Socialna zaščita dece in mladine. Naiprej mora pasti nazor, da jc obstoj človeške družbe bolje zaivarovan v ietnišnicah, v prisiLnih delaveicah in vojašnicah nego v šoli in kulturi: patem šele napoči člaveštvu ivstajenja dan. ¦Dr. Drag. Lončar: »O šol. refcnrimi«. Po ])revratu, 1. 1919 nam je dala Slovenska Šolska Matica pod naslovom: »Skrbstvena vgoja« lepo delce, ki ga ie uredil pokojni ravnatelj H. Schreiner. Delo nam daje smernice o socialno-skrbstveni vzgoji in pouku. Govori o šolah &luhoneme, slepe, manjnadarjene in molalno pokvarjene dece, s posebnim ozirom na vzgojno stran tega šolstva za Praktično življenje in o zavodih za to 'deco. Deloma se dotiče tudi zavodov in °skrbe doraslih s temi defekti. Gotovo bo to delo tvorilo podlago  2a naše bodoče delovanje na tem polju. Vcndar se omejuje to delo zgolj na navedeni krog dece in odraslih, ki so zaradi svojih telesnih, duševnih oziroma moralnih defektov potrebni socialne zaščite in tudi ni bil namen anketi, ki je bila sklicana v to svrho in katera je bila povod izdanju omenjenega dela, da bi se pečala s štirimi vprašanji zaštitne vzgoje in organizacije. To nam pa podaje dr. Fr. Goršič v svojem delu »Socialna zaščita dece in mladine«, ki je izšlo pred kratkim v »Zbirki političnih, gospodarskih in socialnih spisov«, kot IX, zvezek. Dasi vsebuje splošna zaščita dece tudi vsa poglavja gori omenjenih vprašanl skrbstvene vzgoje, oziroma šolstva, in se jih Goršič dotakne tudi v dveh svojiii poglavjih, kjer govori o zavodih drž,avne zaščite vobče in zlasti za pohabIjeno deco in o zaščiti moralno zanemarjene dece, je Goršičevo delo le izpopolnitev^ gori omenjenega spisa »Skrbstvene vzgoje«; oziroma lahko stmatramo »Skrbstveno vzgojo« za izpopolnitev Gorsičevega dela v teh dveh poglavjih. Da so pa izločena ta vprašanja skrbstvene vzgoje in izobrazbe za pohabljeno mladino potom šole v posebno poglavje in da se jih tudi Goršič le delno dotiče, kolikor se pač tičejo zavodov, se nam pa zdi popolnoma pravilno, ker moramo vstrajati na svojem stališču: da spada šolstvo izključno pod naučno upravo, je pa naloga uprave za socialno zaščito, cziroma za socialno politiko, da organizira pri vseh teh šolah tudi moderno opremljene zavode, ki bodo omogočali, da se bo lahko posluževala tega šolanja tudi deca izven onih krajev, kjer se slučajno nahajajo te šole. Toda dr Goršičevo delo nam odpi- ra širše polje skrbstvene vzgoje, tudi izven šole in zavodov, podaje nam ob- širna polja in smernice naše socialne za- ščite in socialne zaščitne politike; iz vse- ga dela odseva veliko načelo: da poseb- no povojne mentalitete in psihoze mas ne bodo izboljšale kazni in strahovanja, am- pak je potreba preskrbeti v prvi vrsti vzgoje vsem onim, ki je iz kateregakoli vzroka ne morejo v pravi smeri dobiti od svojih roditeljev, če hočemo ozdraviti današnje bolne družab. razmere. Ves za- ščitni sistem gre v eno veliko smer: no- tranje evolucije sedanje družbe, v kateri bo ona sama bolj zavarovana, proti etič- nim in moralnim izrodkom, nego v kaznih in strahovanju. Zato nam pa dr. Goršičeva knjiga odpira vse registre javne vzgoje, nas opozarja na vsa polja dosedaj pomanjkljive vzgoje in govori tudi o zaščitni vzgoji normalne dece v predšolski in šolski dobi; gre pa še dalje, do korena, in pričenja pri. zaščiti mater in dojencev, kot prvi kali človeškega vzgojnega dela. Seznanja nas z modernimi zaščitnimi institucijami, zaščitnimi naredbami, statisiiko sirotne in nezakonske dece in zaščitne organizacije pri nas. Rdečo nit vse smeri nam pa podaje en sain stavek, ki ga dr. Goršič navaja v svoji knjigi, in ki se glasi: »naša mladina ne rabi več nobenih kazni, nji je treba zgolj še vzgoje, s tem geslom pa zahtevek, da se mora kaznovanje mladostnikov do dovršenega 18. leta sploh odpraviti in nadomestiti z vzgojevalno zakonodajo, kakrsno imajo že na Norveškem. Prišli smo do javne vzgojne vrzeli današnje družbe, ki ji lahko pripisujemo toliko posledic in zla, a zdi se nam, da smo segli še premalo daleč. Sistematično vzgojno delo nima segati samo do konca šoloobveznosti, ampak se ima raztezati do 18. leta; ker pa je javna morala odvisna od splošne in od etične izobrazbe človeka, zato menimo, da bi se pri splošno in etično manjrazvitih masah morala raztezati ta sistematična vzgoja v tej ali oni obliki še naprej, da ne omahne neiz- kristaliziran značaj in ne pade v jetnišnico, kaznilnico ali prisilno delavnico ali pa celo, da se ne pokaže potreba, celo z oboroženo silo iztrebljati družbi kvarnih elementov in mas. Zaščitnim delavcem je torej treba v prvi vrsti globoke zavesti, da delajo za visoke smotre prave vzgoje naših mas, za preokret naše družbe; da je ta družba danes bolna, bolna že pri mladini in da je vzrok tej bolezni ozračje, v katerem se vzgojuje, tega nam ne bo tajil nihče, — zato je treba širokega dela, zaščitnega dela in vzgoje tam, kjer je Tiedostaje. da ne zagazijo i ti bodoči člani družbe v okuženo ozračje; vlijmo v srca mladine etičnih in socijalnih načel. ki jih nedostaje današnji družbi, da nam vzklije iz tega semena novo življenje in da prihranimo knminalu opravek — rabeljskega posla. Ivan Dimnik.