r % r. j RASLAGAN JE SVETIGA EVANGELJA vfih nedelj in sapovedanih prasni- zerkyeniga leta. V’ natif tih bukev fo miloftlivi Firfht Gofpod Gofpod ANTON ALOJS , Ljubljanfki ( Shkof 17. grudna 1829 dovolili, V’ LJUBLJANI 1 83 o. N atifnil Joshef S as s eni er g. Na prodaj per Janesu Klemensu, bukvoveau. r V v o d. Vfi ljudje Jo potrebovali, potrebujejo in bodo potrebovali rasodevanja volje, ali befede boshje. Egipzhani, Grcki, Rim¬ ljani in vji imenitni narodje fo bili pol¬ ni teme in smot, ker jih je le nalomi urn vodil. Tudi Judje, zhe jim je ravno Bog fvojo voljo rasodel, fo premalo fposnali notranjo pr avizo, ponishnojt in druge potrebne zhednojti. Bog fe je vjiga zlilo- vejhtva ufmilil, in mu je dal uzhenika in odre/henika Jesufa. Vezhna hvala bodi ufmiljenimu Bogu, kteri naf je po fvo » Jim t Sinu, Jesufa Krijtufu, uzhil in odre- Jhill On je zhifto boshjo Jlushbo uzhil, ktera je sapopadena v shivi veri, v'ierd- nirn upanji in v’ delavni ljubesni; to je Jesuf uzhil in sapovedal, to je najha flush- ba do Boga, to naf svelizha. Jesuf Kriftuf je ob zhafu zefarja Ti - berjUf okoli 30 let Jtar, in oholi 4000 let po Jtvarjenji Jvetd, nzhiti sazhel. Tri leta je nz/iit, in fvoje Jvete nauke J’ zhu- deshi poicrdoval. Njegovi jveti nauki Jo Je imenovali e v angeli, to je, ve jelo o s n anil o. So Jizer grenki fpazheni natori, vender pa vejeli, ker Je le po njih pride v’ nebe/hko kvaljeftvo. JesuJ Krij tuj' je Jherbno uzhil, pani nizh pijal. Le po njegovim odhodu in po prihodu Jvetiga Duha Jo nekteri njego¬ vih uzhenzov nekaj sapijali, kar je on delal in uzhil. Pijarji njegoviga shivlje- nja, naukov•, Jmerti, vjtajen)a in vnebo¬ hoda Je e v ang elijti imenujejo. ( Shtir- je Jo evangclijti: Jveti Matevsh, Jveti Marka, Jveti Lukesh in Jveti Janes. Dva tih, Jveti Matevsh in Jveti Janes Jta opo- fteljna ; Jveti Marka in Jveti Lukesh pa /tab ila nzhenza apojleljnov. ,Sveti Matevsh je bil zolnar, potlej apoftelj in evangeliji. Prezhudna mozh Jesujove milofii Je je nad njim rasode- la; toraj je bil perpraven grejhnikam o- snanovati rmlojt in odpufhenje grehov. S' drugimi apojieljni je prejel Jvetiga Duha; nekaj zhafa uzhil v Judeji, pot¬ lej pa Je je drugam namenil. Jpreober- njeni Judje, kader Jo to svedili, Jo ga ponishno profili, de naj jim Jpi/he, kar jih je s’ bejedo uzhil. Je v ’ njih projh - v njo dovolil, in v ’ njih jesiku fpijal f. e - vangeli , rfe befeda shivljenja oflane per njih, jo premi/hljujejo, in shive po njej. JSveti Marka je bil Jud, po apofiel - ni h, slafti po f. Petru fpreobernjen. Po Jesufovim odhodu je Jhel v' Rim J' fvetim Petram, in mu pomagal evangeli osna - novati. ( Spreobernjeni verni Jo go nad- leshno profili, de naj fpijhe J. evangeli. Ga je fpijal, kakor ga je is uft fvetiga Petra Jlijhal . ( Sveti Peter ga je poterdil, in ga vernim dal. Ta evangeli je pijan v’ Gre/hkim jesiku, ker je bil Rimljanom ta jesik fploh snan. .Sveti Lukesh, rojen od nevernih ftarjhev v' slntiohii na t SirJkim, je bil po apofteljnih, slafti po fvetim Pavlu, fpreobernjen. Je f premijal apojteljne „ m jim pomagal osnanovati befedo bosh- jo. Savoljo njegoviga fvetiga shivljenja in zhiftiga uka Jo ga poglavarji zerkve fvetimu Pavlu perdrushili, de gaje pov Jod fpremljal, in mu pomagal v' osna- novanji fvetiga evangelja. V ’ slhaii je fpijal fveti evangeli v' Gre/hkim jesiku. fveti Janes, poprej ribizh, potlej apoftelj in evangeliji, je bil nar mlaj- Jhi smed apofteljnov■ Jesuf ga je fofeb- no ljubil, in mu fofebno Ijubesen Jkaso- Va G Njegovi evangeli prizhuje , de je VI bila njegova da/ha zhudno rasjvetljena, in de Jo mu bile boshje fkrivnojti odkri¬ te ; tudi de je vej gorel od ljubesni do Bo¬ ga in do blishnjiga. V' EJesu she slo Jtar je Jveti evangeli JpiJal v Gre/hkim jesi- kn. JpiJal ga je, od vernih projhen, de bi savernil hudobne krivoverze, kteri Jo lashnjivo uzhili, de Jesuj ni Bog. Jhtirje evangelji jhtirih evangelijtov jo le en evangeli , zheravno nijoenakiv’ bejedah. Bog jih je J’Jvojim Jvetim Du¬ ham napolnil ; toraj Jo , dejiravno 'nijo pijali ob enim zhoju, ne v enim mejiu, ne v’ enim j e sik n, vender le en evangeli jpijali. Jveti Maievsh fe pijal v' Judeji v Hebrejjkim jesiku, Jveti Marka v Ri¬ mu u’ Gre/hkim jesiku, Jveti Dukesh v Antiohii v Gre/hkim jesiku, Jveti Janes v’ EJesu tudi v Gre/hkim jesiku) vender ni med njimi nobene raspertijs, vji Jo o- snanovavzi rejnise, ker jih je le en.Duh uzhil. — Tudi um prizhuje, de jo Jveti evangelijti rejnizhni. Ponishno popiju- jejo Joojo poprejfhnjo malovernojl, rna- lojerzhnojt, ne s veji o bo in druge Jlabo- jti, kar drugi ljudje permorani komaj ftore. Jveti Matevsh od Jebe pijhe, de l je bil zolnar; Jveti Peter, je po Jvojim uzhenzii, jvetim Marku, na tanko popi,- fal Jv oj o poprejjhnjo nesvejtolo do Jesti- Vil fa, pa niih tijtiga, kar ga povijhuje; fveti JLukesh popijhe, koliko je Jesuffve- tiga Petra povijhal: per vjih je punish- nojt, odkrit oje rzhnoJ't in refnizhnoft. O krijtjan! hvali in sahvali ujmi¬ ljeniga Boga, kteri je fvete evangelifte f' fvojim Duham napolnil, in po njih popijal, kar je JesuJ delal in azhil, de to oftane nepopazheno do konzaJvetd. Lha- fti fveti evangeli, in ta hodi vodnik tvo- jiga shivljenja, de pride/h v vezhno ve- felo shivljenje. Nikoli ne posahi, in smi- raj pomni, de Jesuf, ,Sin boshji, ga je uzhil, deje Jvojim ftvarern kasal pravo pot v' nebefa. Jesuf fam ve, kaj mu do- pade ; njegova fveta volja je rasodeta in sapifana v f velim evangelii, de jo ve/h, po njej shivi/h, in namen fvojiga ftvar- jenja, vezhno svelizhanje,dofesht/h. fve¬ ti evangeli smiraj noji v' ferzu, in ga Jkasuj f’ fvetim shivljenjem: vfe delaj , kar ti sapoveduje, vje fpazhene navade nenmniga fveta opufti, ker ve/h, de le po Jveiim evangeli hojh fojen. Vedno profi Boga po Jesufu Hriflufu, de bi ti dal obilno gnado fvetiga Duha, da bo/h ne le poflu/haviz, ampak tudi delavizfve¬ tiga evangelja. De loshej rasume/h, kar je Jesuf de¬ lal in uzhil, ali kar fo fveti evangelifti VIII sapifali, je to raslaganje fpijano. V' tih bukvah je fizer raslaganje evangeljev, ki fe bero ob nedeljih in sapovedanih pra¬ šnikih: vender fo v’ tih vfe potrebne ref- nize sapopadene, in to raslaganje ti po¬ maga rasumeti tudi drugo, kar Jo J'veti evangelijti Jpifali. Pred branjem profi Boga, de naj ti da gorezhe shelje refnizo Jposnati, njeno mozh shivo zhutiti, in po njej ftanovit- no shiveti. Ne beri hitro, ampak pozha- fi med tem premijhljuj ref nize, in sdihuj v’ Boga, de fe jih navsamejh, de jih o- hranijh, in de obrode fad dobrih del. Nikoli jih ne posabi, in ti bodo mozhna hramba soper sapeljive Jku/hnjave. Po branji sahvali Boga, in ga profi, de naj ti J' f voj o milojtjo pomaga vfe f polniti, kar je po Jesufu uzhil, de namen fveti- ga evangelja dofeshejh, namrezh vezimo svelizhanje. Rasla gan je fvetiga evangelja vjih nedelj in sapovedanih prašnikov zerkveniga leta. I. Nedelja v’ adventu. Evangeli / Luka 21 > 25 — 33 - Sapopadik. Jesuf Kriftuf pove flrafhne snamnja kon- zhanja fveta, tudi velik ftrah vfiga zhlove- fhtva, in napove fvoj zhaftitljivi prihod ali poflednjo fodbo, ob kteri bo pravizhne in hudobne fodil. ,,V’ tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- zam rekel: Bodo snamnja na fonzu in mef- zu in svesdah, in nasemlji bo ftifkanjemed io narodi savolj ftrafhniga fhumenja morja in valov.” Jesuf Kriftuf, vezhna refniza, napove vlimu zhlovefhtvu ftrafhne snamnja konzha- nja vfiga fveta in fvojiga zhaftitljiviga pri¬ hoda. ( Sonze bo otemnelo ; mefez ne bo fve- til, ker ima le od fonza fvetlobo ; svesde bodo padale , in druge ftrafhne rezhi fe bo¬ do godile. Ni fizer umeti tih velizih zhu- deshev; godili fe pa bodo, ker Jesuf, on refnizhni in vfigamogozhhi Gofpod, to go¬ vori in napove. To fe bo gotovo godilo; pomeni pa tudi, de bo pred honzhanjem fve¬ ta fonze pravize, Jesuf, nafvetu otemnelo, lter bo veliko sapeljivzov soper rasodeteref- nize govorilo, in ljudi pohujfhevalo. Luna to je, zerkev, ktera ima le po Jesufu fvet¬ lobo, bo tudi otemnela savoljo filniga pre¬ ganjanja boshjiga fovrashnika Antikrifta. Svesde bodo padale, to je, kteri fo fe f fvetim shivljenjem in f’ zhiftimi nauki ko svesde fvetili, bodo v’hudim preganjanji od refnize odftopili. Tudi veliko drusiga ftrafh- niga in hudiga bo pred konzhanjem fveta: ljudftvo bo soper ljudftvo, in mefto soper mefto ; morfki valovi bodo ftrafhno divijali kakor de bi hotlisemljo in ljudi pokonzhati. Kriftjan! terdno veruj vfe to, ker go¬ vori Jesuf vezhna. refniza. Sdaj febi in -fve- tu odmri, in ne ljubi neumno, kar bo po- konzhano; ljubi pa fvojiga Boga, in flushi mu, ker oftane vekomaj. Zhe konzhanja fveta ne bofh doshivel, ti bo konez fveta, kader umerjefh. Pred konzhanjem fveta bo veliko sapeljivzov, tudi sdaj jih ni malo. De od njih sapeljan nifi, glej v’fonze pravize, v’ Jesufa, in poflufhaj zerkev, ktera je de¬ ber refnize, infesmotiti ne more; bodifta- noviten v’ veri, in sveft v’ sapovedih , in ti bo dobro per fodbi. „Preden bo Jodba, perpravi Ji pr avizo , in ha/h per Bogu Ur fmiljenje na/hel” ^irahiS, 19 —- 20. ,,Ljudje bodo fahnili od ftraba in zha- lfanja tiga, kar bo nad fvet prifhlo: aakaj nebefhke mozhi fe bodo gibale.” Vfi tifti zhaf sbivi ljudje, tudi shivina in sveri bodo v’ velikim ftrahu, ker nebo, semlja, morje, viharji, potrefi, ogenj, ftre- le in drugo bo osnanovalo pravizhno bosh- jo jeso nad fvetam. Ne le v’ fvetim evan¬ gelij, tudi v’ drufih fvetih bukvah je popi- fano flrafhno konzhanje fveta in trepetanje vfih ljudi. David prizhuje: „Ogenj gre pred Gofpodam, in poshiga njegove fo- vrashnike. Njegovo blijkanje rasfvetifvet , semlja to vidi , in fe trefe. Gore fe pred Gofpodam tajajo” Pf. 96, 3 — Tu¬ di modri popifuje boshje mafhevanje nad fvetam rekozh: »Bog ho fvojo neutolash- Ijivo jeso kakor fulizo sbrufil , in veffvet 12 f* bo s' njim soper hudobni bojeval. Bli- Jha ftrele bodo na ravnoft letale, in ka¬ kor pjhize is slo napetiga loka is oblakov derle, in v’ namenjeni kraj Sadevale. Od njegove jese, ki je ko kamen terda, bo slo terda tozha padala, morja voda bo soper nje divjala , in reke sbrane bodo Jilno na nje derle.'' Modr. 5 , 21 — 23 . Premifhljuj Ilrafhno konzhanje fveta, de ga neumno ne ljubifh, in de Bogu flu- shifh, kteriga ti nihzhe odvseti ne more. Ljudje, v’fvet saljubljeni, fkerbesato,kar bo pokonzhano, in ne fkerbe' sadufho, kte- ra ne bo nikedar umerla; fkerbe to vidno prebivalifhe polepfhati, in ne fkerbe v’le¬ pe nebefa priti. Ne daj fe od vidnih rezhi sapeljati, temuzh imaj smiraj pred ozhmi lepo obljubljeno deshelo, nebefhko kralje- flvo, in shivi po vfihsapovedih, de va-nje pridefh. To je nauk fvetiga Petra, kteri tako govori: „Ker bo tedaj vfe to rasdja- no , kako/hni morete tedaj vi biti v fvet im in poboshnim djanji?” II. 3 , 11. „Bodo vidili zhlovekoviga 4 Sinu priti na oblakih s’ veliko oblafljo in zhaftjo.” Jesuf je vfiga fveta odrefhenik, toraj je vfiga fveta fodnik. Od tega je velikokrat govoril, in fvojim apolleljnam sapovedal ljudem prizhevati, de je on fodnik shivih in mertvih. Djan. ap. 10, 42. Neverniki s 5 ga nifo fposnali, veliko Judov jeterdovrat- nih oftalo, krivoverzi fo v’ veri smoteni, in hudobni kriftjani ga sanizhujejo; tora} bo Jesuf fvojo oblaft in froje velizhaftvo pred vfim fvetam rasodel, in ga pravizhno fodil. Rasgernil bo vfe grehe hudobnih in vfe do¬ bre dela pravizhnih : terdovratni grefhniki bodo fvojo hudo flepoto fposnali in trepe¬ tali ; pravizhni fe bodo neisrezheno vefelili, in ga hvalili. Vfe mifli, befede in dela bo¬ do po fvetim evangeli fojene, in saflushe- no plazhilo prejele; vfe grefhne navade fveta, vfi hudobni isgovori flepih grefhni- kov ne bodo obfojenja ubranili, ker Jesuf vfe ve , in bo vfe pravizhno fodil. Premifhljuj pravizhno fodbo boshjo, in perpravljaj fe fkerbno s’ dobrimi deli, de obfojen nebofh. Tudi premifhljuj, kaj bo po fodbi: po fvojih delih pojdefh ali v’ svelizhanje, ali pa v’pogubljenje , in ka¬ mor pridefh , bofh vekomaj. Jesuf bo pri- fhel f’ krishem fvet foditi; ta bo fvetleji od fonza, in bo prizheval, kaj je ljubesnjivi odrefhenik sa te in sa vfe terpel. Zhe shi- vifh v’ nezhiftofti, v’poshrefhnofti, v’meh¬ kobi, fi fovrashnilt krisha Kriftufoviga, in kakofhna bo f’teboj? Jesuf je pervikrat pri- fhelgrefhnikov ifkat k’ pokori, vdrugizhbo prifhel terdovratnih grefhnikov ozhitno ob- fodit. Grefhniki bi fe raji v’ pekel vderli, lga Jesufa fposnajo, in fe njegovima evan¬ geliju podvershejo. ,Sveti Pavel pravi 22 osnannjemo Krijlufa hrishaniga ; Judam je jiier pohujfkanje, neverzarn pa ne- fpamet I. Kor. 1 , 23. Ravno tako je sdaj: ponishni fo radi pokorni, prevsetni fe ne podvershejo Jesufu. Bodi ponishne dufhe, in le tako bofh f’ ponishnim Jesufam del imel. „Kader fla (Janesova uzhenza) odfhla, je Jesuf sazhel mnoshizam govoriti od Jane- sa: Koga ile fhli v’ pulhavo gledat? Ter- fta, kteri fe od vetra fem ter tje maje? Ali koga Ile fhli gledat? zhloveka s’ mehkimi oblazhili oblezheniga? Glejte, kteri mehke oblazhila nofijo, fo v’ kraljevih hifhah. Ali koga fte fhli gledat? preroka? Pazh, vam povem, fhe vezh je od preroka: sakaj on je tifti, od kteriga je pifano: Glej, jed po- fhljem fvojiga angelja pred tvojim oblizh- jem, kteri bi perpravljal tvojo pot pred te¬ boj.’* Refnizhna in velika hvala, f’ ktero Je¬ suf povifhuje fvojiga sveftiga flushabnika Janesa, prizhuje od njegove fofebne fveto- fti. Tudi ti fkerbi tako shiveti, de bofh Je- * sufove hvale vreden. Ljudje naj pravijo od tebe, kar hozhejo, de le Jesufu dopa- defh , je sadofti. Ljudje nepremifhljeno, neumno ali lashnjivo hvalijo, Jesuf fe »mo¬ titi ne more, ker ti v’ ferze gleda. Zhe te ljudje povifhujejo j sato nili pravizhen ; zhe 23 te sanizhujejo, nifi flabji sato: tora) fherbi Jesufu dopafti s’ refnizhno pravizhnoftjo. „Ne kdor fe hvali (ali je od drusi/i hvaljen ,) je pot er j en, ampak kogar Bog hvali.''' II. Kor. 10, 18. Jesuf je mnoshizi vifoko govoril od Ja- nesa po odhodu njegovih uzhenzov, in to uzhi fofebno modroft. Mnoshiza je flifhala uzhenza v’ Janesovim imenu Jesufu rezhi: y,Si ti ta, kteri bo prijhel, ali drusiga zhakamo Mnoshiza bi bila lohha menila, de Janes ne fposna Jesula, in de ni terden v’ veri; sato ga je Jesuf vprizho nje hvalil, de bi fposnala njegovo fvetoft, in njegovimu prizhevanjuverovala. Ta refnizhna in veli¬ ka hvala je bila mnoshizi potrebna, dvema uzhenzama pa bi bila fhhodljiva, ker ona in vli Janesovi uzhenzi fo njega, fvojiga u- zhenika, previfoko, in Jesufa prenisko že¬ nili. Ravno is tiga konza je Jesuf le po nju¬ nim odhodu Janesa vifoko hvalil. — Ta Je- sufova varnoft uzhi modroft, de v’ potrebi hvalifh, kar je hvale vredno, pa fe varu- j. jefh s’ neperloshno ali nepermerjeno hvalo fvojiga blishnjiga flaboft povifhati. Premifli, v’ zhim je Jesuf Janesa hva¬ lil, de fi persatlevafh Jesufove hvale vreden biti. Janes ni bil ko terjt, kteriga vlak ve¬ ter omaje, ampak ko llaber je bil v’ veri in v’ sapovedlh. Terft nima terdnobe, ne fla- 24 novitnolli, ker je osnotrej prašen; in ta po¬ meni ljudi prasne poboshnoili. Zhe nifi terdne vere in gorezhe ljubesni, te bo vfa- l 10.) intudipre- rok Daniel (9, 24*) Aa zhaf njegoviga pri¬ hoda prevedila in pravila. Ta mifel je bi¬ la tudi per ,Samarjanih, de Odrefhenik fko¬ raj pride, kakor je ( Samarijanka rekla: „Kem, de Mejija pride , kleri Je imenu¬ je Kr if tuf'’ Jan. 4, 26. Modri, kteri fo od jutra prifhli v’ Jerusalem, in vprafhali po novorojenim kralju, po KrlAufu, kteri* ga jim je svesda osnanovala , fo tudi fpod* badali Jude premifliti, de zhaf boshje ob¬ ljube je she prifhel. Paftirji, kteri fo Je- sufa v’ Betlehemu molili, fo tudi od njega govorili, in dofti drusiga je Jude opomina- lo, de Odrefhenik je blis. Pa malo fo fker- beli, in le kader fo svedili, de je Jaries, Zaharijev fin, is pufhave prifhel, osnanuje pokoro, in per Jordanu kerfhuje! fo fe ko is fpanja sbudili, in menili, de je Janes morebit Mefija. Zhudeshi, kteri fo fe per njegovim rojflvu godili, fo fe po vfih gorah Judeje rasglafili, in ljudje fo djali: „Kaj bo is tega deteta ?” Luk. 1 , 66. Njego¬ vo zhudno shivljenje v’ pufhavi, njegovo 27 ojAro pokoi‘jenje, njegovi ognjeni nauki, in drugo je vfo deshelo s’ njegovim flove- zhim imenam napolnilo. To je tudi do Je- rusalemzhanov prifhlo: duhovfhina fe je pofvetovala, in fklenila odbrane moshe do Janesa poflati, ga vprafhat, ali je on Kri- J tuf? Lahko bi bili vedili, de Janes niKri- Auf, ker je bil Janes is Levjeviga rodu, Krifluf pa je bil obljubljen is Judoviga ro- du. t So fe motili, ali nifo pomiflili, ker jih je Janesova fofebna fvetott premogla. Jerusalemfki sbor je isvolil sato duhov¬ ne in levite is drushbe farisejev, ker fo bili ti po njih miflih popolnifhi in fkerb- nejfhi sa boshjo zhafi. Dva dni fkoraj fo hodili do Janesa zhes Jordan, ga vprafhat: „Kdo Ji?” Velika zhaft je bila Janesu ftor- jena, de ga flovezhi moshje is veliziga me- Aa Jerusalema vprafhat pridejo; Pravili fo Janesu, od kod de fo, od kterih in sakaj, de fo poflani, in fo ga profili, de naj jim pove, kdo deje, ali ) e Krij tuf. Ponishni Janes fe je njih govorjenja prefirafhil, in jim je ravno in odkrito odgovoril: Jeft ni- Jim Krijtuf. Shalofien je bil njih hude srnote in fvoje ne saflushene zhafli, ker je bil ponishen in refnizhen. Ponishnoft in relnizhnoft rte rade fkupej; napuh in hinav- fhina Aa tudi fkorej neodlozhena. KriAjan! bodi ponishen in refnizhen po Janesovim 28 sgledu; nikoli neifhi fvoje hvale, le Jesufa povifhuj, ker ne tebi, ampak njemu gre hvala. Zhudna poboshnoft je bila per Judih. JSo delezh poflali Janesa vprafhat, ali je on Kriftuf, Kriftufa pa nifo hotli fposnati; hlap- za fo vifoko zhaftili, gofpodarja fo gerdo sanizhevali; Janesu bj bili verjeli, ako bi bil rekel: ,„ Sim KriJtuJ njemu pa nifo ver¬ jeli, kader je od Kriftufa prizheval. — Va¬ ruj fe zhudne in famovoljne poboshnofti, , de verjamefh, ali ne verjamefh po fvojih neumnih miflih, po fvojim poshelenji, kar in kakor fe ti sdi ali dopade. Zhe hozhefh po fvoji zhudni vefli shiveti, ti ni treba no- beniga uzhenika vprafhati ali poflufhati; flori, kar hozhefh. Podversi fe veri innau- ham zerkve, in ne bodi zhudne, famovo¬ ljne ali rasusdane vefli. „Oni lo ga vprafhali: Kdo fi tedaj ? 4 Si li Elija? In je rekel; Niiim. ,Si li pre¬ rok? In je odgovoril: Ne. Oni fo mu te¬ daj rekli: Kdo fi, de jim odgovor damo, hteri fo naf poflali? Kaj pravifh fam od fe- be ? Rezhe: Jeft fim glaf vpijozhiga v’ pu- fhavi: Poravnajte Gofpodovo pot, kakor je rekel Isaija prerok.” Judje fo terdno menili, de zhaf obljub- ljeniga Odrefhenika je prifhel; tudi fo bra¬ li v’ prerokbah Malahija (4, 5.), de pred > 2 9 Gofpodovim prihodam Elija pride. Elija bo ref prifhel pred drusim Gofpodovim priho- dam; pa Judje fo fe motili, in fo neumno menili, de pred pervim pride. Toraj fo Janesa, kaderfo saflifhali, de ni Krilluf, vprafhali, ali je Elija, kteriga je Bog pred Gofpodovim oblizhjem obljubil poflati. Ja- nes je gorezhi duh preroka Elija imel, ka¬ kor je angelj Gabrijel Zahariju rekel (Luk. x, 17.); vender on ni bil Elija, in je ref- nizhno odgovoril: „Nifim Elija.'' Janes je tudi rekel: „NiJim prerok,'' ker ni bil, kakorfhniga fo Judje menili. Duhovni in levitje nifo vedili kaj vezh Janesa vprafhati; sato fo mu rekli: „Kdo /1?” ,Sam povej kdo Ji, in kakofhno flush- bo opravljafh, de pridijozhi v’ Jerusalem, jim vemo odgovoriti, kteri fo naf poflali. Janes jim je odgovoril: ,.JeJt Jim glaf v- pijozhiga v pufhavi: Poravnajte Gospo¬ dovo pot, kakor je rekel Isaija prerok.’’ Jim je hotel rezhi: Jeft nilim Kriftuf, ne Elija, ne kak drug prerok, po kterim vpra- fhate , ampak le glaf Kriflufov; Kriftuf je v’ pufhavi, in kmal pride sa menoj; on me je pred feboj poflal, in jeft fim le njegov flusbabnik, ki pot perpravljam pred njego- vim oblizhjem, kakor je prerok Isaija govo- r '!' ( 4 o, 3 .) Zhudna, lepa in savsetja vredna je po- nishnoft fvetiga Janesa! Lahko bi bil vifoko govoril, in tudi ob enim refnizhno, tako: Vi me vprafhate, kdo de lini, in vam po¬ vem, de nifim Kriftuf, vendervedite, ,delim njegov prijatel; nilim Elija, vender poln njegoviga gorezhiga duha; nifim prerok, pa vezhi od preroka, ker fim bil pred roj- flvam pofvezhen, in fim she v’materinim te- lefu Odrefhenika fposnal. Vfe to in fhevezh bi bil fveti Janes refnizhno govoril; pa no- zhe, ker je poln ponishnofti, in is nje ne ifhe fvoje hvale', temuzh jo fovrashi. O ka¬ ko neisrezheno lepo on ponishnoft uzhi! On je shiva podoba Jesufove ponishnofli, in tu¬ di ti, o kriftjan, fe po njem ravnaj. Gerdo je, zhe fvojo refnizhno vifokoft ali fvoje ref- nizhne dobre dela nepotrebno pravifh. Ne hvali fe s’ nobeno rezhjo, in drusih hvale ne ifhi, temuzh bodi refnizhno ponishen. Zhe fi refnizhno ponishen, te hvala in sani- zhevanje ponishuje; zhe nifi ponishen, te hvala neumno povifhuje, in sanizhevanje hudo pezhe. Premifli fe, zhe fi ponishen ali ne, in persadevaj fi biti, dete Jesufpo- vsdigne, kakor je obljubil: „Kdor fe po¬ nishuj e , bo povifhan.” Luk. 14, 11. „Ti, kteri fo bili poflani, fo bili fari- seji. In fo ga vprafhali, in mu rekli: Kaj tedaj kerfhujefh, zhe nifi Kriftuf, ne Elija, 31 ne prerok ? Janes jim je odgovoril: Jeft ker- fhujem v’ vodi r v’ fredi pa med vami ftoji eden, kteriga vi ne posnate. Ta je tifli, hteri bo sa menoj prifhel, kteri je pred me¬ noj bil, literiga zhevljev jermenov jeft od- vesati nifim vreden. To fe je godilo v’ Be¬ tami na uni Hrani Jordana, kjer je Janes kerfheval.” Duhovni in levitje is Jerusalema pofla- ni do Janesa, fo bili fariseji, polni napu¬ ha in nevofhljivofti; sato fe ni zhuditi, de niu bodezhe govore, in ga fvare, de ker- fhuje, defiravno ni Kriftuf, ne Elija in ne prerok. Janes, zhe ravno nekoliko sani- zhevan, oftane ponishen, in jim odgovori ponishno, ker je bil refnizhno, ne hinav- Iko ponishen. Jim je odgovoril: „ Jeft ker - Jhujem v’ vodi to je, moj kerft nima ob¬ ljube gnade, in nima mozhi grehov sbrifa- ti, temuzh je le snamnje pokore, in pome¬ ni folsno pokoro, f’ktero fe perpravljajte k’ odrefhenikovimu prihodu. Ta, Odre- fhenik, je she med vami, vi pa ga ne pos¬ nate, ker je on ponishen, vi pa fte napuh- njeni. Ta bo sa menoj prifhel, pa je pred menoj bil od vekomaj. — Premifli flepoto, napuhnjenih farisejev. ( So fliihali, de Ja¬ nes ni Kriftuf, de je Kriftuf she med njimi, pa de ga ne posnaj-o; vender jim ni mar Janesa vprafhati, kje de je, ali po kterih 32 snamnjih de bi ga posnali. Dva dni fkoraj fo is Jerusalema do Janesa hodili, in ho fo per njem, in ga flifhijo govoriti od Kriftu¬ fa, kteriga bi radi vidili, ga ne vprafhajo, ham de bi fe obernili, de bi ga nafhli. ( So Kriftufa ifkali, in nifo marali sa-nj; sato ga nifo nafhli, ga nifo fposnali. Ti farise- ji fo podoba lashnjivo poboshnih kriftjanov, hteri Kriflufa in njegoviga kraljeftva s’ no¬ gami, ne f’ferzam ifhejo; tekajo femtertje is farne radovednofli, li sbirajo pridigarje in fpovednike, de bi boshjo voljo na tanko svedili, v’ refnizi pa ne marajo sa-njo, ker fe naukam Jesufovim nozhejo popolnama podvrezhi. Sakaj jim je Janes rekel: „Ta (Kri- ftuf) , kteri ho sa menoj prijhel, je pred menoj hilV 1 Janes je bil od Kriftufa fheft mefzov ftarji, kako je on pred njim bil? Janes jim je to govoril, de je omenil bosh¬ jo natoro Jesufovo, po kteri je o$ vekomaj. To jim je govoril, de bi fkerbeli, vprafha- li, ga fposnali, in fe mu podvergli; pa te¬ ga jim ni bilo mar. Janes, tudi jim dopo¬ vedati, koliko je Jesuf vifhji od njega, je djal: ,,TViJim vreden jermen njegovih zhev- Ijev odvesati." Judje nifo Janesovih befed umeli, in ni jim bilo mar jih umeti, zhe fo ravno svelizhavne nauke sapopadle; to- raj nifo vprafhali, kaj jih uzhi, in fo v’ fvo* 33 ji grefhni nevednofti radovoljno oftali. Tu¬ di sdaj je tako na fvetu, Veliko kriftjanov flifhi in poflufha svelizhavne nauke od Je- sufa in njegovih apoftelnov; pa le merslo poflufhajo, ne rasumevajo, ne premifhlju- jejo, ne oprafhujejo, in oftanejo radovolj¬ no v’ fvojih smotah, v’ fvoji nevednofti. Ti flifhijo praviti od Jesufa, pa ga ne posna- jo, in fo prasni njegoviga duha. Kakor ti- fli zhaf, tako je fhe sdaj nad nekterimi ref- nizhno, kar fveti Janes pravi: „BeJeda je bila na fvetu, in fvet je ni posnali' 1 , 10. To prizhevanje fvetiga Janesa kerftni- ka je bilo v’ meftu Betanii na uni tirani Jor¬ dana vprizho veliko ljudi, ker fo ondi zhes Jordan hodili. To prizhevanje je bilo ozhit- no, de bi fe po vlih meftih Judeje rasglafo- valo, in jim Jesuf nesnan ne oftal. Drugi dan je Janes Jesufa vidil, in ga je s’ roko ljudem kasal rekozh : ,,Glejte Jagnje bo - *hje ; glejte ga, bi odjernlje grehe Jveta. Ta je, od kteriga Jim rekel: Sa menoj pride mosh , kieri je vijhi od mene, ker je poprej bil ko jejti' Jan. 1 , 29 — 3 o. .Sveti Janes kerftnik, kteriga je Bog pred oblizhjem Odrefhenikovim podal, mu pot perpravljat, je ljudem vedno osnanoval, de po njem svelizhanje sadobo; vender jih je malo va-nj verovalo. O kriftjan, ki fe 3 34 I r . , po KriAufu tako imenujefh, fkerbi ga prav fposnati, de ga is vfe dufhe ljubifh, in mu is vfiga ferza flushifh; njega prav fposnati je nar vifhi modroA, in po njegovo shiveti je nar popolnifhi pravizhnoft. Ravno sato je fveti Pavel djal: „Ne vem drnsiga , h o Je tufa Krijtufa." I. Kor. 2 , 2. Molitev , O Jesnf! kteri fi fvojiga flushabnika in osnanovavza, Janesa s’shivovero, f’ fofeb- no fvetoAjo in f’ prezhudno ponisbnofljo na¬ polnil, daj tudi meni te nebefhke darove, de ti sveAo in dopadljivo flushim, in te tu¬ di drusim osnanujem f’ fvetim shivljenjem. .Sveti Janes! fprofi mi fofebno ponishnoft, de po tvojim sgledu le Jesufa povifhujem, de bom po fmerti od njega povifhan v'nje- • govo kraljeAvo. Amen. IV. Nedelja v’ adventu. Evangeli fvetiga Luk. 3,1 — 6 . S a p o p a d i k. G"ofpod pofblje Janesa is pufhave Odre- i fheniku pot, ljudi, perpravljati f' pokoro. I 35 Osnanuje okoli Jordana pokoro, in uzhi, kakfhna de bodi. „Y’ petnajftim letu zefarflva zefarja Ti- berja, kader je Ponzi Pilat oblaftnik bil v’ Judeji, Herod pa zhetertni oblaftnik v’ Ga¬ lileji, Filip njegov brat pa zhetertni oblaft¬ nik v’Itureji in Trahonifhki desheli, inLi- sanija zheterti oblaftnik v’ Abilini, pod ve- lizimi duhovni Anam in Kajfam: je Gofpod govoril Janesu, Zaharijevimu fmu, v’ pu- fhavi.” ,Sveti Lukesh , kteriga je fveti Duh vo¬ dil v’ pifanji f. evangelja, je is fofebniga ltonza sapifal ime Rimfkiga zefarja in ime¬ na oblaftnikov Judovfke deshele v’ zhafu osnanovanja fvetiga Janesa kerftnika. To in druge okolifhine na tanko popifane, pre- prizhajo vfe, de refnizo pifhe, fofebno pa, de vli fposnajo Kriftufa Jesufa, kteriga je Janes osnanoval, ker je ob rezhenim zhafu prifhel. Jakop, ftari ozhak, kteri je v’ Egiptu umeri, je tnalo pred fmertjo, okoli 1686 let pred Jesufovim rojftvam, v* fvetim Du¬ hu fvojim finovam povedal zhaf prihoda ob- ljublieniga Odrefhenika, rekozh: ., Kralje- ve * paliza, (oblaft) ne bo od (rodu) Juda vseta, dokler ne pride, kteri bo pojlan , kteriga. narodje zhakajo I. Mojs. 4 g } 10. K er je pa Himfki zefar Tiberi Judovfko de- 3 * 36 shelo v’ fvoji oblafti imel, je bilo snamnje, de je prifhel zhaf obljubljeniga Odrefheni- ka, kakor je ozhak Jakob v’ fvetim Duhu pravil. Pilat, Herod, Filip in Lisanija fo vladali Judovfko deshelo le pod oblaftjoze- farja Tiberja. Tedaj je refnizhno, de Jud¬ je tifti zhaf nifo fvojih oblaftnikov imeli, in de je odrefhenikov zhaf bil prifhel, kakor je fveti Duh po ozhaku Jakobu govoril. V’ petnajftim letu zefarflva zefarja Ti¬ berja, sgorej popifanih deshelfkih oblaftni¬ kov, pod velizimu duhovnimu Anatam (A- j na je veliki duhoven umenovan, ker je po ( prej bil) in Kajfatam, je Gofpod Janesugo- f voril, in mu sapovedal is pufhave iti pred ^ oblizhjem Jesufovim ljudi perpravljati f’po- 1 koro. ,Sveti Janes je she otrok fhel v’ pu- fhavo fe perpravljat v’ namenjeno vifoko J flushbo: famota, premifhljevanje, moli- f tev, ojftro oblazhilo, revna jed in drugo f poliorjenje ga je zhedalje bolj pofvezheva- d lo in delalo vredniga osnanovavza pokore, I in riapovedovavza Kriftufoviga. — Kdor v’ „ mehkobi ali v’ drusih grehih shivi, ni per- k praven pokore osnanovati, ker njegovo fla- k bo shivljenje njegovim tudi, fvetim nau- h kam mozh odjemlje. Kdor koli druge uzhi, fl naj fam poprej dela, kardrusim sapovedu- ti je, in naj fe varuje vfiga, kar drusim prepo- Ji veduje; tako le fo njegovi nauki mogozhni* 01 3 7 Kar je fveti Pavel Timoteju sapovedal, je viim uzhenikam sapovedano: „Bodi sgled vernim v' befedi in v’ djanji.'’' I. Tim. 4 j 12. Vlim je fizer sapovedano dober sgled drugim dajati, uzhenikam pa je to fofebno sapovedano. „On (Janes) je prifhel na vfe flrani o- koli Jordana, in je osnanoval kerft pokore v’odpufhanje grehov; kakor je pifano v' bukvah befed Isaija preroka: Glaf vpijozhi- ga v’ pufhavi : Perpravite pot Gofpodu, ravne ftorite njegove ftese; vfaka dolina bo¬ di napolnjena, vfaka gora in grizh poni- shan, in krivo bodi sravnano, in ojftro gladka pot: in vfe zhlovefhtvo bo vidilosve- lizhanje boshje.” , Janesovo ime je sbe is pufhave po vfej Judovfki desheli flovelo, ljudje fo njega, fofebniga boshjiga flushabnika, obifkovali, fe nad njegovo fofebno fvetoftjo grosnozhu- dili, eden drusimu od njega govorili, in boga hvalili. Sato je Jesuf mnoshizi rekel: »KogafteJhli v' pufkavo gledat? Prera- ka? Ja , vam povem, Jhe vezh ko prero~ ka," Mat. 11 , g. Janes je tridefet let dar bil, kader mu je Gofpod sapovedal is pu¬ fhave iti pokoro in Jesufa osnanovati. .Sve¬ ti Ambrofh pravi: , K Sam Jesuf ga je f' S vo jirn duham napolnil, in ga fvojiga vredniga osnanovavza ftoriL ” Janes je 38 bil Cvet rojen, je zhedalje fveteji prihajal, in je bil P fofebno gnado napolnjen, Itader mu je Gofpod is pufhave ukasal. Bil je poln fvetiga ognja in fofebne gorezholli po¬ koro in Jesufa osnanovati, in vfe grefhnike fpreoberniti. Je pokoro osnanoval po de- sheli okoli Jordana, ker je zhes reko Jor¬ dan smiraj veliko ljudi hodilo, in jih je v’ Jordanu kerfheval. Janes je osnanoval kerft pokore v' od- pujhonje grehov. On je bil le glaf vpijo- zhiga v’ pufhavi, to je, Krillufa, kteri ga je is pufhave poflal, in je sa njim ispufha- ve fhel. Kerft Janesov je le v’ vodi bil, ni grehov sbrifoval, temuzh le pomenil folse pokore ali snamnje pokore, bres ktere ni odpufhenja grehov. Ognjeno govorjenje tega fvetiga mosha je vfe grefhnike preftra- fhilo ; tudi zolnarji, vojfhaki, napuhnjeni fariseji in krivoverni .Saduzeji fo k’ njemu hodili; is Jerusalema in is vfe deshele fo k' njemu hiteli, ga poflufhali in oprafhevali, kaj jim je ftoriti, de bodo svelizhani. Vil fo njegove nauke fpofhtovali, fo bili kerfheni v’ Jordanu, in fo fe fvojih grehov obtoshili. Rasfvetljeni Janes fenisanafbal na njih sgoli unanje ponishevanje ali unanje, snam- nja pokore; jim je, sladi farisejem in fa- duzejem rekel: „Vi gadjasalega, kdo vam je pokušal prihodnji ( boshji ) jesi ubeshati? ‘ ,Storite tedaj vreden fad pokore} in ne režite: Abrahama imamo ozheta , sakaj vam povem, de Bog samore Abrahamu is tih kamnov otroke obuditi. t Sekira je drevefam she na korenino najtavljena. VJakiero drevo, ktero dobriga fadu ne rodi, bo is-Jekano, in v' ogenj verske- no Mat. 5 , 7 — 10. .Sveti Janes jih je fvaril in uzhil; jim je rekel: „Vi gadjasa- lega, hudi otrozi hudobnih ozhetov; ftru- peni, svijazhni in hudobni grefhniki, fpos- najte in opuftite fvoje grehe, her drugazhi ne bofte boshji jesi ubeshali. Ne shelite ali ne obetajte le pokore, temuzh delajte nje vredni fad; alto ne, bofte vli pogubljeni. Abraham, nafh ozhe, je velik prijatel bo¬ shji; pa ne on, ne drugi fvetnihi, f’ Tvoji¬ mi profhnjami per Bogu, vam ne ubranijo v’ pogubljenje, zhe fe fpokoriti nozhete. Zhe fe vi fpokoriti nozhete, bo Bog druge ljudi isvolil, jih lahko fpreoberne, naj bi bile njih ferza ko kamn je terde. Hitite fefpo- lioriti; fekira je she naftavljena , je nevarno odlafhati, in bofte, ko nerodovitno drevo v’ ogenj, versheni v’ vezhni ogenj, zhe ni per vaf sapovedaniga fadu pokore. Kar je fveti Janes terdovratnim Judam rekel, je vfim grefhnikam rezheno. Grefh- niki naj presheno is ferza, kar shali Boga; buje ko fo g ref lnli, obilnifhi naj shalujejo, 4o in fe pokore; v’ pravizhnofti naj ollanejo Aanovitni, in tako bodo pogubljenju odfhli. Zhe tega ne delajo, fo gadja salega, svi- jazhni, hudobni, hinavzi, in bodo vershe- ni v’ pekel, ,,/iko fe ne /pokorimo, bo¬ mo v’ Cofpodove roke padli 4 Sirah. 2 , 22 , ,Sveti Janes je grefhnike nar poprej preprizhal, de jim je vredni fad pokore po¬ treben v’ svelizhanje; potlej jih uzhi, ka- kofhen fad pokore je potreben, de Gofpo- du pot perpravijo, in fvojo dufho sveiizha- jo. Ta nauk je svijazhnim grefhnikam, elo potreben, ker fe lahko in radi s’ lash- njivo pokoro sapeljujejo. Judje fo fe dali od Janesa v’Jordanu kerfhevati, in fo fe ozhitno fpovedali fvojih grehov kakor f. Ma- tevsh pifhe. 3, 6. To je bilo prav, ven- der fhe premalo; sato jih je Janes uzhil, kakofhen de je pravi fad pokore. Tudi sdaj je veliko svijazhnih grefhnikov, in no- zhejo vediti, kakofhen je pravi fad pokore. Le fpovedati fe fvojih grehov, fe malo po¬ koriti, obilnifhi moliti, ali drugo tako, fa¬ rno to fhe ni prava pokora ali sapovedani fad pokore; tudi hinavzi to delajo bres vli- ga fpreobernjenja. Sato naj vfak premifli nauke fvetiga Janesa, kteri s’Jesufovimdu¬ ham napolnjen, grefhnike uzhi. .Sveti Janes'govori v’priliki, kako de je treba pot Gofpodu perpraviti f’ pravo pokoro. Zhe kralj sapove pot popraviti, po kteri fe je namenil hoditi; fo doline na¬ polnjene, grizhi ponishani, kar je kriviga, fe sravna, in kar gerzhalliga, fe gladko flo¬ ri, de je pot ravna, gladka in perloshna. Ravno to bodi v’ vafhi dufhi in v’ vafhim djanji pravi Janes, de perpravite pot Jesu- fu v’ fvoje ferze. Vfaka dolincc bodi na¬ polnjena. Ti, prebojezhi, pofvetni, pras¬ ni in v’vidne rezhi saljublieni zhlovek, ki po mefu shivifh, fvojimu gerdimu poshe- lenju flushifh , in Bog^ ne ljubi f h, obudi upanje v’ Jesufa, proli ga poniozhi, persa- devaj fi s’ njegovo ljubesnijo in s’ deli lju- besni fvojo prašno in ubogo dufho napolni¬ ti; imej fvoje mifli v’ nebelih, povsdiguj fvoje ferze k’ Bogu, ker nifi sa fvet, am¬ pak sa nebefa ftvarjen. V Jaka gora in grizh naj bo ponishan. Ti napuhnjenez, ki fe neumno poviflmjefh, fe hvalifh, in hvale ifhefh, ponishaj fe, de bofh ponish- nimu Jesufu podoben; ne upaj v’ fvojo mozh, ne sanafhaj fe v’ fvojo pravizhnoft, temuzh sanizhuj fe, de ponishnimu Jesufu dopa- defh. Kar je kriviga , naj fe sravna, in bar oj/triga, naj fe gladko Jiori. Ti svi- jazhnik, hinaviz in sarobljenez , ki fi bres ljubesni, bres refnize, bres mirnofti, po- 42 boljfhaj fe; bodi ravne, ufmiljene in do¬ bre dufhe, in to is ljubesni do Boga. Vfe zhlovejhtvo bo vidilo svelizhanje boshje. Zhe vfe to dopolnujefh, in fe bodo vfi po tih naukih poboljfhali, bo vfe zhlovefhtvo frezhno. Vfirn grefhnikam, ki fo fizer po¬ gubljenja vredni, obljubim vezhno svelizha¬ nje v’ Gofpodovim imenu, zhe fe po tih naukih fpreobernejo. To je fad pokore, to je ravna pot, po kteri Jesuf k’ vam pri¬ de, in vi v’ nebefa pojdete. O grefhnili! premifli fvete in potreb¬ ne nauke veliziga osnanovavza Jesufoviga, fvetiga Janesa, in fe po njih poboljfhaj. Kar je fveti Janes Judam govoril, je in bo vlim grefhnikam potrebno v’ svelizhanje. Po Janesovih naukih fo tudi danafhnji nauki v’ hatolfhki zerkvi, in bres njih dopolnjenja ni milolti, ni odpufhenja. Jesuf te nauke poterdi, rekozh: „Zhe fe ne bojte jpreo - bernili , bojte vfi pogubljeni.’’ 1 Luk. i3, 5. Delaj tedaj vredni fad pokore, de Bogu dopadefh, in fe svelizhafh. Molitev. Sahvalim te, o Jesuf! ki H me po fvo- lim sveflim flushabniku, fvetim Janesu, u- zhil, in tudi po fidanjih duhovnih uzhifh, ha ko fe fpokoriti. Ker me pa tvoji flushab- 43 niki fizer uzhe, pa mi gnade dati ne more¬ jo, perdrushuj, pnnishno te prolim, fvojo mogozhno gnado naukam fvojih nameftni- kov, de moja dufha vneta, shalollna, mo- zhna in ferzhna rasterga vesi greha, ti v’ folsah svefto flushi, in po tvoji milofti sve- lizhanje sadobi. Amen. ( Sveti boshizhni prašnik per popolnozhni mafhi. Evangeli fvetiga Luk. 2/1 — 14 . Sapopadik. Odrefhenik vfiga fvetd je i 9 Marije devize rojen v’ Betlehemu, v’ revnim hlevu. An- gelj ga pallirjem osnani ; jim pove snam- nja, po kterih ga najdejo. Velika mnoshi- za angeljev Boga hvali, i,n mir osnani lju¬ dem dobre volje. „V’ tiftim zhafu je sapoved fhla od ze- farja Avgulla, de bi fe vef fvet popifal. To popifovanje je pod Zirinam, oblaftnikam v’ .Sirii, nar pervo bilo: in vli fo fhli, de bi fe popifali vlak v’ fvoje mefto. ,Se je pa tu¬ di vsdignil Joshef od Galileje is meda Na¬ zareta v’Judejo v’ Davidovo meflo, htero 44 fe imenuje Betlehem: sato, ker je bil ishi- fhe in rodovine Davidove; de bi fe popilal s’ Marijo, fvojo sarozheno sheno, ktera je bila nofezha.” Zefar Avguft je sapovedal veffvet, vfe zefarftvo popifati. Popifovali fo zefarjevi flushabniki mofhke, shenfke, tudi otroke, in premoshenje, de bi svedili, koliko je mozhnih vojfhakov in koliko fo deshelepre- moshne. Neverni zefar je popifovanje is pofvetnih namenov sapovedal; Bog pa fe je te¬ ga neverniga zefarja poflushil dopolniti, l Tedaj je ,Sin boshji druga perfho¬ na fvete Trojize, pravi Bog od praviga Bo¬ ga, rojen od Boga Ozheta od vekomaj. — O kriftjan, moli te vifoke fkrivnofti, in kar koli temniga najdefh v’fvetim pifmu od fve¬ te Trojize ali od drusih fkrivnoft, islagaj po zhiftih naukih katolfhke zerkve, ktera fe ne more smotiti. „Vfe je po njej florjeno, kar je ftorje- niga. V’ njej je bilo shivljenje, in slavlje¬ nje je bilo luzh ljudi. In luzh v’ temi fveti, in tema je ni sapopadla.” Go 4 Sveti evangelill, vfe ljudi preprizhati, de befeda je pravi Bog, pravi: „Vfejepo njej Ji orjeno."' .Sveti Pavel govciri ravno to: ,„Sin je pervcrojen pred vjimiJtvar- mi: ker v’ njem je bilo vfe Jtorjeno p' ne- bejih in na semlje, vidne in nevidne re¬ zki, ali tr oni, ali gofpojtva, ali pogla- varjtva, ali mozhi: vfe je bilo po njem in v' njem flvarjeno.’'' Kolofh. 1, i5. 16. Angelji, nebo, semlja, ljudje in vfe je bilo livar jeno po befedi, po .Sinu boshjini: je tedaj pravi vligamogozhni Bog, Ozhetufve- timu Duhu enak od vekomaj. Zhe fo bile vfe rezhi, vidne in nevidne, po boshjim .Si¬ nu, po befedi ftvarjene, ni on flvar, ka¬ kor fo ltrivoverzi lashnjivo rekli, ampak je ftvarnik, gofpod in ohranik, ko Ozhe in fveti Duh. Kar fveti Janes potlej pifhe: „y’ njej {befedi) je bilo shivljenje, in shivljenje je bilo luzh ljudi," pomeni, de je Befeda od vekomaj, ali de je vezhno shivljenje ne- odlozheno od njene .boshje natore. Vezh¬ no shivljenje Befede Ozheta ni ljudem ofta- lo fkrito; Befeda fe je ljudem rasodela, in zhe.ravno f’ zhlovefhko natoro perkrita, . je bila luzh in shivljenje ljudi, kteri fo va¬ njo verovali. Ravno to je Jesuf Judam re¬ kel: „JeftJim luzh fveta; kdor s a me¬ noj hodi, ne hodi po temi, ampak bo i- 6i melhizh slavljenja." Jan. 8 , 12. Bog 4 Sin je od vekomaj, v’ njemu je vezhno shivlje- nje, sazhetik vezhniga shivljenja, ali luzh v’ vefelo vezhno shivljenje vfim, kteri vanj verujejo. ( Sveti Janes apoflelj poterdi to v* fvojim pervim liftu, rekozh: „ Kdor v ,Si- nu boshjiga veruje , ima prizhevanje bo - shje v’ Jebi. To je prizhevanje, de nam je Bog vezimo shivljenje dal: in to shiv¬ ljenje je v' njegovim t Sinu.'’ 5 , 10. n. ( Sveli evangelift perftavi: „In luzh «’ temi fveti , in tema je ni sapopadla.” Je- suf, ,Sin boshji, je luzh fveta, pa vfi ne verujejo v’ to luzh: Eteri verujejo v’ Jesu- fa, fo otrozi luzhi; kteri va-nj ne veruje¬ jo, fo otrozi teme. Jesuf je luzh fveta k’ rasfvetljenju in k’fpreobernjenju hudobnih; on je fvetil in fveti s’ nauki in f’ zhudeshi, de fvoje isvoljene vodi sa feboj Pfvojo gna- do v’ nebelhko kraljeflvo. Hudobni fo fo- vrashili in fovrashijo luzh, in ljubijo temo; vender je Jesuf luzh vfim, kteri va-nj ve¬ rujejo. Blagor jim, kteri v’luzh , v’ Jesu- fa' verujejo, in ko otrozi luzhi shive ; sakaj oni pojdejo v’vezhno luzh, v’ nebefa. Rav¬ no sato pravi f. Pavel vernim: „Sdaj Jie fviiloba v' Gofpoduj kakor otroziJhit/o- be shiviteS Efesh. 5,8. „Je bil zhloveli poflan od Boga, kteri- niu je ime Janes. Ta je prifhel v’ prizhe- 62 vanje, de bi prizheval. od luzhi, de bi vfi po njem verovali. On ni bil luzh , ampak de bi prizheval od luzhi. Ta je prava luzh, ktera vfaziga zhloveha rasfvitli, hi na fvet pfide.” t Sveti Janes herllnih je bil od Boga po« flan Jesufu prizhevatj on ni isfebe govoril, temuzh kar mu je Bog, hteri ga je poflal, go¬ voriti sapovedal. Janes je bil od Boga po« flan Jesufu prizhevat, in mu pot, ljudi, f’ pokoro perpravljat. Zhudno je to! Janes je zhlovek in flushabnik, Jesuf pa Bog in gofpod; sakajje Jesuf zhlovekoviga prizhe- vanja ifkal? Jesuf ni potreboval Janesoviga prizhevanja, ljudje fo ga potrebovali, de v' Jesufu loshej verujejo. Nebefhki Ozhe je Jesufu dvakrat prizheval, pervikrat po pre¬ jetim kerflu v’ Jordanu, drugi krat na gori Taboru, pa to ni bilo vfim snano, in sato fo ljudje prizhevanja fvetiga Janesa kerftni- ka potrebovali. Njega, fofebniga boshjiga mosha, je vfa Judovfka deshela fpofhtova« la, in po njegovim prizhevanji fo bili per« pravnifhi v’ Jesufa verovati. ( Sofebno fveto shivljenje Janesa kerft- nika je Jude nagnilo meniti, de je Krifluf, in sato fo mu is Jerusalema na Jordan du¬ hovne in levite poflali ga vprafhat, ali je on Krifiuf? On ni bil Krifluf, luzh fveta, temuzh je le od luzlrf prizheval, de vfi va- 6 o njo verujejo, in fe svelizhajo. Kaslozhik med Jesufam in Janesam je fam Janes fpos- nal, rekozh: „NiJim vreden jermenov nje¬ govih zhev/jev odvesati.’’ Tako je Janes prizheval od luzhi. — ,,Ta (befeda ) je prava luzh, ktera vfaziga zhloveka ras- f'vitli, ki na Jvet pride.” Pazh ref, leKri- ftuf je luzh inisvir fvitlobe; on je edina po¬ trebna luzh, bres njega ni fvitlobe , ampak je vfe temno. Janes kerlhiik, apoftelni in drugi uzheniki nifo luzh fveta, ampak Kri- Auf; oni fo fvitloba njegove luzhi, on je luzh uzhenikov in vlih drusib. Krifluf je luzh fveta; pa kakor fonze flepim saftonj feje, tako tudi ljudje flepe dufhe nifo Kriftufa fposnali, fov’ temi shiveli, in nefrezhnou- merli. — Sahvali Kriflufa sa prejeto fvitlo- bo, in ko otrok fvitlobe shivi, de pridefh v’ vezhno luzh. „Befeda je bila na fvetu, in fvet je po njej ftorjen, in fvet je ni fposnal. Ona je v’ fvoje laftinoprifhla, in njeni je nifo vseli.” Befeda, po kteri je fvet (lvarjen, je bi¬ la smiraj na fvetu ; sakaj Rog je povfod. Ne- hvaleshni ljudje nifo hotli Boga fposnati, de- firavno fo um in ftvarjene rezhi od njegove vfigamogozhnofti, modrofti in milotti pri- zhevale. Befeda (Bog ( Sin) fe je fvetu ra- sodevala s’ velikimi zhudeshi, hudobni fo jo sanizhevali in preganjali. Vfe ftvari fo 64 befedi v ’ oblafti, nebo, angelji, semlja in ljudje; vfe ftvari fo jo fposnale, ljudi ji je bilo veliko nepokornih. Ona je v’ fvojo lajtino pri/hla , med Jude, kterih rodovine je po mefu, oni fo ji nepokorni bili, in jo po rokah neverzov krishali. Tudi hudobni hriftjani fe neufmiljenim Judam perdrushu* jejo, in jo s’ grefhnim shivljenjem sanizhu- jejo, zhe ravno fo bili po njej ftvarjeni, in odkupljeni s’drago ženo od hudizheve fush- noQi. O velika nehvaleshnoft! „Kolikor pa jih jo je vselo, jim je ob- laft dala, de otrozi boshji poftanejo, njim, kteri v’ njeno ime verujejo; kteri nifo is hervi, tudi ne is volje mefa, tudi ne is vo¬ lje mosha, ampak fo is Boga rojeni. In be- feda je mefo poftala, in med nami prebiva¬ la, (in mi fmo nje zhaft vidili, zhaft ko e- dinorojeniga Ozheta) polna gnade in refni- ze.” Vfi ljudje fo boshje ftvari, in tudi fe fmejo otrozi boshji imenovati, ker jih je Bog is ljubesni ftvaril, in dobrotljivo name¬ nil v’ fvoje kraljeftvo ; vender imenuje fveti Janes le tifte boshje otroke, kteri v’Kriftu- fa, njegoviga ( Sina, verujejo. Kteri veru¬ jejo, deje Kriftuf Befeda Ozheta, in po njegovih naukih shive, fo pravi otrozibosh- ji. Vfi ljudje fo is hervi in is mefa; pa sa- to le nifo pravi otrozi boshji, temuzh zhe \ fo v’ fvetim Duhu prerojeni, infKrirtufam sdrusheni. Ravno to je Jesuf uzheniku Ni- kodemu rekel: „Refnizhno, refnizhno ti povem, ako kdo ne bo vnovizh prerojen , ne more boshjiga kraljeftva vidiliV Jan. 3, 3. O neisrezhena ljuhesen nebefhkiga Ozheta, kteri naf je f fvetim Duham pre¬ rodil, f’ fvojim ,Sinam sdrushil, de fmo njegovi in njegoviga kraljeftva otrozi. Po¬ glejte, kako veliko Ijubesen nam je Ozke Jkasal, de fmo otrozi boshji imenovani , in fmo ref. I. Jan. 3, l. Mi bi ne bili tako vifoko povihfhani, ako bi fe Bog t Sin ne bil globoko ponishal sa naf. Sato perilavi fveti evangelirt: „Be- feda je mefo poftala, in med nami pre¬ bivala Hozhe rezhi: Mi, ki fmo zhlove- kovi otrozi, fmo otrozi boshji portali, ker fe je ( Sin boshji sa naf vzhlovezhil, je med. nami prebival, in naf odrefhil; on je bil is pofebne milofli zhlovekov fin, deje nafsabo- shje otroke ftoril; on fe je ponishal, de je nafpovifhal. Zhe fe je ravno is ljubesni do naf ponishal, je fvojo oblaft in zhaft s’ velikimi zhudeshi rasodeval, de njegovo boshjo natoro Iposnamo, in verujemo, de je on edini 4 Sin Ozheta od vekomaj. 4 Sin boshji je bil med nami poln gnade in re- fmze ; grelhnikam je gnadodajal, in jo da¬ je* de po refnizi shive. Namen vzhlove« 66 zhenja .Sinu boshjiga je naf fvoje ftvari po. fvezhevati, de po njegovih fvetih nauliih svetlo shivimo, in fe svelizhamo, har je na¬ men nafhiga tlvarjenja. Molitev. Zhaft in flava ti bodi, nebefhki Ozhe, ki ti v’ fvetim Duhu fvojiga edinorojeniga .Sina na fvet poflal, nat greflvne Adamove otroke prerodit, pofvezhevat in svelizhat. .Stori po tvoji veliki milofli, de nifmo pre¬ jeti gnadi nehvaleshni, de ko tvoji ofrozi tveto shivimo, in te hvalit vekomaj pride¬ mo. To nam dodeli savoljo saflushenja fvo* jiga ljubiga Sina Jesufa Krifiufa, kteriga rojtlva fpomin danf obhajamo. Prašnik fvetiga 4 Shtefana, perviga marternika. Evangeli f. Matevsha 23» 3-4 — 3Q. S a p o p a d i k. Jesuf ozhita pifinoukam in farisejem, de preganjajo in more jim poflane uzhenike. Tudi jim rasodene fvojo dobrotljivo voljo v- 6? fe svelizhati; in napore fhtrafengo, zhe o- ftanejo terdovratni. ,,V’ tiftim zh&fu je rekel Jesuf pifmou- kam in farisejem: Glejte, jeft vam poflii- ljam preroke in modre in pifmouke, in is njih bofte nekaj umorili in krishali, in ne- ktere gajshljali v’fvojih f-hodnizah, in pre¬ ganjali od meda do meda : de na vaf pride rfa pravizhna kri našemijo prelita, od kervi pravizhniga Abelna do kervi Zaharija finu Barahija, kteriga fte umorili med tempelj- nam, in altarjem. Refnizhno vam povem: Vfe to bo nad ta rod prifhlo.” Jesuf je rekel pifmoukam in farisejem, de jim pofhilja uzhenikejih preprizhat, de je Bog, in tudi de premiflijonjegovo fofeb- no ufmiljenje do njihdufh; njim in vfimu ljudftvu ozhitagrefhno nehvaleshnoft in hu¬ do neufmiljenje do tihih, ktere jim is Iju- besni pofhilja. Glejte, jimpravi, rampo- fhiljam fvoje nameftnike vaf uzhiti in vodit v’ nebefhko kraljeftvo; vi pa, ne de bi jih ponishno poflufhali, in ponishno flufhali, jih hudobno fovrashite, jih bofte preganjali, tepli in morili. Malo poprej jim je Jesuf re¬ kel: „yi pravite: Ako bi mi bili v dne - inh fvojih ozhetov, bi ne bili s’ njimi de¬ le shni ( prelite ) kervi ( 'umorjenih ) prero¬ kov. fpolnite tedaj tudi vi mero {Imdo- kije) fvojih ozhetov. Vikazhe, vi gadja 5 * 68 rodovina, kako hoj te nheshali Jodbi pe¬ kla ?" Mat. 2.4, 00 — 02. Jim je hotel rezhi: Vi fe fhtejete pravizhnifbi ko fvoje ozhete, kteri fo preroke morili; fle pa rav¬ no tako neufmiljeni, bode mene in moje na- meftnike morili. Vi fte gadja rodovina, rav¬ no tako ftrupeni, nevofhljivi in hudobni, ko vafhi ozhetje, in sato ne boke pogubljenju odfhli. Otrozi fte ubijavzov, in tudi vi fte ubijavzi, fe f' fvojo hudobno voljo perdru- shujete neufmiljeniinu Kajnu, drugim mo- rivzam in tudi fvojim ozhetam, kteri fo Za- harija, finu veliziga duhovna Barahija ali Jojada, kamnjali, (II. kron. 2/4,) ker jim je branil moliti malike. Vfa nedolshna kri, ki je na semljo prelita, bo na vafhe glave prifhla, ker v’ dela hudobnih dovolite, in Jle perpravljeni, kakor founi, nedolshne moriti, mene, moje apoftelne in druge bo- shje flusliabnike. To je bilo refnizhno; Judje fo ufmilje- niga Jesufa krishali., in ga kleli, kader je on fvojiga Ozheta sa-nje profil. ,So tudi soper fvetiga ,Shtefana s’ sobmi fhkripali, in ga neulmiljeno kamnjali, kader je on sa njih dufhe Boga klezhe profil. ,So tudi a- poftelne in verne fmertno lovrashili in hu¬ do preganjali, kakor je v’ djanji apoftelnov popifano. Tako fo f’ fvojimi dobrotniki de- lali, jim veliko hudiga sa veliko dobriga vrazhali, ker fo bili (lepi in neufmiljeni. Ojllro (Varjenje in pravizhno ozhitanje Jesufovo kashe, de fo slo hudobni, kteri njega ali njegove nameftnike sanizhujejo. Jesuf pofhilja tudi sdaj fvoje nameftnike, de (e njegovi verni svelizhati samorejo. Do¬ bri kriftjani fposnajo hvaleshno to fofebno miloft Jesufovo ; hudobni kriftjani fo ufmi- ljenimu Jesufu nehvaleshni, in sanizhujejo duhovne, njegove nameftnike, ker imajo merslo vero, in sa fvoje svelizhanje ne fker- be. Kako samorejo ti duhovne ljubiti, fpo- fhtovati in flufhati, ko hozhejo po fvoji hudi volji shiveti? Oni fizer ne preganjajo in ne more duhovnov, kakor fo Judje pre¬ ganjali Jesufa, apofteljne, fvetiga ( Shtefa- na in druge; vender govore in delajo du¬ hovnim nalproti, kar je velik greh. Ljubi kriftjani hvali Jesufa, ufmiljeniga gofpo- darja in fkerbniga paftirja fvoje zerkve, ki pofhilja nameftnike fvoji zhedi, in bodi jim rad pokoren. Duhovni fo namefti Kriftufa, tebi poflani, de pravizhno shivifh , invezh- no svelizhanje sadobifh. II. Kor. 5 , 20. Po¬ koren jim bodi, ker oni nad teboj in dru- simi zhujejo, in bodo sa dufhe velikimu pa- kHju odgovorili per fodbi. Hebr. 10, 17. Hvali Jesufa, in bogaj njegove nameftnike, de bofh svelizlian. „Jerusalem, Jerusalem , ki morifh pre¬ roke, in jihkamnjafh, kteri fotipoflani, koliko krat lini hotel sbrati tvoje otroke, kakor koklja sbira fvoje pilheta pod peru- te, in nifi hotel! Glejte, vafha hifha bo pulta pufhena.” Jesuf je terdovratnim Judam ojftro go¬ voril, f’ pravizhnim fvarjenjem jih napra¬ viti, de bi fe fpokorili, in odpufhenje gre¬ hov sadobili; sakaj njegovo ojftro fvarjenje jim je lahko kasalo hudobo njih grehov. De jim je Jesuf ojtlro govoril is perferzhne lju- besni, fo jih lahko preprizhale te njegove befede, de jih sheli pod perute fvoje milo- fti sbrati, kakor koklja fpravlja fvoje pifhe- ta pod perute. Tudi fveti t Shtefan je Jude terdo fvaril, vender le is ljubesni do njih dufh, kakor njegova profhnja sa nje pri- zhuje, ko fo ga neufmiljeno kamnjali. Tu¬ di apoftelni fo jih fvarili in opominjali, de bi fe fpreobernili in svelizhali. Pa fo fploh terdovratni oflali, in potlej prejeli, kar fo fi saflushili. Bog shuga, in Jesulovi nameft- niki ponavljajo njegovo shuganje, grefhnike omajati, de bi fe Ipokorili, in miloft sado¬ bili; pa gorje jim, zhe fe ne fpreobernejo. Ljubi moj! ne bodi terdovraten, temuzh hi¬ ti f’ pravo pokoro v’ narozhje boshje milo- Iti, de fvojo dufho svelizhafh. Jesuf, de bi terdovratne Jude in vfe grefhnike omezhil, fe permeri ljubesnjivi koklji, ktera neisrezheno terpi in fkerbi sa fvoje pifheta. Ta snana prilika kashevshi- vo njegovo veliko ljubesen do grefhnikov. To ni nizh sdalo, in fo v’ fvoji terdovratno- fli umerli. Ravno taka fe fploh godi dru¬ gim terdovratnim grefhnikani, kakor David govori: „Hadobneshi bodo na sadnje po¬ gubljeni.’' Pf. 56, 58. Grefhnik! premi- iii, de nifi ti Bogu, ampak Bog je tebi po¬ treben; on ne potrebuje tvoje flushbe, pa tebi je treba mu flushiti; on je popolnama bres tebe, ti fi nefrezhen bres njega. Pre- mifli tudi, de vfigamogozhni Bog bi lahko pogubil tebe in vfe bres vfe fvoje fhltode, ker ni, in ne potrebuje ne tebe, ne drusih; venderzhaka, vabi in pomaga k’ pokori, ker je neisrezheno dober, in ti fe branifh ? Bog ti ne sheli in ne vofhi pogubljenja, ampak svelizhanje, vender fe mu terdovrat- no vftvaljafh ? Kaj bo is tvoje lilno grefhne nehvaleshnoHi in slo hudobne terdovratno- fti ? Poflufhaj, kaj Jesuf Judam pravi. Jesuf je hudobnim Judam djal: ,,Va/ha hi/ha ( va/h tempelj') bo pujta pujhena." Judje fo bili sa fvoj tempelj neisrezheno v- neti, pa Bog ne mara sa kamn je in le sa unanjo zhaft, ako drusiga ni! Jesuf jih l’ timi be- fedami prefune, ko pravi, de bo njih tem- 7 2 pelj sapufhen, in l je fvoje nefrezhe vefel, ker nozhe ve- diti, kaj ga llrafhniga zhaka po fmerti. 74 Pot gre/hnihov je f' kam nje m gladko na¬ delana , ali na sadnje pelje v’ pogublje¬ nje. t Sirah n, u. Molitev. O Jesuf, veliki gofpodar in padir Tvo¬ je aerkve, te sahvalim, de nam pofhiljafh fvoje nameftnike, in naf po njih uzhifh, kako priti v’ tvoje kraljedvo: daj nam tebe in nje vfelej bogati, de ga dofeshemo. 0 Gofpod! ne sapudi in ne fhtrafaj naf s’ du- fhno flepoto, temuzh rasfvetli naf, in po¬ magaj nam po vli tvoji volji shiveti, de nam bodo, ko fvetimu ( Shtefanu, nebefa odper- te. Amen. . Nedelja pred novim letam. Evangeli fvetiga Luk. 2, 33. 40. Sapopadi k. ^Sveti Joshef in Marija fe zhudita, de je Jesuf v’ tempeljnu fposnan. Kader da vie po poftavi ftorila, greda is Jerusalema. D® fe Jesuf po darofti rasodeva nekoliko fvoje boshje modrodi. 75 „V’ tiftim zhafu fta fe Joshef in Jesu- fova mati Marija zhudila tiftimu, kar fe je od njega govorilo.” Marija, mati Jesufova, vfelej deviza, ni potrebovala ozhifhevanja; vender fe je, bo druge shene, poftavi podvergla, ker je bila polna ponishnofti. 4 Sveti Joshef, fker- bni varih Jesufov in zhifti shenin Marije, je s’ njinja fhel v’ Jerusalem, v’tempelj. Ka¬ der (la po poftavi sa Jesufa ftorila, je pra- vizhni ^imeon, hterimu je to fveti Duh ra- sodel, perhitel v’ tempelj; Jesufa v’ fvoje narozhje vsel, jn Boga hvalil, hi mu je po njegovih sheljah dobrotljivo dal obljubljeni- ga Odrefhenika doshiveti in viditi. Ravno timu govorjenju fta fe Joshef in Marija zhu¬ dila, fevefelila, in hvalila Boga. Sakaj fta fe zhudila? Kaj nifta vedila, de je Jesuf o- drefhenik fveta, kakor je pravizhni ( Simeon govoril? Vedila fta in verovala, vender fta fe zhudila, de jeufmiljeni Bog Jesufa raso- del pravizhnimu ( Simeonu, in po njem tudi drugim v’ tempelnu ftojezhim. Vefelje pravizhniga ^imeona nad Je- sufam, velelje Marije in fvetiga Joshefanad njegovim rasodenjem, uzhi vfiga dobriga vefeliti fe, in sa vfe dobro Boga hvaliti. Do¬ bri hriftjan je vefel vliga, kar dopadeBogu, in je shaloften vfiga, kar shali Boga. To je refnizhno snamnje prave ljubesni do Boga in ?6 do blishnjiga. .Sveti Pavel, vefvnet sa vfe dobro in soper vfe hudo, je Rimljanam pi- fal: ,,Sahvalim Boga sa vaj vfe po Jesu- Ja Krijtufu, ker Je vajha vera povjim Jvetu osnanuje.'’ 1 , 8 . Tudi ti bodi vefel vfiga dobriga, in shaloflen vliga hudiga, in imafh nad feboj snamnje prave ljubesni, ali tudi ti fkerbifh dobro delati, in fe va¬ rovati hudiga. „In .Simeon je nje shegnal, in Ma¬ rii, njegovi materi, rekel: Glej, ta je po- fiavljen v’ padez in v’ vftajenje njih veliko v’ Israelu, in v’ snamnje, kterimu fe bo soper govorilo; in tvojo laftno dufho bo mezh prefunil, de bodo is mnogih ferz mi- fli rasodete." Pravizhni .Simeon je hvalil in sahvalil Boga, ki je dal Odrefhenika Israelu; tudi je vifoko govoril od fofebne frezhe Marije in fvetiga Joshefa, ker jima je Bog to veli¬ ko miloft fkasal. Ravno to pomenijo tebe- fede: Simeon je molil nad njima. Pra¬ vizhni .Simeon je bil od fvetiga Duha ras- fvitljen, in je to veliko fkrivnoft fposnal, ko malo prej,fveta Elisabeta, ktera je Marii rekla: ,,Shegnana Ji ti med. shenami, in shegnan je Jad tvojiga telefa." Luk. 1, 42. Pravizhni .Simeon je tudi Marii rekel: „Ta je v' pcidez in v’ vjtajenje njih veli• 77 ko w’ Israelu.” Je hotel Marii rezhi: „Tvoj ljubi fin Jesuf bo ljubljen od dobrih, in fo- vrashen od hudobnih, in ti bofh filno sha- loftna savolj njemu llorjene krivize; fi vifo- l(o povifhana od Boga, pa ti povem, de bofh filno veliko terpela, in tvoja dufha, bo ferze s’mezhem prebodeno, bo slo sha- lollna.”' Devizi Marii fo bile befede pra- vizhniga .Simeona grosno bolezhe, l io. Kader je bil Jesuf ob rezhenim zbafu v’ Betlehemu v’Judeji rojen, fo modri od jutra prifhli v’ Jerusalem. Imenovani fo modri, ker fo bili v’ natornih rezheh uzhe- ni, in fo po flvarjenih rezheh vfigamogozh- niga flvarnika fposnali. ( Splofhna mifel je, de fo bili is Arabije, ker ta velika deshela s’ Judovfko meji, ji je proti jutru, in ondi je veliko slata, kadila in mire, kar fo mo¬ dri Jesufu v’dar pernefli. Tudi befede Da¬ vidove to mifel poterdijo : ,,Kralji is j4ra- kije in t Sake mu bodo dari pernejli .” Pf. 7 l > »o. Koliko je bilo modrih, ali fo bili .7 9 » refnizhni kralji, in kako fo bili imenovani, Te'ne ve. Trojni darovi, Jesufu pernefelii, perpomorejo verjeti, de fo bili modri tri- je, mogozhni in bogati moshje, sato kralji imenovani, kakor tudi Job savolj veliziga bo¬ gativa. Modri fo novo, zlmdnoin fvitlo svesdo v’ fvoji desheli nad Judejo vidili. Balaam, kteri je is jutrovih deshel bil, je od tesves- de pravil. IV.M0js.24, 17. Judje, v’ dalj¬ ne deshele v’fushnoft odpeljani, in med ne¬ vernike raskropljeni, fo jim lahko pravili zhaf insnamnja prihoda obljubijeniga Odre- fhenika. To je ref, pa ufmiljeni Bog je mo¬ drim vediti dal f’ fvojo miloftjo, koga nova in zhudna svesda pomeni, in jih je nagnil, de fo v’ Judejo odrinili. Bili fo Bogu pokor¬ ni, fo hitro, ferzhno in flanovitno hodili, in prifhli v’veliko mefto Jerusalem, kjer fo menili, de bodonovorojeniga kralja nafhli, ali sa - nj svedili, kar je refnizhno bilo. .Serzh- no fo po Jerusalemu oprafhevali po novo¬ rojenim kralj, kteriga svesdo fo v’ fvoji de¬ sheli nad Judejo vidili. Nifo fe bali koga shaliti, in tudi Heroda ne, ker jim je per ferzu bilo le Jesufa svediti, in ga moliti. Modri te uzhe hitro in ferzhno Boga bo¬ gati , kader te klizhe f’ Ivojo gnado, in pot¬ lej mu flanovitno flushiti; zhe tiga ne flo- 99 rifh; fi nepokoren^ nehvaleshen, in lahko de fi sapufhenje nakopljefh. Premifli hitro in ftanovitno pokorfhino modrih, de fvojo lenobo in nesveftobo fposnafh. Oni fo ferzh- no premagali vfe sadershke, fe nifo dolge poti navelizhali, fe nifo Heroda bali, in fo fianovitno hodili do Jesufa, in mu potlej do fmerti svetli oftali: ravno tako delaj ti, pre¬ maguj , kar ti brani do Jesufa, ne naveli- zhaj fe pokore, ne boj fe nikogar, bodi dano- viten na poti pravizhnodi in tako bofh njih frezhe deleshen. Kader je pa Herod to flifhal, fe je pre- ftrafhil, in vel Jerusaletn s’njim. In je po- klizal vfe velike duhovne in pifmouke ljud- flva, in jih je isprafheval, kje de bi bilKri- fluf rojen. Oni pa fo mu rekli: V’Betlehe¬ mu na Judovim; sakaj tako je pifano po pre¬ roku : In ti Betlehem, semljajuda, nili naj manji med vojvodi Juda; sakaj is tebe bo prifhel vojvoda, kteri bo vladal moje ker- delo Israel.” 4 Se ni zbudit, de fe je Herod preftrafhil, kader fo modri po novorojenim kralji vpra- fhali; sakaj on je bil na kraljevi fedesh po krivizi ftopil, in fe je grosno bal sadoblje- no oblaft sgubiti. Jerusalemzhani fo fe pre- flrafhili savoljo Herodove grosovitnofli, ali is ftrahu fvojo flushbo sgubiti, ali is hinav- fhine do Heroda, in fo 1’ tim kasali, de sa i oo Odrefhenika ne marajo, de fe bolj boje ljudi bo Boga, de bolj fkerbe sa fvet ko sa fvoje svelizhanje. Vprafhanje .modrih je kralju Herodu fkosi ferze fhlo; shelel je Kriftufa svediti, in ga umoriti. Poprej mu ni bilo mar vprafhati in svediti, kedaj ali kje bo Odrefhenik rojen; »da j ga je gorka sgrabila, in lila ga permora uzhenike po- ldizati, in jih vprafhati, kje bi bil Krijlaf rojeni Odgovorili fo mu gladko po pifmih: V' Betlehemu. — Premilii hudobno in svi- jazhno ferze kralja Heroda, de fe premi- flifh, zhe hinavfhina ali kaj drusiga hudi- ga v’ tvojim lerzu tizhi, in de fvojim mifljm prehitro ne verjamefh. Herod je gorel od togote v’ Jesufa, ker je neumno menil, de mu bo kraljellvo vsel: vedil je, de tihi, po kterim modri oprafhujejo, jeKriftuf, kteri- ga je Bog fvetu obljubil; vender ga sheli umoriti. "V fe Herodove mitli fo smefhane : ve, de je Bog obljubil Odrefhenika, ne ve pa, sakaj de pride, fe boji' sa fvoje kralje- Avo, in ga hozhe perhraniti, bodi naj pra- vizhno ali krivizhno. Ravno tak li lahko ti, zhe Arah boshji ne bersda in ne vodi tvojih shelj. Poshelenje do iiftiga, kar neumno ljubifh, ali Boriti shelifh , te f’ temo napol¬ ni , raslagafh sapovedi po fvojim hudim po- shelenji, vidifh vfe rezki od flrani, ki ti dopade, febe, ljudi, rezhi in okolifbine I loi vidifh po fvoji fpazhenofli ftepo in svijazh- no, de delafh, kar bozhefh, in li veft po- lajfhafh. To je huda smota, in l■ der nesaveden. Je hinavfko govoril modrim, jih v’ Betlehem poflal, in jim narozhil, de naj naša j pridejo povedat, kje fo ga nafhli; pa fe ni fpomnil fvojih flushabnikov s’njimi ali sa njimi poflati; de bi Jesufa umoril. Ne- savednoft tiga fizer prebrifaniga kralja pri- zhuje, de hudobni ne flore, karhozhejo, . temuzh le kolikor jim Bog perpufli. Terdno j. veruj in upaj v’ vfigamogozhniga Boga, in ne boj fe hudobnih, ker je Bog tvoj varih. , ,,Kader fo oni she kralja saflifhali, fo C' odfhli; in glej, svesda, ktero fo v’ jutrovi ^ desheli vidili, je prednjimi fhla, de je pri* 1'hla in sgorej oflala, kjer je bilo dete. Ka¬ der fo oni svesdo ugledali, fo fe filno ove- telili." lOO Kader fo modri svedili, de je Jesuf v’ Behlehemu rojen, fo hiteli is Jerusalema, / ker nifo bili prasniga ali lepiga radovedni, temuzh fo le Jesufa v’ ferzu nofili. Njih fo- febna sveboba je veliko plazbilo prejela: svesda, htero fo v’ fvoji desheli nad Judejo vidili, fe jim je perkasala, in je pred nji* mi fhla do Betlehema, do Jesufa. Zhudna svesda je bila ta! Je bila vifoka, kader fo modri v’ fvoji desheli bili; potlej fe jim je fkrila , po tim fe fpet perkasala, niško pred njimi fhla, in nad Jesufam obala. t Silnofo fe ovefelili, kader ko fo is Jerusalema gre¬ de svesdo ugledali, fo sa n jo hiteli, in hva¬ lili Boga. Kader je ta zhudna svesda oba¬ la, lo vefelo savpili, in eden drusimu re¬ kli: Tukaj je novorojeni kralj, kterigaifhe- mo! — O kribjan, bodi Bogu pokoren, o- bani mu sveb , in ne bofh nikedar sapufhen. Kader te svesda gnade boshje klizbe , bersh ubogaj; zhe fe ti fkrije, ne odbopi od do- briga, fe ti bo fvetlejfhi perkasala, in tvo¬ je ferze bo od vefelja pofkakovalo. Modri fo fhli v’ Betlehem, ker fo jim Judovfki uzheniki povedali, de je ondi me- bo odrefhenikoviga rojbva; noben pa smed - Jerusalemzhanov ni s’njimi ali sa njimi fhel Jesufa molit, ker fo fe Heroda bali. Taka je tudi sdaj : ljudje fploh fe manj boje Bo¬ ga ko zhloveka, ker je vera mersla in lju- io4 besni ni. Bodi shive vere in gorezhe lju- besni, nepreilrafheno delaj, bar ti Bog sa- poveduje; neumneshi in hudobneshi naj pravijo, bar hozhejo. Vlitn ne morefh do- pafti; tedaj bodi Bogu pokoren, in zhe je on f’ teboj, kdo ti fhkodovati samore? Kar je fveti Peter pred Judovfkini sboram re¬ kel, ohrani in delaj: „Bogu moremo bolj pokorni biti, kakor ljudem.'' Djan. ap. 5, 2g. ,,Oni fo v’ hifho prifhli, in fo nafhli dete s’ Marijo njegovo materjo, in fo pad¬ li, in ga molili; in fo odperli fvoje sakla- de, in mu darovali slato, kadilo in miro.’’ Modri fo Jesufa nafhli v’ hlevu, ali ondi blis v’ kaki revni hifhizi, in fo ga po¬ nishno molili. Neisrezheno velika je bila vera modrih : malo dete fo per njegovi u- bogi materi nafhli, in fe nifo nad tim po- hujfhali, njih veram oflabela, temuzh fo ga ponishno molili. Bogati in mogozhni modri fo fposnali in molili Boga, fvojiga fivarnika, f’ zhlovekovo natoro perkritiga, ker jih je Bog f’ fvojo gnado podpiral. ( So fposnali to veliko fkrivnoft ponishevanja in ljubesni Jesufove do vfiga zhlovefhtva, fo terdno verovali in ponishno molili kralja vfiga, praviga Boga in zhloveka, in njih darovi raslagajo njih vero. Modri fo Jesu- fu darovali slato, kadilo in miro, ker fo ga verovali kralja, Boga in zhloveka. Sla- to ali denar fe daje kraljem v’ davk, kadi¬ lo pomeni nafhe molitve do Boga, mira o- hranuje trupla neftrohljive; njih darovi to- raj raslagajo njih zhifto vero v’ Jesufa Kri- (iufa. Modri fo drage darove Jesufu dali: nar bolj pa je ta bil, febe fo mu v’ dar da¬ li savfelej; ponishna in pokorna dufha je Jesufu nar dopadljivfhi dar. Premifli shivo vero in fofebno ponish- noft fvetih kraljev, de tudi po njih sgledu delafh. Oni fo v’ nezhednim prebivali hi Jesufa fposnali in molili, moli ga tudi ti, in sladi v' boshji veshi. Oni fo ga, majh¬ no dete v’ narozhji Marije, njegove uboge matere, molili; moli ga tudi ti, ki veru- jefh, de je v’ fvojo zhaft fhel, in fedi na defni Ozhetovi. Zhe te je fram fe pred je- sufam ponishevati, zhe ga komaj s’ una- njim zhefhenjem molifh, ga flafoo molifh; refnishno in]dopadljivo ga molifh, ako mu (vojo dufho v’ dar dafh, in mu sveft ofta- nefh. Ponishno moli Jesufa, mu dajaj slato gorezhe ljubesni, kadilo refnizhniga »hefhenja, in miro fpokornih fols; v’tim bodi ftanoviten, in gabofh molil vekomaj v’ nebelih. j,In kader fo v’ fpanji odgovor prejeli, bi fe;jk’ Herodu ne vernili, fo fhli po ^ ru S> poti v’ fvojo deshelo nasaj." io6 Modri fo verjeli hinavfkimu Herodu, in fo fe namenili iti v’ Jerusalem nasaj mu povedat, I«je de fo Jesufa nafhli; Bog pa jih ni v’ tej smoti puftil, temuzh jim je ra- sodel, haj hudobni Herod mifli, jim rekel, de naj fe ne vernejo k' njemu, temuzh naj po drugi poti gredo v' fvojo deshelo nasaj. Rasfvitljeni modri fe nifo nad timpohujfha- li, de bi bili rekli: ,,Zhe je Jesufpravi Bog, sakaj fe Heroda boji? Kako je on Odrefhe- nik fveta,zhefe obvarovati ne more?” N iz h tiga ali taziga ni bilo v’ njih vernih ferzih; sahvalili fo Boga sa prejeto rasodenje, in ■ hiteli zhes gore v’ fvojo deshelo nasaj. — Tudi ti bodi verniga, ravniga in pokorniga ferza , in Bog te ne bo sapuftil. Kader ti ufmiljeni Bog da kako sinoto fposnati, fe mu gorezhe sahvali, in delaj po prejetih nau¬ kih. Ne verni fe v’ to ali k’ timu, kar ti je poprej v’ greh perpomoglo ; odberi fi var¬ no pot, modre perpomozhhe, de ne dafh ne febi, ne drugim perloshnofti v’ pogubo. M. o l i t e v. O jesuf! ki fi modre s’ novo svesdo in inogozhno gnado is jutrove deshele k’ febi poklizal, jih (toril ferzhne, ponishne in fta- novitne; tudi meni bodi ufmiljen, in nagni mojo flabo dufho k’ febi, de te ponishno molim, tinepreftrafhenoflushim, intisveft oftanem. O Gofpod! daj mi, ho unim, vfe naftave sapeljivih lovrashnikov frezhno pre¬ magovati, tebi v’ zhaft shiveti, in v’ tvoji gnadi umreti. To mi dodeli na profhnje fvoje preljube matere Marije in fvojih sve¬ tlih flushabnikov, fvetih treh kraljev, de te s’ njimi v’nebelih hvalim vekomaj. Amen. I. Nedelja po fvetih kraljih. Evangeli f. Luk. 2 . /,2 — 52. S apopadi h. IVfarija in fveti Joshef grella s’ mladen- zham Jesufam v’ Jerusalem ozhitno molit Boga; ga sgubita, in potlej najdeta v’ tem- peljnu med uzheniki. Gre s’ njima domu v’ Nazaret, in jima je bil pokoren. „Kader je bil Jesuf dvanajft let flar, fla Marija in Joshef gori fhla v’ Jerusalem po navadi prašnika.” Bog je bil po Mojsefu vfim odrafhenim mofhkim sapovedal, de naj trikrat v’ letu gredo v’ tifto mefto ozhitno molit Boga, kte- ro lije bil on sa ozhitno boshjo flushbo od- bral; in to lizer o veliki nozhi v’ fpomin zhudniga refhenja is Egipta, o binhufhtih v’ fpomin prejetih sapoved v’ pufhavi, in v’ prašnih fhotorjov v’ fpomin, de fo njih ozhetje fhtiridefet let prebivali pod fhotori v’pufhavi. V. Mojs. i6, 16. Sveti Joshef je bil tej sapovedi podvershen; pa tudi Ma¬ rija je s’njim hodila, kader ji je bilo mo- gozhe. Kader je bilJesuf dvanajft let Aar, Aa ga feboj peljala v’ Jerusalem, de fi je bilo od Nazareta do Jerusalema obilno dva dni hoda delezh. ( Se lahko ve, kaj ali od koga fo fe pogovarjali, in kako gorezhe molili Roga. Kako Aa Marija in fveti Joshef brnela s’ mladenzhem Jesufam v’ Jerusalem hoditi, ker fo Arhelaj in sa njim drugi neufmiljeni oblaAniki gofpodovali? Ona fe niAa bala, ker je te imenitne prašnike filno veliko lju¬ di v’ Jerusalem hodilo, med kterimi Aa lahko fkrita ali nesnana oAala; tudi sato fe niAa bala, ke«r Aa terdno upala v’ Boga, sa Lteriga zhaAi voljo Aa hodila v’ Jerusalem. Tudi ti ifhi boshje zhaAi, sveAo flushi Bo¬ gu, in terdno upaj v’ njegovo pomozh. Marija zhifta deviza je bila polna fvete framoshljivoAi in fofebne varnoAi; sato ni nikamor nepotrebno fhla. Je fhla k’ fvoji fveti teti Elisabeti is ljubesni; je fhla f fve- tim Joshefam k’ popifovanju is pokorfhine do oblaAnikov; je fhla k’ ozhifhevanju i* I0 9 pokorfhine do Boga; je sbeshala v’ Egipt, de je obvarovala fvojiga ljubiga Jesufa; je hodila v’ tempelj ozhitno molit Boga; fizer ni nepotrebno oholi hodila, kakor je pras- niga radovednim dufham navadno in fhkod- ljivo. Tudi ti ljubi famoto, ker je vfim, slafli mladim, potrebna: ona ti daje zhaf in perloshnolt moliti, te obvaruje v’ hude perloshnofti, in tudi veliko hudiga poflu- fhati ali govoriti. Odrafhenim mofhkim je bilo sapove- dano trikrat v’ letu iti v’ hraj fhrinje savese ozhitno molit Boga, her ni bilo v’ desheli drusiga mefta ozhitne molitve. Sdaj fozer- hve povfod, in ni taho famotniga hraja, kjer bi ozhitne boshje flushbe ne bilo, to¬ rej ti je nepotrebno ifkati, kar doma imafh, duhovne ftreshbe. Marija in fveti Joshefuzhita kerfhanfhe fiarfhe fvojini otrokam s’ dobrim sgledam fvetiti. Jesuf, vezhna modroft, ni bil do- briga sgleda , naukov ali fkerbi potreben; vender flaga Marija in fveti Joshef feboj vo¬ dila v’ Jerusalem, debi dopolnovalsapoved po Mojsefu dano. Sgled Marije in fvetiga Joshefa tudi fvari nefkerbne ftarfhe, kteri sa fvoje otroke ne fkerbe, jih feboj ne vo¬ dijo v’ zerkev, nad njih shivljenjem ne zhu- jejo, jim ne dajejo dobriga sgleda, in jih pufhajo ko sgubljene pifheta bres koklje. 1 io Kaj bodo oni per fodbi sa fvoje otrobe od¬ govorili ? ,,In bader fo dnevi istebli, in oni nasaj fhli, je mladenezh Jesuf v’Jerusalemu oflal in njegoviftarfhi ga nifo pogrefhili. Kerfo pa menili, de je v’ drufhini, fo prifhli en dan hoda, in fo ga ifbali med shlahto in snanzi. In kader ga nifo nafhli, fo nasaj fhli v’ Jerusalem, in fo ga ifbali.'' Kader fla Marija in fveti Joshef vfe o* pravila po sapovedi, fla nasaj fhla, Jesuf pa je v’ Jerusalemu oflal. Kako fla Marija in fveti Joshef fvojiga ljubiga Jesufa v’Jeru¬ salemu puflila, in bres njega, hteriga fla zhes vfe ljubila, en dan hoda delezh fhla? Marija, framoshljiva deviza, je v’drufhini bogabojezhih shenfkih hodila, in terdno me¬ nila, de je Jesuf per fvetim Joshefu; fveti Joshef je hodil v’drufhini bogabojezhih mofh- hih, in je terdno menil, de je Jesuf per fvoji ljubi materi. Ljudje eniga mefla fo fhupaj hodili domu, in v’ tej smoti fla vef dan hodila; le svezher pervigadne fla Jesu¬ fa pogrefhila. Varuj fe Marijo ali fvetiga Joshefa lenobe ali nefberhnofti obdolshiti / ber tiga ni perpufheno od njih mifliti; to je bila Jesufova volja, kakor befede fvetiga Luka pomenijo: Mladenezh Jesuf jev Je¬ rusalemu ojlal. Marija in fveti Joshef fla fe lilno preflrafhila, in fbosi ferze fla prefu* 111 njena, kader svezher vkup prideta, pa Je¬ sufa ni, bersh fta ga fkerbno ifkala med shlahto in snanzi, kteri fo s’ njima is Jeru- salema v’ Nazaret hodili; pa nifta ganafhla. Vfo nozh fta bita v’ milih folsah, in fta go- rezhe profila Boga, de naj jima da Jesuia najti. Drugi dan fta slo sgodej v’ Jerusalem hitela, vfo pot oprafhevala snane in nesna- ne ljudi po ljubim Jesufu, in jokaje djala: „0 Jesuf! vefelje in podpora naju ferza, odpufti nama, zhe fva te ponevedamav’kaki rezhi shalila ; daj fe najti, zhe ne, nama bo umreti.” Marija in fveti Joshef te uzhita , kako Jesufa ifkati. Ona fta perferzhno shalova- la, defiravno fta Jesufa negrefhno sgubila; ona, fkerbne duf he , v’ ftrahu shivita, zhe ravno jima veft nizh hudiga ne ozhita: kaj pati, kivefh, de fi radovoljno Boga ras- shalil? Velika shaloft Marije in fvetiga Jo- shefa naj te uzhi milo jokati, ker fi s’ gre- ham radovoljno sgubil Jesufa. Ona fta hi¬ tro , f kerbno in shaloftno Jesufa ifkala, rav¬ no tako delaj ti, de ga najdefh; ona nifta vlo nozh safpala , ker nifta Jesufa imela per febi, ti morde vezh let pokojno shivifh v’ fmertnih grehih; ona fta sgodej hitela v’ Jerusalem, ti odlafhafh na prihodne leta pokoro; ona fta fkerbno oprafhevala po Je¬ sufu, tebi ni fkerb svediti, kje ali kako ga 1 I^Z najti; ona fta vfo pot jokala, in f e nifta da¬ la potolashit, dokler ga nifia nafhla, ti pa li mersiiga ferza, in nozhefh najti' Jesufa. Glej Marijo in fvetiga Joshefa, kako ifheta Jesufa, in po njunim sgledu flori, de ga najdefh. ,,ln pergodilo fe je, de fo ga tretji dan v’ tempeljnu nafhli fedeti v’ fredi uzhe- nikov, ker jih je poflufhal in poprafheval. Vfi pa, kteri fo ga poflufhali, fo le savseli nad njegovo modrofljo in odgovori.” Marija in fveti Joshef fla hodila en dan od Jerusalema, drugi dan fla hitela v’ Je- rusalem, in po Jesufu oprafhevala, tretji dan fhe le Aa ga nafhla v’ tempeljnu med uzheniki. Jesuf ni v’ tempeljnu uzhil, sa- kaj napuhnjeni uzheniki bi ne bili tiga per* puftili; on je med njimi, pa nishji fedel, jih poflufhal in poprafheval, mendd rav¬ no od Odrefhenika. Njegove befede fo bi¬ le polne vifoke modrofli; vfe fe je zhudilo, de fo njemu, majhnimu otroku, vfe pifma snane , in vfe fkrivnoAi odkrite. Vidili fo, alfi lahko vedili, de je on (tako fo ljudje me¬ nili) revniga Aenarja fin, in de fe ni nikoli uzhil. Od tod je zhudenje uzhenikov in vfib drusih. — Jesuf med uzheniki, ktere po- flufha in poprafhuje, teuzhipo fvetih nau¬ kih hrepeneti, uzhenike poflufhati in po- prafhevati; fizer ti ne bo svelizhanja. ,Sa* 1 10 . lomon pravi: „ Modrojti sazheiik fo ref- nizhne shelje po naukih. 1 ' Modr. 6 , i 8. Marija in fveti Joshef niha Jesufa med shlahto ali snanzi nafhla, ampak v’tempelj- nu, v’ boshji veshi, v’hifhi molitve. Ka¬ der fla ga ugledala, fla bila lilno velela; to pomeni vefelje fpokornedufhe, ktera joka¬ je ifhe JeSufa, in ga najde, in s’ njim tudi notranji jmir. Marija in fveti Joshef fla na¬ fhla Jesufa v’ tempeljnu; kje fo pa tvoji o- trozi in tvoja drushina, slaftiob nedeljah in prašnikih? Zhujnadnjimi, in fofebno, zhe vefh, de fo radi per rasusdanih. Zhe ho- zhefh Jesufa najti, ga ifhi, kjer ga najti samorefh: ga najdefh v’ zerkvi s’ gorezho molitvijo, per uzhenikih in per poboshnih; per hudobnih ga ne najdefh , ti fhe le bra¬ nijo do njega. Jesufa ni per hudobnih; zhe fi rad per hudobnih, kako ga bofh nafhel, kjer gani? Ubogaj modriga, ki pravi: ,,iVe me/haj fe med mnoshizo rasusdanih.'" Si- rah 7 , i 7 . „In kader fo ga ugledali, fo fe sazhu- dili. In njegova mati mu je rekla, Sin, sakaj fi nama to floril? Glej, tvoj ozhe in jeli [vate shalollno ifkala. In jima rezhe: Kaj je, de Ha me ifkala? Niha li vedila, demo- r em biti v’ tihim, kar je mojiga Ozheta? In niha rasumela befede, ktero jima je go¬ voril.” 8 Kader fta Marija in fvetl Joshef ugle¬ dala Jesufa med uzheniki, ga flifhala vifo- ho govoriti, in vidila, devfeva-nj gleda; fla fe zhudila. Vedila fta, de je Jesuf ve- zhna modroft; vender da fe zhudila, her mu je po navadi fvojo boshjo modroft fkri- val. Tudi sato Ha fe zhudila, her fta ga rav¬ no med tiftimi uzhenihi fedeti vidila, kteri, kader fo modri od jutra prifhli v’Jerusalem, in po njem vprafhali, fo poprejfhnjimu kra¬ lju Herodu rekli, de bo Krifluf v’ Betlehe¬ mu rojen. — Marija jeJesufu rekla: „,Sin, sakaj Ji nama to Jtoril ? Glej, tvoj ozhe in jejt fva te shalojtno ijkala Ljudje fo menili, de je JesulJoshefov fin; sato mu je Marija tako govorila. Ona je shelela sve- diti, sakaj de je v’ Jerusalemu oftal, in ali fta ga nevedama shalila. Jesuf je obema od¬ govoril: „NiJta li vedila, de morem biti v' tijtim, kar je mojiga Ozheta ?” Obe¬ ma rasodene, de fenifta nizh nad njimpre- grefhila, temuzh de je sa zhaft fvojiga ne- befhhiga Ozheta v’ Jerusalemu oftal. Jesuf je hotel f’ timi befedami oba domifliti, od¬ kod de je, sakaj de jena fvet poflan, in de jegofpod; ona pa nifta tih njegovih befed rasumela. Kerfhanfka dufha! kader fe ti fonze pravize, Jesuf, fhrije, in tvoja dufha v'te¬ mi oftane, vfe notranje vefelje do dobrig* sgubi, in fe v’ grenkofti snajde: fe fkerb- nopremifli, ali fi tega kriva; ponishuj fe, in jokaje profi Jesufa, de najti f’fvojogna- do pomaga fe fposnati, in popraviti to, v’ zhemur fi fe pregrefhila. Nezhutno ali mla- zhno ferze je vzhafi fkufhnja tvoje vere, ali perpomozhik v’obilnifhi ponishevanje, ali pa je saflushena fhiba. Premifli fe, po- nishno profi, in gorezhe fkerbi vfe popra¬ viti, kar koli najdelh v’ febi soper voljo boshjo, de fpet sadobifh Jesufa in njegov fladki mir. ,,In on je s’ njima doli fhel, in prifhel v’ Nazaret; in jima je bil pokoren. In nje¬ gova mati je vfe te rezhi v’ fvojim ferzu o- hranila. In Jesuf je raflel v’ modrofti, fta- rofti in gnadi per Bogu in per ljudeh.” Zhudna pokorfhina je leta! Kralj ne¬ bel in semlje je fvojim ftvarem pokoren, de pokorfhino uzhf. Otrozi naj ne posa- bijo pokorfhine Jesufove do fvoje matere Marije in do fvojiga rednika fvetiga Joshe- fa, de fo po njegovo in savolj njega fvojim flarfhem radi pokorni. Vfi podloshni naj bodo po Jesufovim sgledu fvojim oblaftni- kam pokorni savolj vefti, ker je to volja boshja. — Marija je vfe te rezhi v’ fvojim ferzu ohranila: je ohranila in premifhlje- v ala, kaj je Jesuf med uzheniki govoril, sa- baj je v’ Jerusalemu oftal , sakaj de ji je po- koren, in vfe drugo, kar je nad njim vidi- la, ker per njem ni bilo nizh prasniga. Tu¬ di ti, kriftjan, ohranuj in premifhljuj, kar flifhifh, berefh in vefb od uzhenika Jesu- fa, ker je on uzhenik vfih, vezhna refniza in edina pot v’ nebefhko kraljeftvo. 4 Sveti Lukesh pifhe, de Jesuf jo ra - Ji el v ’ modrofli, Jtarofli in gnadi per Bogu in per ljudeh. Te besede fo temne, in le morejo po veri raslagati. Jesuf vezh¬ na modroft in luzh vfiga fveta, ni modrofli dobival po ftarofti, ali raftel v’ gnadi, ko drugi ljudje, ker je bila zhlovekova natora s’ boshjo natoro sdrushena. To je sapifa- no, de fe ve, kaj fo ljudje od njega miflili in govorili. Ljudje fo terdno menili, de je Jesuf fin Marije in Joshefa; poltarollije tvo¬ jo modroft rasodeval, vender toliko, de fo fe v/l nad njun zhudili in djali :„Mladenezh Jesuf je modrejfhi od vfih drusih otrok; njemu ni enazigamladenzha v’ desheli, on ra¬ fte v’ gnadi per Bogu in per ljudeh.” Tako fo vfi njegovi snanzi govorili, in fe zhudili nad njim. — To je sapifano v’ nauk in fpodbod vfim, de fkerbimo v’ dobrini rafti, Bogu in ljudem dopafti. Pfak rafte v’ modrofli in gnadi, de fkerbneje shivi po sgledu Jesufa Kriftufa. To je dolshnoft vfih , ker druga- zhi ni svelizhanja. Premifli befede fvetiga Pavla: „Ktere je Bog prevedil , jih je lu\ II? di prej odlozhil, de podobi njegoviga,Si¬ na enaki pojtanejo Birnlj. 6,4* Zhe nili Jesufupodoben, bofhvershen v’ pekel;, zhe li mu podoben, bofh v’nebefa Tset. Rremifli to, in slo fkerbno shiri po sgledu Jesufa Kriftufa. Molitev. Vezhna hvala ti bodi, ufmiljeni Jesuf, ki fi me uzhil, kako v’ nebefa priti. Is vfi- ga ferza mi je shal, de ti nifim bil pokoren; daj mi gnado, de te jokaje ifhem, te naj¬ dem, in nikedar ne sapuftim. O uzhenik popolnama pokorfhine! flori me f’ fvojo gnado pokorniga, pomagaj mi v’dobrim ra¬ fti, de, kader bom pred te prifhel, me febi podobniga najdefh, in me v’ fvoje kraljeftvo vsamefb. Amen. II. Nedelja po (Vetih kraljili. Evangeli jveiiga Jdnesa 2> 1 — 11. S a p o p a d i Tt. *^esuf je f’ tvojimi uzhenzi na shenitnini v’ Hani na Galilejfkim. Na profhnjo fvoje ma- tere Marije fpremeni vodo v' vino. To je pervi njegovih zhudeshev; in njegovi u- zhenzi va - nj varujejo. „V’ tiftim zhafu je bilo shenitovanje v’ Kani v’ Galileji, in mati Jesufova je bila tam. Bil je pa povabljen tudi Jesuf in nje¬ govi uzhenzi na shenitovanje.” V’ malim Galilejfkim medu Kani je bi¬ la imenitna shemtnina, in veliko ljudi je bilo povabljenih. De bogatini povabijo ve¬ liko ljudi na shenitnino, ni kaj rezhi; de pa tudi reveshi bahajo, in fe bogatinam permerjajo, ni prav. Shenilnina ali fvatov- fka goftarija bodi po premoshenji; povabi¬ jo naj dobre kriftjane, in naj bodo {podob¬ no vefeli. Tobija, deli Jud, uzhi kriftja¬ ne, ker je sapifano; ,,Imeli Jo JvatovJko gojtarijo v' Gojpodovim Jtrahu Tob. 9, 1 2. Zhudi fe marlikteri, de fo Jesuf, Ma¬ rija in uzhenzi na shenitnino fhli; zhudi fe sato, ker li mifli shenitnino, kakor je sdaj navadna, polno noroft in poshrefhnofti, ne kakorfhna bi mogla biti. ( Sveti Janes pifhe: „Marija je bila tam Per hudobnih bi ne bila, le per dobrih je bila. Bleso ji je bil shenin ali nevefta v’ rodu, ker malo me- fto Kana ni bilo delezh od Nazareta. Bila je tam v’pomozh, de bi bilo vfe prav, in je sa vfe fkerbela. Tudi Jesuf in njegovi uzhen- t\ fo bili porabljeni, nainrezh Andrej, .Si¬ mon , Filip in Natanael. Jesuf je na she- nitnino fhel, de je pervikrat fkasal fvojo v- figamogozhnoft, in tudi preprizhal, de je sakon dober soper lasbnjiri nauk nekterih hudobnih, kteri fo ga prepovedovali. I. Tim. 4, 3 . Kdor is ljubesni do zhiftofti oftane nesavesan, je popolnifhi; kdor fe omoshi ali osheni po volji boshji, ne grefhi. I. Kor. 7 , 38 . Bog je she v’ sazhetku fveta sakon poftavil, Jesuf ga je f’ fvojo prizhnoftjo po- fvetil, in ga potlej v’ sakrament povifhal. Verni, po boshji volji porozheni, ki fo sa- roda sheljni, sakonfko sveftobo dershe, mir¬ no shive, in fvoje otroke v’ boshjim ftrahu rede, bodo dobro plazhilo prejeli. Kdor fe bres dobriga namena saveshe, in le po Tvo¬ jih gerdih sheljah shivi, je pod hudizhevo ob¬ latijo, kakor je angelj Rafael Tobijatu rekel. Tob. 6,17. „In kader je bilo vina smankalo, re- zhe Jesufu njegova mati : Vina nimajo. In Jesuf ji rezhe: Shena, kaj je meni in tebi sato? Moja ura fhe ni prifhla. Njegova ma¬ ti rezhe flushabnikam: Karkoli vam pore- zhe, florite. ’ Marija, ko dobra hifhna mati, je fker- bela, de je povabljenim poftresheno; sato, kader je vina smankalo, je Jesulu rekla: »Vitla nimajo'' Je vedila, de je ufmilje- 120 nirau Jesufu malo befed treba, ako je fer- ze dobro. Jesuf je vedil, de ni vina; ven- der je hotel profhen biti, in po profhnji le je zhudesh ftoril. Bog vidi vfe nafhe potre¬ be ; vender ga moremo profiti, de fe poni- shujemo, njegovo vfigamogozhnoft in ufmi- ljenje fposnamo. Marija ni tolikaj fkerbe- la ravno sato, ker vina ni bilo; fkerbela in shelela je le bolj vfigamogozhnoft fvojiga ,Sinu rasglafheno viditi v’ prid vfih [ljudi. Marija naf uzhi Boga profiti telefnih darov dufhi v’prid, de pofhteno shivimo, Bogu flushimo, in fe svelizhamo. Jesuf je zhu- deshe delal ravno is tiga konza, de na-nj verujejo, po njegovih naukih shive, in fe svelizhajo. Kdor proli telefnih darov , de le fvojim pozhutkam ftreshe, je neumni shi- vini podoben. Jesuf je fvoji dobri materi terdo odgo¬ voril , in ji fkoraj odrekel: „Shena , kaj je meni in tebi sa to 1 Moja ura Jhe ni prijhla. ’ Ji je hotel rezhi: De vina nima¬ jo, je majhna nefrezha, sa to ni treba ve¬ liko fkerbeti; moja ura fhe ni prifhla, fto¬ ril bom, pa malo pozhakaj, de vfi povab¬ ljeni svedo, de vina ni, in de moj zhudesh bolj fposnajo. Marija je ravno to vedila, in fe ni njegoviga terdiga odgovora uftra- lhila; sato je rekla flushabnikam : „ Karko¬ li vam poreihe, Jtorite To uzhi unno 121 in flanovitno profiti Boga; tudi, denaprofh- nje Marije in fvetnikov loshej dobivamo, kar potrebujemo. „Bilo je tam fheft kamnatih verzhevpo- ftavljenih po fhegiJudovfkiga ozhifhevanja, kterih vfak je dershal dve ali tri mere. Je- suf jim rezhe: Napolnite verzhe s’ vodo. In oni fo jih do verha napolnili. In Jesuf jim rezhe: Sajmite sdaj, in nefite ftarafhinu; in fo nefli. Kader je pa ftarafhina v’ vino preobernjeno vodo pokufil, in ni vedil, od kod bi to bilo, flushabniki pa, kteri fo vo¬ do sajemali, fo vedili; poklizhe ftarafhina shenina, in mu rezhe: Vfak zhlovek pofta- vi pervizh dobro vino, in kader fo she vi¬ njeni, tedaj flabfhi; ti pa II dobro do sdaj perhranil.” Ondi je bilo fheft kamnatih verzhev sa vodo, de fo fe pred jedjo in po jedi umi¬ vali, tudi pofode ozhifhevali, kakor fo po ftarih prejeli. Jesuf je ukasal flushabnikam kamnate verzhe s’ vodo do verha napolniti, de bi bil zhudesh, kteriga ftoriti hozhe , o- zhitnifhi. t Slushabniki nifo vedili, sakaj de to sapove ; venderfo is fpofhtovanja do nje¬ ga verzhe s’ vodo napolnili. Jesuf je vodo bersh fpreobernil v’ vino, in je ravno tiftim flushabnikam rekel: „Sajmite sdaj, inne- J‘te Jtarajhinu . ,v .Starafhina ni per mi¬ ši fedel, ampak na Hrani ftal, feni ter tje 122 tekal, de bi bilo vfe prav. Ni vidil,; in ni vedil, de fo flushabniki verzhe s’ vodo na¬ polnili, in tudi ne, de fo is njih sajemali; menil je, kader je vino pokufil, de je od drugod pernefeno. Grosno mu je dopadlo; sato je shenina poklizal, in ga ljubesnjivo pokregal, de je bolji vino do konza goflari- je perhranil, kar ni v’ desheli navadno. ,,Drugi ljudje, mu pravi, poflavijo poprej dobro, in zhe fo povabljeni vinjeni, flab- fhi jim dajejo.” Vli fo flarafhina poflufha- li, veliko fheptanje je vftalo, flushabniki fo prizhevali, kako de je bilo, tudi drugi fo vidili verzhe s’ vodo napolnovali, in is njih sajemati, in vfi fo nad zhudeshem ftermeli. Jesuf je vodo v’ vino fpreobernil, ne de bi fe vpijanili, temuzh de bi ga v’ telef- no pomozh imeli. Bog nam tudi sdaj daje vino, de ga umno vshivamo, ne pa v’ pi- janzhevanje. ( Sirah 3 i, 3 5 . Obilnoft pija- ahe je dufhi in telefu fhhodljiva, in is nje je nezhiftoft. Prip. 21, 17. ^tarifhina je sheninu rekel: ,,Kader Jo vinjeni, daje¬ jo Jlab/hi.'* Hvalna fkerb je ta, de fe ne vpijanijo , ker pijan zhlovek ni zhloveku po¬ doben v’ djanji. To je na shenitnini navad¬ no: vfe je pijano v’hifhi in okoli hifhe, fka- l 17 ‘ ,,Kader je pa Jesuf v’ Kaparnaum fhel, je kotnik k’ njemu perftopil, ga profil in re¬ kel : Gofpod,* moj hlapez leshi doma od mer- tudnize ali boshjiga shlaka udarjen, in ga hudo vije. In Jesuf mu je rekel: Bom pri- fhel, in ga osdravil. In kotnik odgovori,in rezhe : Gofpod, nifim vreden, de grefh pod mojo kreho; temuzh rezi les’befedo, in moj hlapez bo osdravljen: sakaj tudi jek fim zhlovek pod oblatijo, in imam pod fe- boj vojfhake, in rezhem timu : Idi, in ide; in unimu: Pridi, in pride; in fvojimu flu- shabniku: t Stori to, in kori. Kader je pa Jesuf to flifhal, fe jesazhudil, in jim je re¬ kel; kteri fo sa njim fhli: ,,Refnizhno vam povem, tako velike vere nifim v' Israeluna- '■fhel.” Kader je Jesuf v’ metlo Kaparnaum fhel, je kotnik profil Jesufa, de naj osdravi nje- goviga bolniga hlapza, kteriga je ko fvoji- ga otroka, perfčrzhnoljubil. Ta kotnik je bil Rimljan in nevernik , ki je v’ Judeji s’ fol- dati deshelo.varoval. Ni fizer fam fhel, am¬ pak fiarofhinov smed Judov je poflal do Je¬ sufa/, in ga po njih profil, de naj njegovi- ga hlapza osdravi. Judje fo kotnika slo hva¬ lili per Jesufu, in ga ponishno profili, de naj mu to dobroto fkashe. Luk. 7,3 — ' > ' 10 1 Oni fo Jesufa ponishno profili ,- kakor jim je bil ftotnik gorezhe narozhil, in sato fveti Matevsh pilhe, de je on Jesufa profil, kar je fizer eno. Ufmiljeni Jesuf jim je bersh odgovoril: ,,Bom pri/hel, in ga osdravil.” Kader je Jesuf she bliso mefla bil, je ftotni- ka groša obfhla is verniga fpofhtovanja do , Jesufa; /e fhel k’ njemu, ali poflal fvoje prijatledo njega. (Luk. 7,6.)rekozh: „Go- fpod, ni/im vreden, de gre/h pod mojo Jireho; temmh rezi le s'bejedo , in moj hlapez bo osdravljen''' Potlej mu je pra¬ vil, de je on pod pokorfhino drusih, dru¬ gi pod njegovo, in de ga bogajo; je hotel f’ tim rezhi: „Veliko bolj fo tebi vfe rezhi pokorne, ker li vfigamogozhen; rezi le s’ beledo, to je sadolli, in moj hlapez bo os¬ dravljen.’ Premifli verno profhnjo, fofebno po- nishnoft in veliko ufmiljenje flotnikovo. Je kratko profil, in je bil bersh uflifhan, ker je bila njegova profhnja is dobriga ferza. Zhe tvoje profhnje gredo k’ Bogu is dobri¬ ga ferza, bofh prejel, kar profifh. Tvoje ferze je flabo, zhe ljubi greh : premifli in poboljfhaj fe. ftotnik fe je fhtel nevred- niga pod fvojo ftreho Jesufa vseti: ti fe tu¬ di nevredniga fhtej Jesufa vseti pod: ftreho fvojiga flabiga telefa; ozhifhuj in ponishuj preden perftopifh k’ boshji miši. Sato »52 ti zepkev sapove is ferza rezhi: „ Gofpod , nijim vreden, de gre/h pod mojo Jtreho , temuzh rezi le s 1 bejedo, in moja du/ha bo osdravljena.'' Premifli tudi fofebno ufmiljenje ftotni- kovo do fvojiga bolniga hlapza. Bil je ne¬ vernik, vender je ljubil fvojiga hlapza, in fi slo persadeval ga osdraviti; ker pa ni bi¬ lo mogozhe, je Jesufa profil, de naj mu pomaga. Ta neverni golpodar uzhi' vfe go¬ spodarje ufmiljene biti f’ fvojo drushino; tudi fvari neufmiljene, kterl fvojiga bolni¬ ga flushabnika pufhajo bres pomozhi, in ga fkoraj is hifhe vershejo. Hlapza je lju¬ bil dobri gofpodar, ker mu je sveft bil; bo¬ di tudi ti fvojim oblaflnikam sveft, in bolh lahko ufmiljenje nafhel. .Sveti Pavel rezhe gofpodarjem: Storite hlapzam , kar je pravizhno in prav, ker irnate tudi Go- Jpoda v’ nebejilu ' Kolofh. 4, 1 . In sapo¬ ve hlapzam: „Bodite Jvojim gofpodarjem podlostmi , v vjirn dopadljivi , in ne go - vorite jim soper.’' Tit. 2, g. Kader je Jesuf verne in ponishne befe- de flotnikove saflifhal, fe je sazhudil, in je prizhujozhim rekel: „Refnizhno vam povem, lake velike vere nijim v 1 Israelu najhel .” .Stotnik je vero in ponishnoft p° Jesufu prejel; sakaj fe je zhudil nad teni, kar mu je daj ? Jesuf je prej vedil, kaj flot- •10 o nik mifli; pa fveti Matevsh to pifhe, de ve* mo, kaj Jesufu dopade, in on ga je ozhit- nohvalil, de li vfi persadevajo njemu ena¬ ki biti. Ref, shiva vera in refnizhna poni- shnoft fte prijetne Bogu. Bodi shive vere in globoke ponishnofti, ker fe is teb vfe do¬ bro is-haja. „Jeft vam povem, de jih bo veliko od jutra in vezhera prifhlo, in bodo fedeli s’ Abrahamam , Isakam in Jakobam v' nebe- fhkim kraljeflvu; otrozi kraljeftva pa bodo pahnjeni v’ unanjo temo; ondi bo jokanje in fhkripanje s’ sobrai, In Jesuf rezhe flot- niku: Pojdi, in kakor 11 veroval, tako fe ti sgodi. In hlapez je bil osdravljen tiflo uro.” jesuf, gofpodar gnade in ljudi, pra¬ vi , de jih bo veliko prifhlo od jutra in ve¬ zhera, is vfih krajev fveta v’ katolfhko zer- kev, in de mu bodo ti fpreobernjeni ne- verzi dopadljivo flushili, in bodo s’ Abra¬ hamam, Isakam, Jakobam in drusimi nek¬ danjimi boshjimi prijatli v’ nebefhkim kra- ljeftvu; Judje pa, literim je bila vera dana, in fo namenjeni bili v’ nebefhko kraljeftvo, bodo saversheni in obfojeni v’ pekel savolj lvoje hude terdovratnofti. Potlej je ftotni- ku ali njegovim prijatlam rekel: ,.Pojdi, ln kakor Ji veroval, tako fe ti sgodi.’’ Je¬ suf mu je hotel rezili: „Tvoja vera in tvoja ponishnoft fte mi dopadle, pojdi v’miru do- mu, fi refnizlino uflifhan, tvoj hlapez je osdravljen.” Kakor je Jesuf govoril, fe je sgodilo ; hlapez, she blis fmerti, je naglo osdravel. — Premifli, kaj je Jesuf govoril, de je fpridene neverze v’ fvojo flushbo na* menil, in terdovratne Jude sapuftil. Rav* no taka je sdaj: Bog fpreobrazha, ktere hozhe, ali po saflushenji grefhnikam vra* zhuje, de nifo grefhniki bres upanja, in de vil v’ njegovim ftrahu shive. Bodi shive vere in pokorne volje, de Bogu svedo flu* shifh, in pojdefh v’ njegovo kraljeftvo. Molitev. Dobrotljivi Jesuf! jed fim olludnifhi dufhe ko je gobov oftudniga telefa bil; ven* der pridem pred tvoje fveto oblizhje f’ po* nishno profhnjo, ker upam v’tvojo nefkon- zhno miloft. Ti ufmiljen in viigamogozhen, me hozhefh in samorefh ozhiftiti; toraj, profim, daj mi shivo vero in veliko ponish* noft ko ilotniku, de po tvoji veliki milofli sadobim odpufhenje grehov in vezhno sve* lizhanje. Amen. IV. Nedelja po (Vetih kraljih. Evangeli f t Matevsha 8» 23. — 27. • S a popadi k. Na Genesarefhkim jeseru je velik vihar vftal; Jesuf pa je fpal. Uzhenzi, vii pre- ftrafheni, fo ga sbudili in ponishno profili, de naj jim pomaga. Jesuf je pofvaril njih malovero, vender jih je uflifhal. Vfe je naglo potihnilo, in fo fe nad tem zbudili. ,,V’ tiftim zhafu, kader je Jesuf'v’zhol- nizh ftopil, fo njegovi uzhenzi sa njim fhli ; in glej, velik vihar je vftal na morji, tako de fo valovi zholnishk pokrivali, on pa je fpal” Jesuf je maloprej dva velika zhudesha floril, goboviga ozhiftil in ftotnikoviga hlap- za osdravil. She takrat je bilo veliko rano- shiz per Jesufu; lunal je vezh ljudi pertek- lo, ki fo ta dva zhudesha svedili. Jesuf, fe tolikanj ljudi ogniti, je v’ zholnizh fto¬ pil, uzhenzi bersh sa njim, ker nifo hotli od njega odlozheni biti. Je ukasal na uno ftran prepeljati, in je safpal. Kmal je ve¬ lik vihar vftal na jeseru : dolgo in fhiroko jesero je to, in ravno sato fe imenuje mor¬ je; dan fe je naglo premenil v’ nozh, bli- 1 kanj e in gromeaje, vetrovi in valovi fo i36 preftrafhili iizhenze. Slo fo fi persadevali nefrezhi oditi, valovi fo zholnizh pokrivali, in fo she terdno menili, de pojde v’ globo- zhino, fofebno sato, ko je Jesuf fpal. Ali je Jesuf obudil vihar ali ga je le perpuftil, fe ne ve; vender je bilo to po njegovi volji, de fo fe uzhenzi ponishaii, va-nj klizali in njegovo vfigamogozhnoft fposnali. On je mirno fpal, ker fe nevarnofti ni bal; je fpal, vender vedil, kakofhna de fe godi. ,Strafhni vihar, savolj hteriga fo bili uzhenzi v’ fmertni nevarnofti, pomeni fida- nje nadloge, dufhne in telefne nevarnofti, hterih je fvet poln, ( Svet je morju podoben, kjer ni nobene ftanovitnofti, nobene varno- fti. Morje je vzhafi tolikanj rasdrasheno, de ga je is fuhiga gledati ftrafhno; kmal je lepa tihota, vender nikoli popolnama. Rav¬ no tako je zhloveku, ki prebiva na neftano- vitnim fvetu: frezha in nefrezha, mir in vojfkovanje, vefeljein shaloft fe vedno pre- menja; zhe je pa zhloveku dobro, je tudi dobro f’ hudim namefhano, ker na fvetu ni famozhiftiga in ftanovitniga dobriga. Job prav govori: „Zfilovck od shene rojen, malo zhaja shivi, in je s' mnogimi nad¬ logami obdan.'' 14, 1. De je fvet poln nadlog, je boshja previdnoft in miloft, de ga neumno ne ljubimo, in fvoje mifli ima¬ mo v’ nebelih, Nar huje bi bilo zhloveku, io 7 ko bi tukaj vshival, karkoli njegova fpride- na natora sheli. Ne letelefne nadloge,tu¬ di dufhne fo potrebne, de fe ponishujemo, Boga profirao, in v’ njegovim Itrahu shivi- mo. Nevarnoft Jesufovih uzhenzov nafuzhi, de nadloge in fkufhnjave sadevajo tudi bo- shje prijatle. Uzhenzi fo sa Jesufam v’zhol- nizh fhli, de bi ne bili od njega odlozheni, fo bili radi per njem, vender je velik vihar vdal; fo ga profili, in po njem refheni bi¬ li, to pa le po dolgim terpljenji. David prizhuje : „Pravizhne sadeva veliko nad¬ log , ali Go/pod jih bo is lih refhll Pf. 55, 20 . Premifli, zhe ti v’ fvojih pofhte- nih delih in tudi v’ boshji flushbi najdefh teshave, fkufhnjave in nevarnofti, ker li flab, in fo drugi flabi; kaj pa, zhe sape- Ijivofti ifhefh ? Tvoja flaba natora , odgros- ne teshe fvojiga hudiga poshelenja, fili v’ greh in pogubljenje; zhe sapeljivofti ifhefh, in she fprideno natoro hudobnifhi fpazhifh, kako bofh pogubljenju odfhel? Delaj tedaj, kar Jesuf vfim sap,oveduje: „Zhujle in mo¬ lile, de v' fku/hnjavo ne padete.’’ Jesuf je fpal, kader fo uzhenzi filno terpeli, in slo trepetali, de fvojo nesmosh- noftlposnajo, gasbude, profijo, in pomozh fprofijo. Jesuf je fpal, sato fo fe huje ba¬ li, savolj fvoje malovere; fej fo venili, de njegova boshja natora ne fpi, in ravna sa¬ lo fo bili pravizhno pofvarjeni. Jesuf, ta¬ bo relcozh, fpi, bader je dufha mlazhna v’ veri in v’ ljubesni. Kader fi v’ dufhnih ali telefnih nadlogah, ne obupaj, in ne rezi: ,,Bog me jeposabil; nobene pomozhi mine bo.” On ve, l 5o. Pfheniza, ki fe ni dala fpriditi od ljuljke, bo v’ shit- nizo fpravljena; to je, bogabojezhi, ki fe ne dado pohujfhati, bodo vseti v’ nebefh- ko kraljeftvo. Premifli vfe to, in pa tudi, de bo plazhilo hudih in dobrih del ofialo vekomaj. 1 5 2 Molitev. O Jesuf, preljubi golpodar fvoje zer- kve, kili zhifto feme boshje befede fejal, in ji f’ fvojo gnado dal mozh rafti, in obil- noft dobrih del roditi! ufmili le menerodo- vitniga in hudobniga kriftjana, ki lim ma¬ lopridno obrazhal tvoje dari, in hudo de¬ lal soper te. O poterpeshljivi Gofpod, ki moje obfojenje odlafhafh, de fe fpreober- nem, in shivim! daj mi odpraviti, karte shali, in delati, karti dopade, de nebom, ko fhkodljiva ljuljka, v’ ogenj vershen, te- muzh, ko dobra pfheniza v’shitnizo, v’ tvoje kraljeftvo vset. Amen. VI. Nedelja po fvetih kraljih. Evangelij. Matevsha 13, 3 i — 35, S a popadi k. Jesuf pore dve fkrivne priliki; pervo od 'senofoviga serna, in drugo od kvalu: obe pomenite eno, veliko mozh njegove fvete vere, ktera je bila v’ sazhetku majhna vi- diti, potlej fe je zhudno rasfhirjala po (ve¬ tu. 155 „V’ tiftim zhafu je Jesuf mnoshizam to priliko povedal: Nebefhko kralj edvo je e- nako senofovimu sernu, ktero je zhlovek v- sel, in na fvojo njivo ufejal; ktero je fizer manjfhi od vlih femen, kader je pa sradlo', je vifhi od vfih selifh, in podane drevo, tako de ptize fpod neba pridejo, in na nje¬ govih vejah prebivajo.” Jesuf je rekel mnoshizam, de nebefh¬ ko kraljedvo je senofovimu sernu, ktero je zhlovek na fvojo njivo ufejal. Hozhe rezhi, de vera, ktero je is nebef pernefel, inv’fer- za fvojih umnih dvari fejal, je fizer majhna viditi, vender fe bo rasfhirjala po vli semlji; de, kakor majhno gorezhizhino ali senofovo serno fzhafama podane drevo, tako bo tudi njegova vera gofpodovalo povfisemlji. Zer- kev je tukaj imenovana nebefhko kraljedvo, ker je Jesuf, nje goipodar is nebef, in ker fo njegovi nauki ljudem pot v’ nebefhko kra¬ ljedvo. Zhlovek tedaj, kteri je gorzhizhi- no serno na fvojo njivo ufejal, pomeni u- zhenika Jesufa, kteri je fvoje dvari uzhil, f’ fvojo gnado jih rodovitne doril sapoveda- uih dobrih del, de pridejo v’ nebefhko kra¬ ljedvo. — Kako lepo je gorezhizhino serno Jesufovi veri permerjeno, fe bo sdaj vidilo. Senofovo serno je majhno; ako je pa versheno v’dobro semljo, sralle tako ve- i54 liko, de je fkoraj drevo. Senof ne sra- fle toliko v’ naffiih merskih deshelah, kakor jev’ evangeli rezheno; v’Judeji pa, kjer je Jesuf bil, in v’ drusih gorkih deshelah, srafte filno velik, in je drevefu podoben. Ravno taka je Jesufova vera: zheje v’mlazh- nih ferzih, je majhna, in ima malo mozhi; zhe je pa v’ gorezhih ferzih, ima veliko mozh, in dela velike rezhi. Senof je v’ gorkih deshelah drevefu podoben; ptize fpod neba prebivajo na njegovih vejah, ker sobljejo filno rade njegovo feme. To pome¬ ni, de fo tudi mogozhni in imenitni ljudje, kteri fo is napuha vifoko letali, in fe zhes druge povifhevali, na sadnje fe ponishali, prifhli v’ katolilhko zerkev, in tako rekozh is njene vere shiveli. Jesuf Kriftuf, njegovi nauki, in apo- Ileljni, ki fo jih osnanovali, fo refnizhno permerjeni gorzhizhinimu sernu. Jesuf je bil fizer she v’ sazhetku fveta obljubljen, in preroki fo njegovi prihod prej osnanovali; to pa ni bilo vfim snano, in tudi Judje fo od obljubljeniga Odrefhenika kriv sapopa- dik imeli. Jesuf je v’ rezhenim zhafu in me- Itu rojen, pa uboshno v’ rasdertim hlevu; on je ponishno shivel, inzhe je ravno potlej velike zhudeshe delal, njegova sanizhljiva fmert na krishi je vfe pohujfhala. Je p° pifmih in po fvoji obljubi od fmerti vikal; »55 njegovo vAajenje pa ni bilo vfira snano, bot njega fmert. Je bil bot majhno gorzhizhi- no serno v’ njivi fbrito, potlej je fvojo bo- shjo mozli ozhitno rasodeval. Kader fe je dal od fovrashnihov premagati, je vfe fo- vrashnike premagal. — Njegovi naubi fo tu¬ di prevsetnim in fpazhenim ljudem majhni in sanizhljivi, her fo sapovedovali ubofhtvo duha, sanizhevanje pofvetne zhafti, grefh- niga vefelja in veliko taziga. — Njegovi u- zhenzi fo bili majhni savolj nisbiga flanu, majhne uzhenofti in majhniga fhtevila; ven- der fo s’ osnanovanjem ponishniga Jesufa fvet prerodili. Ravno f’ tim je Jesuf fvojo boshjo mozh basal, in babor fveti Pavel go¬ vori: „Bog je isvolil, kar je nefpametni- ga pred fvetarn, de je modre oframolil , in kar je Jlabiga pred fvetarn, de je ofra¬ molil, kar je mozhno/ I. Kor. 1, 27. Gorzhizhino serno, dokler je zelo,ni¬ ma duha; kader je sdrobljeno, ima veliko mozh, in je filno grenko. Ravno tabo je Je- sufova vera, Kdor Jesufove vere ne fposna jo sanizhuje; kdor jo posna, pa rasdeljen shivi med Bogam in fvetarn, mu je grenko shiveti po njej; kdor jo prav fposna, in v’ ferzunofi, zhuti njeno veliko mozh, in je mogozhen od njene mozhi. Jesufova vera je fpridenim ljudem soperna; sato jo hudob¬ ni sanizhujejo, ker sapoveduje ponishnoA, i56 pokorjenje in prepoveduje Boriti, in tudi sheleti, kar fpazheni natori dopade. ( Sveti Pavel pravi: „Hteri Jo Krijlujovi, JoJvo- je mejo krishali s’ grehi in s’ sheljami vred.'' Gal. 5 , 24. To je potrebno, pa flabim ljudem grenko in sopemo. Gorzhizhino serno, kader je sdroblje- no, je grenko, pa pomaga; ravno tako je Jesufova vera. Je flabi zhlovekovi natori grenka; zhe pa zhlovekovo dufho gofpodu- je, ji da premagovati vfe sapeljive fkufh- njave, jo povsdiguje f’ fladkim upanjem prihodnjiga vezhniga plazhila, ji dajevefe- lje do vlih dobrih del, jo s’ Bogam sdrushi, in ji she, na fvetu daje okufiti nekoliko ne- befhke fladkofti. Vera Jesufova tedaj je le hudobnim grenka, pravizhnim pa prijetna, ker jih dela pokojne, vefele in frezhne. Bla¬ gor zhloveku, ki sbivi po njej, ker tukaj shivi mirno in vefelo, po fmerti pa fe bo ve- felil v’ nebelih vekomaj. To fam Krilluf po- terdi, rekozh : „Vsemite moj j arm na-Je, in bojte pokoj na/hli Jvojim dufham ; su¬ kaj moj j arm je Jladek, in moja butara lahka." Mat. 11, 29.00. „Drugo priliko jim je govoril: Nebe- fhko kraljeftvo je enako kvafu, kteriga je shena vsela, in ga omelila med tri mere moke, dokler fe je vfe fkvafilo.” Ta prilika od kvafu ima enaki pomen poprejfhnje od gorzhizhiniga ali senofoviga serna, in obe kaskete mozh Jesufove vere. Kvaf, kteriga je shena med tri mere moke omefila, pomeni vero; tri mere moke po¬ meni ljudi, kterim je vera osnanjena. Ma¬ lo kvafu fkvafi veliko moke, ji fvojomozh daje , in jo v’ fvojo natoro fpreoberne ; ta¬ ko je Jesufova vera, deli v’ sazhetku viditi majhna, veliko ljudi prerodila in pobolj- fhala. Malo kvafu, med tri mere moke fkritiga, pomeni tudi majhno fhtevilo apo- fteljnov, ktere je Jesuf med ljudi poflal, jih preuzhit in svelizhat. Apofteljnov je slo malo bilo, ljudi pa filno veliko, apofleljni fo bili, tako rekozh med njimi fkriti; ven- der fo fvojo mozh rasodevali, in fo veliko aefpametnih , rasusdanih in vrashnih naro¬ dov fpreobernili. Tega nifo is fvoje mozh! delali, temuzh s’ mozhi Jesufa Kriflufa, kteri jih je poflal kakor ovze med volkove. Luk. 10, 3 . Krotke ovze fo neufmiljene volke premagale , ker je bila Jesufova mozh s’ njimi. O kriftjan! hvali in sahvali nebefhkiga sdravnika, Jesufa Kriftufa, kteri je vfimu fpazhenimu zhlovefhtvu sdravila pernefel; ne brani fe njegovih grenkih sdravil, ker fe drugazhi ne morefh posdraviti, in po hnerti v’ nebefhko zhaft iti. Zhe shivifh po »58 fvojih htidih sheljah, je tebi Jesufova .vera grenka; in ti bo v’ huje obfojenje; zhe po njejshivifh, najdefh pokoj, in po fmerti pojdefh v’ vezhni mir. ( Sveti Pavel je fvo- jimu ljubimu uzhenzu Timoteju pifal: „To sapoved ii perporozhim; imej vero in do¬ bro vej ti’ I. 1, 18. 19. Ravno to tire- zhem: Imej zhifto vero, shivi po njej; pot? lej imafh dobroveft, velelo dufho, in bofh frezhen vekomaj. Gorzhizhino serno, ktero je slo majh¬ no, vender srafte vifoko, in malo kvafu, kteri veliko moke fkvali, pomeni tudi, de fe vzhafi is mahnih rezhi is-haja veliko do- briga ali hudiga. Vzhali fe veliko dobriga is majhne re¬ zhi is-haja. Zhe li majhni gnadi pokoren, bofh obilnifhi gnado prejel; zhe vfak do¬ ber nauk poflufhafh, in vfako dobro per* loshnoft vsamefh; zhe fe varujefh majhnih grehov, in li v’ majhnih dolshnoftih sveft: bofh dofegel vifoko fvetoft. Kriftuf to ob¬ ljubi rekozh : ,,Ker Ji bil v' malim svejt, te bom zhe s veliko poJta.vil? > Mat. 25 , 23 . Sato ubogaj fvetiga Pavla, ki pravi: „VaJ opominjam , de ne prejemajte sajtonj gnade boshjei' II. Kor. 6, 1. Vzhafi fe veliko hudiga is majhne re¬ zhi ishaja. Zhloveku fe lahko pergodi', kar popotniku ponozhi; nebo fe mu naglo sa- Tvetli, ta fvetloba naglo sgine, in je fpefc tema. Gnada boshja je vzhafi lto memo te- hozha fvetloba, in zhe fe perloshniga zha- fa ne poflushifh, oflanefh v’ temi. Is maj¬ hne lenobe ali opufhe, is majhne fkufh- njave, predersne befede, neframoshljiviga nagliga pogleda ali drusiga je lahho velik greh, velika nefrezha. Dekliza Dina je bi¬ la nefrezhna, ker je is prasne radovidnofli v’ mefto nevernikov fhla. David je hudo grefhil, ker je bil enkrat neframoshljivih o- zhi. Majhen kamen je udaril v’perftene fto- pali velike podobe, ktero je kralj Nabuho- donosor vidil; pedoba je padla, in fe ras- drobila, majhen kamen pa je velika gora podal. Dan. 2. Ravno tako fe ti lahko godi zhe majhna fkufhnjava sadene tvojo pogla¬ vitno flaboft. Varuj fe toraj majhniga hudi- ga, de ne sabredefhv’ velike grehe. Kdor maliga ne zhijla f bo pozhaji padel. 4 Si- rah. 19, x. „Vfe to je Jesuf mnoshizam govoril v’ prilikah, in bres prilik jim ni govoril; de bi fe dopolnilo, kar je govorjeno po prero¬ ku, kteri rezhe: Odperel bom v’ prilikah fvoje ufta, in bom isrekel fkrivno od sazhet- ba fveta.’’ Jesuf je govoril mnoshizam v’ prilikah po navadi deshele, de fo,ga raji poflufha- li> in loshej ohranili njegove nauke. Tudi i6o sato je govoril mnoshizam v’ prilikah, de bi fe to dopolnilo, kar je prerok David od njega govoril: „ Jejt bom fvoje ujla v’ pri- povij tih odperl, in bom prav Jtare Jkriv- nojti govori/." Pf. 77, 2. Jesuf je ftare fkrivnofti rasodeval, ktere fo bile prej ras- odete, pa fkrite ali fkrivne v’fvetim pifmu. Je ftare fkrivnofti rasodeval, po fkrivnimi befedami, de jih refnize sheljni ljudje pre- mifhljujejo , in ga vprafhajo, sanizhevavzi refnize pa nevedni oftanejo, kakor on fara govori: ,,Sim pri/hel v' fodbo , de, kteri ne vidijo, vidijo , in kteri vidijo, oj lepe f Jan. 9, 09. Kdor je fposnal fvojo neved- noft in fvetlobo shelel, je bil rasfvetljen; kdor je is napuha menil, de ve, je oftal v’ nevednofti. Ravno taka je sdaj v’katolfhki zerkvi: v’ obilnofti naukov je veliko neved¬ nih, kdor pa je vednofti sheljen, je obilno ima. Smiraj bodi naukov sheljen, premi- fhljuj jih, in oprafhuj modre, de fvete nauke Jesufove rasumefh v’ fvoje svelizha- nje. Modro/ti sazhetik fo she/Je refnizh- ne po nauku. Modr. 6, 18. Nefkerbnim dufham je vfe rezheno v’ fkrivnofti, gore- zhim dufham fo vfe potrebne refnize odkri¬ te. Molite v- 161 O Jesuf Kriftuf, luzh temniga fveta,ki fi flepimu zhlovefhtvu pernefal fvitlobo f’ fvojimi fvetimi nauki, in mu dal rafti v’ do¬ brim f’ fvojo gnado: te sahvalim sa te fo- febne nesaflushene dobrote, in teponishno profim, de me flori delavza vfih prejetih naukov. Osdravi me f’fvojo ljubesnijo, de ona gofpoduje v’meni, depresbene vfe mo¬ je flabofti, ti svefto in vefelo flushim, in pridem v’ nebefa te hvalit vekomaj. Amen. I. predpelnizhna nedelja. Evangeli fvetiga Matevsha 20» 1 —l6, Sapopadik. Hifhni gofpodar hodi delavze najemat v’ Ivoj vinograd sa en denar na dan; lene bres dela Aojezhe fvari; poflednjim in perviin daje enako plazho; in nevofhljive prepri *ba, de f’ fvo jim ftori, kar hozhe. „V’ tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- *am to priliko govoril: Nebefhko kraljeftvo je enako hifhnimu gofpodarju, kteri je sju- tre j sgodej fhel najemat delavze v’ fvoj vi¬ ri i6ž »ograd. Kader je pa delavze najel sa en denar na dan , jih je poflal v’ fvoj vinograd,’’ VTak lab ho ve, de hifhni gofpodar, kteri je delavze najemal v’ fvoj vinograd, pomeni ufmiljeniga Boga, gofpodarja vfih ljudi, kteri jih je kvaril, klizal k’ fvoji flush- bi, in jim sapovedal v’ njegovo zbali delati, in sa plazhilo jim obljubil nebefhko kralje- hvo. Najeti delavzi ne pomenijo le titlih, ktere je Jesuf klizal in pofhiljal v’ vinogi'ad Tvoje zerkve , ampak tudi vfe ljudi pohliza- ne k’ pravi veri od hvarjenja do konza Tre¬ ta, ker To bili vfi najeti po Jesufu Kriftufu. On je bil od hvarjenja Tveta upanje vfih pra- vizhnih, kteri fo njegoviga prihoda zhaka- li , po dobrotljivi obljubi pervim harfhem horjeni. Ni bilo in ne bo svelizhanja kopo JesuTu Krihufu, kakor je Tveti Peter djal: „Ni v nobenim driisim imenu svelizhan¬ ja." Djan. ap. 4 , 12. ,,In kader je ob tretji uri Thel, je vi- dil druge na tergu bres dela hati, in jim je rekel: Pojdite tudi vi v’ moj vinograd, i 11 kar bo prav, vam bom dal. Oni fo pa tje fhii. t Spet je Thel o fhefti in deveti uri, je ravno tako boril. Okoli enajhe ure p a je fhel, in je nafbel druge hati, in jim re- zhe : Kaj hojete tukaj bres dela zeli dan? Mu reko: Ker naf ni nobeden najel. Jim re¬ zke: Pojdite tudi v’ moj vinograd.’ Sapifano je, de je hifhni gofpodar ob tretji uri, fhefti, deveti in okoli enajfte ho¬ dil najemat delavzov v’ fvoj vinograd. Rim¬ ljani in Judje fo rasdelilk dan in nozh v’ fhtiri dele; fhtiri dele dneva fo imenovali ure, fhtiri dele nozhi fo imenovali ftrashe. Lete ure in ftrashe fo bile kraji ali dalji po dolgofti dnev in nozhi; tedaj ure in ftrashe nifo bile vfe leto enako dolge. Kader fta bila dan in nozh enako dolga; je bila per- va ura po nafhim fhtevilu od fhefte do de¬ vete ure, druga ura od devete do dvanaj- fte, tretja ura od dvanajfte do tretje, zhe- terta ura od tretje do nozhi. Ravno tako fe rezhe od fhtirih ftrash nozhi. Od teh ur in ftrash je velikokrat v’ fvetim pifmu, in sato je to nevednim v’ prid sapifano. Hifhni gofpodar, kteri sjutrej sgodej ob tretji, fhefti, deveti in enajfti uri hodi delavzov najemat v’ fvoj vinograd, in jim obljubi plazhilo, pomeni ufmiljeniga Boga, kteri od tharjenja fveta do konza nepridne in lene klizhe f’ fvojo miloftjo k’ pravi ve¬ ri, in jim obljubi, zhe bodo pridno delali, plazhilo vezhniga svelizhanja. Ozhaki pra¬ vijo, de perva ura pomeni zbaf od Adama do Noeta, tretja ura od Noeta do Abra¬ hama, Jhejta ura od Abrahama do Mojse- fa, deveta ura od Mojsefa do Kriftufa, e - n ajjta ura pa od Kriftufa do konza fveta. i6i Hvali ufmiljeniga Boga, kteri je ne is potrebe nafhe flushbe, ne is dolshnofti, ampak is zhifte Ij-ubesni do nafhih dufh lju¬ di bližal, jih fhe klizhe, in jim pomaga v’ fvojo flushbo, de bi bili vekomaj frezhni. Gofpodar vinograda potrebuje delavzov, Bogu pa ni nobeniga flushabnika treba, ker je onbres fvojih ftvari popolnama. Tudi premi- fli, de je nemogozhe fposnati pravo vero, ali Bogu flushiti is fvoje mozhi, in de jim is nesaflushene milofti daje gnado, in verhi tega jim obljubi vezhno plazhilo, de mu vefelfhi flushijo, ker je nefkonzhno ufmi- ljen. Ravno is tega fposnanja je David djal Bogu : , K Sim ko sgubljena ovza sa/hel; ali ifhi me, fvojiga /ilapza Pf. 118, 176. Ufmiljeni Bog ifhe flushabnikov is sgoli mi¬ lofti, in sato ga hvali in povifhuj, ker je nefkonzhno dober. Hifhni gofpodar je okoli enajfte ure na- fhel veliko ljudi bres dela flati, in jim je fvarezh rekel: „Kaj Jtojte tukaj bres de¬ la zeli dan So mu odgovorili: „KernaJ ni nihzhe najel." Ti, ktere je gofpodar okoli enajfte ure nafhel bres dela! pomeni¬ jo nevernike, kterih otrozi fmo mi. Oni fo bili viditi sapufheni, Kriftuf jih je v’ katol- fhko zerkev klizal, in fo va-njo hiteli, Je- sufa molili, in mu svefto flushili. Oni fo bili ob enajfti uri, eno uro pred nozhjo ali i65 na sadnje poklizani, vender fo popolnama plazhilo vezhno svelizhanje prejeli, kakor nekdanji ozhaki, preroki in drugi pravizh- ni ftare savese, ker fo f’ fofebnim trudam delali v’ vinogradu katolfhke zerkve. t Svarezhe befede hifhniga gofpodarja : „Kaj Jtojite tukaj zeli dan bres delal'' sadevajo veliko krifljanov, kteri v’ lenobi shive. Krifljani fo she najeti v’ vinograd zer- kve, in fo hifhnimu gofpodarju Jesufu ob¬ ljubili pridno delati; veliko pa jih v’lenotbi shivi, zhe je ravno vezhno plazhilo le pri¬ dnim delavzam obljubljeno. Kteri ne dela vliga, kar mu Jesuf sapoveduje, flojf bres dela, je len , in lenoba mu ubrani v’ nebe- fhko kraljeftvo. Bog pravi po preroku Je¬ remiju: „ Preklet, kdor Gof podovo delo nesvejto opravlja? 48 , 10. Kdor koli vfih sapoved ne dopolnuje is ljubesni do Boga, je len, in zhe fe ne poboljfha, bo preklet na vekomaj. Tudi telefna lenoba je greh in isvir veliko grehov, slafti pa hrivize, o- pravljanja, klafanja, hudih shelj, nezhillo- hi in drusiga hudiga. Modri ( Sirah pravi: »Pojtopanje je veliko hudiga nauzhilo.'" 55 , 2g. Kdor ne dela, kar je v’prid, ne dela poterpeshljivo, ne dela v’ duhu poko¬ re; je tudi len. Je veliko pridnih poftopa- ^hev, kteri fo vedno v’ igrah, v’ drusih ni- zhemernih delih, in njih shivljenje ni dru- "siga I fe hudih perloshnoA ne varujefh, in vfig 8 1 79 ne ftorifh, kar te opravizhi, in v’ pravizh- nofti ohranuje; fi nebefhkiga kraljeftva ne¬ vreden. Ti fi bleso bo otrok : hitro jokafh, in kmal fe neframno fmejafh; obetafh veli¬ ko dobriga, in bersh ponavljafh grehe; fe naglo vnamefh , in naglo odftopifh; flushifh Bogu, kader ti je lahko, v’ fkufhnjavi inv' preganjanji fi mu nesveft. Premifli fe, in lahko vefh, sv«? tvoje shivljenje ni sadolli po volji boshji. Fofiufhaj, kaj fveti Peter re- *he: „Bol/e bi bilo sa ■ nje, poti pravit e ne fposnati, ko od Jposnanje /pet odjto¬ piti." II. 2,21, To je tebi in vfim neflano- vitnim dufham rezheno: toraj profigorezhe in (lanovitno Boga, de naj ti da zhedalje vezh ponishnofti inljubesni, de vfe fkufh- njave premagujefh, in v’ njegovi flushbi o- llanefh ftanoviten. „Ktero je pa med ternje padlo, fo ti- fti, kteri fo flifhali in gredo, in fo od fker- bi in bogaftva in fladnofti shivljenja sadu- fheni, in ne pernefo fadu.” Ternje, med ktero je feme padlo, fo bogaftvo, lakomne fkerbi, grefhno vefelje, •n kar napolnuje dufho P fladkim firupam. •lesuf, vezhna refniza in modroft, je to go- y oril; vender mefeni krifljani komaj verja¬ mejo. Ref, ni mogozhe Bogu in Momomu °b enim zhafu flushiti. Modri pravi, „iVe- poko/na fiierb odverne /erte od Boga 12 * Sirah 3 i, 2. Lakomnik malikuje fvet, in fi tukaj perpravlja kraljeftvo; kar perdobi- va, mu nakoplje 1'kerbi, in te fo mu bode- <&he ternje, ga delajo mlazhniga , mersliga in neperpravljeniga Bogu flushiti. Kavno to govori fveti Pavel: „Rteri hozhejo obo¬ gateti, padejo v’ sadergo hudizhevo in v’ veliko shelj , ktere zhlovcka potope v ’ po¬ gubljenje .” I. Tim. 6, 9. Mehko, mefe- no in pofvetno shivlenje je tudi ternje, pra¬ vi Kriftuf; pa malo kriftjanov verjame to. Sapeljiva drushba, plef in druge norofli, poshrefhnoft in druge ftrupene fladnofli ra- sdrashijo in povifhujejo hudo poshelenje; dufha pa pefha inopefha, flushi flabimu telefu, in telo gofpoduje. Kaj bo is tiga? Vezimo pogubljenje. Rteri pomefu shive, ne morejo Bogu dopajti. Ako bojte po mefu shiveli, bojte umerli. Rimlj. 8, 8. j 3 . Kolikor ti je mogozhe, varuj fe nepo¬ trebnih fkerbi in grefhniga vefelja, de ima boshja befeda veliko mozh v’ tebi. Povifhuj mozh fvoje dufhe, in pomanjfhuj mozh hu- diga poshelenja; imej fvoje llabo telo fr flushnofti dufhe , in dufho v’ flushnolli vfi- gamogozhniga Boga, in tako fi delaviz vfih naukov Jesufovih. Onfamjedjal: ,,/fdor hozhe sa menoj priti, naj sataji Jebe* Mat. 16, « 4 - „Ktero je v’ dobro semljo padlo, fo fi- fti, kteri befedo flifhijo, in jo v’ dobrim in nar bol jim ferzu ohranijo, in fad pernefo v’ poterplenji.” Kdor rad poflufha boshjo befedo, in po njej shivi, ta je dobra semlja. Teh po- flnfhavzov je malo, hahor flmfhnja uzhi, in Jesdf f’ to priliko prizhuje, ker le pade zheterti del femena v’ dobro semljo. De te befeda boshja svelizha,^ bodi, kakor ti sdaj povem. 1.) .Skerbno jopoflufhaj, de vefh kaj delati, in fe varovati po volji boshji. Zhe poflufhati nozhefh, nili is Boga, in fi kriv vfih grehov, kteri fe is tvoje proflo- voljne nevednofti is-bajajo. 2.) Ohranuj boshjo befedo, in fpomni fe fofebno v’ fku- fhnjavah, de sveft oftanefh Bogu. ( Sofeb- no ohrani nauke, hterih je tvoja poglavitna flaboft potrebna, de jo odpravifh. 3 .) Pre- mifhluj befedo, de zhutifh vfo njeno mozh, in fe poboljfhafh ; zhe je pa ne premifhlju- jefh, ti je mersla in enaka jedi, ktera ti ne oftane v’ shelodzu. /(•) Shivi po boshji be- fedi, ker vefh, de bodo le delavzi befede svelizhani. 5.) Profi Boga gnade, bres kte- re je boshja befeda nerodovitna. Duhov¬ ni, ki boshjo befedo osnanujejo, fo le Go- fpodov glaf, Bog le daje rafli. ; ,Ne kdor fctdi, ne kdor perliva, je kaj , ampak Bog, kteri rajii daje’’ I. Kor. 5 , 7. Pro- i8i & Boga pred branjem, pred vfatfim nau- bam , in potlej, de bi ti bila njegova bele* da v’ svelizhanje. Molitev. % Gofpod Jesuf! te sahvalim, bi li me nevedniga zhloveha ljubesnjivo uzhil, mi dal tvojo voljo fposnati, de po njej shivim; prolim te, dodeli mi fvojo gnado, de zhu- tim mozh tvoje befede, de premagujem vfe sadershbe in vfe fbufhnjave, btere mi bra¬ nijo po njej shiveti, de, bader me bofh po fvoji befedifodil, milolHjivo fodbo saflifhim. Amen, III. predpelnizhna nedelja, Evangeli fvetiga Luk. J8, 3J — /,3, Sapopadi k. Jesuf fe nameni v’ Jerusalem po robah ne- vernibov v’ odrefhenje fvetu umreti; to pra¬ vi fvojim uzbenzam na tanbo , in tudi, de bo tretji dan vdal, oni pa tiga nifo umeli- Per Jerihu je flepiga zhloveba dobrotljivo osdravil* i85 ft T tiflim zhafu , je Jesuf dvanajttere I«’ febivsel, in jim rekel: Glejte, mi gremo v’ Jerusalem: in vfe bo dopolnjeno, barje od zhlovekoviga finu pifano po prerokih. Sa- kaj on bo sdan nevernikam, in bo saframo- van, in gajshljan, in sapljevan; in po tim, kader ga bodo gajshljali, ga bodo umorili ; in bo tretji dan fpet vrtal.” Jesuf, vfiga fveta uzhenik in odrefhe- nik, je tri leta uzhil, in fvoje nauke f’ zhu- deshi poterdoral. Judje fo ga fkufhali prej umoriti, on fe ni dal; kader je pa ura pri- fhla sa odrefhenje vfiga zhlovefhtva terpe- ti, fe je s’ fvojimi uzhenzi v’ Jerusalem na¬ menil, je fhel radovoljno umret. On je uzhenzam vezhkrat govoril od fvoje fmerti, ker pa nifo te fkrivnofti umeli ali fo jo lah¬ ko posabili, je malo zhafa pred fvojim ter- plenjem fpet jim pravil, in na tanko popi- fal fvoje blishnje terplenje v’ Jerusalemu, jih preprizhat, de radovoljno umerje, in de fe ne pohujfhajo. Tudi jim je pravil: %\Vfe bo dopolnjeno , kar je od zhloveko - * riga Jinu pijano po prerokih,” jih domifliti, de je on ravno sato zhlovek portal, de je terplenju in fmerti podvershen; de njegovo terplenje in njegova fmert je po volji nebefh- kiga Ozheta in po njegovi, kakor fo prero¬ ki prej govorili. Ref, vfe je bilo preroko¬ vano, in sato pravijo fveti evangelifti v’po- piforanji njegoviga terplenja : „To fe ja sgodilo, de fe pifma dopolnejo Jesuf ni hotel vprizho mnoshize govoriti od fvoji- ga terplenja; sato je fvojeuzhenze na ftran vsel, de oni bolj pokojno poflufhajo, inlo- shej umejo njegove befede. To jim je Jesuf govoril, de fe ne pohujfhajo, in v’veri ne oflabe, kader ga bodo krishaniga vidili. Tu¬ di jim je rekel: „ Tretji dan bom vjtal," de ima njih shaloftno ferze mozhno podpo¬ ro, in de ne obnemaga. To je bilo Jesufu navadno, de kader je od fvojiga terplenja govoril, je tudi pravil od fvojiga vftajenja, de uzhenzi ollanejo ferzhni in ftanovitni. Kriftjan, premifli to miloftljivo fkriv- lioft. Kar je Jesuf fvojim uzhenzam od fvo¬ jiga terplenja govoril, preprizha, de je bil gofpodar fvojiga shivljenja in fvoje fmerti, in de je radovoljno terpel is ljubesni dovfi- ga zhlovefhtva. Pravil je fvojim uzhenzam na tanko, kaj bo terpel, de bo sdan ne- vernikain, saframovan, gajshljan, opije- van in umorjen, de fposnajo njegovo vfiga- vednoft in njegovo ljubesnjivo Voljo vfe to terpeti v’ odrefhenje vfih , kakor je prej pravil Isaija: „Darovan je bil-, ker je Jam hotel.” 53, 7 . Hvali ufmiljeniga Jesufa, kteri fe je po rokah nevernikov krishati dal, ker je tebe in druge grefhnike perferzhno i85 ljubil. Ljubi ga is vfe dufhe, svello muflu- shi, in ne shali ga nikdar. „In oni vfiga tega nifo nizh umeli, in ta befeda jim je bila fkrita, in nifo sapopa* dli, kar je bilo rezheniga.” Sakaj uzhenzi nifo Jesufovih befed u- meli? ,Sej jim je rasloshno pravil, kaj bo v’Jerusalemu terpel, in de bo tretji dan vftal; ne v’ fkrivnih prilikah, ampak ne- ravnoft jim je govoril od fvojiga terpljenja in vftajenja. To je refnizhno; vender nifo njegovih befed umeli, ker pifem nifo snali, in tudi is fpofhtovanja do njega. Uzhenzi fo terdno verovali Jesufovo boshjo natoro, in fo vidili njegove velike zhndeshe, de fo mubolesni, Imert, vetrovi, voda, hudizh in vfe ftvari pokorne; toraj nifo verjeli, de bi bil saframovan, gajshljan in umorjen. ,So fizer fleherno befedo Jesutovo po zher- ki umeli, ne pa, kar fo pomenile; fo ve- dili, kaj pravi, pa to fe jim je neverjetno sdelo. ( Sinu boshjiga fo ga verovali, in ga zhudodelniga vidili; sato jih je groša ob- fhla le mifliti, de bi samogel krishan biti. Ravno to pomenijo befede: „NiJo sapopa- dli, kar je bilo rezheniga." Uzhenzi is fpofhtovanja do Jesufa nifo njegovih befed umeli; veliko lsrifljanov ne 11 ni e Jesufovih naukov 'is hudobije, ker fe Rudo poshelenje refnizi vAavlja. David od i86 i njih pravi; „Hudobni nozhejo limeti^ de bi dobro Jtorili ” Pf. 35 , 4. Vu kriftjani vedo, de fveti evangeli sapoveduje pokor- jenje in premagovanje, de prepoveduje grefhne vefelja; vender fe ne dado prepri¬ čati , de je to ali uno greh , ker ravno to njih poshelenju ftreshe : vedo nauke, in na¬ uke drugazhi raslagajo; umejo befede, in kar befede pomenijo, ne vedo, ker vediti nozhejo, in vediti nozhejo, ker je ljubesen do greha njih ferze fpridila. Zhe fe flepi grefhnik fpreoberne, flifhi potlej ravno ti- fle nauke, ktere je prej flifhal: v’ njego¬ vim ferzu pa nifo ravno taki, ker je prej temo ljubil, potlej jo fovrashi. Hudobni kriftjani boshje volje ifhejo, in je nozhejo vediti; vedo sapovedi, jih pa flabo umejo, ker duha boshjiga nimajo, in [kerfhanfke pravizhnofli ne sapopadejo. ,So enaki ( Sa- marijanfkimu kralju Ahabu, kteri je shelel svediti boshjo voljo, ali bo frezhno prema¬ gal melio Galaad: poflufhal je lashnjive preroke, in jim rad verjel, ker fo mu obe¬ tali frezho; Mihejapa, refnizhniga prero¬ ka, ni hotel poflufhati, in ga je fovrashil, ker mu je v’ Gofpodovim imenu govoril ref- nizo. III. kralj. 22. Ravno tako je s’ grefh- niki: oni shele frezhe, in ifhejo nefrezhe; raslagajo sapovedi po fvoji hudi volji, fpri- dene ljudi poflufhajo, in jim verjamejo, de 187 bres ozhltanja vedi delajo, bar jih hudo po* sheljenje uzhi. Tim smotenim dufham re- zhe Gofpod: ,‘ } Moje mijli nijo vajhe mi - Jli' } tudi vajhe poti nijo moje poti." Is. 55, 8 . Ne bodi svijazhen v* sapovedih, te- muzh rasumej jih po zhidi volji boshji. Lju- besen do refnize, in ljubesen do greha ne morete ob enim zhafu v’ enim zhloveku bi¬ ti: zhe ljubifh greh, fi svijazhen; zhe fo- vrashifb greh, li refnizhen v’ fvojih miflih. Modri 4 Sirah pravi: ,,Iidor pojtave ijhe, bo s' njo napolnjen; kdor pa golufno dela, bo v* njej pohuj/han .” 32, 19. Ni ti mo- gozhe shiveti po fvoji hudi volji in po nau¬ kih Jesufovih: fvojo voljo podversi boshji, in hudobno ne fberbi boshje volje fvoji pod- vrezhi; zhe fe pravizhno ne fodifh, bofh pravizhno obfojen. Bodi dobre vedi: do¬ bre vedi fi, zhe premagujefh fvoje hude shelje; zhe fvojim hudim sheljam flushifh, nifi dobre vedi. ,, Hudobni Jo fe motili , sakaj njih hudobijajih je oj lepil a.’’ Modr. 2, 21. „Pergodilo le je pa, kader fe je Jeri¬ hu perblishal, je nebi flep fedel per poti, in ubogajme profil. Ker je pa flifhal mno- shizo memo iti, je vprafhal, kaj bi to bi¬ lo? So mu povedali, de gre Jesuf Nazaren- Iki memOi In je vpil, releozh : Jesuf, fin i88 Davidov ufmili fe me! In predej gredozhi fo ga (Varili, de bi molzhal; on‘pa je veli¬ ko bolj vpil: ( Sin Davidov, ufmili fe me!’' Kar evangelift fveti Lukesh pifhe : „Per- godilo je jej ne pomeni, bar mi navad¬ no rezhemo : „Pergodilo fe je po frezhi ali nefrezhi,” temuzh Jesuf je hotel tje iti, in nad tim flepim zhlovebam fbasati fvojo mi- loft in vfigamogozhnoft, de fe uzhenzi in drugi ne pohujfhajo nad njegovo blishnjo fmertjo. ( Slepi per medu Jerihu, bteri je fedel, in vbogajme profil, pomeni flepo in uboshno zhlovefhtvo, btero je v’ fmertni fenzi leshalo, invfiga dobriga potrebno bi¬ lo. ,SIep ni vidil varno hoditi, ni vidilkam* nja, bresna ali druge nevarnolii; sato je vodnika potreboval. Kavno takifmo mibres vodnika Jesufaj sahaj bres njega fmo ne- frezhni, in pademo v’ pehlenfki bresen. 4 Slepi grefhniki fo nefrezhnifhi od liga fle* piga , ker je vfaj on vedil, de je flep, je shelel in profil viditi; grefhniki pa fo flepi, in Gofpodaneprofijo, debividili, berterd- no menijo, de vidijo. ( Slepi je vedil, de gre Jesuf Nazaren- fbi memo, ferze mu je od vefelja pofko- zhilo, ker je she veliko flifhal od njegovih zhudeshev; sato je upno vpil: „Jesuf, Jin Davidov, ufmili fe me!” Predej gredozhi fo ga fvarili, in mu ukasali molzhati; on jih ni poflufhal, temuzh je glafneje, ko prej, vpil: , , Jesuf, J in Davidov, uf mi¬ li fe me!'’ .Srezhen je bil ta flepi, ker ni lepe perloshnofli samudil, in de ni fvare- zhe mnoshize poflufhal, temuzh je flanovi- tno vpil v’ milotlljiviga Jesufa. Tako bodi tudi ti v’ fvojih profhnjah, in bofh dofegel milod. Kader ti Duh boshji da fposnati tvo¬ jo veliko revfhino; profi gorezhe in ftano- vitno, de prejmefh obilnifhi gnado. Ne samudi boshjiga obifkanja, in ne poflufhaj fhumezhe mnoshize hudobnih ljudi ali sa- peljivih fkufhnjav, ktere te hozhejo odver* niti od dobriga, ali ti braniti k’ Jesufu; bo¬ di ferzhen in ftanoviten, in tako bofhsado- bil ufmiljenje. „Jesuf pa je obdal, in ga je rekel k* febi perpeljati. Kader fe je perblishal, ga je vprafhal rekozh : Kaj hozhefh , de ti fto- rim? On pa je rekel: Gofpod, de vidim. In Jesuf mu je rekel: .Spreglej, tvoja vera ti je pomagala. In sdajzi je fpregledal, in sa njim fhel, in Boga zhaftil. In ljudftvo, kader je to vidilo, je Bogu hvalo dajalo.” Premifli ljubesnjivo ufmiljenje Jesufo- vo, in de ga vefh zeniti, ne fposabi, de je profhnjaviz bil berazh. Predej gredozhi fo ga fvarili, in mu ukasali molzhati; Jesuf ga je ukasal k’ febi perpeljati, in ga prijasno vprafhal: „Kaj hoihe/h, de liJlorim ?’ * 9 ° Jesuf je vedil, kaj flepi potrebuje in sheli, vender je hotel is njegovih uft ilifhati, de bi naf uzhil ponishnoft in fposnanje fvojih rev. Jesuf ga je bersh uflifhal, ne ravno sato, her je vpil, ampak sato, ker je bilo njegovo upitje is verniga ferza; sato mu je rekel: „Tvoja vera ti ]e pomagala” Ti tudi verno moli, in is ponishniga ferza pro* fi, de bofh uflifhan. Sapifano je : »VJe mu je mogozhe , kdor veruje.'' Mark. 9, 22. Shiva vera vfe fprofi od Boga; profi pa njega, ufmiljeniga Gofpoda, de naj os* dravi tvojo bolno dufho, ji da ponishnolt, fposnanje, ljubesen, in kar potrebuje v’ svelizhanje. Zhe fi obdan od fkufhnjav, in neprolifh, ali mersloprofifh Boga , vpijefh pa glafno, kader fi v’ telefnih nadlogah; ne profifh verno. Jesuf je bolnike osdrav- ljal, de je ljudem upanje dal ga gorezhe profiti, de bi njih bolne dufhe osdravil. Kader je Jesuf rekel flepimu : , ,,Spre¬ glej je fpregledal, sa njim Jhel , in Bo - ga zhajtil. To prizhuje, de je bila flepi- ga vera zhifta, ker je po prejeti dobroti sa Jesufam fhel, in Boga hvalil. Tudi ti de¬ laj po sgledu osdravljeniga flepiga: hodi sa Jesufam, hvali ga f’ fvetim shivljenjem, in svefto mu flushi is hvaleshnofti do njego¬ vih dobrot. Bog ti daje telefne dobrote, de shivilh, de fe tvoja dufha vnema, »n ga igi hvali, ne pa, de bi jih ho neumna shivina, vshival, ali fe hvalil, ali jih v’ boshje ras- shalenje obrazhal, hahor je nehvaleshnim dufham navadno. Ufmiljenimu darovavzu bodi hvaleshen, hahor te modri s’ Tvojim, sgledam uzhi, hteri je od febe djal: „A/o- ja dujha bo hvalila Gojpoda do Jmerli; sakaj ti, Gofpod, jim pomaga/h is nad¬ log, kteri v’ te upajo''' t Sirah 5 i, 8 . 12. Mnoshiza, htera je vidila fiepiga os- dravljeniga, je tudi hvalila Boga, ker je bi* la vefela njegove Trezhe. To je lepo, in ti tudi hvali Boga sa vfe gnade in dobrote, litere tvoj blishnji prejema; to hashe pravo ljubesen do Boga in do ljudi. Ravno to sa- pove Bog po fvetim Pavlu: ,,VeJelile Je J' ti/timi, kteri Jo vefeli .” Rimlj. 12, i 5 . Molitev, Ufmiljeni Jesuf! te ponisbno profim, daj mi vediti Tvoje dolshnofti do tebe, do Tebe in do blishnjiga. Ravno is tifte ljubes- ni, htera te je sa mojo greThno duTho v’ v’ Tmert Ulila , odpri moje duThne ozhi, de tvojo neThonzhno viTohoft in miloft Tposna- jo, de te is shive vere in delavne ljubesni molim in hvalim sdaj in vekomaj. Amen. * 9 2 I. nedelja v’ poftu. Evangeli f. Matevsha 4, \ — 11, S apopadi k. Jesuf je od Duha v’pufhavo peljan; ondi fe je fhtiridefet dni in fhtiridefet nozhi po¬ dil; potlej je lazhen bil. ^Satan ga je fku- fhal; Jesuf ga je premagal, in naf ga pre¬ magovati uzhil. „V’ tiftim zhafu, je bil Jesuf od Duha v’ pufhavo peljan , de bi bil od hudizha fhufhan.” Kader je Jesuf oholi tridefet let dar bil, in fe namenil ljudi ozhitno uzhiti, je prej fhel h’ Janesu ria Jordan, de bi bil kerfhen. ^Sveti Janes is fpofhtovanja do njega fe je branil ga kerftiti, vender ga je, her mu je Jesuf sapovedal. To zhudno ponishevanje Jesufovo bi ljudi lahko nagnilo meniti, de je grefhnih; sato ga je nebefhhi Ozhe ras- glafil rekozh : „Leta je moj ljubi t Sin , ki imam dopadenje nad njim Mat. 3 , 16. Duh je Jesufa potlej peljal v’ pufhavo, de bi bil fkufhan. Kteri duh je Jesufa peljal V’ pufhavo? Ozhahi pravijo, de ga je fveti Duh peljal v’pufhavo, de naf Jesuf uzhi ljubiti famoto, premifhljevati, moliti, f e poditi, in f’ tem premagovati sapeljive fkufh- njave. Premifli in fdelaj, kaj te Jesuf P fvojim sgledam uzhi. ,Sveti Duh je peljal Jesula v’ famoto, hudi duh pelja zhloveka v’ nevarno drushbo. Tudi v’ famoti fo iiiufh. njave, veliko vezh jih je med fhumezhim fvetam. Zhe v’ drushbo hudobnih radovo- ljno in nepotrebno hodifh, te ne vodi fve- ti Duh, ampak sapeljivi fatan, in bofh hi¬ tro posabil Boga. Ljubi famoto, in bodi famoten, kolikor ti je mogozhe; doma rad bodi, moli, in delaj Bogu v’ zhaft, de fe pofvezhujefh. Jesuf ni bil ne kerfta, ne pokorjen ja potreben; vender fe je po prejetim kerftu hotel pokoriti, in fkufhan biti, v’ nauk, de po kerftu shivimo v’pokorjenji, ker nafhu- dizh salesuje, in fi slo persadeva nam odv- Seti gnado, ki fmojo per fvetiin kerftu pre¬ jeli. Zhe imafh gnado fvetiga kerfta, glej, de je ne sgubifh; zhe fi jo sgubil, jokaje profi gnade, in slo fkerbi to veliko nefre- zho popraviti s’ refnizhno pokoro. „In kader fe je fhtiridefet dni in fhti- ridefet nozhi poftil, je potlej lazhen bil.” Kakor fe je Mojsef f’ fhtiridefetdan- fkim poftam perpravljal na gori prejeti, in potlej osnanovati sapovedi, tako fe je Jesuf hotel perpravljati evangeli osnanovati. On tiga ni potreboval, vender fe je pokoril, de bi fvoje nameftnike uzhil v’ pokorjenji i3 shiveti, de ljudem koriftno osnanujejo po- korjenje. Tudi je hotel vfim fvojim vernim sgled dati pokorjenja, de loshej premagu¬ jejo liudizhain vfe fkufhnjave. Shiveshao« bilnoft je zhloveku fhkodljiva, mozh daje rasusdanimu telefu, in flabi dufho. Jesuf je potlej to prepovedal s’ befedo: „Glejte farni na fe , de vajhe ferzg, ne bodo pre- obloshene v’ poshre/hnojtiin v ’ pijanoJti' } Luk. 21 , 34* V’ fpomin Jesufoviga poda, in k’ veli- konozhnim prasnikam perpravljati fe, je zerkev vfim odrafhenim vernim sapovedala fhtiridefet dni pred velikonozhjo poditi fe, kar je vfak dolshen po fvoji mozhi fpolniti. Krifljan! premifli fvoje flabodi in grehe, in fe bofh rad podil, kolikor ti je mogozhe, po sgledu Jesufovim in njegovih fvetnikov, Pod je v’ dari in novi savesi v’ veliki zhalli, kakor fveto pifmo prizhuje; de bo tvoj poli Bogu vfhezh in v’ tvoje svelizhanje, delaj, kar ti bo sdaj rezheno. Vedno shivi sder- shno, ker nesmera je fhkodljiva dufhi in telefu; zhe ne shivifh sdershno, fi perprav* Ijen sapovedane pode sanizhevati. V’ pod* nih dneh fe sdershuj nepotrebniga, in fhe fkerbneje grefhniga vefelja; tvoj pod je flab, zhe tega ne delafh. Podi fe v’ duhn pokore : zhe fe nerad podifh, nimafh do* briga saflushenja; zhe fe ne morefh ojdro »9 5 poditi, fe pa rad poftifh, kolikor ti je mo- gozhe, bofh po fvoji dobri volji prejel pla- zhilo. Podu perdrushuj tudi druge dobre dela, sladi famoto, premifhljevanje, moli. tev, shalod nad grehi, ufmiljenje doblish- njiga. Tega potrebniga nauka ne posabi: „PoJti fe rad, in boljjhaj fvoje shivlje- nje .” Glej, kaj je Bog po fvojim preroku govoril: ,,V’ dan fvojiga pojta delate po fvoji volji, fe prepirate in bijete neufmi- Ijeno. TSe pojUte J'e ko 'do sdaj.” Is. 58, 3. 4 . Tih befed ne posabi, podi fe rad, boljfhaj fvoje shivljenje, opudi grehe, de dajdufha in telo pokorna Bogu, in mu bo vfhezh tvoj pod. „In fkufhnjaviz je k’ njemu dopil, in rekel: Ako li ti t Sin boshji, rezi, de naj ta kamen kruh bode. On je pa odgovoril, in rekel: Pifano je : Zhlovel« ne shivi odfami- ga kruha, ampak od vfake befede, ktera is boshjih ud gre.” Jesuf fhtiridefet dni in nozhi ni jedel, ker je boshja natora podpirala zblovefhko; vender je lazhen bil, ker je hotel lakoto zhutiti. Prej je hudizh menil, de je Jesuf ,§in boshji; mende je flifhalbefede nebelh- kiga Ozheta per Jordanu: „Leta je moj ljubi ,Sin, ki imam dopadenje nad njim?' Kader j e pa hudizh vidil, de fe Jesuf v’pu- *havi podi inponishuje, fo fe njegove mi¬ lo * i 9 6 fM mefhale, in on, napuhnjeni duh, ni mo¬ gel tiga rasumeti. On je lahko miflil: ,,Zhe je Jesuf ,Sin boshji, sakaj fe pofti? Zhe po- fta potrebuje, kako je ( Sinboshji?” Hudizh je shele! svediti, kdo de je Jesuf, v’podobi ufmiljeniga zhloveka je k’ njemu fhel, in mu, ko is perferzhniga ufmiljenja, prijas- no rekel: „Zhe Ji c Sin boshji, rezi, de naj ta kamen kruh bode, in ga jej, de tukaj lakote ne umerjefh.” Ali je hudizh rel uftniljen ? Hudizh ni ufmiljen, temuzh kashe ufmiljenje, de sapeljuje zhloveka in ga ftori nefrezhniga. Ravno taki fo njego¬ vi hlapzi, prijasni inljubesnjivi na vides, v’ refnizi pa neufmiljeni in derezhi volkovi, kterih varovati fe Kriftuf sapove. Mat. 7, 15. Jesuf je perkritiga fatana posnal in mu odgovoril: „Zhiovek ne shivi od Jamiga kruha, ampak od vjake bejede, ktera is ujt boshjih gre." Ravno te befede je Moj- sef Israelzam govoril (V. Mojs. 8, 5.) , ka¬ der jim je Bog dal mano v’ pufhavi. On jim je hotel rezhi: ,,Zhe ravno kruha nimate, vaf Bog shivi, ker je njegova befeda vfiga- mogozhna.” Tudi to je Jesuf hotel fatanu rezhi: Bog je vfigamogozhen, in lahko shi¬ vi zhloveka, zhe ravno kamnja v’ kruh n e fpreoberne; ni treba toliko fkerbeti sa te lefni shivesh, ampak veliko bolj sa dufbm »97 kruh, de frezhno shivi vekomaj. Jfeisuf bi bil lahko ftoril, kar je fatan shelel, pa ni hotel, naf uzhiti, de zhudeshev ne shelimo nepotrebno, in de tudi v’ perpufhenih re- zheh ne bodimo mehki proti tiftim, kteri nafho dufho salesujejo. Sapeljivzi govore nedolshno v’ sazhetku, de fe pnprofte du- fhe ne preftrafhijo, in fzhafama padejo v’ njih naflavo. Sato zhu j, in bodi ferzhen, kakor ti je Jesuf s’ sgledarti kasal. „Tedaj ga vsame hudizh v’fveto meftvo, in ga pelje verh tempeljna, inmurezhe: Ako li ti ,Sin boshji, versi fe doli. Sakaj pi- fano je: .Svojim angeljam je savolj tebe sa- povedal, in na rokah te bodonofili, de kje Ivoje noge ob kamen ne sadenefh. Jesuf mu je rekel: ,Spet je sapifano: Ne fkufhaj Gofpoda fvojiga Boga.” Grosa obide le mifliti, de fe je Jesuf puflil is pufhave do Jerusalema verh tem¬ peljna peljati. To fe nam zhudno sdi, fe pa ni zhuditi, pravi f. Gregori papesh, de fe je Jesuf dal fkufhati od fatana, ker fe je dal po njegovih udih, po hudobnih Judih, krishati. Jesufovo zhudno ponishevanje je nafh nauk, kako de fatana in njegove hlap- z e premagujmo. Hudizh je Jesufu is fvetiga pifma fizer, pa svijazhno govoril, de bi ga napravil fe is tempelnove ilrehe vrezhi is upanja v’ po- » 9 8 mozh boshjo. Golufni fatan, hteri svijazh- no fpridi boshjo befedo, je podoba preka¬ njenih hrivoverzov in drusih fpridenih mo¬ drijanov,, hteri raslagajo boshjo befedo po fvojim hudim ferzu, de uzhi in delajo, kar hozhejo. Ti fe dershi ftanovitno naukov ka- tolfhke zerkve, bodiponishen inflanoviten, ne poflufhaj fvojiga napuha, ne fvojiga hu- diga nagnjenja, ne fleparjev, de nesajdefh. Jesuf bi fe bil bres vfe fhkode vergel is ftrehe tempeljnove; pa ni hotel in je fa- tanu rekel: „Sapifano je: Ne Jhujhaj Go - Jpoda Jvojiga Boga.'' Je hotel rezhi: Na¬ povedano je varovati fvojo dufho in fvoje telo, in kdor tega ne dela, predersno upa v’ boshjo pomozh, fkufha Boga, ni pomo- zhi, ampak sapufhenja in fhtrafenge vre¬ den.” Premifli te befede Jesufove, in varuj fe po njegovim sgledu nevarnofti. Bog je tvoj dober ozhe in fkerbni varih, pa ti je tudi sapovedal varovati fe. Zhe soper nje¬ govo voljo v’ nevarnoft grefh, kako upafh v’ boshjo pomozh: Sapifano je: „ Kdor ne- varnojt ljubi, bo v' njej konezvsel.” ,Si- rah 3,27. ,Spet ga hudizh vsame na vifoko goro, in mu pokashe vfe kraljeftva fveta, in njih zhaft, in mu rezhe: Vfe to ti bom dal, ako na tla padefh, in me molifh. Tedaj mu re- zhe Jesuf: Pojdi, fatan! sakaj pifano je: *99 Gofpoda fvojiga Boga moli, in njemu farni- mu flushi.” Napuhnjeni hudizh, kader je vidil, de Jesuf ni kamnja v’ kruh fpreobernil, in ne vergel fe is tempeljna, je menil, de je sgo- li zhlovek ; sato ga je vsel na vifoko goro , mu kasal in pravil bogatlvo in zhafl kralje- ftev vfiga fveta, in obljubil mu vfe to dati, zhe ga moli. Hudizhu je bilo nemogozhe smotiti Jesufa , sapeljuje pa lahko Adamove otroke s’ obetami bogativa , oblalli, zhafti in fladnofli. Kaj vfe ne delajo ljudje, de bi ftrohljiviga fveta dobrote dobivali in vshi- vali, ktere morejo sapuftiti ? Praviza, ref, niza, zhiftoft, dufha je na prodaj sa malo blaga, vefelja ali drusiga. Gofpodar vfiga je Bog, ne hudizh; on je obljubil Jesufu, kar dati ni mogel, debi floril, kar ftoriti ni fmel. Tudi sdaj dela tako: hudizh fega v’ boshjo oblati, in ti o- beta dati, kar ni v’ njegovi oblatti, de Ilo rifh, kar bi ne fmel. Ne verjemi hudizhu, in tudi ne njegovim hlapzam, kteri ti obe, tajo denar, frezho ali drugo, de v’ njih shelje dovolifh. Naj bi ti dati samogli ali dali vfe kraljeflva fveta. ne grefhi; kmalo bofh fvet sapullil, in potlej kaj bo? „/f«y pomaga zhloveku vej fvet dobiti, fvojo dn/ho pa pogubiti?'’ Mat. 16, 26. Hudo¬ bnim fkufhnjavzam govori malo, lerzhno 200 in ojftro, in njih medenih befed ne poflu- fhaj. Zhe bofh fkufhnjavzu veliko govoril govorila; lahko de med tem tvoja dufha pefha, in ti lese flrup v’ ferze. Rezi jim, har Jesuf fatanu: »Pojdi!' 1 ’ to pa ferzhno, ho bi ferze na jesiku imel, imela. Jesuf je le is fvetiga pifma odgovarjal fatanu ; tudi imej sapovedi in vfe rasodete refnize v’ fer* zu, te premifhluj, in ti bodo ubranile gre* fhiti. Kader je Jesuf rekel fatanu: »Poj• di!” ga je f’ fvojo boshjo mozhjo iti permo* ral; ti nimafh te oblafti; pa upaj v’ Boga, gaproli, ferzhen bodi, in s’ njegovo po* mozhjo premagujefh fkufhnjave. „Tedaj ga je hudizh puftil; in glej an- gelji fo perftopili, in mu ftregli.” Hudizh je bil popolnama premagan; ni mogel Jesufa v’ fvoje shelje nagniti, in tudi ne svediti, kdo de je. Oframoten je hudizh fhel, angelji fo perftopili in ftregli Jesufu; pernefli fo mu, kar je njegovo la- zhno telo potrebovalo. To pomeni vefelje svefte dufhe, ktera je fkufhnjavo frezhno premagala: tudi nad njo fe angelji vefele, in hvalijo Boga, kteri ji je smago dal. Pre* mifli, zhe v’fkufhnjavo dovolifh, sgubifh gnado, te veft pezhe, in li nefrezhen; zhe pa premagafh fkufhnjavo, fi Bogu prijetni- fhi, te veft vefelf, obilnifhi gnado prej* mefh, in te zhakaveliko plazhilo. Bodite* 201 daj sveft Bogu, in nikedar ga ne sapufti, de sadnjo uro upljivo rezhefh sa fvetim Pav¬ lam : „Dobro vojskovanje Jim vojjkoval , tek dokonzhal, vero ohranil; perhranje¬ na mi je krona pr avize, ktero mi bo dal Gofpod. II. Tim. 4, 7. 8. Molitev. Ljubi Jesuf! ti fi mikasalPfvojimsgle* dam, kako hudizha in druge dufhne fo- vrashnike premagovati: to mi je The pre¬ malo, ker mi je bres tvoje pomozhi nemo- gozhe jih premagovati; daj mi fvojo mo- gozhno gnado, de s’ njo premagujem lilo, ftrah, sapeljivoft in vfe fkufhnjave. Ti, o Gofpod, podpiraj mojo flabo voljo, de v’ te ne grefhim, ako bi mi vfe kraljeftva fve- ta obljubili. .Stori me fvojiga nepremagav- niga vojfhaka, de plazhilo Irezhniga pre- maganja po tvoji milofti prejmem, in vshi- vam v’ nebelih vekomaj. Amen. 202 II. nedelja v’ poftu. Evangeli fvetiga Matevsha i ?, 1 — g, Sapopadik. Jesuf fe na gori v’ prizho uzhenzov preme¬ ni; Mojsef in Elija fta E’ Jesufu prifhla, in s’ njim govorila; fvitel oblak je JeSufa in u- zhenze obfenzhil, in nebefhki Ozhe rasgla- li fvojiga t Sinu Jesufa. Uzhenzi fe preftra- fhijo ; Jesuf jim prepove od tiga govoriti, in gre s’ njimi s’ gore. „Y’ tiftim zhafu vsame Jesuf 1<’ febi Pe¬ tra in Jakoba in Janesa njegoviga brata, in jih pelje na vifoko goro na Hran; in fe fpre- meni pred njimi. In njegov obras fe je fve- til ko fonze; njegove oblazhila pa fo bile bele ko ~fneg.” Malo zhafa pred Jesufovim fpremenje- njem je Peter fvojo vero v’ Jesufa ozhitno prizhal rekozh : „Ti Ji Krijtuf, t Sin shi- viga Boga.'' Potlej ga je hotel od terplenja odverniti, in sa tiga voljo ga je Jesuf ojftro fvaril. Mat. 16. De % bi Jesuf fvoje uzhenze v’ veri uterdil, ktero je Peter nasnanjedal, in jih preprizhal, dehozhe rodovoljno um¬ reti; fe je fpremenil pred njimi, in jim po- hasal nekoliko zhafti fvoje boshje natore. Je- suf je Petra, Jakoba, vezhiga imenovaniga, 2o3 in Janesa njegoviga brata peljal na vifoko goro, de vidijo njegovo zhudno fpremenje- nje, de fo v’veri do njega uterjeni, fe ne da¬ do oflabiti od njegove sanizhljive fmerti, in mu svefti oftanejo. Sakaj jeJesufte, ne dru- sih uzhenzov f’feboj vsel na goro? Sato, ker fo mu bili ti bolj vfhezh ko vli drugi, ali bolje rezhi, ker je on gofpodar fvoje gnade in fvojih ftvari. Ravno te, Petra, Ja¬ koba in Janesa, je nar blishej febe imel na vertu, kader je kervavi pot potil, de fo prej njegovo zhaft in potlej njegovo shaloft vidi- li. Ne posabi, kar fim rekel, de je Jesuf gofpodar fvoje gnade in fvojih ftvari. Zhe te Bog raslozhi in povifha smed drusih, fe ne hvali, Boga hvali, in oftani ponishen, ker is febe nizh nimafh. Pred gnado ni do- briga saflushenja; gnadaje tedaj is sgoli mi- lofti; ako bi is milofti ne bila, bi miloft ne bila miloft. Rimlj. 11, 6. Jesuf je peljal tri fvoje odbrane uzhen- na goro; ondi je molil, in dokler je mo¬ lil, fe je fpremenil pre njimi. Luk. g, 2g. Goro, kjer fe je Jesuf fpremenil, imenuje fveti Peter jveto goro. II. 1, 18. Imenu¬ je jo tako, ker je pofvezhena od Jesufove prizhnofti in zhafti. ( Sploh miflije, de je tifta gora Tabor v’ rodu Zabulonu, ktera fe tudi Itaburim imenuje. Tifta gora je fil- »o vifoka, na verhu je kratkozhafna doli- 204 na, in na njej difhezhe roshize raftejo. Na tifli famotni dolini je Jesuf molil, in kader je molil, fe je pred uzhenzi zhudno fpre- menil: njegov obras fe je fvetil kot fon- se, in njegove oblazhda fo fe ubelile kot fneg. Prej je zhlovefhka natora bila sagri- njalo boshje, sdaj je Jesuf fvojim uzhen- zam pohasal nekoliko zhallilvoje boshje na- tore. Kakor fvitlo fonze prijasno feje fkosi tanke oblake, ali kakor luzh fkosi glashev- nopofodo, tako je boshja natora fkosi Je¬ sufovo telo rasodela fvojo zhaft. Jesufovo fpremenje je podoba nafhiga fpremenjenja, ako fveto shivimo: po vftajenji bodo nafhe telefa navdane in napolnjene s’ dufhno zha- ftjo , zhe po Jesufovo shivimo; dufha in te¬ lo bofla zhaftitljiva po podobi zhaflitljiviga Jesufa. ,,In glej, perkasala fia fe jim Mojsefin Elija, in fia s’ njim govorila. Peter pa ja rekel Jesufu: Gofpod, tukaj nam je dobro biti; ako hozhefh, naredimo tukaj tri fho- tore, tebi eniga, Mojsefu eniga in Eliju e- niga.” Dokler je Jesuf uzhenzam rasodeval fvojo zhaft, fta Mosef in Elija prifhla k’ nje¬ mu, in s’ njim govorila. Jesuf, gofpodar vfih, shivih in mertvih, je poklizal k’ febi Mojsefa in Elija, de ga fpofhtujeta, in m« prizhata vprizho uzhenzov. Mojsef, pove- 2o5 liviz Israelzov, in osnanovaviz flare savese, je prifhel k’Jesufu, in to pomeni, de je flara savesa osnanovala Jesufa, obljubijeni- ga odrefhenika. Elija je bil flovezh prerok, vef vnet sa boshjo zhaft, in on pomeni vfe druge preroke, ki fo od Jesufa, njegovih naukov, zhudeshev in fmerti veliko govori¬ li. Mojsel in Elija fta fe fizer tudi uzhenzam perkasala, vender fta le s’ Jesufam govori¬ la; fta govorila s’ njim od njegoviga Ijubes- njiviga prihoda, od njegove fmerti (Luk. 9 , 3 i.), in ga sahvalila, ker je do vliga zhlovefhtva neisrezheno ufmiljen. Uzhenzi fo vidili Mojsefa in Elija per Jesufu, in fta njih govorjenje flifhala; sa- to fo fe savseli, in Peter je Jesufu rekel: „ Gofpod , tukaj nam je dobro biti; ako hozhejh, naredimo tukaj tri Jhtore, tebi eniga, Moj sefu eniga, in Eliju eniga." Peter je govoril v’ imenu vlih; uzhenzi fo sheleli na vifoki gori smiraj biti, in Jesufo- vo zhaft vshivati. Oni fo fkerbeli Jesufu, Mojsefu in Eliju narediti fhotore, sa - fe ni- fo fkerbeli; v’ lepim in gerdim vremenu pod milim nebam bi bili vefeli, de bi leje- sufovo zhaft vshivali. 4 Sveti Lukesh pravi: »Peter ni vedil, kaj govori.'' g, 53. U- 7-henzi nifo nizh hudiga sheleli, vender je bila njih shelja neumna. Jesuf jim je fvojo zhaft rasodel, deferzhno terpe, in fi fter- 2o6 plenjam saflushijo nebefhko zliaft, ne pa de bi zhaft vshivali pred terplenjem. 4 Slabji fmo mi od uzhenzov. Oni fo bi¬ li vfaj zhiftiga vefelja sheljni, mi pa grefh- niga, in fovrashimo krishe, ber nam bra¬ nijo fladnofti fveta vshivati. Semlja je doli¬ na vojfkovanja, terplenja in fols, ne pa vefelja, in Jesuf je sapovedal ljudi uzhiti, de moremo po velizih nadlogah v' kra¬ ljeftvo boshje iti. Djan. ap. 14, 21. 0 kriftjan! de fe terplenja ne navelizhafh, nadloge poterpifh, neutrudama delafh do¬ bro, in fe greha fkerbno varujefh; povs* digni fvoje mifli, in imej jih v’nebefhkim hraljeftvu, ktero je Jesuf obljubil, in bo dal fvojim sveltim flushabnikam. On je re¬ kel fvojim uzhenzam: ,, Blagor vam, ka¬ der vaf bodo kleli in preganjali savoljO mene', vejelite Je, in od vejelja pojha- kujte, ker je va/he plazhilo obilno v' nebe- Jih“ Mat. 5 , ix. 12. De ferzhno in popol- nama flushifh Bogu, in ne pefhafh v’nje¬ govi flushbi, premifhljuj lepe nebefa, ktere fo vefelo in zhaftito prebivalifhe angeljev in fvetnikov, kteri bodo vidili, ljubili, vshi¬ vali Boga vekomaj. Uzhenzi bi bili radi pod golim nebam na vifoki gori, kjer je Jesuf nekoliko fvoje zhafti rasodel; neis- rezheno vefelil fe bofh ti, zhe pridefh v nebefhko zhaft, kjer Bog napolnuje fvoje 207 isvoljene s’nefkonzhnim potopam zhifliga vefelja. Zhe svefto flushifh Bogu, pridefh v’nebefa, in vefelfhi l 11, 1/,. — 21. SapopUfdik. Jesuf je mutaftiga hudizha is zhloveka is- gnal; mnoshize fo fe zhudile nad tem, fa- riseji pa fo ga filno hudo obdolshili. Jesuf jih je oframotil, in njih dufhno nadlogo po- pifal. Shena je Jesufa in njegovo mater o- zhitno hvalila, on pa jele tifte sa frezhne fhtel, hteri boshjo befedo poflufhajo in o- hranijo. „V’ tillim zhafu je Jesuf hudizha isgnal in ta je bil mutaft.” .Strafhna nefrezha je ta, de je zhlo* veh v’ hudizhevi oblafti, ali de ga hudizh gofpoduje, kader in kolikor mu Bogperpu- iii* To je od Boga perpufheno savolj gre¬ hov, de fe vidi, kako je hudo grefhili, in de ta vidna nefrezha kashe, kaj fe nadufhi nevidno godi, de jo greh podvershe hudi- *hu. De fe pa ozhitno ve, de hudizh le iš boshjiga perpufhenja v* zhloveka gre, je *4 * ai s Kriftuf isganjal hudizhe, in tudi fvoji zerk- vi oblaft dal hudizhe isganjati rekozh: „F’ mojim imenu bodo hudizhe is garij ali ^ Mark. 16, 17. Med neverniki fe je to po- gofto godilo, in zerkev je v’ imenu Jesufo- ▼ im hudizhe isganjala v’ prizhevanje Jesu- fove oblafti. Sdaj je ta nefrezha ali fhtra- fenga slo poredko, in tudi ni prav bersh verjeti, de fe golufnikam prodor ne daje. Premifli, kako je hudo in ftrafhno biti pod oblatijo hudizhevo, ali kako je zhlovek ne- frezhen, kteri je od hudizha obfeden, in is tega fposnaj, kako je hudo fmertno gre- fhiti, ker fmertni greh zhloveka hudizhu podvershe. ( Sveti Janes pravi: ,,Kdorgre • /hi, je is hudizha." I. o, g. Zhe fmertno grefhifh, je tvoja dufha pokorna hudizhu, njemu je podobna, in podversbena. Tedaj varuj fe slo lkerbno shalitiBoga, in nar fkerbneje fe varuj fmertnigagreha, kteri je huji od vfih nelrezh. Hudizh, kteriga je Jesuf isganjal, je mulajt imenovan, ker je zhloveka, v’kte- rim je bil, ftoril mutafliga. Sveti Matevsh perflavi, de je ta revni zhlovek tudi Jlep bik 12, 22. Imel jejesik, pa govor.iti ni mo¬ gel; imel je ozhi, pa ni vidil, in sato ni mogel Jesufa ifkati, tudi ne profiti ljudi, de bi ga peljali do njega: ufmiljeni pri' jatli ali dobri fofedje fo ga peljali do Jesula, in sa-nj profili. Hudizh je tiga zhloveka ftoril mutaftiga in flepiga , in tudi sdaj jih veliko dela nefrezhnih , kader fe mu rado- voljno podvershejo. O grefhnik! flep fi, kader pervikrat v’fkufhnjavo dovolili), kar dafh fvojo neumerjozho dufho hudizhu, in fe odpovefh nebefam sa malo blaga, krat- kiga vefelja ali drusiga nevredniga. Zhe grehe ponavljafh, je tvoja flepota huji; is tiga fo hude navade, htere te popolnama ollepe , fi miren in vefel na poti pogub¬ ljenja. Ne le Hep, tudi mutalt fi; ne hva- lifh Boga s’refnizhno molitvijo , fe pred fpo- vednikam odkrito ne obtoshifh , ali tudi po¬ polnama samolzhifh fvoje grehe. De fe v- figa tiga varujefh, varuj fe greha, ne daj prodora hudizhu, profi Bogagnade, pre- mifhljuj njegove sapovedi, in v’ hoshjini ftrahu shivi. „In kader je bil hudizha isgnal, je mu- tez govoril, in mnoshize fo ferzhudile. Ne* kteri smed njih pa fo rekli: Po Belz.ebubu, Velikim hudizhu, isganja hudizbe. Drugi lo ga (kufhali, in snamnjn ifkali s’ neba od njega.” Vfe dvari fo Jesufu podvershene; sato j« bil hudizh , ko mu je on sap o veda 1 iti is *hloveka , permoran iti. Kader je bil hudizh * s gnan, je bil ne.vni zhlovek osdravljen, in ) R govoril. Kaj je on govoril? hvalil je .le- s 14 #ufa, perpovedoval in povifheval njegovo vfigamogozhnoft in ufmiljenje, de vli va-nj verujejo, mu flushijo in fe svelizhajo. Tak bodi ti, hvali Boga, vfigamogozhniga in ufmiljeniga Ozheta, l 225 ti' jedli? To je p£i rekel ga fkufhati; fej on je redil, ltaj bo Iloril. Filip mu je odgo¬ voril : Sa dve flo denarjev kruha jim ni sa- doftij de vlak kaj maliga dobi.” Jesuf je bil fhel na goro molit in po« zhivat f’ fvojimi uzhenzi, in ondi je bil ne¬ kaj zhafa. She prej, kader je Jesuf is zhol- na fhel, je bila velika mnoshiza; dokler je na gori molil in pozhival, fo ga poprejfh- njizhakali, in tudi drugi fo pertekli. Je¬ suf je fhel s’ gore, jih je uzhil, in njih bol¬ nike osdravil. Med iim fe je nozh blishala, in uzhenzi fo ga profili, rekozh : „ t SpuJti mnoshize, de gredo na vaji in terge oko¬ li, de tam prenozhe, in fi jejti dobe.'* Luk. 9 , 12. Jesuf ni hotel mnoshiz fpuftiti, in je vprafhal Filipa: „Od kod bomo kru¬ ha kupili, de ti jedo?" Filip mu je ravno odgovoril, de je to nemogozhe, ker ni kru¬ ha, in tudi ne denarja sadofti. Jesul ga je fkufhal, de on fvoje maloverno ferze raso- dene, in ga osdravi. Filip ni prav odgo¬ voril, odgovoriti bi bil mogel: „Gofpod, kruha in denarja je premalo per naf, ti pa fi ufmiljen in vfigamogozhen, toraj bofh lahko nafitil vfo to lazhno mnoshizo.” Ravno taki fmo mi: premalo upamo v’ Boga, in premalo upamo, ker merslo ve¬ rujemo. ,Smo bersh nepokojni, in fe nam S( li nemogozhe obfiati, zhe nimamo v’fvoji i5 226 oblafti, kar potrebujemo ; tudi fmo nepo* kojni, zhe nimamo toliko, kolikor nafha lahomnoft sheli. Krifljan! svefto flushi Bo¬ gu, va-nj terdnoupaj, in ne bolh sapu« fhen. »Bog j e majhniga in veliziga Jlua- ril , in sa n/e enako Jkerbi.’’ Modr. 6, 8. On redi neumne shirali, veliko manj bo sa- puftil zhloveka, slafti fvoje svefte flushab- nike. Ne posabi pa, de je ta fvet dolina terpljenja in jezha obfojenih grefhnikov v’ pokorjenje, de-nifo vekomaj pogubljeni. To vefh, in sa tega voljo preterpi nadloge, sdihuj po nebefhkim kraljeflvu, in tako do* padefh Bogu. Ne bodi hudobnimu otrolui enak, kteri kruha ali drusiga nadleshno pro- fi, in pokorfhine ne ve. .Slushi Bogu, in preterpi nadloge is upanja vezhniga'plazhi- la , ker je sapifano : „,Srezhen je zhlovek, kteri nadloge preterpi j sakaj kader bo Jku/hen , bo prejel krono shivljenja , ki /hb jo je Bog obljubil , kteri ga ljubijo.'’ Jak* 1 f 1 2 * „Eden smed njegovih uzhenzov, An¬ drej, .Simona Petra brat, murezhe: Hlap* zhizh je tukaj, kteri ima pet jezhmenovih kruhov in dve ribi; ali kaj je to med tolika) • Jesuf tedaj je rekel: Režite ljudem fefti. Tam¬ kaj pa je bilo veliko trave. Ondi fo teda) fedli, okoli pet tavshent mosh fhtevila. Jf suf je tedaj kruhe vsel, in ko je sahvalil, j 0 22 7 rasdelil med fedezhe; ravno tako tudi rib, kolikor fo hotli.” Jesuf je nar prej vprafhal Filipa: »Od hod bomo kruha kupili , de bi ti jedli?’• Potlej je fvojim uzhenzam sapovedal rekozh: ,,Pojdite in poglejte, koliko je kruha'' Mark. 6 , 58. Potim poifkanji je Andrej, Pfftrovbrat, nasaj prifhel k’ Jesufu, in mu povedal, de med mnoshizo ni drusiga shi- vesha, kot pet jezhmenovih hlebov in dve ribi; in je fhe perflayil: »kaj je to med talikaj ljudi Jesuf je bres vfiga vprafha- njavedil, koliko shivesha imajo ; pa is fo* febniga konza je hotel fvojim uzhenzam sa- povedati med mnoshizo oprafhevati in isve- diti, koliko de ga imajo, de bo njegov zhu* desh vfim ozhiten, ker je bilo treba malo* verno ferze uzhenzov, in drusih preprizha- ti, de je on vfigamogozhni gofpod, de is le¬ te vere ponishno poflufhajo njegove nauke. Ne bodi maloveren ko Andrej, in ne rezi: »Malo fim perdelal, leto je dolgo, naf je veliko, kako fe bomoshivili ?” Ti fi vezhkrat te obupljive ali maloverne mifli imel, Bog te je preshivil, in te bo tudi pofihmal; fkerb- 8o flushi Bogu, in on, dobri ozhe, te bo ofkerbel. David pravi: »IVi/impravizhni- ga sapu/heniga vidil." Pf. 56, 25. Jesuf je po fvojih uzhenzih ukasal !ju- fefli ; fo fe ufedli, in upali po nuloili i5 * 228 / Jesufovi prejeti, kar je njih lazhno telo po¬ trebovalo, zhe ravno mfo vedili, kako. Je- suf je nebefhkiga Ozheta savolj vere toli- kaj ljudi sahvalil, nad kruhi in ribami mo¬ lil, in jih rasdelil med fedezhe po fvojih u- zhenzih. Kruh in ribe fo fe v’ rokah uzhen- zov mnoshile, okoli pet tavshent ljudi fe je najedlo, zhudilo in Boga hvalilo. Ti fe morde nad tim zhudifh, Bog pa ravno ta zhudesh ponavlja; veliko milijonov ljudi in shivine f’ fvojo vligamogozhnoftjo redi, in kdo pomifli? On daje rodovitno!! semlji, zhudno mnoshi, kar kmet feje, napolnuje ilrevefa f’ ladjem, daje travi.rafti, in vfe shivi. Hvali Boga sa vfe perdelke semlje, vshivaj jih sdershno, in shivi njemu v’zhaft, ker ti ravno sato daje fvoje dobrotljive dari. Kader je Jesuf ta zhudesh ftoril, je bi¬ la blis velikonozh. Ta okolifbina le ozha- kam perloshna sdi uzhiti, de kruh, kteri- ga je Jesuf f’ fvojo vfigamogozhno befedo namnoshil v’ pufhavi, pomeni njegovo 'fve- to refhnje telo. Mnoshize, zhudno nalite- ne v’ nerodovitni pufhavi, naf kriftjane po¬ menijo, ktere Jesuf v’ tej pufhavi redi s nebefhkim jedilam. Kruh je pofvezhen, in namnosheji s’boshjo befedo, in nafhe du- fhe nafituje, de jih ohranimo v’ vezhno svelizhanje. Hvali Jesula, ker te s’ fvojim mefain in f’ fvojo kervjo redi, fherbi ga pa vredno prejemati, in tako pojdefh v’ vezh- no svelizhanje. „Kader fo bili pa nafiteni, je djal Tvo¬ jim uzhenzani: Poberite kofze, kteri fo o- ftali, de ne poginejo. Pobrali fo tedaj, in napolnili dvanajft kofhov s’ kofzi, kteri fo oliali od pet jezhmenovih hlebov tiftim, kte- ri fo jedli.” Prej fo maloverni uzhenzi menili, de je nemogozhe tolikanj ljudi nalititi, inrnno- shiza ni vedila , od kod bo potrebni shivesh; potlej fo fe najedli, in jim je veliko kruha ollalo. Ravno tako je sdaj. Zhe fufha, mo* zha, tozha ali druge nefrezhe napoveduje¬ jo lakoto, nesaupljivi ljudje vpijejo: ,,Od kod bomo shivesh dobili?” Potlej fposnajo, de jih ufmiljeni Bog zhudno sbivi, vender fo drujkrat ravno tako nesaupljivi, kar ni prav. Jesuf je fvojim uzhenzam ukasal o- ftanke kruha pobrati, in fo f’ kofzi napolni¬ li dvanajft kofhov. Vedili fo, de je bilo le pet jezhmenovih hlebov in dve ribi; mno- shiza fe je najedla, in veliko vezh kruha je ollalo: tako je bila njih malovera osdravlje- na. Jesuf je sapovedal oftanke kruha pobra¬ li, de v’pufhavi ne poginejo. Kaj je bilo Jesufu mar sa oftanke, ki samore obilnoft l ,r uha in vfiga dati, kader hozhe? To je n ain v’ nauk, de ne bahajmo v’ obilnofti, in de boshjili darov ne sapravljajmo nepotreb¬ no. Joshef, poglavar Egipta, je tudi fprav- Ijal v’ shitnize, bar fo od vezi) v’ bogatih le- tinih perdelali, sa hude prihodnje letine, de ljudje od labote ne umerjejo. Nibar is la- komnoAi ne fberbi prevezh, pa tudi ne sa- pravljaj npumno , bar prejemafh. Zhelije obilno, bahafh; zhe ti je malo, obupafh; nobeno ni prav. Modri pravi: „ t Sit zhlo- vek valja Jalov j e pod nogami; in lazhni- mu je ludi grenko Jladko'' Prip. 27, 7. Tebi fe bo tabo godila, zhe bahafh s’ boshji- mi darmi; tedaj v’ hudim ne posabi dobri- ga, in v’ dobrim ne posabi hudiga. ,, T i fl i ljudje tedaj, hader fozhudesh vi- dili, hteriga je Jesuf Aoril, fo rehli: Ta je refnizhni prerob, lueriimana fvet priti. Her je pa Jesuf vedil, de bodo prifhli, in ga bralja Aorili, je fpet fam na goro sbeshal.” Ni lahbo verjeti, de fo mnoshize vedi- le, kdo de je Jesuf, in sabaj de je na fvetu. Ti ljudje fo fe savseli nad Jesufovim zhude- shem, ferza vfih fo mu bile vdane, in foga botli fvojiga bralja Aoriti. Sabaj? Sato, ker fo terdno upali, de pod njegovo ufmiljena oblaAjo ne bodo bruha Aradali. Hotli fo te¬ daj Jesufa povifhati is ljubesni do fvojiga tre¬ buha, ne pa sa fvoje svelizhanje. Med hri- Ajani je tudi veliko enazih flushabnibov bo- shjih : hValijo Boga in zhaAe fvetnibe is la- bomnolii, sa drugo ne marajo, in ne profi- jo. Jesuf pravi: „Ozhe JInshabnihov i/he , de ga v’ dahu in v' refniii molijo Jan. 4 , 20. Ti fo Bogu dopadljivi flushabnibi, in flushi mu tudi ti tabo, de mu dopadefh. Kader je Jesuf vedil, de ga hozhejo bral j a flori ti; je fvojim uzhenzam rebel v’ zboln in zhes jesero, on pa je fam fhel na goro molit. Jesuf je zhudesh ftoril, de va¬ nj verujejo, in fe svelizhajo, ne pa de ga fvojiga kralja flore'. Judje, bruha liti in ob- vefeljeni, fo ga povifhati hotli; potlej fo vpili: „Krishaj ga, in ispujti nam Bara¬ ba!’ To bashe, de boshja flushba ni Hano- vitna, zhe fe ne is-haja is zhifle ljubesni. Zhe ljubifh Boga savolj febe, ga ne ljubifh prav; zhe mu flushifh savolj fvojiga telef- niga dobizhba, je tvoja flushba flaba, in ne bo fianovitna. Ljubi Boga, bterije tvo¬ je ljubesni vreden; ljubi ga tudi is hvale- shnofti, her je ufmiljen do tebe : v’ tej lju¬ besni in flushbi bodi ftanoviten, in pojdefli v’ njegovo braljellvo. M o l i t e v. Sahvalim te, ufmiljeni Jesuf! bo me fvojiga nevredniga hlapza shivifh; fhe bolj te,sahvalim, bo mi dobrotljivo dajefhdufh- »i hruli, gnado, naub, sakramente in vfe '252 perpomozhke v’ svelizhanje. Jeli fim vfiga tega nevreden, in ravno sato je moja ne- hvaleshnoft teshkiga pokorjenja vre¬ dna. Odpufti mi vfe grehe, in flori me fvo- jiga sveftiga flushabnika, in daj mi (lanovi- tnoft v’ dobrim, de fe po fmerti v’ tvojim kraljeftvu vefelim. V. nedelja v’ poftu — Tiha. Evangeli f. Jonesa 8 » 46 — 5 9. Sapopadik. Jesuf fkashe fvojo nedolshnoft, in terdo- vratnim Judam, higa nozhejo poflufhati, njih hudobo. Oni ga hudo sanizhujejo, in ga hamnjati hozhejo; on pa od njih gre. „V’ tifiim zhafu je rekel Jesuf Judov- fkim mnoshizam: Kdo vaf me bo greha preprizhal? Ako vam refnizo govorim, sa- haj mi ne verujete? Kdor je is Boga, po* flufha befede boshje; satiga voljo vi ne po- flufhate, ker nifte is Boga.” Ponishevanje Jesufovo je zhudno: on, narfveteji Gofpod, fe pred fvojimi grefhni* mi ftvarmi ponishuje, ker jih poboljfhati sheli, in jih pohlevno vprafha: „Kdo va r me bo greha \ preprizhal?" Ker je moje shivljenje zhifto, in fo moji nauki Cveti, sa¬ ka; mi ne verujete?” To je Jesuf v’ tem- peljnu govoril uzheniham, vifhim in ljud- (Ivu, de ga fposnajo uzhenikain odrefheni- ka. Judje fo molzhali, ako ravno fo vedili veliko hudiga soper Jesula, de srozhenje njih fprednikov sanizhuje, de s’ grefhnilii je, de v’ faboto osdravlja bolnike, in veli¬ ko taziga ; vender fe tiga ne predersnejo mu ozhitati, ker farni vedo, de to nizh ni. Tako fe tudi med nami godi. Hudob¬ ni shlobudrafti vedo na fkrivnim veliko go¬ voriti soper nedolshniga blishnjiga; zhe je pa potreba vprizho obdolshenih govoriti, ne vedo nizh, in molzhe, ker jim veli pri- zhuje, de fo lashnjivo govorili. Sapilano je: ,,ReJhiz/ini shnabli vfelej Jtanoviini ojtatiejo; kdor Je pa v’ prizhevanji pre¬ biti , plete lashi s' jesikam. V' Jerzu ti- Jtih , kleri hudo rnijlijo,je golnjtjaf Prip. 12, ig. 20. Ref je to. Reinizhni zhlovek je ftanoviten v’ fvojim govorjenji, lashnjivi na vfe kraje govori. Prod Boga , de naj ti modroft da, de vefh modro molzhati, in pravizhno govoriti. Jesuf je Jude pohlevno vprafhal: „Kdo vaj me ho greha preprizhal ?’’ To jim je govoril, de ga podufhajo, ker jim bo fhe Povedal. Rekel jim je: \„Ako vam refni- zo govorim, sakctj mi ne verujete Vatla nepokurfhina val lozlii od Roga , nijle is Bo¬ ga, ako bi bili dobri otrozi boshji, bi me pollufhali; kdor je is Boga , pojlafha be- Jede boslije.'’ Te refnizhne befede Jesufo* le prizhujejo od velike hudobe Judov in fle- lierne terdovratne dufhe, ki nozhe boslije Lefede poflufhati. Nekteri sanizhujejo bo- sbjo befedo, in je zelo poflufhati nozhejo, in drugi jo sanizhujejo s’ nafprotnim stavlje¬ njem. Kaj je tim rezili? Kar je Jesufrehel Judam: „Vi ne poj/u/hale, ker is Boga ni- Jte.'' Modri pravi: „Kdor feGofpodaboji njegov nauk pojlujha .” ( Sirah 52 , 18. To jereb, in tudi, de, kdor bosbjo befedo sa- nizhuje, Boga sanizhuje, fe lozhi od njega, in ni is Boga. Poflufhaj tedaj glaf fvojiga Ozhela, in bodi mu pokoren, de fe sveli- zbal h. ,,Judje fo tedaj odgovorili, in mu re¬ kli: Ne pravimo li prav, de fi ( Samarijan, in imafh hudizha? Jesufje odgovoril: Jeft nimam hudizha; temuzh zhaAim fvojiga 0- zbeta, in vi Ae mi zbaA odvseli. JeA fvoje zbaAi ne ifhem; eden je, kteri je bo ifItal, in fodil.” Kader je Jesuf vprafhal Jude : „Bdor vaj me bo greha prepriihal?” ( So molzla- li, ker njih napuli fheni bil rasshaljen; ka¬ der fo pa saflifhali: )} Vi me ne pojln/ha^i 2o5 fcer is Boga nijle fo fe rastogotili, in ga lileli, refiozh : „iVc pravimo H prav, de Ji ,Samarijan , m ima/h hudizha Samari¬ jani fo bili flaboverni, in odlozheni od Ju¬ dov , in sato fo bili Judam filno fovrashni. Judje lo reldi Jesufu: „Ti fi od Boga odlo¬ žilen, ne mi.” To je bilo filno hudo in hri- vizhno obdolshenje; vender je bilo to njih ferditofti fhe premalo, sato fo perfiavili: ,,Hudizha imajh'' Jesuf jim je govoril is ljubesni, de fposnajo fvojo hudobo, in fe fpoltore ; oni fo mu govorili is hude jese , de ga sanizhujejo, vender fo is flepote menili, de pravizhno govore, in sato fo djali: „Ne pravimo li prav, de Ji f Samarijan, in imajh hudizhal'' Ljubi moj! varuj fe napuha, is hteri- ga lle flepota in jesa. Zhe fi flep ali jesen, menifh, de prav govorifh in delafh, pa napzhno govorifh in delafh. Zhe fe savolj saflusheniga fvarjenja togotifh , je to hudo snamnje; zhe fe pravizhnimu fvarjenju v- dafh, bashefh dobro dufho. S 3 ^ 0111011 P ra ' vi: „Hdor /varjenje ljubi, ljubi snanje; bdor pa J'varjenje Jovrashi, je nefpame- len.” Prip. 12, 1. Zhe fe jesifh, in fber- bifh zhlovelta shaliti, hteri te je pra,vizhno pofvaril; fi enak hudobnim Judam, napuh te gofpoduje. Pohlevno poflufhaj, in mir- 110 premifli prejeto fvarjenje, de fe fpos- 256 nafh, in de poboljfhafh, bar hudiga naj« defh v’ febi. Jesuf je terdovratnim Judam, kteri fo ga (Irafhno kleli, krotko odgovoril: ,,JeJt nimam hndizha; temuzh zhajtim Jvojiga Ozheta, in vi J te mi zhajt odvseli Je« suf bi bil Judam lahko po njih hudobii pra¬ vizhno odgovoril, pa ni hotel, ker jih os« draviti sheli. Jejt zhaftim Jvojiga Ozhe¬ ta , jim je rekel, vi Jte meni, njegovimu edinorojenimu 4 Sinu , zhajt odvseli, in zhe fe ne fpokorite, vam bode gorje, ker moj Ozhe bo moje zhajti ijkal, in Jodil , vfe moje sanizhevavze ojflro pokoril. Uzhi le krotkofti od krotkiga uzhenika Jesufa, ka¬ der fi sanizhevan ; preterpi nadleshnoft Tvo¬ jih sopernihov, in jim krotko odgovarjaj, de jih boljfhafh. 4 Svari pravizhno fvojiga blishnjiga, ker krotka befeda lese v’ ferze, huda pa ga rasdrashi. Pravizhno fvariti le pravi fvariti is konza fvojiga blishnjiga po* boljfhati. Ni prav vfaziga enako fvariti, in sato uzhi fveti Pavel: „Preprizhaj , projii Jvari s' vjim poterpljenjem in ukam." fl* ,,Refnizhno, refnizhno vam povem: Ako bo kdo mojo befedo fpolnoval, ne bo fmerti vidil na vekomaj ne. Judje fo tedaj rekli: Sdaj fmo fpssnali, de imafh hudi* 'zha. Abraham je umeri in preroki; in * l rezhefh ; Ako b® kdo mojo befedo fpolno* 207 val, ne bo fmerti vidil na velcoma] ne. Si li ti vifhi od nafhiga ozheta Abrahama, kte- ri je umeri? in od prerokov, isteri foumer- li? Koga fe delafh ? Jesuf je odgovoril: Ako jeft fam fe zhanim, moja zhaft nizh ni. Moj Ozhe je, kteri me zhadi, kteri je pra¬ vite vi, vafh Bog, in ga nifte fposnali; jed pa fini ga posnal; in ako porezhem, de ga neposnam, bom ravno tak lashnik, ko vi. Ali jeft ga posnam, in njegovo befedo do¬ polnim.” Jesuf je Judam prej rekel: „Vi me ne pojlujhate, ker is Boga nijte sdaj jim pravi: ,,Ako bo kdo mojo bejedo Jpolno- val, ne bo fmerti vidil na vekomaj ne .” Vi sanizhujete moje nauke, ker fte Bogu nepokorni, in sato vam bode gorje ; zhe bo¬ ke pa moje nauke fpolnovali, bode vekomaj shiveli, bofte svelizhani. Shelim vaf pokor¬ ne imeti ne sa fvoje zhafti voljo, ampak is ljubesni do vafhih dufh. To je volja moji- ga Ozheta, njega in njegovo voljo posnam, v i ga ne posnate, ki njegovo voljo sanizhu- )ete, in sato vam osnanujem njegovo voljo, de bi jo dopolnili, in ne umerli vekomaj. Judje nifo Jesufovih befed umeli, ker fobi¬ ji krivizhno rastogoteni, in lo ponovili fvo- ) e poprejfhnje preklinjevanje, rekozh: »Sdaj fmo Jposnali, de imajh hudizha.'' Saliaj fo vdrugizli talto hudo rekli? Sato, 2 O 3 ker je djal: ,,Kdor mojo befedo Jpolnuje, ne bo jmerti vidil na vekomaj na.” Jesuf je govoril od vezhniga svelizhanja, v’litero pojde pokorna dufha ; oni fo neumno meni¬ li, de od telefne Imerti govori. Sato fe jim je nefpametno sdelo, in fo mu ferdito reldi: ,,Na/h Ozke Abraham je umeri, in pre¬ roki fo umerli; koga fe Jhtejefh ?’* Kako bolh tim, kteri te poflufhajo, ubranil um- veti ? fo li tvoji uzhenzi bol ji od nalhiga 0- zheta Abrahama in od prerokov, kteri fo bi¬ li fofebni boshji prijatli, in fo vender u- rnerli ? Tako fo fe Judje motili, ker nifo hotli Jesufovih befed preinifliti. Nikoli ne pri¬ demo do konza shlobudraftimu in flepinui grefhniku, kteri rasumeti nozhe. Ni mo- gozhe sapopafti, kako de je zhlovekovo fer- ze hudobno, zhudno in svijazhno, zhe ga napuh ali kaka druga huda ftraft gofpoduje. Kdor je tako oflepljen, li ne da dopoveda¬ ti, fe ne da preprizhati, ima smiraj veliko isgovorov soper pravizhne sapovedi, rasla- ga nauke po fvojimu hudimu ferzu, govori od dobriga in hudiga, de vfe rezhi flushijo njegovi flepoti. Kriftjan! bodi krotke da- fhe, in vdaj fe tudi fvarezhi refnizi, tl 0 bofh svelizhan. Zhe shelifh krotke dufh« biti, in modroft fvetih imeti, premaguj fvo* je hude sheljej tako bofte tihota in pokor' fhina v’ tebi, in fi perpravlien fvete nauhe poflufhati. Modri pravi : „Bog jim daje modrojt, kteri poboshno shive'' t Sirah 4o, 07. „Vafh ozhe Abraham fe je filno vefelil, de bi moj dan vidil; vidil ga je, in je bil vefel. Judje fo mu tedaj rehli: Ti fhe nili petdefet let ftar? in fi Abrahama vidil? Je- suf jim je pa rekel: Refnizhno vam povem, preden je bil Abraham, fim jeft. Tedaj fo pobrali hamnje, debiva-nj luzhali; Jesuf pa fe je fkril, in is tempeljna fhel.” Jesuf je hotel rezhi : ,,Vafh ozhe A- braham je filno shelel, mojiga prihoda do- shiveti; on je prej umeri, vender me je vi¬ dil v’ duhu, her mu je Bog dal fposnati fo- febne dobrote, Istere vi nehvaleshni sani- zhujete. On je v’ duhu vidil, bar um do- briga fvetu pernefel, in je bil vefel, her je Boga in blishnjiga ljubil. _Slepi Judje nifo tega umeli, de Jesuf govori od telefnih o- *bi: sato fo mu odgovorili: ,, Ti Jhe niji peldefet let Jtarj in Ji Abrahama vidil, htevi je sdavnaj umeri?” Jesuf jim je odgo¬ voril: Refnizhno vam povem, preden je bil Abraham, Jim jejt.'' To je govoril od fvoje boshje natore; Judje pa fo terdnome- n ’li, de preltlinja , in fo oholi tempelna ham- n ja pobirali, de bi ga, ko prehlinjavza, u- 240 morili. Jesuf feje nevedniga ftoril, je fheJ is tempeljna, in jih sapuftil. Nad hudobnimi Judi fe vidijo vfesnam- nja terdovratne dufhe. Oni fo fe s’ Jesu- fam jesno prepirali, vfe njegove befede napzhno raslagali, ga prehlinjali, in kader ga nifo premogli, fo ga hotli ubiti. Jesuf je te hudobneshe sapuftil, in oni fo v’ fvoji 1 lepoti ollali. To te uzhi ponishne pokor- fhine, bres htereni svelizhanja. Ne rasla- gaj predersno boshje befede, ne vflavljaj fe Bogu, in ne bodi njegovi milofti nehvale- shen, de sapufhen ne bolh. Premifli, kaj modri v’ Gofpodovim imenu govori: ,,Ker Jte vej moj Jvet savergli, in moje [var¬ jenje v' nemar pujtih; fe bom tudi jejt k' vajhimu pogubljenju JrnejaV’ Prip. i, 25. 26. Narhuji lhtrafenga je boshje sapu- fhenje, ker je grefhnik ne zhuti, ga pufti v’ flepim miru, in velel shivi; potlej od¬ pre lvoje dulhne ozhi, kader fi pomagati ne more. Sato opominja Krilluf: ,,Hodite, dokler imate lazh. de vaj tema ne obide; in kdor v' temi hodi, ne ve, kam gre .” Jan. 12, 35. Poboljfhaj fe, in dobro de¬ laj, dokler ti gnada pomaga; zhe jo sani zhujefh, te sapufti, ti oftanefh v’ temi, v temi ne vefh, kamgrefh, hodifh v’vezhno pogubljenje, vender ne fposnafh. Molitev . 24 1 O ljubi Jesuf! moja frezha je filno ve¬ lika, bo te po tvoji nesaflusheni miloltifpo- snam ; verujem in upam v’te , pa premalo te ljubim, in po tvoji befedi ne shivim. Jed verujem tvojo refnizhno oblaft, tvoji fveti volji pa fe moja huda volja vflatlja, in fi F tem saflushim tvoje sapulhenje. OGofpod! ne sapufti me, kakor 11 Jude sapuftil; daj mi fvojimu nesveftimu hlapzu obilnoft gna- de, de te s’ fvetim shivljenjem molim, in te hvalim v’ nebelih vekomaj. Amen. VI. nedelja v’ poftu. — zvetna. Evangeli fveliga Matevsha > 1 — t). Sap o p a d i U. *^esuf jesdari od Betfage oflizo in shebe zhes oljfko goro v’ Jerusalem; mnoshize mu na¬ proti gredo, ga fpremljajo v’ melto, in ga vifoko hvalijo. „V’ tillim zhafu, kader fe je Jesuf Je- l 'usalemu perblishal, in je prifhel v’ Betfa- Re per olji ki gori, tedaj je poflal dva uzhen- va j in jima je rekel : Pojdita v’ to vaf, kte- 16 2 42 ra je proti vama, in sdajzi bofla nafhla ofli- zo pervesano in shebe per njej: odveshita, in perpeljita ji k’ meni; in ako l 3. Pazh ref, gnada in mir, ne greh in mir Ha fkupaj, lter ni miru grefhnikam. t Slm 245 shi mirnimu lrralju Jesufu; tako vshivafh mir, in pridefh v’ vezhni mir. „Uzhenza fta pafhla, in ftorila, kakor jima je bil Jesuf ukasal. In fta perpeljala oflizo in shebe; info poloshili fvoje oblazhi- la na nji, in ga gori pofadili. .Silno veli¬ ko ljudi pa je rasgrinjalo fvoje oblazhila na poti: drugi pa fo veje s’ drevef fekali, in po poti ftlali. Mnoshize, ktere fo naprej in sad fhle, fo vpile, rekozh: Hosana .Sinu Davidovimu, hvaljen bodi, kteri pride v’ Gofpodovim imenu!” Dva uzhenza, poflana po oflizo in she¬ be , fta to narozhilo hitro opravila, in jih perpeljala do Jesufa. Uzhenzi mende fo ta¬ krat fposnali, ali jim je Jesuf rekel, kaj de hozhe, fo fvoje sgornje oblazhila na oflizo in shebe poloshili, de mu f’tim fkashejo zhaft, in de lashej jesdari; in fo ga na nji po¬ fadili. Jesuf je malo jesdaril oflizo, in ma¬ lo shebe, kakor fe ve is befedi prerokaMa- lahija (g, g.) in evangelifta Matevsha (2 1 , 7 ) ker je to kaj fofebniga pomenilo. Ozha- ki pravijo, de podjarmova ofliza, dela in terplenja navajena, je pomenila Judovfko ljudftvo, vfaj nekoliko pervajeno jarma Go- fpodoviga; shebe, na kterim fhe nikolinih- *he ni fedel, in dela fhe nevedno, je po¬ menilo rasvajene nevernike, kteri fo bili do prihoda Jesuloviga' bres sapoved pufheni. Jesuf je oflizo in shebe jesdaril v’ 8namnje, de je Gofpod Judov in nevernikov, in de jih bo is Judov in nevernikov pod njegovo oblati, v’ katolifhko zerkev, radovoljno pri- fhlo. Kader fe je po Jerusalemu svedilo, de je Jesuf blis, in de bo njegov prihod v’me¬ tlo zhes oljfho goro; je vfe vrelo in mu na¬ proti fhlo, tudi tifli, kteri fo is daljnih de- shel prifhli v’ Jerusalem sayolj velikenozhi. ^e lahko ve, de fe vifhi, pifmouki in fari- se ji nifo is metla ganili, saka j kako bi bili napuhnjeshi zhaftili ponishniga Jesufa; Ijud- tlvo pa ga je slo fpofhtovalo. savoljo njego¬ vih zhudeshev. Mnoshize fo bile njegoviga prihoda slo vefele , fo rasgrinjale fvoje ob- lazhila na poti; drugi fo veje is drevef fe* kali, per poti fllali, fpredej in sadej vefe- lo vpili: „Hosana (sdravje in zhatl) Ji na Davidovima! hvaljen ta , kteri pride v Gospodovim imena!'' Tako zhaftito fo ga oni fpremljali zhes oljfko goro v’ Jerusalem. Judam je bilo navadno o velizih praš¬ nikih in ob dnevih fofebniga vefelja nofih selene veje v’ rokah. Tudi v’ drusih deshe- lah je bila navada s’ vejami iti naproti kra¬ lju, kteri je premagaviz prifhel v’fvoje me¬ tlo nasaj. Sakaj pa fo mnoshize to zhatl ke¬ sale Jesufu? Kaj je on imel nad feboj, de bi bilo podobno kraljevi oblafti? Nizh. 347 bil fizer Davidove rodovine,pa rojen v’ras- dertim hlevu, uboshno srejen, ponishno oblezhen, in fpremljan od ubogih uzhen- zov; ni bil na unanjim nizh podoben ob- laftnimu kralju. Sakaj fo ga vifoho zhafti- li? To kashe mozhJesufove gnade, f’ktero je blishnje in daljne, snane in nesnane k’ febi nagnil, de fo ga is ferza vifoko zhaftili. Ravno to kashe , de je Jesuf kralj, in pave- liki kralj vfih, ker on dela, kar drugi kra¬ lji ne samorejo. Kralji fveta sapovedujejo, prepovedujejo, obetajo plazhilo ali fhtra- fengo, pa ferza ne morejo fpreoberniti; Je¬ suf kralj gofpoduje ferze, in ga febi pokor- nigadela, kader koli hozhe. To je pome¬ nilo, de bo Jesuf gofpodoval po vfej semlji f’fladkoftjo fvoje mogozhne gnade, ktera li podvershe tudi puntarfke ferza, in v’jag¬ njeta fpreobrazha neufmiljene volkove. De je Jesulova gnada mnoshize nagnila, fe o- zhitno ve is tiga , ker vfi ti ljudje le eno pra¬ vijo : „Hosana Jinn Davidovima ; hvaljen , kteri pride v' Gofpodovim imenu!'' To fe tudi sdaj vidi, de ljudje po fhiroki semlji raskropljeni, Jesufa kralja fposnajo , in inu hvalo dajejo, ker fo v’ edindvu njegovefve- te vere , kakor je pifano: „Meni fe bo v- fako koleno upognilo ; in vjak jesik bo hvalil Boga.” Rimlj. 14, 11. Mnoshize fo rasgrinjale fvoje oblazhila napoti, po kteri je Jesuf jesdaril, de bi mu bile fofebno zhaft fkasale, ker fo ve¬ liko njegovih zhudeshev flifhale in vidile. t So veje s’ drevef fekali, jih v’ rokah der- shali, in mu naproti fhli. Te veje fo bile s’ oljke, in ravno sato fe gora, zhes ktero je Jesuf jesdaril v’ Jerusalem, oljfka gora imenuje. Is oljke je fad, in is njeniga fadu olje, ktero hladi in fveti. To pomeni gna- do fvetiga Duha, ktero nam je Jesuf saflu- shil; ta Iveti nafhi dufhi, ji daje mozh do¬ bro delati in fovrashnike premagovati. Hva¬ limo Boga, kteri nam je dal mozh prema¬ govati fovrashnike po Jesufu Kridufu, hiti¬ mo mu naproti f’ fadam dobrih del, in bo¬ dimo danovitni v’ njih, de plazhilo prema¬ govanja vshivamo v’ nebelih vekomaj. Kdo bi verjel? mnoshize, vfe vdane Jesufu, in tolikanj vnete v' njegovi hvali, fo malo dni potlej pred oblaftnikam Pilatam vpile: )t Krishaj ga , krishaj ga !*’ Ravno taki fmo tudi mi; po otrozhje delamo s’ Je- sufam, fvojim kraljem, kterimu fmo dolsh- ni, in fmo obljubili danovitno flushbo. V podu, sladi v’ fvetim tednu fmo fvojih gre¬ hov shaloflni viditi, terpezhiga Jesufa ob- shalujemo; pa kmal fe v’ poprejfhnje gre¬ he vernemo, in od Jesufa oddopimo. Zhe li tudi ti smed tih, shaloftno moli. 249 Molitev. O Jesuf Kriftuf, poglavar, sapovedo- vaviz in delaviz fvetiga miru! pridi v’ moje ferze gofpodovat f’ fvojo ljubesnijo, de bom vel ivoj, in fe nikoli vezh ne lozhim od te¬ be. Do sdaj fim te s’ befedo hvalil, in s’ shivljenjem pa sanizheval; ali is ferza mi je shal, in poboljfhati fe shelim. O ufmilje- ni Gofpod! daj mi mozh in ftanovitnoft, de premagujem vfe sapeljive fkufhnjave, in de k’ tebi, kralju miru, v’ vezhni mir pri¬ dem. Amen. Veliki god vftajenja Jesufoviga ali v e 1 i k o n o z h. Evangeli f, Marka 16, 1. -— Z. S a p o p a d i h. p . A obosbne sbene gredo v’ nedeljo sgodej s*' difhezhimi mašili Jesufoviga telefa masat. V idile lo velik kamen odvaljen , in angelja na njem fedeti, in ofterme; angelj pa jim pravi, de naj fe ne boje, in de je Jesuf v- flal. ,,V’ tiflim zbafu To Marija Magdalena, in Marija Jakobova mati, in ( Salome kupile dobro difhezhih mašil, debi prifhle, inJe- sufa masale. In fo pervi dan po faboti zlo sgodej k’ pokopalifhu prifhle, kader jelen* ze gori fhlo.” » Te poboshne shene fo Jesufa shivigain mertviga perferzhno ljubile, sato fo fkerbe- ]e sa njegovo truplo. She v’ petik, kader fo ga pokopati vidile, fo fe vernile, v’ me- flo, in fo nakupile in perpravile dobro difhe¬ zhih mašil (Luk. 23, 55. 56.) ; v’ faboto fo po- zhivale po sapovedi, in pervi dan po fabo¬ ti, v’ nedeljo, fo slo sgodej vdale, fhle is meda, in prifhle k’ pokopalifhu, kader je fonze gori fhlo. Jerusalem je na vifokim, in gora mertvafhkih glav, kjer je bil Jesui pokopan, je vifhji od meda; sato fe fonze, ko fe dani, perkashe. Slo sgodaj fo vdale, in hitro hodile; vender fo prifhle na goro, kader je fonze gori fhlo. Bog jih jev’ tona* peljal, de fo v’ nedeljo k’ pokopalifhu fhle, in perve svedile'Jesufovo vdajenje v plazhi* lo njih fofebne ljubesni. Poboshne shene fo perpravile dobro di¬ fhezhih mašil sa masati Jesufovo telo, ker to je bila fhega Judovfke in drusih jutrovnih deshel. ( Sveti Jan.es prizhuje, de daJoshet in Nikodem Jesufovo telo vsela , ingav’tan- zhizo s’ dil bezhirai mašili savila, kakor j® per Judih fhega pokopavati. 19, 4 o. To fo delali merlizhem v’ zhaft, in de fo jihne- ftrohljivofti obvarovali. Ker je Jesuf veliko- krat pravil, in je bilo to tudi njegovim fo- vrashnikamsnano: „ Tretji dan bom vjtal salta j fo Jesufovi prijatli fkerbeli njegovo te¬ in ftrohljivofti obvarovati? Sato, ber nifo njegoviga vflajenja terdno verovali. t Sove- dili, ltaj je govoril; pa njegova sanizhljiva fmert na Itrishi je vfe oflabila. Jesuf je na- lafh puftil fvoje uzhenze in prijatle v’ malo- veri, de fo bili potlej filno vefeli in flano- vitni. ,,In fo rekle ena drugi: Kdo nam bo kamen odvalil od dur pokopalifha? In ka¬ der le osrejo, fovidile, de je kamen she od¬ valjen; bil je namrezh filno velik.” Dobre shene fo she v’ petik vidile po- hop&lifhe Jesufovo , in deje Josbef velik ka¬ men pervalil pred duri groba, kjer je bilo njegovo telo pokopano; tudi fo vedile, de veliziga kamnja odvaliti ne morejo, in sato lo ena drugi rekle : „Kdo nam bo kamen odvalil od dur pokopalijha ?” Vedile fo tu¬ di, kako de fo vifhi v’ Jesufa in v’ njegove pritjatle rasferjeni; vender fo fhle, ker fo v boshjo pomozh terdno upale. Shenfkefo fploh bojezhiga ferza, tudi te fo bile; pa ^ jubesen do Jesufa je bojezhoft pregnala, terd- fo upale, ker fo slo ljubile, in ravno lo 25 2 uzhi fveti Pavel: „LJubesen vfe upa” I. Kor. i 5 , 7. Refnizhna ljubesen daje nei- srezheno ferzhnoft, in kdor jo ima, fe ne da soper sapovedi premagati, ker je Bog njegov pomozhnik. Profi Boga, de naj ti dobrotljivo da mozhno ljubesen, f’ katero vfe samorefh. Ljubesen je mozhni in fladki ogenj, kteri dufho prevsame, in navda f’ fveto ferzh- noftjo in s’ vlim dobrim. ( Skerbi prejeto lju¬ besen mnoshiti (’ premifhljevanjem boshje milofti, ljubesni in bolezhin Jesufovih, in s’ drusimi dobrimi deli. Blagor ti je, in ti bo, zhe ljubifh Boga is vfe dufhe; sakaj, ne fladnoft, ne bolezhina, ne prijasnofl, ne sopernoft, ne lila te ne odverne od njego¬ vih sapoved. Poboshne shene fo is ljubesni do Je- sufa ferzhno fhle k’ njegovimu pokopa- lifhu, zhe fo ravno vedile, de farne ne morejo veliziga kamnja odvaliti. { SoJe oserle, in velik kamen je bil she o dva* Ijen. ^veti Marka fariio to pifhe; fveti Ma- tevsh pa sraven perftavi: „Glej, velik p°’ tref je bil. Sakaj angel'j Gojpodov je neba prijhel, kamen odvalil, in na-nj ^edel.” 28, 2. o. Vidifh, kako jim Bog zhudno pomaga, kteri ga ljubijo, in ga i s ljubesni ifhejo. Kamen je bil filno velik, ferditi varhi fo ga varovali, shene fo bile fla* be, vfe to pa je bilo hitro odvseto: angelj je kamen odvalil, varhe f’ fvojo fvitlobo pre- ftrafhil in raspodil, in poboshne shene nifo nobeniga sadershka nafhle. Upaj tudi ti ko one v’ Boga, ne ufirafhifeterplenja alidru- siga, in zhe s’ ravnim ferzam njegove zhafli ifhefh, ti ne bo nobeniga sadershka, kakor je David fkufhal in govoril: ,, S’ boshjo po- mozhjo fo vji fovrashniki rasmeiani.’’ Pf. 45, 6. Ne rezi: „Potrebno je flushiti Bo¬ gu, panemorem; pokorami je potrebna, pa poboljfhati fe mi je nemogozhe; lim mlad, in fkufhnjave fo mi fhe premozhneto fo isgovori flabe dufhe, ktera ljubi greh, ali vili med Bogam in hudizhem, in fe pobolj¬ fhati nozhe. O sapeljani grefhnik! upaj v’ vfigamogozhniga Boga, in ferzhno fe voj- Ikuj , in bofh vfe sadershke premagal. ( So- vrashnikov je ref veliko, in tvoja flaboft nei- srezhena; vfe pa samorefh v’ Bogu, kteri hozhe iiji samore pomagati. V’ ponishnim fposnanji fvoje nesmoshnolli gorezhe proli Boga, in on ti bo pomagal, ker je sapifano . »Molitev ponishniga predere oblake ( Si- rah 55 , 21 . ,,In fo v’ pokopalifhe fhle, in vidile mladenzha fedeti na defni Brani s’belim ob- lazhilam ogernjeniga, in fo oftermele. On pa jim je rekel: Ne prellrafhite le! ve i- 1 hete Jesufa Nazarenfkiga, krishaniga? V- 254 flal je, ni ga tukaj; glejte, to je mefto, kamor fo ga bili poloshili; pa pojdite, po¬ vejte njegovim uzhenzam in Petru, de gre pred vami v’ Galilejo, tam ga bolte vidili, kakor vam je povedal.” Pokopalifhe, ktero lx je bil Joshef is Arimateje perpravil, kamor je on Jesufovo telo pokopal, je bilo v' tkali is-fekano, to je bilo osidano, in pred grobam je bilo maj¬ hno dvorifhe. Dvoje vrata fo bile, perve v’ majhno dvorifhe, druge v’ grob, v’ kte- riga fo Jesufa pokopali, h’ kterim je Joshef velik kamen pervalil. Shene fo fkosi per¬ ve vrata fhle, in ugledale angeija v’ podo¬ bi zhaftitljiviga mladenzha s’ belim oblazhi- lam ogernjeniga na kamnu fedeti per vratih groba. Shene fo, naglo ugledati boshjiga angeija, ohermele; on pa jim je prijasno rekel: „Ne prejtrajhite Jel ve ifhete Je- sufa Nazarenfkiga krishaniga .” Je ho¬ tel rezili: ,,Ne bojte fe ve, ktere Jesufa i* fhete is ljubesni: ve fte njegove prijatelze, in bodite ferzhne; njegovi fovrashniki naj le boje. Jesuf, kteriga ifhete, je vjtal, ni ga tukaj. Preftralhene shene fo komaj u- mele in verjele, kar je angelj govoril; sa* to jim je (he pravil: „ Glejte mej to, ka¬ mor fo ga bili poloshili oglejte farne Je- sufovgrob, in farne fe preprizhajte , de j® ■ refnizhno vftak” Shene fo Jesufa mertvig* 255 ifkale, in fo po angelji svedile, de shivi: vifoko fo Boga hvalile savolj vftajenja Jesu- foviga, fo hvalile tudi njegovo nefkonzhno miloft, is ktere jim je to vefelo fkrivnoft ra- sodel. Tudi mi hvalimo Boga, kteri naf je po Jesufovi fmerti odrefhil, in po njegovim vilajenji v’ veri uterdil. Angelj je tudi rekel shenam .• „ Pojdi¬ te in povejte njegovim uzhenzam, in Pe¬ tru , de gre predrami v Galilejo; tam ga bojte vidili , kakor vam je povedal." Je- suf je per sadu ji vezherji rekel fvojim u- zhenzam: „VJtal bom, in pojdem pred vami v’ Galilejo." Mat. 26, 02. Angelj je ravno to rekel shenam in po njih uzhen¬ zam, de fe oni Jesulovih befed fpomnijo, infposnajo, de je to sgoli refniza, kar jim shene pravijo. Angelj je shenam sapove- dal to povedati uzhenzam; fo hitele v Jeru- salem k’ uzhenzam, in jim vfe to pravile, kar fo vidile in flifhale. Pa uzhenzi jimni- fo nizh verjeli, njih befede Jo fe jim , ko prasne marnje sdele, in jim nifo verjeli, Luk. 24, ii.'- Uzhenzi nifo verjeli, dokler uifo farni vidili Jesufa shiviga. Sakaj je Jesuf po fvojim angelji sapo- vedal po poboshnih shenah Petru povedati, de je vdal? Zhudno je to! Nobeden ni bil po imenu imenovan, tudi ne ljubi Janes, Ideri je do konza pred kriškem Aal; Petru pa je ukasal fofebno povedati, kteri ga je bil F perfego satajil: sakaj to? Peter je Je- sufa, fvojiga uzhenika in gofpoda, F per¬ fego satajil, pa to fvojo nesveftobo je milo, bersh in smiraj obshaloval. V’veliki fkerbi je bil savoljo fvojiga greha, fram ga je bilo, in slo ga je peklo, de je fvojiga ljubiga Go¬ fpoda satajil; ravno sato ga je Jesuf hitel obvefeliti. Kaj je Peter miflil in rekel, ka¬ der je svedil, de ga Jesuf tolikanj ljubi? Bil je fkosi ferze s’ ognjeno pfhizo predre- Ijen; prej je milo jokal, potlej obilnifhi, in je djal: „0 Gofpod! od kod mi je to, de fe na me ljubesnjivo fpomnifh? savoljo fvo- je nesvellobe v’ te' saflushim posabljen biti vekomaj, ti pa mi fofebno ljubesen fka- shefh ?” Te Jesufove befedefo ganeisrezhe- no fladko pekle, v’ ljubesni vnemale do u- fmiljeniga Jesufa. Grefhnik! premifli naglo nesveftobo Petrovo in njegovo refnizhno pokoro, defe po njegovo fpokorifh, kakor fi po njegovo, in mende huje ko on grefhil. On je milo in vedno obshaloval fvojo nesveftobo v’ Je* sufa, in sato je miloftivo odpufhenje dofe- fegel; tudi ti milo in vedno obshaluj fvoje grehe is ljubesni do Boga, ker le ljubesen dela dobro pokoro, in sadobi odpufhenje bres ljubesni pa ni prave pokore, in ni no- beniga odpufhenja. Nddleshno proiiBogaj (le naj ti da Ijubesen, de fe is nje pobolj- fhafh, is nje fovrashifh vfe fvoje grehe, in po nje sodobifh milodivo odpufhenje, ka¬ kor fveti Peter uzhi: „Ljubesen pokrije obilno Jhtevilo grehov.’’ 1 . 4» 8. Vdajenje Jesufovo je velika in potreb¬ na fkrivnoft. Nekteri mertvi fo bili v’ bosh- ji mozhi obujeni; tudi verujemo , de bo vli- gamogozhnoft boshja vfe mertve obudila. Pa noben merlizh fe ni mogel fam obuditi, Jesuf le fe je fam obudil, ker je on Bog in zhlovek. Uzhenzi fo vidili Jesufa krishani- ga in pokopaniga, vfi fo fe nad njegovo sa- nizhljivo fmertjo pohujfhali, in vli fo ofla- beli v’veri; kako bi ga bili ferzhno osnano- vali, aho bi ne bil vdal? Jesufovi nauki, zhudeshi in prelita kri, vle bi bilo oflalo kres fadu. Jesuf je f’ fvojim zhudnim vfta- Jenjem uterdil v’ veri fvoje maloverne u- ahenze, de fo bili ferzhni, in fo v’ mozhi fvetiga Duha sa to refnizo umerli. O grefh- n >k! vdani tudi ti is groba fvojih grehov po s gledu Jesufovim, in shivi fveto, de fodni dan vdanefh zhaditljivo, in v’ nebefhkimu kraljeftvu pojefh aleluja vekomaj. Molitev. O Jesuf! ti G f’ fvojo grenko fmertjo ^et odrefhil, in f’ fvojim zhaditljiviin vfta- »7 / 2 58 jenjem rasvefelil fvet; flori s’ fvojo mogo- zhno gnado, ktero nam je tvoja fveta kri saflushila, de grehu odmerjemo , inv’ no- vo shivljenje vflanemo, de po fmerti dole- shemo zhaftitljivo vftajenje, in fe per tebi vefelimo vekomaj. Amen. Velikonozhni pondelik. Evangeli /. Luk. 2/,, 13. — 55. SapopadiJt. Dva Jesufovih uzhenzov fla fhla v’nedeljo is Jerusalerna v’ Emavs, in fe shaloftno po¬ govarjala od Jesufove fmerti. Jesuf fe jima je nesnan perdrushil, in jima pilma islagal. Uzhenza fla ga permorala v’ Emavs iti, in fla ga v’lomljenji kruha fposnala. „V’tiftim zhafu fla fhla dva Jesufovih uzhenzov tifti dan v’ terg po imenu Emavs, kteri je fheftdefet tezhajev od Jerusalerna delezh. In fla med feboj govorila od vfiga* kar fe je sgodilo.” Poboshne shene, ktere fo v’nedeljo sgodej k’pokopalifhu fhle , de bi bile Jesufovo telo vmasilile, fo poangelji svedile, de Jesuf shivi, in fo to fefelo no- *i*o pravile uzhenzam; oni pa fo menili* de to fo prasne marnje. Uzhenza, bi fta bila le v’nedeljo popoldne fhla is Jerusale- ma, fta tudi svedila, baj de fo shene pra¬ vile, pa tudi, ko drugi, nifta verjela. Ta uzhenza fta vfaj v’petik , dan perpravljanja, v’Jerusalem fhla obhajat velikonozh; ondi lla vidila ali flifhala krivizhno obfojenje in fmert Jesufovo, in fta bila vfiga tiga slo shaloftna. V’ faboto fta obhajala po sapovedi velikonozh, in pervi dan po faboti, v’ ne¬ deljo , popoldne fhla domu ,V terg Emavs , hteri je bil oboli tri ure hoda od Jerusale- ma delezh. Sta fe pogovarjala od Jesufove fmerti, in eden drusiga isprafhevala, kdo bi baj vezh povedati vedil od Jesufa^ slo shaloftna fta bila, ber fta ga ljubila, in upala, de bo Israel odrefhil. Kriftjan! premiflife, de fe fposnafh; sahaj ni prav, de febi oftanefh nesnan. Pre- uiifli, od boga rad govorifh, in bofh ve- dil, baj ljubifh. Karljubifh, to ohranifh v ’fpominu, tega ne posabifh, in od tega rad govorif^i. Jesuf pravi: Is obilnojtifer- ujta govore?’ Luk. 6, 45. Zhe ljubifh tasufa, rad govorifh od njega in od njego- v 'h naukov; zhe‘ljubifh nizhemernoft in hudobijo, od tega rad govorifh: tvoje go¬ vorjenje tedaj rasodeva tvoje ferze. Noli tasufa v’ ferzu, ljubi ga, shivi po njegovo, pogovarjaj fe od njegove ljubesni, shivlje- 1 7 * nja, naukov in fmerti, in to prizhuje, d® fi njegov flushabnik. „In pergodilo fe je, kader fla fe po¬ govarjala in isprafhevala, fe jima je tudi Jesuf perblishal, in je s’ njima fhel. Nju¬ ne ozhi pa fo bile sadershane, de ga niila fposnala.” t Jesuf je rad per tiflih , kteri ga ljubijo, in radi govore od njega; per tiftih pa, kteri grefhno govore , je hudizh. Tudi do¬ bri ljudje fo radi per ljudeh nedolshniga iu fvetiga govorjenja; hudobni fo radi per ljudeh grefhniga govorjenja. Pomifli, per kterih fi ti rad. To ti bo kasalo, kakofh- niga ferza de ii: Zhe fi dober, nifi rad per hudobnih, in'zhe fi hudoben, nifi rad per dobrih. Perdras.hu j Je jim, kteri (po- boshno) shive , in Boga hvalijo. Ne oj ta- jej v’smoli hudobnih Sirah 17, 25 . 26. Kader fla fe uzhenza shaloftno pogo¬ varjala, in eden drusiga fkerbno isprafhe¬ vala od Jesufove fmerti, fe jima je jesuf perblishal in perdrushil, in je s’njima fbel- Ta ga nifla fposnala, Ver Jo bile njune ozhi sadershane. Jesufova volja je bilo to, ho¬ tel jima je nesnan biti, .de fe s'njima p° domazhe pogovarja, jima pifmaislaga, nju¬ no ferze rasfvitli in osdravi. Uzhenza h a menila, de je on popoten Jud, ki je obha¬ jal velikonozh v’ Jerusalemu, in sdaj poj’ de domu; ga nifta vprafhala, od kod deje, l a krishali. Mi pa fmo upali, de bo on Is- 262 rael odrefhil; ali memo vfiga tega je danf she tretji dan, kar fe je to sgodilo. Pa tu« di ene sliene smed nafhih to naf uftrafhile, ktere fo bile pred dnevam per grobu; in ko nifo njegoviga teleta nafhle, fo prifhle in rekle, de fo tudi perkasen angeljev vi- dile , kteri pravijo, de shivi; in eni is na¬ fhih fo k’ grobu fhli, in ravno tako nafbli, kakor fo shene perpovedovale, njega pa nifo nafhli.” Jesuf je vedil, sakaj de fta uzhenza shaloftna, in od koga fe pogovarjeta; ven- der je hotel is njunih uft flifhati, de jima pomaga f’ fvetimi nauki, in de ofta- ne nesnan do fvojiga zhafa. Jesuf je oba vprafhal, pa le Kleofa mu je odgovoril, ker je bil, mende, imenitnifhi ali sgovor- nifhi od uniga, kteriga ime fe ne ve. Kle¬ ofa le je nad njegovo nevednofljo slo zhu- dil, de on ne ve, kar vli vedo, ne le do* mazhi, ampak tudi ptujzi, de fo preroka Jesufa obfodili in krishaii. Kleofa ni pra¬ vil, kar fe je sgodilo; sato je Jesuf vpra¬ fhal: „Kaj fe je sgodilo?” Kleofa mu je od¬ govoril: ,,Od Jesufa Nazarenfkiga, prero¬ ka, mogozhniga mosha, kteriga fo oblati- niki hrishali; ozhitno fo ga krishaii, in fo fe veliki zhudeshi godili v’ zhafu njegove fmerti; kako je mogozhe, de teganevefb? Befede Kleofove rasodevajo veliko ljubese« in pofebno fpofhtovanje do Jesufa, pa tu¬ di njegovo premalo rasfvetljeno ferze; ven- der je bila njegova dobra dufha Jesufu v- fhezh. Kleofa je dalje govoril: ,,Mi fmo upa¬ li, de bo on Israel odrefhil, pa je prej u- merl, in danf je tretji dan po njegovi fmer- ti, in bleso nizh ne bo. Ene shene is na- lhih fo od angeljasvedile, in nam pravile, deshivi; bdo pa ve, zhe je le to ref? Eni smed nafhih fo fhli h’ grobu, nifo njegovi- ga telefa nafhli, in ne vemo, baj de fe je s’ njim sgodilo, ali je vltal ali ne.” To je ho¬ tel Kleofu rezhi, in fe vidi, babo de fo nje¬ gove in drusih uzhenzov mifli smefhane in maloverne. Uzhenzi fo upali, de bo Jesuf Israel odrefhil, pa le od vidnih fovrashni- ltov, ne od grehov; fo flifhali njegove be- lede: ,, Tretji dan bom vjleil ," vender le I her fe mrazhi, in dan fe je she nag- n 'h In je s’ njima v’ hifho fhel.” Jesuf je uzhenzama islagal pifnia odO- drefheniha , in v’tim govorjenji fopredterg ■266 Emavs prifhli: takrat fe je Jesuffhe dalaj ravnal, in bi bil fhel, ako bi ga ne bila permorala s’ njima iti v’Emavs; rad je oftal per njima, ker Ita ga profila. Ona nifta vedila kdo de je, in ravno sato je njuna profhnja leplhi. Menila fla, de je poboshen popot¬ nik, nesnan jima je bil, pa perferzhno fla ga ljubila, in filno rada poflufhala, ker ji¬ ma je govoril od Odrefhenika. Oba fla bi¬ la eniga ferza, oba fla ga nadleshno profi¬ la, in permorala oftati; de raji oftane per nju, fla mu rekla: Je she mrazhi , bo bersh nozh , kam pojdefh v’temi? ojlani, ofla- ni s' nama J fla ga fprofila, in je s’ njima v' hifho fhel. Tudi ti permoraj Jesufa, de per tebi oftane. Profi is ferza: „0 Jesuf! ne sapu- fti me nikedar, oftani vfelej per meni f’fvo* jognado, sakaj bres tebe bom nefrezhen vekomaj." Zhe refnizhno profifh Jesufa, de naj per tebi oftane, in fe fkerbno varujefh vfiga, kar ga shali; oftane rad per tebi, te ne bo sapuftil, in bofh frezhen vekomaj. De to rad delafh, premifli, de gorje ti bo, ako te Jesuf sapufti. Zhe ga f’ fmertnini greham is ferza isshenefh, te hudizh go* fpoduje, v’ temi hodifh, ne vidifh, kam grefh, v velike grehe sabredefh, in ti bo gorje, „In pergodilo fe je, kader je s’ njima per miši bil, je kruh vsel, in ga je pofve- til in slomil, in jima dal. Takrat fo fe ji¬ ma ozhi odperle , in fta ga fposnala , in on je fpred njunih ozhi sginil. In fta rekla med feboj: Ni li bilo najno ferze gorezhe v’ na¬ ju, kader je po poti s’ nama govoril, in nama pifma islagal? In fla tifto uro vftala, in fta fe v’ Jerusalem vernila; in fta nafhla sbrane enajftere, in kteri fo bili s’ njimi, hteri fo rekli: Gofpod je refnizhtto vftal, in fe je ( Simonu perkasal. In ona fla pove¬ dala, kaj fe je po poti godilo; in kako fla ga v’ lomljenji kruha fposnala” Vezh ozhakov pravi, de je Jesuf v’Kle- ofovi hifhi kruh pofvetil, kakor perpofled- nji vezherji, in poboshna uzhenza obhajal v’ plazhilo njune ljubesni do njega. Zhe je bila prej per nju kaka flaboft, je Jesuf lahko pomagal f’ fvojo vfigamogozhno gna- do. Kader fta uzhenza pofvezheni kruh v’ le prejela, fla ga sdajzi fposnala. To po¬ meni, de kerfhanfka dufha, ktera Jesufa v’ ljubesni prejme per fvetim obhajilu, prej¬ me tudi fposnanje in druge fofebne gnade. Jesuf ne gre prašen v’ dobro dufho, te- muzh jo obilni (hi pofvezhuje, ker ravno is te ga konza je sakrament fvojiga telefa in hoje ltervi poftavil. 9 2 68 Jesuf je sginil/pred njunih ozhi , ker mu je vfe mogozhe, in ker je bilo njegovo zhaftitljivo telo duhu enako. Uzhenza fta oftermela, in fe rasvefelila, ko fta fposnala Jesufa; potlej fta eden drusimu djala : „Ni li bilo najno Jerze gorezhe d' naju, kader je po poti s’ nama govoril, in nama pij- ma islagal ?” ,Sta tudi, mende , sdihovala in djala: „0 dobrotljivi Jesuf! ti li neisre- zheno ufmiljen, ki fkerbifh najno ferze os- draviti in rasvefeliti 1’ fvojimi nauki in f’ fvojo prizhnoftjo; sahvalva te sa vfe te do¬ brote.” Lazhna fta bila in trudna, vender fta bersh vftala od mise, in zhe ravno v’ te¬ mi, hitela v’ Jerusalem enajfterim apoftelj- nam in drusim pravit te vefele novize, de je Jesuf vrtal, de fta s’ njim hodila in govo¬ rila, in ga v’ lomljenji kruha fposnala. Ka¬ der fta do uzhenzov prifhla, fta jih nafhla v’ vefelih pogovorih odvflajenja Jesufoviga, de je rejnizhno vftal, in Je t Simonu Pe¬ tru perkasal. Premifli neisrezheno fladko vefelje Je- sufovih uzhenzov, in ravno tako ga premi¬ fli, ko bi ti bil eden smed njih. Kleofa in njegov tovarfh fta drugim pravila, kaj fe jima je godilo; drugi fo njima pravili, kar fo vedili od Jesufoviga vftajenja; vfi vkupaj fo Gofpoda hvalili, in njegovo miloft povi- fhali. Bodi tudi ti njih zhiftiga vefelja de- 269 leshen, in hvali Jesufa, Isteri vfe dela v’ tvoje svelizhanje; shivi v’ njegovi ljubesni, in oftani mu ftanoviten, de hvalifh njegovo miloft vekomaj. Molitev, Dobrotljivi Jesuf! hvalim in sahvalim tvojo nelkonzhno miloft, is Utere li hotel umreti in vftati v’ moje in vfiga fveta sveli¬ zhanje. O ljubi Gofpod; te ne finem, in nebom pasabil nikedar; od tebe fe bom rad pogovarjal, tebi flushil, in f’teboj ter- pel, de bom tudi tvoje zhafti deleshen. A- men. I. nedelja po velikinozhi, Evangeli f. Janesa 20 j 1C) — 31 SapopačLi k. ^esnf je v’ dan fvojiga vftajenjasvezher fko- f 1 saperte duri pril hel k’ tvojim uzhenzam , )>m volhil mir, in dal oblaft odvesovati in sadershevati grehe. Ofem dni potlej je fpet prifhel, in neverniga Tomasha preprizhal. 3 7 0 „V’ tiflim zhafu , kader je vezher bil ti- fliga dneva perviga v’tednu , infoduri, kjer fo bili uzhenzi sbrani, saperte bile savoljo 11 rabu pred Judi; je Jesuf prifhel, in v’fre* do med nje ftopil, in jim rekel: Mir vam bodi. In kader je to rekel, jim je roke in Hran pokasal. Uzhenzi tedaj fo le vefelili, ker fo Gofpoda vidili.” Uzhenzi fo po fmerti fvojiga uzhenika Jesufa ortali ko ovze bres paftirja; menili fo, de fo popolnama sapufheni, Judov fo fe slo bali, in savolj njih saperti bili. Ma¬ rija Magdalena, ktera je v’ nedeljo sjutrej nar perva vidila Jesufa shiviga, je k’uzhen- zam fhla, in jim pravila, de Jesuf shivi: nafhla jih je shaloftne in jokajozhe. Mark. 16, 10. Nifo ji fizer verjeli, in tudi ne drusim shenam; "vender je bila njih shaloft nekoliko pomanjfhana. Jesuf fe je tiAi dan perlmsal ^Simonu ali Petru, in on je dru¬ gim povedal. Kader fta uzhenza is Emavsa prifhla povedat, kaj fe jima je godilo, fo bili ovefeljeni; vender fo bili bolj vefeli, kader fo vfi, sunaj Tomasha v’ nedeljo sve- zher vidili Jesufa shiviga in zhaftitljiviga* Jesuf je pervi dan tedna, v’ nedeljo, sgo- daj vftal, in svezher tirtiga dneva fe je fvo- jim uzhenzam perkasal. 4 Skosi saperte du¬ ri je bil k’njim prifhel, je naglo ftopil med nje, in jim prijasno rekel: „Mir vam bo - 2 7 l di!’’ Ker fo pa v’ velizim flrahu bili, bo fo ga vidili fbosi saperte duri priti, jim je fvoje roke in Jtran pokasal, de vidijo snamnja shebljev in fulize, in de fe prepri- zhajo, de Je bilo ravno to telo na brishu perbito in f’ fulizo prebodeno. Uzhenzi fo bili filno vefeli, bader fo fvojiga Gofpoda vidili, in s’ njim govorili. Po shalofti jeve- felje prijetnifhi, in po velibi shalofti je ve¬ liko vefelje nesapopadljivo prijetno. Mert- viga fo ga obshalovali, upali nifo njegovi- ga vftajenja, sdaj ga shiviga in zhaftitljiviga vidijo; toraj ni mogozhe sapopafti njih ve- liziga vefelja, f’ hterim je bila njih dufha napolnjena. „Tedaj jim je fpet rebel: Mir vam bo¬ di: Kakor je Ozhe mene poflal, tabo jeft vaf pofhljem. In bader je to rebel, je na nje dihnil, in jim rebel: Prejmite fvetiga Duha: kterim bolle grehe odpuftili, fo jim odpufheni, in bterim jih bofle sadershali, j*m sadershani.” Kader je Jesuf h’ fvojim uzhenzam fbosi saperte duri naglo prifhel, fo fe preftrafhi- in fboraj menili, de perbasen vidijo; foraj fo malo vedili, baj jim pravi: „Mir Vam bodi! 1 ’ Sato jim je fpet rebel: ,,Mir vam bodil '* Per Judih je bilo poboshnim du- ^ham navadno eden drusimu rezhi: „Mir ti k°di, ali m i r bodi s ’ teboj!” To fo lepe befede, vender sgoli befede, ker zhlovek miru dati ne more. Preroki fo pravili, de bo Jesuf mir pernefel. Isaija ga imenuje poglavarja miru 9 , 6. David je tudi pravil: V’njego¬ vim zhafu bo praviza zvet/a, in obilen mir bo. Pf. 71, 7. Mir je fofeben dar, bteriga vil sheie; pa ga malo kteri najde, ker ga ljudje ne ifhejo per Jesufu, bi ga fam dati samore. Jesuf je mir vofhil in dal fvojim uzhenzam ; fvojim prijatlam, ne fvo- jim fovrashnikam gaje dal, ker je sapifano: „Grejhnikam ni miru-' Jer. 6, 14. Vedi, o grefhnik! de ti ni pravigami¬ ru , dokler oftanefh v’ grehih; sakaj flad- noft greha je ko fladki Hrup, kteri uftara dopade, in grisenje napravi. Kar rasvefe- luje tvoje flabe pozhutke, je smota, ne po¬ koj; in ravno sato David fvari in obshaluje smotene dufhe , rekozh : „Zhlovekovi o ■ trozi, kako dolgo bojte teshkiga Jerza ? sakaj ljubite nizhemernoft, in ijhete la¬ ski?'’ Pf. 4, o. Zhe lashnjivih dobrot in firupenih vefelj ifhefh, femotifh, in pra¬ viga miru nimafh ; pravi mir je le v’dopol¬ njenji sapoved in v’ pravizhnofti. David prizhuje: ,,Kteri sapovedi ljubijo , imajo velik mir'" Pf. 118, i65, Grefhnikam ni praviga miru: „Kdo fe vjtavlja Bogu, ima mir?’' 1 Job. 9, 4- 270 Jesuf je fvojim uzhenzam rehel: »Ka¬ kor je Ozhe mene pojlal, tako jejl vaf pojhljem.” Jesuf je f’ timibefedami dal ob¬ lati fvojim uzhenzam osnanovati evangeli, in deliti sabramente v’ svelizhanje vfih ljudi. Nebefhbi Ozhe je Jesufa fvojiga ( Sina pollal na fvet, de bi ga refhil in svelizhal; tabo pofhlje Jesuf fvoje uzhenze to fveto delo do- bonzhat. Befede Jusufove tudi drugo po¬ menijo. Ozhe nebefhbi je mene fvojiga f Si- na jv’ terplenje in v’ fmert poflal, tabo jeft vaf pofhljem v’ terplenje in fmert. Nebefh¬ bi Ozhe me ljubi, jeft vaf ljubim; jeft fim velibo terpel, in vi terpite : „Kakor je me¬ ne Ozhe pojlal, tako jejt vaj' pofhljem ; bofte fovrasheni, preganjani in umorjeni. Kabo je pa to permerjeno poprejlhnjim be- fedam : „Mir vam bodi Oboje je refnizh- : uzhenzi fo veliko terpeli, in velift mir vshivali, habor jim je Jesuf prej pravil: „V’ Polerpeshljivojti bojte fvoje du/he ohra - nih'' Lub. 21, ig. Kriftjan ! zhemenifh, de mirno shivifh, hader fe ti vfe po volji 8°di, in te nobena nadloga ne sadene, fe golufafh , her fvet je meflo brishev in ter- P^enja; mir najdefh in vshivafh, zhe Bogu v zhaft shivifh , in zhe vfe nadloge poter- peshljivo preterpifh is ljubesni do Boga in 's upanja prihodnjiga plazhila. 18 Tudi je sapifano, de je Jesuf v’ fvoje uzhenze dihnil, in jim rekel: ,,Prejmite J. Duha: kterim hojte grehe odpujtili, Jo jim odpufheni , in kterim bojte grehe sadershali, fo jim sadershani.'' Uzhenzi fo fizer binkufhtno nedeljo prejeli fvetiga Duha, njegovo gnado in darove; vender jim ga tudi sdaj da, de fe s’ njego¬ vo gnado perpravljajo obilnifhi gnado pre¬ jeti. Jesuf je fvojim uzhenzam oblati dal grehe odpufhati ali sadershati, in ta velika , oblati bo v’ zerkvi do konza fveta. Bog le j samore odpufhati fvoje rasshaljenje ; zhlo- j vek tega ne more, samore pa po oblafti od sgorej dani. Jesuf ima vfo oblati v’nebelih , innasemlji; on pa je fvoje apotleljne in 1 j njih nallopnike tloril fvoje nametlnike. On t ni te oblafti angeljem dal, ampak zhlove- j kam, dejo ufmilj eni J’ tijtimi, kterim v vedo in saidejo, ker Jo J ’ JlaboJtjo ob * n danif Hebr. 5,2. H Sahvali Jesufa savoljo pofebne oblafti« y zerkvi dane, fkerbi pa tudi te velike milofti fj deleshen biti. Jesuf je fvojim nameftnikam p oblati dal grehe ne le odpufhati, ampak tu- di sadershevati; f temi befedami je fvoje r( nametlnike grefhnikov fodnike tloril, de p, jim odpufhajo ali sadershujejo grehe po Je' in sufovi volji. Jesuf je fpokornim grefhnikam r e odpufhal grehe, terdovratnim grefhnikatn ri pa jih ni odpuflil. Zhe fvojih grehov ne fovrashifh, zhe hudih perloshnoft ne opu- Ilifh, in zhe vfiga nimalh, har ti Bog sapo- ve; ne upaj odpufhanja, zhe fi ravno od- vesan, ga ne prejmefh. ( Sveti Ziprijan pra¬ vi: „Odvesa 6 res poboljjhanja je f poved- nikii nevarna . in grejhnikam /hkodljiva.” Odvesa nevrednimu dana je nevarna fpove- dniku, ker je morde premehko fodil gre- fhnika, in je fhkodijiva grelhniku, ker je savolj nje v’ lashnjivim miru. Ne posabi befed Jesufovih : „Zfie Jlepez Jlepza vodi , padeia oba v' jamo." Luk. 6, 5g. „Tomasha pa, ki je smed dvanajftih eden, imenovan Dvojzhizh ni bilo pernjih, kader je Jesuf prifhel. Drugi uzhenzi te¬ daj fo mu rekli: Gofpoda fmo vidili. On pa jim je rekel: Ako na njegovih rokah ne v idini snamnja shebljev, in fvojiga perila ne poloshim v’ rane shebljev, in fvoje roke n e denem v’ njegovo Bran; ne bom vero¬ val. In zhes ofem dni fo njegovi uzhenzi tyet v’ hifhi bili, Tomash s’ njimi. Jesuf je prifhel, kader fo duri bile saperte, in je Halv’fredi, in rekel: Mir vam bodi! Potlej fezhe Tomashu: Vloshi fvoj perft fam, in P°glej moje roke, in podaj fem fvojo roko, vloshi jo v’ mojo Uran, in ne bodi neve- re n, ampak veren. In Tomash je odgovo- r ‘l> in mu rekel: Moj Gofpod in moj Bog! 18 * 276 Jesuf mu rezhe: Tomash! ker fi me vidil, fi veroval; blagor jim, hteri nifo vidili, in fo verovali. Jesuf je fizer fhe veliko drusih zhudeshev ftoril vprizho uzhenzov, kterini- fo v’ tih bukvah sapifani; ti fo pa sapifani, de verujete, de je Jesuf Krilfuf ( Sin boshji, in de verujozhi v’njegovim imenu shivljenje imate.” ,Se ne re, sakaj Tomasha ni bilo per drusih uzhenzih, hader je Jesuf na vezher dneva fvojiga vflajenja k’ njim prifhel. Ka* der je Tomash prifhel, fo mu drugi uzhen- zi velelo povedali: „GoJpoda fmo vidili On jim ni verjel, in jim je odgovoril, de ti- ga ne veruje,, zhe f’ fvojo roko ne ofhlata Jesufovih ran. Drugi uzhenzi nifo hotli she- nam verjeti, de je Jesuf vftal; Tomash ni hotel drugim uzhenzam verjeti, zhe fo rav¬ no prizhevali, de fo ga farni vidili, in s’njim govorili. Ljubesnjivimu Jesufu fe je never¬ ni Tomash imilil, in ne de bi ga v’ njegovi neveri puftil, ga je hotel miloftivo preprizha- ti. Ofem dni po vftajenji je Jesuf fpet pri- fhel k’ fvojim uzhenzam, kader je bil To¬ mash per njih; fkosi saperte duri, kovper- vizh, je prifhel, in jim fpet rekel: vam bodi.” Potlej je poklizal neverniga Tomasha, in mu prijasno rekel: „Poloshi Jvoj perji fam, in poglej moje roke, 1,1 podaj Jem fvojo roko, in vioshi jo v' m 0 ' jo Jtran.’’ Po tim ga je ufmitjeno pofvaril; Ne bodi neveren, ampak veren. Tomash je ftoril, kar mu je Jesufukasal, je poloshil fvojo roko v’ njegove rane, oftermel, po¬ kleknil, in savpil: „Moj Gofpod in moj Bog!'" Kolikor terdovratnifhi jeodunih bil, tolikaj globokeje fe je ponishal; vidil in o-, fhlatal je telo Jesufovo, in fposnal njegovo boshjo natoro. .Sveti Janes pravi: „JesitJ’ je veliko vezh zhudeshev Jtoril vprizho uzhenzov, hteri nifo v’ tih bukvah sapifani." Jesuf je veliko zhudeshev ftoril, de je mertviga obudil, fkosi saperte duri prifhel, de je ra¬ ne shebljev in fulize imel, pa ne bolezhih ; sraven teh je vežh drusih zhudeshev vprizho Uzhenzov ftoril, de fo v’ veri uter jeni, in os- nanujejo po vfim fvetu. Vfi zhudeshi (o bi¬ li sato, de ga vli ljudje fposnajo praviga Bo- in zhloveka, uzhenika in odrefhenika v- %a fveta. Jesuf je hotel po fvojim vftajenji snam- n ja shebljev in, fulize ohraniti, de je s’njimi 1'oje maloverne uzhenze preprizhal, in de to fodni dan vfimu fvetu kasal, kaj je ter- pel sa odrefhenje vlih ljudi. O kriftjan ! ti n 'fi, ko neverni Tomash, de bi prej vidil, in potlej le veroval; ti verujefh v’ Jesufa in v njegove nauke, in v’ tim fi frezhen, ka¬ kor je Jesuf govoril: „Blagor jim , kteri 278 nijo vidili, in Jo verovali’' Dar vere fi po milofti boshji prejel: premifli pa koliko de ti jevera'per ferzu, in ali po njej shivifh; sakaj zhe fi mlazhnevere ali grefhniga shiv- ljenja, bofh huje obfojenje prejel. Ponishuj fe, im moli. Molitev . O Jesuf! jeft te fposnam fvojiga Boga in Gofpoda, ker fi mi ti po fvoji veliki mi¬ lofti vero dal; pa temu tvojimu pofebnimu daru fim nehvaleshen, ker te f’ fvojim gre- fhnim shivljenjem satajujem. Dodeli mi gnado fvetiga Duha, de grenko obshalujem fvojo hudo nehvaleshnoft v’ tebe, in sado- bim miloftivo odpufhenje. Daj mi Ivoj lju- besnjivi mir, de me pravizhna veft v’ tvoji refnizhni flushbi veleli, in v’ tvoj pokoj pri¬ dem. Amen. II nedelja po velikinozhi. Evangeli Jvetiga Janesa 10, li — 16. S a p o p o d i k. ^esuf prizhuje farisejem , de je on dober paftir, ki brani fvoje ovze, in da sa nje fvo- 2 79 je shivljenje ; najemnih pa beshi, kader vi¬ di volka priti. Jesuf, dober paftir, klizhe ne le Jude, ampak tudi nevernike pod fvo- jo ljubesnjivo oblaft. „V’ tiftim zhafu je Jesuf farisejem re¬ kel: Jeft fim dober paftir. Dober paftir da fvoje shivljenje sa fvoje ovze. Najemnik pa , in kteri ni paftir, hteriga nifo ovze laftne, vidi volka priti, in popufti ovze, in sbeshf; in volk popade in raspodi ovze. Najemnik pa besh/, ker je najemnik, in mu ni fker- bi sa ovze.” Jesuf je rekel farisejem: „Jejt Jim do¬ ber pajtir,'' de fposnajo njegovo miloft, in fe mu radi podvershejo ; tudi, de fposnajo frojo hudo nepokorfhino, fvoje krivizhno fovralhtvo soper njega, in fe poboljfhajo. Jesuf je ref dober paftir, ker ne ifhe fvoji- ga dobizhka; temuzh is zhifte ljubesni pafe fvoje ovze, de bodo svelizhane; fariseji pa fo sheleli veliko ljudi pod fvojo oblaftjo ime¬ ti is napuha in sa fvoj dobizhik, fo tedaj na¬ jemniki bili. Jesuf je dober paftir, sgled dobrih pa¬ pirjev, poglavar vlih paftirjev in ovaz. On ni fvojih ovazpopuftil, kader je volk , hu- dizh, popadal in rasdeval ovze, temuzh fe je vojfkoval, in dal fvoje shivljenje sa nje; je raji umeri na krishi, kakor de bi bil vi- kd fvoje ovze nefrezhne. Njegova ljubesen 28» je neisrezheno velika, ker je fvoje shivlje- nje dal sa nehvaleshne in nepokorne ovze. Najemnik tiga ne ftori, ker mu ni mar sa ovze; jih pafe fizer, pa sa piaahilo, in ifhe per zhedi le fvoje zhafti in dobizhka. Na¬ jemnik pafe ovze Jesufove, de is te fvoje flushbe mehko shivi, ne pa de bi febe in ovze svelizhal; ravno sato je bojezh, fe terplenja in preganjanja boji, fe jim ne v- ftavlja, kteri zhedo rasdevajo, molzhi, ne fvari, in pregleduje hudobii, de vshira grefhni mir, ali pa beshi, kader je njego¬ va prizhnoft, sveftoba in ferzhnoft naj po- trebnifhi. Bog tako govori najemnikam po fvojim preroku: „Gorje Israeljkim pajtir- jem , ki pafejo farni febe , zhede moje nt pafejo. Moje ovze fo raskropljene, ker nimajo (d ob riga) pajtirja , in pridejo div¬ jim sverinam v' gobez. Ezeh. 3/j, 2 — 5. Ref, filna velika fhkoda je zhedi, zhe ni¬ ma paftirja, ampak najemnika ima. Gorje najemniku, kteri zhede ne pafe is ljubesni do veliziga paftirja; fhe huje gorje, zhe fvojo zhedo pohujfhuje, in jim v’ pekel pa- maga, sa hterih svelizhanje bi mogel fvoje shivljenje dati. Kdor todela, ni paftir, ni najemnik, ampak volk in neufmiljen fovrash- nik ovaz Jesufovih. Prerok Ezehijel pravi: „Gorje Israeljkim pajtir jem, ki pafejo farni febe f ne zhede." Tifti zhaf fhe ni bil Jesuf, veliki paftir, umeri; sdaj fi huje obfojenje saflushijo, kteri jih pufte v’ po¬ gubljenje, ki fo f’ fveto kervjo Jesufovopa- fvezheni. Jesuf je refnizhno rekel: „JeJt Jim dober poj tir." Kriftjan, premifli to, de Jesufa fvojiga dobriga paftir ja, perferzhno ljubifh, in Ti mu is vfe dufhe pokoren. Je¬ suf je dober paftir, ljubi fvoje ovze, in v’ snamnje fvoje velike ljubesni do njih nofi globoke rane na fvojim telefu, ktere je pre¬ jel v’ terdim vojfkovanji soper fovrashnike njih svelizhanja. Jesuf je dober paftir, in sato daje fvojim ovzam dobro pafho , zhi- fte nauke, sahramente, gnado in drugo. Vfe, kar koli potrebujefh v’ svelizhanje, prejemafh po velikim paftirji Jesufu Kriftu- On ti tudi dajepaftirje, kteri te v’nje¬ govim imenu in v’ njegovi oblatil uzhe, o- pominjajo, fvare , pofvezhujejo, in ti po¬ magajo v’ vezhno svelizhanje. Premilli tu¬ di , zhe fi Jesufu hvaleshen, kako njega in n jegove nameftnike flufhafh : zhe finehva- leshen in nepokoren, fi hudo obfojenje na- kopavafhv Zhe tvoj paftir uzhiprav, ne shi- pa po sapovedih, ne pohujfhaj fe nad n )‘m, in smiraj pomni, de bo Jesuf fodil paftirje in ovze; delaj po njegovih naukih, ne pa po njegovih delih. Jesuf je to sapo- Ve dal, rekozh: ,,Na Jtolu Mojsefovira fo 282 Jedeli pijmouki in JariseJi. kje, karko¬ li vam bodo (po pojtavij rekli, Jlorite; ali po njih delih ne delajte'' Mat. 25 , 2 • 3 » Veliki paltir Jesuf Kriltuf, in tudi nje¬ govi nameftniki flterbe sa tvoje svelizhanje; tudi ti fkerbi, , de svelizhanje sadobifh. Zhe fi famopafhna ovza, in fvojih pallirjev ne poflufhafh , pridefh peklenfkimu volku v’ gobez. Zhe ne bogafh , bofh nefrezhen; zhe fe pa volliu perdrushifh , in mu-poma- gafh blati Jesufove ovze, fi huje obfojenje nakopavafh. To fe godi s’ napeljevanjem v’ greh in s’ pohujfhanjem. Jeremija pra¬ vi v’ Gofpodovim imenu: ,,Smed mojig* ljudjtva Jo Je najhli hudobni, kteri ko ptizharji salesujejo , najtavljajo sadergt in naj lave , de ljudi love (v' pogubi)*’ njej.''' b, 26. Ti bi bil neufmiljen, ubija- viz in pogubljaviz tillih , sa litere je Jesuf fvojo fveto liri prelil, in bi fi hudo obfoje¬ nje saflushil. ,,Jeft fim dober paftir, in posnam fvo* je, in moje posnajo mene. Kakor Ozheme¬ ne posna, tako tudi jeft posnam Ozheta, > n dam fvoje shivljenje sa fvoje ovze.” Jesuf je prej pravil farisejem laftnofti dobriga paflirja, in snamnja hudobniga na¬ jemnika; po tim fpet pravi: „JeJt Jim do¬ ber pajiir, in toliko dober, de dam fv°j e 283 shivljenje sa svelizhanje fvojih ovz.” Krift- jan! premifli fofebno ljubesen nar boljiga paftirja Jesufa. On je imel in ima veliko po- terpljenje s’ grefhniki, neutrudama uzhi nevedne, je neisrezheno poterpeshljiv s’ hu¬ dobnimi fovrashniki, in tudi na krishi, zhe ravno v’ fmertnih bolezhinah, ljubesnjivo profisa-nje. Jesuf je dober paflir, in da fvoje shivljenje sa fvoje nepokorne ovze, de bi ne prifhle v’ vezhno pogubljenje. Ker tedaj vefh, de je Jesuf shivel in umeri sa¬ te, tudi ti shivi njemu, de v’ njegovi gna- di umerjefh; zhe fi mu pa nepokoren, te on ne bo posnal, in te bo obfodil v’ pekel. Premifli, kaj govori fveti Pavel: „ Kdor ne ljubi Gofpoda Jesufa Hrijtufa, bodi pre¬ klet.” I. Kor. 16, 22. Porezhefh: „Upam Jesufa ljubiti, in mu flushiti; to je dolshnoft in potrebno.” Pa premifli, ali je refnizhno. Ga ljubifh, zhefi mu pokoren, in vfo njegovo voljode- lafh. Profim te, ne golufaj le, ker vefh, l ( ar Jesuf pravi: „Posnam fvoje ovze , in moje posnajo mene On ti gleda v’ fer- in ve, zhe je refnizhno ali hinavfko, do¬ bro ali hudo; ti' fe lahko golufafh, on fe pa ne more, ker je vligavedni in pravizhni Gofpod. Vfi krilljani vedo, de je Jesuf ( Sin boshji, pravi Bog in zhlovek, uzhenik in °drefhenik vliga fveta; ti imafh tudi enako 284 vero: vender farno to je premalo, in farno to te ne svelizha, temuzh le zhe ga is vfe dufhe ljubifh, in po vfih njegovih sapove- dih shivifh ; tako ga posnafh fvojiga dobri- ga paftirja, in on posnatebe fvojo pokorno ovzo. ,Sveti Janes pravi: ,,Jih je veliko verovalo v’ Jesufovo 4me , Jesuf pa fejim ni sanpal , sato ker je on vfe posnal; sa¬ kaj on je vedil , kaj je v zhloveku 3, 25 -— 25. Ravno tako je sdaj: Jesuf ima veliko vernikov, vender malo refnizhnih flu- shabnikov. „In imam fhe druge ovze, ktere nifo is tiga hleva; in morem tudi tifte perpelja- ti, in bodo moj glaf flifhale, in bo en hlev in en pallir.” Jesuf f’ timi befedami pravi, de bo tu¬ di nevernike poklizal v’ fvojo zerkev. Na- puhnjeni Judje fo menili, de je farno njim Odrefhenik obljubljen, in ga nifo posnak; fo menili, de fo farno oni boshje ljudftvo, ker fo otrozi Abrahamovi po mefu, in de bodo neverniki v’ vedni temi pufheni. Je- suf je Judam prerokoval: „Njih veliko bo od jutra in vezhera prijklo, in bodo f e ' deli s' jdbrahamam, Isakam in Jakobom v' nebe/hkim kraljejtvu.” Mat. 8, 12 . Tu¬ di: ,,Vam, povem, de bo boshje kralji Jtvo (vera) vseto, in bo dano Ijud/ivui kiero bo njegov fad pernejlo’’ Mat. 2 «> a 85 45. Malo Judov feje fpreobernilo, never¬ niki, kterih otrozi fmo mi, fo hiteli v’ka- tolifhko zerkev; is Judov in is nevernikov je katolifhka zerkev, vfi imajo eno vero, in tako fo v’enim hlevu, v’ eni zerkvi, in vlih paftir je eden , Jesuf Kriftuf. Nikar ne meni, de Jesuf Kriftuf tvoje in drusih flushbe potrebuje, ti in vli po¬ trebujete njegove flushbe: on je fam fre- zheninpopolnama bresnaf, mi fmo nefrezh- ni bres njega. Zhe mu ti nozhefh flushiti, fej lahko poklizhe druge v’ fvojo flushbo. ,Sveti Pavel je terdovratnim Judam rekel: »Ker boshjo befedo od feb e pahdte , in Je nevredne Jhiejete ( Jtorile ) vezhniga shiv- Ijenja, Je obernemo k' nevernikom ; ne¬ verniki fo fe vefelili, in zhajtili befedo GofpodovoS’ Djan. ap. i3, 46 . 48 . Rav¬ no to je tebi rezheno: zhe nozhefh flushiti Kogu, bo vender fhtevilo isvoljenih dopol¬ njeno; bodo drugi poklizani, bodo flushili Kogu, in svelizhani, ti pa savershen. ( Slu- shi dobrimu pailirju Jesufu is vfe dufhe in kanovitno, de, kakor fi sdaj v’njegovizer- l ( vi, bofh po fmerti v’ njegovim kraljeftvu. Molitev. O Jesuf Krifluf, veliki paflir vfih pa¬ pirjev in ovz, te sahvalim, ko fi me nevre- 286 dniga zhloveka pod fvojo ljubesnjivo oblaft miloftivo poklizal, mi dal in mi dajefh vfe perpomozhke v’ vezhno svelizhanje. Ti vefh, kaj v’ meni hudiga tizhi, in de fim tvoj nesvefti flushabnik; sato te ponishno prolim, poravnaj f’ fvojo mogozhno gnado, kar vidifh hudiga v’ meni, de ti dopadem. Tudi te ponishno profim, ohrani mojo du- fho, de peklenfkimu volku v’ shrelo ne pri- de; ti II sa-me ljubesnjivo umeri, poma¬ gaj mi, de ne bom pogubljen, ampak s’ teboj, velikim paftirjem sdrushen vekomaj. Amen. III. nedelja po velikinozhi. Evangeli fveiiga Janesa l6> l6 — 22. Sapopadift. Jesuf napove uzhenzam fvoj odhod od fve* ta k’ Ozhetu; jim tudi pove, de bodo sha- loftni, in jim obljnbi, de bo njih shaloft v velelje prevernjena. „V’ tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhen¬ zam rekel: ,She malo, in tedaj me ne bo- fte vidili, in fpet malo, in me bofte vidik; ker grem k’ Ozhetu. Eni njegovih uzhenzov 287 fo med feboj rekli: Kaj je to, kar nam pra¬ vi: ( She malo, in me ne bofte vidili, in fpet malo, in me bofte vidili, ker grem k’ Ozhetu? ( So tedaj rekli: Kaj je to, kar pra¬ vi: Malo? ne vemo, kaj govori.” To je Jesuf govoril en dan pred fvojo fmertjo, v’veliki zhetertik, per sadnji ve- zherji. On ni le tega govoril, temuzh je dolgo uzhil fvoje uzhenze, in jim tudi ob¬ ljubil fvetiga Duhži poflati; potlej jim je re¬ kel: , }l She malo, in tedaj me ne bojte vi~ dili , in Jpet malo, in me bojte vidili $ ker grem k' Ozhetu.’’ Jesuf je fvoje uzhen¬ ze vezhkrat opominjal, de pojde k’ fvojimu Ozhetu; kader je pa ura njegove fmerti blis bila, jim je pravil: , u She malo, in grem v’ fmert, in po fmerti bom pokopan, in tedaj me ne bojte vidili.'' In potlej je per- flavil: „In Jpet malo, in me bojte vidili, ker bom tretji dan vftal, fe vam bom per- kasoval, in me bofte vidili. Pq vftajenji ne bom dolgo per vaf, in grem k' Ozhetu To Jesufovo govorjenje je bilo nevednim u- zhenzam fkrivno, fofebnosato, kernifoni- kedar verjeli, de bo Jesuf umeri, in fhel pd njih. Tudi sato nifo Jesufoviga govor¬ jenja umeli, ker fo bili filno shaloftni. ( So Hifhali, kar je rekel: „Is Jerza Jim shelel io velikonozhno jagnje s' vami jej ti, pr e - de/j terpim .” Luk. 2 2 > i 5 . Drugi njego- 288 vi pogovori fo tudi kaj shaloflniga rasodeva- li, in fofebno te befede: ,,Eden smed vaj me bo sdal. ’’ Tudi fo vedili salesovanje vifhih, in drugo, kar je uzhenzam kako veliko nefrezho napovedovalo; pa nifo ve¬ dili ali umeli kaj. Njih mifli fo bile sme- fhane, in njih dufha je bila shaloftna; sa- to nifo vedili, kaj jim je Jesuf govoril. U- ahenzi fo vedili, de Jesuf prasniga ne go¬ vori, in de fo njegove befede polne potreb¬ nih refniz; sato je med njimi veliko fhapta- nje vdalo, in fo eden drusiga vprafhali: „Kaj je to, kar pravi: Malol ne vemo, kaj govori.'* Befede Jusufove fo bile priproflim u- zhenzam fkrivne, in Jesuf jih jepuftil v’ne- vednofti do fvojiga vftajenja, deje bilo prej dopolnjeno, kar fo preroki govorili od nje¬ ga. Uzhenzi fo bili nevedni, in fo sheleli umeti, kar jim je Jesuf govoril; sato fo e- den drusiga vprafhali, kaj je to, kar go¬ vori. Glej, ti fi morde is hudobije neve¬ den, ker gladkih naukov ne umefh ; ne u- mefh jih pa ne, kerfkerbnone poflufhafhj in ker ti ni mar vediti, kaj Jesuf uzhi. Pri* prodi kriftjani umejo , in bogajo ; ti pa pre- brifaniga uma ne vefh, kar priprodi vedo in delajo. Ti v’ obilnodi naukov oftanefh neveden, ker je tvoje ferze polno noroftb lakomnofti ali drusiga hudiga; sato ii p er 28 9 bosbji befedi neperpraven, kakor de bi te glava hudo bolela, ali de bi bil ufhefa in dufho doma posabil. Morile f li lulo tiftih, od kterih David pravi: »l\ozhe limeti, de bi dobro Jtoril Pf. 55, 4* Premil li, ka¬ ko bofh per fodbi isgovorjen , zhev’neved- nofti radovoljno shivifh , in is te grefhne nevednolli hudo delalh? Kar je Jesuf fvojirn uzhenzam rekel: »'Spet malo , in me bojte vidili na - fe oberni, in premifli, de je tvoje shivljenje kratko, in kmalo pojdefh pred fodnika Je- sufa. Zhe tudi dolgo shivifh , je to malo merao nefkonzhne vezhnolli; to kratko shiv¬ ljenje pa ti saflushi nebefa, ali pekel, in kamor pridefh , bofh vekomaj. Hudobne¬ ži pravijo : ,,Hitimo rje gre/hne vejelja tshivali , ker kmal urnerjemo ti rezi : »Moje shivljenje je kratko, salo naj hi- hm fpokoriiiJe.” t She malo, in v' vezh- pojdefh; tvoje saflushenje, dobro ali kudo, bo f’teboj vekomaj. Tedaj: »Varuj f e hudiga , in delaj dobro , in bo/h vezh- n ° prebivali/he (v’ nebelih) imel.” Pf. 36 , ..Jesuf pa je fposnal, de fo ga hotli v- P r afhati, in jim je rekel: Od tega fe med febojvprafhujete, ker fim rekel: 4 She malo, | n nie ne bode vidili, in fpet malo, in me bolle vidili. Relnizhno, refnizhno vam po- ‘9 2gO vem , de bofte jokali in plakali, fvet pa fe bo vefelil; vi bofte shaloftni, ali vafha sha- loft bo v’ vefelje prevernjena. Shena o po¬ rodu je shalofina, ker je nje ura prifhla; kader je pa otroka porodila, ne smiflivezh britkofti savolj vefelja, dejezhlovek na fvet rojen. In ravno tako fte vi fizer shaloflni sdaj; pa fpet vaf bom vidil, invafhe ferze fe bo vefelilo, in vafhiga vefelja vam nebo nihzhe vsel.” Jesuf je vedil, de fo ga uzbenzi shele- li vprafhati, kaj bi to bilo: »fhe malo, in tedaj me ne bojte vidili , in fpet malo, in me bojte vidili?'’ Pa ni hotel njih sheljem na ravnoft sadoftiti, vender pa jim je pove¬ dal, is kakofhniga konza je to govoril, sa- to namrezh, de bi jih perpravil shalofl; pre- terpeti, ki jo bodo imeli savolj njegove sa- nizhljive fmerti. Preden jim je odgovoril, jim je rekel: „Refnizhno, refnizhno vatn povem J de bodo njegove befede mozhne- je leshale na njih ferzu, in de jih ne bodo posabili, Potlej jim pravi: „Vi bojte jo¬ kali in plakali , kader me bofte krishaniga in mertviga vidili; fvet pa fe bo vefehU hudobni bodo' moje fmerti vefeli, ker bodo menili, de fo me premagali. Ljubi moji- bodite ferzhni, in ne obupajte; sakaj v°‘ !Tla shalofl bo v' vefelje prevernjena , k pr tretji dan vftanem, in me bofte fpet shivig 8 291 vidili, vidili me bofte, in fe grosno vefeli- li. To je volja mojiga Ozheta, de sa odre- fhenje vfiga fveta umerjem. Vi tega ne u- mete, sato Jte sdaj shctlojtni; pa fpel vaf bom vid.il , tukaj po vftajenji, in potlej v’ nebelih, takrat fe bo va/he ferze vefelilo, fe bode per meni vefelili, in vajhiga vefe- Ija varn ne bo nihzhe vsel.’’ To je hotel ljubesnjivi Jesuffvojim shalortnim uzhenzam rezhi, de savolj njegove sanizhljive fmerti ne obupajo. Befede Jesufove, uzhenzam rezhene: »Vi bojte slialojlni, fvet pa fe bo vefelili' pomenijo tudi raslozhik med njegovimi pri- jatli in njegovimi fovrashniki. Vi, moji pri- jatli, bofte veliko terpeli, in bofte s’ veli¬ kim terpljenjem sa menoj prifhli v’ nebefa, kjer bo vafha kratka shaloft prevernjena v’ vezhno vefelje; fvet, vli fovrashniki moji¬ ga krisha, vli hudobni ljudje bodo po Tvo¬ jim hudim poshelenji shiveli, in popozhut- nim vefelji hrepeneli, potlej bodo vershe- ni v’ pekel, kjer fe bo njih kratko vefelje v’ Vezhno shaloft prevernilo. Kerfhanfka dulha! neposabi teh Jesu- fovih befed, in ne hiti f’ fvojim 'grefhnim slavljenjem v’ vezhno pogubljenje. Natora vfih je popazhena; zhe po njej shivifh, ne dopadefh Bogu, in bofh pogubljen. Jesuf travnik je sdravila pernefel j on je vfiga fveta sdravnik, ve, kaj vfi potrebujemo, in njega poflufhaj. Grenke sdravila je per- nefel, grenke pa potrebne fo, in jeml ji jih, de ne umerjefh vekomaj. Ti sapovedujes’ sgledam in s’ befedo pokoriti fe, in fvoje napzhne shelje premagovati, pa ti v’ to tu¬ di pomaga f’ fvojo gnado. Terplenje , po- korjenje, folse in preganjanje sa pravize voljo je del njegovih prijatlov; fvojo volj- noft, rasusdanje, nezhiftoll in drugo tako je del njegovih fovrashnikov. Zhe fi tukaj deleshen njegoviga ter plen ja, blagor ti; zhe le fvojo grefhno natoro poflufhafh, gorje ti. Blagor ali gorje ti bo vekomaj, kaj h isvolifh ? t Sveti Pavel pravi: ,, Perka- sala Je je milojt naflliga svelizharja , de Je odpovemo hudobii in pojvetnim sheljem, de bomo tresno , pravizhno in bogaboje• zhe s/uveli, in zhakali sve/izhavniga u- panje, in zhajlitljiviga prihoda 'velizigo Boga in Svelizharja na/higa Jesuja Kri- Jluja .” Tit. 2, 11. i 3 . Zhe shivifh v’meh¬ kobi, v’ poshrefhnofti, v’nezhiftofti , v’ rio- roftih; kako bofh per fodbi obdal, kader bo Jesuf f’ krishem fvet fodil? Glej, de ne bofh llepe vedi. Zhe fvojo popazheno na¬ toro in hudobne ljudi poflufhafh, ti je tu¬ di hudo nedolshno. Pijanzhevanje, valo¬ vanje, nezhidod, neframni plef in dofti t a ' žiga hudobnih ljudi ne teshi; n$ bo pasmi- raj tako, per fodbi bofh drugazhi sredi!. Ne posabi tedaj Jesufovih befed: „Fi bo¬ jte shalojtni, fvet pa fe bo vefelil Daj fi dopovedati, te lepo prolim, de terplenje, folse, vojfkovanje in premago¬ vanje je pot v’nebefa; po fvojim hudim po- shelenji shiveti je pot v’ pekel. Lahko vefh de, zhe sa Jesufam ne hodifh , ne pridefh v’nebefa. ( Sveti Pavel uzhi: »Mere je Bog prevedil (v' nebefa vseli), jih je Uidi prej odlozhil, de podobi njegoviga fina ena¬ ki pojtanejo." Rimlj. 8, 29. Hodi ferzh- no sa krishanim Jesufam, P krishem oblo- shen; tako pridefh v’ nebefhko kraljeftvo, kjer bo tvoje kratko terplenje v’ vezhno ve¬ selje prevernjeno. Molitev. Ljubesnjivi Jesuf, pomagaj mi fvojimu tyazhenimu hlapzu, in osdravi me 1’ fvojo gnado , de ne hitim v’ vezhno pogubljenje. Varuj me po fvoji veliki milofti grefhniga v efelja, flori me fvojiga hrisha delesbniga, 'a podversi mojo hudo voljo fvoji fveti volji, l j e hozhem in delam, kar tebi dopade, de jiibim pokorjenje^ in de tebi podobno shi- ,ini > de pridem po fmerti v’ tvojo zhaft. A- n 'en. IV, nedelja po velikinozhi. Evangeli f, Janesa l6> 5. — 15. Sapopadik. Jesuf ljubesnjivo uzhi in fvari fvoje uzhen- ze, kteri fo shaloftni njegoviga napoveda- niga odhoda; in jim obljubi fvetiga Duha, kteri bo hudobni fvet preprizhal, in jih u- zhil vfo refnizo. ,,V’ tiflim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- zam rehelr Grem h’ njemu, hteri me je po- ■Hal, in nobeden vaf me ne vprafha: Kam grefh ? temuzh , ker fim vam povedal, j® shaloft vafhe ferze napolnila. Ali vam ref¬ nizo povem: Vam je bolje, de grem, ker aho ne odidem, f. Duh ne bo k’ vam pri' fhel; aho pa odidem, vam ga bom poflak Jesuf je to fvojim uzhenzam pravil p er sadnji vezherji, kader je bila njegovafmed blis, de njegovih befed ne posabijo. M a ' lo prej jim je pravil, de bodo preganjaj' 1 in umorjeni, in de bodo hudobni ljudje menili Bogu prijetno flushbo ftoriti, kader jih bodo morili; potlej jim pravi: k' njemu, kieri rne je pojlal.” Uzhen*e' ko saflifhijo, kaj bo po hudobnih hijdig 3 ierpeti, in pa fhe, de Jesuf pojde od njih’ je velika shaloft obfhla-, ker fo menili, V 2 9 5 bodo sapufheni. Jesuf jim je rel preden je od njih fhel? Lahko, vender ni hotel; in sato jim je rekel: „Ako ne odi¬ dem, J. Duh bo k vam prijhel Sakaj je hotel prej iti od njih, in le potlej jim po- fiati fvetiga Duha? Sato, ker fo uzhenzi do Jesula natorno dopadenje imeli, in fo vilhi vefelje zhutili savoljo njegove prizhnolhi ko do mogozbne gnade fvetiga Duha. Do¬ kler je Jesuf per njih bil, fo fe premalo fposnali, nifo fvoje velike flabolii zhutili» 2 97 in fov’ fvojo mozh upali; to je branilo fpos- nati mozh gnade fvetiga Duha. Ako bi bi¬ li prejeli gnado fvetiga Duha, dokler ^je Jesuf per njih bil, bi je ne bili dofti ženili, kakor fo jo potlej. Uzhenzi po Jesufovim odhodu fo oflali l in terplenja ne zhutifh, kakor je fveti Pa¬ vel od febe rekel: ,Jmam Jilno veliko ve- Jelje v' vji Juoji nadlogi 11. Kor. 7 , 4- 2 99 „In kader bo on (fveti Duh) prifhel, bo fvet savolj greha, in savolj pravize, in savolj fodbe preprizhal. Savolj greha, ker nifo v’me verovali; savolj pravize, ker k’ fvojimu Ozhetu grem, in me po tem ne bo- ftevidili; savoljo fodbe, ker je vojvoda fve- ta she obfojen.” Sveti Duh je binkufhtno nedeljo v’ a- podeljne prifhel, jih napolnil s’ ljubesnijo, gorezhoftjo, in jim dal vfe jesike govoriti. Ljudje fo_ nad tim oftermeli, fe zhudili, in fe fpreobrazhali. Veliko tihih, kteri fo fe prej Jesufovim naukam vftavljali, in vpili, de naj bo krishan, fo va-nj verovali, in mu flushili. Tako je fveti Duh po apoftelj- nih fvet preprizhal savoljo greha, pravi¬ ze in fodbe. .Sveti,Duh je fvet preprizhal: savoljo greha. Terdovratni Judje fo poflufhali Je- sufove nauke, in vidili njegove zhudeshe, vender nifo hotli va-nj verovati; to pa je kil filno velik greh. .Sveti Duh je tih veli¬ ko po apofteljnih fpreobernil; fposnali in obshalovali fo fvoj velik greh. Potlej jim je bilo neisrezheno britko, de fo is grefhne nevednofti njega, fvojiga ufmiljeniga Odre- fhenika, savergli. .Sveti Duh je fvet preprizhal savoljo Pravize. Judje fo isljubesni do fvojih gre¬ hov fvete nauke Jesufove sanizhevali, bres ooo kterih ni nobene fvetofii, nobene pravize. Jesuf jih je v’ fvetoft ali pravizhnoft ljubes- njivo napeljeval, in v’ prizhevanje, deje on nebefhhi uzhenik, je rekel: „KJvojimu Ozhetu grem hudobni pa fo v’ fvojih gre¬ hih oflali do prihoda fvetiga Duha, kteri jih je po apofteljnih preprizhal, de edina pot v’fvetoft in v’nebela je poflufhati Jesu- fa, ki po fvojih nameftnikih uzhi, in fo fe Jesufovim fvetim naukam podvergli. ^Sveti Duh je fvet savoljfodbe prepri¬ zhal, de ga je krivizhno obfodil v’ fmert. Jesuf je terdovratne Jude uzhil, kako pra¬ vizhnoft dofezhi, in fe svelizhati; oni pa fo vpili, de naj bo krishan, in fo ga po rokah nevernikov krishali. O krivizhna fodba! ,S. Duh je neufmiljenim morivzam dal fposnati to krivizhno obfojenje; slo shaloftni fo bili fvojiga greha, in fo bili ozhifheni v’ kervi, htero fo neufnuljeno prelili. Tako je bil vojvoda Jveia, hudizh , obfojen. Hudizh je hotel po vlim fvetu gofpodovati, je go- Ipodoval s’ greham , je nadrashil Jude Jesu- fa umoriti; pa ravno po njegovi fmerti je bil premagan, ali je hojo krivizhao oblaft sgubil. Kriftjan! hvali ufmiljeniga Boga, kteri je po fvetim Duhu dal in daje fposnanje in premaganje v’ Kriftufu Jesufu. On fe je dal po hudobnih krishati, vefeli fo bili hoje OO 1 krivize, potlej fo jo obshalovali; fvet je bil s’Jesufovo fmertjo odrefhen, hutlizh pre¬ magan, in nam nebefhko kraljellvo odper- to. Bogu bodi hvala, kleri nam je dal premaganje po Jesufu Krijtliju.’’ I. Kor. 1 5 , 17. Proti Boga gnade, de fposnafh in opuftifh fvoje grehe, in fe svelizhafh , ker bres gnade fvetiga Duha ni fposnanja, ni pokore, ni svelizhanja. Proti gorezhe in flanovitno, in Ozhe nebefhki te bouflifhal, kakor je Jesuf obljubil: „Oihe nebejhkijim bo dobriga Duha dal , kleri ga p rojijo,'’ Luk. 11, i 3 . „,She veliko vam imam povedati, ali sdaj ne morete nohti. Kader bo pa prifhel Duh refnize, vaf bo on uzhil vfo refnizo, ker ne bo fam is tebe govoril, temuzh bo govoril, kar koli bo flifhal, in vam prihod¬ ke rezhi osnanoval. On me bo zhaftitljivi- 8 a ftoril; ker od mojiga bo vsel in vam os¬ nanoval. Vfe, kar koli ima Ozhe, je mo¬ le- Sato hm rekel, de bo od mojiga vsel, '0 vam osnanoval.” Sakaj je Jesuf tvojim uzhenzam rekel: i>,She veliko vam imam povedati?’ kaj ni v hga uzhil, kar fo potrebovali? Refnizh- n ° de je, vender fo duha njegovih naukov premalo fposnali, kar farni evangelifti pri¬ kujejo. Ravno sato jim je rekel; „Kader ! ‘ n Duh rejnize prijhel, vaj'bo v Je uzhil.'* Dokler fvetiga Duha ne prejmete, ne mo¬ rete mojih naukov rasumeti: „Sdaj jih ne morete nojiti.’ Tudi sdaj je veliko kriftja- nov, ltteri flifhijo, in ne umejo, vedo in ne vedo; flifhijo od kerfhanfke pravizhno- fti, od ponishnofti, od hudiga poshelenja, od potrebe in mozhi gnade boshje, in od drusih potrebnih refniz; to pa vedo le po unanjim, in ferze v’temi oflane. Profi Bo¬ ga gnade, de s’ njo sapopadefh pravizlmoft, litero Jesuf uzhi, in de shivifh po vli nje¬ govi volji. Prod s’ Davidam : „PoJhlji fvo- jo luzh in Jvojo refnizo, de me bojte vo¬ dile, in na tvojo Jveto goro perpeljale.” Pf. 42, 5 . Ker je Jesuf rekel, de fveti Duh ne bo fam is febegovoril, temuzhkar bo flijhal , nikar ne mifli, de je fveti Duh flushabnik Ozheta in c Sina, temuzh veruj, de je on Ozhetu in t Sinu enak. Bog ,Sin je Ozheta in fvetimu Duhu enak; vender ker fe onro- di od Boga Ozheta, fe prav rezhe, de g a je Ozhe poflal na fvet. t Sveti Duh fe isha- ja is Ozheta in .Sina, sato ga je Bog ( Sin od Ozheta poflal, in ga pofhilja. Te befede Jesufove: , }< Sveti Duh ne bo Jam is J c ^ e govoril, temuzh karkolibo Jli/halj’ in tu¬ di : y Bo od niojiga vsel, in vam osnano- valj’ pomenijo edinftvo med Ozhetam, ,S‘* nam in Cvetim Duham, ker fo oni tri refn'' zhne perfhone, in en Rog. To fo vifoke fkrivnofti, kterih dognati zhlovekov um ne more : sato fe vfak more terdno dershati nau¬ kov zerkve, de ne sajde. Jesuf je tudi rekel uzhenzam: „fveti Dah me bo zhajtitljiviga Jtoril Je ho¬ tel rezhi: „Jeft fim fe savolj fveta svelizha- nja grosno ponisheval, in bom na sanizhlji- virn krishi umeri; ljudje pa me nifo posnali, fveti Duh jim bo fposnanje dal, in jih pre- prizhal, de fini ( Sin boshji, me bodo moli¬ li, in mi flushili: „Tako me bo fveti Duh zhajtitljiviga Jtoril.'' Hvali Ozheta , ,Sina in fvetiga Duha savolj prejete vere, inshi- vi po veri, de molifh Ozheta, ,Sina in fve¬ tiga Duha sdaj in vekomaj. Molitev, O Jesuf! tudi v’me pofhlji fvetiga Da* ha, kteriga fim slo potreben. Ti vefh, de fim poln teme, fpazhenofti, svijazh in gre¬ hov; pofhlji tedaj, te fpet profim, fvetiga Duha v' me, de rasfvetli mojo temo, uzhi pravizhnoft, mojo puntarfko voljo fvoji pod- 'ershe, in me dobrih del rodovitniga dela, te f’ fvojim shivljenjem zhaftim in v’ tvo¬ je kraljeftvo pridem- Amen. 204 V. nedelja po velikinozhi. Evangeli f. Janesa l6> 23 — 30. Sapopadi k. Jesuf perganja uzhenze profiti Ozheta v’ njegovim imenu, in jim obljubi, de bodo uflifhani, ker jih on ljubi. ,,V’ tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- zam rekel: Refnizhno, refnizhno vam po¬ vem : Ako bode kaj Ozheta v’ mojim imenu profili, vam bo dal. Do sdaj nide nizh v’ mojim imenu profili; profite, in bode pre¬ jeli, de bo vafhe vefelje dopolnjeno.” To je Jesuf en dan pred fvojo fmertjo govoril, de loshej pomnijo, in ne obupajo po njegovi frnerti. Rekel jim je ferzhno: „/?e fniihno , rejnizhno vam povem: stko bojte kaj Ozheta v' mojim imenu profili) vam bo dal. Kar vam povem, je sgoli re- fniza: Ozhe ima nad menoj veliko dopade- nje, in bo vafhe profhnje uflifheval savolj mene ; karkoli ga bode v’mojim imenu pro lili, vam bo dal.” Potlej jim je rekel: »D° sdaj nijte nizh v mojim imenu projih ' projite, in bojte prejeli, de bo vajhe ve- Jelje dopolnjeno.'' Uzhenzi nifo prej Ozhe ta nebefhkiga v’ Jesufovim imenu profili ker fo Jesula per febi imeli, in njega farni- 1 5o5 ga profili, kader fo l in drugi flushite s’ vfo dufho, in fe sve- lizhate. Moli ponishno in saupljivo, ker ti, Nevredni grefhnik , molifh ali profil h Boga, kojiga vfigamogozhniga in ufmiljeniga O- dieta. Refnizhno innadleshno moli in pro- fi Boga gnade, ker mu to dopade, in ti bo °Bilno dal. Bodi lazhen poboljfhanja, do¬ brih del in pravizhnofti; fkerbi premago- Va ti fkufhnjave, in karkoli ti brani v’ nebe- tako molifh dopadljivo, in bofh prejel. 20 5o6 Zhe befede isrekafh, in ne vefh, kaj pra« vil h; zhe tvoje ferze ne ve, l;ar jesil< go¬ vori , to ni molitev. Zhe je tvoja dulha mersla , zhe ljubi greh, in kar v’ greh na¬ peljuje; ne molifh prav, fl pokorjenja vre¬ den. Glej, kaj modri pravi: „Kdor fvo - je u/hefa odverne, de bi po/lave ne JU • /hal, njegova molitev je gnjufob a. P tip. 28, 9. Premifli, kaj fe pravi v’Jesufovim ime¬ nu moliti, de poravnafh fvoje mifli, imafh pravizhno ferze, in prav molifh. Ne pro- fifh v’Jesufovim imenu sa to le, ker pra- vifh: „Dodeli mi, nebejhki Ozhe, po Je- šafu Krijlafn temuzh zhe profifh po Jesufovi volji,. ali rezhi, ki fo njemu dopad- lijve. Vprafhafh : „Kaj naj profim v’nje¬ govim imenu in po njegovi volji ?’’ Odgovo- ! rim, debi ti bila Jesufova volja rasodeta y’ f vet im evangelji; ta je tudi sapopadena v’ ozhenafhu , kjer te Jesuf uzhi, in ti sa¬ po ve moliti in profiti: „PoJbezheno bodi tvoje ime; pridi V nam tvoje kraljejtvo! sgodi Je tvoja volja , kakor v' nebejJ tako na semlji j" in drugo. Pa zhe ravno to pravifh, ni fhe sadolli, temuzh fvoja dufha to mifli, in po tim hrepe 1 "' Terdovratni grefhniki, kteri Bogu v’ nezhaH shive, in pravizhnoft sanizhujejo, tako g°‘ Torej kep pa ne miflijo tako, je njih m°*‘‘ tev prašna in lashnjiva. Bodi tedaj pravizh- nofli lazhen, sheli Bogu pokoren shiveti, fkerbi fkufhnjave premagovati, in delati vfe, kar Jesufu' dopTade ; tako profifh Ozhe- ta v’ njegovim imenu, in bofh prejel. 4 Sve- ti Janes pravi: „To je upanje na/he, lile - ro imamo v’ Jesufu Krijinju , de naf u- Jlijhuje, kader koli projimo po njegovi volji:' I. 5 , 14. „To fini vam v’pripovikih govoril. Pri¬ de ura, de vam ne bom vezh v’ pripovikih govoril, ampak vam bomozhitno od Ozhe- ta osnanoval. 1 ' Jesuf je vzball v\ pripovikih govoril u- zkenzam in mnoshizam, pa jim je tudi tvo¬ je nauke raslagal, kteri fo jih bili sheljni. Per sadnji vezherji je nekoliko temniga ne¬ koliko umevniga govoril; to in uno je bilo fkrivno uzhenzam, ker fo bili v’ fkerbi in kraku, in pifem nifo vedili. Jesuf jim je rekel: >,Pride ura , de vam ne kom vezh v ’ pripoviftih govoril Je hotel rezili: ®daj vam je vfe fkrivno in temno, ker ne reke in neumete fkrivnoki mojiga ponishe- Van ja, in moje fmerti, kader bom vkal, fe kodo vafhe ozhi odperle, boke fposnali , de fe je vfe po pifmih sgodilo, in boke lo- s hej umeli, kar vam bom govoril od fvoji- 8 a Ozheta in od boshjiga kraljekva. Obil- n dhi boke rasumeli mojebefede, kader bo 3o8 fveti Duh v’ vaf prifhel; takrat vam bodo moje befede odkrite, in fkrivnofti rasger- njene, ktere vam fo sdaj fkrite. Uzhenzi fo ref bili v’ temi do vftajenja Jesufoviga; takrat le fo sapopadli te dobrotljive fkriv¬ nofti, fposnali boshjo mifel in iniloft nad vfim zhlovefhtvam. Kedaj bo uraprifhla, de bofh ti rasumel potrebne refnize ? Ta¬ krat, kader bofh is ravniga ferza Boga ifkal; dokler fi samotan v’ lakomnih fkerbeh, v’ nizhemernofti, v’hudih navadah, ti je vle v’ fkrivnofti rezheno, in fi v’ obilnih nau¬ kih neveden. Odpravi te smote, in profi Boga rasfvitljenja, de sadobifh pravo mo- droft. ( Sveti Jakob pravi: „Kdor modro- J'ti potrebuje , naj pr oj i Boga , kteri vjim obilno daje." i, 5. ,,Tifti dan bofte v’ mojim imenu profi¬ li, in vam ne rezhem, de bom jeft Ozheta profil sa vaf; fej vaf Ozhe ljubi, ker fte vi mene ljubili in verovali, de fim od Boga is - fhel. Od Ozheta fim is-fhel, in prifhel na fvet; fpet sapuftim fvet, in grem k' Ozko* tu.” Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: »1' 1 ‘ Jti dan bojte v' mojim imenu proJili‘J t° je, kader od vaf pojdem k’ Ozhetu, in to* raj me ne bofte vidili, bo vafha vera bol| zhifta , in bofte Ozheta v’ mojim imenu p 1 ' 0 ' fili. Sdaj, kader kaj potrebujete, me° e 3°9 profite ; potlej me botte verovali na defni Ozheta, od kteriga fimis-fhel, in lt’ nje¬ mu grem, bofte Ozheta v’mojim imenu pro¬ fili, in on vaf bo uflifheval savoljo mene. Ne bodite shaloftni, bi od vaf grem, ker moj Ozhe vaf ljubi, in vam bo dal, bar koli potrebujete v’svelizhanje , ker Jte vi mene ljubili, in verovali, de jim od Bo¬ ga is - /hel. Tabo je Jesuf fvoje shaloftne uzfienze tolashil in uzhil, de ne obupajo sa- volj njegove fmerti in njegoviga odhoda. Sahaj pa je Jesuf pravil fvojim uzhen- zam: „Varn ne rezhem, de bom Ozheta projil sa vafV ’ ,Sej vemo, de je on nafh befednib per Ozhetu, hakor fveti Pavel Rim- ljanam pifhe: „Jesuf je na dejni Ozhe- *a, in tudi proji sa naf.'' 8, 54* Tudi fve¬ ti Janes pravi: ,,Imamo befednika per O- dielu, Jesuf a Krij tufa pravizhniga." I. 2 > 1 . Kako tedaj Jesuf, onzhloveb, Ozhe- ta profi sa naf, bi pravi: „Ne rezhem, de bom Ozheta projil sa vaf?'’ Jesufove be- fede nifo ene drugi nafproti, in ne pomanj¬ šajo upanja, hi ga imamo, temuzhgapo- 'dhajo. Jesuf hozhe rezhi: Moj Ozhe vaf kolibo ljubi', ker fte vi mene ljubili, in me ljubite, de, ako bi ga ravno jeft ne profil, vafhe profhnje uflifheval. De je Jesuf refnizhno miflil, fe ozhitno vidi, ker je 'mal pravil: „ProJimsa te, ktereJi (Ozhe) meni dal." Jan. 17, g. Tudi je Petru re¬ kel: „JeJtJim projil (Ozheta) sa te, de tvoja vera ne j en j a." Luk. 22, 55 . Je- suf je Bog in zhlovek; on zhlovek proli 0 - zheta sa naf, in on Bog, uflifhuje nafhe profhnje. To daje neisrezheno upanje, de bomo frezhni vekomaj, ako Ozheta po Je- sufu profimo, kar potrebujemo v’ svelizha- nje. Premifli ljubesnjive befede Jesufove: ,,Ozhe vaj ljubi.” Jesuf, vezhna refniza, kteri je od Ozheta is-fhel, to govori, de upanje in vefelje napolnujeta nafhe ferze. Ozhe naf ljubi, ker je nefkonzhno ufrni- ljen ; naf ljubi savolj Jesufa, fvojiga ( Sina, de ga tudi mi ljubimo, mu is ljubesni flu- shimo, in ga vekomaj hvalimo. Bog ljubi vfe ljudi, in jim je is ljubesni dal Odrefhe- niha ; vender ima nad tiftimi dopadenje, in le ti£le bo v’.tvoje kraljeflvo vsel, kteri ga is vfe dufhe ljubijo. Sato je Jesuf rekel tvo¬ jim uzhenzam : „Ozhe vaj ljubi , ker j te vi mene ljubili.'’' In tudi: „Vi Jle moji prijatli, ako bojte Jtorili, kar vam so- povem-'I Jan. i 5 , 14. Bog je poterpesblji? s’grefhniki, jih shivi, in jim pomaga b pokori, ker nozhe. njih pogubljenja; ven¬ der ima le do fvojih svetlih flushabnikoV dopadenje. Ljubi ljubesnjiviga Boga, H u ' ' shi mu po vfe njegovi fveti volji, de mu do- padefh, in pridefh V njegovo krajjeftvo, lftero je namenjeno tiftim, kteri ga ljubijo. Vem, , is fvoje mozhi ne samorefh ljubiti Bo¬ ga, in mu dopadljivo flushiti; pa ravno njegova ljubesen do tebe ti daje upanje vfe perpomozhke prejeti po Jesufu Kriftufu, f’ Iftenmi mu flushiti samorefh. s $veti Janes pravi: ,,Ljubimo Boga, ker naf je on pervi ljubil'"’ I. 4 , 19- Njegova ljubesen je sazhetik gnade, f’ ktero ga ljubimo. Pro- ii po Jesufu Kriftufu, on je ufmiljen , in te bo uflifhal; proli ga gnade velike ljubesni, ljubi ga is vfe dufhe, de bofh prifhel v’ liraljeftvo vezhne ljubesni. „Njegovi uzhenzi mu reko: Glej, sdaj ozhitno govorilh , in nobene pripovilli ne povefh; sdaj vemo, de vfe vefh # in rie po- trebujefh, de te kdo vprafha: sato veru¬ jemo, de fl od Boga is-fhel.” Uzhenzi Vo tudi prej verovali, de je Jesuf ( Sin boshji, in de vfe ve, vendersdaj to govore , ker fo zhedalje preprizha*ni, in v’ veri obilnifhi uterjeni. ( So v’ Jesufa prav verovali, vender fo ga kmal potlej sa- puttili, i n Peter je f’ perfego terdil, de ga posna. To kashe, de, zhe je ravno vera fofeben dar boshji, je fofebna gnada po¬ trebna prejeto vero ohraniti, in shiveti po ^jej. Krifljan ! tudi ti imafb vero apoflelj- n °v, in hozhefh v’njej umreti $ premiflipa, ali fi shive in delavne vere? Jesuf ve, ka- kofhin de li, in teposnabolj, ko Te ti fpos- nati samorefh ; torajga ponishno proti, de naj ti f’ Tvojo gnado pomaga, de v’ njegovi fveti veri ftanoviten oftanefh, inponjejsve* Ao shivifh, ker te nerodovitna vera ne sve- lizha, temuzh zhe je vlih sapovedanih do¬ brih del rodovitna. Vera bres ( dobrih ) del je meHva. Jak. 2, 17. Molitev . Ufmiljeni Jesuf, ki fi me ljubesnjivo uzhil: „Aho bojte kaj Ozheta v* mojim imenu projili , vam bo dalj" daj mi fpos* nati potrebe tvoje dufhe, fpazhenoft fvoje Habe natore, nevarnoft fidanjiga shivlje- nja; tudi mi dobrotljivo daj mozhno lakoto do kerfhanfke pravizhnolti in mozhne she- lje po nebel bitim kraljeftvu , de nebefhki- ga Ozheta v’ tvojim imenu gorezhe profim gnade premagovati vfe sadershke v’ sveli* zhanje, in de pridem med tvoje isvoljene te hvalit vekomaj. Amen. God Kriftufoviga vnebohoda. Evangeli fvetiga Marka 16 » 14 — 20. Sapo padi k. Jesuf fvari fvoje maloverne uzhenze; jim sapove osnanovati evangeli, in verujozhe kerfhevati, Tudi jim da oblaft zhudeshe delati; po tim gre v’nebefa. Uzhenzi fo ftorili, kakor je Jesuf sapovedal. „V’ tiftim zhafu, kader fo enajfteri u- ahenzi per miši bili, fe jim je Jesuf perka- sal; in je fvaril njih nevero in ter dobo njih lerza, ker tiftim, kteri fo vidili, deje vftal, nifo verjeli.” Kar fveti Marka pifhe, de je Jesuf k’ fvojim uzhenzam prifhel, jih nafhel per •nisi, in fvaril njih nevero, de tiftim nifo verjeli, kteri fo pravili, de shivi, je bilo v nedeljo, v’ dan njegoviga vftajenja, ne pa v’ dan njegoviga vnebohoda. Shene.kte- re fo v’ nedeljo sgodej per pokopalifhu bi- ^ e > in po angelji svedile , de Jesuf shivi, she tifti dan pravile uzhenzam, kaj fovi- ^de in flifhale; oni pa jim to nifo verjeli, kavno tifti dan fe je Jesuf ( Simonu perkasal, ln fe dal fposnati dvema uzhenzama v’ E- 'navsu. 4 Simon Peter jin una dva fo drugim Menzam vfe to pravili, takrat fo verjeli, vender ne terdno verovali. Jesuf je svezher tiftiga dneva prifhel k’ fvojim uzhenzam, liader fo per miši bili, in je jvaril njih nevero in ierdoho njih J'erza, ker iijtim , kteri jo vidili, deje vjtal, nijo verjeli. Uzhenzi fo fe slo vefelili, kader fo Jesufa Jpet shiviga vidili, in to veliko fkrivnoft po- polnama verovali. 4 Sveti Marka, kteriga evangeli fe sdaj slaga, pravi, de je Jesuf k’ enajfterim uchenzam prifhel, zhe ravno ni bilo Tornasha per njih; on je bil v’ fhte- vilu enajfterih uzhenzov, pa tifti zhaf je bil nekam fhel sa kakim fVojimopravkam. To* niash je potlej prifhel, in uzhenzi fo mu bersh pravili vefelo novizo: ,, t Srno Gojpo- da vidili!” on pa jim ni verjel. Gfem dni potlej fe jim je Jesuf fpet perkasal, je ne- verniga Tornasha k’ febi poklizal in ga pre- prizhal, de je refnizhno vftal. Uzhenzi fo v* tej veri ftanovitni oftali, slafti sato, ker fe jim je Jesuf velikokrat perkasal,, in s’ nji- mi govoril od nebefhJkiga kraljeftva. Uzhen¬ zi fo bili pravizhno fvarjeni, ker jim je Je* suf vezhkrat pravil, de bo vftal, in fo p° drusih svedili, de je refnizhno vftal. Zhe fo bili ravno flabi, jih je Jesuf hotel p re ' prizhati, de potlej njegovo finert in vftaje- nje povfod osnanujejo. „In jim je rekel: Pojdite po vfim f*' e ' | tu, in osnanujte evangeli vfef ftvari: Kdor o i5 bo veroval , in bo berfhen, on bo svelizhan; bdor pa ne bo veroval, bo pogubljen, sa temi pa, bteri bodo verovali, pojdejo te snamnja: V’ mojim imenu bodo hudizhe is- ganjali, nove jesibe govorili, hazhe pre¬ ganjali, in zhe bodo baj llrupeniga pili, jim ne bo fhbodovalo; na bolnibe bodo robe pobladali, in ti fe bodo dobro pozhutili.” ,Sveti evangeli je sa vfe ljudi, ber fo vil ljudje livarjem sa nebefa; sato je Jesuf sapovedal uzbenzam : »Pojdite po vj im J've¬ tu, in osnanujte evangeli vfe j Ji »ari de vedo pravo pot v’ nebefhbo braljeftvo. Apofleljnov je bilo malo, fvet prodoren, in ljudi neisrezheno velibo; toraj nifo farni sa- inogli viim ljudem osnanovati fvetiga evan¬ gelija; velibo deshel fo fizer obhodili, in fberbno uzhili, babor fveti Lubesh popifu- je v’ bubvah , bi jim pravimo djanje apo- deljnov, vender nifo povfod bili, temuzh njih naftopnibi fo vero rasfbirjali, in jo bo¬ do do bonza fveta. Hvala bodi Bogu, ber je tudi do naf glaf apofleljnov po njih na- niellnibih prifhel, zhe fmo ravno od Jeru- salema filno delezh. Jesuf je tudi rebel fvojim apofteljnam: »Udor bo veroval , in bo kerjhen, on bo svelizhan Odrafhen zhloveb more vero- v nti vfe verne refnize, predenje berfhen; Majhen otrob je berfhen, preden veruje; o 10 kdor po prejetim kerftu fmertno grefhi, in fe ne fpokori, bo pogubljen, zhe je ravno lierfhen. Veliko kriftjanov le je v’ tem hu¬ dobno motilo, in tudi sdaj nekteri neumne- shi in budobneshi pravijo : „Kdor je ker • Jhen, in veruje, bo svelizhan, in ne bo pogubljen pa to je grosna smota. Kerll je k’ odpufhenju poprejfhnih , ne prihod- nih grehov; kdor po prejetim kerftu grelhi, fe more fpokoriti, in tako le sadobi v’ ka- tolfhki zerkvi odpufhenje, v’ ktero zerkev je f’ kerllam prifhel. ( Sveti Jakob tako go¬ vori: ,,Kaj vam bo pomagalo, bratje, zhe kdo rezhe, de ima vero, del pa ni¬ ma? Ga bo li samogla vera svelizhatil Vera, ako ( dobrih ) del nima , je mertva Jama na febi. Kakor je telo bres du/ht mertvo, tako je tudi vera bres del meri¬ va.''' 2, 14. 17. 18. Zhe vfe rasodete ref- nize verujefh, po sapovedih pa ne shivifh; ti bo vera huje obfojenje saflushila, ker fi vedil, in nifo hotel flushiti Bogu. Kriftuf v’ priliki tako govori: „Hlapez, kine volj 0 Jvo/iga gojpoda, in ni J tor iž po njegovi volji, bo slo tepen; hlapez, ki ne ve< kaj tepen;a vredniga Jtori, bo malo te¬ pen Luk. 12, 47. 48. Hlapez, ki fe > s nevednolti pregrefhi, in je manj ftrahovan, ppmeni neumne nevernike, kterih obfoje¬ nje bo mezhji ; hlapez, ki je vedil, in ni ftoril, je bil huje tepen , in ta pomeni ne¬ pokorne kriftjane ^ kteri fo hujiga obfojenja vredni. Jesuf je fvojim uzhenzam dal oblafthu- dizhe isganjati, nove jesike govoriti, in druge zhudeshe delati. Hudizh je gofpo- doval na fvetu, Jesuf ga je premagal, inv’ njegovo obilnifhi fbtrafengo ga je fvojim nameftnikam podvergel, kader jim jeobjaft dal hudizhe isganjati. Jesuf je dal fvojim uzhenzam tudi nove jesike govoriti, in fo jih, kader fo prejeli fvetiga Duha. To je bilo potrebno , de le evangeli po vlim fvetu osnanuje. Apofteljni fo tudi kazhe prega¬ njali, in zhe fo kaj ftrupeniga pili, jim ni fhkodovalo. Na otoku Meliti je gad popa¬ del fvetiga Pavla v’ roko, on pa je bres vfe fhkode oftal. Djan. ap. 28 , 3 — 5. Ne¬ veri hudobni fo hotli fvetiga Janesa, apo- keljna, is poti fpraviti, fo mu Aru p dali ®ed drugo pijazho; on ga je bres fhkode P'h Djanje apofteljnov in zerkveno popi- fovanje obilno prizhuje, de fo Jesufovi na- nieftniki merlizhe obudovali, bolnike os- dravljali, in druge zhudeshe delali v’ Jesu- fovim imenu. To je bilo dolgo v’ zerhvi, namrezh v’ prizhevanje nevernikov, de v’ Jesufa verujejo. Ker je Jesuf fvojim nameftnikam dal °blaft zhudeshe delati, ne fme neuzhenimu 318 ljudftvu perloshnolli dati golufnikam verjeti, hteri s’ lashnjivo sgovornoftjo , ali s’umolijo fvojihjroh ali drugazhi sapeljujejo ljudi, in med njimi rasftrefejo vrashe. Kdo fo ti? 4 So pollopazhi, pijanzi in malovredni ljudje; temni oblaft daha zhudeshev delati, in Kdor jim verjame, ni nedolshen. Bog po Mojse- fu sapo ve : „Uganovavzov ne vprajhajte, de ne bojte po njih ognjujheni ’’ III. Mojs, 19, 01. Modri pravi: ,,Kdor lashnjive rezhi verjame , je ho tijti , kteri po Jen' zi Jega, in hozhe veter popajti.'' t Sirah 34 , 2. Sdaj ni vezh treba zhudeshev ; zhe fo pa potrebni, jih Bog dela po poboshnih, ne po hudobnih. ,,In Gofpod Jesuf, hader je bil s’njinii isgovoril, je bil vset v’ nebo, in fedi na defnizi boshji.” Gofpod Jesuf fe je po fvojiin vliajenji vezhhrat perhasoval fvojim uzhenzam, ' n jih uzhil, haho osnanovati evangeli, deliti f. sahramente, zerhev rasfhirjati in drugo; hader je bil s njimi isgovoril , har fo p°' trebovali, je bil vset v'nebo ^ n jegova zlilo- vefhha natora, f’htero je bila boshja sdru* shena, je bila vseta v’ nebo. Jesuf Krilh^ Bog in zhlovek, Jedi na dejnizi Ozhetd^ hozhe rezhi, je v’enaki zhafti in oblaki s Ozhetam in f’ fvetim Duham. Jesuf je defnizo boshjo zhes vfe angelje zhlovefhl ,a natoro povlfhal, in ondi zhaka fvojih isvo- ljenih , kteri fo od sazhetka, in bodo do konza fveta pravizhno shiveli, de bodo v’ njegovim kraljeftvu vekomaj. Gofpod Jesuf, kader je njegov zhaf prifhef od fveta k’ Ozhetu iti, je, v’prizhe- vanje fvojiga refnizhniga telefa, f’ tvojimi uzhenzi jedel; jim je sapovedal oftati v’ Je- rusalemu do prihoda fvetiga Duha; potlej jih je peljal na oljflio goro, je fvoje roke vsdignil, nad njimi molil, fe od njih pri- jasno lozhil, in fhel v’ nebo. Uzhenzi foje- sufa molili, ir^ fe vefeli v’ Jerusalem verni- li. Luk. 24» 42 — 52 . Ljubesnjivi Jesuf je hotel vprizho fvojih uzhenzov v’ nebefa iti, de jih v’ veri uterdi, in v’ njih obudi mozhne shelje po nebefhkim kraljeftvu. Ni hotel (pred njih ozhi sginiti, temuzh ko do¬ ber ozhe fe je prijasno od njih lozhil, in nad njimi molil; potlej je pozhali fhel v’ nebo, de ga lahko vidijo ins’ ozhmi fprem- ljajo. Uzh enzi fo ga s’ ozhmi in f’ ferzam fpremljali; oblak ga je (pred njih ozhi v- sel, ga nifo vidili, vender fo le gledali v’ nebo, dokler jim dva angelja niha sapove- dala, de naj fe v’ Jerusalem vernejo. ( So ^hli, in fe ondi fkerbno perpravljaii fvetiga Duha prejeti. Jesuf je feboj vsel vfe pravizhne tiare s &vese, kteri fo ga pred peklam v’ miruzha- 320 kali; zhaftito fo ga fpreniili v’ nebefa, in sa njim va - nje fhli. Marija deviza, od vlih nar fveteji, je oftala na semlji, in ji ni bilo dopufheno bersh iti sa fvojim ljubim linam Jesufam. Jesuf jo je fhe nekaj zhafa puftil na fvetu v’ pomozh in rasgled vernikov; o- na pa fe je modrimu fklepu fvojiga boshji- ga lina popolnama podvergla, ker je vedi¬ ta, de je vfe dobro; kar Bog hozhe. O krilljan! premifhljuj to veliko fkriv- no(l, de imafh fvoje mifli v’ nebelih, fe v* nemafh po Jesufovo shiveti, in grefh sa njim v’ nebefhko kraljellvo. Jesuf je vef zhaf fvojiga shivljenja terpel, in na krishi umeri, potlej je zhaftitljivo vdal, in v’ ne¬ befa fhel; ti tudi terpi po njegovim sgledu, de bofh njegove zhafti deleshen. Jesufa n® defnizi Ozbetovi vedno imej pred fvojinii vernimi ozhmi; vefelo shivi po njegovih sa- povedih, de, kader te bo fmert odlozhila odfveta, pojdefh v’ Jesufovo zbali. .Sveti Pavel pravi: „Zhe s' Jesufam terpimo, bo ' mo tudi s' njim kraljevali-’' II. Tim. 2, i 2, „Oni pa fo fhli, in povfod pridigova- li, in Golpod je s’ njimi delal, in befedo poterdoval f’zbudeshi, hteri fo fe na togo - dili.” Uzhenzi fo lilno sbeleli iti sa Jesufa 01 v’ nebefa, pa jim ni bilo dopufheno; fhli fo s’ oljfke gore v’ Jerusalem nasaj, fe fkerb- 02 1 no perpravljali prejeti obljubljenigafvetiga Duha, fo ga prejeli binhufhtno nedeljo, po tim ferzhno osnanovali Jesufa, in veli- lio terpeli savolj- njegoviga fvetiga imena. Judje fo bili terdovratni, neverniki fo bili nevedni, vrashni in rasusdani; sato je Go- fpod) Jesuf, s’ njimi delal s’gnado in f’zhu« deshi, de fo fe osnanjeni befedi vdajali. Apofteljni fo v’ tim fvetim delu neisrezheno terpeli; ker fo pa veliko terpeli sa Jesufo« vo vero , fo li veliko saflushili per njem, in potlej fhli sa njim v’ nebefhko kraljeftvo, litero bo dano vfim, kten po naukih Jesu- fovih shive. A Molitev. Odtergaj o Jesuf! moje mifli od tiga n evredniga in sapeljiviga fveta, in povsdi- guj jih do nebefhkiga kraljeftva, de sani« 2 h^jem fvet, terpim v’ tvoji flushbi; ingo- r * pridem, kjer fi ti. Ti fi zhlovefhko na- ‘oro na defnizo Ozhetovo povifhal, meni spanje ‘dati, de samorem sa teboj priti; flori me fvojiga svelliga flushabnika, de te ®flaj hvalim, in po fmerti pridem v’tvoje kraljeftvo te hvalit vekomaj. Amen. 21 322 VI. Nedelja po ve^kinozhi. Evangeli /. Janesa 15, 26. 27 , in ifi, 1 — 4 . S apopadi k. Jesuf obljubi fvojim shaloflnim uzhenzara fvetiga Duha, de evangeli v’njegovi mozhi osnanujejo. De ne oflabe, in fene pohuj- fhajo v’terplenji; jim pove, de bodo po hudobnih hudo preganjani, in neufmiljeno morjeni. „V’ tiflim zhafu je Jesuf fvojim uzhen* žara rekel: Kader bo Trofhtar prifhel, lite- riga vam bom jeft od Ozheta poflal, Duh refnize, hteri od Ozheta is - haja, boodme- ne prizheval; in tudi vi bofte prizhevalb her lle od sazhetha per meni."’ Jesuf je malo pred fvojo fmertjo fvo* jim shalortnim uzhenzam obljubil fvetiga Duha poflati. Jim ni rekel: „Vam bo/n fprojil fvetiga Duha f temuzh: ,, ga bom pojlal in to preprizha, deJesul je Bog. .Sveti Duh, literiga je Bog .Sin ob* ljubil poflati, in ga je poflal v’ apofteljne, ni manji od .Sina, in .Sin, kteri gapofhlje, ni vezhi od fvetiga Duha, in tudi ne man) 1 od Ozheta, hteri ga je poflal na fvet, l (f,r 323 fo tri Boshje perfhone enake natore, obla- fii in mozhi, /o tri refnizhne perfhone, in en fam Bog. Jesuf je rekel fvojim uzhenzam: Kader bo Tro/htar, fveti Duh, prifhel, bo od mene prizheval. Uzhenzi fo bili grosno sha- loftni, fo bili obvefeljenja potrebni, de bo¬ do ferzhni, in ne obnemagajo ; sato fo sa- flifhali: ,,Tro/htar bo prifhel.” Tabo je Jesuf imenoval fvetiga Duha,, de uzhenzi umejo in vedo, kaj bodo po njem prejeli. Vefela obljuba je leta! Maloferzhnim in preshaloftnim uzhenzam ni bilovefelfhi ob¬ ljube, l ti bodo prijetne, in jarmJesufov fladek, ahe tl gnado fvetiga Duha pomaga; fam pa 324 nizh ne samorefh Aoriti vezhniga plazhila vredniga. t Sveti Pavel je vezh ho vli dru¬ gi apoAeljni terpel; neonfam, ampak gna- da boshja s’ njim (I. Kor. i 5 , 10;) vender je bil vefel v’ vfih fvojih nacllogah. Jesuf je fvetiga Duha imenoval Duha refnize- .Sofeben dar je refniza , herzhlo- vek je smoti podvershen, in fe lahko daje sapieljati od napuha, lakomnofti ali drusiga poshelenja. David prizhuje: „Vfak zlilo- vek je lashnjiv PL n 5 , u. To je, v- fak zhlovek je poln teme, smot in svijazh, zhe ga fveti Duh ne rasfvitli^ in ga ne vodi. Zhlovek Je po natori poln napuha in teme; mifli, de ve, in ne ve; le isvoli hu¬ de pod podobo dobriga, in meni pravizh- no, kar mu dopade, ker sheli pofvoji hu¬ di volji shiveti breS vfiga greha. Kdo sa- more vfe to poravnati v’njem? .Samo Dah refnize, kteriga je Jesul' obljubil. .Salo¬ mon pravi: „Hdo smed ljudi samore bo- shji fvet vedi ti ? ali kdo samore mijldh kaj Bog hozhe ? Ker ftrohljivo telo teshi ihijho, ieshkosapopademo, kar je na sem- Iji t in J’ irudam umemo , kar je prti ozhmi. Kdo ho tvojo mifel vedil, kakor zhe ti modrojt du/h, in Jvojiga Duha p°' Jhljefh." Modr. 9, t 5 — 17. Proli Boga, de naj ti da Duha refnize , kteri lam te «* ahi, kar mu dopade, in ti pomaga delat'; 1 ( C 1 F J I. v, D )e • 325 * Itar mu }e vfhezh, de hodifh po poti pra- vize in refnize v' vezhno svelizhanje. Jesuf je tudi rekel fvojim uzhenzam: „Duh refnize bo od mene prizheval ; in tudi vi bojie prizhevali od mene 4 S’ tem hozhe rezhi, de bo fveti Duh od Kriftufa prizheval uzhenzam, oni pa drugim ljudem v’ ravno tiftim Duhu. Sakaj bo fveti Duh uzhenzam prizheval od Jesufa? Nifo li vo¬ dili, de je on ,Sin Boshji in Odrefhenik fve- ta? To fo vedili in verovali, vender fo kmal oflabeli, in fe nad njegovo sanizhljivo fmer- tjo pohujfhali. .Sveti Duh je potlej njih potlazheno vero oshivil, jo mozhno floril, in jih s’ mozhjo napolnil. Tako je fveti Duh uzhenze perpravne ftoril od Jesufa pri¬ čevati vfim narodam, in tudi umreti sa ve- r o. Prizhevali fo od Jesufa, ker fo bili n' sazhetku per njem: fo ljudem prizhevali, de je on |.Sin Boshji, Odrefhenik fveta, u- Čenik vfih; de je fvetoshivel, zhudeshe delal, umeri, vftal, in v’ nebefafhel, in de bres njega ni svelizhanja. Uzhenzi fo bili prizhe tiga, kar fo od Jesufa ljudem prizhevali; sato pifhe fveti Janes: ,,Kar f mo v idili in Jlifhali vam osnanujemo." 3. Apofteljni bi bili bres fadu prizhe- 'ali ljudem od Jesufa, ako bi ne bil fveti buh njih befedam rodovitnofti dal; sato ) e sapifano : „Gofpod je s' njimi delal, in 3a6 befedo poterdoval” Mar. 16, ao. Boshja befeda je prašna bres gnade fvetiga Duha, kakor fveti Pavel r’ priliki govori: ,,JeJt Jim fad.il, Apolo perlival; Bog pa je ra- J ti dali' I. Kor. 5 , 6. Apofieljni fo terdo- vratne in rasusdane ljudftva Jesufu podver- gli, ker je fveti Duh njih terde ferza orne- zbil. Tudi ti, o kriftjan, bodi f’ pomozhjo gnade fvetiga Duha vfiga preprizhan, kar je Jesuf delal, uzhil in sapovedal; tudidru- gim prizhuj od tiga, rad govori od Jesufa, pomagaj ga moliti, in mu flushiti. Bodi shive vere in fvetiga shivljenja per Bogu in per ljudeh; ne boj fe sanizheVavzov, ne gre- fhi eavolj flrahu,preganjenjaali drusiga; vezh ko pohujfhanja vidifh, ferzhneji in svefleji bodi Bogu, nofi Jesufov krish na zhelu, i n fe ga ne framuj nikdar. Zbe drugih ljudi flaboft, ali hudobija, ali sanizhevanje, ali pohujfbanje oflabi tvojo dufho, in jo od- verne od Boga, nili pravi krilljan. Poflu- fhaj; kaj Jesul govori: ,.Kdor bo mene prizhal pred ljudmi , njega bom tudi j f prizhal pred boshjimi angelji ; kdor b° pa mene vprizho ljudi satajil, bo tudi on satajen vprizho ongeljev boshjih . Luk 12, 8. 9. „To fim vam govoril, de fe ne poku]' fhale. Is f - hodniz vaf bodo pahali, al‘ u ' ] i 1 t h 1 « i: 327 ra pride, de bo flednji, kteri vaf umori, menil, de Bogu flushboflori, ker ne posna- jo ne Ozheta ne mene. To pa fim vam go¬ voril, de, kader bo ura prilhla, fe fpom- nite, de fini vam jeft to povedal.” Jesul je malo prej pravil fvojim uzhen- z»m, de bodo fovrasheni in preganjani, in na to gredo te befede: „To fim vam go¬ voril , de fe ne pohujJhale.'°' Potlej per- fiavi: ,,/j f- hodniz vaf bodo pahali , in ura pride, de, kdor vaf umori, bo me¬ nil Bogu Jlushbo Jtorili.” Vi bofte fker- beli in delali sa zhaft boshjo, in sa sveli- zhanje hlishnjiga, oni pa vaf bodo ko bo- shje in fvoje fovrashnike preganjali in mo¬ rili, ker ne posnajo ne Ozheta, ne mene. Ne posnajo Ozheta nebefhhiga, kteri meje poflal na fvet; ne posnajo mene, njegovi¬ ma .Sinu, ki fim prifhel fveta odrefhit, in ki vaf pofhljem ljudi uzhit, sato vaf bodo preganjali in morili, in menili, de Bogu prijetno flushbo delajo. Sakaj je Jesuf hotel ali perpuflil, de fo n )egovi jfrijatli in flushabniki v’ delu pre- r°jenja vfiga fveta tolikanj hudiga terpeli? ko je bilo Jesufova volja, de je vera, kte- r ° fo on in njegovi nameftniki uzhili, isne- in dejo nebefhkamozh podpira. Kdor e potnifli vifoke fkrivnofti kerfhanfke vere 111 ojftre nauke Jesufove, ki fo jih apolleljni 328 nevednim in fpridenim ljudem osnanovali, in jih fpreobrazhali; more fposnati, deje Bog s’ njimi delal. Kdor le pomifli malo fhtevilo apofteljnov, veliko fhtevilo fovrash« nikov; tudi dolgo vojfhovanje mogozhnih in ferditih fovrashnikov soper krotke apo- fteljne in njih krotke naftopnike, ktere fo morili s’ mezhem, s’ ognjem in drugazhi, in de fo vender krotki Jesufovi nameftniki hude fovrashnike premagali; je permoran savpiti: „Boshja mozh je tukaj!'" Jesuf je fvojim uzhenzaro pravil vfehu* do, kar bodo v’ fvoji flushbi terpeli, de le ne pohujfhajo. Jim je hotel rezhi; Jeft bi fvet lahko premagal f’fvojo boshjo mozhjo, pa 'ga raji hozhem P fvojo fmertjo prema¬ gati ; vi ga ravno tako premagajte P krot* koftjo in i’,fvojo fmertjo. Vaf bi lahko fto* ril mozhnejfni, ko fo uni, pa noahem, va- fha mozh bo vfe hudo preterpeti, in volj n0 umreti sa mojo vero. To je moja volja, i fl kader ura pride, de terpite vfe to, /pom¬ nite Je, de Jim vam to povedal ; poyem vam, de /e ne pohuj/hate. Kdo je bral ali flifhal, de vojafhki poglavar rezhe fvojin 1 vojfhakam: „Pojdite nad fovrashnike, p a vam povem, de bojte v boji ranjeni in umorjeni ?” Nobeden tako ne govori, t e ' muzh jim obeta frezho, de jih ferzhne ri. Jesuf, zerkve poglavar, pothlje fvoje c 32 9 nameftnike l«o ovze med volkove, in jim pravi: ,,Kakor fo mene, tako bodo vaf umo¬ rili; pa ne bojte fe tega,* temuzh bodite ferzhni, in: dajte fe po mojim sgledu umo¬ riti: H/apez ni vi/hi od fvojiga gofpoda ; ako fo mene preganjali , bodo tudi vaf preganjali. Jan. i5, 20 . To kashe inpre- prizha, kakor je bilo sgorej rezheno, de je boshjamozh v’ prerojenji fpazheniga fve- ta. Hudobni fovrashniki fo Jesufove na- mellnike in verne preganjali, jih ko bosbje fovrasnnike morili; l^teri fo hudobnifhi bi¬ li/ fo menili, de obilnifhi fkerb'e sa boshjo diaft, kakor je Jesuf govoril: „Kdor vaf umori, bo menil Bogu Jlashbo Jioriti .Serditi volkovi fo krotke ovze neufmiljeno morili, potlej fe fpreobernili, in Jesufa mo¬ lili, kteriga fo v’njegovih flushabnikih pre¬ ganjali. Sahvali Jesufa, kteri je tako zhudno r asfhirjal fvojo zerkev; profi ga, de naj ti ^a Duha ref nize, de fi dobre vedi, in ne sajdefh; in tudi de ti ra\yio v’tim Duhu da¬ la ferzhnoft vfe nadloge in preganjanje vo¬ ljno preterpeti savolj pravize. Molitev, 0 Jesuf Kriltuf! ki fi fvoje fovrashnike ponishnoftjo in f’fmertjo premagal, in 3 oo ravno to fvojim nameflnikam sapovedal, daj mi vfe nadloge in preganjanje ferzhno preterpeti savolj tvojiga fvetiga imena; daj mi Duha refnize in mozhi, de tvojo fveio voljo fposnam, in ponej shivim, de mene sapeljivoft, neftrah, nedobizhili, ne fhko- da, ne fmert ne lozhi od tebe, in de pri¬ dem v’ tvoje kraljeftvo, ktero fi fvojim krot¬ kim , svetlim in ferzhnim flushabnikam mi- Idftljivo obljubil. Amen. Binkufhtna nedelja. Evangeli fvetiga Janesa 14, 23 — 31, S apopadik. Jesuf pravi fvojim uzbenzam, de, kdor njega ljubi, je prebivalifhe fvete Trojize, in jim obljubi trofhtarja fvetiga Duha. J* nl je fvoj mir dal, de bodo ferzhneji v’ nadlo¬ gah , in slafti, kader bo is Ijubesnjive p°' korfhine do fvojiga Ozheta in is ljubesnido vfiga zhlovefhtva umeri na krishi. „V’ tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- žam rekel: Ako me kdo ljubi, bo moje be- fede fpolnoval, in moj Ozhe ga bo ljubili in bomo k’ njemu prifhli, in per njem p re ' 331 bivali. Kdor me ne ljubi, mojih befed ne fpolnuje. Inbefede, htere Qe flifhali, ni- fomoje, ampak fo Ozheta, kteri me jepo- flat." Jesil* je to govoril fvojim uzhenzam per sadnji vezherji, njim invlini dopoveda¬ ti, de je ljubesen nar potrebnifbi ljudem, innarprijetnifhiBogu. Jim je rekel: „ Kdor me ljubi, bo moje sapovedi fpolnoval; kdor me is vfe dufhe ljubi, ta svefto shivi po vfih mojih sapovedih. ( Samo ljubesen dopolnuje sapovedi, in bres ljubesni ni do- polnovanja sapoved. Kdor ljubi Boga is v- figaferza, ljubi tudi njegove sapovedi, fe jim rad podvershe, in vefelo dela ali fe va¬ ruje po volji boshji, de dopade Bogu. Otro¬ ku, Iti ima v’ ferzu ljubesen in hvaleshnoll do fvojih (larfhev , fe prijetno in fjadkosdi, kader koli perloshnoft ima, jim fkasovati r ljubesen in hvaleshnoll; ravno tak je vfak i sklovek, kteri refnizhno ljubi Boga, iri fe « m u fladko sdi njegovo fveto voljo dopolno- v ati. Prizhevanje refnizhne ljubesni do Bo- £ a je tedaj popolnama pokorfhina v’ vfim, o kakor je Jesuf govoril: ,,Kdor me ljubi, moje befede fpolnoval .” Tudi fveti Pa- *' Opravi: polnjenje pojtave je ljube- ’• Rimi j. i3, io. > Jesuf tudi pravi: ,,Kdor mene ljubi, '■ ll }ojik befed ne fpolnuje." Bres ljubesni 332 je'nemogozhe eapoved dopolnovati, ker fo vfe sapovedi sapopadene v’ ljubesni. Kdor ne ljubi Boga is vfe dufhe, sanizhuje in o* vershe vifhi sapoved v’ poflavi, ni dober otrok bosbji, ampak je puntarfk hlapez, kteri le permoran in navides flori, vender kar hozhe, in tudi to bres ljubesni do Bo¬ ga. .Sveti Janes pravi: „Kdor ne ljubi, Boga ne posna, sakaj Bog je Ijubesen." I. 4» 8 . Tudi pravi: „Kdor ne ljubi , o- Jtane v' frnertii" 1.3, 14 . Bog naf je prej ljubil, nam veliko Ijubesen fkasoval; kdor ga tedaj ne ljubi, ga ne posna mu ne flu- shi, in oftane v’fmerti, je pogubljenju pod- vershen. Blagor zhloveku, ki Boga ljubi is vfe dufhe, ker is te ljubesni dopolnuje vfe nje¬ gove sapovedi. De je njegova frezha veli' ka, fam Krifluf prizbuje rekozh : ,,Kdormt ne ljubi njega bo moj Ozhe ljubil , in bo¬ mo k* njemu pri/hli, in pernjem prebiva¬ li -” Kdor Jesufa, edino rojeniga .Sinalj u ‘ bi, dopade Ozhetu in fvetimu Duhu; kdor ,Sina ne ljubi, ne more dopafli ne OzhetU) ne fvetimu Duhu. Kdor ljubi Jesufa, je s ’ njim, s’ Ozhetam in f’ fvetim Duham sdru- shen; kdor ne ljubi Jesufa, je od njega* od Ozheta in od fvetiga Duha odlozhen* Ljubi Boga is vfe dufhe, tako fi prijetno prebivalifhe Ozheta, .Sina in fvetiga Dni 1 ® 335 in pojdefh v’ nebefhko hraljeflvo, Ozheta, ( Sina in fvetiga Duha molit vekomaj. Jesul je tudi rekel tvojim uzhenzam: '„Befede, ktere J te Jli/hali, nifo moje am¬ pak Jo Ozheta , kteri me je pojlal?’ To je Jesuf govoril, de uzhenzi in vfi vifoko ženijo njegove nauke, ker fo Ozheta, kte- n ga je uzhenika poflal, in sapovedal ga poflufhati: ,,Njega poflu/hajte.’’ Jesuf je kotelrezhi: Nauki, ktereflifhite, nifozhlo- vekovi, ampak fo boshji, in jeft vaf uzhim, kakor nebefbkimu Ozhetu dopade, vam nje¬ govo voljo osnanujem, de fe ji bres vfiga isgovora vdafte, in drugim enako pokor- fkino osnanvijete. Premifli, o kriftjan! zhe fi v' ljubesni ali ne, in de fe v’ (vojo vezhnonefrezhone golufafh, premifli fvoje dela. Skoraj vfak kriftjan zhuti nekoliko dopadenja in fpofhto- va nja do Boga; farno to pa je premalo, te- piuzh ljubesen more biti mozhna in delav- na > de premaguje fkufhnjave , vfe sapove- dopolnuje, in fe premagati ne da. Pre¬ gli , ali imafh veliko dopadenje do Boga, ' n ali mu sveft oflanefh tudi, kader fi sa- Peljivo fkufhan, ali ftrahovan, ali prega¬ njan savolj njegovih sapoved. Lahko re- *kefh : ,,Boga ljubim is vjiga Jerza , in ltrj zhem raji vfe terpeti, kot njega sapu- Jtiiij 1 ' pa to fo le befede, in farne belede 554 nifcr ljubesen, temuzh zhe ti je refniza, in delafh, bar pravifh, ne gole befede, am¬ pak refnizhne dela prizhujejo od ljubesni. Zhe fe kader kolj fi fkufhan soper sapove- di, bersh fpomnifh ljubesnjiviga Boga, ne poflufhafh fvojiga hudiga poshelenja, sa- nizhujefh dobizhik, firah , fhkodo, sani- zhevanje in vfe, de oflanefh sveft Bogu; fo to snamnja refnizhne ljubesni, kakbr Kri- ftuf pravi: „Kdor me ljubi, bo moje It- Jede Jpolnoval . „To lini vam govoril, dokler fim per vaf bil. Trofhtar pa fveti Duh, kteriga bo Ozhe v’mojim imenu poflal, ta vaf bo uzhil) in vam bo vfe govoril, kar kolj, vam fiffl in bom rekel." Uzhenzi fo bili slo shalotlni, ker fo Hi- fhali, de Jesuf pojde od njih ; veliko bolj fo bili shaloftni, kader fo ga mertviga in pokopaniga vidili. ' Kader je Jesuf vftal, fe neisrezheno vefelili; po njegovim vnebo¬ hodu pa jim je fpet ferze vpadi®, in fo v lirahu bili. Ravno sato fo bili trofhtarja fvetiga Duha potrebni, jim ga je Jesuf ob¬ ljubil in poflal. Jesuf je fvoje uzhenze fkerb* no uzhil, dokler je per njih bil, njegovi nauki pa bi bili nerodovitni oftali bres f°‘ febne pomozhi gnade fvetiga Duha. 0«b e nebefhki vam bo, jim Jesuf pravi, J^ etl S A Duha v ’ mojim imenu, savolj saflushenj 3 j ] i r P b d h st fh ih zh ni Po< li. Bal gna ven Poti jo, &na. ku j l(o »lili, VoriJ ' ef f, f 555 »ti in fo (O* 1 f rja )b* rb- ov ’ 1 fo¬ jb 0 ig A 50) a moje fmerti, pojlal, in ta vaj bo vfe a - zhil, de fe vlih mojih naukov fpomnite, litere fie in bofte flifhali, de jih bofie po moji volji uineli in osnanovali. To je bilo refnizhno : apofteljni nifo Jesufovih naukov posabili, in fe nifo v’ nobeni rezili smotili, ker je bil fveti Duh v’ njih. Kakor je Jesuf obljubil, tako fe jesgo- dilo, petdefet dni po veliki nozhi, bin* kufhtno nedeljo, kader fo uzhenzi vkupej »brani v’molitvi bili, je/vetiDuh v’nje pri- fhel. VJtal je Jhurn is mba ko pridejo. zhiga pijha , in je v Jo hijho napolnil; a- zhentam Jo Je perkasali rasdelini ognje¬ ni jetiki; vfi Jo bili J' Jvetim Duham na¬ polnjeni , in Jo mnogotere jesihe govori - Djan. ap. 2,2 — 4 * Velik fhum je v- ®al ko filniga pifha, in to kashe veliko mozh gnade fvetiga Duha. Vetranihzhene vidi, v ender ima veliko mozh , rasdrashi morje ; Poti ladije, podira drevefa in hifhe. Vihar- I 11 podobna je mozh gnade fvetiga Duha; pada je nevidna, vender v’fiabim zhlove- lu neisrezhene rezhi dela, ker ga s’ veli- <0 ttiozhjo napolni. Ognjeni jesiki fo pome- n 't‘> de bodo uzhenzi mnogitere jesike go- % °rili, d e Jj 0 d 0 njih jesiki ognju enaki, in het vnemali s’ ognjem fvetiga Duha, in hader fo prejeli fvetiga Duha; na tanjho in ferzhno fo dopolnovali, kar jim je Jesuf sapovedal: „Bojte meni prizhe v " 1 Jerus a ‘ lemu, po vji. Judeji in jamarji in do krajaJvela." Djan. ap. 1, 8. Nihzhenaj ne obupa savclj fvojih velizih flaboft, l< er gnada vfe samore, kakor je fveti Pavel fl (U ; lil in djal: „Vfe samorem v 1 Bogu, ki me mozhniga dela Filip. 4, 18. Upaj? mozh gnade, gorezhe proli Boga, de n a ) ti pomaga, delaj ferzhno s’ njegovo pom 0 ' zhjo, in bofh vfe flabofti premagal. „Mir vam sapuflim, fvoj mir vam dam ne kakor ga fvet da, ga jeft vam dam- V* i r n ii k, n< L de pc njj SV( ter «uf zhe 1 ’an Dan gaj Panj shja ljube Plen la zl niir } So 7 fhe ferze naj le ne preflrafhi, in ne boji. ( Slifhalifte, de lim vam rekel: Grem in pri¬ dem k* vam. Ako bi me ljubili, bi le ve- felili, de grem k’ Ozhetu; ker Ozhe je vek- fhi od mene." Jesuf je to govoril, debi fvoje malo¬ verne in maloferzhne uzhenze uterdil v’ve¬ ri, de ne opefhajo, kader ga bodo vidili mertviga, ali kader bodo savolj njegovigai imena krivizhno preganjani. Jesuf je veli¬ kokrat pravil fvojim uzhenzam, de bodo neufmiljeno preganjani * vender jim je re¬ kel: ,, Mir vam sapujtim , fvoj mir vam dam.’’ ( Slabimu zhloveku je nemogozhesa- popafti kako samore mir vshivati v’ prega¬ njanji ; uzhenzi nifo tigaumeli, potlej lefo svedili refnizo Jesufovih befed, de mir in terplenje fla lahko vkupej, kader jemirJe- s «fov, in terplenje savolj njega. Premifli befede Jesufove uzhenzam re- I diene: ,,Mir vam sapujtim, fvoj mir vam dam ; ne kakor gafvet da, ga jejt • *>am dam.’’ Mir Jesufov je is gnade fveti« i B a Duha, is dobre vefti, in is fladkiga u- ' panja v’ vezhno plazhilo priti. Gnada bo¬ lj ^ja, shiva vera, terdno upanje, delavna ljubesen, premagovanje fkufhnjav, poter- plenje v’ nadlogah, sveftoba v’ vlim, tode- j; človeka prijetniga Bogu, in mu daje j. literi je perzhetik vezhniga miru. Vef 22 338 drugazhenjje mir golufiviga fveta: fvetga obeta, pa gane da, berganima; zhefvet da, bar obeta, in dati premore, je to sa- peljivoft, smota in prasnota, ne pravi mir. Pravizhno shivi po vfih sapovedih, in vsili¬ va fh mir, bterigaje Jesufobljubil; zhehu- dobno shivifh, ti ni pravigamiru, in gane bofh imel po frnerti. Isaija pravi od hu¬ dobnih : „Pota miru nifoposnali, kernjili s/iivljenje ni pravizhno 49 , 8 . Kader je Jesufrehel fvojim uzhenzam: , K Svoj mir vam dam:" je tudi perdavil: ,,VaJhe fene naj fe ne prejtra/hi savolj moje frnerti in vam napovedaniga terplenja, her bode fizer terpeli, vender moj mir v- shirali. Jed kmal grem k’ Ozhetu , in pri¬ dem k' vam, vaf vset v’ nebefhko zhatt, de bode, kjer fini jed. Zhe me ref ljubite, vefelite, fe de bom zhlovebovonatoro na def* nizo Ozhetovo po vi f hal; ker Ozke je vijhi od mine, odmojezhiovebove natore, hte* ro bom bmal prefelil v' nebefhko zbali-’ Tabo je Jesuf podpiral flabod fvojih shalolb nih uzbenzov, de ferzhnoterpe, in njegov mir'v.shivajo. Tudi ti s’ shivo vero glej rav¬ no v’ nebo, kjer Jesuf zhaka fvojih sveftih flushabnihov, in po njegovih naukih shivi f de v’ shivljenji in po frnerti Jesufov mir v* shivafh- .in im v 'rrdr.-r *J,w- ..f 53 9 „In sdaj fim vam povedal, preden fe sgodi, de verujete, kader fe bo sgodilo. Ne bom dalje veliko s’vami govoril; denamrezh fvet fposna, de Ozheta ljubim, in tako de¬ lam, kakor mi je Ozhe sapovedal.” Jesuf je hotel rezbi fvojim uzbenzam: Do sdaj Jim vam povedal, preden fe sgo¬ di , de kmal umerjem, in pojdem k’Ozhe- tu, de verujete, kader fe bo sgodilo, de fim jeft vfigavedni Gofpod, in de radovolj- no umreti hozhem is ljubesni do vlih ljudi. .Skerbno poflufhajte tedaj moje befede, ker ne bom dalje veliko s' vami govoril. ker je moja fmert blis. Vojvoda tiga fve- ta, hudizh, v’ me pride, in v’ meni nizh nima, nobene obla(li nima v’ me; je na¬ pravil Judata, de me je sdal, in Jude na- drashil, de fo me po rokah nevernikov u- moriti, pa to le is mojiga perpufhenja, ker bozhein radovoljno umreti. Kader fe bom dal po hudobnih krishati, ne bo fvet vedil, sakaj umerjem, potlej bo svedil, kader mu bo fveti Duh dal, in takrat bo fvet fposnal, de Ozheta ljubim, in tako delam, ka¬ kor mi je Ozhe sapovedal. Kader bo fvet s’ gnado fvetiga Duha fpreobernjen, bo hvaleshnd fposnal, de fim is pokorfhine do Ozheta in is ljubesni do ljudi umeri na krishi.” * 22 To kashe, de je Jesuf neisrezheno fker- bel fvoje maloverne uzhenze preprizhati, de radovoljno umerje; sato, de fe nad nje¬ govo sanizhljivo fmertjo ne pohujfhajo, te- muzh de fposnajo njegovo veliko ljubesen do grefhnikov, sa kterih svelizhanje umre¬ ti hozhe. Kriftjan! terdno veruj, in hva- leshno pomni, de ljubesnjivi Jesuf je rado¬ voljno umeri, ne sa pravizhne, ampak sa grefhnike, de oni ne umerje jo vekomaj. To neisrezheno ljubesen Jesufovo premifh- ljuj vedno, de fe zhedaljebolj in bolj vna- mefh ga is vfe dufhe ljubiti, in mu is vliga ferza flushiti; shivi njemu, ker je on sate umeri, de shivifh vekomaj per njem. Molitev. Jesuf Kriftuf, gofpod, uzhenik in o- drefhenik vliga fveta, ki fi hotel is ljubesni do vfiga zhlovefhtva sanizhljivo umreti na krishi naf odrefhiti, in nam saflushiti gna* do fvetiga Duha, napolni me ravno f’ tifio gnado , de po njej tvojo neisrezheno miloft fposnam, in delam, kar ti dopade. Trofh- tar fveti Duh! p»ridi, pridi v’ me, in me 1 fvojim fladkim ognjem ozhilti, de Oahetu> ,Sinu in tebi dopadem. Amen. 34i Binfkufhtni ponedeljik. Evangeli f Janesa 3, 16 — 21. S a p o p a d i k. Jesuf pove uzheniku Nikodemu, kako de je Bog ljubil hudobni fvet, ki mu je ufmi- ljeniga Odrefhenilra dal; in kako delo hu¬ dobni, kteri is ljubesni do fvojih grehov nozhejo va-nj verovati. „V’ tiftim zhafu, je Jesuf Nikodemu rekel: Tako je Bog fvet ljubil, de je dal fvojiga edinorojeniga ,Sina, deflednji, kte¬ ri va-nj veruje, ne bo pogubljen, ampak vezhno shivljenje ima. ,Sej Bog ni fvojiga ,Sina na fvet poflal, de bi fvet fodil, te- muzh de bi po njem fvet svelizhan bil.” Nikodem je bilmogozhen, uzhenik in farisej, pa dobra dufha , in je v’ Jesufasa- volj njegovih zhudeshev veroval. On je ve¬ roval fizer, vender je fhe prebojezh bil; ravno sato je prifhel ponozhi h’ Jesufu nje¬ govih naukov poflufhat. Jesuf ga je uzhil, 'n med drusimi nauki je bil tudi nauk, od n efkonzhne milofli boshje do vfih ljudi, re- kozh: „Tako je Bog fvet ljubil, de mu je dal fvojiga edinorojeniga , Sina ,” de je ^ v ot po njem odrefhen, ne obfojen. Hu¬ dobni fvet je pogubljenja vreden; Bog ga 342 nozhe pogubiti, temuzh ga hozhe refhiti in svelizhati po fvojim edinorojenim ( Sinu. Ufmiljenje boshje je neisrezheno veli* bo do fvojih hudobnih ftvari: kolibo boljfo ljudje hudobni, in boshje milolli nevredni, toliho obilnifhi je .Bog fvojo miloft fhasal nad njimi. Bog fe je fvojih nehvaleshnih in grefhnih ftvari ufmilil, in ker jim ni mogel nezhlovek, ne angelj pomagati, jimjefvo- jiga edinorojeniga ( Sina dal, de bi on pra- vizhnik sa grefhnike umeri. Bog ni terple- nju podvershen , on bi ne bil mogel terpe- ti. Kaj je ftoril? O nesapopadljiva f kriv« noft! Bog ( Sin fe je vzhlovezhil, de v’zlilo- vefhki natori samore terpeti in umreti na krishi; on je umeri sa grefhnike, de oni ne umerjejo vekomaj. Bog je fam na febi vfe ljubesni vreden, vender ta njegova mi- loft obilnifhi permora ga is vfe dufhe lju- j biti. Sato pravi fveti Janes: „V' tim Jm° Jposnali l/ubesen boshjo, ker je Jesuj Jvoje shivljenje sa naj dali' 1 . 3 , i6- Ravno sato perftavi ta fveti apoftel: „Lj u ‘ Limo Boga, ker naj je pervi ljubili' !• 4, 19. Ljubesen je ljubesni vredna, ’ n kdor Boga , ufmiljeniga dobrotnika, nelj u ' bi, je teshkiga pokorjenja vreden ; kdor g a ne ljubi, temuzh ga shali, je neisrezheno hudoben, in ravno sato pravi fveti Pavel ; 343 „Kdor ne ljubi Gofpoda Jesufa, bodi preklet'’ I. Kor. i6y 22. Kriftjan! ne posabi Jesufa Kriftufa is ljubesni do vfih krisfaaniga, in to ufmiljeno fkrivnoft vedno premifhljuj,' de fe v’nje¬ govi ijubesni vnernafh , greh fovrashifh, in mu svelto flushifh. De je tvoja ljubesen do ljubesnjiviga Jesufa zhedalje mozhneji v’te¬ bi, premifhljuj njegovo, in tudi de fi bil, ne ljubesni, ampak pogubljenja vredten. De bi pa ti , in drugi po saflushenji ne pre¬ jeli, je ufmiljeni Jesuf umeri na krishi; vezhna hvala bodi ufmiljenimu Bogu, do* brotljivimu Jesufu! Persadevaj fi po sgle- du fvetiga Pavla biti, kteri je refnizb.no djal: » Shivim , panejejt, ampak Krij tuj shi- vi v' meni.'' Gal. 2 , 20 . ,,Kdor va - nj veruje, ne bo fojen ; ltdor pa'ne veruje, je she fojen, ker ne'veruje v’ ime edinorojeniga t Sina boshjiga.” Ufmiljeni Bog je bersh po grehu per¬ jih ftarfhev Odrelhenika obljubil; preroki fo to ufmiljeno boshjo obljubo ponavljali, de je ljudje ne posabijo; tudi fo pravili od tijegaufmiljenja, zhudeshev, frnerti in drii- ®'ga. Odrefhenik je v’ rezhenim zhafu in 111 e,(\u is rodovine Davidove rojen; je pred f y ojim oblizhjem Janesa kerllnika poflal lju¬ di perpVavljat, in-jirn prizhevat, de je oh prifhel fveta oiirefhit. Jesuf jeiizhil pravo 344 pot v’ nebefhko kraljellvo, je f’ zhudeshi poterdoval, kar je uzhil, in tudi, kader je na krishi umeri, fo veliki zhudeshi njegovo nedolshnoft in boshjonatoro osnanovali. Pra- vizhno obfojenje je tedaj to, de, kdor ne veruje, je she fojen, ker ne [veruje v' ime edinorojeniga ,Sina boshjiga. 4 Svit- loba Jesufove vere je tako velika, de farno radovoljno flepi je ne vidijo, in ravno sa- to fo vezhniga pogubljenja vredni. Kdor ne veruje, pravi Jesuf, je she fojen, je podvershen pervimu obfojenju, ktero fo v* fimu zhlovefhtvu pervi ftarfhi saflushili. Krili jan! kajpravifh: „Verujem v’ ime edinorojeniga ,Sinn boshjiga, in bom sveliihan Refnizhno, zhe s’ deli fkusu* jefh, kar v’ ferzu verujefh, ali zhe po Je* sufovi veri ehivifh; zhe pa verujefh prav, in shivifh hudobno,'fi v’ fhtevilu tih, od kterih Jesuf pravi: ,, Verujozhi ne bodo sve¬ tilkam.’’ Luk. 8, 12 . Ref, v’Jesufa Kri* flufa verovati, je potrebno, ker ni v’nobe¬ nim drusim svelizhanja; vender le va-nj verovati, je fhe premalo, ker ni farno ve¬ ra sapovedana, ampak tudi sapovedi fpol- novati. .Sveti Pavel je tako pifal vernim: „fkujile fe, ali J le v veri’’ II. Kor. i3> 5. Jim je hotel rezhi : „PremifIite, ali j e vafhe shivljenje po veri.” Ravno to ti je rezhe^o, in fkerbno premifli, ali fo tvoje 345 dela po fveti veri Jesufovi. Zhe verujefh vfe rasodete refnize, in sanizhujefh sapo* vedi, ti bo prejeta vera v’ huje obfojenje. Kdor ne veruje, jeshefojen; Ire ’ 347 maguj fvoje hude shelje, opufli fvoje hude dela; tako ljubili) luzh, in fovrashifh temo. Ubogaj fvetiga Pavla: „Sbudi fe, in vjia- ni od rnertvih, in Kriltuf te bo rasfvit- lil Ef. 5 , 14. „ Slednji tedaj, kteri hudo dela, fo- vrashi luzh, in ne pride na fvitlobo, dene bodo njegove dela fvarjene; hdor pa refni- 20 dela, pride na fvitlobo, de fo njegove dela ozhitne, ker lo v’ Bogu ftorjene.” Jesuf hozhe rezhi, de hudobni fkriva- jo fvoje hude dela, ker fe ljudi framujejo; pravizhni pa fe rasodenja ne boje, ker fo njih dela dobre. Hudobni fe ne boje Boga, ampak ljudi, ker imajo fhe nekoliko nator- ne framoshljivofti, ali ker fe boje sanizhe- vanja is napuha; pravizhni ne lkrivajo in ne opufhajo fvojih dobrih del is ftrahu sani- zhmavzov, ker shele dopafti Bogu. Sakaj pa grefhniki fkrivajn fvoje hude dela, zbe menijo, de je pravizhno, kar delajo? 4 Se boje fvitlobe in rasodenja, ker jimveftpri- zhuje, de fo njih dela hudobne, vender skele in pravijo, de to ni greh; grefhnika mifli fo zhudne, krivizhne, in ena soper drugo rasdeljene. Grefhniki imajo fplofhen sapopadik dobriga in hudiga, pa od filniga poshelenja gnani fe lilijo meniti in rezhi, de ni greh , kar ljubijo in delajo. 348 Kdor hozhe vediti, kako de fo mifli grefhnikov smefhane inzhudne, naj gleda, kakofhni de fo bili pervi flarfhi po grehu. Bersh ho Ha grefhila, fta fe med drevje fkrila, ker fla fe fvitlobe bala, in od pe- zhenja vefli bila gnana, farno to je prizha- lo, de nifta bila nedolshna: vender fe je Adam f’ fvojo tovarfhizo, Eva pa f’ hazho isgovorjala; oba (ta bila budobnesha in pra- vizhna. Taho fe tudi sdajgodi, defegrefh- Hihi opravizhujejo, in vender vedo, de je greh. Pravizhnik je vefdrugazhen: har v' ferzu ima, to ima na jesihu; zhe fe smoti, fe da preuzhiti, her refnize ifhe; na .fkriv* nim in ozbitno prav shivi savolj Boga; fvo- je dobre dela fkriva is ponisbnofii, in ozhit- no dela dobro, de biishnjimu sgled daje; je flanoviten v’ boshji flushbi, in savolj sa- nizhevanja hudobnih od nje ne odftopi. Krifljan! poflufhaj: zhe fe ne bojifh ne Boga, ne ljudi, II narhudobnifhi; zhe fe ljudi bojifh, Boga pa ne, fi hudoben hi- naviz ; zhe fe bojifh shaliti Boga , in pohuj* fhati ljudi, in to is ljubesni do Boga, ta¬ krat le fi pravizhen in prav framoshlji’'- Natorna framoshljivoft je potrebna; zhe pa le natorno framoshljivoft imafh, in kader te ljudje ne vidijo, hudo delafh , figerdhi- raviz, in ne bofh pogubljenju odfhel. .Sve¬ ti Pavel pravi od tih hudobnih hinavzoV 1 i i I t f sl ai j,Kar pirivej delajo, je povedali gerdo; v/e pa bo fvitloba rasodela." Ef. 5, 12. i3. Zhe ljudje ne vedo, Bog ve, in bo fodni dan rasodel, ker nitk ni Jkritiga y kar bi fe ne rasodclo; in Jkrivniga , de bi fe ne svedilo. Mat. 10, 26. Shivitedaj pravizhno, bodi fi fkrivno ali ozhitno, po naukih Jesufovih, de fiperBogupravizhen. Molitev. Ufmiljeni Jesuf! te sahvalim sa fofebni dar fvete vere, ia ktere v’ tvoje fveto ime Mizhem ; vender fhe veliko drusiga potre¬ bujem, de v’ vezhno svelizhanje pridem. Dodeli mi fofebno gnado, de raspodi mojo temo, vfo tvojo fveto voljo vem, svijazhe fvojiga flabiga ferza fposnam, in ti dopad¬ ljivo flushim. O ljubi Gofpod! daj mi, de fposnam, ljubim in delam, kar ti dopade, de vem, fovrashim in fe varujem, kar te shali, de ne bom fodni dan oframoten, ain pal< po tvoji milofti svelizhan. Amen. 55 o I. Nedela po binkufhtih. Evangeli fvetiga Lukesha 6» 36 — 42 . Sapopadi k. Jesuf nam sapove po ufmiljenim nebefhkim Ozhetu fvojimu blishnjimu fkasovati ufmi- ljenje v’ vfim. Tudi prizhuje, de zhlovek ne fposna fvojih grehov is napuha, in de ravno is tiga napuha hozhe biti drusih ljudi sdravnik. „V’ tillim zhafu, je Jesuf fvojimuzhen- zain rekel: Bodite ufmiljeni, kakor je tudi vafh Ozhe ufroiljen: ne fodite, in ne bode lojeni; ne pogubljujte , in ne bode pogub¬ ljeni; odpufhajte, in vam bo odpufheno; dajajte, in fe vam bo dajalo, dobro, nat- lazbeno in potrefeno, in sverfhano mero vam bodo dali v* vafhe narozhje; f’ kakor- fhno mero boke merli, f’tako fe vam bo odmerjalo.” Jesuf f’ timi befedami: ,' 'ienje je Bogu vfhezh, zhe je is zhifle lju- c besni; zhe je is natorne dobrote, je prašno; zhe j e is greflme ljubesni, je llogufovrash- 552 no, pokorjenja, ne plazhila vredno. Si- povedano ufmiljenje sapopade, kar dufhi in telefu pomaga, to je, grefhnike fvariti, nevedne uzhiti, braniti grefhiti, dober sgled dajati, moliti, fovrashnikam odpu* fhati, ubogim pomagati, in kar je taziga. Ufmiljenje do dufhe in telefa more biti is dobriga konza, de blishnji sadobi vezhno svelizhanje; in zhe ni is tiga dobriga kon¬ za, ni pravo ufmiljenje. Od tiga fvetiga ufmiljenja, ktero je Jesuf sapovedal, tudi fveti Pavel govori, rekozh : „ Obletite, ka¬ kor isvoljeni, Jveti in ljubi boshji otro- zi , perjcrzhno ufmiljenje, dobrot Ijivojt, ponishnojt, pohlevjhino, poterpeshljivojt; prenejiie eden drusiga, in odpujhajte Ji med feboj ) ravno kakor je Gofpod vam. odpujftil, tako tudi vi. Verhi tiga pa imejte ljubesen, Itiera je savesa popolna- mo/ti’’ Kol. 3 , 12 — 14. Jesuf je nar prej fplofbno ufmiljenje sopovedal, potlej je nekoliko raslagal, ka* kofbno de bodi, in pravil: ,,Ne fodite , M ne bojte fojeni; ne pogublujte, in ne bo¬ jte pogubljeni.’'’ On prepove prenaglo i 11 krivizhno blishnjiga foditi, in tudi mu hu¬ do vofhiti; kdor fe tiga ne varuje, bo ob* fojen in pogubljen od Gofpoda. Jesuf n e prepove zerkvenim ali deshelnim oblaflm* kam hudobneshev pravizhno foditi in poko* 555 riti, prepove pa krive fodbe in krivizhno pol jih opomniti, de fo fariseji flepzi in v °diiiki flepzov, de fe te nefrezhe varuje- t ^3 * 356 jo, in le njega poflufhajo. Fariseji fo fe vifoke uzhenike fhteli, nifo pa vedill po¬ trebne ponishnofli in zhifte pravizhnofti, in fo vfe na vides is napuha delali; ravno ta¬ bo fo fvoje uzhenze uzhili, febi in njim ve- zhno nefrezbo nakopali. Fariseji fo bili (le¬ pi, vender fo menili zhifto viditi; sato fo Jesufa predersno vprafhali: ,, .'mo ti tudi miJlepiT ’ Jan. g, 4o. Ni jih malo kriflja- nov enako flepih ; fo flepi, in menijo, de dobro vidijo. Jesuf naj odverne nefrezho, in naj ne dopufti, de bi bili vojvodi nje¬ gove zhede flepi; zhe fo vodniki flepi, in ne vedo, kam gredo, kako bodo neuzhe- no ljudllvo prav vodili? Kdor ljubi temo, in fovrashi luzh, je flep, in fe da rad vo¬ diti od flepih vodnikov; tudi hvaleshni fo jim, in jih hvalijo, potlej padejo vfi v’ ja- mo, v’vezhno pogubljenje, kakor je Kri- ftuf govoril. „Kaj vidifh pesder, kteri je v* ozhefu tvojiga brata; bruna pa, kteri je v’ tvojim ozhefu, ne zhutifh? Ali kakosamorefh re* zhi fvojimu bratu: Brat! pufti, bom pesder is tvojiga ozhefa vergel; ti pa fam v’ (f°’ jim ozhefu bruna ne vidifh? Hinaviz! ver- si prej brun is fvojiga ozhefa, in potlej bofk vidil pesder vrezhi is ozhefa fvojiga brata- Krifluf f’ timi befedami pravizhno fv®‘ ri hinavfke inlashnjivogovorezhe ljudi,ld®‘ 357 ri hozhejo druge uzhiti, fvariti in osdravi- ti, pa fo farni polni hudiga, vender ne- fkerbni ali flepi. Napuh in ponishnoft da¬ jeta prebrifane ozhi, vfak na fvoje. Na- puhnjeniz vidi flabofti drusih, fvojih ne vi¬ di, ker ne zhuje nad feboj, ampak nad drusimi; ponishni vidi bolj fvoje flabofti, ko drusih flaboft, ker fkerbi febe pobolj- fhati. Napuhnjeniz najde hudobijo tudi nad pravizhnim; ponishni verjame ozhitno hu¬ do liomej. Napuhnjesha vefeli blishnjiga grehe povifhevati, in fvoje pomanjfhevati; ponishni obshaluje fvoje in drusih ljudi gre¬ he. Prevsetnik fe neufmiljeno nofi nad greffeniki; ponishni ga ufmiljeno fvari, de le poboljfha. Tako fe refnizhno godi, kar Kriftuf pravi: »Vidi/hpesdcr v' ozheju fvo- jiga brata; bruna pa v 1 Jv o j im ozheju ne zhutijh Hinaviz! prej fkerbi febe fpos- na ti in poboljfhati; potlej bo verjetno, de sa fvojiga brata poboljfhanje fkerbifh. Ljubi krilljan! bodi ponishen, ufmi- Ijen, pravizhen in moder; tako fkerbifh fe- be in druge poboljfhati. Zheblishnjga greh skali Boga, in tebi fhkoduje; zhuj nad fe- ^°jj dete nepermerjena ojftroft ne premo¬ ti; Zhe nimafh grehov, ktere nad blish- n l' m vidifh; ne hvali fe, ker imafh lahko 'hugfe } | t i f 0 nevarnifhi od tih, ali ravno hfle, savolj kterih fe nad fvojim blishnjim i 358 togotifh. t Sebe fodi ojftreje ko druge ; te¬ be po ponishnofli, druge po ljubesni, ker te nevidni napuh napravlja febi pregledati, druge preojftro foditi. Zhetenapuh, gren¬ koba, nevofhljivoft ali drugo tako vodi, fi flep in neufmiljen, in fi hudobnifhi od unih, ktere ojftro fodii h. Sato nimajh isgovora hterifodijh; sakaj v zhimur drusigafo- difti, v' tim Jebe obfodi/h, ker ravno to delafh, kar jodijh. Rimlj. 2, 1. Ponishuj fe in moli. Molitev. Gofpod Jesuf! tvoji fveti nauki fo mi v’ ftrah, ker po njih nekoliko fposnam Ivo- jo fpazbenoft in fvoje smote. Ref, zhioveli je nesapopadljiva hudoba, ktere ni fpocna- ti, zhe ti fofebne gnade ne dafh , in tudi po prejeti gnadi nekoliko temniga oftane v ponisbevanje; daj mi obilno rasfvitljenje, de fim f’ feboj in s’ drusimi po tvoji lVe fl volji ufmiljen, pravizhen in ljubesnjiv, de febi in blisbnjimu pomagam v’ nebela. A- men. 35 9 Prašnik fvetiga refhnjiga Telefa. Evangeli fvetiga Janesa 6> 56 — 5(). SapopadiJc. T ' ^esuf iniloftljivo obljubi fvojim vernim dati tvoje mefo r’ jed, in (vojo kri v’ pijazho, de je s’ njimi ljubesnjivo sdrushen, in de oni v’ vezhno sbivljenje pridejo. „V’ tiftim zhafu, je Jesuf Judovfkim mnoshizam rekel: Moje mefo je ref jed, in moja ls shive vere je kruh, kteriga jeft dam, bo shivel vekomaj v’ nebelih. Premifli Jesufove befede, htere te u *he, de on ne pride prašen v’dobro du- Iho, temuzh ji fofebno gnado da, de jo s’ n )o obvaruje .grehov in vezhniga pogub¬ ljenja. Sakrament Jesufoviga telefa, daje dobri dufhi fofebno mozh, de fe v’ tej pu- 566 fhavi revniga fveta ne utrudi, ne offefha, in frezhno pride v’ obljubljeno deshelo, v’ nebefhko kraljeftvo. ,Sveti Ambrosi pravi: „Kako bo vekomaj umeri , kdor kruh vezh• niga shivljcnja vredno prejema ?” Proli Jesufa, de naj ti da shivo vero, terdno u- panje in delavno ljubesen, de sakrament njegoviga telefa in njegove ltervi vredno prejemafh , mozhneji prihajafh , inpridefli v’ nebela. Sahvali ljubesnjiviga Jesufa, kte- ri ti fam febe daje v’ jed in v’pijazho; on, zhe ravno vfigamogozhni Gofpod, ti ni mo¬ gel kaj boljiga dati, de on shivi v’ tebi, in ti v’ njem shivifb, in per njem vekomaj shi- vifh. Molitev. O fladki Jesuf! ki fi prefveti sakrament fvojiga telefa in fvoje kervi is gorezhe Iju- besni poftavil, de je sdravim in bolnim po* potniza v’ frezhno vezhnoft, pomagaj m* po fvoji veliki milolli, ponovi me s’ gnado lvetiga Duha, in napolni me s’ veliko lj u ' besnijo, de te prejmem vfelej vredno, in pridem te odkritiga vshivat, ki te sdaj per- kritiga prejemam; kteri s’ Ozhetam inf fvetim Duham vekomaj kraljujefh. Amen. 567 II. Nedelja po binkufhtih. Ev angeli fuetiga Luk. 14 , 16 — 24 . Sapopadii. Bogat zhlovek je veliko vezherjo naredil, in jih veliko povabil: pa ker fo jo sanizhe- vali, fe je nad njimi rasferdil, in je druge permoral k’perpravljeni vezherji priti. ,,V’tiftim zhafu je Jesuf (farisejem to priliko) govoril: Nekdo je naredil veliko vezherjo, in jih je veliko povabil.“ Jesuf je v'hifhi vifhiga farisejev jedel. Fariseji lo va-nj ravno gledali, de bi kaj per njem (varjenja vredniga po fvojim sa- dershanim umu vidili. Jesuf je njih hu¬ dobno dufho vidil, vender je per njih je¬ del, jih prijasno uzhil, in tudi to priliko govoril od. dobrotljiviga gofpodarja, kteri je veliko vezherjo napravil, in jih veliko povabil. Bogati gofpodar, kteri je is sgoli dobrote veliko vezherjo napravil, pomeni Boga, kteri klizhe ljudi k’(veti veri. Ve¬ dita vezherja pomeni vero, tudi Jveto re/hnje telo , in druge lofebne dobrote, ki )'k flushabniki boshji vshivajo. Povabljeni pomenijo vje ljudi, htere Bog k' pravive- r ' Idizhe. Poj lani hlapez pomeni prero . 368 ke, apojteljne in druge, po kterih Bog lili- zhe ljudi le’ febi. Ufmiljeni Bog je od sazhetlta fveta Mi¬ žal in klizhe fvoje Avari k’ pravi veri, Me¬ ra je veliki vezherji permerjena, ker fe v’ njej fofebne dobrote vshivajo. Bog je Tvo¬ jim nevrednim llvarem fvojo veliko miloft fkasoval savolj fvojiga ljubiga t Sinu, kterk ga je (vetu dobrotljivo obljubil. To miloll- ljivo boshjo obljubo fo preroki osnanovali ali ponavljali, de je ljudje ne posabijo. 4 Sve- ti Janes kerftnik je Odrefhenika s’ roko ka- sal, in Jude vabil lt’njemu. Jesuf [fam je Jude k’febi ldizal; oni pa fo terdovratni o- flali, slo malo jih je k’ perpravljeni vezhe- rji, k’ fveti veri prifhlo. Jesuf, kralj nebefin semlje, je fvojim vernim veliko vezherjo ali goflarijo napra¬ vil; je veliki zhetertik fvojim apofielnam in vfim fvojim pravovernim veliko goflarijo fvojiga telela in fvoje kervi napravil, de fe v’duhu vefelo goftujejo, in fvojo dufbo obogate. Mi Itrifljani fmo frezhnifhi od Ju¬ dov, ker fmo ne le prejeli pravo veroi ampak tudi fe vdeleshili Jesufoviga telefa in kervi. Jesuf je vfigamogozben, vend er ne more kaj boljiga dati; je nar modrejfhb vender kaj fvetejfhiga ne najde; je nefkon- zhno ufmiljen, vender nam ne more obil' nifhi ljubesni fkasati, ker nam fam feb e ) 5 V t V Vi H, r< P' m: Ve pi¬ rat pa za pri jali fvo be zbe litet daje v’ tim fvetim saltramentu. Ravno is te dolshne hvaleshnofti je zerkev pretezheni zhetertik obhajala vefel fpomin fvetiga Je- sufoviga telefa, in ga tudi dani ponovi, de njegove nefkonzhne milofti ne posabimo. „In je poflal fvojiga hlapza ob uri ve- zherje povabljenim povedat, de naj pride¬ jo, ker je vfe she perpravljeno. In fo fe sazheli eden sa drusim vli isgovarjati. Per- vi mu je rekel: Priftavo lim kupil, in je mo¬ rem iti ogledat; profim te, imej me isgo- vorjeniga. In eden je rekel: Pet jarmov volov lim kupil, in jih grem pofkufit; pro¬ fim te, imej me isgovorjeniga. In eden je rekel: Oshenil lim fe, in sato ne morem priti.” ,Silno dober je bil hifhni gofpodart is milofti jih je veliko povabil ffvoji imenitni vezherji, jim je tudi povedal uro, v’kteri priti; pa jih ni bilo. Gofpodar bi jih bil farno sato po vfi pravizi sapuftil; ker je bil pa neisrezheno dober, jim je fvojiga hlap¬ ca poflal povedat, in jih nagovarjat, denaj I pridejo. Oni fo fe eden sa drusim Ugovar¬ jali, ali bolje rezhi, f prašnimi isgovori f y oje sanizhevanje perkrivali; rekli fo, de 116 morejo, v’ refnizi pa nifo hotli priti. Povabljeni, kteri nifo hotli k’veliki ve¬ čerji priti, pomenijo nehvaleshne Jude, lteri fo bili k’ Jesufu in po Jesufu vabljeni. .070 de naj pridejo pod njegovo ljubesnjivo ob- laft, v’ njegovo zerkev, fofebnib dobrot r- shivAt; in nifo hotli, sadershani od lakom¬ nih lkerbi in od grefhniga vefelja fo terdo- vratni oftali. Bog jih je velikokrat opomi¬ njal, jim fvoje hlapze pofhiljal, tudi jim je fvojiga ediniga f Sina poflal, in ta fvoje a- pofteljne, pa fe nifo vdali; sato fo doda- nafhnjiga dne sapufheni. Nehvaleshni povabljeni tudi pomenijo vfe terdovratne grefhnike, kteri fo raji v’ grehih, kot pod ljubesnjivo oblatijo Jesufo- vo. Jesuf jih klizhe, de naj pridejo , inmu velelo flushijo saplazhilo vezhniga svelizha- n ja; oni fo raji v’ fushnolli hudizhevi, ker jim ne brani rasusdano shiveti. Nehvaleshni povabljeni pomenijo tudi vfe lene verne, kteri is ljubesni do fveta in do fvojih grehov sanizhujejo vezherjo Jesu- foviga telefa in kervi. Jesuf, ufmiljeni pa’ Ilir, hozhef’fvojim mefam inf’fvojo kervjo fvoje ovze rediti, de fe sdrave ohranijo) bolji prihajajo, in v’vezhno svelizhanjepa¬ dejo. Jim je ojllro sapovedal, de naj prejemajo, rekozh: .,slko ne bojte JedJt moji ga meja in pili moje kervi , ne boj 1 shiv/jen/a v’Jeki imeli." Jan. 6 , 4.5. Vo’ lika vezherja, ktero jim je dobrotljivi Jesu 1 napravil, jim je v’veliko pomozh; zhe }° sanizhujejo, ne morejo svelizhani hit 1. 3 7 1 Vender jo sanizhujejo, ker fo bolni, in radi bolni. Kakofhno fhtrafengo lx saflu- shijo ti leni kriftjani ? Kakofhne fhtrafenge fo oni vredni, fam Jesuf v’prilila pove rekozh: „In kader je hlapez nasaj prifhel, je to fvojimu gofpodu povedal. Takrat fe je hifhni golpodar rasferdil, in je fvojimu hlapzu rekel: Pojdi hitro na ulize in terge mefta, in perpelji fem uboge, in hrome, in flepe, in kruljove. In hlapez je rekel: Gofpod, ftorjeno je, kakor 11 sapovedal, in fhe je proftor. In Gofpod rezhe hlapzu: Pojdi is mefta na zefte in sa ploti,in permo- raj jih noter iti, de fe bo moja hifha na¬ polnila. Povem pa vam, de nobeden unih mosh, kteri fo bili povabljeni, ne bo moje vezherje okuljl." Gofpodar je po hlapzu svedil, de po¬ vabljenih ne bo k’perpravljeni vezherji, in le je po pravizi rasferdil. Bog ne potre¬ buje po drusih svediti, kaj fe godi, ker vfe ve, ali zhlovek ref ne more ali nozhe, ali je refniza ali hinavfhina. Povabljeni fo imeli pofvetne fkerbi; dva fta tudi lepo djala : „Profim te, imej me isgovorjemga Hteri fe je oshenil, je toliko fkerbi in smot 'mel, de mu ni v’ mifel prifhlo reztii: »Profim te, imej me isgovorjeniga j’ fa- m o to je rekel: Oshenil Jim Je, in sato 372 ne morem priti” Gofpodar je to svedil; pa njih isgovor mu nifo bili vfhezh, nad vfe fe je rasferdil, in na sadnje rekel: fi Vctm povem, de nobeden, zrnih, mosh, kteri Jo bili povabljeni, ne bo moje vezherje oJzuJilS Povabljeni fo menili, de fe bodo popolnama isgovorili; pa ni bilo ref, kakor gofpodarjeve befede preprizhajo. Prasni isgovori povabljenih pomenijo isgovore hudobnih grefhnikov, kterife no* zhejo Jesufu vdati. Isgovori povabljenih ni* fo bili zelo majhni, vender fo bili nevred* ni in prasni, ker nobena rezh noben opra* vik ne isgovori flushiti Bogu; [vezhno sve* lizhanje je vrednifhi od vfiga, in nefpamet* no je sa vfe kraljeftva fveta fvojo dufhopo* gubiti. Sa fvoje dufhe voljo je dolshnoft tu* difvojeshivljenje dati, zhe drugazhi ni mo* gozhe fvoje dufhe svelizhati; kako tedaj sa* morejo pofvetne fkerbi isgovoriti? Kriftuf pravi: „Ne bojte fe jih, kteri telo umo¬ re, dujhe pa ne morejo umoriti.” Mat. 10, 28. Vfe fe more raji dati, in vfe ter* peti, kot vezhno svelizhanje sgubiti. Prasni isgovori povabljenih pomenijo grefhne isgovore terdovratnih Judov, kteri fo is neumne ljubesni do fveta ubosiga Je* sufa sanizhevali in savergli. Bog fe je nad njimi rasferdil, jih hudo, papravizhno p°’ koril, in pnft.il v’ temi do danafhnjiga dn®* i 373 Saflusheno fhibo jim je.Kriftuf napovedal, rekozh : „jB odo rasdjali tebe ( Jerusalern ) in tvoje otrobe v 1 tebi, ker niji Jposnal zhafa fvojiga obijkanja.” Luk. 19, 44. Dufhno flepoto jim je prerok Isaija osna- nil, rekozh: „OJlepi Jerze, tiga Ijucljlva, de J’ fvojim ferzam ne ume , in Je ne fpreoberne.'’ 6, 10. Prerok ne vofhi hu-, diga fvojimu ljudftvu, temuzh le pove, de ga bo Gofpod P flepoto udaril. Prasni isgovori povabljenih, kteri fo veliko vezberjo hifhniga gofpodarja sanizhe- vali, pomenijo flabe isgovore lenih kriflja- nov, kteri fe nozhejo perpravljati h’ fveti- mu obhajilu. Oni pravijo: ,, f Sim nevre¬ den, Jim neperpravljen, ne morem, ker imam veliko Jkerbi .” To fo per Jesufu prasni isgovori, in on ve, de fe isljubesni do fvojih grehov, is lenobe ali is drusiga hudiga perpravljati nozhejo. Zhe fe ne po- boljfhajo, le jim bo morebiti sgodilo, kar je gofpodar povabljenim rekel: „Nobeden trnih mosh, kteri Jo bili povabljeni, ne bo moje vezherje okuJiV' To hozhe rezhi, de leni sanizhevavzi Jesufoviga telefa ga ne bodo morebiti nikolj prejeli vredno, ali bo¬ do bres saltramentov umerli. Gofpodar je Jvojiga hlapza pojlal vlite in terge mefta, na zefie in sa floti uboge, hrome, Jlcpe in kruljeve permorat v'hi/ho, une pa je sapuflil. To pomeni, de namefti nepokornih Judov je Jesuf nevedne, hudobne in rasusdane ne¬ vernike vabil, in permoral f’ fvojo gnado v’ katolifhko zerkev. V’djanji apoftelnov je tako sapifano: ,,Pavel in Barnaba Jta Ju¬ dam ferzhno rekla : Vam je bila nar pervo bejeda boshja namenjena; ker jo pa od febe pahate, Je obernemo k’never¬ nikom f kakor nam je Gojpod sapovedal- Ker fo pa neverniki to Jtijhali. fo Je ve • Jelili, in zhaftili befedo gofpodovo." i3, 46 — 48 , Ravno sdaj: zhe fo eni terdo- vratni, Mizhe Bog druge, de bodo sveli- »hani; zhe fo ravno hudobni in rasusdani, jih vender fladko permora f’ fvojo mogozhno gnado fpokoriti fe, une pa sapufti. Kriftjan, kaj te ta prilika uzhi? U*hi te, de nikar nehvaieshen ne bodi ufmilje- nimu Bogu; ne isgovarjaj fe., in ne brani fe njemu flushiti, kader te Isiizhe, de fe njegove milofti in njegoviga kraljeftva ne- vredniga ne ftorifh. t Sveti Pavel profi tebe in vfe rekozh : ,,Vaf opominjam, nt sajtonj gnade boshje prejemati." H- Kor. 6j 1 . s ■ I Molitev. O Gofpod Jesuf! ponishno fposnaflb de fim sapnfhenja in pogubljenja vreden, ker fim} bil ne enkrat, ampak velikokrat tvoji nefkonzhni milofli nehvalesken ; pro- lim te, ne glej moje velike hudobije, am¬ pak fpreoberni po fvojim ufmiijenji moje terdoVratno ferze , in ga fladko permoraj fe ti vdati, de fe ti f pravo pokoro podvershe, in pod tvojo Ijubesnjivo oblalljo ftanovitno shivim. Amen. III. Nedela po biiifcuflitih. Evangeli fi eliga Lukesha 15 , 1 — 10* ' ' ‘ ' S a p o p a d i k. ^Jfmiljehi Jesuf jemlje zolnarje in grefhni- ke, de fe-fpreobernejo; nevolhljivim fari- sejem, litevi s&volj tiga godernjajo, pove dve prelihi, f' kterimi rasodeva fvojo nei- srezherio miloft do grefhnikov. ,,'V’tiftirn zhafu fo fe zolnarji in grefh- niki k’Jesufu perblishevali, de bi ga po- llufhali/’ Jesuf je pred meftam Kaparnaum per jeseru Tiberiadu zolriarjn Matevsha v’fvojo llushbo dobrotljivo pnkljzai, potlej je I’ fvojinii uahenzi vVnjegovo hifho jeft fhel. Ko fo zolnarji in grefhniki zolnarja Mater, aha fpreobernjeniga vidili, fo tudi oni upali v’miloft Jesufovo, fhli v’Matevshero hifho, fe k’miši vfedli s’Jesufam in s’nje¬ govimi uzhenzi. 4 Samo to kashe, is kakoih- niga konza fo zolnarji in grefhniki k’Jesufu fhli sato namrezh, de jih je fprejel, in je 8*njimi jedel; tudi kashe, kalto krivizhni in nevofhljivi fo fariseji bili, ki fo nad tim godemjali. Zolnarji in grefhniki fo Je k' Je sufu perblishevali, de bi ga po fin- /hali; prav fo perzheli fvoje fpreober- njenje, s’refnizhnimi sheljami do Jesufovih naukov« Kako fe grefhnik fpreoberniti sa- more, zhe sanizhuje befedo boshjo. Ne- mogozhe je, ker boshja befeda ga užhi fe fposnati in boljfhati, kaj opuftiti, kaj de¬ lati. Sapifano je: „ModroJli sazhetik Jo shelje ref,'nizhnepo nauku.” Modr. 6, 18. Kdor nozhe poflufhati, je v’temi, in nima isgovora sa fvoje grehe, v’njih umerje, in je pravizhno obfojen v’ pekel. „In fariseji in pifmouki fo godernjali, rekozh: Ta grefhnike fprejema, in s’nji¬ mi je.” Judje fo zolnarje fovrashili, in jih fhte- li ozhitne grefhnike, ker fo menile, de fe ne fpodobi, in ni prav nevernimu zefarju davek dajati; ker fo filno neradi davek o- pravljali, fo fovrashili tifie, kteri fo ga je- I 377 mali. Fariseji fo fe uzhene in pravizhne fhteli; pa ti fprideni uzheniki, ne de bi neumno in nepokorno ljudftvo uzhili, fo ga drashili, in fo ravno sato svijazhno vpra- fhaliJesufa: ,,Je li prav, de fe zefarju davek daje, ali ne P” Mat. 22, 17. Fa¬ riseji fo tudi huje ko vfe druge fqvrashili grefhnike, in nifo hotli s’ njimi nobene sa- vese imeti; to pa is gerdiga napuha. Rav¬ no sato, kader jeozhitna grefhniza per Je- sufovih nogah bila, je farisej rekel: „Ako bi ta prerok bil, bi vfaj vsdil , kdo in kako/hna shenjha je ta, ktera fe ga do - tikujei" Luk. 7, 3 g. Fariseji fo grefhnike sanizhevali is napuha, in ravno is napuha fe pravizhne fhteli; pa fo hudobnifhi bili odunih, ktere (o sanizhevali in fovrashili. Kakofhen bodi ti , o kriftjan, s’grefh- nilii? Nemogozhe je ti vfe praviti v’ krat¬ kim ; popolnama poduzhenje bi prefhiro- kofegalo, in bi ti vender nepridno bilo, &l a on dobizhik, zhe fe ti fpoborifh? Zhe fe pogubifh, je tvoja, ne njegova fhhoda; zhe fe fpoborifh,-je tvoj, ne ijegov dobi¬ zhib. Sabaj tedaj on fherbi, in te ifhe k pokori? 4 Samosato, ker je neisrezheno do* 38i ber, ,in te nevredniga grefhnika is ne- fkonzhniga ufmiljenja ljubi. Jesufova ne- sapopadljiva miloft naj fladko prefuni tvoje nehvaleshno ferze , in naj ga permora obil¬ no shalovati; is ljubesni do ljubesnjiviga paftirja Jesufa milo joltaj, de refnizhno re- zhefh: , K Solse fonozh in dan moj kruh.'* Pf. 41, 4. Ker je Jesuf neisrezheno ufmiljeni pa- flir fvojih ovz, vabi angelje fe vefeliti, ka¬ der sgubljeno ovzo najde; to je, kader fe grefhnik Ppomozhjo njegove gnade fpo- kori, Angelji in fvetniki fe vefele nad po* bolfhanim grefhnikam, in profijo Boga, de naj mu da ftanovitnoft v’dobrim, de bi v’njih vefelo drushbo frezhno prifhel. An- gelj in fvetniki fo greha shaloftni, in fpre- obernjenja vefeli, ker Boga in ljudi ljubijo. Mi tudi bodimo greha shaloftni, in pokore vefeli, in hvalimo Boga, kader fe grefh¬ nik fpreoberne, in h’fvojimu dobrimu pa- flirju Jesufu nasaj pride, ker refnizhna pokora je Bogu v’zhaft, in grefhniku v' svelizhanje. Vfak dober kriftjan je greha klishniga shaloften, in ga pezhe , kakor je Ive ti Pavel od febe govoril: „Kdo ojlabi , de bi jejt ne ojlabel ? kdo fe pohujjha , de bi mene ne peklo?'* II. Kor. 11, 29. Vfak dober kriftjan je pokore blishnjega ve¬ lelin ga vfe dobro vefeli, kakor je ljubi 382 Janes govoril: „Vekjhiga vcfelja nimam ko to, de Jli/him, de moji otrozi po ref- nizi skive.’ III. 4- Moli sa-fe in sa dru¬ ge grefhnike, fkerbi febe in druge boljfha- ti, bodi vlih, fvojih in drusih grehov sha- loflen, sa vfe dobro Boga hvali in tako de- lafh po sgledu ufmiljeniga paftirja Jesufa. „Ali ktera shena, ki ima defet denar¬ jev, zhe sgubi en denar, ne pershge li lu- zhi, in ne pomete hifhe, ter Ikerbno ifhe, dokler ga ne najde? kader ga najde, po* klizhe prijatelze infofedine, rekozh : Vefe- lite fe s’ menoj, ker fimdenar nafbla, kte* riga lim bila sgubila. Tako, povem, bo vefelje pred bosbjimi angelji nad grefhni- kam, ltteri fe fpokori.” Ta prilika je poprejfhnji podobna, in enako pomeni: Vender sapopade nektere fofebne nauke. Denar ima vrednoft v’febi: vender, kar ga ljudem vredniga dela, je to, de je zefarjeva, ali kraljevi podoba na njem; zhe je njegova podoba sbrifana, ga ljudje nozhejo, in poftavljeno ženo vlaj nekoliko sgubi. Ravno tak je zhlovek: on je podoba boshja, in sato je veliko vre¬ den; zhe to zhaftito podobo s’greham og- njufi, je ho sgubljen denar, ko denar, na kterim ni zefarjeve ali kraljeve podobe, sgubi fvojo poprejfhnjo ženo in vrednoft per fvojim fivarniku. Shena, ktera tolikanj 385 fkerbno ifhe sgubljeniga denarja, in ga je podlaj nesrezheno velela, pomeni ufmilje- niga Jesufa, kteri zhloveha ifhe, ker je podobo bosbja na njem. Grefhnik je pre¬ jeto podobo ognjufil, Jesuf ga ifhe polep- fhati, de dopade Bogu. Sgubljen denar ni bil na fvitlobi, temuzh je v’kakim tem¬ nim kotu, v’fmeteh tizhal; sato pomete shenahifho, in pershge luzh , de ga najde: Ravno tako je grefhnik v’temi, v’nevred- nih fkerbeh sgubljen, in fe najti ne da, zhe Jesuf njegoviga temniga uma f’ fvojo gnado ne rasfvitli, in zhe njegovih nevred¬ nih smot is ferza ne preshene. Luzh gna- de boshje , ktero je ljubi Jesuf na krishisa- flushil, jevfim, folebno pa grefhnikam po-i trebna; bres nje oftane v’ temi, in bo po¬ gubljen vekomaj. Sato je David profil Bo¬ ga : „ Rasfvitli moje ozhi, de v' fmerti ne safpim.'’ Pf. 12, 4 « Tudi: „PoJhlji Jvojo luzh in fvojo refnizo, de me bojte pelja¬ le na tvojo fveto goro." Pf. 42, 3 . Tudi ti gorezhe profi Boga gnade po ufmiljenim Jesufu; profi pomozhi ko zblo- vek , v’ globozbino pahnjen ; nejenjaj pro¬ fiti , in bofh uflifhan, ker Jesuf, ljubi pa- fiir, ti hozhe in samore pomagati. On lam te perganja profiti, rekozh : „Refnizhno, refnizhno vam povem : Ako bojte kaj O- zheta v' mojim imenu projili , vam bodal. 384 Projite, in bojte prejeli, de bo va/he ve- felje popolnoma veliko Jan. 16, 23 . 24* Molitev , Preljubesnjivi paflir Jesuf Krifluf! l(i 11 naf sgubljenih ovz dobrotljivo ifkal, in sa naf nehvaleshne ftvari na brishi umeri, sahvalim te sa vfe dobrote, meni in dru¬ gim florjene, in te ponishno profim, od- pufti mi hudo nepokorfhino, P ktero Cm te rasshalil in sapuiiil. 4 S’ pomozhjo tvoje gnade shelim in obljubim le tebi flushiti; podpiraj mojo flaboft, dajaj mozh in flano* vitnoft moji volji, de ti svefto flushim, in fe od tebe nikedar ne lozhim. Amen. IV. Nedelja po binkufhtih. Evangeli f. Luk. 3, 1 — 11. Sapopadi h. IVInosbize fo filno sbelele Jesufapoflufha- ti; toraj jih je is zholna uzhil. Po tim je ukasal Petru peljati na globoko, in mreshe v’vodo vrezhi. Peter je is pokorlhine do Jesufa ftoril , in veliko rib sajel; is tiga je 385 fposnal njegovo vfigamogozhnoft, fe je po- nishal, in jef tovarfhi sa njim fhel. „V’ tiftim zhafu, kader fo mnoshize Jesufa obfule, de bi befedo boshjo poflu¬ fhale, je on ftal sraven jesera Genesareta. In je vidil dva zholnasraven jesera; ribzhi pa fo vun ftopili, in fo mreshe spira¬ li. On je ftopii v’zholn, llteri je bil ki¬ monov, in je profil zholn malo od kraja o- driniti; in je fede mnoshize is zholna uzhil.’' Mnoshize, ki fo Jesufa obfule, de bi njegove fvete nauke poflufhale, fo velike hvale vredne. De fo slo shelele Jesufa po- flufhati, prizha fveti Lukesh, rekozh: „ Mno¬ shize Jo Jesufa obfule .Silno veliko lju¬ di je bilo, in vfak je hotel blis Jesufa biti; vfakimu ni bilo mogozhe, in tako fo fe rili, de fe Jesuf ganiti ni mogel; sato je v’.Si¬ monov zholn flopil, in ga profil malo od kraja odriniti, fe je ufedel, fede is zholna uzhil, in mnoshize fo ga ob jeseru fkerbno poflufhale, ker fo shelele svediti kaj dela¬ li, in zhefa fe varovati, debiprifhle v'ne- befhko kraljeftvo. .Srezhni ljudje, ki radi poflufhajo be¬ fedo boshjo; nefrezhni pa, zhe je radi ne poflufhajo 1 .Samo poflufhanje fizer ni sa- dofti; vender je potrebno, in kdor nozhe poflufhati, bo pogubljen. Modri pravi: »Udor fe Gofpoda boji , pojlu/ha njegov 25 386 nauk.'' ( Sirah 3 'i, 18 . Kdor fe Boga boji, sheli njega in njegovo voljo fposnati, in mu flushiti, in ravno sato poflulba rad njego¬ ve fvete nauke; kdor sa Boga ne mara, in sa fvoje svelizhanje ne fkerbi, nozhe boshje volje vediti, in sato ne poflufha fvetih nau¬ kov. ,Sveti nauki fo neisrezhena dobrota, dufhni kruh in nebefhha fvitloba. Jesuf je mnoshize uzhil; tudi sdaj po tvojih nameft- hikih uzhi, in kdor poflufhati nozhe , ni is Boga. Mnoshize fo Jesufa obtule , vfak je hotel biti blis njega, de vfako befedo flifhi in ume; sdaj fo , zhe je ravno zerkev pro¬ dorna, poftopazhi delezh, ali pasunaj zerkre ftoje ali leshe , in fkerbe biti nevedni tifli* ga, kar v’ svelizhanje potrebujejo. Tem hudobnim Jesuf pravi: ,,Vi Jie is ozheta hndizha .” Jan. 8 , 4.4 • ,Svete nauke fkerbno poflufhaj, ker fo veliko vredni. ( Sveti Avgufhtin od njih vrednofti pravi: „Kaj , menite , je vekftn- ga fpo/htovanja vredno? Jveto telo ah befeda Jesufova? Oboje je enake vr°d- nojti. Kdor Jesuf ovo telo sanizhuje, gre/hi; ravno toliko gre/hi, zhe sanizhu¬ je Jesufovo befedo .” Bogabojezhi Bed a pravi : „Marija devizaje slo frezhna,l< er je Jesufa rodila ; frezhnijhi je pa, her ) e Jesufovo befedo rada pojlufhala Sani' zhevavzi boshje befede fo prekleti. Tog 0 " 307 vori Gofpod: , .Preklel zhlovek, kteri be- fede savese ne pojlujha."’ Jer. 1 1 , 3. ^ve¬ ti fhkof Hilari je enim,- kteri fo med pridi¬ go is zerkve fhli, rekel: ,, Pojdite le; pa vam povem, de is pekla ne bojte ./ hli .” Ta fveti fhkof je hotel rezhi: Kdor nozhe boshje befede poflufhati, gre v’pekel. To je refnizhno, in ti je rezheno o kriftjan, de fvetih- naukov ne sanizhujefh , temuzh de jih sheljno poflufhafh, in shivifh po njih. ,,Kader je pa jenjal govoriti, je rekel .Simonu: Pelji na globoko, in versite fvoje mreshe, de vlak ftorite. In .Simon mu je odgovoril: Uzhenik! vfo nozh fmo delali, in nifmo nizh vjeli; na tvojo befedo pa bo¬ dem mresho vergel. In kader fo to ftorili, fo sajeli veliko trumo rib; njih mresha pa fe je tergala. In fo migali fvojim tovarfhem , kteri fo v’ drusim zholnu bili, de bi pri- fhli, in jim pomagali. In fo prifhli, in o- ba zholna napolnili, tako, de fla fe fkorej potopila.” Jesuf je ta zhudesh ftoril, de je pre- prizhrj tihe, ktere je v’ apoflolflvo name¬ nil, kako de je njegova befeda mozhna , de oniinmnoshise va-nj verujejo, infomu pokorni. Peter in Andrej, njegov brat, fla kila v’ enim, Jakob in Janes, njegov brat, fla bila v’ drusim zholnu. Ti fo shephej v’ Jesufa verovali, kakor fe lahko veisPetro- 25 * 388 vihbefed: ,,Na tvojo befedo bodem mre- sho ver gel." Pa zhe ravno fo v’ Jesufa ve¬ rovali, nifo fhe sa njim hodili, in sato jim Jesuf ni oblaftno sapovedal, temuzh jih je projil zholn malo od kraja odriniti. Kader je Jesuf jenjal mnoshize uzhiti, je rehel Petru: ,, Pelji na globoko , in ver- site Jvoje mreshe Peter in njegovi to- varfhi fo bili ribzhi, in fo vedili, de fe ri¬ be loshej love v’ temi, ko na fvitlobi; tudi fo vfo nozh delali, in fi persadjali, panizh nifo vjeli: vender je Peter pokorno odgo¬ voril: )t Na tvojo befedo bodem mresho vergeV’ Petrova pokorfhina je bila popol- nama, ker je bila is vere in upanja v’vfiga- mogozhnofi Jesufovo; sato je veliko rib sa- jel, in toliko jih je bilo, de fe je mresha tergala, in fo s’ njimi oba zholna napolnili. Jesuf je ukasal peljati na globoko, on tudi je per njih v’ zholnu bil; po njegovi volji fo ftorili, in v’ njegovim imenu mresho vergli v’vodo, sato fo bili frezhni, in ta frezha je bila isvir obilnifhi frezhe, de fo bili v' veri uterjeni, in fo sa njim fhli. Pokorfhina Petrova te pokorfhino u* zhi. Prava in Bogu dopadljiva pokorfhina je, kader kdo dela vfe , in fe varuje v% a po volji boshji isljubesni do Boga, ali f’po' mozhjo njegove gnade. Pokorfhina bodi popolnoma , deni nizh opufheniga; hitra 389 bres odlafhanja in isgovora; ferzhna bres vfiga firahu sanizhevavzovali drusiga; / ta - novitna , de do konza ne pefha; savoljBo¬ ga.', de fe dopolnuje njegova fveta volja is ljubesni do njega. Vfe dela fo prasne in nizhemurne, zhe is prave poborfhine nifo; vfe dela fo dobre; zhe fo is prave pobor- fhine. ^Blagor zhloveku, kteri ima vfo fvojo voljo v* pojtavi Gofpodovi’’ Pf. l, i. 2. Bolji je pohorfhina bo vfi darovi, ker vfi darovi ne svelizhajo bres poborfhine. Profi tedaj Bogagnade popolname poborfhi¬ ne v’ vfim ; zhe nifi poboren, bofh med nepo¬ korne dufhe vershen na vebomaj. Premifli, uzhenzi fo vfo nozh delali, in nizh nifo vjeli, ber fo farni delali; pot¬ lej fo bili frezhni, bader je bil Jesuf per njih, in fo v’ njegovim imenu ali na njego¬ vo befedo vergli mresho v’ vodo. Njih ne- frezha je bila majhna; huji bo tvoja, zhe v’ Jesufovim imenu ne delafh, in zhe bofh na sadnje shaloflno Iposnal: Vfe dni fvoji- ga shivljenja fim fe bres dobriga saflushenja trudil. De te ta veliba nefrezha ne sadene, svefto delaj, in shivi po vfi volji boshji, in bofh fvoje veliko saflushenje vid.il , in veli¬ ko plazhilo vshival vekomaj. ,,Ker je ( Simon Peter to vidil, fe je v ergel h’ Jesufovim bolenam, rebozh: Go- Ipod! pojdi od mene, ber fim grefhen zhlovek. Ker g rosa je obfhla njega in vfe, ln nepremagljiva oflane, in bo do konza fveta, ker je in bo Jesuf s’ njo. Petdr, intovarfhi, kader fo zhudesh vidili, kteriga je Jesuf floril, fo zholna h’ kraju potegnili, in sa Jesufam fhli. Kar fo ftorili, ' je bilo po Jesulovi volji, ker jim je ravno is tega konza zhudno dal toli¬ kanj rib sajeti. Bili fo fizer ubogi; vender 3 9 2 fo veliko sapuftili, in sa Jesufam fhli. Pe¬ ter in njegovi dobri tovarfhi uzhe, kaj ftoriti, kader Bog frezho da. Boshji darovi pergan- jajo mu svefto flushiti; obilnifhi ko je v’ milofti, svefteje mu flushimo. Zbe flabi kriltjani obilno prejemajo, fe hudobnifhi, bahajo, pijanzhujejo, plefhejo in rasfaja- jo; hudo sa dobro, in veliko hudiga sa veliko dobriga nehvaleshno vrazhujejo Bogu. Tim nehvaleshnim dufham gre, kar je Mojsef Israelzam rekel: efpamet¬ no Ijadftvol tako Gofpodu vrazhujejh?" V. Mojs. 02 , 6. Ti ne flori po sgledu nehvaleshnih ljudi. Bodi hvaleshen ufmiljenimu Bogu: obilnifhi ko prejmefh, bolj bodi hvaleshen in svefteje flushi fvojimu dobrimu Ozhetu, ker ravno to je konez njegovih darov. Hvali ufmiljeniga Boga f’fvetim shivljenjem> in tako le je tvoja hvala refnizhna. Molitev- Nebefhki Ozhe, ki li mi sapovedal fvojiga edinorojeniga 4 Sina, Jesufa Kriflufa, poflufhati, daj mi tudi vefelje do njegovih naukov, in mozh po njih shiveti, de ti 1 popolno pokorfhino dopadem, in per tebi veliko saflushenje imam. ^'pomozhjo tvoje gnade ierdno obljubim, in fi hozhem pe r ' 3g5 sadjati delati, vfe Kar mi po uzheniltu Jesufu sapovedujefh , in fe varovati vfiga , kar mi po njem prepovedujefh, de frezhno pridem v’tvoje kraljeftvo. Amen. V. Nedelja po binkufhtih. Evangeli f. Matevsha 5 , 20 — 24 . Sapopadi k. Jesuf sapove ferza poboslinoft ali pravizl*. noft; prepove jeso, in kar fe is nje ishaja. Tudi sapove fovrashniham bersh odpuftiti; zhe ne, fo vfe dela nevredne. „Y’ tiftim zhafu, je Jesuf Ivojim uzhen- zam rekel: Ako vafha pravizhnoft ne bo o- bilnifhi kakor pifmoukov in larisejev, ne pojdete v’ nebefhko kraljeflvo.” Jesuf je to in veliko drusiga, she v’sa- zhetku uzhil na gori, de njegovi uzhenzi vedo flushiti, in refnizhno flushijo Bogu po njegovi fveti volji. Neverniki fo malo raslozhili dobro in hudo, in fo po fvojim poshelenji rasusdano shiveli. Judje fo sa- povedi poMojsefu prejeli, vender ferza po¬ boshnoft malo vedili; vezhi del fo Bogu le s ’ unanjim flushili, ali menili flushiti. Pif- mouki fo fe fhteli uzhenike, fo ljudfivu pif- ma islagali; farni nifopifem prav umeli, in nifo notranje pravizhnotti fposnali. Farise- ji fo fe pravizhne fhteli, ker fo menili, de po vfih sapovedih na tanko shive; pa na¬ puh je vfe fpridil v’ njih. Uzhenik Jesuf je hotel vfe te hude smo¬ le odpraviti, in je uzhil Bogu dopadljivo shiveti, de bodo njegovi uzhenzi v’ ferzu pravizhni, in is ferza pravizhnofti delali v- fe, in varovali fe vfiga po volji boshji. Sa- to je djal: „Ako vajha pravizhnojt ne bo obilnijhi ko pifmoukov in farisejev, ne pojdele v nebejhko kraljejlvo." Pifmouki in fariseji fo veliko dobriga delali; pa is hinaufhine, is ljubesni do febe, ne is lju- besni do Boga. Tim hudobnim je Jesuf rekel; „Gorje vam, pifmouki in fariseji, vi hinavzi, ki fte enaki pobeljenim g ro¬ kam , kieri fe sunaj ljudem lepi sde, snotraj pa fo polni mertvafhkih kojti in vfe gnjufobe.'' Math. 23 , 27. Taki fo vfi kteri nifo v’ ferzu pravizhni, zhe je ravno viditi , de veliko dobriga delajo. Zhe svediti shelifh, v’ zhim jesapopa- dena, in kakofhna je prava poboshnoft ali fvetoft; odgovorim, de ta je šapopadena v zhifti veri, v’ terdnim upanji in v’ delavni ljubesni. Vera je fofeben dar boshji, upa¬ nje tudi, in miflim , de terdno verujefh in upafh; pa bres delavne ljubesni to mzh ni. I. Kor. io, 5. Pravizhen fi, zhe is shive vere in is terdniga upanja ljubifh Boga, in fi mu pokoren. Prava poboshnoft je po vfih sapovedih shiveti, po njih mifliti, govoriti in delati is ljubesni do Boga. Zheobilnifhi ljubi f h , fi obilnifhi pravizhen, zhe manj ljubi f h , li menj pravizhen; zhe ne ljubifh, fi hudobnih. t Sveti Pavel pravi: Kri- Jtufu Jesnfa velja farno vera, ktera po ljubesni dela .” Gal. 5, 6 . Ni ti dofti ozhit- nih nezhiftih del varovati fe , zhe fvojih shelj ne premagujefh savolj Boga. Zhe le ne nbijafh, lamo sato fhe nifi pravizhen, te¬ mu z h zhe sapoved fpolnujefh, zhe fvojo krivizhno jeso premagujefh is ljubesni do lioga. Tako delaj v' vfim; ohranuj ferza nedolshnoft, ljubi sapovedi, is te notranje pravizhnofti delaj dobro, varuj fe hudiga, in ravno to je pravizhnoft, ktero Jesuf sa- poveduje. Kteri fo Krijlufovi, krisjia- jo fvoje mejo , grehe in shelje. Gal. 5, 2 4- Premifli , ali ii refnizhno ali le lash- njivo pravizhen ; sakaj ni majhna rezh pra- vizhnimu ali nepravizhnimu biti, to je toli¬ ko, ko svelizhanje ali pogubljenje. Zhe fe pravizbniga lhtejefh, in nifi pravizhen, hofh pogubljen. Ne kdor fe fam hvali, a *npak kogar Bog Hvali, je poterjen. II. Kor. io, 18 . 3g6 „ ( Slifhali fte, de je flarim reaheno : Ne ubijaj; kdor bo pa ubil, bo fodbi podver- shen. Jeli pa vam povem , de flednji, kte- ri fe v’ fvojiga brata (pp krivim) ferdi, bo fodbi podvershen; kdor bo pa fvojimubra¬ tu rekel Raka, bo sbiralrfhu podvershen; kdor pa poreahe Norea, bo podvershen pe- klenfkimu ognju/’ Ubijanje je bilo vfelej (Irafhna pregre¬ ha per Bogu in per ljudeh, per vernih in nevernih; farna natorh uzhi, de ahloveka neoblafino umoriti je neahlovefhko. Zhe ravno natorni um uahi, de ubijanje je velik greh; vender je Bog ozhitno prepovedal moriti, in sato je Jesuf rekel: }ll Ste Jli[ha- li, de je jtarim rezheno: Ne ubijaj; kdor bo pa ubil, bo fodbi podvershen j' bo po deshelfki oblafti fhtrafan. Nihzlie nima oblafti do blishnjiga shivljenja; oblaft* niki le fmejo hudodelnike v’ fmert obfoditi, in tudi sapovedati fe krivizhnim fovrashni- kam s’ oroshjem vftvaljati, ker oblaftniki k> nameftniki boshji k’ ftrahovanju hudobnih, in ravno sato meah nofijo. Rimlj. i3, 4 . Jesuf Kriftuf ne rasdere sapovedi fla¬ rim dane: „Ne ubijaj'* , temuah ji popol- namoft da, ker ojftro prepove jeso, hude befede, in kar v’ubijanje daje perloshnofl- Kdor jeso premaguje; ne govori, in ne flori niah hudiga. Sato je Jesufojftro pre* 3 97 povedal jeso, rekozh : „Kdorfe v'J'vojiga brata (po krivim ) ferdi; bo fodbi pod - vershen.'’ Ne le ubijanje, tudi krivizhna jesa bo pokorjena; ona bo fodbi podver- shena, po velikofti in hudobi terpinzhena. Krivizhna jesa je sazhetik veliko hudiga: Jesa ne dela pr avize boshje. (Jak. 1, 20.) ; ne dela po volji boshji, ampak soper voljo boshjo. Is krivizhne jese isvira sanizhe- vanje, rasshaljenje, prepir, tepenje in ubijanje; sato je prepovedana. Kdor jeso premaguje; fe vfiga tiga varuje, blishnjiga ne shali, in mirno shivi. Jesuf, mirni Go- fpod in sapovedovaviz miru, sapoveduje krotkoft, in prepoveduje krivizhno jeso, de fe veliko hudiga odverne , in fe hudo f’ korenino isdere. On hvali mirnoft, in mir¬ nim blagor rezke: „Blagor mirnim, sa- haj otrozi boshji bodo imenovani .” Mat. 5 , g. On sapove mirnoft, rekozh: ,,Uzhite fe od mene, ki fim krotak.’ 1 ' Mat. 11* 2g. Mirni ljudje fo otrozi boshji; nepokojni lju¬ dje fo otrozi hudizhevi. Blagor mirnim, krotkim in persanafhljivim! oni fo Bogu in ljudem ljubi, in vefelo shivljenje imajo. Jesa ni vfelej grefhna, je vzhafi tudi Iveta, in je fveta, zhe je obujena savolj boshjiga rasshaljenja. Mojsef fe je pra- Gzhno rasferdil, kader je vidil neumno ljudftvo moliti slato tele. II. Mojs. 32 , 19. 3g8 Jesuf, kader je vidil boshjimu tempeljnu nezhaft delati, fe je rasferdil, in je hu« dobne sanizhevavze f’ tepeshnizo isgnal. Jan. 2 , i5. To je pravizhno; vender va¬ ruj fe smote, ker fveta jesa je vzhafi grefh- ni jesi podobna, nifle pa is enigaisvira, in eniga ltonza nimate. Grefhna jesa je is neumne ljubesni do febe, in napravi zhlo- veka de blishnjiga skali; fveta jesa je obu¬ jena is ljubesni do Boga, in fkerbi blishnji¬ ga boljfhati. Vzhali fte obe namefhane, in takrat fe fofebno lahko golafafh. Zhe blishnji f’fvojim greham shali Boga, in tebi fhkoduje, lahko menifh, de fe vne- mafh savolj boshjiga rasshaljenja, in fe bleso vnamefh sa fvoje fhkode voljo. Ka¬ der je veliki duhoven Kajfa saflifhal Jesufa: f ,Me bojte vidili Jedeti na dejni boshjS moihi je fvoje oblazhila pretergal v’snarn- nje velike shalofti, in mu ni bilo mar sa zhaft boshjo , temuzh njegov napuh je ras- shaljen bil. Zhudni in mnogi nagibki vna¬ mejo zhloveka, in vfe prerad fi verjame, in fvoje hudo ferze nedolshno fhteje. Lju¬ bi moj! zhuj nad fvojim ferzam, in prenii- fli fe dobro, de fe ne golufafh. Jesuf, sgled in sapovedovaviz miru, je ojftro prepovedal krivizhno jeso, in kar fe is nje ishaja; tudi hude befede blishnji* mu rezhi. Raka je hebrejfka befeda, in 3 99 pomeni blishnjiga sanizhevanje; sato ne oflane bres pokorjenja. Norez je huji be¬ feda, peklenfkiga ognja vredna. Mi tesh- lto verjamemo, de je sgolj befeda vezbniga ognja vredna; pa huda befeda, is hudiga ferza rezhena, ni majhno hudo, in veliko hudiga lahko napravi. To je raslozhka potrebno. Zhe fvoji- mu blishnjimu rezhefh, l po navadi deshele in po drusih okoli- fhinah. Vedi, kaj de blishnjigashali insa- nizhuje, de fe tiftiga varujefh. Ne isgovar- ) a j fvojih hudih befed , ozhitanja , kletve ali drusiga f’ fv o jo jeso : „ t Sim kil jesen.” Kri- 4 oo vizhna jesa je prepovedana, je greh, in ne more grehov isgovarjati. Bodi ponishen, in tabo fi tudi persanafhljiv, in premagu- jefh hudobno jeso. Tebi in vlim fveti Pa¬ vel v’Gofpodovim imenu sapoveduje: ,,VJa grenkojt, in jesa, in vpitje, in prekli- njevanje naj bo delezh od voj s’ vfo hu¬ dobo'' Ef. 4 , 3i. To delaj, in blagor ti bo. „Kader tedaj fvoj dar 1 <’ altarju perne- fefh, in fe tam fpomnifh, de ima tvoj brat haj soper tebe; pufti ondi /voj dar pred al- tarjem, in pojdi prej fe /prijasniti f’ fvo- jim bratam, in tedaj pridi, in daruj fvoj dar.” Sovrafhtvo je dolga jesa; jesa je pre¬ povedana, fovrafhtvo je ojftreje prepove¬ dano. Kdor jeso- bersh premaga, je bil fbufhan, in je fkufhnjavo premagal; hdor fe da od jese premagati, grefhi; zhe /epa jesa v’fovrafhtvo premeni, je to hudobni- fhi, in vfe njegove dobre dela fo ofludne Bogu. Vflari savesi fo Judje mnoge rezhi Bogu v’ dar nofili. Ti darovi fo bili ognju- fheni, zhe je darovaviz boga fovrashii, in sato Kriftuf pravi: „PuJti ondi Jv oj dar, in pojdi prej Je Jprijasniti J 1 jvojim bra¬ tom." To pomeni, de nobena rezh ne molitev, ne poft, ne sakramentje, ne baj drusiga ne pomaga zhloveku, kteri for- rashi fvojiga blishnjiga. Zhe te je blishnji rasshalil; mu bersh odpufti, in ljubesen Ckasuj, kader ti bo perloshno; zhe fi ga hrivizhno rasshalil« hiti k’njemu, in fe refnizhno fprijasni s' njim, in tako le bodo tvoje dobre dela vChezh Bogu. Zhe tiga ne ftorifh, prelo* mifh Jesufovo sapoved, vfe tvoje dela fo oftudne, in odpufhanja grehov ne upaj, ker tvoja terdobani ufmiljen ja vredna. Pre- mifli, kar Cveti Ziprijan govori: ,,Ako bi fvojo kri sa vero prelil, ti ni svelizha- nja, ako fvojiga blishnjiga fovrashi/hS Tvoj napuh ve veliko isgovorov, pa nobe¬ den ti per fodbi ne bo obflal; odpufti, od- pufhaj, bersh in popolnama, in tako le bofh dofegel ufmiljenje. Molitev , Ljubi Jesuf! uzhil li me, in dolshen fitn te v’ duhu inv’refnizi moliti; hudopo- shelenje pa mi brani, in sato rasdeljen vi* km med teboj in Cvetam. Ponishno te pro- fi*n, napolni me s’gorezho ljubesnijo do te¬ ke, is ktere ti bom pokoren; de fim s’ nje* pomozhjo tudi miren in ufmiljen s’blish- n )im. Slo II bom persadeval krivizhno je« So premagovati, hozhemvfimfovrashnikam 26 402 odpuftiti, in s'vfimi biti ufmiljen, de tudi jeli najdem ufmiljenje per tebi. Amen. VI. Nedelja po binkufhtih. Evangelif. Marka 8» 1 '— (). Opomba. Ta evangeli je v’malo befedah drugazhen od uniga, In perlisnjenimi befedami sapeljujejo fer- Za nedolshnih.’’' Rimi. 16, 17. 18. „Po njih fadu-jih bode fposnali. ,Se niore li grosdje brati is tern ja, ali fige is 4o6 ofata? Tako rodi vfako dobro drevo dobro fadje, flabo drevo pa rodi flabo fadje. Do¬ bro drevo ne more flabiga fadja roditi, tu¬ di ne flabo drevo dobriga ladja roditi.” Malo prej je Jesuf sapovedal: ,, Va¬ rujte fe lashnjivih prerokov ,” sapeljivih ljudi; sdajpove snamnja, po kterih jih fpo- snati, dele jih varujemo; Po njih Jadji, po njih delih, pravi, jih bojte fposnali. Zhe ravno hinavfhujejo, in medeno govo¬ re; fe v’okolifhinah rasodevajo , in kashe- }o fvojo fpazhenoft. Njih hude delafosnam- nje hudobniga ferza, in vaf opominjajo fe jih fkerbno varovati. Kakor je nemogozhe grosdje brati is ternja, in fige is ofata; ta¬ ko je nemogozhe , de fo pravizhni, kteri hudo delajo. Ne poilufhajte befed, befe* de fo pirje; glejte dela , te fo fad hudiga ali dobriga ferza. Drevo kashe fvojo na¬ turo f fadjem ; tako rasodevajo poboshniin hudobni s’ deli, kaj v’ ferzu miflijo. Kdor grefhno shivi, je fovrashnik fvoje dufhe, kako samore druge ljubiti? Ni upati zhlo- veku hudobniga shivljenja; sakaj, kako ljubi ta druge ljudi, zhe febe ne ljubi? Ali je zhlovek hudoben ali pobosheni fe is njegoviga fadja, is njegovih del ve. Kdor fe previfoko nofi, fe hvali in baha; ni ponishen, je napuhnjen , in prasne hva¬ le lazhen. Kdor oftudno govori; ni zhift 1 ' 4 07 ga ferza, ker ufla is obilnofti ferza govore. Kdor je v’ drusih ozhitnih hudih rezhehsa- popaden; ni dober kriftjan , ni dobro dre¬ vo , ker flab fad rodi: Po njih fadji jih bojte fposnali. Porezhefh: To fposnanje je vender teshko: hinavizi perlisnjeno govore, in fe poboshne delajo , zhe fo ravno v’ ferzu pol¬ ni Hrupa in hudobe; nekteri fe is naglolli pregrefhe, de ne miflijo; ni zhloveka bres kake vidne flabofti; kako tedaj foditi zhlo¬ veka, kteriga le Bog prav Iposna? Ne vem, zhe fo tvoje befede is dobri ga ali svijazhniga ferza, in ti tako odgovo rim. i) Nobeniga zhloveka ne fhtej hu dobniga, zhe ga njegove hude befede al kude dela ne rasodenejo. Jesuf je rekel »Po njih fadji, ne po njih mi 11 ih , jih bo¬ jte fposnali Ne zhlovek, ampak le Bog v e, kaj je v’zhloveku. 2 ) Ne fmefh is ene farne befede, majhne samude ali prenagli- ga dela zhloveka vliga hudobniga meniti, lahko de je nepremifhljeno govoril ali fto- r ‘l; vender ne fmefh hudiga dobro imeno- v ati, in tudi v’ majhnih hudih rezheh ne Hori po njem. 3) Zhe hinaviz perlisnjeno govori, premifli namen njegovih medenih befed. Zhe nizh hudiga ne pomenijo, in te v’ hudo ne napeljujejo, milli raji dobro 4 o 8 no nagovarjajo, ne poflufhaj prijasnih be- fed, ker fo is hudiga ferza. 4) Ne verje¬ mi, de je dobro, kader vidifh ozhitno hu¬ do. Sapeljiviz ti v’ sazhetku , ko svita ka- zhaEvi, nedolshnogovori, vefh pa, dene is kerfhanfke ljubesni; vfe tikashe, deje otluden prijatel tvojiga telefa, sakaj mu po fiii verjamefh? Zhe ne verjamefb hudiga, kader fo refnizhne snamnja hudiga, je po- shelenje uniga in tebe sapeljalo, in fi bofh nefrezho nakopal, nakopala. Varuj Je lashnjivih prerokov , kteri k’ tebi pride¬ jo V ovzhjih oblazhilih ; is njih fadu jih bojteJposnali. Vefh, kakofhno ljubesen ima volk do ovze? Ravno tako imajo hu¬ dobni do tebe; varuj fe jih. „Vfako drevo , ktero dobriga fadu ne rodi, bo isfekano, in v’ogenj versheno. Sato jih bode po njih fadu fposnali. Ne vfak, kteri mi porezhe: Gofpod, Gofpod! ampak tifti kteri dela voljo mojiga Ozheta, bi je v’nebelih, tiAi pojde v’nebefhko krak jellvo” Vfako nerodovitno drevo bo isfekano, in v’ ogenj versheno; to je, vfaki len kri- ftjan bo vershen v’ peklenfki ogenj. JV** pridniga hlapza versite v’ unanjo temo (v’pekel.) Mat. 26, 29. Nerodovitno dre¬ vo je tiflo, ktero dobriga fadu ne rodi; drevo, ki farno liftje rodi, fadu pa nima« 409 je nerodovitno. De drero le fadjerodi, fhe ni dofti, dobro fadje more roditi. Kri¬ ftjan, kteri farno s’ befedo, ali s’ unanjim zhefhenjem Boga hvali, je nerodovitno dre¬ vo, je nepridni hlapez, ki je vezhniga og¬ nja vreden. Drevo, ki fhkodljiv fad rodi, je flabi od nerodovitnega; kriftjan hudih del je hujfhiga obfojenja vreden. ,Samo lenoba ali pomankanje sapovedanih dobrih del saflushi pekel, rodovitnoft hudih del saflushi huje obfojenje. Drevo, kteroma¬ lokrat kak dober fad pokashe, je nevredno drevo, je fekire vredno, ker je vezh fftko- de is njegove fenze, ko dobizhka is njego- viga redkiga fadu; tak je kriftjan, kteri premalo dobriga dela, in ne pride v* ne- befhko kraljeftvo. Sato je sapifano: ,,iVe bodite leni, bodite gorezhi v' duhu, Jlu- shile Gofpodu." Rirnl. 12, 11. 4 Sadje,po fvoji natori dobro, sunaj lepo, notri pa gnjilo, je nepridno in nevredno; ravno ta¬ ke fo dobre dela, bres ljube&ni opravljene, lepe viditi, refnizhno pa nevredne. Sato fveti Pavel vfim sapove: >,VJe delajte a’ Iju- besm." I. Kor. 16, Kriftjan! fkerbno premifli te nauke, de fposnafh, zhe flushifh Bogu, ali ne. Ni mu rezki ; Gofpod, Gofpod! sa v’ ne- befhko kraljeftvo; njegovo voljo je treba v’ v fim delati. Kdo smed kriftjanov ne fpos- 4io na Boga Gofpoda nebef in semlje, vlih in vfiga? Kakofhno saflushenje imafh, bi mu pravifh Gofpodl To je fizer potrebno, pa premalo; flushi mu f fvetim shivljenjem in s’vfo pokorfhino, tako le pojdefh v’ne¬ bef hko kraljeftvo. Ravno sato, ko Bogu rezhefh Gofpod, fposnafh, de fi dolshen mu pokorno shiveti. Kader mu rezhefh: Gofpod, Gofpod! in mu nepokorno shi- vifh; fam febe obfodifh, ker ga s’befedo fposnafh, in s’deli tajifh. Prav od tebe fveti Pavel pravi: Govore, de Boga f pos¬ net j o*, ali s' deli ga taje; ker fo nagnjuf- ni, in k' nobeni mu dobrimu delu per- pravni /’ Tib. 1 , 16 . Delaj dobro, in varuj fe hudiga; de¬ laj vfe sapovedano dobro, in varuj fe vfiga hudiga; vfe to pa is ljubesni do Boga. Tako mu svefto flushifh, in pridefh v’ nebefhko kraljeftvo. M o l i t e v. O Jesuf, gofpodar vinograda katolfh- ke zerkve, v’kteriga 11 me f’fvojo gnado poklizal, in mi miloftljivo obljubil plazhilo vezhniga svelizhanja; ufmili fe me leniga delavza, ki shivim febi ne tebi, ki delam feb! ne tebi. Shaloftno fposnam, de fini nerodovitno drevo ognja vredno; pa daj mi fvojo gnado, in flori me rodovitnega, dete ahaftim ne farno s’ befedo, ampak f’ fveti- mi deli, de pridem v’ troje kraljeftvo , lite- ro fi fvojim pridnim delavzam obljubil. A- men. VIII. Nedelja po binkufhtih. Evangeli fvetiga Luk. i(j, j — 9, Sapopadi k. K A^-rivizhni hifhnik, kteri je premoshenje fvojiga gofpoda sapravil, in per njem sa- toshen bil, je v’veliki fkerbi bil, in fi je prekanjeno pomagal. „V tiftim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- zam to priliko govoril: Je bil bogat zhlo- vek, kteri je imel hifhnika; in ta je bil per njem obdolshen, de bi bil njegovo premoshenje sapravil.”, Bogat zhlovek, kteri je filno veliko premoshenja imel, in ni mogel fam nad vfim zhuti, je hifhnika poftavil, de fe nje¬ govo polje prav obdelava, in de od pod- loshnih kmetov terja, kar fo mu dajati dolshni. Ta bogat zhlovek pomeni Boga, InlhmV naf boshje hlapze pomeni. Bog je 4l2 gofpodar in dajavia vfiga, mi fmo njegovi hifhniki; kar imamo po dufhi in po telefu, ni nafhe, je njegovo nam je dano in sro- zbeno, de hifhujemo po njegovi volji. Ker nifmo tedaj gofpodarji, ampak hifhniki, moremo po boshji volji delati, ker bomo sa dufhne in telefne darove odgovor dajali Bogu. .Sveti Pavel vprafha : „ Kaj ima/h, de bi ne bil prejel I. Kor. 4 , 7. Kima¬ mo nizh, de bi ne bili prejeli, in sato nih- zhe rezhi ne fme: „Jeft Jim fuojiga go- Jpodar, de J' fv oj im jtorim , kar ho- ehem.’' Bog le dela, kar hozhe, ker je gofpodar vfiga, in vfe prav dela; zhlovek pa ne fme, temuzh le, kar in kakor Bog hozhe. Vfaki je fizer fvojiga ,pravizhniga premoshenja gofpodar, in nobeden mu ne fme krivizhno odvseti, kar pravizhno po- fede; vender nihzhe ne fme f fvojim floritii kar hozhe, sapravljati, pijanzhevati, v hoshje rasshaljenje obrazhati. Bogatiga gofpoda hifhnik je velik go- fpod bil, kmetje fo mu bili podloshni, f° fe mu ponishno ali hinavfko vkljanjali, i n ga vifoko zhaflili, vender ni imel nizh fvo- jiga; je menil, de je mogozhen, in je ob' laftno gofpodoval, bil pa je podloshen in hlapez. Sdaj tudi ni malo neumneshev, omamljenih, zhafti lakomnih savolj fvojig 3 premoshenja in pofvetne vifokofti, kar ji® 4i3 bo bmal odvseto, in bodoča to odgovorili Bogu. Ta hifhnik je prej, morebiti, bru¬ ha Aradal, potlej vifoko shivel, ia neumno sapravljal, ker je bil pijan v' duhu, in je menil, de ga ne bo nobena nadloga sade- la; pa bmal je bilo drugazhi, ber ni nizh Ilanovitniga na fvetu, in fofebno, bader neumnesh sida fvojo frezhona golufijo. Kri- vizhno je delal, infvoje brivize fkrival, pa ni ga tako prebanjeniga golufa, de bi ga ljudje fzhafama ne fposnali. Domazhi flu- shabnibi ali drugi, mende ravno tifti, bte- ri fo fe mu globoko perblanjali, fo gofpo- darju povedali, babo de je. Zhe fo hifh- nika per gofpodarji is ljubesni do pravize, satoshili, fo prav borili; bolje je bilo, de je bil brivizhni hifhnik odftavljen, babor de bi bil nedolshni gofpodar pofhhodovan. Krivizo, greh, pohujfhanje is ljubesni do pravizhnofti tirtimu, kterimu gre vediti, odkriti, je pravizhno in dolshnoft. Hifhniba je gorka sgrabila, bader je svedil: de je satoshen bil, ber mu' je veli korjene brivize ozhitala. Perva njegova fkerb, po navadi hudobnih, je bila, sve- diti zhloveka, kteri ga je satoshil, de bi fe m afheval nad njim, ne pa fvoje brivize po¬ praviti. De je krivizhni hifhnib ljudi fle- P ar il, je v’ snamnje fvoje nedoishnoAi, fhkripal s’ sobmi, rotil fe, in perfegoval, 4*4 vpil in preklinjal hude jesike in nevofhljive ljudi, hi fo ga krivizhno satoshili per go- fpodarji. Delal je po navadi hudobnih in hinavfkih ljudi; glafno vpijejo, de bi jih nedolshne fhteli. Kako je hifhnik fvojiga gofpoda pre- moshenje sapravil? Njegov gofpod je bil bogat in dober, in ga je obilno plaaheval, De je to ref, fe is tiga lahko ve. Kader je svedil, de ga je per dolshnikih golufal', fe je njegovimu prekanjenju fmejai, in jev’ fmehu rekel, de je pametno floril. Kako je tedaj hifhnik fvoje in nekoliko premoshe- nja fvojiga gofpoda sapravil ? Previfoko »n rasusdano je shivel, in toraj mu ni bilo ni¬ koli dofti. Kdor po sapovedih shivi, ob¬ dane per majhnimpremoshenji, per majh¬ ni flushbi; kdor pa rasusdanje nafituje, ni¬ ma nikoli dofti, fvoje sapravlja, fe sadol- shuje, febi fvojim otrokam in drugim sa- praVlja. Kdor permere nima , je rad v’i- grah, v’plefu, v’ norofti, v’poshrefhnofti v’ nezhiftoftiin v’ drusih hudih rezheh ; lah¬ ko sapravi veliko premoshehje, potlej f>° pafje ftrada, ip mu v fak pervofhi. Ne posabi krivizhniga hilhnika, °‘| kteriga je Jesuf v’ priliki govoril tebi v nauk: Ne posabi, de, kartmafh, je boshj e i delaj pridno, bodi ponishen, shivi kerfhafl* fko, bodi pravizhen, dobro ti bo. To j e pazh ref, deje, fpolnovanje boshjih sapo- ved dufhi, in telefu v’ zhafno in v’ vezhno frezho. „In ga je poklizal, in mu rekel: Kaj flifhim od tebe? daj odgovor od fvojiga hi- fhevanja, ker pofihmal ne bolh vezh hifhe- val. Hifhnik pa je fam per febi rekel: Kaj bom ftoril, ker mi bo moj gofpod hifheva- nje odvsel? kopati ne morem, vbogajme profiti fe framujem.’' Golpod je po fikusih svedil, de hifh¬ nik ni pravizhen , vender ga ni na te befe- de obfodil, ker je moder mosh bil; pokli¬ cal je obdolsheniga hifhnika , mu povedal, kaj je flifhal od njega, mu rajtenge napo¬ vedal, in pertlavil: „PoJihmal ne bo/h hi- Jheval zhe bofh krivizhen snajden. Hifh¬ nik, prej oblaften in mogozhen, fe je pre- ftrafhil, ker je vedil fvoje krivize; delati ni bil navajen, vbogajme profiti ga je bilo frdm , lakote fe je bal. Vle to fi je fam na¬ kopal, ker je nefpametno shivel, in sdaj fi ne more pravizhno pomagati. Kriftjan, premifli pozhafno fodbo hi- fhniga gofpodarja, kteri je svedil fizer krivize fvojiga hifhnika, pa ga vender ni bersh obfodil, temuzh ga je prej pokliza!, in mu zhaf dal odgovoriti fe. Tudi ti delaj po njegovo, ne verjemi vlaki befedi, pre- mifli in isprafhaj, preden flabo fodifh fvo* 4*6 jiga blishujiga. Velikokrat fi preprizhan bil, de fi prenaglo verjel! vender fhe pre- naglo verjamefh? Boljfhaj fe, in delaj, kakor te modri uzhi: „Nikogar ne obfodi, preden ne isprajha/h .Sirah. n, 7. .Strah krivizhniga hifhnika pomeni flrah tvoje dufhe, kader bo poklizana k’ fodbi, ako sdaj ne sbivi pravizhno. Tudi ti bofh saflifhal: ,,Odgovori sa fvoje pre* moshenje:'' in kaj bo, zhe bofh krivizhen snajden? Bofh pravizhnimu fodniku odgo¬ vor dajal sa vfe prejete gnade, nauke, sakramente in vfe perpomozhke v’sveli- zhanje; tudi sa fvoje otroke, drushino, premoshenje in vfe: kaj bo, zhe malo¬ pridno sapravljafh, kar ti je Bog dobrot¬ ljivo dal, in li v’drugim nefkerben ? .Sod¬ ba bo pravizhna, ker te bo pravizhni in j vfigavedni Bog fodil. Hifhnik fe je ubofhtva - bal, ti fe bofh pogubljenja bal, in mu ne < bofh odfhel, zhe ne shivifh pravizhno, in * zhe fe ne fpokorifh. Pravizhni Job je djal: £ ,,Kaj bom pozhel , kader me bo Bog /°’ x dil? in kader bo isprajheval , kaj bom o odgovoril?" Job. 3 i, 14. Sakaj patine n fkerbifh? fpokori fe, in k’fodbi fe fkerb* jc no perpravlaj, de savershen ne bofh. „Vem, ltaj bom Boril, de me, kade* p bom od hifhevanja odftavljen, v’fvoje hi- )e fhe vsamejo. Tedaj je poklizal vfe dolsh* hi 4*7 nike fvojiga gofpoda, in je rekel perrimu: Koliko fi mojimu gofpodu dolshen? Je djal: Sto zhebror olja. In mu je rekel: Vsemi iTvoje pifmo, in ufedi fe, sapifhi petdefeh Potlej je rekel drusimu: Ti pa koliko fi dol¬ shen? Ta je djal: t Sto ftarjev pfhenize. In mu rezhe : Vsemi fvoje pifmo, in sapifhi ofemdefet.” Nekoliko odloga je hifhnik imel zhifle rajtenge perpraviti; ta golufnik je v’tint zhafu fkerbel huje golufati fvojiga gofpoda. Je poklizal dolshnike, kterih dolshnepifma je imel; vfazimu je pomanjfhal dolg, dega v’ fvoje hifhe vsamejo, kader bo odflavljen. Krivizhni hifhnik je dolshnikam odpuftil, kar fo bili njegovimu gofpodu dolshni, in nobeden smed njih mu ni rekel: „Tigane fmejh; iiga krivizhniga odpujhtnja na - zbem.’* Ravno taka fe sdaj godi: nekteri, dokler veliko saflushijo, rasusdano shivd in sapravljajo; potlej potrebniga nimajo, golufajo ali kradejo. Tudi jih ni malo kri¬ vovernih, kteri jemljejo od tatov, drushine, ot «"ok, kar jim ni oblafti prodajati, in fe njih krivize vdeleshijo; vender ne pomifli* jo, ali fe isgovarjajo. Hifhnik fe je mende sallon sanafhal na pomozh gofpodarjevih dolshnikov, bterim je dolg pomanjfhal, de ga bodo v’ fvoje hifhe vseli in shirili. Prej fo mu t* ftrahu 27 4i8 bili, in fo gavifoko zhaftili; potlej ga nifo zhiflali, in zelo ne posnati hotli. Ni jihma- lo, kteri fvoje premoshenje per prijatlih sapravljajo; dokler dajajo, fo zhefheni; kader nimajo, fo sapufheni. Modro go* fpodaruj fvoje premoshenje: vedi komu, koliko in sakaj dajati, ufmiljen bodi ubogim po fvoji mozhi, poflopazhev pa ne nafituj; zhe ne, bofh lakote umiral, in tinihzhene bo pomagal. Nekteri Jo prijatli, dokler per miši Jede, in v’ zhaju potrebe ne ob * jtanejo. ,8irah 6, 10 . „In gofpod jekrivizhniga hifhnikahva* lil , ker je tako pametno ftoril; fej otrozi tiga fveta fo umnifhi od otrok luzhi v’ Tvo¬ jim rodu. In jeft vam povem, delajte Jipri- jatle f' krivizhnim mamonam, de, kader bofte obnemagali, vaf vsamejo v’ vezhne pre- bivalifhe.” Hifhnik je na sadnje fkasal, de je tu¬ di prej krivizhnik bil; njegov gofpod je bres vfe jese njegovo prekanjenje svedil, in ga je hvalil, ker fi je vedil tako svijazhno po¬ magati ; pa gofpodarjeva dobrota ne isgo- vori krivize hndobniga hifhnika. Sadofti je pomifliti gofpodarjeve befede : „Je hrivhh - niga hifhnika hvalil/’ Hifhnik ni pametno, ampak je hudobno ftoril; gofpodar pa je tako po miflih krivizhniga hifhnika govoril, in tudi po flepi vefti veliko drusih svijazh* 4i9 nikov, kteri delajo krivizhno,. in menijo, de je pametno. Otrozi fveta , ljudje v’ fvet saljubljeni, fo prebrifani il pomagati , bo¬ di fi pravizhno, ali krivizhno; fo fkerbne- ji sa fvet ko sa nebefa, pofvetne opravke vedo prebrifano obrazhati, sa fvoje sveli- zhanje pa fo neumni. O de bi kriftjani, kteri fo otrozi fvitlobe, toliko fkerbeli sa svelizhanje fvoje neumerjozhe dufhe, ka¬ kor sa fvet fkerbe! Kdo bi pogubljen bil? Jesul sapove: ,,Delajte Ji prijatle f' krivizhnim mamonam.'" Mamon je boga- ftvo; in to je krivizhno imenovano, ker je isvir veliko grehov. Ne meni, deJesufsa¬ pove krivizhno blago vbogajme dajati, ker dajaj fvoje, ne fvojiga blishnjiga vbogajme. Krivizhno blago, zhe ga imafh, daj, ko¬ mur gre, ne ubogim , ali zerkvam, ali sa mafhe. Kaj , bofh li hrivizo in tatvino Bo¬ gu v’ dar dajal? Zahej je Jesufu obljubil, ako je koga ogolufal, obilno poverniti, in polovizo fvojiga pravizhniga premoshenja ubogim dati. Luk. ig, 8. Ubogim rad po¬ magaj, pa Tfvojim, de sa - te profijo Bo¬ ga > in pridefh v’ vezhne prebivalifhe, kte- re fo ubogim v’ duhu in ufmiljenim ljudem obljubljene. * *7 M o l i t e v. 420 Pravizhni in vfiga vedni fodnik, Jesuf, jeft fim sapravljivi in krivizhni hifhnik, od kteriga v’ prilikigovorifh ; jeft fim s’grefh- nim shivljenjem sapravljal, kar fi mi do¬ brotljivo dajal, in sdaj v’dufhnini ubofhtvu nefrezhno shivim. Kako ti bom odgovoril, kader me bofh pred fe poklizal? Ufmili fe me, o Gofpod! pomagaj mi is nadlog, de fe fpokorim, in ti dopadljivo shivim, depo tvoji nefkonahni milofti pridem v’ tvoje pre* bivalifhe. Amen. IX. Nedelja po binkufhtih. Evangeli f. Lukesha ±g\ /,1 — 47. S a p o p a d i h. Jesuf milo joka nad terdovratnim Jerusale* mam, in mu filne britkofti napove, ker fe noahe njegovi milofti vdati. 4 Shel je potlej v*' tempelj, in je is njega sanizhevavze isgnal. „V’ tiftim zhafu, kader fe je Jesuf Je* rusalemu perblisheval, in je mefto pogle¬ dal, fe je nad njim sjokal, rekozh: Debi tudi ti, in slafli ta fvoj dan fposnal, kar j® 421 h’ tvojim« mir«; sdaj pa je fhrito tvojim ozhem.” Kar je popifaniga v’ tim evangelji, je bilo nektere dni pred Jesufovo fmertjo; in ravno takrat, l n fe tudi fhe nefpodobno vedefh, boshjo ve- sho in hifho molitve sanizhujefh? V’ ^alo- monovim tempeljnu fone umne shivaliin sem* lje perdelke darovali Bogu; sdaj fe po ro¬ kah mafhnikov Jesuf Krilluf daruje nebefh- kimu Ozhetu, in ti tako malo poboshnofti fkasujefh? Poboljfhaj fe, in v’hifhi molitve verno moli Boga, in fi gnade fprofi, de grefh v’ nebefa gaodkritiga molit vekomaj. Molitev. Jesuf Krilluf, fonze vliga fveta, varuj me ferza temote in terdobe, de v’ grehih ne shivim radovoljen, in v’ njih ne umer¬ jeni. Ti fi fe v’ snainje fvoje velike milobi is ferza sjokal nad Jerusalemam: ufmili fe me nevredniga grefhnika;, upam v’ tvojo nefkonzhno miloll, in te profim, pomagaj mi is smot in grehov, de me fovrashniki ne nmorejo, temuzh de pod brambo tvoje mi¬ lobi ti svefto in vefelo flushim. Amen. 43 o X. Nedelja po binkufhtih. I Evangeli fuetiga Luk. 18 , 9 — 14. S apopadi h. Farisej in zolnar grefla v’ tempelj molit; farisej fe je na fvojo pravizhnoft sanafhal, fe hvalil, in sato v’ fvojih grehih oftal; zol¬ nar je fposnal fvoje grehe, fe ponisheval, in odpufhenje dofegel. ,,Y’ tiilim zhafu, je Jesuf enim, kteri fo v’ le upali, de fo pravizhni, iri fo druge sanizhevali, to priliho govoril: Dva zhlo- veka fla gori fhla v’ tempelj molit, eden farisej, in eden zolnar.” Napuh je bolesen rliga zhlovefhtva, is kteriga fo vfi grehi in isgovori sa vfe gre¬ he. Pervi greh je bil is napuha, in ta je s’ napuham vfe ljudi napolnil, kteri obro- duje grehe, in brani grehe fposnati, ker napuh oflepi zhloveka. Hvala bodi uzheni- ku Jesufu, kteri je s’ sgledam, s’ nauki m s’ gnado nafhe dufhne ozhi odperl, in nam pomagal fvoj napuh fposnati, de fmo p® njegovo ponishni. Nihzhe ne fme meniti: „Jeft Hm ponishen;” vfak fe more bati pre¬ malo ponishnolH imeti, ker prava ponish- noft je redka, in potrebna zhednoft. 4 43i Jesufova prilika, ktera bo sdaj kratko raslagana, nekoliko pomaga dufhne gozhi odpreti, ker prepove v’ fvojo pravizhnoft upati, odkriva zhudne svijazhe napuhnje* niga ferza, kashe pravo ponishnoft, in ka¬ ko de je potrebna. Jesuf naj dobrotljivo perdrushuje fvojo gnado, bres ktere fo vfi nauki prasni innepomagljivi. Prilika je od fariseja in od zolnarja, namrezh odnarbo- ljiga in od nar flabfhiga zhloveka, kakor fo Judje menili. Potlej je Jesuf na sadnje fklenil: „Zolnar je opravizhen v' fvojo hi/ho Jhel, farisej pa ne'' Je hotel rezhi: Napuh je popazhil vfe dobre dela, ponish¬ noft je fprofila odpufhenje vfih grehov; te¬ daj napuh je nar fhkodljivfhi, ponishnoft nar potrebnifhi. Jesuf je to priliko govoril enim, kteri fo v fe upali, de fo pravizhni, de fe nobeden ne povifha, in de fe vfak po« nishuje, zhe tudi meni, de pravizhno shi- vi. Jesuf je tudi rekel: „Kader bojteJto- r ‘li vfe , kar vam je sapovedaniga , rezi- tet L Smo nepridni hlapzi.'' Luk. 17, 10. Farisej je fhel v’ tempelj molit, pa ni nizh molil, temuzh je fam fe hvalil, in zol- ftarja sanizheval. Kako bi bil Boga gnade profil, ker je menil, de je pravizhen, in de nizh ne potrebuje? De bi bil vfaj profil Koga, de naj ga v’ pravizhnofti ohrani; pa tudi tiga ni profil, ker je predersno upal 4 432 v* fvojo mozh. Zolnar je fhel v’ tempelj molit, in je ref molil, ker je fvojo nevred- rtoft fposnal, fe ponisheval, profil Boga od- puflienje, in ga je dofegel, ker je ponish- no profil. Sapifano je : »Molitev ponish• > niga predere oblake” .Sirah 35, 21 . Po- nishenbodi, de Bogu dopadefh ; ponishno profi, in bofh prejel, ker Bog ima dopa- denje do ponishne dufhe; napuh pa nei- srezheno fovrashi. „Farisej je flal, in fam per febi to mo¬ lil: Bog sahvalim te, de nifim bo drugi ljudje, rasbojnibi, brivizhniki, prefheflni- bi, ali babor tudi ta zolnar; dvakrat v’ tednu fe poflim, defetino dajem od vfiga, bar imam/ Sapifano je: Farisej je/hel v tempelj molit; zhe fe pomifli, bar je Kriftuf rebel, de je v’fvojih grehih ollal, fe lahko ve, de je bila njegova molitev flaba. .Sama po¬ doba njegova bashe, de ponishno ni molil: On je ftal. .Salomon, mogozhni kralj, je klezhe molil, farisej pa floje. Ni malo briftjanov, odbterih fe pravizhno rezhe, de gredo Vzerbevmolit, in ne molijo, temuzh Boga shalijo. Veliko jih je, bi pridejo v zerbev musibopoflufhati, fvojih neframosh- ljivih ozhi paft, ali de fe ne rezhe , de nifo pravi kriftjani. .Sama podoba njihtelela, obilno bashe, de nizh poboshnofti nimajo, 43S «le v’ fvojih grehih oflanejo, injihfhe rano- shijo. / Mifli napuhnjeniga farisejafo popolna- ma razodete, ker fe predersne vfigamo- gozhnimu Bogu rezhi: , } Te sahvalim , de ni/im ko dntgi ljudje? Je fizer Boga sa- hvalil, de ni ko drugi ljudje, pa le sato 4 de druge predersnifbi sanizhuje; on farni jepravizhen, vfi drugi fo grefhniki, ras- bojniki, krivizhni, prefhefhtnihi, in sladi zolnar. Je veliko dobriga delal, po vlih sapovedih shivel, vfakimu dal, kar vfaki- mu gre, ni nikogarpohujfhal, intudivezh dobriga delal, kakor mu je Bog sapovedal, ker fe je dvakrat v’ tednu poftil. Farisej je bil slo sapeljan: je vidilfvoje dobre de¬ la, ni vidil fvojih grehov, in sladi Ivojiga veliziga napuha, je vidil grehe drusih, in vedil njih dobrih del; vender fhteje fam fe pravizhniga, vfe druge grefhnike. Premifli smote napuhnjeniga fariseja, de fvoje fposnafh in popravifh. Farisej je menil, de je pravizhen, ker ni s’rokami kradel, in drusih djanfkih gre¬ hov ni imel; fe je pravizhniga fhtel tudi sato, ker je veliko dobriga delal. To ni sadofti per Bogu, ker more to biti is notranje pravizhnofti in is dobriga namena Bogu dopafti. V' ferzu lahko tizhi merslo- ta> nevofhljivoft, napuh in drugo, kar vfe s8 434 dela fl .Skriv. ras. 22, 11. .Sve¬ ti Avgufhtin pravi: ,,Nikoli ne mijli: do- Jti je." Ti fi fariseju enak , zhe menil h» 435 de fi dofti pravizhen, in sato bi bil velik grefhnik. Zhe pravizhno shivifh, kar fizer vediti ne morefh, bolh fzhafama pefhal ih opefhal, ako fi ne persadenefh boljfhi pri¬ hajati. t Slaba natora je vodi enaka, in bo v’ tebi nezhutno sadufhila vfe dobro, ker korenina hudiga poshelenja je smiraj shiva v’tebi, in zhe ne fkerbifh, bo fvoj flabi fad hitro obrodila. Farisej je sapeljan , ker je menil, de je bres vfih flaboft. Njemu ni v 5 mifel pro¬ fiti Boga odpufhenja fvojih grehov; ali ga profiti gnade grehov varovati fe. Napuh mu je dajal veliko upanje v’ fvojo mozh in v’ fvojo pravizhnoft, sato fe ni v’fvojimo- litvi ponishal. Ti krifijan, dobro vefh, de nifi bres grehov, in de fi gnade boshje po¬ treben, ker te je Jesuf dobrotljivo uzhil; vender velikokrat molifh, de fe ne fpom- nifh Boga profiti odpufhanja grehov in gna¬ de. V’ zerkev hodifh molit, fam ne vefh, Baj pravifh, in je tvoje ferze rasmifhljeno ker je merslo , bres ponishnofti inbressha- lofli. Bodi fvoje nevrednofti in nesamosh- nofti preprizhan, in tako le bo tvoja molitev vfhezh Bogu. Moli po Davidovo , hteri je djal Bogu; „Gofpod! nagni fvoje uho, in u- Jiifhi me, sakctj jejtJim revenin uboshen (poln grehov in flaboft.)” Pf. 85 , 1 . * 28 456 Farisej je bil krivizhen, bi je zolnar- ja in druge ljudi sanizheval. ( Sam je djal: „Bog! le sahvalim, de nijim ho drugi ljudje, ali kakor ta zolnar." Premifli njegovo prefejano hinavfhino. Je rebel : „Bog 1 le sahvalim, de nifiin bo drugi; to pa je govoril, ker ga je vera permora- la fposnati Boga sazhetnika v/iga dobriga, refnizhno pa je tako govoril, de je lam fe povifheval, in druge sanizheval, Govoril je po navadi napuhneshev, kteri Boga in febe hvalijo, ber fe njim in drusim preger- do sdi le febe hvaliti, fizer pa le febe po- vifhevati hozhejo. Farisej je is napuha sa¬ nizheval zolnarja, bar ni nikoli perpufhe- no. Zhe je farisej vedil krivize in druge grehe zolnarjeve; sakaj ni mifiil, de je tu¬ di on grefhnib? Zhe je zolnar imel ozhitne grehe, je farisej fkrite imel, in je bil hu- dobnifhi od uniga. Farisej je vedil zolnar¬ jeve grehe, pa ni vidil njegove velike sha* loft , in ga je krivizhno sanizheval. Ne sa- nizhu j nikogar is napuha : zhe je treba grefh- nika ponishati, in ga olramotiti; flori, de fe fposna in boljfha, ne pa is napuha, ker ne vefh, kaj Bog od tebe milli. Imej smi- raj pred ozhmi befede modriga: „I\ihzhe ne ve, ali je ljubesni ali jovrajhtva (per Bogu) vreden .” Prid. 9, 1. 437 ,,Zolnar je delezh ftal in ni hotel zelo ozhi v’nebo vsdigniti, temuzh je na fvoje perfi terkal, rekozh: Bog! bodi mi grefh- n kal, in is ferza rekel: Bogi bodi mi mi- loftjiv gre/hnihu. Je ozhitno fltasal ffhjo shaloft, ker je ozhiten grefhnik bil; je ozhitno prolil Boga, ker ga je ozhitno sha* lil; je bil ref ponishen, sato ni bil v’ fari* seja nevoljen, hteri ga je sanizheval, temuzh je fposnal, de je sanizhevanja vreden. Zolnar ni bil tolikanj hudoben, de bi ne bil nizh dobriga delal, pa v’ fvoji molitvi ne govori od fvojih dobrih del, le fvoje grehe vidi, fposna , obshaluje in ,fov- rashi. O grefhnik! glej, in premilli po- nishniga in fpokorniga zolnarja, in delaj ti ravno tako, de sadobifh miloft. Sha - lojtni duh je Boga dopadljiv dar , poier- tiga , in ponithniga ferza Bog ne sani * zhuje. Pf. So, 19. ,,Vam povem: Zolnar je opravizhen v’fvojo hifho fhel, farisej pa ne; ker fle¬ dni » kteri fepovifhuje, boponishan, kteri fe pa ponishuje,'bo povifhan.” Vfe drugazhi je bilo, kakor je farisej menil: zolnar je bil grefhnik , je fvoje gre¬ he milo obshaloval, in fi f ponishno mo¬ litvijo odpufhenje fprofil; farisej fe je pra- vizhniga Ihtel, je menil, de ni odpufhen- ja potreben, in je v’fvojih gfehih oflal. Kakor fe je tiftikrat sgodilo, tako je smiraj; napulineshi fo ponishani, in ppnishni po- vifhani. Premil ii, de to je per Bogu nar prijetnifhi, fe ponishevati. On, včgamo* gozhni Gofpod, neisrezheno zherti napuh, ker fe ta njegovi vifokofli vfiavlja, in jo sanizhuje. Bodi ponishen, kakor ti Jesuf sapoveduje, in le tako bofh dopadel Bogu. On fe napuhneshern vpre , ponishnirn pa %nado daje. I. Petr. 5 , 5. i Molitev. Gofpod Jesuf, uzhenik ponishnofti! flori me ponishniga po Ivoji fveti volji. Vem, de mi je ponishnoft potrebna v’sve- lizhanje, ker bres nje nizh dobriga ni; pa fim, mende, ko farisej v’ fvojih miflih pra- vizhen, per tebi pa ne, in ne fposnam lega. Daj ini biti ponishnimu, tfe ti moje molitve in dela dopadejo, in de bom po Goji obljubi povifhan, v’tvoje kraljeflvo Vs et. Amen. XI. Nedelja po binkufhtih. Evangeli f. Marka 7, 31 — 37. S a popadi k. Jesuf je profhen gluhiga in mutaftiga zblo- veka osdraviti; ga je dobrotljivo osdravil, jji jim sapovedal nikomur zhudesha praviti. ,,V’tiftim zhafu, kader je Jesuf fhei od krajev Tira, je prifhel fkosi .Sidon k’ Galileifkimu morju y po fredi krajev de- fet mefl." Perve befede danafhnjiga evangelja pri- «hajo, kako gorezhe je Jesuf fkerbel sasve- lizhanje vfih ljudi. Tir in 4 Sidon fla per- morfka meda nevernikov na pokranjih Ga¬ lileje. Ni bil fizer fhe zhaf prifhei ajdam osnanovati vero , vender je Jesuf med nji¬ mi bil, de fo bili potlej perpravnifhi po- flufhati nauke njegovih nameflnikov; to je refnizhno bilo, in fe ve, de je bilo she v’ zhafu apofteljnov v’ Tiru in .Siclonu veliko hriftjanov. Dobrotljiva fkerb sa svelizha- nje dufh, ktero nad Jesufam vidimo, per- mora vfe sa blishnjiga svelizhanje fkerbeti; to pa ima neisrezheno saflusbenje. 4 Sveti Jakob tako govori: „Kdor grtfhnika verne od njegove krive poti, rejhi njegovo du- fkm odi Jmerti, in pokrije veliko jhttvilo Ui grehov '* 5, so. Kdor grefhnika boljfha, ubrani njemu v’ pekel, in febi pomaga v’ nebefa, ker njegovo ufmiljenje mu fprofi gnado pokore inodpufhenje grehov, ^ker- bi sa blishnjiga svelizhanje, tako ljubifh Bo¬ ga, febe in blishnjiga; zhe ne fkerbifh sa blishnjiga svelizhanje, ne ljubifh, in ne bolh svelizhan. Bog je JUdnjimu sapo- povedal sa blishnjiga Jkerbeti. < Sirah,i 7 , 12. „In perpeljejo k’njemugluhiga in mu- tafliga, in ga profijo, de naj roko na-nj poloshi.” Kader je Jesuf od Tira in ^Sidona fhel nasaj k’ Galilejfhimu morju , fo k’ njemu perpeljali gluhiga in mutaftiga zhlcjveka, in ga ponishno profili, de naj fvojo roko na-nj poloshi, in ga dobrotljivo osdravi. Prav dobri in ufmiljeni fo bili prijatli ali fo- fedje tiga revniga zhloveka , ki fo sa njego¬ vo sdravje tolikanj fkerbeli. Tudi ti Ikerbi fvoje bolne brate k’Jesufu perpeljati, de sdravje sadobe. Zhe tvoj brat bolan leshi, fe ti fmi 1 i, mu pornagafh, zhe samorefh, ali mu fvetujefh po sdravnika poflati; sa- kaj bi fe ti ne fmilil, kader je njegova du- fha bolna? Uzhi infvariga, moli sa-nj, in pomagaj mu k’sdravniku Jesufu, de sdrav- je sadobi. 442 Saka) ni ta revni zhloveb fam k’Jesufu fhefy, ker je bil gluh jn nlutaft. Ker je gluh bil, ni flifhal od Jesufa govo¬ riti ; sato ni mogel profiti. Mutafti fo vezhi del taki, ker fo gluhi; zhe befed ne flifhi- jo, ne morejo govoriti. To pomeni, de grefhniki, slafti terdovratni, ne profijo gnade, ker je njih ferze oflepljeno. Kako bi Boga profili gnade po Jesufu Kriftufu, zhe fo radi delezh od Boga, zhe fo fvoje nefrezhe sadovoljni? ,So proftovoljno fhli delezh od Boga, lestve v’ fmertnim fpanji, in ne morejo nasaj k’Jesufu; pa fo farni fvoje velike nefrezhe krivi. Uzhenik Jesuf pravi; ,,Nihzhe ne more h' meni priti, ako ga nebe/hki Ozhe ne vlezhe Jan. 6, 44. Prijetna fila gnade boshje vlezhe grefh- nike k’ Jesufu; de, od nje fladke mozhi ra-' dovoljno premagani, radi gredo k’ njemu. Zhe jim pa Bog gnade ne da, oftanejo v’ fvojim fmertnim fpanji, in gredo v’ pogub¬ ljenje. Premifli, kteri fo gluhi in mutaflij in tudi, zhe fi smed njih. Gluhi fe, kteri nozhejo befede boshje poflufhati, in je no« zhejo poflufhati, ker jim ni mar fe fpos- nati, fefpokoriti, po volji boshji shiveti. ,Svetf Gregori papesh od tih pravi: „Kdor nozhe befede boshje poflufhati , ima nad feboj snamnje vezhniga pogublenja.'’' Kaj 443 bi rekel od zhloveka, kteri bi nalafh sama* fhilufhefa, de bi ne flifhal, kar mu do¬ brotljivi prijatli pravijo v’njegovo ohran- jenje? Bi rekel, de ta ifhe fvoje nefrezhe, in de jo je vreden. Ravno tak bi ti bil, ako bi ne hotel befed vezhniga svelizhanja poflufhati. Drugi fo drugazhi gluhi: po- flufhajo befedo boshjo, pa jim ne pride do ferza, in fe ne fpreobernejo. Govori v’uho terdnimu gluhimu, ne ve, kaj pra- vifh, in ravno tak je kritljan, ki ga je mozhna ljubesen do greha oglufhila. Ref- nizhno in shaloftno je to : Jesuf uzhi, sapo- Teduje in prepoveduje po fvojih nanieftni- kih, duhovni osnanujejo njegove sapovedi, pa gluhim govore. Grefhnikam rezhi: »Opufti hudo perloshnoft , poverni krivizh- no blago, ne pijanzhuj,” ali kaj drusiga, je bresvfigaprida; gluhim fe govori. Ha - dabnik ni hotel umeti, debi dobro floril. Pf- 35, 4 . Mutaftih je tudi veliko. t Starfhi, kteri otrok ne uzhe' in fvare, fo mutafii. Go- fpodarji, kteri vedo, kako flabo fe dru¬ žina vede, ji pregledajo, jo pufhajo v’ grefhni proftofti, in je ne fvare, fo mu- tafti. Grefhniki, kteri fvojih grehov ali n jih okolifhin ne rasodenejo, in fpovednike svodijo, fo mutafti. Vfi, kteri v’potrebi ne govore, fo mutafti, po radovoljno mu- 444 tafti, in pokorjenja vredni. Premifli fe, i ahe fi radovoljno niutaft; poboljfhaj fe, in I ubogaj modrig.a: „Ne molzhi, kader ] befeda samore osdravljiva bili.'’ t Sirah, 4, 28. Veliko je gluhih in mutallib, bi nozhe- jo flifhati in govoriti, hader je treba; po- flufhaio in govore, bar ni v'prid. Oni ne marajo sa svelizhavne nauke, prasne no- vize, opravljanje, obrekovanje, bvante in drugo takofberbno poflufhajo, eni fo mu- tafti, kader je govoriti treba ; veliko nepo- trebniga in grefhnigapa govore. Ne bodi tim enak, in zhe fi, proti Jesufa, de naj te osdravil, de prav flifhifh in govorifh. ,,In ga je is mnoshize na tiran vsel, je vtaknil fvoje perfte v’ njegove ufhefa, plju¬ nil, in fe njegoviga jesika dotaknil. I® .kader je v’nebo, pogledal, je sdihnil, mu rekel: Efata, to je, odpri fe. In sdajd fo fe njegove ufhefa odperle, in njegoviga jesika svesa fe je refhila, in je prav govoril- Dobrotljivi Jesuf, bader jebilprofhen glubiga in mutaftiga osdraviti, ga je is mnoshize na ftran vsfel, in ga osdravil- Lahko bi ga bil osdravil f fvojo vfiganio- gozhno voljo; pa hotel je fvoje perfte v njegove ufhefa vtakniti, fe f’fvojo flino njegoviga jesika dotakniti, v’nebo pogl e ' dati, in sdihniti, in le potlej fo fe njegove , 445 | ufhefa odperle, in njegoviga jesika svesa fe je rasvesala. Sakaj vfe to? De je Jesuf pokasal zh afliti unanje opravke per delje¬ nji fveiih sakramentov, kteri fo vidne snamnja nevidne gnade po Jesufu ob¬ ljubljene. Jesuf je gluhiga in mutafliga zhloveka is mnoshize na pran vsel, v’nauk, de kdor fe nozhe od nepokojniga fveta smu¬ kam lozhiti, ni perpraven njegovih fofeb- nih gn,ad prejet. — Jesuf je fvoje perpe v'njegove ujhefa vtaknil, ker njegovi perftje pomenijo njegovo boshjo mozh, kakor je lam govoril: ,,JeJt s 1 boshjim per- Jiam (s'boshjo mozhjo) hudizhe isgan- jamy Luk. n, 20. — Jesuf je pljunil, in fe f* fvqjo flino njegoviga jesika dotak¬ nil. .Slina Jesufova pomeni mogozhno mašilo gnade fvetiga Duha, ktera osdrav- Ija vfe dufhne boiesni. — Jesuf je v'nebo pogledal, de je Judam in vfim pokasal, od kod de vli dobri darovi pridejo. — On 7 « s dihni l, de je uzhil jokaje profiti, sladi, kader fmo vdufhnih nadlogah. — Na sadnje je rekel: „ Efata j kar fe v’na- fhim jesiku rezhe : „Odpri fe.'’ Kakor je Jesuf govoril, tako fe je sgodilo, ker fo njemu vfe telefne in dufhne nadloge po¬ korne. Gluhi in mutafti je natanko flifhal, in prav govoril; on in vfi, kader fo to svedili, fo Jesufa hvalili. Kar je Jesuf bolnimu zhloveku delal, ponovlja zerkev per deljenji fvetiga kerfta. Duhoven fe Pflino fvojih uft dotakne ufhef in nofniz tiftiga, kteriga kerftiti nameni, rekozh : „Odpri fe k' prijetnimii dahni' To pomeni, de jezhlovek pred kerftam gluh in mu taft, neflifhiin ne govori, kar v’sve- lizhanje potrebuje. Vezhne refniae fo zhlo¬ veku nesnane ali soperne, zhe mu jih gna- da fvetiga Duha gnanih in prijetnih ne ftori. Proli Jesufa , de naj ti da veliko dopadenje nad njegovimi nauki, de vefelo'delafh po njih. „In Jesuf jim je sapovedal, de naj ni¬ komur ne pravijo; ali bolj ko jim je prepo¬ vedoval, bolj fo osnanovali, in fo fe filno savseli, rekozh : Vfe je prav ftoril; gluhim je dal flifhati, in mutaftim govoriti.” Jesuf je she v’ sazhetku gluhiga in mu- tailiga zhloveka is mnoshize vsel, in ga v- prizho malo ljudi osdravil; potlej je njemu in drusim prepovedal od tiga govoriti. Os- dravljen zhlovek in drugi nifo mogli tiga molzhati. zhudesh fo drusim osnanovali, i n Jesufa hvalili, kteri je vfe prav Jtonlj gluhim dal Jlijhad, in mutajlim govoriti- Sakaj jim je Jesuf sapovedal, ne zhu* desha rasglafiti? To je sapovedal, de fro* 447 jih hudih fovrashpikov ne rasdrashi, in de ponishnoft uzhi. 4 Sveti Janes prizha: „Vi- ihi in fariseji fo sbor fklizali, in djali: Kaj hozhemo flori ti, ker ta zhlavek (. Jesuj ) veliko zhudeshev dela?” n , 47. Gorje njiminvlim, ltteri fo dobriga jesni; vender je Jesuf Ikerbel jih ne drashiti nepotrebno, 1 in to v’nafh nauk. Jesuf je tudi ponishnoft uzhil, de fe s’dobrimi deli ne hvalimo, in ne pravimo nepotrebno fvojih dobrih del. Kdor nepotrebno govori od fvojih dobrih del, je farisej, in oftane bres plazhila, kakor je Jesuf govoril: „Refdizhno vam povem, Jie prejeli Jvoje pl a zbilo.” Mat. 6, 5 . Jesuf je prepovedal ftorjeni zhudesh rasglafiti, ljudje pa nifo molzhali. On je ponishnoft uzhil, oni fo hvaleshnoft fkaso- v ali, in bolj ho jim je prepovedoval, bolj fo osnanovali, de je vfe prav ftoril. Tudi mi hvalimo Jesufa, ker imamo vfe po njem n jemu bodi hvala na vekomaj. Molitev , Sahvalim te, o Jesuf! de fi me t’ fvojo gnado rasfvitlil, f’ fvojimi sgledi in nauki nzhil, mi pot kasa! in pomagal v’vezhno svelizhanje. Vfe to lim po tebi prejel, ven- *f e r fe ti moja fpridena natora vftavlja, ker grelhne prollofti ifhe. ,Sim gluh, in te po- 448 flufhati nozhem; fim mutaft, in te ne hra» lim : osdravi me, o Gofpod! de fim ti po¬ koren, te hvalim in povifhujem, de pri¬ dem v’ nebefa te molit in hvalit vekomaj. Amen. XII. Nedelja po binkuflitih, Evangeli f. Lukeshct iq, 23 — 3?« S a p o p a d i k. C ^Orezbni fo bili uzhenzi, kteri fo Jesrifa .vidili, in frezhni vfi, kteri ga fposnajo. Boga is vliga ferza, in blishnjiga ho febe savolj Boga ljubiti, je pot v’vezhno sveli- zhanje. „V’tiflim zhafu je Jesuf fvojim uzhen- zam rekel: t Srezhne ozhi, ktere vidijo, kar vi vidite; her vam povem, de veliko prerokov in kraljev je hotlo viditi, kar vi vidite, in nifo vidili, in fiifhali, kar fli* fhite, in nifo flifhali.” Jesuf je to fvojim uzhenzam govoril, de fposnajo fvojo veliko frezho, in de fo Jesufu hvaleshni, kteri jih je dobrotljivo is* volil, in jim dal vero. Jesuf jim je hotel rezhi: „Vi, savershik in fmeti fveta, ft e 449 povifhani, de vidite in flifhite, barje velt- l(o prerokov in kraljev shelelo, pa ni vidilo in flifhalo. Po moji milofli, ne po Tvojim saflushenji fle rasfvitljeni, in sato rezhem: „ t Srezhne ozhi, htere vidijo, kar vi vidi¬ te, de J te hvalcshni in svejti Htere ozhi in ktere ufhefa Jesuf ime« nuje frezhne? Jesuf bolj govori od dufh« nih, ho od telefnili ozhi in ufhef. Telefne ozhi fo ref bile frezhne, hi fo njega, pre« ljubiga Gofpoda, vidile; ufhefa fo bile ref frezhne, ktere fo njegove nauke flifhale: vender haj bi bilo to pomagalo bres verrii- ga fpofhtovanja do njega? Pifmouki in fa- riseji fo tudi vidiliJesufa in njegove zhude- she, fo flifhali njegove fvete nauke; sato nifo bili frezhni, ampak nefrezhni, ker fo f’ telefnimi ozhmi vi 4 ili , in f’ telefnimi u- fhefami flifhali, verovali pa va-nj nifo. Uzhenzi fo vidili Jesufa, fposnali njegovo boshjo natoro, in va-njo verovali; sato fo bili frezhni. Peter je rekel Jesufu: „77 Ji Krijtuf, t Sin sliiviga Boga in Jesuf mu je odgovoril: ,,Srezhen Ji \Simon Jonov J in, ker mejo in kri ti ni (ta tiga rasode- ta, ampak moj Ozhe , kteri je v’ nebejih.'' Mat. i6, 16. 17. ^rezhen je, kdor ima enako vero ko Peter. Ljubi krifljan! ne meni, de fo bili le uzhenzi frezhni, ki fo Jesufa vidili in fli- 2 9 45 o fhali, ker imafh tudi enako frezho, Tii fi pravo vero prejel. Jesuf je rekel Toma- shu : »Ker ji me vidil, Ji veroval; Jrezh- ni Jo , kteri nifo vidili, in Jo verovali.'" Jan. 20, 2g.. To je tebi in vfim rezheno, kteri verujejo,' kar nifo vidili, ne flifhali. Evangelifti fo tako natanko popifovali shiv- Ijenje in nauke Jesufove, kakor bi f’fvoji- mi ozhmi vidili, in f’ fvoji mi ufhefi flifhali. To* miloftljivo fposnanje ti ni dofti v'sveli* zhanje: zhe 11 hudoben in nehvaleshen, ti bo v’huje obfojenje. Zhe le po imenu in le na unanjim fposnafh Jesufa, pa ga ne ljubifh, in po njegovih naukih ne shivifh; te ne bo sgolj vera svelizhala. Kri lija nam, kteri po Jesufu ne shive, fveti Pavel rezhe: „0 neumni, kdo vaj je omamil, de re- fnizi ni/te pokorni , pred kterih oih- mi je bil JesuJ Krij tuj shivo popijan Gal. 3, l. Blagor ti, ki Jesufa posnafh; gorje ti, zhe ga ne fposnafh, zhe po njem ne shivifh. Bodi shiva podoba Jesufova, on naj gofpoduje v’ tvojim ferzu, in tako bofh frezhen vekomaj. „In glej, pifmouk je vft,al, gaje fku* fhal, in rekel: Uzhenik, kaj mi je ftoritij de pofedem vezhr.o shivljenje? On pa mu je rekel: Kaj je v’ poftavi pifano? Kako berefh ? Uni pa je odgovoril, in rekel: Ljubi Gofpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza, 45i is vfe fvoje dufhe, is vfe fvoje mozhi, in is vfe fvoje pameti, iti fvojiga blishnjiga, kakor febe. On pa mu je rekel: Prav fi odgovoril; to ftori, in bofh shivel.” Pifmouki in fariseji fo radi hodili po- flufhat Jesufa, ne de fe uzhej te- muzh de fe nad njim pohujfhajo, in perloshnoft imajo soper njega govo¬ riti. Kader je pifmouk saflifhal, kar je Je- suf rekel uzhepzam : , u Srezhne ozhi, k te- re vidijo , kar vi vidite fe je v’ Jesufa rasferdil, fvoj ferd pa je s’ hinavfhino per- kril; je vftal in na vides ponishno rekel Je- sufu: ,, IJzhenik ! kaj mi je jtoriti, depo- jedem vezhno shivljenje ?” Ta hinaviz le¬ po govori, in hudomifli, Jesufu reahe u- zhenik, in mu ne verjame , kashe shelje po njem svediti pot v’ nebefa, in ga le fkufha- ti hozhe. Varuj fe hinavfhine, ker ta iš napuha isvira, in te oftudniga ftori Bogu. Zhe IS hinaviz, dober v’unanjim, in hudoben v’ ferzu; ne bofh obfojenju odfhel. Zhe te ljudje menijo dobriga, in te hvalijo; ne bofh smotil Boga, kteri ti v’ferze gleda Zhe vprafhafh fpovednika: „Gofpod, kaj *ni je ftoriti, kaj in kako fe poboljfhatl, in kako shiveti, de fe svelizham?” vprafhaj *“efnizhno, ne hinavfko, sheli bogati, in kogaj, in tako leimafh refnizhne shelje po 29’ 452 fvetih naukih. Ne delaj po navadi hinav* fkih dufh, ktere fo fvetih in fofebnih nau¬ kov lazhne viditi, vender ni ref, in po fvojih miflih napazhno delajo; ktere ho- zhejo po pravi poti hoditi, in fe golufajo, ker pravo pot le tifto menijo, ktero fi farne fvojovoljno isvolijo; ktere rade poflufhajo, kar jim doplade, pa fo nevoljne in nepo¬ korne, kader fo fveti nauki njih poshelen- ju, nizhemurnoAi in napuhu soper. Te Je smiraj uzhe, in vender k’ fposnanjn ref- nize ne pridejo. II. Tim. 3 , 7. Jesuf je odgovoril binavfkimu uzheni- ku: »Kaj je v'poJtavi pifa/io?" Uni je vedil, in prav odgovoril: „Ljubi Boga is vfe dujhe, in blishnjiga kakor febe.' n Je¬ suf je poterdil njegov odgovor, in perAa- vil: „To Jtori, in bo/h shivel .” Zhe je uzhenik vedil, kaj de potrebuje v’ vezhno svelizhanje, sakaj je vprafhal Jesufa? U* zhenik je menil in shelel kaj drusiga flifha- ti, de bi ga potlej rasnafha! med ljudAvam, ali ga per sboru satoshil; de je ref to mif- lil, kar je od njega sapifaniga, preprizha: „Pifmouk je vflal, in ga jku/hal 0 gerdi hinaviz! Zhe je bil vender ravno uzhe¬ nik hudiga ferza , mu je Jesuf rekel: „Prav fi odgovoril." Jesuf je hvalil njegov odgo¬ vor, inf’tim uzhil per sopernih in fovrash- nih ljudeh hvaliti, kar je hvale vredniga. 453 Bodi tudi ti pravizhen s’vfimi, Pprijatli, de njih grehov is flabofli ne hvalifh, in f fovrashniki, de njih dobre dela hvalifh. Zhe po flepi prijasnofli ali po neumni jesi govorifh, ti ni mar sa pravizo ali Ifrivizo, fi lashnik in dvojesizhen, kar je Bogu so¬ pemo, kakor je sapifano : „Go/pod zherti na dvoje govorezhe njta Prip. 8, i3. Premifli, zhe dopolnujefh, kar je v’ pollavi pifano: Ljubi Boga is vfe du/he , in blishnjiga, ko febeJ' Zhe to delafh, bofh shivel, bofh svelizhan ; zhe tiga ne de¬ lafh, bofh pogubljen. V’ ljuhesni je sapo- padena vfa poftava; zhe ne ljubifh, sani- zhujefh vfo pollavo. Ljubesen do Boga mo¬ re biti mozhna, delavna in fianovitna ; zhe je majhna, nerodovitna, bojezha, neftatto- vitna, ni prava ljubesen. Ljubesen do blishnjiga more biti uni enaka, de fe is nje ishaja; zhe ne, je natorna, flaba, lakom¬ na ali nezhifta. Premifli fe, de fe ne go- lvifafh; befede nifo ljubesen, temuzh dela prizhujejo od nje: „Ne ljubi le s ’ befedo , a mpak u’ djanji in v 1 refhizi'' I. Jan. 3 , 18. „Uni pa fe je hotel pravizhniga delati, in je rekel Jesufu: In kdo je moj blishni ? Jesuf pa je odgovoril, in rekel: Nekdo je od Jerusalema v’Jeriho doli fhel, in je med rasbojnike sadel, kteri foga tudi flekli in ra- i '\ 454 nili, ter fo fhli, in ga napol mertfiga puflili. Permerilo fe je pa, de je duhoven tifti poti doli fhel, in kader ga je vidil, je memo fhel*, ravno talio je tudi neki levit, kader je bil na to mefio prifhel, in ga vi¬ dil, memo fhel; popoten famarijan pa je prifhel do njega; in kader ga je vidil, fe mu je v’ferze fmilil, in je perfiopil, in njegove rane obešal, in vlil olja in vina, in ga je vsdignil na fvojo shivino, ga je peljal v’goftinizo, in ga je ofkerbel; in drugi dan je dva denarja is mofhne vsel, in dal goflinizharji, in rekel: ( Slpomozhi oftaii do Inier- ti, po kteri bi bili fhli v’ vezhno pogublje¬ nje, ah o bi ne bil ufmiljeni sdravnik, Jesuf Kriftuf, nal vsdignil, nafhe rane obešal in osdravil. Ker jeonbil, in je do naf grefh- nikov neisrezheno ufmiljen, ljubimo ga is vfe dufhe, in ljubimo blishnjiga ko febe savolj njega, de vfo poftavo dopolnujemo, in fe svelizhamo. ( Spolnjenje pojtave je l) obesen. Rimlj. i3, io. Molitev. O Jesuf, isvir, sgledin sapovedovaviz ljubesni, napolni me s’ njo, de gorim od bga fvetiga ognja, hteriga il na semljo is nebef pernefel. Daj mi, o Gofpod! tebe Is vfe dufhe in vfelej ljubiti, de tudi blish¬ njiga ko febe, febe in blishnjiga savolj te¬ be lveto ljubim. ( S’ pomozhjo tvoje gnade b boni slo persadjal v’ tej ljubesni rafti, in is nje vfe delati tebi v’ zhaft, de po fmerti 458 pridem v’ tvoje kraljeflvo te neisrezheno ljubit in hvalit vekomaj. Amen. XIII. Nedelja po binkiifhtih. Evangeli fveliga Luk. iz> 11 ■—* 1Q. S apopadift. I^efet gobovih mosh vpije v’ ufiniljeniga Jesufa, in ga profijo sdravja; on jih polh- lje k’duhovnim. Gredo, in fo na poti os* dravljeni, pa nifo vfi hvaleshni. „V'tiflim zhafu, kader je Jesuf v’Jeru* salera fhel, je fkosi fredo ( Samarije in Ga¬ lileje hodil. In kader je v”neko vaf fhel, mu je defet gobovih mosh naproti prifhlo, kteri fo delezh dali, in giaf povsdigniii, rekozh : Jesuf, uzhenik, fmili le nafl” Jesuf fe je namenil v’Jerusalem, je hodil po zelti, ktera je med .Samarijo in Galilejo, in kader je v’neko vaf fhel, mu je Jdefet gobovih mosh na proti prifhlo, feterih eden je bil .Samarijan, drugi fo bili Judje. , Goba je oftudna, huda in nevarna bolesen. Ona flabi vfejtelefne ude, jih napolni f’ hudim pezhenjem; vfi udje fo 45g negibzhni, ozhi fo ognjene, uflafuhe. Go¬ ba tudi fnierdi, fe rada prijemlje , in fe da teshko odpraviti. Ravno sato ozhaki pra¬ vijo, de je goba shiva podoba fmertniga greha. t Smertni greh flori dufho oftudno Bogu; dufhne laftnofti filno flabi; poshel- jenje do greha huje vname, in perpravlja pot v'druge grehe. Zhloveh, v'hterim poshelenje gofpoduje, fe rad vdaja fbu- fhnjavam, druge ljudi pohujfhuje, v in tako hiti v’vezhno pogubljenje. Vem, bo- jifh fe gobe; fkerbneje fe varuj greha, in slo fe ga boj, ker je greh huji od vfiga hu- diga. JBeshi pred grehom kot pred kazho. V Jak greh je ko na obe ftrani ojfter meih . 4 Sirah 21, 2 — 4. Zhe fe ne bo- jifh greha, li fovrashnik boshji, fovrashnik fvoje dufhe, sanizhujefh lepe nebefa, ftrafhni pekel, pohodifh Jesufovo fveto kri, in bofh nefrezhen. Sapifano je, de fo gobovi moshje vku- Pej hodili, ker fo enako bolesen imeli. Eden tih je bil .Samirijan, drugi fo bili Judje. Judje in Samarijani fo fe hudo fo- rrashili, in eden s’drusim nobene drushbe Uifo imeli; pa gobovi fo vender vkupej ho¬ dili. Sdravi Judje in sdravi Samari jani nifo vkupej hodili, ker fo fe med feboj fovra- shilij gobovi Judje nifo fmeli med sdrave Jude; gobovi .Samarijani nifo fmeli k’sdra- 46o vim ( Samarijanam: sato fo fe gobovi fpri- jasnili, in fo vkupej hodili. To je poduzh. no, in hashe, de hudobni nifo s’dobrimi prijatli, ampak f hudobnimi. Grefhnik fe framuje fam biti, ifhe drushbe, in enakih bolnih ifhe; tudi fkerbi sdrave pohujfhati, in fi fhteje v’dobizhik, zhe samore koga od Boga odložhiti, in hudizhu perdobiti. Kdor fe hudobnim perdrushi, je enako bo¬ lan, ali enako bolesen dobi, in bo tudi enako obfojenje prejel. Varuj fe hudob¬ nih; zhe ne, bofh hitro pohujfhan, m gorje ti bo. IVe fprijasni fe J’ hudobnim, de fe njegoviga vedenja ne nauzhijh, in perloshnojli ne dobi/h fvoje dufhe pohuj• jhati. Prip. 22, 24 — 25 . Zhe rie ubo- gafh, fe bofh nezhutno navsel hudobije; hudobija ti bo dopadla, in je morde nikoli ne bolh opufi.il. Tudi je sapifano, de fo gobovi moshje delezh jtali, in glaf povsdignili, de Jesuf flifhi, kar govore- Sakaj fo delezh ftali? Sato, ker jim je bilo prepovedano fe sdra- vim perdrushiti. IV. Mojs. 5, 2 . Gobovi nifo fmeli v'nobeno meflo, ali terg, al' vaf; nifo fmeli ldsdravim, sdravi nifo finelj It’njim, ker fe je goba prejemala. Sda) tudi fkerbe v’zhafu kuge ali kake druge nevarne bolesni, in to je prav, ker en fam zhlovek lahko sanefe kugo, in deshelo napolni Pftraham in morijo. Tudi ljudje slo fkerbe, kader je shivina bolna, de je od sdrave odlozhena; fo zhuvaji, inofker- bniki, de le bolesen ne rasfhirja. Tako, fkerbe ljudje sa fvoje telo in sa fvojo shivi- no, de nefrezhi odidejo; kdo pa sa (vojo dufhofkerbi? Hushni, gobovi ljudje gre¬ do, karnur hozhejo, fo vefelo fprejeti, in povfod imajo veliko prijatlov. Ne pezhaj le nepotrebno fhudobnim', varuj fe fkerb- no njegove drushbe, in fvari ga pravizh- no, ako te pohujfhati hozhe. Zhe imafh otroke, jim fkerbno ubrani med hudobne iti, kolikor ti je mozhi; ne dajaj jih flu- shiti ljudem nekerfbanfkiga shivlenja, in ®huj vedno nad njimi, de nifo po hudob¬ nih pohujfhani. Zhe fi gofpodar, perdobi h pametno drushino, povej ji prej kako naj fe vede, in hudobniga zhlovpka ne imaj proftovoljno perhifhi; zhe ne, bo po njem veliko grehov, in na tvojo glavo ti bodo padli. Delaj, kar fveti Pavel govo- r, s »V a J opominjam v' inpenn Gofpoda Jesuf a , de fe odtegnite odv/ih bratov , kteri rasizsdano shiveJ' II. Tel. 3, 6. Gobovi fo delezh dali in vpili, rekozh : »Jesuf uzhenik, fmili fe naf l” Gobovi 1° vedili velike zhudeshe, ki jih je Jesuf n nd bolniki delal, Ib upanje obudili po njem sadobiti sdravje fvoje gerde in hude bolesni, 462 in ker nifo fmeli k’ sdravim, fo od delezh vpili in profili. Gobovi moshje uzhe grefh- nike v* ufmiljeniga in kfigamogozhniga Je- sufa vpiti, de fe jih fmili, jim da gnado prave pokore, in jih osdravi. Grefhnik, jokaje profi Jesufa, sdravnika bolnih dufh, in te bo uflifhal. Kako birefnizhne profh- nje pokore sheljniga zhloveka ne uflifhal, ki je sa grefhnike umeri ? »Perblishaj Je upno Jedeshu boihje milojti, de ufmiljt • nje sadobijhl' Hebr. 4 , 16. ,,Kader jih je ugledal, je rekel: Pojdi¬ te , in fkashite fe duhovnim. In pergodilo fe je, de fo, kader fo fhli, ozhifheni bili.” Ufmiljeni Jesuf je uflifhal ponishno profhnjo gobovih mosh; jih ni bersh osdra- vil, temuzh jim je sapovedal fe duhovnim fkasati, in kader fo fhli, fo bili osdravlje- ni. Duhovnim je bila oblaft odlozhiti gobo¬ ve od sdravih ljudi, in tudi, zhe fe je kdo osdravil, fo mu perpuflili k’ sdravim; sato jih je Jesuf k’ duhovnim poflal. Gobovi mo¬ shje , k^der jim je Jesuf rekel: „Pojdite , in Jkashiie Je duhovnim j' nifo bilisdravi, pa terdno fo upali, fo fhli, in na poti os* j dravli. Njih vera in pokorfhina je velike hvale vredna. Sakaj je Jesuf gobove poflal k’ duhov¬ nim? On jim je to sapovedal is vezh kon* aov. i) De je duhovne preprizhal, de Moj* 465 šefove poftave ne sanizhuje, kakor fo mu oni velikokrat lashnjivo ozhitali. Jesuf je bil gofpod poflave, pa je hotel krivizhne fovrashnike tolashiti, in nam nauk sapufti- ti, de kader koli bres greha samoremo, po« manjfhamo sopernoft hudobnih ljudi. 2 ) De fo duhovni in drugi va • nj verovali. Ka¬ der fo gobovi pred duhovne prifhli, fo jim povedali, de fo Jesufa ponishno profili, in na poti osdraveli, ker fo bili njegovi befe- di pokorni. Ravno to fo oni drugim pravi¬ li, in f’ tim perpravljali ljudi v’ Jesufa ve¬ rovati, in fvoje dufhe svelizhati. Jesuf ni maral sa fvojo zhaft , kakor ljudje is flabo« fti delajo, temuzh de fe grefhniki svelizha- jo; in ravno to bodi namen vfih nafhihdel in dobrot. 3) De je vfe uzhil duhovne fpofhtovati, in njim, boshjim nameflnikam poliorfhino fkasovati. Gobovi bi ne bili ozhifheni, ako bi fe ne bili duhovnim pod¬ vrgli, kakor jim je Jesuf sapovedal; rav¬ no tako drusim ni svelizhanja , zhe nifo po¬ korni duhovnim. Gobovi moshje fo bersh ubogali, in nifo djali: „.Smo bolni, in ne moremo tje iti, on bi naf lahko s’ eno be- fedo osdravil, im naf saflonj pofhilja k’ du¬ hovnim.” Oni nifo tiga govorili, tudi ne miflili; sato fo fhli, in fo bili osdravljeni. O grefhnik, premifli poliorfhino go¬ bovih mosh, in delaj po njih, de fi poko- 464 ren duhovniiji. Jesuf fizer odpufha grehe, pa nikomur jih ne odpufti, zhe fe duhov¬ nim ne podvershe. Duhovni ftare savese fo imeli oblaft gobove odlozhiti, in osdrav- ljene drusim perdrushiti; duhovni nove sa¬ vese imajo oblaft grefhnike foditi, jim grehe odpufhati ali sadershevati, kahor fo poboljfhani, ali ne. Gobovi nifo bili 1<’ sdravim perdrusheni savolj obljube: „,Si bomo persadjali gobo odpraviti,” temuzh, zhe fo bili refnizhno osdravljnni; tako tudi grefhnikam ni odpufhenja savolj- sgole obljube prihodniga poboljfhanja. Eni po¬ reko : ,,Kaj mi pomaga pred boshjiga na- meflniha hoditi, in fe pred njim fvojih gre¬ hov fpovedovati, ko odvese ne dobim?” Kaj pa jim pomaga odvesa, zhe pobolj- fharija ni? Naj bogajo,, fe fpokore, i n podvershejo naj fe duhovnimu, po tem bodo odvesani, in ozhilheni od fvojih gob, od fvojih grehov. „Edennjihpa, ker je vidil, de je bil ozhifhen, fe je vernil, in je svelikim gin - fam Boga zhaftil. In je padel na obras pred njegove noge, in fe je sahvalil; in ta je Samarijan. Jesuf pa je odgovoril, in rekel:” Kaj ne, de je defet ozhifhenih ? kje je pa unih devet? Nobeniga ni bilo, de bi fe bil vernil, in zhaftil Boga, famo 465 ta ptujiz. In mu je rekel : Vrtani, in poj- di, ker tvoja vera ti je pomagala. Gobovi, kader fo saflifhali: ,, Pojdite , in jkashite fe duhovnim ,” fo fhli, in na poti osdraveli. Vfi fo bili slo vefeli; pa le eden je bil refnizhno hvaleshen vfigamo- gozhnimu sdravniku Jesufu, in ta je bil .Samarijan. On fe je bershvernil k’Jesufu, je v’njega praviga Boga, veroval, in ga klezhe molil; potlej sa drusimi fhel v’Jeru- salem k’duhovnim fkasat fe. Hvaleshnoft .Samarijana je Jesufu dopadla, nehvalesh- noft unih mu je soperna bila. On je hva- leshnimu Samarijanu rekel: ,, Vjtani , in pojdi, ker tvoja vera ti je pomagala'* To je, vera ti je pomagala, de fi osdrav- ljen; vera ti pomaga, de je tudi tvoja du- fha osdravljena, ko fi me praviga Boga fposnal. Uni fo bili na telefu osdravljeni, ta je bil tudi na dufhi osdravljen. To te uzhi Boga hvaliti sa vfe prejete dobrote; sakaj nehvaleshnoft mu je soper- na , tebi pa fhkodljiva. Bog daje telefne dari v’svelizhanje tvoje dufhe, in ti fo ref v ’svelizhanje, zhe fi hvaleshen, in zhe mu svefteje flushifh. Hvala ni lepa v* uftih &refhnikov, ker je lashnjiva; pravizhni B°ga hvalijo, ker v’ njegovo zhaftshive, kakor je sapifano: „Pojte hvalo Gofpodu 3o 466 vi njegovi f'veti.** Pf. 29, 5 . Shivi Bogu v’ zhaft, tako g a dopadljivo hvalifh. Molitev, Ufmiljeni in vfigamogozhni sdravnik, Jesuf! moja dufha je morde oftudnifhi od telef gobovih mosh , vender me ne fkerbi. Ako bi bilo moje telo gobovo , bi v’ te glaf- no vpil kot uni: Jesuf, ufmili Je me; sa fvojo dufhno bolesen pa mi ni mar, in Tira fvoje nefrezhe fkoraj vefel. O Gofpod! o- budi v’meni refnizhne shelje po sdravji mo¬ je bolne dufhe, de ferzhno vpijem v’te, in po tvoji milofli sadobim gnado prave po¬ kore in vezhniga svelizhanja. Amen. XIY. Nedelja po binkuflitih. • Evangeli f. Matevsha 6> 24 — 33* S apopadi k. Jesuf prepove lakomne fkerbi, in sapove v’ ufmiljeniga Boga upati, kterimu je fkerb sa majhne rezili, in veliko boljša fvoje fl u ' shabnike, kteri njega in njegoviga k ra ' ljeflva ifhejo. 467 „V* tiflim zhafu, je Jesuf fvojim uzhen- zam rekel: Nihzhe ne more dvema gofpo- dama flushiti; ker ali bo eniga fovrashil, in drusiga ljubil; ali fe bo eniga dershal, in bo drusiga sanizheval. Ni vam mogozhe Bogu flushiti in mamonu.” Zhlovek ne more bres gofpodarja biti, ker je ftvar; ima gofpodarja, ker je rojeni podloshen vligamogozhniga .Stvarnika. Ni mu perpufheno drusimu gofpodu flushiti; tudi mu ni mogozhe dvema gofpodama ftre- zhi, ktera fia eden drusimu nafproti. Tesh- ko je dvema gofpodama flushiti, zhe rav¬ no nifta eden drusimu soper, ako oba ho- zheta , de, bi fe jima natanko poftreglo; zhe ha pa eden drusimu nafproti, eden sapove- duje, kar drugi prepoveduje, kako obema flushiti ? Je nemogozhe: Nihzhe ne more dvema gofpodama J luski ti. Mamo n po¬ meni bogallvo; kdor mamonu ali zhimu drusimu, kar je hudo, flushi, ne more flushiti Bogu, hteri prepoveduje hudo. Bo- gaftvo lizer ni farno na febi hudo; Jesuf pa govori od zhioveka, kteri ljubi bogallvo, m va-nj fvoje upanje ima, in od tiga pra¬ vi : ,,Ni mogozhe Bogu in mamonu Jlu~ shiti .’> Ravno tako fe rezhe od fleherniga zhioveka, kteri ima neumno ljubesen do kaziga drusiga hudiga, de mu je nemogo¬ če flushiti Bogu, dokler ljubi, kar mu Bog * 3o * • 468 prepove. Nihzhe ne more biti pravizhen in krivizhen, poboshen in hudoben, po sapo- vedih in po grefhnim poshelenji shiveti. 4 Sveti Pavel tako govori: ,,Kako/hno edin- Jtvo ima pravizhnojt J ’’ krivizhnojtjo, ali kako/hno tovar/hijo lazh J' temo? ka- kojhno drushbo ima Krij tuj s' Balialam?'' II. Kor. 6, 14 . i5. Kriftjan, vefh in verujefh, de je le Bog tvoj gofpod, in de ti je sapovedal: „Sraven mene drusih bogov ne imej.'' > Le en Bog je, in verujefh; vender molifh bo¬ gove, zhe ftvari neumno ljubifh, in jim flushifh. Vefh fizer, de ftvari nifo bogovi, vender jim malikujefh, in jih namefti Bo¬ ga imafh , zhe jim flushifh, in savolj njih Boga shalifh. ,Samimu Boguflushi, kteri te je ftvaril, ti daje vfe, te bo fodil, in ti pravizhno povernil. Ni ti perpufheno po fvoji volji delati, delaj po volji fvojiga Go* fpoda ; ravno sato je , preden je fvoje sa- povedi osnanil, rekel: ,,JeJt Jim Gofpod tvoj Bog Njemu famimu flushi, ker fi mu flushiti dolshen; dvema ne fmefh in ne morefh, kakor je Kriftuf govoril: „7V«7i* zhe ne more dvema gofpodama flushiti’, j ni vam mogozhe Bogu flushiti in mamo m nu, ali komu drusimu.” Zhe ravno vefh in verujefh, de fi dol¬ shen famimu Bogu is vfe dufhe flushiti, de dvema gofpodama flushiti ne morefh: je vender tvoja dufha lahko rasdeljena med Bogam in fvetam, de fam ne vefh; vera te fili k’ Bogu, hudo (poshelenje te vlezhe od Boga , in ker fi popazhene natore, rad verjamefh, de je pravizhno, kar ti dopa- de. Zhe li refnizhno bogabojezh, zhutifh nadleshno tesho fvojiga hudiga nagnjenja do flvari, fe sapeljivofti bojifh, in v’ Boga kli« zhefh, de naj ti pomaga, ^veti Pavel go¬ vori od febe tako: „Zhutim drago pojta - vo v' Jv oj ih udih, kteraje pojiavi moji- ga duha soper, in me vjeiiga dershi .” Tiga je bil slo shaloften, in je v’ [gnado boshjo upal; sato je djal: „O jejtnefrezh - ni zhlovek, kdo, me bo rejhil ? Gnada boshja po Jesufu Krijtufu.'' Rimlj. 7 ,23. 25. Te refnizhne befede prizhujejo, de fo tudi bogabojezhi fkufhani, de fo shaloft- ni, in de upajo v’pomozh gnade, breskte- ni Bogu dopadljiviga premaganja. Zhe nifi vnete dufhe; te flrafhna tesha hudiga poshelenja lozhi od prave, flushbe boshje, in ne pomiflifh. Sapeljivo poshelenje do Bvari te delezh odpelje, defamnevefh, in vediti nozhefh, zhe ne zhujefh fkerbno. Zhe premalo zhujefh nad feboj, fi enak *hloveku; kteriga fo morfki ropavzi fpati nafhli per morji, ga v’ fvojo ladijo perne- fli in fhli; mehka voshnja po tihim morji ga ni sbudila, je v’ fushnoft odpeljan, in ne ve. Ravno tabo fe tebi sgodi, ahe ne ahujefh, ahe Arah boshji ni vareh tvojiga feraa. Zhuj in moli, de v’ fkufhnjavo, in v’ fkufhnjavi ne padefh, in vedno profi s’ Davidam: »Rasfvitli moje (dujhne) ozhi, de v' Jmerti ne sa/pim.” Pl'. 12, 4. Zhe je ravno tvoja dufha rasdeljena, teshho posnafh , ker je tvoja luah otemnela, to je, tvoj um je omamljen. Boga fe fhe nekoliko bojifh, in mu unanje ahefhenje fkasujefh: to fe tvoji omamljeni dufhi sa- doAi sdi, menifh, de Boga is yfe dufhe ljubifh, in mu is vfiga feraa flushifh; pa fe motifh, in v’tej smoti rad shivifh. Zhe slo hude veAi nili, in fhe kako veliko reah prepovedano menifh, in fe kaziga unanji- ga greha kriviga fhtejefh; fe jih fpovedu- jefh , in zhe ravno poboljfhanja ni, menifh, de ti je vfe odpufheno. Taka je flushba do Boga rasdeljene dufhe, ktera dvema go- fpodama flushi: dvema gofpodama flushiti ne more; tedaj flushi, h’kterimu ga pod- vershe njegovo hudo poshelenje, vender ne ve. Ljubi moj! premifhljuj, moli) zhuj in fkerbi, de fe ne golufafh, in ne grefh v'pogubljenje. 4 Sveti Pavel to per- poroaha vfim : »Ljubite bres hinav/hine; ne bodite leni v'Jkerbi , bodite gorezhi v duhu; flushite Gojpoclu.” Rimi. 12, 9. n* 47 1 „Sato vam povem, ne fkerbite safvoje shivljenje, kaj bofte jedli; tudi ne sa fvoje tdo, kaj bofte oblekli. Ni li shivljenje vrednifhi od jedi, in telo vrednifhi od ob¬ latila? Glejte ptize pod nebam, ker ne lejejo, tudi ne shanjejo, in ne fpravljajo v shitnize, in vafh Ozhe nebefhki jih shivi; nifte \i vi veliko vrednifhi od njih? Kdo smed vaf more Ffvojo fkerbjo perloshiti k’ fvoji dolgofti le en komovez? In sa oblazhi« lo kaj fkerbite? Premiflite limbarjena polji, kako raftejo: ne delajo, tudi ne fhivajo; pa vam povem , de tudi ( Salomon v’ vli fvo¬ ji zbafti ni bil tako oblezhen, ko njih eden. Ker pa travo na polji, ktera danaf ftoji, m bo jutri v’ pezh vershena, Bog tako obla¬ čki ; koliko bolj vaf, moloverni ? Ne fker¬ bite tedaj rekozh: Kaj bomo jedli, ali kaj bomo pili, ali f’zhim fe bomo oblazhili? ker po tim vlim neverniki oprafhujejo; fej vafh nebefhki Ozhe ve, de vfiga tiga po¬ trebujete.” Kriftuf f’ timi befedami prepoveduje lakomnoft in vfo nepokojno fkerb sa shi- Ves h, oblazhiio in drugo. Ne kdor je bo¬ gat, ampak tiftije flushabnik mamona, kte- r > neumno hrepeni po bogaftvu, va- nj upa, in nepermerjeno fkerbi safvet, ker jefled- njiniu sapovedano ubogimu v’ duhu biti, de nadtesbnih fkerbi proft, ifhe nebefhkiga 472 fcraljeftva in njegove pravizhnofti. Jesufiu prepoveduje delati, in fe s’ delam pravizb no shiviti, temuzh prepoveduje nepokojna fkerb. Delo je dobro in tudi potrebna; lakomnoft pa je huda in fhkodljiva. On pravi: Samorete li J’ fvojo Jkerbjo per- d/ati k' Jvoji dolgojti le en komoviz: Ti- ga ne morete, in tudi drusiga ne, zheBog nozhe; vfevalhe nepokojne fkerbi fo vara saflonj, zhe vam Bog ne da: sakaj tedaj nepotrebno fkerbeti? Varuj fe lakomnofli, ker je grosno fhkodljiva. Modri pravi: ,, Nepokojna jkerb odverne ferze od Boga. (t ^irah. 3i, 2 . Koren vjiga hudiga je iakomnojl. I. Tim. 6, 10 . Lakomnoft obroduje jeso, krivizo, toshbe, mersloto in veliko drusiga hudiga. Lakomnoft je malikovanje, te pahne v’hu* dizhevo naftavo in v’mnoge fhkodljive shel- je, ktere te bodo vtopile v’pogubljenje. ,S. Pavel pravi: „ Vedite, de lakomnik ni¬ ma dela v’kralje/tvu Krijtufovim.” Efes. 5, 5. Delaj pridno, de fe s’delam poko- rifh, in fe pofhteno shivifh, ne pa is lakomnofli. Upaj v’ufmiljeniga Boga. Jesuf pravi: „Vafh Ozhe nebefhki shivi ptize, ktere ne fejejo, in ne shanjejo; veliko raji bo vaf, kteri fte podoba bosbja. On daje rafti tra¬ vi, in oblazhi poljfke roshe j veliko raji b« 473 vam dajal potrebno oblazhilo. Neverniki nepokojno fkerbe sa fvet, bjoljiga upanja nimajo; vi jim enaki ne bodite, upajte v’ nefkonzhno miloft boshjo, in ifhite nebefh- kiga kraljeftva. Vafh Ozhe nebejhki ve, de vjiga tiga potrebujete'. Ozhe je, bo¬ dite mu pokorni otrozi, in vaf ne bo sapu- flil. Ne posabi tiga, de fladko upanje podpira tvojo flaboft , in tvoje upanje ne pefha. Kako samore ozhe fvoje otroke sa- puftiti? Ozhetje (veta vedo dobre darove dajati fvojim otrokam; veliko raji nam daj.e nebefhki Ozhe, kar potrebujemo. Upaj terdno v’ nefkonzhno miloft nebefhkiga O- zheta, svefto mu flushi, in sapufhen ne bofh. Ne bodi len ali sapravljeniz is upanja v’ hostijo miloft. Jesuf ne sapove upanja v’ nebfefhkiga Ozheta, de bi shiveli v’ lenobi. Bog je obfodil vie ljudi po fvojim ftanu de¬ lati, ne poftopati. Jesuf pravi, de je go- fpodar hodil delavzov najemat v’ fvoj vino¬ grad, in jelene fvaril rekozh: „Kaj vi tu¬ kaj bres dela vef dan Jtojite ?" Mat. 20, 6 - Zhe ne delafh, fi flab kriftjan, nevre¬ den deshelan , in li vreden lakote umreti. .Sveti Pavel pravi : „Kdor nozhe delati, na J tudi ne je:' II. Tef. 3 , 10. Delaj Pridno, in upaj terdno v’boshjo miloft. Ne sapravljaj is upanja v’ boshjo miloft. Jesuf 474 ti prepove nepokojne fiierbi; pa tudi pra¬ vi, de bofh od fvojiga premoshenja odgo¬ vor dajal. Luk. 16, 2. Menifh, de bo Bog lene in sapravljive ljudi zhudno redil? Ne obilnoft, ampak lakota zhaka leniga zhlove- ka, in to je pravizhno. Ne bodi malove¬ ren, ne fkerbi nepotrebno, upaj v’Boga, in bodi fvojiga premoshenja rasumen go- fpodar; to je vfhezh Bogu. „Ifhite nar prej boshjiga kraljellva in njegove pravizhnofti, in vfe to vam bo perversheno.” Le eno je potrebno, nebefhko kral- jeflvo sadobiti; po njem naj vlak sdihuje, in ga profi, kakor je Jesuf uzhil: „Pridi h’nam tvoje kraljeftvo.'” V’nebefhko kral- jeflvo ne pridefh, zhe njegove pravizh¬ nofti ne ifhefh, to je, zhe vfe volje boshje ne delafh, zhe po vfih sapovedih ne shi- vifh. Zhe pravizhno ne shivifh, ne pri' defh vhiebefhko kraljeftvo, ker pravizhnoft je edina pot va-nj. Prašno in saftonj she- lifh v’nebefa; zhe po pravizhnofti ne sdihu- jefh, in pravizhno ne shivifh, ne pridefh v’nebefhko kraljeftvo. Jesuf pravi: Bla¬ gor lazhnim in she j nim pravize , naj it eM bodo.’’ Mat. 5, 6. Bodi lazhen dobrih del, profi Boga gnade, in shivi pravizhno; po tem pojdefh v’nebefhko kraljeftvo. De pridefh v’nebefhko Irraljeflvo, fno- refh flushiti Bogug, ne morefh flushiti Bo¬ gu, zhe ne shivifh , de shivifh, shivesha in obleke potrebujefh, in sato pravi Kriftuf: »Vajh Ozhe nebefhki ve, de v figa tiga potrebujete. I/hite nar prej nebejhkiga kralje piva in njegove pravizhnojti , in vfe to (Jiar vajhe telo potrebuje) vam bo perversheno.” Zhe nabefhkiga kraljeftva refnizhno ifhefh, jefh, pijefh in dela f h, de flushif h Bogu, in fe sveliphafh; zhe ne- befhkiga kraljeftva ne ifhefh, jefh, pijefh, delafh in fkerbifh savolj febe, ker ni po volji bosh^i. Gofpodar, literi ima svefto in delavno drUshino, jo rad redi in oblazhi; veliko raji daje nebefhki Ozhe , kar njego¬ vi flushabniki potrebujejo. Zhe nebefhki- ga kraljeftva in njegove pravizhnotti ifhefh, bolh zhedalje obilnifhi gnade prejemal, in verhi tih tudi, kar tvoje telo potrebuje. 1'hitc nebefhkiga kraljsjlva in njegove Pravizhnojti, in vfe drugo vam bo per- v *rsheno. Molitev. Ozhe nebefhki! osdravi mojo popa¬ seno in hudobno d n f h o , ktera je v’ hudo Ognjena, in v’ hudimu omamljena; vili r asdeljena med teboj in fvetam, vender 476 neumno meni; de tebi famimu flushi. Jeli, tvoj leni flushabnik, prevezh fkerbim sa fvoje telo, in premalo fkerbim sa fvojo dufho; toraj te fpetprolim, osdravime,de vidnih flvari ne ljubim neumno, temuih hrepenim po tvojim kraljftvu, in njegovo pravizhnoft delam. To mi dodeli po Jesu- fu Kriftufu Gofpodu nafhim. Amen. XV. Nedelja po binkuflitih. Evangeli f. Lukesha 7, n <— 16, 1 . Sapopadi /c. Jesuf osbivi mladenzha, ediniga fina fvoje matere, per meftu Najmu. .Strah je vfe prizhujozhe obfhel, in vil fo Boga hvalil 1 - ,,Y’tiflim zhafu je Jesuf vmello fhel, ktero je imenovano Najm, in s’njim fo fhli njegovi uzhenzi in velika innoshiza- Kader fe je pa meftnim vratam perblishal, gleji fo merlizha is njega nefli, kterije bil edini fin fvoje matere, in ta je bila vdova.” Jesuf je fhel v’Najm, ktero je majh 110 meflo v’Galileji; per njem fo bili njegovi uzhenzi in velika mnoshiza. Ravno pf e ^ meflam je frezhal veliko ljudi, kterifofpr e ' j 477 mlijali mertviga mladenzha k’pokopalifhu , kteriga je neprofhen obudil, in ga dal fvoji shaloftni materi. De je Jesuf v’mefto Najm fhel ravno takrat, ko fo merlizha is njega nefili, fe ni permerilo, ali nakljuzhilo, kakor je navadno rezhi, temuzh to je bila Jesufova volja, de vprizho veliko ljudi ra- sodene fvojo boshjo oblaft, in de ga odre- fhenika fposnajo v’ (Vaje svelizhanje. Sa- pifano je: ,,Urabez ne pade našemijo bres Ozheia nebejhkiga.” Mat. 10, 29. Te¬ daj je dobro in hudo, zhesnatorno in na- torno, sdravjein bolesen, shivljenjein fmert v’boshji oblafti, in flushi njegovim fkriv- nim fodbam. Mertvi mladenizh pomeni ljudi po du-- fki mertve. Merlizh ni flifhal, ni zlvutil, ni govoril, ni profil; ravno taki fo terdo- vratni grefhniki, fe ne fposnajo, ne vedo, ne shalujejo, ne profijo. Jesuf je merlizhu naproti fhel, in ga dobrotljivo oshivil; a- bi ga ne bil, bi bil v’ jamo vershen. Rav¬ no tako fe po dufhi godi. Zhlovek fe lah- j (0 nefrezhniga flori, lahko fmertno grefhi, lr > fvoje grehe ponavlja; pa poboljfhati iu ipokoriti fe ne more, zhe mu Jesuf gnade n e da. Zhe mu on naproti gre f’ fvojo gna- ^°» ga oshivi; zhe mu pa gnade ne da, °Hane mertev , in je pokopan v’ peltel. I 478 Mertvi mladenizh opominja mlade bo- gabojezhe shiveti, ker tudi mladi lahko «■ merjejo. Mertvi mladenizh je morde hudo shivel, in sladi ker je bil edini fin bogate matere; je menil imert delezh, in je blis bila. Mladoft je nevarna savolj velizih fhufhnjar in majhniga rasuma, kar veliko hudiga obroduje. Mladi fo fploh fpazheni, ker fmerti ne premifhljujejo, in fo toliko omamljeni, de fjcorajmenijo bres vfigagre¬ ha rasusdano shiveti, sato pravijo: ,,/Vt- dite, in vshivajmo prizhujozhe dobrote, pojlushimo fe hitro Jlvari Jhe v’ mlado• J li '' Eden drusimu pravijo: „Nobedtn med nctmi ne bodi od na/higa rasusdanjo odlozhen, de Je bo povfod malo, kako Jmo bili vejeli .” Modr. 2,6.9. Ti, d' e fi mlad, nofi jarm Gofpodovih sapoved,' 11 bodi Bogu podvershen, dete fmert nena|- de v’ (inertnim grehu. Zhe fe v’ mladoft' navadifh Boguflushiii, bofhzhedalje bol|ij zhe fe v’ mladofti fpridifh, bofh lahko v nepoltori timerl. Bodi raddamoten, varu) le rasusdane drushbe, pridno delaj, raft moli, in premifhljuj fmert, kterfe fpom' n je bersda tvoje hude shelje, in te ima v’ s ve ‘ lizhavnim (irahu. „In kader jo je Gofpod ugledal, [ e mu je vferze fmilila, in ji je rekel: N e jokaj. 1 ' 479 Mati mertviga mladenzha je bila slo shaloftna, in ga je jokaje fpremljalais melia pokopat. Bila je lahko shaloftna ; mo- sha ni imela, de bi ji pomagal; tiga famiga fina je imela, sredila ga je fkerbno, ljubi¬ la neisrezheno, vfe upanje vami imela, pa fmert ga ji je naglo vse!a, f in vfe njeno •upanje poderla. Vdova fe je Jesufu v’ferze fmilila, in ji je dobrotljivo rekel: „Ne jo - kaj. 1 ’ To te uzhi, de ne shaluj nepermer- jeno savolj kake nefrezhe, ktera ti je lahko v’svelizhanje, zhe fi pokoren Bogu. Zhe nepremagljivo shalujefh savolj telefnih nef- rezh, in fvojih grehov ne obshalujefh, ki fo edino hudo, fi pomozhi nevreden. Be- lede Jesufove, shaloftni materi rezhene: »Ne jokaj J' tudi uzhe , de po mertvih ne skalujmo ho neverniki, kterim ni upanja bolji ga shivljenja. ( Sveti Pavel uzhi: „Ne shalujte po rnertvih, ko neverniki , kteri j upanja nimajo." I. Tef. 4 , 12. Gofpodar shivljenja in fmerti je Bog, ne pa ftarfhi. Oni ne morejo nezhutnibiti, ber je to v’natori, pa naj bodo tudi pra- ''izhni. Zhe ediniga otroka imajo, in ta ‘j nmerje, fe fkoraj soper Boga vsdigujejo, in fe ne pufte utolashiti; zhe jim je veliko otrok, jim fkoraj vofhijo fmert: ponujajo hga ali uniga otroka kTmerti po fvojim na¬ lomim posheljenji ali po fvoji nevolji, kar 48o ni prav, lter Bog, ne oni, je gofpodar shivljenja in fmerti. ( Starfhi naj slo fkerbe, de njih otrozi vezhne fmerti ne umerjejo, ker to je nar huji nefrezha, in fe popraviti ne da. Velika shaloft lete udove savolj fmerti fvojiga ljubiga ediniga lina pomeni veliko shaloft matere katolifhke zerkve savolj dftifhne fmerti fvojih otrok. Ona perferzh- no obshaluje vfe in vfaziga f’ fmertnim gre- ham ranjenigo, kakor je vdova fvojiga edi¬ niga fina obshalovala. Zerkčv tudi profi Jesufa Kriflufa, fvojiga ljubesnjiviga she- nina in ufmiljeniga Gofpoda, de naj vfim grefhnikam da fvojo gnado, in jih oshivi, de bi vezhno shiveli Vnebefih. Velika mnoshiza, ktera je merlizha fpremila , in ga sishaloftno vdovo obshalovala, uzhi f fveto zerkvijo obshalovati grefhnike, kteri neumno hite v’vezh'no pogubljenje. David i od febe pravi: „Vidim pregre/hnike , od shalo j ti nahup le sem, ker tvojih sapoved i ne derske Pf. 118, i 58 . Zhe nifi gre- i hov blishnjiga shaloften; tudi fvojih nifi I shalollen, ne ljubifh Boga, ne febe, ne i blishnjiga. Zhe ljubifh, fi vedno shaloflen J 1 savolj grehov, pohujfhanja, nepokore i n ^ drusiga hudiga, kteriga je fvet poln. 1 „ln je perftopil, in fe je par dotaknil) c (kteri fo pa nefili, fo obftali.) In je rekel: ti 481 Mladenezh, ti rezhem: Vdani. In mertviz fe je fl 8 e D » i e i i 1 i* )• holjfhanje dobro ali lasknjivo, in ne golu- faj fe, ker lashnjiva pokora ti ne ubrani v' pekel. Tudi'je sapifano: „Ga je dal n/egat)i materi .” Jesuf je obudil mertviga mladen- zha, in ga je dal njegovi materi, ktera je bila prej neisrezheno shaloftna, in potlej neisrezheno vefela. Kader je terdno meni¬ la, de bo bres vfe pomozhi oftala, je bila naglo ovefeljena, in njeno ferze je od ve* felja pofkakovalo. De je Jesuf obujeniga mladenzha njegovi materi dal pomeni, de Jesuf zerkvi perporozha fpreobernjene gre- fhnike, de ona, ljubesnjiva mati, fkerbi sa-nje, de fpet nesbole, in dufhne fmer* t* ne umerjejo. .Spreobernjeni grefhniki *norejo tudi farni fkerbeti fvoje dufhno sdrav- je ohraniti; zhe farni ne fkerbe, je fkerb drusih saftonj, fpetgrefhe, in njih pofled- h je je huje od perviga. , }l Strah pa je vfe obfhel, in fo Boga vifoko zhaftili, rekozh: Velik prerok je med nami vftal, in Bog je fvoje ljudftvo obifkal.” Shaloftna mnoshiza je fpremljala mla¬ denzha k’ pokopalifhu , in je bila prizba n jegoviga zhudniga vflajenja; satoje fpofht- ] i'v lirah vfe obfhel, in fo vfi hvalili Boga, kteri jim je veliziga preroka, Jesufa dal. ^ifli Judov fo bile sadershane iri preniske, fo Jesufa le preroka, ne pa Odrefheni- 3i * 484 ka fhteli. Zhe fo ga Odrefhenika fhteli; fo pa mencle menili, de bodo po njemre- fheni od vidnih fovrashnihov, ne od gre¬ hov. Zhe fo to miflili, nifo po veri, in ta¬ ko tudi njih hvala ni bila vfhezh Bogu. Kri- ftjan! hvali Boga sa vfe njegove dobrote, in fofebno sato, ker je dal Odrefhenika, de po njem vfi grefhnihi vftanejo v’ novo shivljenje, in fe svelizhajo. Tvoja hvala bodi is dobriga ferza in is verne dufhe, de v’ shivo zhutifh prejeto dobroto, in je ne posabifh, de je hudobnirnu fvetu Odrefhe- nika dal, ne de bi fvet fodil, temuzh de bi fvet po njem svelizhan bil. .Sveti Janei pravi: „Bog je tako fvet ljubil , de mu je dal fvojiga edinorojeniga l Sinu ‘" 5 , 16. Sahvali Boga sa to veliko dobroto, sa vfe druge , in bodi mu refnizhno hvaleshen, fofebno pa f’ popolnama pokorfhino. - •' 4 Molitev. O Jesuf, ohranik shivih , in oshivlja v >® mertvih! obudi me f’fvojo gnado od hudig a in fmertniga fpanja, de vdanem, in tvoj® miloft hvalim. De refnizhno vflanem v novo shivljenje, vftavi' mozhne fkufhnjav e ’ htere me lilijo v’ vezhno fmert; daj mi vfe sapeljivofti premagovati,, de vdanem 485 dufhne fmerti vezh ne umerjem, inpertebi shivim vekomaj. Amen. XVI. Nedelja po binkufhtih. Evangeli J. Lakesha 14, 1 — n. Sa popadi k. Jesuf osdravi v’ faboto vodenizhniga zhlo- veka v’ hif hi vifhiga farisejev , kamor je bil fhel jeft; te nevofhljive oframoti, in jih uzhi ponishnoft. „V’ tiflim zhafu, kader je Jesuf v’hi- fho vifhiga farisejev fhel v’faboto kruh jeft , fo oni va-nj ravno gledali.” Fariseji nifo ljubili Jesufa, fo mu bili ne- Vofhljivi in fo ga fovrashili, ker je odkrival ®j'k hinavfhino; zhe fo mu prijasnoft kasali, je bilo farno sato, de bi mu saderge naftav- ljali. Ravno is tiga hudigakonza gajevifhi farisejev v’faboto povabil kruh jefti; je po¬ habil pa tudi fariseje, fvoje prijatle, in fo fkerbeli viditi nad Jesufam kaj /varjenja 'rednika; Jo va-nj ravno gledali. Jesuf je vedil njih hudo in nevofhljivo ferze, fe je nevedniga fkasal, fhel k’ njim jeft, de pcrloshnoft ima fvoje forrashnike boljfhati. 486 Fa.riseji nifo bili bolji sa to, To ravno gleda¬ li v’ Jesufa, kaj hudiga najti nad njim; fo hudiga ifkali, in lahko nafhli, ker nevofh- ljivo oho najde veliko hudiga, tudi per ne- dolshnih. Sadershan je Jesufovo te uzhi, de fmefh biti per hudobnih, zhe te njih hudoba ne na¬ peljuje v’greh- Zhe te kako opravilo polili med hudobne ali prepirljive, bodi moder in prijasen, kolikor je potreba, de jih pre- dersno ne drashifh , in fe njih grehov ne vdeleshifh; fkerbi tudi njih hudo fene tolashiti, nikdar pa ne govori soperrefniao Ali pravizo, kakor je mehkoferzhnim in lashnikam navadno. Zhe te je kdo rass^a- lil, pomni flaboft in nadleshnoft blishnjigai ne sato, de mu is jese vrazhujefh, kaliot fi saflushi, temuzh de fe varovati ve fh t fi¬ ga , kar ga shali, in bodi po njegovi flabo* fti, ne pa is flabofli, ampak is zhifte lj u ' besni, de ga boljfhafh. Ljubesen ti daje neisrezheno modroft, in ta fe po okolifki- nah ehudno prernenuje, vender vfelej P° volji boshji; trezhen fi, zhe jo imafh.~Bodi p° Sgledu fvetiga Pavla, kterijedjal: ,,Slab‘’ n Jim flab bil, de bi flabe perdobil. fim vfe bil, de bi vfe svelizhal I. Kor. 9 ’ 22. Glej, to je konez zbille ljubesni j 11 fvete modrofti, svelizhanje fvojiga blishn) 1 ' ga; zhe fo tvoje mifli drugam obernjen«) 487 fl hinaviz in nevofhljiv ko hudobni fariseji, in ne dopadefh Bogu, ker bofh ali ljudi nepotrebno drashil, ali njih flaboft povi- fhal, ali njih ferditofli podkuril, in tako febe in nje hudobnifhi ftoril, kar ni prav. „In glej, pred njim je bil vodenizhen zhlovek. In Jesuf je fpregovoril, in djal pifmoukam in farisejem , rekozh : t Se li Ime v’faboto osdravljati? Oni pa fo molzhali. In ga prijel, osdravil, in fpuflil. In je od¬ govoril, in jim rekel: Zhiga smed vaf ofel ali Vol bo v' kapnizo padel, in ga ne bo sdaj- zi v'faboto islekel? In mu nifo mogli na to nizh odgovoriti.” Jesuf je v’hifhi vifhiga farisejev jedel, in pred njim je ftal vodenizhen zhlovek; ali je bil domazh, ali je prifhel fvojiga sdrav- nika ifkat, ali je nalafh nafiavljen bil po nevofhljivih farisejih fe ne ve. Lahko de fo ga Jesufu naftavili, de bi vidili, zhe ga bo faboto osdravil, kar fo oni neperpu- fheno fhteli, in sato velikokrat godernjali, de fabote ne pofvezhuje. Jesuf je njih mi- flividil, in ravno sato vprafbal uzhenike ,n fariseje : „ t $e li fme v' faboto osdrav- Ijati P” Menili fo terdno, de fe ne fme; vender fo molzhali. Sakaj fo molzhali? fo Molzhali, ker nifo vedili kako odgovoriti, bi njih befede obdale; radi bi bili Jesu- oframotili, pa fo fe njegove modrofti ba- 488 li. Abo bi bili odgovorili, de je perpu- fh eno, bi bili lami febe obfodili, bi fo go- dernjali, de fabote ne dershi; abo bi bili rebii, de je prepovedano, bi bili oframo- teni po Jesufovih zhudeshih; sato fo radi molzhali. Zhe fo ravno tabrat molzhali, nifo potlej, bader Jesufa ni bilo per njih; hudobno fo ga opravljali, in nevofhljivo vpili, de Mojsefa in njegove sapovedi sani- zhuje, rekozh; v Ta zhlovek ni od Boga, ker fabote ne dershi Jan. 9 , 16. To je modrolt fveta in rasumnoll svi- jazbnikov. Oni molzhi is hinavfhine, btero ponishnoft fhtejejo; v’prizho govore pri- jasno, potlej bo ftrupeni gadje obrekujejo in opravljajo nedolshniga: Tolikani imajo isgovorov, svijazh in ovinkov, de jim nar modrejfhi ne pride do konza : blis refnize govore, nezhutno obrazhajo befede, per- flavljajo obolifhine, in tabo svijazhno go¬ vori, de flore hudizha nedolshniga, ali fvetniba hudobniga, babor fe jim poljubi. Prav od njih govori fveti Pavel: „Njih ger- lo je odpert grob , J' jvojimi jesiki fo g°" lufno ravnali; pod njih shnahli je tno’ drafov Jtrup.'’ Rimlj. 3 , i 3 . Ravno taki fo, vender menijo, de ljubijo refnizo, de sa zhafl boshjo fkerbe, in de fo vfi nedolsb" ni. Varuj fe golufne modrofti farisejev« kterih je tudi sdaj veliko, hteri fo shivi fa- tani in firup bratovfke ljmbesni. Jesul savolj hudobnih farisejev ni vo- denizhniga zhloveka sapuftil; on ga je pri¬ jel, osdravil in fpujtil. Jesuf fe ga je lju- besnjivo dotaknil, ga f’ fvojo vfigamogozh- no voljo osdravil, in ga fpullil; on fe je Jesufu lepa sahvalil, in je vefel fhel. To te uzhi dobrih del ne opufhati savolj hu¬ dobnih. Ne drashi hudobnih bres vliga pri¬ da, in ne boj fe jih, kader ti ljubesen sa- pove blishnjirau pomagati, ali kako drugo dobro delo floriti; zhe fe bolj ljudi ko Bo¬ ga bojifh , nili Boga vreden. Bog pravi po Isaiju: „Ne bojte fe, kader vaf ljudje sa- Jramujejo (vaf od dobriga odverniti ;) tu¬ di ne ujlrafliite fe njih kletve .” Si, 7. Ljudi nepotrebno ne shali, Boga ne shali savolj ljudi. Ko je bil Jesuf vodenizhniga osdravil, je pifmoukam in farisejem rekel: „Zhiga srned vaf ofel ali vol bo v' kapnilo pa- del, in g a ne bo sdajii v’ Jabot o islekel ?” Jim je hotel rezili: „Ni li zhlovek vrednifhi °d shivine?” Zhe vafha shivina pade v’ kapnizo, jo f’ terplenjem refhite, ako je r avno fabota; jeft fin) zhloveka bres pomu« de in terplenja refhil, in vam fe neperpu- f heno sdi? Pomiflite , in pravizhniga ferza bodite." Oni fomolzhali, ker nifo Tedili 49 ° kaj odgovoriti. To te uzhi, kolikor je mo* gozhe, preprizhati in preuzhiti hudobniga zhloveka , de fe poboljfha, in jen ja hudo mifliti. Ne odllopi od saporedaniga dobri* ga savolj hudobnih, in dopovej jim pohlev* no, de fe utolashijo: zhe fe tudi ne vdado, fi vfaj Boril, kar ti ljubesen sapove, in ni* fi njih hudobe delesben. Prašnike pofvezhuj, ne po miflih fle* pih farisejev, ampak po naukih katolifhke zerkve. Fariseji fo menili, de v’fabotoni perpufheno bolnikov osdravljati; s’lenim pozhivanjem, fo faboto prasnovali,in greha fe nifo varovali, kar prašnike nar huje sa* nizhuje.Veliko je krilljanov enake flepeve* Iti, ki sagreh fhtejejo, zhe kdo v’ nesapoveda* nih prašnikih pofhtene poljfke dela opravlja; r’sapovedanih prašnikih pa nozhejo belede boshje poflufhati, pijanzhujejo; plefhejo, in drugo hudo delajo bres vfiga pezhenja. Unim in tim je pravizhno rezheno: „K°" marje prezejate , komete poshirats.” Mat- 23, 24* Varuj fe ti vfiga, kar te odverne od pofvezhevanja nedeli in sapovedanih prašnikov, in delaj fkerbno , kar ti Bog > n zerkev sapovedujeta, de te fvete dni obra* zhafh v’fofebno zhaft Boshjo in v’fvoje sve- lizhanje. „Pa tudi priliko je povabljenim govo¬ ril, ker je vidi!, kako fo fi perve fedeshe isberali, in jim Je rekel; Kader bofh k'she- nitovanju povabljen, nefedaj na pervo me- flo, de ni od njega kdo zhaftitlivfhi ko ti povabljen in dene pride, kdor je tebe in njega povabil, in ti ne rezhe: Ugani fe ti¬ mu; in de fe takrat ne sazhnefh framovati, in na sadnjim meftu fedeti. Ampak kader bofh povabljen, pojdi, in fedi na pofled* nje mefto, de kader pride, kdor te je po¬ vabil, ti porezhe: Prijatel, pomakni fe gori. Takrat ti bo zhaft vprizho tiflih, kteri fo f’teboj per miši; sakaj flednji, kteri fe povifhuje, bo ponishan, in kteri fe ponishuje, bo povifhan.” Jesuf, ponishni gofpod, uzhi in sapo- Veduje ponishnoft, kerbres njeni mogozhe priti v’nebefhko kraljeftvo. Fariseji fo v' Jesufa ravno gledali, to pa is nevofhljivofti, de bi kaj flabiga nefhli nad njim; Jesuf je tudi pasil fariseje, tode le is ljubesni, de jih uzhi. Nevofhijivi fariseji fo hudiga ifka- b nad nedolshnim Jesufam, de bi ga potlej rasnafhali; Jesuf je vidil njih grehe, in jih fvaril, de fe poboljfhajo. On je vidil, ka¬ ko fkerbno fi perve fedeshe isbirajo , in ve- dil, de to is napuha delajo, satojim je pri¬ liko govoril: „Kader bojh k' shenilovanju Povabljen, ne Jedajna pervo mejlo . . . . On jim ni na ravnoft njih napuha ozhital, temuzh jih je f’ priliko uzhil, de bi ne bi- 4 9 2 li rassbaljeni, in debi njegor nauk krotko poflufhali, in fe poboljfhali. Uzhi fe po krotkim Jesufu kako modro in pohlevno go¬ voriti f’ hudobnimi, kteri nifo voljni rav- niga fvarjenja poflufhati. Tudi modri te uzhi: „ Ne prepiraj fe s' bahazhem , in m noji drev v ' njega ogenj,'' ,Sirah. 8, 4- Jesufova prilika je tudi priproHim umevna, le eno potrebuje raslage. On sapove fefti na poflednje mello, de mu hifhni gofpodar ukashe : „ Pomakni fe go¬ ri de je vprizho povabljenih povifhan. Ne meni pa, de uzhi Jesuf hinavfko ponish¬ noft; de bi fe ponishal is namena zhlove- hove hvale. Ponishnoft dopade ljudem, in jo hvalijo; paneponishuj le , de bi te ljudje hvalili, temuzh de te Bog hvali in povifhai Jesuf sapoveduje refnizhno ponishnoft, in fovrashi hinavfko. 4 Sveti Avgufhtin pravi: ,,Hinavjko ponishnoft ni ponishnojt , am¬ pak je nar hudobnijhi napuh." Zhe feva- rujefh prasne hvale ozhitno ifkati, preger- do ne bahafh , in fe kaj taziga ogibafh, kar je soperniga ljudem, dete ponishnigafbte- jejo , in tvojo ponishnofthvalijo; fi hinavUt in oftuden Bogu. Zhe fe pred ljudmi p°' nishujefh, od febe in od fvojih del sanizh' Ijivo govorifh, de te ljudje povifhujejo ; fi hitiaviz, in bofh prejel fvoje plazhilo. Me* nifh mende, deli refnizhno ponishen; p* ko bi bil, bi te vfaka nafprotna befeda ne sbodla, bi te majhno sanizhevanje ne ras- kazhilo, bi drugih ne sanizheval. Preraifli fe, ker zhe febe in ljudi golufafh, nemo- refh Boga. Ponishnoft, tode refnizhna ponishnoO, je potrebna v’ svelizhanje. Napuhnjeni an- gelji fo od neba v’ pekel versheni; kako samorejo napuhnjeni ljudje v’nebefa priti? Ponishuj fe pod vfigamogozhno roko boshjo: vezh ko imalh , vezh li prejel, in obilnifhi fe ponishuj, ker is febe nizh nimafh, in bofh sa vfe prejeto odgovoril Bogu. Koli¬ kor ji vi/hi, toliko bolj fe ponishuj , in bo/h per Bogu milojt najhel. ,Sirah 3 , 20. Ne posabi nikoli Jesufovih befedi: ,, ( Sled- nji , hitri Je ponishuj e, bo poviOlan, in kleri fe ponishuje, bo povijhan .” Molitev , O Jesuf, vfiga zhlovefhtva sdravnik! P r ed teboj ponishno povem fvoje velike bo- lesni, in po tebi sdravja shelim. Jeft fim rodenizhnimu zhloveku enak, lim poln vo* de, to je, mlazhnofti in merslote; lim ko lariseji poln napuha prasne hvale lazhniga; Veliko drusiga hudiga je v’ meni, kar me pelje v’vezhno fmert, zhe me ne osdravifh: t°raj te profim, me osdrari f’ fvojo gna- 4g4 do dobrotljivo, deti svefloin poiiishnoflu- shim, in bom po tvoji veliki milofti povi- fhan. Amen. XVII. Nedelja po binkuflitih. Evangelifvetiga Al at e vs ha 22 > 35 — 46 . Sapopadik. Boga ljubiti is vfe dufhe je nar vekfhi in perva sapoved v’poftavij is te je druga: Ljubiti blisbnjiga ko Tebe. Kriftuf je fizef Davidov fin po mefu, pa tudi ,Sin boshji. ,,V’tiftim zhafu fo fariseji ldjesufu flo* pili, in eden njih uzhenik v’poftavi, j e vprafhal in fkufhal: Uzhenik, ktera je ve- lika sapoved v’poftavi? Jesuf mu rezke: Ljubi Golpoda fvojiga Boga is vfiga fvojiga ferza, in is vfe fvoje dulhe, in is vfe fvoje mifli, ta je nar vekfhi in perva sapoved) druga pa je nje enaka. Ljubi fvojiga blisk* njiga, kakor febe. V’tih dveh sapovedih je sapopadena vfa podava in preroki.” Fariseji fo prej fkufhali Jesufa v’befe* di vjeti f’tim vprafhanjem: Povej naflh kaj fe tisdi, ali je prov, de fe zefarj 11 davek daje, ali ne? Te hinavze je Je su ‘ l Ljubi Gojpoda jvojiga Boga is vjiga Joojiga ferza , is vfe Jr oj e d ujhe, in is vfe /boje mozhi. Lele befede, ktere ti danf S( *povem , naj bodo v' tvojim ferzu : po- Ve J jih fvojim olrokam; prernijhljuj jih, boder v' fvoji liijhi fedi/h, in po poti S r ejh, kader gr e/h lezli, invjtane/h, tn- di jih na prage in vrata fvoje hijlle sa- Pijhi V. Mojs. 6,5 — 9. Ta sapoved ne 4y6 more biti ojftreje sapovedaaa , in fkerbneje perporozhena, pa ravno sato, ker je per- va in narvekfhi v’ poflavi. Vfigamogozhni Bog, kteriga fvetiga imena imenovati nifmo vredni, nam sapove njega ljubiti; nam is milofti sapove, de fmo frezhni vekomaj. Mi nifmo vredni nje¬ govi hlapzi imenovani biti; on pa naf ime¬ nuje otroke, ker je Ozhe vfiga ufmiljenja. Poglejte, kako veliko Ijnbesen nam je Ozhe Jkasal, de fmo boshji otrozi imeno¬ vani, in fmo ref. I- Jan. 3 , 1 . De ga is vfe dufhe ljubimo, naf je on prej ljubil, in nam po Jesufu osnanil: „0zhe vaf ljubi? Ljubesnjivi Jesuf je fvojim uzhenzam in nam dobrotljivo rekel: ,,Vi fte moji prijailii oko bojte ftorili, kar vam jejt sapovem• Jan- i5, i4- Zhe fvojiga ufmiljeniga Boga is vfe dufhe ne ljubifh, zhe fvojiga dobrot- Ijiviga Ozheta shalifh , zhe fe tvoje ferze n® vda njegovi neisrezheni milofli; imafhkam- nato dufho in nehvaleshno ferze. Dolshnoft in hvaleshnoft, in tudi namen tvojiga Svar¬ jenja te lilijo ljubiti ljubesnjiviga Boga, njim in njegovimi sapovedmi fladko dopa- denje imeti, fvoje hudeshelje premagovati« vle delati in terpeti savolj njega. Morde menifh, de ljubifh Boga is vf® dufhe, in tudi pravifh : „0 moj Bog! t® ljubim is vfiga ferea pa farno to ni ljw^ e ' *97 sen. De fe ne motifh, ti hoahem dati nek- tere snamnja sapovedane ljubesni. 1) f Slad¬ ko dopadenje nad Bogam je prizhevanje ljubesni do njega. Prava ljubesen ni bres fladkiga dopadenja; prijetno je mifliti in premifhljevati, bar ljubifh. Kriftuf pravi: „Kjer je tvoja saloga , tam je tvoje Jer • ie/ Mat. 6, 2i. Vfe ljubljene llvari fo ti v’ ferzu, pred ozhmi in na jesibu; posabi- ti jih ne morefh, shelifh jih viditi, in go« vorifh od njih: ljubiti in posabiti je nemo« gozhe. Velibo vezh dopadenja bi nad lju« besnjivim Bogam imel, bo bi ga is vfe du- fhe ljubil. 2) Veliko fkerb sa zhajt boshjet je tudi snamnje prave ljubesni do Boga. Ljubesen in merslota ne morete bitiv’zhlo« Tebu v’ enim zhafu. Ljubesen je nebefhki °genj, kteri fveti, pezhe in hladi. Zhe ljubifh Boga, vefh njegovo voljo, ljubifh, kar on ljubi, infovrashifh , bar onfovrashi; delafh in fe varujefh po njegovi fveti volji; klishnjirnu pomagafh v’ dobro, de je Bog 0l °ljen, in mu branifh grefhiti, de ni Bog rasshaljen. David prizhuje: „Grosa me °(>ide savolj grejhnikov , kteri tvojo po- Jtovo sapnjte? Pf. 118, 53 . Bogabojezhi P'far Esdra je svedil, de ljudflvo sanizhuje ^°fpodove sapovedi, in je fdno shaloval. 'jj > pifhe: „Kader Jim to govorjenje Jli- 1 Jim Jvoj plajjh in fvojo fuknjo pr e - 3 2 4 g 8 I tergal, Jim Ji lafe is glave pulil, in shalojten Jedel.'' Esdra 9, 3 . Vidifh, ka- kofhin bi bil, ako bi ljubil Boga; premifli fe. 3 ) Dopolnovanje boshjih sapoved pri • zhuje od ljubesni do Boga. Zhe shivifh po sapovedih, ne na unanjim ko fushnik, ampak is ljubesni ko otrok bosbji, ljubifh Boga. Popolno dopolnjenje poftave ni is firahu, ampak je is ljubesni, kakor fara Kriftuf pravi: „Kdor me ljubi, bo moji sapovedi Jpolnoval; kdor me ne ljubi, mojih sapoved ne fpolnuje!" Jan. 14, 23 . 24. Zhe ljubifh, fi per ljudeh, in perBo¬ gu pravizhen , ker shivifh po sapovedih ne is hinavfhine, ali hvale, ali framoie, ali dobizhka, ali drusiga taziga, ampak is lju¬ besni do pravizhnofti, do Boga. Zhe ti, kader fi fkufhan, bersh Bog pride v’ mifek in savolj njega vfako fkufhnjavo fovrashifhi je to snamnje, de ga ljubifh. Zhe fe v£® sa povedim rad podvershefh , in zhe fotev , tvojim ferzu nar mozhneji, de vfe prema¬ gujejo; ljubifh Boga is vfe dufhe. Vfe , fherbno premifli, de fe ne golufafh : 1 ljubifh Boga is vfe dufhe, li pravizhen, ‘ n j bofh svelizhan; zhe ne ljubifh Boga, fih u ‘ 1 doben, in bofh pogubljen. f Jesuf je tudi rekel uzheniku : „Tej e ‘ < naka je druga (sapoved Ljubi Jvojig a blishnjiga, kakor Jebe, V’ lih dveh * a ’ 1 499 povedih je sapopadena vfa pojtava in pre¬ roki." Zhudno je, kar Kriftuf govori. Zhe je ljubiti Boga is vfe dufhe perva in narvek- fhi sapoved, kako je una, ljubiti blishnji- ga, ko febe, tej enaka? Kriftuf hozhe re* zhi, de ljubesen do blishnjiga fe is-haja is ljubesni do Boga, de fte v’ refnizi le ena ljubesen, ali de fte med feboj sdrushene. Kdor ljubi Boga, ljubi febe in blishnjigasa- volj Boga, ker svefto flushi Bogu, in fker- ki, de mu tudi blishnji flushi; tedaj ljubi blishnjiga ko febe savolj Boga, ker fkerbi febe in blishnjiga svelizhati, de bi bil Bog moljen. To te uzhi, de ne ljubifh Boga, a ko njemu v’ zhaft ne shivifh ; tudi, de blish¬ njiga ne ljubifh fveto, zhe febe ne ljubifh prav: zhe ne ljubifh Boga, febe fovrashifh, ker febe flabo ljubifh, in kako fkerbifh, ^ je blishnji svelizhan, zhe tisa Tvojesve- Ihhanje ne fkerbifh? Modri ( Sirah pravi: » Komu bo dober, kdor febi ni dober?'"' l/ i» 5. Je§uf je per sadnji vezherji djal : vTct j e moja sapoved , de fe med feboj ljubite , kakor Jim je/t vaf ljubil." Jan. 12 . Jesuf naf je ljubil, in naf ljubi, e nam pomaga v’ svelizhanje; ravno tako e eden drusiga ljubite, pravi on, de eden r usimu pomagate r’ svelizhanje. To te preprizha, de je slo malo lju- esn > do blishnjiga, ker jemalo ljubesni do 32 * Boga. Ljubesni je fvet poln, fvete je ma¬ lo; fplofhna ljubesen je nezhifla, ali la¬ komna, ali natorna. Ljudje eden drusiga ljubijo savoljo fvojiga gerdiga poshelenja, ali savolj lakomnofti, ali savolj drusiga ta- žiga: ljubijo blishnjiga savolj febe, ne sa¬ volj Boga, in tako ne ljubijo ne Boga, ne , febe, ne blishnjiga. t Sveti Avgufhtin tab j govori: „Kdor ne ljubi Boga, ne more j ljubiti blishnjiga savolj Boga ; ne ljubih j blishnjiga savolj Boga, zhe ne Jkerbifi i blishnjiga svelizhati .” I Jesuf je fhe perftavil: „V’tih dveh sa- povedih je sapopadena vfa po/tava in J preroki .” Refnizhno je to: zhe ljubifh, p dopolnujefh vfe sapovedi, zhe ne ljubifh, J prelomujefh vfe sapovedi. Sato pravi fveti ( Avgufhtin: „Ljubi in delaj, kar hozhejh. n Zhe ljubifh, delafh le to, kar Bogu dop^ d de, tebe in blishnjiga svelizha. V’ljubesm p do Boga, in do blishnjiga je vfa poftavasa- in popadena: v’pervih treh sapovedih je sap°‘ n« padena ljubesen do Boga, in v’sadnjih j n fedmerih sapovedih je sapopadena ljubesen g- do blishnjiga. Zhe ljubifh Boga, fi mu is vfe dufhe pokoren, fkerbifh sa njegovo, Su zhaft, in ga ozhitno hvalifh, kar je sap°' na padik pervih treh sapoved. Zhe ljubifh ]jj blishnjiga, li fvojim prednikam pokorefli /// blishnjiga ne shalifh, ga ne pohujfhafh, ^ Or Soi fbkode ne Aorifh, ga ne opravljali), po* krivim ne prizhujefh, ne shelifh, kar je njegoviga, in zhe je fhe kaka druga sapo* ved, je v’ljubesni* sapopadena, ker fpol~ njen j e poj lave je ljubesen. Rimi. j 3 , 10. Refnizhno je tedaj Jesuf govoril uzheniku: pV’tih dveh sapovedih je sapopadena vfa pojtava in preroki. I'* Slo fi persadevaj ljubesen imeti, in v'nje radi, de je ref- nizhna, velika, mozhna, delavna in Aano* vitna, ker le ljubesen te prijetniga Aori Bogu, in ti odpre vrata v’ njegovo kraljeAvo. ^„Kader fo fe pa fariseji sbrali, jih je JesuT vprafhal, rekozh : Kaj fe vam sdi od Kridufa? zhiga fin je? Mu reko: Davidov, km rezhe: Kako ga tedaj David v’Duhu Gofpoda imenuje, rekozh: Gofpod je moji- mu Gofpodu rekel: ,Sedi na mojo defnizo, dokler ne poloshim tvojih fovrashnikov sa 1 podnoshje tvojih nog? Ako ga tedaj David im enuje Gofpoda, kako je njegov fin? In n obeden mu ni mogel ne befede odgovoriti; 1 ln fe tudi ni predersnil kdo od tiAiga dneva 1 vezh vprafhati.” s Fariseji, nepotolashni fovrashniki Je- * 8ufovi . fo fe sbrali, in fpet fkerbeli saderge ! “daviti Jesufu. Te hinavfke in nevofh- )' y e modrijane jje Jesuf vprafhal: „Zhiga ’ | ,n J e Krij tuj'?" t So mu rekli: ,+Davidov.” fo Kriflufa le zhloveka, ne pa tudi Bo* 502 ga verovali. Jesuf jim je fkasal is fvetiga pifma, de prav ne vedo, de fo nevedni in omamljeni uzheniki. Vzhafi je prav dobro napuhneshe ponishati, in oframotiti, de pri- proftih ne sapeljujejo, in de fo permorani molzhati. Modri to uzhi: ,, Odgovori nor• zu' po njegovi norojti, de femodrigant (hteje." Prip. 26 , 5 . Jesftf je vedil, de fe Judje motijo, de ga nozhejo posnati, in de fe rastogote, ka¬ der le malo omeni, de je on Bog; sato ni hotelfarisejevvprafhati : „Kaj menite, kdo fim jeft?’' temuzh : „Zhiga fin je Kri J tuj-’' Oni fo mu prav odgovorili, de je Davidov, vender fo premalo povedali, ker fveto pil* mo prizhuje, de Kriftuf je tudi Bog. Jesuf jim je rekel: „Zhe je Kriftuf le Davidov fin, sakaj ga David fvojiga Gofpoda imenuje? Pf. 109, 1. David je bil kralj, Kriftuf u- bog; vender mu rezhe Gofpod; tedaj jeg°‘ tovo, de je Kriftuf vezh ko David. Prerok David ga je v’ Daha, v’ fvetim Duhu ime* noval Gofpoda , fe ni motil, ker mu je Bog rasodel; vi pa fariseji , ki fe fhtejete uzl> e ‘ nike, tiga ne vefte? Lahko bi vedili, p a hudobna nevolhljivoft vaf moti, savolj tig a , fle fovrashniki boshji., in bofte podnosbj 6 nog tiftimu, Kriflufu, Isteriga sdaj sanizfiu- jete. Tako je Jesuf fariseje, lashnjive m 0 ' dre in prekanjane lefize^ pravizhno ofr a ' 5o3 motil in raspodil, de fe vezh nifo preders- nili ga fl 45 — 48.) fe to ve. Pavel in Barnaba fla v’ Antiohii Pifidije osnanovalabefedo boshjo, in vfe mefto je prifhlo jo poflufhat: Judje pa, kader fo io vidili , fo is nevo/hljivo - Jti tiftimu soper govorili, kar je Pavel govoril, in fo kleli Takrat fta Pavel in Barnaba ferzhno rekla: Vam je (po boshjl m . ■ > 5ig milo j ti) Jhlo narprej befedo boshjo osna- novati '.; ker jo od Jebe pahatejnJe nevredne vezhniga shivljenje delate , glejte, Je obernemo k' nevernikom: ker tako nam je Gojpod (Jesuj) sapovedal, Neverni¬ ki, kader Jo to Jli/hali, Jo Je vejelili, in fo zhajtili bejedo Gojpodovo, Grefhnik! kajmenifh, de fi ti Bogu, ali Bog tebi potreben? Bog troje flushbe ne potrebuje, temuzh ti fi boshje flushbe potreben, ker drugazhi svelizhan ne bofh, Zhe ti nozhefh flushiti Bogu, bodo drugi, in bo njegova hifha napolnjena, to je, bo fhtevilo isroljenih dopolnjeno, hteri bodo nafiteni s’ nesapopadljirira in vezhnim vefe- ljem. Delaj tedaj, kar freti Peter vfimpo- Zlizanim sapore, rekozh: „ Bratje, persa- devujte Ji bolj, de (V dobrimi deli) Jvo. je \poklizanje in isvoljenje nterdite ; su¬ kaj aha to delate , ne bojte nikdar gre- lbili II, i , 10. Sakaj je sapifano, de fo hlapzi hude in dobre fpravili na shenitnino ? Kteri is ne¬ vernikov fo dobri bili? Is nevernikov ni bi¬ lo nobeniga refnizhno dobriga ali pobosh- *dga, ker nifo pravimu Bogu flushili. Job in tudi nejderi drugi fo med neverniki bili, pa nifo bili malikovavzi, temuzh fo pravi¬ ca Boga fposnali, in mu flushili. Vfi mali- kovavzi fo bili hudobni, vender ne vfi ena* 5žo ko hudobni : veliko is njih to bili v' shivlje- nji bolj shivini ko zhloveku podobni; nek- teri pa fo po fvojim umu pofhteno shiveli, in ravno te fo drugi dobre imenovali. Tu¬ di med nami je taka. Marfikteri kriftjan pofhteno shivi pred ljudmi, in mu dober zhlovek rezhejo; vender ni refnizhno do¬ ber, zhe ima le natorno dobroto, temuzh le kdor is vfe dufhe ljubi Boga, je dober. Ni malo dobrih ljudi, kteri fo vender flabi krifljani, ker je njih framoshljivoft, mo- droft, praviza in drugo le natorno. „Kerjihjepa kralj prifhel gledat, kteri fo per miši bili, je vidil tam zhloveka, kteri jii bil oblezhen ffvatovfkim oblazhilam. In mu je rekel: Prijatel, kako fi ti fem pri¬ fhel, ker nimafh fvatovfkigaoblazhila? On pa je obmolzhal. Tedaj je kralj rekel flu- shabnikam: Sveshite mu roke in noge, in versite ga v’unanje tmo; tam bo jok in fhkripanje s’sobmi.” Nebefhki kralj je narprej vabil Jude ldfvojimu.Sinu, Jesufu; ker tinifohotli priti, je vabil druge, nevernike, kterih otrozi fmo mi. Pa tudi smed tih je bil eden nev¬ reden, kteri vfe nevredne pomeni; nevre¬ den je bil, ker ni bil ffvatovfkim oblazhi¬ lam oblezhen. Kaj pomeni JvatovJko ob m lathilo? Svatovfko oblazhilo, pravijo ozha- ki pomeni ljubesen. V’katoljfhko zerkev 521 fe s’vero pride } kdor farno vero ima, lju- besni pa nima , je nevreden lirilljan, in ne pride v’ nebefhko kraljeftvo. Ljubesen je nar lepfhi in potrebnifhi oblazhilo, bres kteriga je hemogozhe dopafii nebefhkimu kralju. Kdor ljubesni nima, je boshje iriise ne¬ vreden, in bo zhaf prifhel, de muboshji fod- nikporezhe: „Sakaj Ji bil «’ moji zerkvi, in per moji miši bres JvatovJhiga obla- ihila , bres ljubesni? Tiga versite v’ a-* nanjo tamo , v’ pekel . Kaj bofh nebefhbb mu kralju odgovoril ? Povabljeni, ki je Bres fvatovfhiga oblazhila bil, je obmolzhal; tudi ti bofh, ker ti ne bo isgovora, zhe fvatovfkiga oblazhila, potrebne ljubesni nimafh. Vfi darovi in vfe dela fo prasne bres ljubesni. I. Kor. i3, 3. „Sakaj veliko je poklizanih, malo pa isvoljenih.” ' ^ ; Su Veliko povabljenih je per miši fedelb-jr S| ned tih je kralj le eniga nafhel bres fva* tovfkiga oblazhila, in tiga famiga obfddil. Krilluf po tim pravi: „ Veliko je pokliza- n ‘h , malo pa is voljenih.*' Kako je malo ^voljenih, zhe je smed veliko fvatov le ei den nevreden bil? ,Sveti Hieronim in fveti Avgufhtin pravita: „Zhlovek bres fvatov- fciga oblazhila, zhe ravnofam f pomeni v f* hudobne krijtjane .” ,522 Ne golufaj fe sUashnjivim upanjem, de bofh med isvoljene prifhel, zhe ravno ne- fkerbno shivifh. Premifli befede Jesufove: ,,Pojdile Jkasi voske vrata ; sakaj vrata /o /hiroke, in pot je projtorna, ktera pelje v' pogubljenje, in veliko jih je, kteri po njej hodijo- Voske Jo vrata, in tefna je pot, ktera pelje v’ shivljenje; in malo jih je, kteri jo najdejo .” Mat. 7, i 3 . i 4 - De li popolnama preprizhan, glej, baj fveti Pavel pravi: ,,Dershite Je po meni, bratje, in glejte tijte , kteri tako ehivi, kakor nad nami vidite. Sakaj veliko jih je, kteri, kar Jim vam vtzh- krat povedal, ( sdaj pa tudi J' Jolsami povem ) shive, ko Jovrashniki kri s ha Kri- JtuJoviga , kterih kones bo pogubljenje .” Filip. 3 , 17 — 19. ,Sveti Pavel ne govo¬ ri fploh od vfih ljudi, pravovernih, krivo¬ vernih in ajdov, ampak le od pravovernih. Kaj bi pa sdaj pravil fveti Pavel? Takrat fo bili slati zbali, sdaj fo Imeti vfih zhafov; ta¬ krat je bila ljuljka med pfhenizo, sdaj je pfheniza med ljuljko. Premifli fvete nauke Jesufove in shivljenje fidanjih kriftjanov, in fe bofh lahko preprizhal. Ifhi framosh- ljiviga, pravizhniga in mirniga zhloveka, smed fto ga komaj najdefh ; kaj pa Bog, kte¬ ri v’ ferze gleda ? t Sramoshljivoft in zhiftoft fte mladim nesnane; mirnoft, poterpeshlji* 523 voft, pravica, refniaa in druge herfhanfke shednofli fo fkoraj is (veta pobegnile; ni fkoraj vezh shive vere ali Arahu hoshjiga na semlji; in tora} ne »hudi (e, de je veli¬ ko poklizanih, malo pa isvoljenih. Ti der- shi fe naukov Jesufovih, in shiviponjeh, de med isroljene pridefh v’ nebefhko kra- Ijeftvo. M o i'it e v t Nebefhki Oahe! te eahvalim, hi fi me h’shenitnini, k’(veti veri poklisal, in de po tvoji milofli, kifim je nevreden, vshivam darove fvetiga Duha, ktere mi je tvoj ljubi ,Sin, Jesu( dobrotljivo saflushil. Odpufti mi mojo dosdanjo mla®hnoft, in flori me fvojiga sveftiga flushabnika, de, kakor Jim v’fhtevilu poklizanih, tudi v’(htevilu isvo¬ ljenih bodem. Amen. XX. Nedelja po binkufhtih. Evangeli Jvetiga Jonesa 4» 46 — 53- Sapopadifc. "^raljiah proli Jesufa, de naj njegoviga k°lniga fina osdravi. Jesuf fvari njegovo k • 524 mlazhno vero, venderga uflifhi. Kraljizh je potlej terdno veroval, in tudi vfa njego¬ va drushina v’Jesufa. ,,V’tiftim zhafu je bil kraljizh, kteriga fin je v’Kafarnaumu bolan leshal. Kader je ta flifhal, de jejesuf is Judeje v’Galilejo prifhel; je k’njemu fhel, in ga profil, de naj bi prifhel, in njegoviga fina osdravil, ker sazhel je she umirati.” Jesuf je is Judeje v’Galilejo fhel, kjer fo ga raji poflufhali; v’Kano je fhel, kjer je vodo v’vino fpfeobernil. Kader je kra- Ijizh to svedil, je is Kafarnautna do Jesufa fhel, ga ponishno profil, de naj doli gre in njegoviga fina osdravi, hteri je she umirati sazhel. Ta kraljizh je bil mogozhen 'flu- shabnik kralja Heroda; kraljizh je imeno¬ van , ker je imel veliko oblaft, in je bil kraljev namefinik v’meflu Kafarnaumu. Timu kraljizhu je fin obolel, kteriga je slo ljubil; bolesen je bila filno nevarna pomagati mu ni mogel, in ravnosavolj tiga je fhel k’Jesufu. Ta bolesen je bila ozhetu in finu potrebna. Ozhe bi ne bil Jesufa ni¬ koli ifkal, ako bi ga ne bila lila permo- rala; potlej je verovol v’Jesufa, on in tudi njegov fin , in vfa njegova drushina. .Star* fhi ljubijo fvoje otroke, pa po mefu, po natori. Bogati ftarfhi rede fvoje otroke v’mehkobi, preobilno fkerbe sa njih 525 tsloin pofvetno frezho, premalo pasa njih svelizhanje; to je navadno na fvetu, ven- der ni prav. Ta kraljizh je vfih pofvetnih dobrot obilno imel; pofvetne fkerbi fo ga motile, fvojiga fina srejenje je drusim sro- zhil. 4 Sinje vfe po Tvojih sheljah imel; ko¬ maj vedil, de ima nad Teboj Gofpoda. Mla- doft, obilnoft in proftoft ni nizh dobriga, zhlovekovo fpazheno natoro huje Tpridi. Prav je bilo tedaj rezheno. de ta bolesen je bila ozhetu in finu potrebna. 1 Sdravje je foleben dar boshji; sato pravi modri: Ni bogaftva zhes bogajtvo sdraviga telefa.'' 4 Sirah 3 o, 16. Kaj po¬ maga bogaftvo bolnimu bogatinu? Obilnoft vfiga ga ne vefeli, zhe bolesen tare njego¬ vo telo. Kar ga je prej vefelilo, mu je sdaj sopemo : vefela musika, sgovorna drush- ba in drugo mu je nadleshno , dobra jed niu je grenka, in shaloftno shivi. Zhe ra- susdan mladenizh sboli, kteri ni bil nikoli norofti lit, in je menil, de mu ni enakiga v’mozhi in v’ gibzhnofti, vidi, deje vfe ni- zhemerno na fvetu, in shaloftno fposna Tvo¬ jo nevtimnoft. Dobro je, zhe Te sgodi, kar modri pravi: ,,TeleJha bolesen osdravi du~ /bo.'" Sirah 3 i, 2. Deli, in de bofh fre- z Hen, fkerbi ohraniti sdravo dufho v’sdra- v ‘m telefu. Kaj je telefno sdravje, zhe je tvoja dufha bolna? Telefno sdravje je ve- 5^6 lik dar; venderbolje odtiga jedufhnosdra« vje, in fbe bolje, zhe imafh oboje. Zhe posapovedih shivifh,imafh sdravodufho,in tudi lahko sdravo telo, ker sdershno shir« ljenje je dobro obema; rasusdano shivlje« nje pa je obema fhkodljivo. Kraljizh je bil filno shaloflen nevarne bolesni fvojiga finu. Vfe je fkufhal, kako bi mu is bolesni pomagal, pasaftonj; jesa. zhel she umirati, in ga je fkoraj mertviga obshaloval. Kader ni vezh upanja imel, je frezhno svedil^de je Jesuf is Judeje v’ Ga« lilejo prifhel; bersh vflane, in gre k’nje« mu. Kraljizh je prej vedil, de Jesuf osdra« vlja bolnike; sakaj je tedaj toliko odlafhal? Ne zhudi fe nad tim ; onjeftoril, karljudje navadno delajo, de le v’ lili ifhejo Boga. Ne sanizhuj sdravnika in sdravil, ker Nar- vi/hi je sdravila is semlje Jtvaril , in ra • sumen zhlovek fe jih ne brani. ,Sirah 38, 4« Vender toliko ne upaj v’ sdravnika in sdravila, de bi fvojo dufho posabil, ali sa¬ njo preposno fkerbel. Ne bodi neumne« shem enak, kteri nikedarne verjamejo, de je njih bolesen nevarna, in fo rasshaljeni, zhe jih kak dobrotnik opomni, de naj fe dajo f fv. sakramenti ofkerbeti, in tako dolgo odlafhajo, de vfi smoteni in neper* pravljeni prejmejo fv. sakramente; zhafno in vezhho imajo smelhano, in tako pojdejo 527 v’ vezhnolh Vfe rezhi imej v’ redfu, ker ne vefh , kedaj bofh umeri. t Srezhen ja hla- pez, kteriga njegov Gofpod , kader pri¬ de, najde , de dobro J tori. Mat. 24, 46. Nefrezhenpa je, zhe ga fmertneperpravlje- niga najde. „Jesuf mu je tedaj rekel: Ako ne vi¬ dite snamenj in zhudeshev, ne verujete. Kraljizh mu rezhe : Pojdi, preden moj fin umerje. Jesuf mu rezhe: Pojdi, tvoj fin shivi. In ta zhlovek je befedi veroval, kte- ro mu je Jesuf rekel, in je fhel.” Kraljizh je fhel profit Jesufa; profil ga je, ker je va-nj veroval; sakaj je bil IVarjen? ir dko ne vidite snaminj in thu- desheVf ne verujete.'" P Kraljizh je bil pra« vizhno fvarjen, ker je premalo rasfvetljene vere imel. On je menil, de njegov fin ne ko osdravljen, zhe Jesuf ne gre k’njemu v’Kafarnaura, kjer je bolan leshal; sato je rekel Jesufu : ,,Pojdi doli, preden moj fin umerje." Ta kraljizh je potlej bolj veroval, kader je bil njegov fin osdravljen; takrat je veroval on in vfa njegova drushina. Tedaj je refnizhno, kar mu je Jesuf ozhi- tal; „Ako snamenj in zhudeshev he vidite , ne verujete." Bolji vero je imel flotnik kteri je rekel Jesufu : „Gofpod,ne trudi fe (iti v'mojo hi/ho), temuzh rezi le s' beje- do , in moj hlapez bo osdravljen." Luk. 7 , 528 6. 7* Kraljizh je v'sazhetku malo veroval, potlej je zhedalje bolj, in na sadnje popol- nama veroval, kar je Jesufu so dopadlo. . Kraljizh je bil toliko shaloften in sa- mifhljen v’fvojiga bolniga fina, kteriga je umirajozhiga doma pufiil, de ni poflufhal, in ni umel Jesufovih fvarezhih befed; sato je vdrugizh nadleshno profil: „ Pojdi , pre¬ den moj Jin amer j e .“ Jesuf mu je vezh vere dal, in ta kraljizheva nadleshna jpro* fhnja je dopadla Jesufu, ker ima dopadenje do verne molitve, sato je kraljizhu dobrot" Ijivo rekel: „ Pojdi , tvoj Jin s hi vi." On je vfigamogozhni befedi Jesufovi veroval, in je fhel vefel domu. Kader profifh Boga , profi ga is terdne in rasfvetljene vere, ker verna molitev mu dopade, invfefprofi. Verno in upno profi Boga, de naj is dufbnih nadlog pomoga, in te bo uflifhal. Zhe nifi bersh uflifhan, fhe jSrofi, in rfe jenjaj profiti, dokler nifi uflifhan. .Sveti Avgufhtin pravi: „Ne jen¬ jaj molili, de dofeshejh. Ako Bog od- la/ha, moli ftanovitno , in ne bo tvoje molitve sanizheval Moli pa is rasfvetlje* ne vere, to je, de bi darove fvetiga Duha prejel, Bogudopadel, in le svelizhal. P er- pufheno ti je Boga profiti, de naj te is te* lefnih nadlog refhi; zhe pa sato nadleshno profifh, in potreb fvoje dufhe posabifh, fi vfiga dobriga nevreden. Jesuf je osdrar- ljal bolnike, de va - nj upajo, in ga sa fvojo bolno dufho gorezhe profijo; kdor liga ni ftoril, je bil njegove milofti bres fadu dele- shen. Judje nifo bili isgovorjeni; veliko 'manj ti, ki fi kriftjanin otrok fvetlobe. Pro- fi verno in upno, de bofh vfe prejel, kar v’svelizhanje potrebujefh, profi po Jesufu Kriftufu, ker Ozhe nebefhki jim rad daje Ivetiga Duha, kteri profijo. Luk. n, to. „Dokler je pa fhe hodil, fo mu nje« govi hlap?,i naproti pertehli, in povedali, rekozh, de njegov fin shivi, Jih je tedaj po uri vprafhal, v’kteri fe je bolje pozhu« til. In fo mu rekli : Vaheraj ob fedmi uri gaje mersliaa puftila. Oahe je tedaj fpo* snal, de je tiflli zhaf bil, v’ kterimu je Jesuf rekel: Tvoj fin shivi; in je veroval on in vfa njegova drushina.” Kraljizh je veroval befedi Jesufovi: »Pojdi, tvoj Jin shivi'' , in je vefel hitel 'lomu. Ravno takrat, ko je Jesuf to isre* kel, je njegov fin sdrav fkozhil is poftelje; domazhi fo fe nad tim savseli, zhudili in le rasvefelili; hlapzi fo hiteli fvojitnu go¬ spodarju to vefelo novizo povedat; in fo tudi sato fhli, de Jesufa uftavijo, in doli ne gre. Hlapzi fo fvojiga gofpodarja fre« ®bali, in mu povedali, de njegov Jin shioi. On je bil filno vefel, in hlapze vprafhal: 54 55o »V’kteri urife je'bolji pozhutil? ,So mu rekli: „Vzheraj ob fedmi uri” Ozhe je malo pomiflil, in fposnal, de ravno obfed- mih mu je Jesuf rekel: Tvoj Jin shivi. Ta¬ krat ga je vefelje, hvalesbnoft in vera nav¬ dalo ; prej je veroval, sdaj pa ima shiva in terdno vero v’dobrotljiviga Jesufa, in je terdno obljubil mu flanovitno flushiti. Ka¬ kor on, tako tudi fin, in domazhilo v’Jesufa verovali, ga hvalili, in mu flushili. Premifli hvaleshnoft kraljizhevo, in bodi ti ravno tako hvaleshen. On je savolj prejete dobrote v’Jesufa veroval, in mu flushil; ti fi veliko vezh dobrot prejel, in jih prejemafh , vender kje je tvoja hvalesh¬ noft ? Ti fi vezhniga pogubljenja vreden, ufmiljeni Bog ne ravna f’teboj po tvoji hu¬ dobij, temuzh te odobrotuje; vender ne hvalifh njegove milofti, in mu hudo sa do¬ bro vrazhujefh? Kaj imafh, de bi ne bil prejel? Hvali tedaj vfelej Boga sa vfe v imenu Gospoda najhiga Jesufa Krij tufa- Efes. 5 , 20. Ne bolh hvalil Boga vekomaj ne, zhe ga sdaj ne hvalifh , ker nehvalesh* na dufha bo vershena v’ pekel. Hvali Bo¬ ga f’ popolna pokorfhino, ne pa farno f' prašno befedo. Mara Bog sa prasni glaf» zhe pokorfhine ni! Hvala ni lepa, in ni prijetna Bogu, zhe je is hudobniga ferza; le hvala poboshnih mu je vfhezh. David 53i pravi: „Vi poboshni, hvalite Gospoda; poboshnim Je J'podobi ga hvaliti Pf. 32, 1 . Shivi Bogu pokoren, in hvali ga; inga bofh hvalil vekomaj. Al o l i t e v. Gofpod Jesuf ! daj mi terdno in delav- no vero, de te v’ ferau in s’ deli fvojigaGo* fpoda osnanujem. Moja dufha je bila mer- tva, ti pa fi jo per fvetim kerftu oshivil; velikokrat potlej fim bil veahne fmerti vre¬ den, ker fim te hudobno rasshalil, ti U rne poterpeshljivo ahakal, in mi dobrotljivo po¬ magal vftati. Kaj ti bom sa te in vfe druge dobrote povernil? Shivel bom pofihmal po tvoji fveti volji, in tvojo nefkonahno miloli hvalil, de jo tudi v’ nebefih hvalim veko¬ maj. Amen. XXI. Nedelja po binkufhtih. Evangelifvetiga Maievsha i8> 23 — 35, S a p o p a d i k. ^ralj ima rajtengo f’ Tvojimi hlapa!, in smed njih enimu , kteri mu je filno veliko 34* 532 dolshen, vef dolg odpufli, ker fe je poni- shal, in ga profil. Hlapez je prejeto ufmi- ljenje hitro posabil, in do fvojiga fohlapza neufmiljen bil; to je kralja rasferdilo in na- pravilo, de je hudobniga hlapza obfodil. Kavno taka bo flednjiran, kteri fvojim bra- tam ne odpufti. ,,V’ tiftim zhafu, je Jesuf fvojim uzhen- zam to priliko govoril: Nebefhko kraljeftvo je enako kralju, kteri je hotel f fvojimi hlap- zi rajtati. Kader je pa sazhel rajtati, je bil pred-nj poftavljen eden, kteri mu je bil defet tavshent talentov denarjev dolshen.” Jesuf je to priliko govoril, de bi viira dopovedal, kako hudo bo pokorjen, kdor nozhe odpufliti fvojimu blishnjimu. Nebe/h - ko kraljejtvo pomeni zerkev , kterajekra- j ljeftvo Jesufovo, in v’ zerkvi fe godi, kar hlapzam, kteri morejo fvojimu kralju raj- tengo dati. Kralj pomeni gofpodarja zer- kve, Jesuf a Krijtufa, kteri je fodnik do¬ brih in hudih. Hlapzi pomenijo naj, ki frno njegovi nevredni flushahniki. Rajten- ga pomeni pravizhno fodbo, per kteri bo¬ mo Jesufu odgovorili. Dolg kraljeviga hlap¬ za pomeni nafhe grehe. Kader je kralj sazhel rajtati, je eniga nafhel smed fvojih hlapzov filno sadolshe- niga; dolshen mu je bil defet tavshent ta- lentov, kar po nafhim fhtevilu snefe okoli 53 « ofemnajA milijonov goljdinarjev. Kralj je fizer prej vedil, koliko mu je hlapez dol- shen ; vender je hotel vprizho njega in dru- sih rajtati, de je preprizhan, in ve koliko de mu je dolshen, in tudi de ve, koliko mu je dobrotljivo odpuAil. Ravno tako bomo mi fodni dan svedili, koliko de fmo bili ali lino fvojimu kralju in fodniku Jesufu dolsh- ni; on ve, mi neverno, bomo pa takrat vprizho vfihpreprizhani, in gorje nam, zhe sdaj ne fkerbimo fvojih dolgov poplazhati. Sato pravi modri: „Preden bo fodba, per- pravi ji pravilo.’'’ t Sirah i8, 19. Hlapza je veft pekla, in ni rad fhel pred kralja k’ fodbi; in ravno sato je sapi- fano: „Je bil pped-nj pojtdvljen Drugi j fo ga permorali iti; fe je bal, vender je mogel iti. Grefhniki tudi fe bodo bali pred fodnika Jesufa iti, bodo pa perfiljeni. Slo sadolsheni hlapez, kteri fe je fodbeslobal, pomeni naf hudobne grefhnike, ki fe fod- ke bojimo, ker fmo veliki dolshniki boshje pravize, Hlapez fe je neisrezheno sadol- shil, ker je neumno, vifoko in rasusdano shivel, mi fmo fe s’ Bogam veliko sadolshi- k, ker fmo po fvojih sheljah , ne po njego- T ih fvetih sapovedih shiveli. Ne mifli pa , de ta fdno sadolsheni hla* pez pomeni le tifle grefhnike, kteri fo bres v %a Arahu boshjiga, in polni vfiga hudi- 534 ga; on pomeni vfe grefhnike, ker je tudi majhno fhtevilo grehov filno velik dolg s’ Bogam. Ne rezi tedaj : ,,Nifim velik dolsh- nik boshji,” ker fhtevila in hudobe fvojih grehov ne vefh. Napuh, hinavfhina, ne* volhljivoft, lenoba in druge notranje fla* bofti mnoshijo fhtevilo tvojih grehov, in te sadolshujejo per Bogu, de lam ne vefh, kedaj in koliko. To te uzhi penishno rezhi sa Davidam: „Moji grehifo me vjeli, in jejt jih ne morem pregledati. Vezli jih je, ko laf na moji glavi ; in moje fene mi je upadki. , ‘ > Pf. 3g, i3. Kaj hudiga gre¬ hi saflushijo, in kako nefrezhi oditi, bo sdaj rezheno. ,,Ker pa ni imel kaj poverniti, je nje¬ gov gofpod uhasal prodati njega in njegovo sheno in otroke in vfe, kar je imel, in po- plazhati.” Hlapez je prej fizer vedil, de je veliko dolshen fvojimu gofpodu; ni pa vedil, ko¬ liko, in le per rajtengi je natanko svedil. Prej je vedil, de je fvojimu gofpodu veliko dolshen, in ga je nekolikofkerbelo; vender je upal, de bo fhe fleparil, rajtengo odlo- shil, in pokorjenju odfhel. Kader je bil preprizhan, in je saflifhal, de bodo on, nje¬ gova shena in otrozi v’fushnoft prodani, > n tudi de bo vfe njegovo premoshenje proda¬ no, je oftermel. Grefhnik! premifli to. Ti 535 £ vefh , de fi Bogu veliko dolshen, ne vefh pa, koliko; fe bojifh in upafh, in pokoro odlafhafh; tako omamljen shivifh, in kaj bo per pravizhni fodbi boshji ? Kaj je kori¬ ti? l/hi Gofpoda f’ pravo pokoro, ifhipra- vize , delaj dobro, de ho/h sakrit v’ dan Gofpodoviga ferda. 4 Sofon. 2 , 3. De je kralj ukasal prodati njega v’fu* shnoft, in tudi prodati njegovo premoshe- nje, de plazha, je pravizhno; sakaj pa je sapovedal prodati v’fushnoft tudi njegovo sheno in njegove otroke? Vfe to je pravizh¬ no, ker njegova shena in njegovi otrozi fo bili njegove krivize deleshni. Zhe fi greha, tatvine ali druge krivize deleshen, H tudi pokorjenje nakopljefh. Refnizhno bi fe bi¬ lo sgodilo, kar je kralj govoril, ako bi fe hlape* ponishalne bil; ravno tako bi grefh- nik ne odfhel pogubljenju, ako bi le ne fpokoril. Glej tedaj, kaj je sadolsheni hla¬ pe* Itoril, in koliko de fe je ponishal, de tudi ti enako ftorifh, in kralja nebefhkiga utolashifh. „Hlapez pa je pokleknil, in ga profil, nekozh : Imej poterpljenje s’menoj, in vfe ti bom povernil. Ker fe je pa hlape* go- fpodu fmilil, gaje fpuftil, in mu je dolg odpuftil.” Kader je hlape* saflifhal fodbo fvojiga Sofpoda, fe je preltrafhil, je pred-nj po- 536 nishno pokleknil, in jokaje profil: Imej poterpl/enje s' menoj , zhakaj me, in vje ii bom povtrnil Sadolaheni hlapez fe je Gofpodu fmilil, ker fe je ponishal, in g a je profil; prej je sapovedal prodati njega, njegovo sheno, otroke in premoshenje, de bi velik dolg poplazhal, sdaj pa mu ref dolg odpufti. Hlape* je gofpoda prelil od¬ loga; gofpod mu je vezh dobriga floril, kakor je profil. Toliko je bil dolshen, de bi ne bil mogel poplazhati, shelilje isferza frojimu gofpodu popolnama sadoltiti, in ta njegova d&brta volja je bila namelti pla- zbita; gofpod Wu je vef dolg odpultil. To ti v’shivo pokashe, kaj de flori, de per Bogu fprofih ufnailjenje, odpufhe- nje grehov. Ponishuj fe pred nebefhkim kraljem, jokaje ga profi, de naj ti pomaga b'pokori, profi ga odloga, sheli mu vfe po- verniti; in bofh dofegel ufmiljenje. ,Sam is febe nizh nimafh, in zhe le ravno s’nje¬ govo gnado fpokorifh, mu ne morefh vfiga poplazhati, ker tvoja pokora je zlo majhna memo tvojiga veliziga dolga; vender ufnii- 1 jeni Bog ti bo odpuftil, bofh shivel, in ne bofh umeri, ne bofh v’fusbnoft prodan, Vezhno pogubljen, temuzh bofh vezhno svelizhanje dofegel. Zhe fe pa ne fpoko¬ rifh , ne upaj milofli: Ako fe nefpokori/h, bo/h v’ Gofpodove roke padel. ^irah. 557 23 . Tudi Kriftuf pravi: )y Aho Je ne bo/te fpokorili , bofte pogubljeni .** Luk. i 3 , 3 . Bog je nefkonzhno ufmiljen, in rad odpu- fha savolj pokore; ponishno ga profi, is ferza fovrashi vfe grehe, in ti bo odpuftil. David pravi: Bogu dopadljiv dar je sha- lojti poln duh; potertiga in pOnishniga ferza Bog ne sanizhuje.’' Pf. 5 o, 19. Kader je pa tifti hlapez fpred-njega fhel, je nafhel eniga fvojih fohlapzov, kte- ri mu je bil fto denarjev dolshen , in ga je popadel, in davil, rekozh: Plazhaj, kar ii dolshen. Tedaj je njegov fohlapez pred - nj padel, in ga profil .rekozh: Imej poter- pljenje s’ menoj, in vfe ti bom povernil. On pa ni hotel; temuzh je fhel, in ga v’je¬ zilo vergel, dokler bi dolga ne poplazhal.’’ ( Silno hudoben, nehvaleshen in neu¬ smiljen je bil ta hlapez. Ravno kar je bil Spred fvojiga kralja, pred kterim fe je tre- fel, in klezhe prodi odpufhenja, in ga do- Segel; vender je vfe to .bersl^posabil, fvo¬ jiga lohlapza davil, in ga po gofpofki v’ je« zho vergel, dokler bi ne poplazhal. Dve druge okolifhini povifhate njegovo hudobo. Njemu je bilo odpufheniga okoli ofemnajft bilijonov goljdinarjev; njegov fohlapez mu je bi dolshen le fto denarjev, kar snefe o- Mi ofem goljdinarjev , vender ni ufmilje- n ja s’ njim imel. ,She eno je: njegov fo- 538 hlapez ga je hlezhe profil, ravno tako mi¬ lo ko on prej fvojiga kralja; kralj mu je od- puftil, on pa ni hotel. Ta prilika natanko popifhe neufmiljeniga zhloveka, kteri pro- fi Boga, de bi mu odpuftil velike dolge; on pa nozhe fvojimu blishnjimu majhnih pre- grefhkov odpuftiti. Kaj to neufmiljenje hu- diga saflushi, bo sdaj rezheno. ,,Kader fo pa njegovi fohlapzi vidili, kar fe je sgodilo, fo bili filno shaloftni; in fo pril hli, in fvojimu gofpodu vfe poveda¬ li, kar fe je sgodilo. Takrat ga je njegov gofpod pred fe poklizal, in mu je rekel: Ti hudobni hlapez! vef dolg fim ti odpuftil, ker fi me profil; fe nifi li tudi ti mogel ufmi- liti fvojiga fohlapza, kakor fim fe tudi jed tebe ufmilil? In njegov gofpod fe je rasfer- dil, in ga je trinogam sdal, dokler bi vfig® dolga ne povernil.” Neufmiljenje hudobniga in nehvalesh- niga hlapza je bilo sopemo vfim ljudem, folebno pa njegovim fohlapzam; ti fo fvoji¬ mu gofpodu vfe povedali, kako fe je sgo¬ dilo, de to grosno neufmiljenje ne oftane bres saflusheniga poliorjenja. To pomeni, de vfi dobri ljudje fo shaloftni, ako vidijo ali flifhijo, de njih bratje eden drusimu nozhejo odpuftiti, in de fo eden s’drusim neufmiljeni. Kralj, kader je svedil, kaj de fe je sgodilo, fe je rasferdil, je poldizal 55 9 hudobniga hlapza, ga pravizhno fvaril, in ga obfodil v’jezho , dokler bi vfiga dolga ne poplazhal. To pomeni, de neufmiljenje s’blishnjim filno rasferdi Boga, kteriobfodi neufmiljene ljudi v’pekel, kjer bodo sme- raj plazhevali, nikoli pa poplazhali, kar fo mu dolshni. To kashe , de, kdor nozhe blishnjimu odpufliti, febi hudo dela. Go- fpod Jesul je uzhil moliti: „Odpufti nam na/he dolge (najhe grehe'), kakor mi od- pu/hamo fvojim dolshnikam.'’ Kdor od- puftiti nozhe, pravi: „Gofpod, ne odpufti meni mojih grehov , ker tudi je‘ft nozhem blishnjimu odpujtiti.'’ Zhe zhlovek zhlo- veku nozhe odpuftiti, kako ifhe per Bogu odpufhenja. Vprafhafh: „Sakaj je bil neufmiljeni hlapez obfojen dolg poplazhati, kteriga mu je Gofpod bil odpuflil? Zhe njegovo obfojenje pomeni vezhno pogublenje , kdo je v’pekel obfojen savolj odpufhenih gre¬ hov? „Timu vprafhanju fvetiTomash uzhe- nik odgovori tako: „iV ehvaleslinoft in neufmiljenje hudobniga hlapza po preje¬ tim ufmiljenji je veliko pokorjenje sa- Jlushilo, kot bi dolg odpu/hen ne bil." .Kdor po prejetim odpufhenji fpetgrefhi, je teshjiga pokorjenja vreden. 5 *o „Ravno tako bo tudi moj nebefhki O- zhe vam fioril, ako ne bofle odpuflili vfak- teri fvojimu bratu is fvojih ferz.” Te befede Jesufove ne potrebujejo is- lage, in jim ozhitno napovedo ojftro pokor- jenje , kteri nozhejo odpuftiti fvojimu blish- njimu. Jesuf ne pravi: „ Vujh Ozhe bo ravno tako vam florilampak moj Ozhe; ni nafh ufmiljeni Ozhe, ampak je vafh pra- vizhni Gofpod, zhe nozhete odpuftiti, in gorje vam, ako fte neufmiljeni. Odpufhe- nje prejetiga rasshaljenja bodi hitro, isfer-. za in savolj Boga. Bodi fi majhno ali veliko rasshaljenje, fe more hitro in popolnama is ljubesni do Boga odpuftiti. Zhe to de- lafh, fe fkashefh praviga otroka nebefhki- ga Ozheta, in on ti bodal gnado prave po¬ kore , odpufhenje grehov; zhe pa nozhefh odpuftiti, bofh ravno tako prejel, in ti bo gorje; ufmiljenja ne bofh dofegel, zhe ul- miljen nili. Kdor Je ma/hevati hozhe, nad njim fe bo Gofpod ma/heval, in ho njegove grehe terdo sadershal. ,Sirah 28, 1. IVe daj fehudimu premagali, temnih premaguj hudo s ’ dobrim. Rimlj. 12, si* Molite v. Nebefhki Ozhe ! jeft lim tvoj filno sadol- sheni hlapez, in vem, de te poplazhati ne 541 morem nikoli; neisrezheno veliko dobriga li mi dal in dajefh, jeli pa Gm tvoje darove v’tvoje rasshaljenje obrazhal, in tudi sdaj ti vrazhujem hudo sa dobro. Kakofhna bo s’menoj? Pravizhno bi bil v’vezhno fush- noft dan: pa ufmili fe me po fvoji veliki milofti; daj mi odlog, pomagaj mi k’po- kori, in odputli moj velik dolg dobrot¬ ljivo. Glej, is ljubesni do tebe odpufiim vfim sopernikam is vfiga ferza, de li tudi ti meni ufmiljen savolj Jesufa, kteri je sa grefhnike dobrotljivo umeri. Amen. XXII. Nedelja po binkufhtih. Evangeli f. Matevsha 22 > 15 —21* S a p o p a d i k. F ■*- ariseji fo fvet imeli, kako bi Jesufa v’be- fedi vjeli; fo ga hinavfko hvalili, in ga svito vprafhali, zhe je prav ali ne , de fe *efarju davek daje? On je te prebrifane li- iiae modro oframotil. „V’ tiftimzhafu, fo fariseji fhli, in fvet ■nieli, de bi Jesufa v’ befedi vjeli.” Jesuf je malo prej veliki duhovfhini, pifrnoukam in farisejem v’ prilikah ozhital 542 njih terdobo in nesveflobo , in jim tudi re¬ kel : ,,Sato vam povem , de bo boshje kra • Ijejtvo (Jveta vera) vam odvseto , in bo dano ljudjtvu, ktero bo njegov fad Jto- rilo Mat. 21 , 43. Fariseji fo fe nad timi befedami rastogotili, in jesni prozh fhli. Napuhneshi /e ne dado preuzhiti, ber fe neposnajo, fe ne fhtejejo poprave potreb¬ ne, in ravno sato fe mafhevati shele. Fa¬ riseji tedaj , bader fo flifhali Jesufove prib¬ ite , fo bili hudo rasshaljeni, Jo Jhli, infvet imeli, kako bi ga v’ befedi vjeli, de fe nad njim bervavo mafhujejo. Vedili fo, de je Jesuf filno moder, ber fo she velibokrat saftonj fbufhali ga svoditi; sato fo fe ga bali in med feboj fvet imeli, babo bi ga preka¬ njeno svodili. Vfe te prebrifane glave »1» fberbe Jesufa pogubiti, vender ga ne mo¬ rejo, dobler fam nozhe, ker vfa njih mo- droli je noroft per Bogu. ,Sveti Pavel pra- vi: „ModroJt Jvela je per Bogu nejpo• met. Sakaj pijano je: vjel bom modre v’ njih svijazhi.’’ I. Kor. 3, 19 . Ravno ta¬ bo fe je farisejem sgodila. Gorje jim, btere pravizhno fvarjenje rasdrashi, in hudobnifhi (lori; to ozhitno bashe, de fo napuhnjeniga ferza, in de fovrashijo refnizo. Snamnje dobre dufh e je ljubiti pravizhno fvarjenje; snamnje bu* dobne dufhe je fovrashiti saflusheno iV ar ‘ 543 jen je. Fariseji fo fvet imeli soper Jesufa, ter jih je pravizhno fvaril; to je navadna plazhilo hudobnih in terdovratnih dufh, ktere fe poboljfhati nozhejo. Modri pravi: »Kdor fvarjenje ljubi, ljubi snartje; kdor pa fvarjenje fovrashi , je nefpameten.” Prip. 12, i. Premifli fe, de fe fposnafh , in slo fkerbi fe fposnati, ker je to lilno po¬ trebno. Zhe fi ponishen , in fe poboljfhati shelifh, fi hvaleshen zhloveku, kteri te pravizhno fvari, zhe fi napuhnjesh, fovra- shifh fvarjenje, in fherbifh mafhevati fe nad zhloveham, kteri te osdraviti sheli. ,,In pofhljejo k’njemu fvoje uzhenze s’ Herodijani vred, rekozh: Uzhenik, vemo, de fi refnizhen, in pot boshjo v’refnizi nzhifh, in ne marafh sa nikogar; ker ne giedafh veljave ljudi; povej nam tedaj, kaj fe ti sdi, je liprav, de fe zefarju davek daja, ali ne?” Fariseji fo fhli, in fvet imeli, kako de ki Jesufa v’befedi vjeli; menili fo, de je »ar hitreje ga is poti fpraviti, zhe ga na¬ pravijo , de bo soper deshelfko oblaft go¬ voril. Sato fo ga svijazhno vprafhali, zhe je prav, de fe zefarju davek daje. De je n jih zhudna hudoba dobro fposnana, je potrebno pomifliti, de nekaj zhafa pred Jesufovim rojftvam je bila Judovfka deshela P° Rimljanih premagana in podvershena; 544 toraj fo Judje davek dajali Rimljanam. Jud¬ je fo grosno neradi davke opravljali, in 1« fkorej menili, de to ni perpufheno, kerfo oni boshje ljudAvo, Rimljanje paajdje. Fa- riseji fo fe pravizhne in uzhenike JThteli, in vender ne, de bi bili nevedno in nepokorno ljudAvo uzhili, fo ga fhe le drashili. He- rodijani fo bili flushabniki kralja Heroda, kteri fo po desheli terjali davke sa zefarja Tiberja; ti fo terdili, de po vefiigre davke opravljati. Judje fo Herodijane fovrashili, in jih ozhitne grefhnike fhteli, ker nifo bi¬ li voljni davkov dajati. To kratko popifovanje kasbe, de fo fa- riseji irt Herodijani fovrashniki bili; vender fo fe na vides fprijasnili, de bi Jesufa v’be- fedi vjeli. Fariseji, prekanjene lifize, f« to ofnovali s’ lashmi ih svijazhami, debi fvoj konez dofegli, Jesufa po deshelfki ob- lafti umorili. Fariseji nifo hotli k’ Jesufa iti, ker fo mu bili prevezh snani; poflalifa fvoje uzhenze, in jih fkerbno nauzhili, kako de naj govore, in fe vedejo, de Ro¬ jih mifel Jesufu ne rasodenejo. Rekli fo ji 01 men de: „ Kolikor je mozh, ponishajte J e pred njim, njegove befede Jkerbno poJl a ‘ (hajte , in kar Jmo vam uarozhili, svejt° opravite, ker sa boshjo zhajt gre'' Vf e drugazhi fo Herodijanam govorili, in mor- de fvojo pregreho na Jesufa vergli, de dra- 5 4 5 shi ljuftvo, in uzhi, dene dajati davkov zefarju. Kasali fo fe jim fherbne sa zefarjev prid; Jesufa pa fo puntarja popifali, in f timi lashnjivimi befedami Herodijane nadra- shili. Glej, in premifli, de je zhlovekovo ferze. nesapopadljivo, fprideno, hinavfko, lashnjivo in hudobno; vender fe ne fpos- na, in fe pravizhno fhteje. Ne mifli, de je svijazhnoft laftna hudoba farisejev, ne pa drnsih ljudi; her Jeremija pravi: „Vfih ferze je hudobno in nesapopadljivo, in kdo ga fpvsna? 17, 9‘ Tudi sdaj vidifh prezhudne svijazhe in fkrivne saderge ra- sodete, de bi fkoraj miflil, de fo fariseji oshiveli. Farisejfki duh ni umeri, her v’ flabi natori shivi, in ne bo nikoli pokon¬ čan. Nekteri tako zhudno ofnujejo lashi, saderge, krivize, obdolshenje, sdrashbe in veliko taziga , de fhoraj prefeshe zhlove- kov um, in fe ne morefh dofti prezhuditi flad njih prekanjenjem; zhuj pa nad fvo- j Ir n ferzam. de jim nifi nekoliko podoben; in fi lahko, zhe te kako flrafli golpoduje. krofi Boga gnade, ifhi njegove zhafti, in tako bofh modroft nafhel. Moj fin! aha viodrojti sheli/h, ohrani pravizo. t Sirah. i, 33. ,,Jesuf pa, ker je fposnal njih hudo¬ bo, je rekel: Kaj me fkufhate, hinavzi? 35 546 pokashite mi davkov denar. Oni pa fo mu podali denar. In Jesuf jim rezhe : Zhiga- va je ta podoba in napil? Mu reko: Zefar- jeva. Jim je tedaj rekel: Dajte tedaj zefar- ju, kap je zefarjeviga, in Bogu, karjebo- shjiga.” Farisejev uzhenzi in njih uzheniki fo saflusheno plazhilo prejeli, ker je bila njih gerda hinavfhina rasodeta in oframotena. Fariseji fo fvet imeli, in dolgo premifhlje* vali, kako de bi Jesufa v’ befedi v jeli, in vfe njih prekanjene svijazhe fo na njih gla¬ vo padle. ( Skufili fo, kar je prej ( Salomon rekel: „iVi soper Gofpoda ne modrojtii ne rasumnojti , ne Jvela Prip. 21, 5 o- Fariseji fo fe pred Jesufam hinavfko ponishali, fo ga vprizho Herodijanov in drusih imenovali uzhenika, ga hvalili, n bode svelizhani. Krilljan premifli, de Krifluf, in po ujem fveti Peter, Iveti Pavel in drugi, fo sapovedovali pokorfhino do nevernih oblaft- nikov; kako bofh ti isgovorjen, ako nifii herfhanfkim oblafinikam pokoren, kteri fkerbe ne le deshelane v’pokoji ohraniti, a *npak tudi povifhevati zhalt boshjo, in krahovati sanizhevavze boshjih sapoved? Hvali Boga, hi desheli daje kerfhanfke ob- 'atlnihe, in bodi jim pokoren savoli Boga: Dajaj zefarju, kar je zefarjeviga, in Doga, kar je boshjiga. 55o Molitev . O Jesuf, sdravnik bolnih dufh! osdra* vi moje ferze, ktero je lahko ravno tab bolno in hudobno hot hinavfhih farisejev; daj mi relnizo fposnati, in fe je dershati; uzhi me ravno boshjo pot, in nagni mojo voljo, de dajem Bogu, oblannikam in vfim, kar jim gre. Ti vefh , de fvojo voljo fpol- novati mi je bilo nar flajfhi 5 toraj mi daj pokorno voljo, vfim sapovediin vdano, de me pokorfhina popelje po ravni poti v’tvo¬ je kraljeftvo. Amen. XXIII. Nedelja po binkufhtih. Evangeli f. Maievsha g, 18 — 26* Sapopadik. ^^ifhih eden je fhel Jesufa profit, de fl a ) njegovo mertvo hzher oshivi. Jesuf je sa njim fhel; je na poti bolno sheno osdravdi in potlej mertvo deklizo oshivil. „T’tifliin zhalu, kader je Jesuf m n0 ' shizam govoril, glej, je vifhih eden prifhel« in ga molil, rekozh: Gofpod, moja h*!” 55 » je sdaj urnerla; pridi pa , in poloshi fvojo roko na njo, in bo oshivela.” Ljubesnjivi Jesuf je neprenehama fker- b°l sa svelizhanje fvojih ftvari, s’nauki in Pzhudeshi jih na pot pravice napeljeval, debi bili svelizhani. Ravno v’tim fvetim deluje bil, kader je mnoshizam govoril , ko je vifhih eden k’njemu prifhel, ga po- nishn« molil, in ga jokaje profil, rekozh : t-Go/pod, moja hzhi je sdaj urnerla; pridi pa, in poloshi fvojo roko na njo, m bo oshivela .” Ta vifhi, kteri je Jesufa m«lil,- in pro¬ fil, de naj njegovo hzher oshivi, je bil pervak f-hodnize, kjer fo Judje v’fabotih brali ali poflufhali raslaganje fvetiga pif- ma. V’vlaki f-bodnizi je bil poglavar , de je bilo vfe po redu in po sapovedih ; ta je bil eden tikih, je bil Jud, mogozhen mosh , in mu je bilo Jair ime. Njegova hzhi je.bila le dvanajft let Bara; ni bila urnerla, kader_ je od doma fhel profit Jesufa, temuzh je umirala. Rekel je Jesufu, de je urnerla, ker je tako menil, in ref je urnerla preden je Jesuf v’ hifho prifhel. Jair je farno to bzher imel; sato je bil njene fmerti slo shaloften , in je fhel profit Jesufa , de naj jo oshivi. Vfe te okolifhine, ktere fveti Matevsh samoizhi, popifhe fveti Lukesh r ekozbj „Mosh, klenom je bilo ime Jajr, 552 vi/hi zhes f-hodnizo, je Jesufn k' nogam padel, in ga profil , in ta je amirw la. Mat. 8, 4l. 42, .Skerbni ozhe Jairuzhi Aarfhe sa fvoje bolne otroke Ikerbeti, de fe osdravijo. Zhe telefna bolesen otroka potlazhi, in ta je edini ali lofebno ljub otrok, neisrezheno fkerbe, de bi ga osdravili, in fo nesapo- padljivo shaloflni, zhe umerje. Zhe jim aboli otrok, kteriga malo ljubijo, tudi malo flterbe sa-nj, in mu fkoraj pervofhijo fmert. Ravno tako nekteri flore, zhe ima¬ jo veliko otrok , in jim fkoraj vofhijo fmert, kar ni prav. Zhe dufhna bolesen otroka (pridi, naj ftarfhi veliko bolj fkerbe ga os, draviti, poboljfhati; in de fvoj dobri konez dofeshejo, naj ga jokaje perporozhujejo Jesufu, kteri hozhe in samore pomagati. „In Jesuf je vftal, in sa njim fhel, i' 1 njegovi uzhenzi, In glej, shena, ktera je dvanajft let na kervo-toku terpela, je od sadej perftopila, in fe je roba njegoviga oblazhila dotaknila. Rer rekla je farna per febi: Ako fe bom le njegoviga oblazhila do, taknila, bom osdravljena. Jesuf pa fe je oserl, in ker jo je vidil, je rekel: Saupaj, hzhi, tvoja vera te je osdravila. Irt shena je bila ob tifti uri osdravljena.” 555 Mosh Jair je profil Jesufa, de naj gel v’ hifho, naj fvojo roko na njegovo mertvo hzher poloshi, in jo oshivi: Jesuf je vilal, in sa njim fhel. Jair je bil malo rasfvetlje* ne vere, zhe je menil, de njegova hzhi ne bo vrtala, aln terdovratnim Judam rekel: y ,Glejte, va - faa hi/ha (ta tempelj ) bo pujta pu/hena.” Mat. 23 , 38. Judje fo umeli, kaj govori, pa mu nifo verjeli; uzhenzi fo mu verjeli, v ender fe jim je zhudno sdelo, de bi bil tempelj, kterimu enaziga ni bilo na fveto, j^sdjan ali opufhen. Kader je Jesuf f fvo- )'mi uzhenzi is tčmpeljna fhel, fo mu poka- sidovje lepiga tempeljna, ravno kakor 56 o de bi bili hotli sa-n) profiti, de bi muper« sanefel. Mara Bog sa kamnje, slato, fre- bro in drugo tako; poboshnoft in pofor- fhina fte mu vfhezh, in zhe tiga ni, vfe drugo mu ne dopade. Ravno sato je Jesuf fvojim uzhenzam odgovoril: ,,Vidite vfe leto? Refnizhno vam povem , tukaj ne bo kamna na kamnu pujheniga.' ” Jesul je potlej fhel na Oljfko goro, in uzhenzi, kterim fo bile te befede filno bolezhe, fo gafkrivej, de drugi ne flifhijo, vprafhali: „Povej nam, kedaj bo to , in kaj bo snam• nje tvojiga prihoda in konzhanja fveta?'' Mat, 24, 1 — 3 . Uzhenzi fo sheleli sve- diti, kedaj bo konzhanje meda in tempelf na, in kaj bo snamnje konzhanja fveta in njegoviga drusiga prihoda ali poflednje fock be. Jesuf jim ni hotel zhafa povedati; k snamnja obojiga konzhanja jim je pravil, ' n ravno to bo sdaj kratko raslagano. Jesuf je pervimu vprafhanju odgovoril: ,,Kader bojte vidili gnjufobo rasdjanja /lati na fvetim meflu, od kiere je Danid prerok govoril Befede preroka Daniela fo lete: „KriftuJ bo umorjen , in ljudjt• v o, ktero ga bo satajilo , ne bo vedi njegovo, V' tempelj mi bo gnjufoba ras¬ djanja ; rasdjanje bo popolnoma, in vfe- lej ofialo 9, 26. 27 . Gnjufoba, snam¬ nje rasdjanja fo bili, eni pravijo, maliki) 561 ktere fo Rimljani na banderih imeli, hader je poglav ar Zefti v’letu 68 po Jesufovim rojftvu nad Jerusalem fhel, in fkorej me. fto premogel. Tiga poglavarja fo Judje fi- zer odgnali, kmal pa je druga nadloga v- flala. Uzheni pifar Joshef prizhuje, de je velika truma ropavzov in morivzov, kteri fo le tempeljna polallili, ga nainefti brani- fha imeli, v’ lopi in okoli tempeljna ljudi morila. To je gnjufoba, snarnnje rasdja- nja, pravijo uzheniki, od ktere je prerok Daniel govoril. Ti hudobni ropavzi in mo- rivzi fo v’ tempeljnu bili, in shaloflno me- fto nadleshevali okoli tri leta, to je, tako dolgo, de je bil Jerusalem po Rimljanih premagan in poshgan. Boshji fklep je bil, de bo mefto Jeru¬ salem konzhano, ktero je Jesufa umorilo. Sato je Jesuf 1’voje uzhenze, in vfe verne opominjal de, kader bi vidili gnjufobo ftati v'fvetim meftu, naj hitro beshe na gore, •n kamor bi samogli, de bi ne bili f’ terdo- vratnimi Judi v’ meftu saperti. Rekel jim je: „Kdor je verhi hi/he , naj ne J topa doli kaj vset j’ temuzh po unanjt gredi n aj hitro sbeshi. Tudi: Kdor je na polji, nc j fe ne vrazha fvoje fuknje vset ; vfe na j popufti, in sbeshi. Verni fo tako fto- r 'li, kakor jim je Jesuf sapovedal. Kader fo Rimljani nad Jerusalem prifhli, kar fe - 36 662 je malo dni pred velikonozhjo, 70 let po Je- sufovim rojftvu sgodilo , nobeniga krilljana ni bilo v' meftu. Veliko jih je sbeshalo na uno flran Jordana v’ mefto Pela, drugi v’ Galilejo, v’ ,Sirjo, in kamor fo mogli. Je- suf je Trojim vernim sapovedal is Jerusale- ma beshati, de bi ne bili nadlog deleshni, ktere fo bile terdovratnim Juvani odraenje- ne savolj njemu (lorjene krivize. Krifljani fo lizer veliko terpeli sa fveti tvangeli, to jim je bilo v* vezhi plazhilo; Judje fo veli¬ ko terpeli, in ta teshka fhiba jim ni poma¬ gala v’ svelizhanje. Vezh let-je preteklo, preden fo bili Judje pokorjeni, in zlo potlej veliko jih ni fposnalo. Grefhnikam je nar huje, kader jih fhiba boshja potlazhi, in jih pufha v’nepokori: tako fo pred fmertjo in po fmerti nefrezhni. ,.Gorje pa nofezhim in dojezhim v*ti* ftih dnevih. Molite pa, de ne bo vafh beg po simi ali ob faboti. Ker takrat bo velika britkoft, kakorfhne ni bilo od sazhetka fr®* ta do sdaj, in je tudi ne bo. In ako bi h dnevi ne bili perkrajfhani, bi ne bil noben zhiovek ohranjen; savolj isvoljenih pa perkrajfhani tifli dnevi.” Jesuf fhe govori fvojim uzhenzam 0( ^ ftifkanja in konzhanja Jerusalema. On pravi: „Gorje noj'tihim in dojezhim she- nam,” ker te ne bodo mogle hitro beshati) 563 de bi fovrashnikaaa ubeshale. Tudi pran’: „Moliie, de ne bo va/h beg po simi ali ob faboti; profite Boga, de te nadloge ne pofhlje, kader ubesbati ne morete: po simi ni lahko hitro, in kamor fe hozhe, beshati; ob faboti menite, de ni perpufheno delezh hoditi, ker je dan pozhitka; in zhe blis melta oltanete , pridite fovrashnikam v roke. Kar je Kriftuf govoril, tudi drugo pomeni. Nofezhe in dojezhe shene pomenijo grefh- nike s’grehi obloshene, kterim ljubesen do greha in pofvetne fkerbi branijo fpokoriti fe, inf’pravo pokoro boshjim ferdu ube- shati. Sima pomeni mlazhne, mersle in dobriga nerodovitne dufhe, ktere fo neper- pravne utolashiti boshjo jeso. t Sabota je sadnji dan tedna, je dan pozhitka, in po¬ meni sadnji zhaf zhlovekoviga shivljenja, do kteriga je nevarno odlafhati pokoro. Kdor odlafha pokoro, lahko de bo v’ nepo- kori umeri. Jesuf pravi, de kader bo Jerusalem °Meshen in premagan, bo britko/t , Ara- korjhne ni bilo od saihetka fveia do tdaj, ln ]t tudi ne bo." Sraven perftavi: ,.Ako bi ti dnevi ne bili perkraj/hani, bi ne bil n °bon zhlove/c (noben Jud) ohranjen ; ta - isvoljenih pa fo perkraj/hani tijti fleui.’' Kteri isvoljeni fo bili v’ Jerusale- 11111 ? Ali nifo bili vli terdovratni, zhafne in 36 * 564 ( vezhne fmerti vredni ? Kader je Jerusalem obleshen bil, ni bilo pravizhnih v’njem, ker vfi kriftjani fo prej sbeshali, kakor jim je Kriftuf sapovedal; vender smed terdo- vratnih Jerusalemljanov je bilo nekaj isvo- ljenih, to je, nekoliko tih, kterim je bil Bog is fofebniga ufmiljenja namenil fveto vero dati. Od sazhetka fveta ni bilo, in do koma fveta ne bo take hude vojfke, ktera je Ju¬ dejo in Jerusalem flifkala , ker je bilo savolj greha, kterimu enaziga ni bilo, in ne bo, de fo Judje Jesufa Kriliula po rokah never¬ nikov neufmiljeno krishali. Oni fo pred oblaftnikam Pilatam hudobno vpili: Njego¬ va kri naj pride na naf in na najin otroke T' Refnizhno fe je sgodilo, kar fo fi vofhili: Judje fo bili huje pokorjeni od oftudnih .Sodomljanov, ktereje ogenj naglo umoril. Kako ojftro fo bili Judje pokorjeni, fe ve is bukev imenitniga pilarja Joshefai kteri je bil Jud, in prizha tiga, kar je nje¬ gove brate sadevalo; tudi fe ve is zerkve- niga popifovanja. Dve in tridefet let po Jesufovi fmef * 1 fo bile ftrafhne snamnja na nebu, nad J e ' rusalemam in v’ tempeljnu, ktere fo °d' menjene nefrezhe napovedovale. Judje n 1 ' fo vedili, kaj te snamnja pomenijo, fo g r0 ' sno trepetali, in fofebno, kader fo fe P° 565 ,Sirii in Egiptu neverniki v’ nje vsdigovali, jih ropali in morili. t Sedem in tridefet let po Jesufovi fmerti je poglavar Tit s mozh- 110 vojfko nad Jerusalem fhel, to je bilo malo dni pred velikonozhjo, in je Judje vfih krajev va-nj saperl s’ mozhnim safipam. Judje vfih krajev fo o velikinozhi £>red Pi- latam vpili: ,,Krishaj ga, krishaj ga!" in ravno o velikinozhi fo bili saperti v’ Je- rusalemu. Kmal je velika lakota bila v’ me* (Ju, isftradani Judje fo s’ nevarnoftjo fvoji- ga shivljenja sel in korenin ifbali; tudi fo jedli, kar je imenovati gerdo: neufmiljena mati je fvojiga otrokasaklala, fpekla in jed¬ la- Ljudje fo po medu merlizheni podobni hodili, in lakote umirali; veliko tavshent merlizhev fo pometali zhes medno osidje; tudi proftorne hifhe napolnili s’ njimi, in. veliko drusih je nepokopanih po ulizah me¬ ha leshalo. Poglavar Tit je bil filno dober 'n ufmiljen , in je Jude lepo nagovarjal, de na ) le udajo, pa saftonj; de jih je permo- j - ®!, je ukasal vfe nepokorne Jnde, ktere je v’ roke dobival, pred meftam krishati. Himljani, nameftniki boshjiga ferda, fo kri¬ žane Jude saframovali, in jim ravno tako delali, kakor fo oni nedolshnimu Jesufu fto- r ‘h. Rimljiani fo Jerusalem premogli, fo s niezhem veliko ljudi umorili, s’ ognjem niefio in tempelj konzhali, kar je ognju 566 oflalo , fo poderli, in vjete Jude kot neum¬ no shivino v’ fushnoft prodali. Ref je tedaj bilo, kar je Kriftuf gororil: „ Takrat bo britkojt , kakor/hnc ni bilo, in ne bo Rimljani fo puftili nekaj lepfhiga osidja v' snamn je fofebne lepote in terdnofti poderti- ga Jerusalema; tudi ta majhin oflanik je bil do sadnjiga kamna podert pod nerer- nim aefarjem Julijanam, in tako fo fe befe* de Jesufove popolnama dopolnile : bo¬ do pujtili kamna na kamna, talo ko ni- Ji Jposnalo zhafa fvojiga obifkanja." Luk- »9. 44- Te velike, pa saflushene britkofti, ktere fo nad terdovratne Jude prifhle, 1° vfim terdovratnim dufham v’Arah in r* ! * gled, de boshje milofti ne sanizhujejo, i n boshje poterpeshljivofti ne utrudijo, l< er potlej ufmiljenja ne bo. „Takrat afeo vam kdo porezhe: Glej¬ te , tukaj je Kriftuf, ali tam; nikar ne ve r- jemite. Ker lashnjivi preroki bodo vftali> in bodo delali velike snamnja in ahudesbei tako, de bi tudi isvoljeni (ako bi bilo n>°' gozhe) sapeljani bili. Glejte, prejfim Tanl povedal. Ako vam tedaj poreko: Glejte, v’pufhavi je, ne hodite vunkaj; glejte, 11 hramu je, nikar ne verjemite.” Kriftuf je prej fvojim uzhenzam pr a ' vil, koliko hudo bo Jeruaalemu; sdaj j 1 ' 1 567 uzlii fe Iashnjivih prerokov varovati. Ta nauk je bil takrat in potlej potreben, de bi fe paftirji in ovze sapeljivofti varovali. Pred konzhanjem terdovratniga Jerusalema, in potlej je veliko sapeljivzov vrtalo, kteri fo Jude motili in sapeljevali; eni tih fo ozhitno, eni fkrivno froje smote uzhili. Dokler fo fhe apofteljni shivi bili, in potlej ni bilo malo sapeljivzov, kteri fo fkufhali odverniti verne od prariga uka. Pred konzhanjem fveta bo fofebno hudobnik vrtal, kteri bo s’mozhjo in s'sapeljivoftjo ljudi motil; tudi isvoljene bi sapeljal, ako bi Bog perpuftil. ,Sveti Pavel tako govori od njega: „Zhlovek greha in Jin pogub¬ ljenja bo ratodet, kteri fe bo vsdigoval so- per vfe , kar Bog rezke; s' mozhjo in e' loshnjivimi zhudeshi bo ljudi tapeljtvcd: tiga bo Gofpod Jttuf umoril'' II. Tef. 2 , 3 — 9 * Varuj fe sapeljivzov, kteri k’tebi pri¬ dejo v’ovzhjih oblazhilih, in prijasno govo¬ re 1 de te napravijo v’ greh. Kteri koli te nagovarja grefhiti, je antikrift, to je, 80- per Kriftufa, in je fovrashnik tvoje dufhe; sato varuj fe ga, in ne poflufhaj ga. „Sakaj ravno kakor blifkgre odfonzhni- ga i#hoda, in fe fveti do sahoda; tako bo tudi prihod t Sinu zhlovekoviga. Kjer koli 568 bo namrezh mertvo truplo, tje fe bodo tu¬ di orli shirali.” Te belede napovedo vftajenje mertvih in poflednjo fodbo. Kabor blifb ne oftane fbrit, ber ga ljudem njegova fvitloba raso- dene; ravno tabo bo zhaftit prihod ( Sinubo- shjiga. Vii mertvi bodo vftali, in hiteli pred fodbo. Kabor orlam mertvo truplo od delezh difhi, in tje bite, ravno tabo bo¬ do vli ljudje b’ fodnibu Jesufu hiteli. Dobri bodo vefelo hiteli pred Jesufa; hudobni bo¬ do permorani pred-nj iti, ber jih bo bosbja mozh gnala: vfah bo prejel po fvojim sa- flushenji. „Kmal po britbofti tiftih dnev bo fon- ze otemnelo, in mefiz ne bo dal fvoje ivit- lobe, in svesde bodo od neba padale, in nebefhbe mozhi fe bodo gibale. In tabrat fe bo perbasalo snamnje ( Sinu zhloveboviga na nebu; in tedaj bodo vidili ,Sinu zhlove- boviga priti v’oblabih neba s’velibo mozhjo in velizhaftvam. In bo poflal fvoje angelj® V trobento in s'velibim glafam, in bodo vbup ipravljali njegove isvoljene od fhtirih vetrov, od eniga braja neba do drusiga.’’ Kriftuf pravi, de kmal po britltofti tiftih dnev; ne bmal po honzhanji nehvalie* shniga Jerusalema, ampab po snamnjih bonzhanja fveta: bmal po njih bo fonie otemnelo, in mejiz ne bo dal fvoje /vit" 569 lobe. Prej fo vojfke, kuga, potrefi, oge¬ nj, ftrele in druge firafhne snamnja napo¬ vedovale konez fveta; kmal bofta fonze in meliz otemnela, in svesde od neba padale; vil ljudje bodo ftraha fahnili, in pomerli. Jesuf bo po fvojih angeljih vkup fpravil fvo- je isvoljene od vlih krajev fveta; tudi hu¬ dobni bodo permorani pred fodbo iti. Sa- buzhala bo trobenta, vli mertvi bodo fli- fbali glaf ( Sinu boshjiga, to je, vfigamozh- noft boshja bo vfe mertv^ naglo obudila, oni pojdejo pred Jesufa, poboshni na def« no, in hudobni na levo. Snamnje t Sinu zhlovekoviga fe bo perkasalo na nebu, to je, fveti krish, fvetleji od fonza bo pred vfimi ljudmi; Jesuf, obdan od angeljev in fvetnikov, bo vfe pravizhno fodil, fvojeflu- shabnihe vsel v’ nebefa, in hudobne vergel v ’ pekel. Premifhljuj konez vfih vidnih ftvari, de jih neumno ne ljubifh; tudi pravizhno fodbo boshjo, de fe s’ dobrimi deli k’ njej perpravljafh; tudi neisrezheno vefelje Je- sulovih flushabnikov in neisrezheni ftrah Je- sufovih fovrashnikov, de fe fpokorifh, in svefto flushifh Jesufu , ker farno f’tim pri- defh v’ njegovo kraljeftvo. „Od figoviga drevefa pa fe uzhite te Prilike: kader je njegova veja she mushev- na » in berft poshene, vede, de je leto bli* v 570 so; tako tudi vi, kader bode vfe to vidili, vedite, de je blis pred durmi. Refnizbno vam povem, de ta rod ne bo prefhel, do¬ kler le vfe to ne sgodi. Nebo in semljabo- tla prefhla, moje befede pa ne bodo pre* fhle." Jesuf je hotel rezhi fvojim uzhenzam in drusim : Kader bofte vi, moji prijatli, vidili britkofii, ktere bodo napolnile fvet f’ Araham, vedite, de je fodba blis: ne boj¬ te fe, temuzh ferzhni bodite, ker konez vafhiga terplenja in sazhetik obljubljeniga plazhiia je blis. Kader drevefa berft po¬ ganjajo, fe kmet vefeli, ker je sima mini¬ la, in fe fad semlje blisha; ravno tako ti bodite vefeli, ker kmal pojdete v’ vezhno plazhilo. Ne dajte fe premagati ali sapelja- ti, temuzh dershite fe terdno mojih befed; prejdeta naj nebo in semlja, moja befede ne bodo prefhle. Kar fim govoril od bon- zhanja terdorratniga Jerusalema, febosgo- dilo, in Judje, kteri nifo hotli mojim bele- dam verovati, bodo mefta rasdjanje f b’°* jimi ozhrni vidili. Ta, Judovlki, rod n» bo prefhel, in njega mlajfhi bodo v’ po- flednjih zhafih vidili, kar lim od konzha- nja fveta govoril. Vfe to bo refnizhno, b er moje befede ne bodo prefhle, dopolnjene bodo. Kriflfjan! terdno veruj vfe, kar je Je« suf govoril, in shivi po vfih njegovih nau¬ kih, de bofh frezhen. Pogoflo premifhljuj pravizhno fodbo boshjo, in tudi kaj bo po fodbi. Pervo in sadnjo nedeljo zerkveniga leta fe bere evangeli od fodbe , in to v’nauk de jo vfe leto premifhljuj. .Sodba bo; vi- gavedni in pravizhni fodnik Jesuf bo vfe fo- dil. VJi fe moremo pred Krij tufov fod- ni J'tol pokat ati , de v fak prejme , kakor je delal, dobro ali hudo. II. K*r. 5, io. Ne vefh, kedaj bode fmert in fodba; sato fe perpravljaj fkerbno s’dobrimi deli. ^ve¬ ti Peter tebe in vfe opominja rekozh : „Pri~ Jhel bo dan Gofpodov, ko tat. Savolj liga, preljubi, ker tega zhakate, per- tadevajte Ji, de vaf bret madesha in ne- dolthne najde. II. 3, 10 . i4* Molitev. Ufmili fe me, o Jesuf! in ne glej mo¬ je velike hudobe, temuzh daj mi po froji nefkonzhni milofti refnizhno fpokoriti fe, de odidem saflushenimu obfojenju. Veru¬ jem tvoji refnizhni befedi, de bo fvat kon¬ čan; sato te profim, odtergaj moje ferze od ljubesni do vidnih rezhi. Verujem, de bofh vfe ljudi pravizhno fodil; daj mi, te ponishno profim , fe k’ tvoji pravizhni fod- bi P pravo pokoro perpravljati; de kader bom pred te prifhel, in me bofh fodil, sa- flifhim: »Pojdi s’ menoj v’ moje kraljeftvo.” Amen. Raslaganje Evangeljev ob sapovedanih prašnikih Marije devize ? in drusih fvetnikov. Prašnik jSpozhetja devize matere Marije. Evangeli f. Matevsha j , j — 16. Sapo padi k. B„g ,Sin je po mefu fin Abrahamov in Davidov, kakor fo preroki govorili; je ro¬ jen is prezhifte devize Marije. „Buhve rodu Jesufa Kriflufa, finu Da* vidoviga, finu Abrahamoviga.” Kar je ufmiljeni Bog she v’sazhetku fveta po nepokorfhini pervih fiarfhev jb» obljubil, in kar fo preroki v’Gofpodovim imenu velikokrat obetali, de bo grefhnimu zhlovefhkimu rodu Odrefhenik dan, in de bo ta Davidov fin; fveti Matevsh popifuje, in preprizha, de fe je sgodilo. Dva in fhtiridefet rodov od Abrahama do Kriftufa je popifanih v’tim evangelii v prizhevanje, de Jesuf Kriftuf, fin Marije, je .Davidove rodovine, de je Odrefhenik fveta. Zhudi fe nad to veliko fkrivnofijo. t Sin boshji,od vekomaj rojen, je hotel biti zhlove- kov fin, de naf flori boshje otroke. t Sin boshji je na fvet prifhel nam nebefa odpret; on fe je zhudno ponishal, de naf zhudno povifhuje. Kako je Bog ( Sin rojen od Boga Ozheta od vekomaj, je nesapopadljiva fkriv¬ noft, angeljem in ljudem nesnana; sato pravi Isaija: „Kdo bo njegovo rodovino isrebal?’ 1 53 , 8• Tudi njegovo rojftvo po mefu je velika fkrivnoft, ktere nihzhe sa- popafti ne more; Bog in zhlovek fkupaj rojen is devize je fkrivnoft, kfera prefeshe vfe zhlovekove mifli. Sato hvali in povi- fhuj ufmiljeniga Roga, kteri je is nesaflu- shene ljubesni do grefhniga zhlovefhtva dal Odrefhenika. De je tukaj tiftiga rodovina popifana, kteriga je Bog poflati obljubil v’odrefhenje v fih ljudi, fveti Matevsh bersh v’sazhetku prizha, rekozh : ,.Bukve rodu Jesuf a Kri- jtufa , fina Davidovima, Jinu Abrahamo - Vl ga-’' ( Sveti Matevsh hozhe rezhi: „sdaj popifhem rodovino Jesufa , Odrefhenika vfiga fveta.” Potlej perftavi Kriftufa, po* masanza, vifhiga darovavza in mafhnika nove savese, kteriga je Bog fvetu obljubil, fofebno pa Abrahamu in Davidu, kterih rodovine je, kalior prizhuje boshja befeda, Abraham je bil rojen fkoraj taushent let pred Davidam; saka j fveti Matevsh prej imenuje Davida, in potlej Abrahama ? ,S_veti Matevsh prej imenuje Davida kot Abrahama, ker je Judam navadno bilo tako govoriti is fofebniga fpofhtovanja do poboshniga kralja Davida. Kader je Jesuf fariseje vprafhal: »Kaj fe vam sdi od Kriftufa? zhigav Jin /«?“ 4 So mu bersh odgovorili: Davidov' Mat. 22, 42. Tudi flepi per Jerihu je vpili »Jesuf , fin Davidov , ufmili fe mti" Luk. 18, 38 . Tokashe, de je Judam na* vadno bilo tako govoriti; fo fizer Abrahama fvojiga ozheta slo fpofhtovali, vender obil* nifhi fo Davida, kteriga fpomin fo fhe, ta¬ ko rekozh, pred fvojimi ozhmi imeli, ker je posneje med njimi shivel. ( Sveti Matevsh v’perzhetku fvojiga po* pifovanja imenuje Abrahama in Davida, ker is njih rodovine je bil Kriftuf oblju* bljen. Bog je Abrahamu rekel: „P n t l,n (v' odre/heniku), kieri is tebe pride, bodo oblagodarjeni vji narodi semlje.'* I. Mojs. 26, 4. Bog je Davidu obljubil fina, kteri* ga l de li mu pokoren, in s’ njim sdrushen. Marija deviza, kader je to fli/hala , Je je prejtrajhila nad njegovim govorjen¬ jem, in je mi f lila, kakojhno posdrav - ) Ijenje bi to kilo. Angelj Gabrijel je prifhel v’ hram Marije, jo lepo posdravil, in ref- nizhno hvalil; imel je zhlovekovo podobo,, pa s'nebefhko zhaftjo je bil obdan ; vidilo fe je nad njim, de je is nebel prifhel, ven- der fe je Marija, ponishna deviza, preftra- f hi la. Zhifte dufhe fo bojezhe, fe fenze greha in dal jne nevarnofti boje ; Marija zhi- hnjfhi od vfih, je varnifhi od vfih, in fe . , I ,■ 6o2 boshjiga angelja prellrafhi, ker je v’mofh- biga podobi. Marija fe je prefhtrafhila tudi sato, ker jo je angelj hvalil; hvala je bila refnizhna, vender feponishna Marija preflra- fhi. Angelj je is nebef prifhel, boshje ime jev’ njem, in v’ Gospodovim imenu govori; Ma¬ rija mu homej verjame, de je njegove hvale vredna, in fe nad njegovo refnizhno hvalo preilrafhi. Ponishna dufha fvojiga saflu- shenja ne vidi, in fvoje vrednpfti ne ve; sato fovrashi lashnjivo hvalo, in fe b.oji ref- nizhne hvale, ker je nevarna, in ker febe nikoli, le Boga smiraj hvali. Marija, kader je flifhala govorjenje an¬ gelja, je mijlila, kakojhno posdravljenje bito bilo. Marija, modra deviza, ni pre¬ naglo verjela vifokim befedam, temuzh je premiflila, zhe je to od Boga, ali od dru¬ god, de ni sapeljana. Eva je prenaglo in nepremifhljeno verjela sapeljivi kazhi; Ma¬ rija pa premifli, od kod in ltakofh- no de je to govorjenje, ker je modro. Ona terdno veruje Bogu in v’'Boga; vender je varna, ker samore biti angelj teme v’podo¬ bi angelja fvitlobe. Befede angelja Gabri¬ jela fo fe njeni ponishni in modri dufhi pre- vifoke in temne sdele; sato jih je premifli" la, in ni bersh odgovorila. Angelj je to vedil, in sato ji prijasno rekel: 6o5 „Nikar fe ne boj, Marija, ker fimilod nafhla per Bogu; glej fpozhela bofh v’ivo- jim telefu, in .Sina rodila, in ga bofh Je- sufimenovala : ta bo velik, in.Sin Narvifhi-, ga imenovan, in Gofpod Bog mu bo dal fe- desh njegoviga ozheta Davida, in bo kralje¬ val v’ bil hi Jakobovi na vekomaj, in njego¬ viga kraljeflva ne bo konza.” Marija, zhifta in ponishna deviza, fe je preftrafhila nad govorjenjem angeljevim; sato ji je angelj prijasno rekel : ,, Nikar Je ne boj , Marija , ker fi milojt na/hla per Bogu-' Potlej ji pove, de bo mati oblju- bljeniga Odrefhenika, kteri bo velik, in t Sin Narvifhiga imenovan. .Sinboshjije Ozhetu in fvetimu Duhu enak od vekomaj, pa bo tudi na fvetu velik, ker bo zhudeshe delal, in narodje ga bodo molili. .Sin, kte- riga bofh Marija v’ fvojim telefu fpozhela, je .Sin Narvifhiga, sdaj je ljudem nesnan, pa ga bodo fposnali in molili. .Sinu , kte- riga bofh ti fpozhela in rodila, bo Gojpod Bog dal J'edesh njegoviga ozheta Davida; Davidove rodovine bo, ker bo is tebe ro¬ jen, ki fi Davidove rodovine, in bo kralje¬ val na semlji v’ fvojim vidnim kraljeftvu, v’ katolilhki zerkvi* ktere zerkve je bilo Da¬ vidovo kraljeftvo podoba. .Sin, kteriga bofh Marija, fpozhela, bo kraljeval v’ hi- ftti Jakobovi na vekomaj : on kraljuje v’ 6o4 nebelih in na semlji; na spmlji pa nima o- zhitniga kraljeftva, ker ga ne posnajo, bo tudi na semlji kraljeftvo pravovernih imel, in to kraljeftvo je, zerkev, l 13 — KJ. Sapopadik. Jesuf vprafha uzhenze, kaj ljudje, in kaj oni pravijo, kdo de je? Peter mu po veri odgovori. Jesuf ga hvali, in mu obljubi veliko oblati. „V’titlim zhafu^e Jesuf prifhel v’kraje Zesareje Filipove, in je vprafhal fvoje uzhenze rekozh: Kaj ljudje reko , kdo je lin zhlovekov? Oni fo pa rekli: Eni, de Janes kerttnik; eni pa, de Elija; drugi pa, de je Jeremija ali prerokov eden.” Jesuf je po Galileji hodil, uzhil, in osdrovljal bolnike; potlej je fhel v’kraje metla Zesareje , imenovaniga Filipove, ker ga je Filip, zhetertni oblaflnik v’ Itureji in Trahonifhki desheli, fosidal v’ zhaft Ti- berja zefarja. To metlo je per gori Libanu, blis isvirka imenitne reke Jordana. Ondi je Jesuf fvoje uzhenze vprafhal: „Kaj lj n ' •dje reko, kdo je Jin zhlovekov ?” 'Jesufu 6og je bilo navadno is ponishnofti tabo imeno¬ vati fe, njegove dela pa fo ga osnanovale ( Sina boshjiga. On je vedil, baj ljudje pra¬ vijo, in bar uzhenzi verujejo od njega; vender jih je vprafhal, de, kar odgovore, sapifano oflane v’nafh nauk! jesuf ni Tvo¬ jih uzhenzov vprafhal, kaj pifmouki in fa- riseji reko od njega, ker ti fo ga fovrashili in sanizhevali; on je uzhenze vprafhal, kaj ljudftvo govori, ktero hvali njegove nauke, in fe zhudi nad njegovimi zhudeshi. Uzhenzi fo Jesufu odgovorili, kar fo praviti flifhali, deje Janes kerftnik, ali Elija, ali Jeremija, ali kak drug prerok. Ljudftvo je smiraj enako neumno, govori bres premiflika, in tudi verjame ne- premifhljeno. 4 Sveti Janes kerftnik je bil she umorjen, Elija in Jeremija fta bita she sdavnej prej na fvetu, she dolgo ni bilo no- beniga preroka; kako fo ljudje to vedili, de je Jesuf janes kerftnik, ali Elija, ali Jeremija, ali kak drug prerok? ni vpra- fhati, sahaj ljudje neumno govore, ker bres premifliko govore. Prej fo Judje me¬ nili, de Janes kerftnik je Kriftuf, ali Elija, ali drug prerok (Jan. 1, 20. 21.), sdaj pa ženijo, de je Kriftuf Janes, ali prerokov eden. Bog daj neumnim modroft, de bi ne govorili farno sato, ker jesik imajo, ampak prav in pametno. 39 6i* Veliko Judov je menilo, de je Janef vftal, in de on je Jesuf, ker je tudi Jesuf osnanoval pokoro. Tudi kralj Herod, kteri je savolj neframne plefavke Janesa umoril, je to menil, in djal: t< Janes kerftnik je vjtal, in sa tiga voljo Je po njem zhude- slii delajo." Mar. 6 , 14. Eni fo menili, de je Jesuf Elija. Elija je okoli devet llo let pred Jesufovim rojftvam na fvetu bil; pa vedili fo, kar je prerok Malahija govoril (4. 3 .), de Elija'vdrugizh pride pred Go- fpodovim prihodam, in fo fe motili, ker Elija pride pred drusim, ne pred perviia prihodam Gofpodovim. Drugi fo menili, de je Jesuf Jeremija, ker je Jesuf, ko Jere« mija, ljudftvu in pifmoukam njih hudobi¬ je nepreftrafheno ozhital. Eni fo to govo¬ rili, drugi fo drugazhi pravili od Jesufa, in fhorej nobeden, de jesvelizhar fveta, in de bo odrefhil fvoje Ijudflvo od grehov. ,,Vi pa kaj rezhete, kdo fim ? Peter je odgovoril, in rekel: TifiKriftuf, t Sinshivi- ga Boga.” Jesul je nar prej vprafhal fvoje uzhen- ie, kaj ljudje pravijo od njega, kdo de je? Oni fo mu odgovorili, in hm nifo nizh per- krili. Ljudftva govorjenje ni bilo po veri, ampak neumno; *ato je Jesuf vprafhal fvo¬ je uzhenze : ,, Vi pakaj rezhete , kdo Jim? Je hotel rezhi: „Vi fle sniiraj per meni, vedno flifhite moje nauke, moje shudeshe imate pred ozhmi, in tudi vi zhudeshe de¬ late v’ mojim imenu; toraj mi povejte, kdo Jim?” Takrat je Peter v’ fvojirn in drugih uzhenzov imenu verno odgovoril: „77 Ji Krij tuf, t Sin shiviga Boga.'' Peter je ho¬ tel rezhi: „Ti fi Krilluf, pomasaniz, kteri- ga fo preroki osnanovali; zhe ravno imafh podobo zhlovekovo, in fi zhlovek, fi ven- der ^Sin shiviga Boga od vekomaj. Peter je po zhifti veri odgovoril Jesufu; vfi drugi u- zhenzi fo te vere bili, in dovolili v’to, kar je Peter govoril. Petrov odgovor je bil Je¬ sufu slo vfhezh, ker je bil refnizhen; sato mu je rekel: „ ( Srezhen fi ti ( Simon, Jonov fin , ker mefo in kri ti tiga nifta rasodela, ampak moj Ozhe, kteri je v’ nebelih; in jeli ti po¬ vem: Ti fi Peter, in na to fkalo bom sidal fvojo cerkev, in peklenfke vrata jo ne bo¬ do premogle. In tebi bom dal kljuzhe ne- befhkiga kraljeftva: in kar koli bofh svesal nasemlji, bo svesano tudi v’ nebelih; in kar koli bofh rasvesal na semlji, bo rasve- sano tudi v’ nebelih.” t Srezhen zhlovek, kteri fposna Jesufa .Sinu boshiga, in nefrezhen, kdor ga ne fposna; to Iposnanje je sazhetik vezhniga svelizhanja nevednofl tiga ubrani v’ vezhno svelizhanje. Jesul je fvojim uzhenzam re« 6l2 kel: t^Srezhne ozhi, ktere vidijo, kar vi vidiie Luk. zo, 23. Vfih ozhi, ktere fo vidile Jesufa, nifo bile frezhne; veliko ter- dovratnih Judov, pifmoukov in farisejev je f’ telefnimi ozhmi vidilo Jesufa, vender njih ozhi nifo bile frezhne, ampakuzhenzov, in siafti Petra, kteri je ferzhneje ko drugi pri* zhal: „77 Ji Kriftaf, Sin shiviga Boga!' Peter ni po mefu fodil , in ni gledal le tele* fa Jesufoviga, temuzh je po gnadi boshji vedil, veroval infposnal, deje Jesuf, zhe ravno zhlovekov fin, tudi ,Sin boshji. ^rezil¬ ne njegove ozhi, ktere fo vidile, kar nifo terdovratni Judje vidili. Sato mu je Jesuf rekel: , u SrezhenJi ti.Simon, Jonov J in, ker mejo in kri ti tiga nijta rasodelo, ampak moj Ozke, kteri je w’ nebejih •” Ti fi frezhen , ker zhillo vero imafh; paimafh jo od sgorej, ne fam is febe; poj Ozhe ti je to rasodel. De fo Peter in drugi apofteljni vero¬ vali in prizhali Jesufovo boshjo natoro, j® bilo potrebno njim in vfimu fvetu, ker bres te vere ni svelizhanja; kako bi bili apoftelj- ni to potrebno refnizo osnanovali drusim> ko bi je ne bili lami verovali? Kaj je Jesuf hotel f’ timi befedami rezhi Petru: „77 Ji Peter, in na to jkala bom sidal fvojo zerkevi"? Jesuf je ftimi befe¬ dami Petra vifhiga poglavarja zerkve polla- vil, in je obljubil na vero , kterb je prizhal, fvojo zerkev sidati. Tudi po vftajenji mu je Jesuf fofebno Tekel: %,Paji moje jagnje¬ ta, paji moje ovze.' n Jan. 21, i 5 . 17. Ne fam Peter ampak tudi drugi apoftelnj fo to oblaft prejeli; vender je Peter vifbi oblalt ko vfi prejel. Petru je prej bilo ime ( Sime- on; Jesuf mu je she v’sazhetku prevergel ime, in ga Peter bližal. Mat. 3 , 16. Sdaj Jesuf poterdi, kar je prej rekel: „77 fi Peter , in na to Jkalo bom sidal fvojo zer- keo. > ’ Ti li Peter; Peter pomeni fkalo, fltalo pa Kriftufa , po kterim ima Peter ob¬ laft in terdnoft, \Skala tudi pomeni vero v’ Jesufa Kriftufa, ktero je Peter prizhal, in te fkale ne bodo peklenjke vrata premogle ; vera v’Jesufa Kriftufa bo smiraj v’katoljfh- lii zerkvi, ker je hudizh ali hudobni ne bodo premogli. .Sveti Avgufhtin islaga befede, ktere je Jesuf Petru govoril, tako: ,,Zerkev je si- dana na Jkalo, po kieri je Peter ime do - bil. Ne Jkalafe po Petru, ampak Peter fe po Jkali imenuje. Sato je Gofpod re¬ kel : Na to Jkalo bom sidal fvojo zerkev, ker je Peter prizhal: Ti Ji Krifluf, ,Sin shiviga Boga. Na to Jkalo tedaj, na to vero , bom sidal fvojo zerkev, ktero Ji Peter prizhal. Skala je pa Krijtuf, na ktero je tudi Peter sidan," Tudi fveti Gre- 6i4 gori papesh pravi, de je zerkev sidana na vero v’ Jesufa Kriftufa, rekozh: ,,Po vfi zerkvi verujemo, kar je Peter govoril: Ti Ji Kriftuf, ,Sin thiviga Boga. Ta vera premaguje hndizha , in peklenjke vrata je ne bodo premogle Le Kriftuf je po¬ glavitna fkala, na ktero je zerkev sidana, kakor je sapifano: ,,Glej , poftavim v’ t Marija fe je bala saflifhati: ,,Pojdi, in pomagaj fvoji feftri!” Kader je bil Jesuf isgovoril, in jo pohvalil, je bila ovefeljena; je mirno fedela per njegovih nogah, in na- litovala fvojo dufho s’ njegovimi nauki. Premifli, kar je Jesuf Marti rekel: t ,Eno je potrebno .Svet fe premenjuje, kmal umerjefh, in sapuflifh fvet. Kaj ti te¬ daj pomaga toliko fkerbeti sa tifto, kar ti bo odvseto; fkerbi sa fvoje svelizhanje, ti* ga saflushenja tudi fmert ne vsame, temuzh oftane vekomaj. Tiga ti ne rezhem, de bi vfe fvoje pofhtene dela in opravke opuflil, in drusiga ne delal, kot molil, premifhlje- val, in V ! ’ zerkvi tizhal, temuzh sato, de fveta ne ljubifh, in de savolj fvojih pofvet- nih opravkov fvoje dufhe ne posabifh. Ve- zhi del imajo ljudje potrebne opravke, ki fo neodlozheni od njih ftanu ; tudi ti jih imafh in sato vprafhafh: „Kaj mi je ftoriti, de fvojo dufho svelizham?” Odgovorim: Per- 62-5 sadevaj fi Marto in Marijo pofnemati, in ta¬ ko bofh svelizhan. Delaj pridno ko Marta, in hrepeni po poboshnofti ko Marija; delaj pridno, moli rad, in tako bofh flushil Bo- gu. Zhe fi v’ fvoje opravke toliko samifh- Ijen, de kerfhanfkih dolshnoft nedopolnu- jefh , ne bofh svelizhan; zhe is isgovora boshje flushbe fvojiga pofhteniga liana o- pravkov ne dopolnujefh, ne morefh dopa- fli Bogu. Ob nedeljah in sapovedanih praš¬ nikih, in kader ti je mogozhe, bodi per Je- sufu, moli, perporozhuj fe mu, in sdihuj v’ njega, kakor bi fveta ne bilo; v’ fvojim zhafu pa delaj pridno in poterpeshljivo, per fvojih delih ne posabi Boga , delaj nje¬ mu v’ zbali : tako fi dober deshelan in po* boshen kriftjan, in bofh svelizhan. ( Sveti Avgufhtin pravi, de Marta pome¬ ni fidainje, Marija pa prihodnje shivljenje* Marta je delala in fkerbela is ljubesni do Jesufa; sato pomeni poboshne krilijane , ki fe tukaj trudijo Bogu v’zhaft. Marija je Je¬ sufa ljubila, per njem bila, in fe v’njem veieiila; sato pomeni prebivavze nebefhki- ga kraljeftva, kteri fo per Bogu, ga ljubijo in hvalijo bres vfe smote. Oni fo popolna- ma frezhni, bodo vekomaj frezhni, in ta frezha jim ne bo nikdar vseta. Tudi ti fkerbi v’boshje probivalifhe priti; pridefh pa, zhe po vfih napovedih shivilh. Persa- 624 deva) fi slo v’plazhilo priti, ktero ti ne bo odvseto; hrepeni po nebelih, in neulru- dama delaj dobro, de va - nje pridefh. Bodi, [ ko David, kteri je djal: „Moja dujha sheli in omeiluje po Gofpodovi hi/hi. ( Srezhni fo , kteri v’tvoji hi/hi, o Gofpocl , prebi¬ vajo ; oni te bodo vekomaj hvalili Pf. 85 , 3 . 5 . Marija, Martina fefira, pomeni Marijo devizo, ktere v’nebo vsetja fpomin zerkev danf obhaja. Marija deviza, zhudna mati nafhiga gofpoda Jesufa, li je ref nar boi ji del isvoliia, kteri ne bo od nje v set; Bog jo je isvolil in pofvetil, ona je bila s’njim, ga je v’fvojim ferzunofila, je njemu v’zhaft shiveia, njega Zamiga ljubila in hvalila, savolj njega velike britkofti rada preterpela, in v’vfim njegovo fveto voljo svefto dopolno- vala. Sato je Marija zhes vfe angelje in fvetnike povifhana, je dofegla zhaft, ka- korfhna ni nobeni flvari dana, in ta velika zhaft ji ne bo vseta, vshivala jo bo veko¬ maj. Marija deviza, v’nebefhko zhaft povi¬ fhana, nal ne posadi , in profi Boga sa naf grefhnike, de fe fpokorimo, prav shivimo, in v’nebefhko zhaft pridemo, ktere frezho bomo dofegli, zhe f’pomozhjo gnade boshje po naukih Jesufovih shivimo. 625 Molitev, Gofpod Jesuf! I Sbri/hi po obilnojti Jvojiga ufmiljenja mojo hudobijo. Operi me zhedalje bolj od moje krivize. ,Stvari v' meni zhijio ferze, in ponovi v' mojim oferzhji pravi - ga duha.” Pf. 5o. Zhe ftanovitno profifh , vedno fkerbifb; bofh zhedalje bolj fposnal Boga, in ga bofh hvalil vekomaj. „Blagor mirnim, ker oni bodo otrozi boshji imenovani.” Mirni fo , kteri f« nedolshne vefli, kteri fo radi pokorni Bogu, fe v’ njegovo miloft terdno sanal hajo, in fkerbe , de tudi blish- nji enaki mir vshiva; sato fo poterpesh- Ijivi, radi fredniki miru, odganjajo jeso, prepir, in kar mir rasdera. Kdor je tak, je otrok miru in otrok boshji imenovan; tudi pojde v’ vezhni mir. Premifli, ali imafh pravi mir. 4 Sov- rashniki tvojiga svelizhanja te vabijo po 655 fvoji hudi volji sliiveti, in tl lashnjivi mir obetajo; ne poflufhaj jih, ker ni ti miru, zhe hudobno shivifh. Isaija pravi: „Pota miru nijo (grejhniki) posna/i, in njih pot ni pravithen ; oni Jo Je krive Jlese nare¬ dili; Jlednji, ktcri po njih hodi , ne ve miru. 4Q, 8* Mir grefhnikov je flepota, terdovratnoft, in pot v’vezhno pogubljenje ; sato premifli, ali je tvoj mir pravi, in per- sadevaj fi, de bofh praviga imel, de pri¬ de fh v’vezhni mir. „Blagor jim, kteri sa pravizhnofli vo¬ ljo preganjanje terpe; ker njih je nebefhko kraljeftvo. Blagor vam, kader vaf bodo lileli in preganjali, in vfe hudo soper vaf lashnjivo govorili savolj mene. Vefelite fe, in od vefelja pofkakujte, sato ko je vafhe pla- zhilo obilno v’nebefih.” Jesuf sapove mirnoft, in napove ter- plenje; kako je mogozhe v* terplenji mirno shiveti? Dobro delati, hudo prejemati, in krivizo nadleshnih fovrashnikov voljno ter- peii, je mogozhe in dolshnoil; in ravno to kashe, de pravizhnoft ni hinavfka, am¬ pak je refnizhna. Apofleljni fo bili dobrot¬ niki vfiga zhlovefhtva, pa fo bili preganja¬ ni, kakor bi bili vfim ljudem fhkodljivi; fo hodili ko krotke ovze med volkove, fo veli¬ ko terpeli, in vfe preterpeli; ravno sato fo fvoje dufhe v’ miru imeli, fo bili vefeli v’ 636 terplenji, in fo sheleli obilnifhi terpeti, l