SLOVAN SLOVANOV:
Mraz.
|                        ]    isto leto je padel meter debel sneg. Nato je posijalo
J               i          solnce, sneg se je pričel tajati, nakar je pribučala
gj             J         burja. Zažvižgalio je okolo hiše, in okna so zaškle-
petala. Iz tajajoeega se snega je nastala ledena
plast...
»Kaj bo, če ne odjenja? Kurjave zmanjkuje, mraz pa vedno hujŠi. Še teden lahko skromno ku-^Sti.     ^dSl         r'm'    P°^em   bomo pa jedli sirovo in se greli ob /*T/    "jt\      mrzli peči.«
^^\    r^V             Kajžarjeva Meta je tarnala, mož se ie pa zrav-
*•                           nal in odšel. Neprijetno mu je bilo, poslušati to
javkanje. Vedel je, da bo tako, ker je šelfe januar,
in ni bilo torej še misliti na pomlad, ali sitno se mu je zdelo, zdaj go-
voriti o tem, ko je v drvarnici še kupček polen, napravljenih iz panjev.
Vse je šlo, in prišla je vrsta tudi nanje.
^.38   «—
'¦'- Kajžar Štefan je bil eden tistih Ijudi, ki drže križem roke, ko je že polovica hiše v plamemu. »Zmanjkalo bo kurjave, in nič drugače se ne more zgoditi« — je pomislil; »mrzla zima, kurjave malo. Kajžar }e kajžar. Ore v gozd in še sekire ne sme vzeti s seboj. ker nima nič lastnega gozda. Suhljad, da, suhljad; ampak Bog je dopustil, da so zrasla mogočna drevesa, in po vseh tistih krajih je nastanil Ijudi, češ, vsega imate dovolj: sedaj živite in mi služite! — Jaz pa imam krompir, pa nimam drv, da bi ga skuhal. Sosed pa gre v gozd, poseka inogočne bukve, naredi drv, njemu da trhlene. Kako gre to skupaj?... On preveč, jaz premalo. Kdo mu je dovolil vzeti ves gozd? Ali Bog ali človek? ... Tako je prišlo in nič drugače.«
Tako je modroval mož, ki mu je zaradi gorja in skrbi že temnel> um, in je legel na slamo v kotu hleva.
Burja je pela svojo žalostno in mrzlo peseni, mati je pa pokladala v peč drv in jokala.
Mraz ni odjenjal, okna so bila ves dan do vrha zamrznjena.
»Zebe. mama, zebe!« je rekel sin Gašper in se tesneje zavil v star kožuh. »Matna, zakai bolj ne zakurite?«
Mala hčerka je dejala:
»Oče, prinesite polfen, da mati zakurijo; potem pojdemo na peč in se bomo greli...«
Oče se je zravnal. »Zebe jih,« je pomislil. Zabolelo ga je v srcu, in tudi njega je pretresel mraz od nog do glave. Naslonil1 se je na mizo in premišljal:
»V gozd? Prevelika nevarnost. Kje drugje? Drvarnica prazna. Ali naj sežgem orodje? S čim bom potem spomJadi kopal in sadil?...«
Vendar mu je prišla v glavo dobra misel: »Ležim lahko na tlteh, po-stelja je stara; za prvi trenutek bo že.«
Vzel je sekiro in udaril po postelji, in tedaj se mu je utrnila solza iz očesa...
»Kar je, to ie!« in udaril1 je močneje. da so letele iveri v zrak. Otroci so zavriskali veselja in nesH kurjavo materi pred peč...
Zažarela je peč, in zapuhtela je po izbi gorkcrta.
Otroci so vriskali veseija, oče je pa skril obraz in rekel: •    »Oj, mraz — oj, gorje! .. .<: