grigorijevič Belinski, vodilni literarni kritik tistega časa, je bil tako navdušen nad Bednimi ljudmi, da je Dostojevskega, ki je pravkar vstopil v 25. leto, razglasil za »največje upanje ruske književnosti«. Dvojnik pa je bil ocenjen veliko manj ugodno. 30 Festivalski program Glavni ugovor temu delu je bil povezan s fikcijo v njem. »V našem času,« je v svoji kritiki zapisal Belinski, »ima fantastika prostor izključno v norišnici in ne v literaturi. Z njo bi se morali ukvarjati zdravniki in ne pisatelji.« Dostojevski pa fantazijskemu ni obrnil hrbta. Danes velja njegov Dvojnik za eno najpomembnejših del ruske fantastike 19. stoletja. Belinski je skoraj pozabljen.« 31 Razpis za Fanfest in Supernovo Festivalska tema Pravljična bitja iz središča Zemlje Čisto po naključju odkrijejo brezno, ki se nikakor ne konča. Ne čisto priseben znanstvenik (delovno ime: dr. Retep Peter Frustrič) najde pot, ki gre vse globlje in globlje, dokler se ne znajde v deželi ob središču Zemlje. Tam živijo vsa mogoča pravljična bitja - vilinci, škratje, volkodlaki, vampirji, zmaji, ajdi, vile (tudi rojenice), lesni duhovi ipd. (priporočam mitološka bitja domačih krajev). Znanstvenik se pobrati z njimi in jih vodi na površino. Čas dogajanje: Kadarkoli v zgodovini Kraj dogajanja: Celje. Kaj, če so teorije zarote čista resnica? Zemlja je ploščata, s cepivom nam vgrajujejo nanočipe, da nas daljinsko upravljajo, svetu vladajo reptili s pomočjo svojih služabnikov. Dobrodošli v družbi alternativne resnice! Priporočeno je del dogajanja postaviti v Celje. 32 Razpis za Fanfest in Supernovo Splošni razpis za Supernovo Revija izhaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Revija živi od prispevkov, zlasti zgodb in pesmi. Sprejemamo tudi eseje in recenzije knjig s področja spekulativne fikcije. Sprejemamo samo prispevke v elektronski obliki. Samo tipkopisov ne moremo sprejeti in bodo zavrnjeni. Datumi:  1. februar za spomladansko številko (izide na Meteoriti)  15. julij za jesensko številko (izide pred Fanfestom in NMN) Naslovi za pošiljanje Uredništvo: Celjsko literarno društvo (s pripisom: za Supernovo) Gledališki trg 4 3000 Celje E-mail:  celjsko.literarno@outlook.com  bojan.ekselenski@gmail.com (urednik) Dolžina besedil: Miniatura: do 1000 besed. Želimo si sledečega:  Kratka zgodba: do 7500 besed (45.000 znakov s presledki), za daljše zgodbe se bomo odločili glede na prostorske možnosti, po potrebi bo-mo avtorje prosili, da zgodbo skrajšajo na zahtevan obseg  Esej: do 3500 besed,  Recenzija: do 3500 besed,  Poezija: skupaj do 300 vrstic, pesem do 150 vrstic. Prva stran se ne šteje v obseg besedila, na njej morajo biti sledeči podatki:  Naslov dela  Ime in priimek,  Veljaven poštni naslov, kamor pošljemo avtorske izvode  Veljaven elektronski naslov za komunikacijo Avtorji in avtorice besedila do nadaljnjega odstopijo v brezplačno obja-vo. V primeru, da bodo finančna sredstva dopuščala izplačilo honorarjev, se bodo z avtorji(-icami) podpisale ustrezne pogodbe. 33 Celje - mesto Fanfesta Gostitelj festivala: Mestna občina Celje Na vzhodnem delu Spodnje Savinjske doline, ob njeni najnižji točki, se je že v halštatski oziroma železni in kasneje v keltski dobi razvila prva mestna naselbina, imenovana Keleia. V rimski dobi, za časa cesarja Klavdija (41–45) je naselbina, imenovana Municipium Claudia Celeia, dobila mestne pravice in doživela tudi svoj prvi vrhunec. V času velikih selitev (5. in 6. stol.) je bilo mesto porušeno, vendar so ga že v zgodnjem srednjem veku obnovili. Prvo omembo srednjeveškega Celja (Cylie) najdemo v Admontski kroniki, ki je nastala med leti 1122 in 1137. V poznem srednjem veku je Celju v kratki dobi vladanja neizbrisen pečat vtisnila uspešna in ambiciozna rodbina Žovneških gospodov, kasnejših Celjskih grofov in knezov, ki je s spretno politiko posegla celo v vrhove tedanje evropske politike. Po smrti zadnjega Celjana grofa Ulrika II. (1456) je posest Celjskih prišla v roke Habsburžanov. Konec 18. stoletja je Celje doživljalo novo renesanso. Znanilec nove dobe je bilo mestno obzidje, ki se je ob koncu 18. stol. moralo umakniti urbanizaciji in začetni moderni industriji. Ko je leta 1846 pripeljal v Celje prvi vlak, je mesto še živelo v miru in bidermajerskem vzdušju. V 2. pol. 19. stoletja se je tudi v Celju podobno kot v ostalih delih avstrijske Srednje Evrope pričela narodna prebuja, ki je ob koncu stoletja privedla do močne zaostritve nacionalnih odnosov in po prvi svetovni vojni do razpada večstoletne Habsburške monarhije. Konec prve svetovne vojne (1918) je v mesto ob Savinji prinesel nov državno-politični okvir. Spremenjeni politični nazori so vplivali na mentaliteto ljudi in v mnogočem spremenila življenja takratnih Celjanov. Tudi druga svetovna vojna in okupacija je Celju in Celjanom pustila globoke in še danes nezaceljene rane. Pa vendar je Celje kot že nekajkrat pred tem ponovno vstalo iz pepela in zacvetelo v vsem svojem žaru. Po drugi svetovni vojni je mesto ob Savinji dobilo lice živahnega industrijsko-trgovskega centra, poleg tega pa ima danes kot sedež mestne občine vse značilnosti regionalnega, upravnega, poslovnega, kulturnega, šolskega, zdravstvenega in turističnega središča. V zadnjih letih velja Celje za najhitreje razvijajoče se mesto v Sloveniji. Vir: Spletna stran Celje.si in Wikipedija 34 Kolofon Fanfest 5: brošura 5. slovenskega festivala fantazijske književnosti Copyright © 2021 by Celjsko literarno društvo. Vse pravice pridržane. Besedila, urednik: Bojan Ekselenski Oblikovanje naslovnice in prelom: Bojan Ekselenski Založnik: Celjsko literarno društvo Spletna stran festivala: http://fanfest.si E-mail festivala: fanfest.festival@gmail.com Prireditev je sofinancirala Mestna občina Celje V Celju, 2021 1. elektronska izdaja, brezplačna publikacija Brošura za Fanfest 5, 5. slovenski festival fantazijske književnosti (Celje, 25. in 26. 9. 2021) Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 75120131 ISBN 978-961-6458-17-7 (PDF) Posebna zahvala Posebej se zahvaljujemo Mestni občini Celje, ki finančno podpira edini slovenski festival fantazijske književnosti. Zahvaljujemo se tudi Knjigarni in antikvariatu Antika, kjer najdemo vsakoletno dobrodošlico in v ambientu butične knjigarne izvedemo pomemben del programa Zahvaljujemo se tudi ZKD Celje in JSKD IO Celje. POMEMBNO Vsi festivalski dogodki bodo izvedeni v skladu s priporočili NIJZ.