—-m   38 F. S.:
Helidor in Andreja.
ri krstu ga je imenoval gospod župnik za Heliodorja; roditelja izpuščata navadno prvi o, ravnotako sestrica Andreja, ki noče imeti tudi z rom težav; zato izpreminja nebodigatreba soglasnik r v j, kadar potoži ljubljeni tua-mici: .Helidoj me je tolkel.'
Sicer pa je Helidor pravi tnožakarček, čeprav še ne hodi k šolskemu pouku. Suknjo ima kot očka, hlače tudi, in celo telovnik mu je napravila mamica poslednje dni, ker jo je mali He-lidor spravil mnogokrat v zadrego, ko je moško stopal po vasi s salonskim očetovim suknjičem, ki je že davno dovršil službo in bi bil kakor nalašč za maškarado.
Helidor ima jako rad svojo sestrico, kakor Ijubi tudi ona njega z vso otroško Ijubeznijo. Najbolj ju razžališ, ako bi naklonil darilo le enemu obeh. .Andreja tudi — Helidor tudi," se glasi povprek.
Dobro se zavedata te lepe lastnosti otrok skrbna roditelja. Ničesar ne dobi Helidor, da bi ne bila deležna dobrote tudi Andreja: imata podobni obleki, enaki skledici in tudi slični posteljici.
Jezušček jima je prinesel pod božično drevesce mnogo lepih igrai Andreja je dobila veliko punčko, ki joka na glas in tudi sama zapre oči, ko jo položi mala mamica v otroški voziček. Helidor se veseli velikega konja in hitre zeleznice na pero. Čvrsto zajaba zibajočega belca, zlasti te vidi, da ga opazuje dobri očka. Železnica pa vozi mamina ljubčka marsi-katero uro daleč, daleč po neznanem svelu. — — —
Nekega dne sta se igrala na vrtu; bilo je spomladi, ko sta znosila Helidor in Andreja vse igrače v senco košatih dreves. Prezrla sta opomin mamice in pomešala sta med igrače tudi — škarje.
Ko sta se naveličala punčke in železnice, pravi Helidor:
nZakaj bt imela dolge lase, jaz imam kratke in očka tudi. Veš kaj, kar ostrigel jih bom."
.Mamica bo huda," odvrne Andreja, »deklice moramo imeti dolge lase, tudi mama ima dolge in lepe."
Helidor ni čakal odgovora. Zasukal je škarje, par stisljajev, in Andreja je postala — Andrejček. Smejala sta se, a ne dolgo.
Kinalu je prišla mamica in z njo — tepežni dan.
Tudi očka je bil hud. Ostro je posvaril mala poredneža, in obljubiti sta morala siovesno, da se ne dotakneta škarij nikdar več. Seveda jima je odrekel onega dne običajni poljubček, kar je bilo za Helidorja in Andrejo — največja kazen. —