XHÍ KOPEK — 10. APRILA 1959 , í.^rivíNA PILA CANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 14 izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in unrave- Knnw Cankarjeva 1 telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna ZSrdir ectrUetna no dfn Za inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo Uradni vestnik okraja Koper prejemajo __naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. ^ JC UJU BOGATI PROGRAMI ZA PRAZNOVANJE JUBILEJA DELAVSKEGA GIBANJA V JUGOSLAVIJI Od dne do dne se po vsem našem okraju stopnjujejo priprave za kar najbolj slavnostno proslavo 40-letnice KPJ Od dne do dne se po vsem našem okraju stopnjujejo priprave za kar najbolj slavnostno proslavo 40-letnice KPJ Na povabilo okrajnega odbora za proslavo 40-letnice KPJ so se te dni sestali v Kopru vsi predsedniki občinskih odborov za to proslavo v našem okraju, ki so se dogovorili za vrsto krajevnih proslav na našem področju, predvsem pa za kar najbolj svečane in po vsebini NE ZAMUDIMO S TARIFNIMI PRAVILNIKI Vzlic podaljšanju roka za sprejemanje tarifnih pravilnikov po naših gospodarskih organizacijah, vštevši kmetijske zadruge, je pri nas v mnogih primerih še vedno določeno kolebanje glede tega, kako naj posamezna podjetja in zadruge sestavijo nove tarifne pravilnike. Zaradi tega je novo vodstvo Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru s pomočjo občinskih sindikalnih svetov in raznih komisij, ki so pri teh slednjih na razpolago za pomoč pri sestavljanju tarifnih pravilnikov posameznim gospodarskim organizacijam ■ — enako pa tudi Okrajna zadružna zveza — pod-vzeli vrsto ukrepov, da bi bili tarifni pravilniki pri nas temeljiti, današnji stopnji razvoja ustrezni in o pravem času sestavljeni. Predvsem gredo priporočila za tem, naj posamezne gospodarske organziacije z vso odgovornostjo izvedejo pripravljalni postopek, ki je poglavitni del in težišče celotne akcije za sestavo tarifnih pravilnikov. Bistvo tega pripravljalnega postopka pa je analiza in ugotovitev ekonomskega stanja posamezne gospodarske organizacije glede na preteklo poslovno dobo in glede na njene planske naloge in nadaljnji razvoj. Pri tem naj komisije za sestavo tarifnih pravilnikov upoštevajo, da življenjska raven delovnega človeka terja takšen tarifni sistem, ki omogoča večje osebne dohodke samo z doseganjem višje delovne storilnosti. Osnova tarifnih pravilnikov mora biti čisti dohodek in ocena, ali bo vpliv novega tarifnega pravilnika takšen, da bodo čisti dohodek in z njim osebni dohodki rastli samo z zviševanjem delovne storilnosti. Pri okrajnem in občinskih sindikalnih svetih so sestavljene posebne komisije, na katere se naj kolektivi po potrebi obračajo za vsa strokovna in ekonomsko-poliiična pojasnila glede sestave novih tarifnih pravilnikov. Okrajni sindikalni svet je izbral po našem okraju 12 večjih podjetij, ki jim nudi pri sestavljanju tarifnih pravilnikov posebno pomoč zaradi tega, da bi vsaj do 10. t. m. ta podjetja že izdelala predloge tarifnih pravilnikov z vsemi potrebnimi prilogami in jih do tega dne dala v razpravo svojim delovnim kolektivom. Ob opozorilu, da bi izkušnje pri sestavljanju teh »vzornih« tarifnih pravilnikov lahko koristile tudi ostalim 'gospodarskim organizacijam, ne da bi jih le-te enostavno kopirale, gre poudarek nadaljnjih priporočil za tem, da ima vsaka gospodarska organizacija svoje specifične pogoje in da mora zato vsaka gospodarska organizacija prav v skladu s temi posebnimi pogoji sestaviti svoj (Nadaljevanje na 2. strani) bogate osrednje proslave po vseh občinskih centrih. Na sestanKu je bilo sklenjeno, tla bodo na jubilejni dan ustanovitve KPJ, t. j. 19. aprila, povsod po našem okraju, kjerkoli je to mogoče, organizirali množično spremljanje glavne proslave v Beogradu, ki se bo pričela tega dne ob 9. uri in na kateri bo govoril tov. Tito, po svečani seji CKZKJ pa bodo naši ljudje spremljali množični miting, ki bo na mestu, kjer je bil ustanovni kogres KPJ, in poslušali bodo govor tov. Aleksandra Rankovica. To množično spremljanje glavne proslave, vštevši umetniško akademijo, ki bo 19. aprila t. I. v Beogradu s pričetkom ob 20. uri, bodo občinski odbori za proslavo 40-letnice KPJ po možnosti organizirali s pomočjo vseh razpoložljivih televizijskih in radijskih aparatov v okraju ter s pomočjo ozvočenja vseh naših večjih krajev. Prav tako bodo naslednjega dne popoldne organizirali občinski odbori množično spremljanje množičnega mitinga s Trga revolucije v Ljubljani, kjer bo govoril tov. Franc Leskošek - Luka, zvečer tega dne pa bodo sledili republiški centralni akademiji, kar vse bosta prav tako prenašali radijska in televizijska mreža. (Nadaljevanje na 2. strani) Planina pri Postojni je zadnje večje naselje koprskega okraja, kjer na vzhodu ta meji na ljubljanski okraj. Tudi v Planini se kot povsod drugod staro in mlado pripravlja na čimbolj slovesno praznovanje slavne obletnice KPJ RAZPRAVA O PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA KOPRSKE OBČINE TER O UVAJANJU DVOJE- ZIČNOSTI NA KOPRSKEM V torek je bila v Kopru načelna razprava o predlogu občinskega družbenega plana in proračuna za letošnje leto. V razpravi so sodelovali odborniki Občinskega ljudskega odbora Koper, člani občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora SZDL, občinskih svetov ter načelniki oddelkov ObLO. Po poročilu ODMEVI ZA MEJO NA NASO POBUDO O UVEDBI DVOJEZIČNOSTI Naš dopisnik poroča Iz Trsta: »Ves tržaški tisk In radio sta poročala o uvedbi dvojezičnih šol v občinah Koper, Izola in Piran, o čemer je razpravljal na svoji zadnji seji okrajni odbor SZDL za koprski okraj. Medtem ko so drugi italijanski časopisi in radio prinesli vest brez komentarjev, je nacionalistični list »II Piccolo« objavil tudi pripombe tako imenovanega CLN za Istro, ki se je sestal takoj, ko je po agenciji Ansa dobil vest in o tem razpravljal. Domišljeni »osvoboditelj« Istre, kakor tudi nacionalistični tisk, so se znašli v zadregi in jih je novica zelo pre- senetila. Napovedali so tudi, da bo italijanska vlada po svojih diplomatskih predstavnikih zahtevala od jugoslovanske vlade zadevna pojasnila in zagotovila. Italijanski nacionalisti poudarjajo, da bi bila uvedba dvojezičnih šol namesto italijanskih kršitev sporazuma itd., da pa bi pozdravili uvedbo dvojezičnih šol tam, lcjer so zdaj slovenske ali hrvaške šole. Govorijo tudi o Reki, Pulju itd. Kaže, da niso nič razumeli, ali pa da nočejo razumeti Najbolj verjetno pa je, da so v zagati, ker je sklep SZDL hud udarec za njihovo propagando narodnega sovraštva in gonjo proti socialistični Jugoslaviji.« podpredsednika občine Marka Rai-nerja o osnovnih značilnostih osnutka občinskega družbenega plana in proračuna so bili dani dopolnilni predlogi, sekretar OK ZKS koper Albert Jakopič-Kajtimir pa je poudaril načelo, da spričo obilice potreb in skromnih proračunskih možnosti v kar največji meri poskrbijo občani sami, da bodo tudi z lastno prizadevnostjo prispevali k uresničitvi številnih nalog in želj. O tem osnutku pa te dni že razpravljajo tudi zbori volivcev, ki dajejo- številne kritične ir„ konkretne predloge za razne popravke oziroma dopolnila. Ko bodo zbrana vsa priporočila, bodo izdelali dokončen predlog občinskega družbenega plana In proračuna za leto 1959, o katerem bo v sredo, 15. t. m. razpravljal občinski ljudski odbor. Nato je sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič-Kajtimir govoril o bližnji uvedbi dvojezičnega šolstva v vseh tistih krajih obalnih občin, kjer živi italijanska manjšina. Ta uvedba delnega reformiranja šolstva je po besedah tovariša Kajti-mira ponovna potrditev naših teženj po zbližanju med narodi in po priznanju nacionalne pripadnosti kateregakoli našega državljana. Dejal je, da že tri leta težijo naši (Konec na 2. strani) OBČNI ZBOR OKRAJNE ZVEZE TVD PARTIZAN Ob številni udeležbi delegatov je bil pretekli teden v Kopru redni letni občni zbor okrajne zveze TVD PARTIZAN. Na njem so pregledali lansko delo in se pomenili o prihodnjih načrtih. Glavni sklep občnega zbora je bil vsekakor ta, da je treba nadaljevati s prizadevanji, da bi se telesna vzgoja, še bolj razširila po tovarnah in vaseh. V tem smislu sta IZVOLJEN JE NOV OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V SEŽANI h Volitve so potekale v redu in izvoljena sta oba zbora novega Občinskega ljudskega odbora Sežana. S to ugotovitvijo je zaključeno poglavje združevanja občin Sežana, Divača in Komen. Preteklo nedeljo so v sežanski občini zaključili volitve v obe ob- činski predstavniški telesi — v občinski zbor in v zbor proizvajalcev. Volitve v prvi zbor so bile 29. marca, v skupino industrije, trgovine in obrti 2. aprila, v skupino kmetijstva pa 5. aprila. Volilna udeležba je bila vsakokrat zelo dobra. Pri volitvah v Minulo nedeljo so v Postojni prednjačili v prostovoljnem delu za olepšavo mesta mladinci predvajaške vzgoje in pripadniki JLA, ki jih vidimo na sliki. Dela izvajajo vse skupine prostovoljcev tudi v Postojni v čast 40. obletnice ustanovitve KPJ. občinski zbor je znašala 93,6 odstotka, v skupino industrije, trgovine in obrti 93,2 odstotka, v skupino kmetijstva pa 97,5 "odstotka. Nov občinski ljudski odbor Sežana šteje skupno 56 odbornikov — občinski zbor 31, zbor proizvajalcev pa 31, od tega industrijska skupina 19, kmetijska pa 6 odbornikov. Nedeljskim volitvam v kmetijsko skupino dajejo posebno obeležje uspehi, ki so jih kmetijske zadruge dosegle potem, ko so svojo dejavnost v glavnem usmerile v kmetijsko proizvodnjo. Zadruge so nabavile štiri traktorje, ki so bili doslej stoodstotno izkoriščeni. Sklenjenih je bilo 420 pogodb, na osnovi katerih so kmetje s sodelovanjem KZ pognojili preko 300 ha travnikov. V KZ Sežana, Tomaj in Dutovlje so kmetje s pomočjo KZ obnovili 12 ha vinogradov. Člani KZ na Barki pa so prav te dni v kooperaciji s KZ Vreme obnovili sadovnjak na novršini 6 ha s tem, da so posekali staro sadno drevje in nasadili 1700 češpljevih sadik. Ti in še vrsta drugih uspehov v kmetijstvu kažejo, da imajo tudi kmetijske zadruge na Krasu dobre pogoje za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za dvig narodnega dohodka v kmetijstvu. -er~ govorila tudi gosta: sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru Albert Jakopič-Kajtimir in član Izvršnega odbora republiške zveze TVD Partizan Tomaž Šavnik, iz poročila, ki ga je okrajna zveza razdelila članstvu še pred začetkom občnega zbora, je bilo razvidno, da je v koprskem okraju trenutno 25 društev Partizan in dva vaška aktiva (Jelšane In Pregarje). Članov je 3800, kar je vsekakor premalo, saj je komaj vsak trideseti prebivalec okraja član Partizana. Prav zato bo letos potrebno število članstva povečati, pri čemer se bo treba usmeriti predvsem na tovarne in podeželje. V razpravi so posamezni delegati naglasili, da bo potrebno v vsaki vasi in tovarni ustanoviti aktiv telesnovzgojnega društva. Ko so govorili o raznih težavah v društvih, so omenili predvsem pomanjkanje vadlteljsltega kadra ter telovadnic in igrišč. Letos bodo nadaljevali s tečaji, na katerih si bodo vaditelji pridobili začetno znanje aH nadaljnjo izpopolnitev^ Glede telovadnic in igrišč pa se prav tako obeta napredek, saj si bodo delno pomagali s sredstvi nabiralne akcije, delno pa s prostovoljnim delom. Med lanskimi največjimi uspehi je treba omeniti okrajni festival telesne kulture ter številno udeležbo na štafeti mladosti, jadranskem teku in pohodu ob žici okupirane Ljubljane, V večini društev so se zelo razširile športne igre, hkrati pa so popestrili splošne vaje in vaje na orodjih. V tem pogledu se je zlasti odlikoval koprski Partizan. Pohvaliti pa je treba tudi odlično društvo v Piranu, ki je osvojilo pokal Ljudske pravice ter Postojno. Zaradi premajhne prizadevnosti društvenih odborov pa so nezadovoljivo delali na Pivki, v Dvorih nad Izolo, v Lokvah pri Divači ter na Škofijah. V razpravi je govoril tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru Albert Jakopič-Kajtimir. Naglasi! je pomen telesne vzgoje v našem druž-(Nadaljevanje na 11. strani) JUBILEJNE ZNAČKE ZA 10-LETNICO KPJ Občinski odbori za proslavo 40-letnice KPJ razpolagajo z določeno količino okusno izdelanih značk v spomin na jubilejno leto ob 40-letnici KPJ. Značke so na razpolago po din 100 vsem članom ZKJ, nabavijo in nosijo pa jih lahko tudi nečlani. Tudi Montgomery potuje v Moskvo Britanski feldmaršal Montgomery bo v kratkem obiskal Sovjetsko zvezo in moskovski časopisi podčrta vaj o Montgomeryjevo mnenje, da je treba zavzeti prožnejše stališče do nemškega vprašanja, do reševanja evropske kolektivne varnosti in do postopnega zmanjšanja vojaških sil v Srednji Evropi. Feldmaršal Montgomery se bo sestal s Iirušče-vom in verjetno tudi s podpredsednikom sovjetske vlade Miko-janom ter zunanjim ministrom Malinovskim Zahodni komunisti proti skupnemu tržišču V Bruslju so objavili komunike Komunističnih partij šestih držav-članic Skupnega evropskega tržišča. Komunike poudarja, da bi bilo nujno potrebno ukiniti Skupnost za premog in jeklo ter preprečiti uveljavljanje sporazuma o skupnem tržišču. Nadalje omenja, da so takšne organizacije škodljive sproščenemu gospodarskemu napredku in ogrožajo neodvisnost nekaterih držav. Atlantska zveza za enotno stališče V Washingtonu se je te dni zaključilo tridnevno zasedanje ministrov Atlantske zveze. To zasedanje je bilo posvečeno 10. obletnici ustanovitve Atlantske zveze in njen sedanji generalni tajnik Henry Spaak je v zaključnem govoru med drugim dejal, naj bi mednarodna vprašanja reševali LONDON: Britanska generalna električna družba se pogaja z Japonsko vlado o prodaji električne centrale na atomski pogon s 150 megavati. Njena vrednost je 30 milijonov funtov šterlingov. WASHINGTON: Danska je ukinila nadzorstvo nad uvozom Številnih predmetov, ki jih bodo Danoi kupili v Ameriki za dolarje. Gre predvsem za naftne derivate, tekstil, sadje, proizvode iz umetnih vlaken, sir, avtomobile Itd. LONDON: Britanska družba Mitchell Engineering namerava zgraditi 50 tisoč tonsko podmornico na atomski pogon. Dolga bo kakih 180 m, v globini 90 m pa bo vozila s hitrostjo 25 milj. Z njo bodo prevažali predvsem železno rudo. BAGDAD: V kratkem bo prispelo v Bagdad 80 sovjetskih strokovnjakov, ki bodo pomagali graditi jeklarne in 4 oddajne radijske postaje v Iraku. Pričakujejo tudi prihod kmetijskih sovjetskih strokovnjakov. BONN: Zahodna Nemčija je odobrila 30 milijonov mark posojila Etiopiji za nabavo strojev in opreme na osnovi petletnega gospodarskega sporazuma med Zahodno Nemčijo in Etiopijo. MEKSIKO: V Mehiki je nekajdnevna stavka železniških delavcev zavzela tako širino, da je morala vojska prevzeti železniški promet, O DRUŽBENEM PLANU IN PRORAČUNU (Nadaljevanje s 1. strani) politični in upravni organi po uvedbi obče dvojezičnosti na obmejnem področju koprskega okraja, sedaj pa je dana možnost to težnjo uresničiti. Uvedba dvojezičnega šolstva bo med drugim tudi potrdila pravilnost političnega in gospodarskega razvoja socialistične Jugoslavije in bo ostvarila popolno enakopravnost manjšine z večino prebivalstva ob istočasnem nadaljnjem širjenju kulturnega in političnega življenja tukaj živečih prebivalcev italijanske narodnosti, ki so se že vključili v delovno skupnost slovenskega življa. Zato je predvideno, da bodo v vseh šolah na področju tistih krajev, kjer živi italijanska manjšina, uvedli obvezen pouk italijanskega jezika in predavatelji bodo seznanjali učence z zgodovino, kulturo in gospodarstvom sosednje države, Ob zaključku svojih izvajanj je sekretar OK ZKS tov, Albert Jakopič - Kajtimir označil uvedbo dvojezičnega šolstva kot ponoven neovrgljiv dokaz, kako naši narodi dosledno krepijo duh sožitja in sporazumevanja med narodi. na miren način in da mora Atlantska zveza dosledno ščititi izvajanje vseh obvez glede berlinskega vprašanja v smislu stališča, ki ga bo zavzel Zahod v zvezi s pogajanji s Sovjetsko zvezo. Kaže pa, da bodo zunanji ministri zahodnih držav zavzeli dokončno stališče šele na konferencah, ki bodo še ta mesec v Parizu. (Nadaljevanje s 1. strani) lastni predlog tarifnega pravil-nika. Če hočemo, da bodo tarifne pravilnike naših gospodarskih organizacij delavski sveti v zakonitem roku potrdili, je skrajni čas, da predloge tarifnih pravil-niov z vsemi prilogami vred delavski sveti za razpravo v kolektivih dokončajo in izobesijo najkasneje do 25. t. m., kajti z zakasnitvijo nastopijo znane neugodne posledice glede nagrajevanja za celotne kolektive. Po vseh občinah našega okraja izvajajo potrebno družbeno nadzorstvo nad izdelavo in sprejemanjem tarifnih pravilnikov komisije za tarifne pravilnike pri občinskih ljudskih odborih, zbori proizvajalcev, okrajni zbor proizvajalcev in občinski sindikalni sveti. Kakor smo izvedeli, bo s tem v zvezi 24. t. m. zasedal Okrajni zbor proizvajalcev, ki bo pregledal poročilo o celotni akciji sestavljanja in sprejemanja tarifnih pravilnikov in v potrebnih primerih podvzel vse korake, da bi tudi zamudniški kolektivi pravočasno sestavili in sprejeli ustrezne tarifne pravilnike. Stvar slednjega člana naših delovnih kolektivov je, da se z vso odgovornostjo soupravljavca, hkrati pa z vso osebno zainteresiranostjo zavzame za to, da bo delavski svet njegovega podjetja pravočasno sestavil in dal kolektivu v razpravo predlog novega tarifnega pravilnika. Hkrati pa so prav vsi člani naših delovnih kolektivov dolžni, da v svojem lastnem interesu živahno razpravljajo o izobešenih predlogih tarifnih pravilnikov, zlasti pa, da svojim delavskim svetom dostavijo v zvezi s predlogi tarifnih pravilnikov svoje pripombe. (Nadaljevanje s 1, strani) Na predvečer velikega jubilejnega dne bodo zagoreli po vseli naših hribih od Socerba in Slavnilta do Nanosa in Snežnika slavnostni kresovi, naša mesta, vasi, zaselki in tovarne pa bodo okrašene z zelenjem, zastavami in slavoloki. Izmed bogatih sporedov večjih proslav v našem okraju naj navedemo v bežnih obrisih samo nekatere. V POSTOJNI bo na predvečer tamkajšnjega občinskega praznika, t. j. 22. t. m,, slavnostna akademija ob sodelovanju simfoničnega orkestra RTV in opernih solistov iz Ljubljane, slavnostni referat pa bo imel sekretar Občinskega komiteja ZICS tov. Slavko Černelič, Naslednjega dne pa l)o svečanost ob vzi-davi spominske plošče na Dolenčevi hiši, kjer je bil formiran prvi mestni in okrožni odbor OF. V ILIRSKI BISTRICI bo imel slavnostni referat sekretar Občinskega komiteja ZKS tov. Ivan Valenčič, ostali del akademije pa bodo izpopolnili z izbranim kulturno-pro- stevnint programom. Gozdarji in delavci tamošnje lesne industrije Pa so si napovedali tekmovanje glede okrasitve mesta. Podobne akademije bodo tudi v ZA131CU (19. 4.), JELŠANAII (20. 4.) in KNEZAKU (25. 4-). V PIRANU bo osrednja občinska akademija prav tako 18. 4., program pa obsega slavnostni govor starega revolucionarja Toneta Šturma, nastop operne pevke Majde Lovšctove, sicer pa bodo na sporedu revolucionarne pesmi v glasbi in besedi. Naslednjega dne bo v Piranu ob 8. uri zjutraj slavnostna otvoritev Doma množičnih organizacij, nakar bodo s pomočjo ozvočenja tudi tamkaj organizirali spremljanje centralne proslave v Beogradu. V 1IRPELJAH bodo imeli osrednjo občinsko akademijo 20. aprila ob 16. uri popoldan. Tamkaj bo imel slavnostni govor predsednik Občinskega odbora za proslavo 40-letnice KPJ tov. Marko Enci, nakar bo nastopila tamkajšnja Svoboda in njena godba na pihala z izbranim programom. Dan prej pa bo podob- PROSLAVA DNEVA ŽELEZNIČARJEV Sindikalna podružnica Kurilnice v Divači je sestavila obširen in pester program dela in proslav v počastitev jubilejnega leta KPJ in SKOJ ter 15. aprila — Dneva železničarjev. V dneh od 2. do 11. aprila bodo člani podružnice s prostovoljnim delom uredili poti na območju kurilnice, s čiščenjem terena, navo-zom zemlje in zasaditvijo dreves pa bodo uredili kurilniški park. Poleg tega bodo uredili balinarsko igrišče in igrišče za odbojko in košarko. Za vsa ta dela bodo potrebovali preko 2600 delovnih ur. Na vsakega člana kolektiva bo odpadlo 8 ur dela. 12. aprila se bodo srečah šahisti iz Divače, Pulja in Postojne ter balincarji (kurilnice "Divača in Ljubljana, postaje Divača, Pula in Postojna, v naslednjih dneh pa bodo tekmovanja v odbojki in spet srečanja med balincarji in šahisti. Na Dan železničarjev — 15. aprila bo svečana seja delavskega sveta Kurilnice in še isti dan tudi tekmovanje v streljanju. Interna tekmovanja v balincanju boto tudi 16. aprila. Dne 17. aprila si bodo 'kurilnico in delo v njej ogledali pionirji iz Divače, ki bodo poslu- šali zanimivosti iz dela in življenja železničarjev. V nedeljo, 18. aprila ob 16. uri bo svečana akademija z govorom in kulturnim programom, pri katerem bosta sodelovala godba na pihala in pevski zbor DPD »Svoboda« iz ""Divače. Na programu bodo še recitacije in kratka igra v enem dejanju v izvedbi mladine, ki je zaposlena v Kurilnici. Med prireditvijo bodo objavili rezultate tekmovanja ter razdelili nagrade in pokale tekmovalcem ter praktična darila osemletni šoli v Divači. na akademija v PODGIiADU, na kateri bo imel slavnostni referat predsednik občine Anton Ovčarič vtem ko bo 25. aprila večja proslava tudi v PKEGARJ U. V KOPRjj bo '18. 4. zvečer ob začetku slavnostne akademije govoril o zgodovini ZKJ predsednik OLO tov. Albin Dujc, za ostali del programa pa so povabili renomirani pevski zbor primorskih študentov iz Ljubljane. Istega dne zvečer bo imela slavnostno akademijo tudi SEŽANA; za govornika o slavni zgodovini ZKJ so povabili starega borca revolucije tov. Ivana Regenta, vtem ko bodo nastopili tudi pevski zbor iz Dutovelj, sežanski oktet, godba na pihala iz Divače in sežanska fol-klorna skupina. V nedeljo 12. t. m. pa bodo imeli svečano proslavo železničarji v DIVAČI, kamor so Povabili za slavnostnega govornika sežanskega predsednika občine tov. Janka Valentinčiča. V IZOLI bodo imeli osrednjo slavnostno akademijo 18. t. m. Slavnostni referat bo imel član CK ZKS Lado Kozali, drugi del akademije pa bodo izpolnili gledališki igralci in operni pevci iz Ljubljane, vtem ko bodo revolucionarne pesnil zapeli pevci tamkajšnjega pevskega zbora italijanskega kulturnega krožka. Predsedniki občinskih odborov za proslavo 40-letnice KP.T so poročali zlasti o številnih prostovoljnih delovnih akcijah državljanov in celotnih kolektivov, saj se povsod po naših občinah že od januarja dalje zlasti v tem oziru od dne do dne stopnjuje delovno tekmovanje v čast 40-letnice KPJ. NEW DELIH: Sovjetska vlada je pripravljena pomagati pri izgradnji rafinerije nafte v indijski državi Bihar. V tej zvezi je predsednik sovjetske vlade Hruščev v pismu predsedniku indijske vlade Nehruju Izrazil tudi željo Sovjetske zveze, da bi pomagala pri izgradnji indijske farmacevtske Industrije, NOČEJO POPRAVITI Na slovenskih osnovnih šolah so pretekli teden ob koncu drugega tro-mesečja razdelili otrokom šolska spričevala z vsemi bistvenimi in formalnimi napakami ter krivico glede slovenščine, ki je v irazporedu predmetov zapostavljena. Odgovorne oblasti kljub prvotnim obljubam spričo številnih protestov, niso hotele ponatisniti novih spričeval. * « TEKMOVANJE PEVCEV Slovenska prosvetna zveza v Trstu je organizirala tekmovanje pevskih IZ ZGODOVINE KPJ OB NJENI 40-LETNICI Ze l. 1941 se je tudi na Primorskem in v Slovenski Istri začel narodnoosvobodilni boj. S tem se je pravzaprav za Slovence šele odprla perspektiva za dosego velikega cilja, po katerem so hrepeneli vse dni tlačevanja osovraženemu tujcu. Zato so imeli aktivisti Osvobodilne fronte lahko delo med zatiranim slovenskim življem v Trstu in v Slovenski Istri, kjer je bil odpor proti fašizmu in tuji okupaciji ves čas njenega trajanja živ in močan. Prvi organizirani sestanek osvobodilnih sil je bil 22. in 23. oktobra 1941 v Rižani, Na njem je bila vzpostavljena Osvobodilna fronta. Vodil ga je Oskar Kova-čič, ki ga je CK KPS poslal v Trst, naj na tem področju organizira vstajo. Sestanka v Rižani so se udeležili razen Kovnr.iča še. Anton Bernetič iz Kortine in Ivan Cah-Iskra iz Rižane. Bili so položeni temelji OF v Slovenski Istri, na naslednjem sestanku, ki je bil 7. decembra 1941 v Plav-jah pri Jožetu Jamšku, pa je bila organizacija upora še razširjena. Tega sestanka v Plavjah se je razen Oskarja Kovačiča udeležilo še devet tovarišev. Drugi sestanek v Plavjah je bil že 11. januarja 1942. Na tega pa ni več prišel Oskar Kovačič, ker je medtem bil po zaslugi nekega provokatorja v Trstu aretiran, marveč je sestanek vodil njegov brat Leon Kovačič. Organizacija OF je zavzemala vedno širši krog in vključevala vedno več ljudi. Kmalu nato je prišel v Slovensko Istro Darko Marušič-Blaž. Po širšem sestanku, ki ga je vodil dne 15. jublija 1942 v Škofijskem bregu, je OF zajela že vse področje in sleherno slovensko vas. Tega sestanka so se razen Blaža udeležili še Doro Furlanič iz Škofij, Vvicene Kocjančič-Marko iz Bertokov, Bruno Klarič iz Škofij, Ivan Cah-Iskra in še nekateri tovariši, ki so širili narodnoosvobodilno misel po vsej Slovenski Istri. Kmalu je bila Slovenska Istra organizirana kot posebno okrožje. Že od začetka januarja 1943 je delovalo tod posebno okrožno poverjeništvo OF in KPS, ki je imelo nalogo, da postavi osvobodilno gibanje na čim trdnejše temelje. Za nadaljnjo organizacijo boja je Pokrajinski komite KPS za Slovensko Primorje poslal konec decembra 1942 v Slovensko Istro Vidka Hlaja. Poslej je organizacija OF odborov in partijske mreže naglo napredovala in 11. aprila 1943 je bil prvi sestanek Okrožnega komiteja KPS za Slovensko Istro. Komite je štel sprva štiri člane in sicer je bil Vidko Hlaj sekretar, člani pa Ivan Cah-Iskra, Franc Ivančič-Luka iz Ga- br ovice ter Vincenc Kocjatičič-Marko iz Bertokov. Iz poročila, ki ga je novi Okrožni komite KPS za Slovensko Istro poslal Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorsko, je bilo razvidno, da je bilo tedaj v okrožju sedem partijskih celic, ki so imele skupaj 19 članov in 14 kandidatov; med zadnjimi štiri žene, ter trije rajonski komiteji KPS. Osvobodilna fronta pa je imela 15 odborov in 4 rajonske odbore, medtem ko je bil okrožni odbor pravkar v formiranju. Poročilo je prav tako vedelo povedati, da se istrsko ljudstvo vedno bolj oklepa Osvobodilne fronte — kljub vedno hujšemu terorju in stra-šenju pobesnelih fašistov. Organizirale so se tudi žene in so imele tedaj dva odbora AFŽ. Omenjeno poročilo pravi zanje, da so bile posebno vestne in pogumne pri izpolnjevanju postavljenih nalog. Vzpostavljena je bila tudi Narodna zaščita. Prav okrožni komite KPS v Slovenski Istri je veliko doprinesel k nadaljnjemu pospešenemu razvoju narodnoosvobodilnega gibanja in oboroženega upora proti fašističnim osvajalcem na tem področjii in kmalu ni bilo hiše po slovenskih vaseh, ki ne bi bila aktivno povezana v NOB. društev na Tržaškem. V nedeljo so se v dvorani na stadionu »I. maj« pomerili pevski zbori iz Križa, s Pro-seika—Kontovela, iz Padrič in Rovt. Največ točk je dobil pevski zbor s Proseka—Kontovela, za njim pa Je pevski zbor iz PacMC. V nedeljo bodo tekmovali v prosvetni dvorani v Borštu pevski zbori iz Boršta, Bazovice. Doline in Lonjer-ja—Katinare, Zaključek bo v nedeljo, 19. t. m. v Avditoriju, kjer bodo nastopili pevski zbori s Proseka— Kontovela ter prva dva Iz tekmovanj v Borštu. • • * KMETIJSKA RAZSTAVA Druga razstava goveje žr.vine bo 17. maja za dolinsko občino ob cesti Dolina—Boljunc blizu županstva. Do sedaj je bilo prijavljenih že 230 glav goveje živine. Prva taka razstava je bila lani v Bazovici. * * • KRITIKA PRORAČUNA Tržaški občinski svet je začel razpravljati o občinskem proračunu za leto 1959. Proračun predvideva 1.781,000.000 lir primanjkljaja. Značilno je, da je v proračunu več izdatkov za socialno skrbstvo, manj pa za javna dela in šolstvo. Napredne stranke kritizirajo občinsko politiko. s , , OTROKA JE USTRELIL V petek, 3. t. m. je pri Sv. Soboti 28-letni Sergio Fain ustrelil v glavo svojo triletno hčerko. Pogreba nedolžne žrtve, ki je bil v ponedeljek popoldne, se je udeležilo skoraj >1000 ' oseb. Oče morilec se opravičuje, da Je hotel napraviti samomor zaradi družinskih razmer. Po poroki sta mož in žena živela skupaj le en mesec, nato sta se ločila. Tragični dogodek je povzročil med vsem prebivalstvom globok vtis in ogorčenje. ODPRT JE XII. MEDNARODNI ZAGREB Šivi VELESEJEM, na ka-terem razstavlja 1GC0 domačih in tujih podjetij blago za široko potrošnjo, kakor tudi bogato izbiro opreme za gradbeništvo. Velese- 1 jem je odprl član Zveznega izvršnega sveta in državni sekretar za industrijo Sergcj Kraigher, ki je med drugim poudaril, da pomeni ta sejem eno izmed pomembnih j gospodarskih dejavnosti v letoš- 1 njem letu, saj je odraz kompleksnosti naše industrializacije. Velesejem bo odprt do nedelje, 12. aprila. 200 TURBIN JE DOSLEJ ZE IZ- , DELALO PODJETJE LITOSTROJ v Ljubljani in njihova skupna moč je ocenjena na dva milijona konjskih sil. Uprava tovarne bo v bližnji prihodnosti izdelala več turbin tudi za naše hldrocentrale, ki jih dograjujemo v Sloveniji, | Srbiji in Bosni. ________ 1 Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bradaškj». Tiska tiskarna Czp Primorski tisk Pretekli teden je bilo v Portorožu in Kopru dvodnevno posvetovanje 130 predstavnikov gostinskih zbornic, večjih gostinskih podjetij in turističnih organizacij iz vse države. Na posvetovanju, ki ga je sklical Republiški odbor sindikata trgovinskih, gostinskih in turističnih delavcev, so razpravljali o uvajanju nagrajevanja po učinku dela v gostinstvu. V-Kopru je bila pred dnevi razširjena seja članov okrajnega odbora mladih zadružnikov, ki delajo pod okriljem Okrajne zadružne zveze, in komisije OK LMS Koper, katera proučuje probleme kmetijstva in dela vaške mladine. Seji so prisostvovali tudi predsednik Sveta za šolstvo pri OLO Koper Julij Titi ter predstavniki okrajne in Glavne zadružne zveze Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o ustanavljanju šolskih zadrug in o delu mladih zadružnikov. V koprskem okraju je šest šolskih zadrug, ki so bile ustanovljene na pobudo prosvetnih delavcev tistih osnovnih šol, ki so doslej že dokazale široko izven-šolsko dejavnost svojih učencev. Težnja pa je, da bi ustanovili šolske zadruge v vseh popolnih osnovnih šolah, saj je praksa pokazala, da so zelo pomembne za razvijanje dela šoloobveznih otrok na vseh področjih življenja. Ponekod člani šolskih zadrug tesno sodelujejo z zadružnimi organizacijami in s kmetijskimi strokovnjaki. To trditev najbolj podkrepi dejstvo, da so kmetijske zadruge odstopile učencem zemljišča, jim dale razna semena, umetna gnojila, sadike ter jim tudi obljubile finančno pomoč. Na tem posvetovanju so med drugim tudi sklenili, da bodo v nekaterih občinah vodstva Ljudske mladine in mladih zadružnikov dala pobudo za organiziranje posvetovanj prosvetnih delavcev, kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov Društva prijateljev mladine, pionirskih organizacij in članov mladinskih vodstev ter vodstev mladih zadružnikov. Na- KAVO, POPER, SLADKOR IN LIMONE BOMO TE DNI UVOZILI iz Etiopije, Brazilije in Indije. Tako bodo naša uvozna podjetja prevzela 72 ton kave iz Etiopije, 1000 ton kave iz Brazilije in 300 ton kave iz Indije, Iz Indije bomo uvozili tudi 30 ton popra v zrnju, okrog 4000 ton sladkorja iz Češkoslovaške, nadalje 19,000 ton sladkorja iz Vzhodne Nemčije ter 300 ton limon iz Cipra. RAZSTAVA KEMIČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE bo predvidoma maja ali jurtija v prostorih Beograjskega velesejma. Na njej bodo prikazani dosežki in perspektive nadaljnjega razvoja naše kemične industrije. Pričakujejo tudi, da bodo na tej razstavi sodelovala nekatera podjetja kemične industrije iz drug'ih držav. VEC KOT POL MILIJARDE DINARJEV BODO LETOS VLOŽILI V OKRAJU SVETOZAREVO ZA NAPREDEK ŽIVINOREJE. Samo za nabavo plemenskih sv-inj nameravajo letos potrošiti 320 milijonov dinarjev in 260 milijonov dinarjev za nakup plemenske goveje živine. NAJSODOBNEJŠA TOVARNA ZA PREDELAVO MESA V NAŠI DR2AVI bo začela v kratkem obratovati v Zrenjaninu. V sklopu te tovarne bo razen industrijske klavnice tudi hladilnica z zmogljivostjo 8 tisoč ton ter sodobno urejen obrat za predelavo mesa. Ko bo tovarna popolnoma dograjena, bodo v njej proizvedli približno 7.500 ton mesa, masti in konserv. V KRATKEM BODO NA JESENICAH ZACELI GRADITI CESTNI PODVOZ pri železniški postaji. Gradbeni stroški bodo predvidoma veljali okrog 150 milijonov dinarjev, do konca letošnjega leta pa bodo opravili dela vredna najmanj 00 milijonov dinarjev, PRVI MEHANIZIRANI PREMIČNI MOST, KATEREGA razpon bo meril približno 100 m. gradijo med Trogirom in otokom Cl-ovo, Železno konstrukcijo novega mostu bo izdelala tovarna Djuro Djakovič, električni del opreme pa tovarna Rade Končar. Most, ki bo še letos dograjen, bo veljal približno 130 milijonov dinarjev. Po uvodnem referatu predsedniki! omenjenega odbora Boža Starmana-se je razvila zelo živahna razprava posebno še zato, ker smo v Sloveniji zabeležili znatne uspehe pri uvajanju novega načina nagrajevanja gostinskih delavcev in ker dosedanji rezultati narekujejo takšno nagrajevanje po učinku dela v vseh gostinskih podjetjih. Udeležcnci posvetovanja so ugoto- teh posvetovanjih bodo izdelali realne načrte za razširitev dela šolskih zadrug. Nato so udeleženci tega okrajnega posvetovanja razpravljali o organizacijskih problemih članov osnovnih aktivov mladih zadružnikov. Pri tem so kritično ocenili delo sedanjih desetih aktivov, v katerih je včlanjenih okrog 300 mladih kmetovalcev. Še posebej pa so pohvalili njihovo prizadevnost pri obdelovanju zemlje in pri krepitvi sodelovanja s kmetijskimi zadrugami. Razveseljiv, je tudi sklep aktivov mladih zadružnikov, da se bodo vključili v tekmovanje, ki ga je razpisal CKLMS v počastitev bližnjega kongresa ZKS in Dneva mladosti. vili, posebno še po poročilu direktorja hotela Triglav v Kopru Jožeta Zidarja, ki je poudaril, da je poskus uvedbe nagrajevanja po učinku v tem hotelu dosegel neverjetne uspehe, saj jo bil dosežen ob nespremenjenem številu zaposlenih za skoraj 100 % večji promet in so bile odstranjene razne napake pri organizaciji dela, da velja uvesti ta sistem v vseh gostinskih podjetjih. Praksa je namreč pokazala, da nagrajevanje po učinku dela veča rentabilnost podjetja in se neverjetno veča delovna vnema članov kolc-ktiva. Razen tega se tudi veča individualna in kolektivna skrb za strokovno izobraževanje gostincev. V hotelu Triglav v Kopru je uvedba nagrajevanja po učinku dela povzročila tudi večje zanimanje delovnega kolektiva za upravljanje podjetja in za izvajanje plana podjetja, saj ima po drugi strani od tega vsak njegov član neposredne materialne koristi v obliki večjih osebnih dohodkov. Ob zaključku posvetovanja so sprejeli vrsto sklepov za dosledno uvajanje nagrajevanja po učinku dela v gostinstvu, udeleženci posvetovanja pa so si ogledali tudi več gostinskih in turističnih objektov v obalnih občinah našega okraja. VOIIUNKA PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V KOPRU Tržni inšpektorat ObLO Koper je od septembra do marca opravil veliko delo, saj je moral proučiti poslovanje okrog 150 poslovalnic, ki se bavijo na področju občine s prodajo prehranbenega in industrijskega blaga za široko potrošnjo. Občinski tržni inšpektorat je ugotovil, da je poslovanje nekaterih podjetij v nasprotju z gospodarskimi predpisi in je zato predlagal okrožnemu javnemu tožilstvu, naj prouči 19 prijav ter sodniku za prekrške dvoje ugotovitev o kršitvi uredbe o trgovanju in uredbe o poslovanju gostinskih obratov. V zadnjih šestih mesecih je bilo že izrečenih 13 sodb, na osnovi katerih so gospodarske organizacije plačale 175.000 dinarjev, njihovi upravitelji 25.000 dinarjev in vrednost odvzema neopravičene premoženjske koristi je bila ocenjena na več kot 200.000 dinarjev. Uredba o tržni inšpekciji dovoljuje občinskemu tržnemu in- špektoratu kaznovanje v mandatnem postopku. Takih kaznovanj po kratkem postopku zaradi kršitve 96. člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah je bilo v preteklem polletju 20. Kaznovani so bili s kaznijo do 500 dinarjev vsi tisti, ki so odklonili zahtevo potrošnikov, da bi prodajali blago, katerega je bilo dovolj v trgovini, če blaga niso označili s cenami, če poslovalnica oziroma trgovsko podjetje ni upoštevalo urnika poslovanja, če na zahtevo potrošnika prodajalec ni izstavil računa za prodano blago in če blago ni bilo pravilno odtehtano ali odmerjeno. Vse te kazni so vzgojno vplivale na malomarno poslovanje v trgovini, saj lahko zabeležimo, aa je v občini Koper v zadniih šestih mesecih znatno padlo število primerov grobega kršenja uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR Kljub velikim vlaganjem v naše gospodarstvo, zlasti v industrijo, ugotavljamo, da je vse to premalo in da nam manjka vedno več sredstev za vedno večje potrebe. Pri tem mislimo zlasti na potrebe po rekonstrukcijah naših podjetij, dalje potrebe za povečanje zmogljivosti, gradnjo novih obratov, za odpravljanje »ozkih grl« v podjetjih in podobno. Za to so družbena sredstva — kol rečeno —• premajhna, da bi z njimi zadostili najnujnejšim potrebam, podjetja sama pa jih tudi nimajo dovolj, da bi odpravila vse težave, ki jih imajo. Naj samo omenimo, da na primer sredstva osrednjega investicijskega sklada pokrijejo komaj deseti del zahtev po sredstvih, ki bi bila potrebna za rekonstrukcijo podjetij. V iskanju rešitev tega problema, ki je vedno bolj pereč, smo prišli do tega, da bi ga lahko reševali postopno z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij, ki so sedaj razdrobljena na raznih njihovih skladih in ki v posameznih primerih niso zadostna, da bi pokrila potrebe tistih podjetj, katerim pripadajo. Z njihovo združitvijo pa bi lahko postopno reševali številna nakazana vprašanja ne samo občasnega, temveč tudi perspektivnega, pomena. Tako bi tako združevanje sredstev, ki bi presegalo okvire podjetij, občin in okrajev pomenilo, da bi se sredstva, če bi se združila v tem smislu, lahko porabila za potrebe gospodarskih organizacij, občin, okrajev ali republik in pa za potrebe posameznih gospodarskih vej. Iniciativa, ki je prišla iz Slovenije, je zato bila sprejeta v vsej državi z velikim razumevanjem, pri čemer se poudarja, da bi bilo potrebno ohraniti čimbolj iniciativo gospodarskih organizacij in seveda tudi političnoteritorialnih enot, kolikor bi šlo za vlaganje takih sredstev v objekte družbenega-standarda. Značilno je, da je Zvezni izvršni svet sprejel te dni poseben odlok o odobravanju posojil za rekonstrukcijo objektov določenih industrijskih vej (cementne industrije, velike kemične industrije, elektrokemične industrije, dalje industrije obutve in usnja, pivovarn in industrije za proizvodnjo steklene embalaže). V navedenem odloku je zelo poudarjeno načelo združevanja sredstev in njihovo angažiranje za rekonstrukcijo iztrošenih naprav, zastarelih strojev, za modernizacijo in drugo. Pri tem. naj bi se kot končni cilj zlasti zasledovalo, da bi na ta način izpolnjevali in izpolnili naloge perspektivnega načrta in da ne bi s povečanjem proizvodnje tudi povečali števila zaposlenih, S tem je namen, ki so ga hotela doseči posamezna podjetja ali gospodarske veje z združevanjem sredstev, dobil že širši pomen, ko skušajo že tudi zvezni predpisi reševati kočljiva vprašanja na tak način, pri čemer naj bi seveda podlago predstavljala sredstva iz osrednjega investicijskega sklada. V slovenski industriji, ki je bila — kot rečen o — v tem pogledu najbolj iniciativna, je združevanje sredstev posebno aktualno v tekstilni industriji. Ta je morda najbolj prizadeta zaradi zastarelosti strojnih naprav ter zaradi tega tudi najteže vzdržuje konkurenčno borbo tako na domačem kakor tudi na Uljih tržiščih. Računajo, da bi z združenimi sredstvi uspeli stanje postopno izboljšati, pri čemer je odločilno sporazumevanje glede prednostnega vrstnega reda pri uporabi združenih sredstev. Kakor je znano, je tak sporazum tudi dosežen in zato lahko računamo, da bo uspeh kmalu viden. Jasno je, d.a bodo vzgledi potegnili tudi druge stroke in da bo zlasti naša industrija na ta način lahko prišla do sredstev za rekonstrukcijo in modernizacijo zastarelih in iztrošenih naprav. -dt- »SLOVENSm v v -«k* M5s IPmssriJi! V sredo je bila pred koprskim sodiščem razprava proti gospodinji Vidi Krivec roj. Ženi iz Barkovelj pri Trstu, stanujoči v Kopru, Slovenki in državljanki PLRJ, poročeni in materi dveh nedoletnih otrok. Nepremišljeno ženo, staro 38 let, je pohlep po denarju pripeljal v položaj, da je pljunila na sicer svetlo preteklost in izdala svojo domovino za Judeževe groše. Vida Krivec je izrabila možnost, ker je s pomočjo propustnice Vi-demskega sporazuma lahko nemoteno prehajala na sosedno področje, za nevarno in tvegano zasluž-karstvo s prodajo zaupnih vojaških in uradnih podatkov iz svoje okolice neki taji obveščevalni službi. Vida je bila na oni strani dobro znana, saj je od tam doma. Zato se ji je ob nekem obisku predstavil eleganten gospod, ji povedal, da se piše De Štefani in da so mu potrebni nekateri podatki iz Kopra —• seveda proti dobri nagradi... Tako se je začelo — in Vida je lezla vedno globlje. Preskrbovala je iskane podatke o pripadnikih TNZ in JLA ter jih nosila v Trst prodajat za lire. Nadela si je ime Pina — bila je kot noj, ki vtakne glavo v pesek in misli, da ga nihče ne vidi — in se s svojim delodajalcem sestajala vsakokrat na drugem kraju v Trstu. Septembra 1958 je bila tudi na Opčinah na karabinjer-ski postaji, kjer je dala na zapisnik izjave in podatke o lokalnih funkcionarjih. V svojem lovu za denarjem pa ni ostala samo pri tem. Seznanila se je z nekaterimi babicami v Tr- NAPOVED VREMENA za čas od 10. do 17. aprila 1959 V večjem delu Evrope je bilo vreme pretekli teden zelo nestanovitno. Marsikje je deževalo in temperatura zraka je padla. Vdor hladnega zraka s področja Atlantika je namreč močno vplival na vreme v Zahodni Evropi, medtem ko smo v naših krajih občutili posledice sredozemske depresije. Kaže pa, da se bo vreme te dni izboljšalo in bo nastopilo obdobje toplejše pomladi. Lahko torej pričakujemo, da bo ta teden lepo :in toplo vreme, pa čeprav se obeta tudi dež v prvih dneh tedna. Bo pa postalo toplo konec prihodnjega tedna in več suhih dni bo ugodno vplivalo na zaključek spomladanskih poljedelskih del. Pričakovati je, da bo 10. aprila suho in pihal bo jugovzhodnik, 11. aprila bo suho, 13. aprila megla in 14. aprila bo tudi megleno, pihal bo veter jugo, 15, aprila so* bo vreme nekoliko izboljšalo in 16. ter 17. aprila bo postalo toplo, predvsem podnevi. stu in na Opčinah ter jim iz našega okraja vodila mlade žene in dekleta, ki so si hotele odpraviti plod. Posebno se je sprijateljila z babico Marijo Sosič z Opčin, kateri je proti primerni dvostranski nagradi vodila mlade nesrečnice. Kdo vc, kam bi ta trgovina pripeljala, če ne bi lepega dne »dolijala lija« — ena in druga — in sta obe končali za zapahi. Adijo avtomobil, ki ga je Marija obljubila »Pini« za zvesto posredovanje .,. In spet se je uresničila znana zgodba o vrču in vodnjaku. Lepa Vida se je znašla za svojo izdajo in nelepo trgovino z varnostjo domovine in človeškimi življenji za rešetkami — v sredo ji je za njeno krivdo proti svojemu ljudstvu Pravica odmerila trdo kazen. Kazen pa ji je potrebna bolj kot kesanje, ki jo je sicer že poprej grizlo in je svojo vest utapljala v psovanju svoje domovine, državnih organov in poglavarja države, ni pa bilo dovolj močno, da bi jo odvrnilo od zločinske poti.. . * Ob zaključku lista smo prejeli vest, da je bila Vida Krivec na razpravi v sredo obsojena na 5 in pol leta strogega zapora. HRPELJSKI ŠOLARJI MLADI GOZDARJI »Drrrrrink!«, je zazvonilo nad vrati mojega stanovanja. Trikrat zaporedoma. Pod menoj stanuje živinozdravnik. Pri njem imajo obiskovalci navadno tako silo. Nemara je pomota, sem pomislil in vendar planil, da sem stol prevrnil. Lili in Nadja sta bili na vratih. »Stric, prosim, če bi motiki-co posodil, tisto z dvema rog-Ijema. Jutri gremo pogozdovat!« »Kam gresta, pikapolonici?« »Borovce sadit. Vsa šola gre. Dve sto nas bo!« je v eni sapi hotela pojasnjevati Nadja, ki hodi v drugi razred. Lili, ki je njena sestrica in še ni zrela za »uka svitli meč«, je bila tiho, samo oči so se ji neznansko svetile. »Punčki zlati, kako rad bi vama ustregel, če bi imel vsaj še eno motikico. Edino, ki jo premorem, sem pa že posodil Lazarjevemu Zeljku, ki pojde tudi pogozdovat.« Četvero žalostno pobešenih oči sem potolažil z dvema bo?ibončkoma. Tiho sta se zahvalili in tiho odšli. Naslednje jutro je bil točno ob določenem času zbran pred šolo cel »gozd« pogozdovalcev. Potem je gostoleča bratovščina strumno odkorakala, oborožena z motikicami na dva rogljička, tja gor nad progo. Spremljali so jih učitelji in gozdarji. Okrog dva tisoč borovih sadik so posadili drobni prstki hrpeljskih šolarčkov. V počastitev 40. oblenice Komunistične partije. Priznanje in pohvala upravi šole, ki je organizirala to ljubko akcijo. Pohvala pa tudi pionirjem in pionirkam, ki so obogatili 2 hektara goličave z 2000 bodočimi bori. Srčno želim namreč, da bi se vse sadike prijele. Jasa SODNISKI ROKOMETNI SEMINAR IN IZPITI ZA SODNIKE PRIPRAVNIKE V Ajdovščini je bil te dni sodniški seminar za sodnike pripravnike za rokomet. Od vseh prijavljenih samo eden ni opravil izpita. Podzvezna sodniška komisija, ki je bila ustanovljena v nedeljo, šteje sedaj 11 članov, kar začasno zadostuje za naše potrebe. S tem seminarjem za sodnike pripravnike in z zimskim tečajem za trenerje jo delno odpravljena vrzel rokometnih kadrov na Goriškem. Vendar bo treba napeti še vso sile, da se k sodelovanju pritegne še novo ljudi. Du/Mi Centralni komite LMS je tudi letos razpisal v počastitev Dneva mladosti tekmovanje med občinskimi mladinskimi komiteji. Ima pa letošnje tekmovanje še poseben pomen, saj bo posvečeno IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije in 40. obletnici ustanovitve KPJ. Tekmovanje bo zaključeno konec maja in daje poseben poudarek politično - organizacijski rasti mladinskih osnovnih organizacij. Tako je med drugim te- V POSTOJNI SO USTANOVILI OBČINSKO ZVEZO PARTIZAN V Postojni so sredi tega meseca imeli ustanovni občni zbor občinske Zveze TVD Partizan. Zboru so prisostvovali zastopniki tejesnovzgojnih društev iz Postojne, Planine in Prestranka. Le-ti so izvolili sedemčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Predsednik upravnega odbora je znani športni delavec Ladi Paternost. Udeleženci ustanovega občnega zbora so bili mnenja, da mora Zveza tesno sodelovati z občinskim svetom za telesno vzgojo in usmeriti svojo dejavnost k poživitvi dela v društvih Partizan v Iiruševju, Košani in Pivki. /¿Of pMvifa cUug&d... UPRAVIČENE ZAHTEVE PROIZVAJALCEV KAM GRE DENAR. NAMENJEN ZA DRUŽBENI STANDARD Povsem logično in pravilno je, da se proizvajalci zanimajo, kam gre denar, ki so ga pod parolo dveh tretjin, bodisi v okviru podjetja kakor tudi v okviru občine, odstopili za družbeni standard. V Inteksu se je že med akcijo za standard rodila misel, da bi želeli dati denar samo za določene namene, za tiste objekte, za tista dela, za katera delavci menijo, da so potrebna. Prav zato so se tudi odločili, da kupijo mikroskop za raziskavo raka, ki ga potrebuje porodnišnica, ker so v kolektivu zelo podprli to zadevo. Toda za ostali denar v višini 30 milijonov dinarjev, ki so ga namenili za skupne potrebe standarda v komuni, ni točnega pregleda, za kaj in kako bo porabljen. Na njihovem zboru volivcev, ko so govoi'.li o tem, so prav to poudarjali — da želijo namreč točno vedeti, za kaj dajo. V ORGANIZACIJO ZVEZE KOMUNISTOV SO SPREJELI 50 MLADINCEV Pretekli teden je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju lepa in prisrčna slovesnost, pri kateri je organizacija Zveze komunistov sprejela v svoje vrste 50 mladih ljudi, dijakov celjskih srednjih šol, vajencev, pa tudi nekaj mladincev iz drugih poklicev. Slavnost je začel predsednik Okrajnega komiteja Ljudske mladine Franček Knafelc, ki je tudi sprejel nove mladince v organizacijo Zveze komunistov. Zatem pa je mladim komunistom čestital, še sekretar Okrajnega komiteja ZKS Franc Simonič, ki se je z njimi dlje časa zadržal v prijetnem razgovoru. 1 m dolgo ograjo. Vrednost, tega dela je ocenjena na približno 800.000 dinarjev in se še poveča, če upoštevamo, da so prispevali štirje ccstarji še 2S0 prostovoljnih delovnih ur in da je Zavod komunalne dejavnosti poskrbel za izdatno tehnično pomoč, ko je dal graditeljem na razpolago kompresor. Ti skromni podatki naj zadostujejo za bežen oris vrednosti dela vašča-nov, ki bodo imeli odslej boljše zveze s središči občine in okraja. Povečal se bo tudi turistični promet v lirastoveljski dolini, ki je znana po naravnih lepotah in srednjeveških freskah v Hrastovljah, da ne omenimo ugodnosti, ki jih bodo imeli šolski otroci predvsem pozimi, saj so doslej pešačili po več kilometrov, odslej pa se bodo vozili v udobnih avtobusih. In prvi avtobus je pripeljal v Dol v nedeljo popoldne. Kako presenečen je bil šofer Karlo Argenti, ko ga je sredi Dola ustavil »prometni miličnik« — učenec osnovne šole Aldo Rihter in mu pokazal, kje mora parkirati. Nato pa je ob zvokih domače godbe učenka Anica šav izročila vozniku šopek cvetja z dobrodošlico vseh vaščanov. Sledilo je ljudsko rajanje in avtobus so dekleta okrasile s cvetjem in zastavami. Le tisti, ki je bil takrat v Dolu, se je lahko prepričal, kako resnična in odkritosrčna je bila zdra-vica predstavnika občinskega odbora SZDL Vida Vremca, ko je med drugim dejal: »Današnje slavje je odraz požrtvovalnosti in visoke državljanske zavesti občanov. Ponovno pa je bilo dokazano, da so Dolčani tudi danes pripravljeni nastopiti kot en »nož za uresničitev naših skupnih interesov, kakor so to že dokazali med naradno-osvobedilno vojno.« Še posebej je pohvalil vse vaščane-gradilelje ccste, da so s tako požrtvovalnostjo sledili organizatorjem gradnje: Ginu in Andreju Koejančiču, Karlu Pečariču in drugim. Nato so vaščani do zadnjega kotička napolnili veliki avtobus in se popeljali v Hrastovlje. Tam je bila še ena slovesnost v počastitev dograditve ccste, ki pa jc bila združena z otvoritvijo vodovoda. V Hrastovljah so namreč že v: jeseni n V nedeljo se bodo v Izoli začele proslave v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ. Otvo- STRELCIPOJASNJUJEJO V zvezi s člankom »Vnaprej bo treba drugače«, ki je bil objavljen v Slovenskem Jadranu 27. marca letos, je poslal odbor Strelske družine »4. junij« iz Ilirske Bistrice pojasnilo, iz katerega povzemamo naslednje: Finančne težave so bile lani tako obsežne, da do oktobra ni mogla strelska družina nabaviti dovolj orožja, streliva in drugega družini potrebnega inventarja. Finančno pomoč je družina dobila od občine šele konec lanskega leta, vsled česar se strelci če-stokrat niso mogli udeležiti tistih tekmovanj, na katera so bili vabljeni. To so vsekakor več ali manj opravičljivi vzroki, da ni družina lani dosegla takih uspehov, kot bi jih lahko. Novo vodstvo pa bo vsekakor poskrbelo, da se Ido zanimanje za strelstvo v Ilirski Bistrici še povečalo in bo tudi podvzelo vse za odstranitev raznih organizacijskih pomanjkljivosti, vendar pri tem pričakuje izdatne pomoči od vseh svojih članov. ritvena prireditev bo športnega značaja. Nastopilo bo okrog 300 športnikov-članov osmih sindikalnih podružnic. Odigrane bodo tekme v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, vlečenju vrvi, streljanju, kegljanju in šahu. Prihodnjo soboto, 18. t. m., bo ob 18.30 na Trgu JLA koncert godbe na pihala, nato pa ognjemet. Ob 20. uri bo slavnostna akademija v kino dvorani. Naslednjega dne bo nogometna tekma, 20. aprila pa bodo številna športna tekmovanja. Interne proslave 40. obletnice ustanovitve KPJ bodo tudi pri- redili vsi večji delovni kolektivi in ustanove. Razen tega bodo v počastitev 20. aprila 1959 organizirali ta mesec več prostovoljnih delovnih akcij. V nedeljo je večtisočglava množica naoolnila Trg revolucije v Kopru, kjer je bilo nagradno žrebanje tovarne Zlatorog. Glavni dobitek, Fiat 600, je zadela Zalka Knavs iz Kočevja, bilo pa je tudi izžrebanih več praktičnih in bogatih dobitkov. Med žrebanjem so igrali bratje Avseniki, pela sta Dana Filiplič in Franc Koren in napovedovalec Marijan Marinc-Boris je zabaval občinstvo z duhovitimi dovtipi. Preteklo soboto je bil v Piranu ustanovni občni zbor Društva Ljudske tehnike za občino Piran, Na področju te občine je doslej sicer delovalo nekaj krožkov (n. pr. radioamaterski, brodarski, razni krožki v okviru Pomorske srednje šole itd,), vendar njihovo delo ni zajemalo tistega širokega kroga zainteresiranih, kot ga lahko zajame dobro organizirano društvo. S tehniko se danes srečujemo na vsakem koraku, je na zboru poudaril v svojem poročilu eden glavnih pobudnikov za ustanovitev 'novega društva, tajnik ObLO Piran, tov. Jože Piki, »in zato je razumljivo, če se želja po različnih, tehničnih znanjih sama po sebi poraja tako pri mladini kot pri odraslih. Zavedati se moramo, da je tehnično znanje v našem času neobhoden del splošne razgledanosti ¡in izobrazbe vsakega posameznika.« Na ustanovnem zboru so izvolili osemčlanski upravni odbor društ- začeli graditi 3 zajetja vode, 5 izliv-ltov in rezervoar in dela so kljub vsem gradbenim težavam končali še pred rokom. Tudi Hrastoveljčani so Krepko poprijeli za delo in žrtvovali so več tisoč prostovoljnih delovnih ur, da bi rešili pereče vprašanje preskrbe s pitno vodo. Zgraditev vodovoda, za katero so sami zbrali okrog S00 t'so č dinarjev, pa ne bi bila možna. če Vodna skupnost Koper ne bi priskočila na pomoč s približno 2.2 milijona dinarjev. Tega se Hrastoveljčani tudi dobro zavedajo in zato so z velikim veseljem pozdravili v svoji sredi predstavnike ljudske oblasti, ki jim jc omogočila uresničiti njihovo osnovno željo. Med gosti so bili namreč tudi predsednik in podpredsednik občinskega ljudskega odbora Miran Bertok ter Marko Rainer in direktor Vodne skupnosti Danilo Petrinja. Ko je predsednik občine odprl vodovod, jo med drugim poudaril, naj bo vzgledna prizadevnost I-Irastoveljča-nov in Dolanev spodbuda, da bi tudi v drugih vatoh z enakim razumevanjem za gradnjo objektov splošne gospodarske vrC.iiosti poprijel, za delo, ne pa da bi čakali pomoči od kogarkoli. Predsednikovo priznanje in pohvala sta še povečali veselo razpoloženje med vaščani obeh vasi. ki se bodo v kratkem vozili z avtobusi po cesti, ki je res velikega gospodarskega pomena za gospodarski, politični in turistični razvoj koprske občine. PLANINCI ZA ,'SVOJ OBČNI ZBOR Planinsko društvo Koper sodi med eno izmed najmlajših, pa je kljub pomanjkanju izkušenj pri razvijanju planinske dejavnosti v preteklih dveh letih pokazalo izredno sposobnost za krepitev planinarstva tudi na obalnem področju. Zato ne bo članom Planinskega društva Koper v petek, 17. t. m, težko dokazovati, kako pomembna je postavitev Tumove koče na Slavniku za planinarstvo in turizem, saj leži koča v višini 1023 metrov in zaradi čudovitega razgleda privablja vedno več domačih in tujih gostov. Sekcija jamarjev tega društva pa je lani opravila devet raziskovanj kraških jam in je zabeležila lene uspehe raziskovanja v jami Krog pod Movraško dolino, saj so njeni člani pregledali še 350 metrov tam, kjer ni raziskovala še nobena jamarska odprava, va in začrtali tudi program njegovega dela. Vse delo društva se bo razvijalo po načelu, da naj društvo postane celica, v kateri se bodo zbirali najvnetejši poborniki tehničnega napredka, aktivisti ljudske tehnike, ki bodo delali navzven med delavci in vaščani, predvsem med mladino. Na vasi bodo prikazali uporabo sodobnih kmetijskih strojev in orodja in sploh vzbujali med kmeti smisel za tehniko, V podjetjih bodo ustanavljali strojne, kemične in druge krožke, ki naj tako rekoč z razvedrilom prispevajo k boljšemu poznavanju delovnega procesa in tako prispevajo k dvigu storilnosti. Največjo skrb pa bodo posvečali tehničnemu izobraževanju mladine po šolah. Tudi žene bodo pritegnili k delu društva; zanje bodo poleg teh organizirani še posebni krožki za tehniko v gospodinjstvu. Jule MAŠ! KRAJ I S SNS LJUDJE ^r MAŠI K R A J S S LJUDJE -k Si KRAJI IN LJUDJE V nedeljo dopoldne se je zbralo v mali ■ gledališki dvorani v Kopru okrog 100 delegatov in gostov, ki so prisostvovali III. redni konferenci Ljudske tehnike okraja Koper. Med gosti so bili tudi član Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovnije Rudi Jančar, sekretar Okrajnega odbora SZDL Ivan Mavsar in zastopniki raznih družbenih organizacij. O delu društev ter krožkov LT na področju našega okraja, sta poročala predsednik Vinko Žnidaršič in tajnik Miro Okretič. P/l »BIHAČ« je 17. marca odplu-la iz pristanišča Baltimore v ZDA s tovorom za Jugoslavijo. P/l »DUBROVNIK« je S. aprila odplula iz Reke. M/l »GORENJSKA« je 3. aprila odplula iz Benghazija v Sfax, kjer naklada tovor za Reko (Jugoslavija). P/l »GORICA« je 2. aprila odplula iz Zelenike (Jugoslavija) s tovorom za Rotterdam, kamor prispe 17. aprila. P/l »LJUBLJANA« je 2. aprila odplula iz Raše, kjer je nato-varjala premog. M/l »MARTIN KRPAN« je 4. IV. . priplula iz Ploč (Jugoslavija) v Aleksandrijo v Egiptu, kjer raztovarja. P/l »NERETVA« je 2. aprila odplula iz Zelenike v Rotterdam, kamor bo prispela 19. aprila. P/l »POHORJE« je 3. aprila na poti iz Buenos Airesa v Benetke pristala v Dakarju, kjer je odložila del tovora in vzela novega. P/l »ROG« je 20. marca odplida iz Londona v Jacksonville v ZDA, kamor bo prispela 10. aprila in ostala nekaj dni zaradi manipulacije s tovorom. P/l »ZELENGORA« je na popravilu v suhem doku Splitske ladjedelnice. OBALNA PLOVBA KOPER .M/j »LABOR« bo 11. aprila odplula iz Lattaqije za Malto. M/j »RAŠICA« je 9. aprila odplula iz Cresa na Reko. M/l »SEŽANA« je 9. aprila priplula v Benetke s tovorom iz Pireja. M/j »STRUNJAN« je 7. aprila priplula v Koper, kjer razklada cement. Ml »SAVINJA« je 6. aprila odplula z Reke v Patras. M/j »DEVIN« je 6. aprila priplula v Pulj, kjer razklada to-, vor. PRIDOBITEV ČEŠKOSLOVAŠKE MORNARICE Pomorsko prevoznižko podjetje Ce-iioiraht iz Prage Je nedavno prevzelo v puljskl ladjedelnici Uljanilc novo, nad 12.000-tonsko motorno ladjo MIR. Iz Pulja je odplula na Reko, kjer je naložila tovor za Kitajsko. Motorni tramper MIR je prav ves, vštevši tudi glavni pogonski stroj, zgrajen v Uljaraiku. Njuni poročili sta prikazali velik razmah dela Ljudske tehnike v zadnjih, predvsem v minulem letu. To, da je bilo ležišče dela okrajnega odbora LT leta 1957 na krepitvi osnovnih organizacij in sistematičnem širjenju dejavnosti društev in klubov, je omogočilo, d-a je v našem okraju danes že 29 osnovnih organizacij z več kot 2300 člani. O njihovem delu pa le nekaj podatkov, ki dovolj zgovorno dokazujejo velike delovne uspehe. Okrajni odbor je organiziral na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti radioamaterski tečaj, ki rV ;. : ^ftv,-. p. I f^fiSn ftp? Mfi """ « V- Ü A £ra je obiskovalo 224 brigadirjev, dalje tečaj za elektrotehnike-amaterje z udeležbo 14S brigadirjev, fotoamaterski tečaj s 395 udeleženci, tečaj za kolesarje, za gospodinje, avtomoto tečaj za več kot 1000 brigadirjev, modelarski in traktorski tečaj za 440 mladih graditeljev. Brigadirji so tudi poslušali številna predavanja in si ogledali tehnične filme, ki so jih izdelali v lastnem foto laboratoriju. Po zelo obsežni razpravi, ki je dala vrsto novih pobud za nadaljevanje borbe za množičnost in kakovost dela organizacij LT, kakor tudi za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med organizacijami in šolami, je član GO LTS Rudi Jančar podelil za posebne zasluge na področju LT srebrno plaketo predsedniku okrajnega odbora Vinku Znidaršiču, nekateri klubi in društva ter posamezni člani pa so dobili pismene pohvale. Portorož se na veliko pripravlja na dostojen sprejem gostov. Pravzaprav so nekateri že prišli. Da bo ustreženo prav vsem zahtevam in da bodo v tem našem najlepšem obmorskem letovišču lahko pristajale tudi večje turistične ladje, pravkar obnaitljajo portoroški pomol. Investitor je Pomorska oblast severnega Jadrana na Reki. Na sliki je lepo videti, kako delavci strokovnjaško vlivajo iz betona nad dvajset metrov dolge pilote, na katerih bo slonela ploščad novega pomola VZGLEDNA VINOGRADNIŠKA SKUPNOST MONTINJANSKIH ZADRUŽNIKOV vmmm „ .i! Minuli teden se je v novem koprskem pristanišču spet zasidrala tuja ladja. Tokrat je bila to japonska motorna ladja-hladilnik »Kotoshiromaru«. Pripeljala je za našo ribjo industrijo velikanske zmrznjene lune, odpeljala pa je les. Posadka ladje je nekaj dni vzbujala pozornost po Kopru, saj so je bili polni vsi lokali. Kar čudež je, kolikšno posadko potrebuje razmeroma majhna tovorna ladja, saj je bilo japonskih mornarjev videti vedno najmanj po nekaj desetin skupaj. Koprčani pa so se hitro navadili nanje in vse kaže, da bo tudi v tem pogledu naše mesto kmalu postalo podobno vsem drugim pristaniščem po svetu, kjer pristajajo čezoce-anske ladje ... Montinjan je majhna istrska vasica, ki leži na griču na pol poti med Vanganelom in Marezigami. Kakor v drugih hribovitejšili istrskih vasicah, je tudi življenje v vasi Montinjan trdo in neizprosno, kakor je trda in neizprosna tudi tamkajšnja narava. Domačini pa se že stoletja in stoletja mučijo, da bi iz te skope zemlje iztrgali ne preveč obilen kos kruha. Hudo jim je zlasti v sušnih letih, ko jim domača gruda še bolj po mačehovsko reže kruh in ko jim zmanjka celo pitne vode, ki morajo ponjo z golidami, čebri in vedri v dokaj oddaljene klance in kotanje. Kljub vsem tegobam, ki jim jih prinaša vsakodnevni boj za življenje, pa so na svojo zemljo trdno navezani. Zrasli so z domačo grudo, ki jo z mladih nog negujejo z znojem svojega telesa in žulji svojih rok. V istrskih vaseh, kakor so Montinjan, Šmarje, Fieroga, Dilci, 1'om-jan in druge, je obdelovanje zemlje težavnejše kakor v dolinah. V nekaterih strmih legah, kjer imajo majhne vinograde ali sadovnjake, morajo vsa dela opravljati ročno in tudi pridelke morajo znositi na ramenih do bližnjih, kolikor toliko dostopnejših stezic, kamor lahko pridejo z osličkom. Kdo še ni videl teh številnih majhnih raztresenih parcelic, olida-nih z majhnimi zidnimi ograjami, ki jih že stoletja obdeluje naš istrski lcmct!? Montinjanski zadružniki so uvideli in spoznali, da jim njihova gruda lahko obrodi večji in obilnejši kos kruha, če združijo svoje moči in se oprimejo sodobnega načina obdelovanja. Za takšno obdelovanje pa so potrebni stroji, s katerimi lahko zem- V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« je bilo govora o odškodnini, ki jo bodo dobili lastniki nacionaliziranih nepremičnin. V tem sestavku pa bo govora o drugih pomembnih pravicah, ki jih imajo prejšnji lastiti nacionaliziranih zgradb. Med takšne pravice spada v prvi vrsti pravica prejšnjega lastnika, ki ni pravna oseba, da na njegovo zahtevo ¡n po njegovi izbiri ostane v nacionaliziran;] hiši njegova last eno (večje) ali dve (manjši) stanovanji, ki skupaj nimata več kot štiri sobe, ne računajoč stranske prostore. Prav isto pravico ima tudi vsak solastnik, če le vrednost njegovega ide- M - m*®*. \ .,11 V" 1 v Sfc tmmm^m wttaB T ......^Äl j!; .53^ ~..... 'S«;.:' ...... V Portorožu je te dni zasidran tudi naš znanec iz novega pristanišča v Kopru, veliki sesalni bager »Peter Klepec«. S svojo mogočno šobo poglablja morje v portoroškem pristanišču, hkrati, pa nasipa z mivko z morskega dna pod seboj povečano kopališko peščino hotela Palače. alnega dela približno ustreza vrednosti enega večjega ali dveh manjših stanovanj, če pa noben solastnik nima tako velikega idealnega dela, da bi ustrezal vrednosti enega stanovanja v nacionalizirani hiši, potem Imajo vsi skupaj pravico le do enega večjega oz. dveh manjših stanovanj. Ce je n. pr. bila nacionalizirana stanovanjska hiša s štirimi trisobnimi stanovanji v lasti enega samega lastnika, si lahko ta izbere katerokoli od teh stanovanj. Ce bi Ista hiša bila v lasti, dveh, treh ali štirih solastnikov, bi prav tako vsak od njih imel pravico do enega stanovanja. Katero od stanovanj naj bi dobil eden ali drugI, o tem bi se pač morali solastniki sporazumeti. Ce se ne bi mogli, bi o tem na zahtevo enega od njih odločila občinska komisija za nacionalizacijo. V že navedenem primeru bi bilo mogoče, da vsa štiri stanovanja v nacionalizirani hiši ostanejo v last.i prejšnjih štirih solastnikov te hiše, da pa je hiša kot celota nacionalizirana. Ce pa bi ista hiša bila v lasti petih, šestih ali večih solastnikov z enakimi idealnimi deli, bi vsi skupaj imeli pravico le do enega samega stanovanja. Seveda pa lastnina, ki jo pridobi prejšnji lastnik na stanovanju kot posameznem delu hiše, ne vpliva na pravice listih, ki imajo pravico uživati to stanovanje. Ce bo prejšnji lastnik liotel priti do tega stanovanja, bo to možno šele. ko bo uživalcu stanovanje odpovedano in zagotovljeno drugo primerno stanovanje. Prav zaradi tega pa Zakon o nacionalizaciji tudi določa, da lahko prejšnji lastnik, ki ne stanuje v hiši. ki jo nacionalizirana, temveč v kakšni drugi hiši, ki je družbena lastnina, dobi na svojo zahtevo namesto stanovanja v hiši, ki je nacionalizirana, v last stanovanje, v katerem stanuje, če vrednost tega stanovanja ne presega več kot 20 'It vrednosti stanovanja, ki bi moralo ostati njegova last v nacionalizirani hiši. Ce pa Je kdo hkrati lastnik več stanovanjskih hiš in idealnih delov sta- ljo preorjemo, da ni tako hitro podvržena suši, in opravimo še mnoga druga dela. Razumljivo pa je, da kmetijskih strojev ne moremo uporabljati na številnih strmih in raztresenih parcelicah, ki so povrh vsega še obdane z majhnimi zidnimi ograjami. To so spoznali tudi kmetje v Montinjanu, ko so se odločili, ustanoviti vaško vinogradniško skupnost. Najboljše pogoje in možnosti imajo v teh krajih za napredek vinogradništva, saj so tamkajšnje lege kot nalašč prikladne za vinsko trto, ki ji tudi suša ne more zlahka do živega, zlasti ne, če smo je pravilno zasadili in negovali. Zategadelj ni nič čudnega, če so se montinjanski zadružniki sporazumeli s Kmetijsko zadrugo Koper in okolica o ustanovitvi vinogradniške skupnosti za sodobne obnovo vinogradništva. Vanjo se je vključilo 14 kmečkih gospodarjev, ki so s pomočjo zadruge zrigolali in zravnal: za vasjo kilometer dolg in približno 200 metrov širok kompleks za nove strnjene vinograde refoška in malvazije. Tako so mnti-njanski kmetje pripravili v kooperaciji z zadrugo enega največjih strnjenih kompleksov za nove vinograde v koprskem okraju. Tam, kjer so bili še do nedavna izčrpani pašniki in majhne poljedelske parcele, bodo v kratkem, — vsekakor do konca aprila — zasadili na 11 hektarih približno 35 tisoč cepljenk, ki so jih kupili v trsnici Vrhpolje na Vipavskem. V vinogradniško skupnost se je vključila vsa vas, razen dveh kmetov, ki nimajo zemlje na tej površini. Za- novajnskih hiš ali je večkratni lastnik le nekaterih nepremičnin teh vrst, ostane po izbiri njegova last toliko hiš in posameznih delov hiš, kolikor jih more imeti v lasti po Zakonu o nacionalizaciji, ostanek pa je nacionaliziran. Pri tem ostanejo lastnikova last predvsem družinske hiše, ki se ne nacionalizirajo, ali kot posamezen del hiše stanovanje, v katerem stanuje. Ce je n. pr. kdo lastnik dveh šti-ristanovanjsklh hiš, potem mu ostane v last v vsaki hiši po eno stanovanje. Ce je pa lastnik ene družinske stanovanjske hiše in ene hiše s tremi trisobnimi stanovanji, potem mu ostane družinska stanovanjska hiša in eno stanovanje v nacionalizirani stanovanjski hiši. V nadaljnjem primeru, da je nekdo lastnik treh družinskih stanovanjskih hiš (t. j. hiš z največ dvema večjima ali tremi manjšimi stanovanji), mu ostaneta dve hiši; predvsem tista, v kateri stanuje in še ena po njegovi izbiri, tretja pa je nacionalizirana. Četrti primer; nekdo je lastnik družinske stanovanjske hiše, ene najemne stanovanjske hiše in še enega stanovanja, kot posameznega dela zgradbe, v katerem sam stanuje. V tem primeru mu ostaneta družinska hiša in stanovanje, v ltalerem stanuje, večja najemna stanovanjska hiša pa je v celoti nacionalizirana. Seveda pa je s tem v zvezi potrebno posebej poudariti, da mora prejšnji lastnik oz. solastnik posebej zahtevati, da se od nacionalizacije izvza-mejo in ostanejo njegova last zgradbe oz. posamezna stanovanja, kot je bilo zgoraj razloženo. To svojo zahtevo lahko uvelavlja najkasneje v treh mesecih od dneva, ko mu je bila vročena zahteva za "ugotovitev nacionalizacije. Toliko o pravicah prejšnjih lastnikov nacionaliziranih zgradb. Kakšno pravice pa imajo poleg odškodnine prejšnji lastniki nacionaliziranih gradbenih zemljišč, pa bo opisano v prihodnji številki »Slovenskega Jadrana«. Dr, S. Polič © O O to danes sestavljajo skupnost: Josip in Alojz Babič, Josip in Anton Lu-kač, Bruno in Matija Parovel, Kar-mel Domjo ter Roman, Lino, Izidor, Josip, Ivan in Karel — vsi BordonI iz Montlnjana In Karel Bordon iz Tribane. Na delo, ki ga opravljajo skupno s KZ Koper in okolica, so montinjanski zadružniki lahko upravičeno ponosni, saj skoraj ne mine dan, da bi tudi kmetje iz drugih bližnjih vasi ne prišli občudovat njihovega dela. Pogled na zrigolane in že zakoličene površine je res čudovit, še lepši pa bo, ko bodo zrasli na teh površinah lepi zeleni in obilno založeni vinogradi. Montinjanske zadružnike sem obiskal pred nekaj dnevi v večernih urah, ker sem vedel, jla bi podnevi ne dobil nobenega doma. V skoraj 3-urnem pogovoru z njimi sem se prepričal, da bodo svoje delo s pomočjo zadruge dobro speljali do kraja. Kmetovalec Roman Bordon mi je v pogovoru povedal med drugim naslednje: »Vprašujete, zakaj smo se odločili za skupno obnovo vinogradov v naši vasi in kaj si od nje obetamo: Predvsem moram reči, da smo mi kmetje spoznali, da po starem ne bomo prišli nikamor. Ce bomo »ccpta-li« samo z moliko. si življenja ne bomo zbuljšali. Vsi grejo naprej jen, če če nečemo zaostat, muremo tudi mi delat po novem, Jes vam povem samo še to: če bi mi sami teli napravit tisto, kar ste sam videl, bi ne zmogli niti v 10-ih letih. Zatu smo ustanovili vinogradniško skupnost jen se združili z našo zadrugo.« Povsem razumljivo je. da me je zanimalo, s kakšnim deležem sodeluje pri tej obnovi vinogradništva v Montinjanu zadruga in s kakšnim de» ležem sami domačin! In kako bo z delitvijo dohodka oziroma pridelka. O tem som se naslednjega dne pomenil z upravnikom IvZ Koper in okolica Brunom Sabadinom, ki mi je med drugim dejal: »Na območju naše zadruge imamo velike površine, ki so zelo prikladne za ureditev novih sodobnih vinogradov in ki kar kličejo po obnovi. Letos smo začeli z delom skupno s kmetovalci v Montinjanu, Manžanu in Se-medcli. Doslej smo pripravili zemljo za zasaditev trt na 13 hektarih, letošnjo jesen pa bomo uredili še nadaljnjih 7 hektarov vinogradov. Razen tega se bomo v jeseni lotili tudi obsežnejše obnove vinogradništva na drug. h 30 hektarih. Ključ za delitev dohodka oziroma pridelka pri tej skupni obnovi je naslednji: zadruga bo opravila vsa strojna dela. preskrbela žico in kolje, umetna gnojila, zaščitna sredstva, kmetje pa sodelujejo z zemljo, hlevskim gnojem, delovno silo in drugim. Računamo, da bo zadruga soudeležena pri tej obnovi vinogradov s 60 odstotki vseh sredstev, kmetje pa s 10 odstotki. Temu ustrezno bomo delili tudi pridelek. Seveda je še mnogo drugih stvari, ki jih določa pravilnik o vinogradniških skupnostih in o katerih smo se z našimi sodelujočimi člani temeljito pogovorili in sporazumeli. Rad bi se v imenu zadruge zahvalil vsem našim članom, ki so pokazali vse razumevanje in pripravljenost, sodelovati v skupnih naporih za povečanje kmetijske proizvodnje pri nas.« Iz tega je razvidno, da je začela Kmetijska zadruga Koper in okolica skupno s svojimi člani s širokopotez-no obnovo vinogradništva. Naša želja je, da bi obrodil ta njihov trud bogate sadove ter da bi se po njih zgledovali tudi drugi kmetje istrskih vasi, ki Imajo prav takšne pogoje in možnosti za skupno obnovo vinogradništva. A. Bertok BERITE IN ŠIRITE S l O/F S /V $'tr 1 A ...-'.v.-A .-v- ..< ;X-' Avto-moto dirke v Portorožu Prizadevanja za uretísíev prometa V počastitev štiridesete obletnice ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije bo Avto-moto društvo Koper priredilo 17. maja cestne hitrostne avto-moto d:rke za republi ko pn.x-n.stvo Slovenije. Razen naših vozačev bodo na dirk; sodelovali tud: italijanski in avstrijski tekmovalci. Zastopane bodo vse kategorije :n številne znamke motornih koles in avtomobilov, začenši z mopedi pn do težkih motornih koles in dirkalnih avtomobilov. Prireditelji so predvideli posebno »Nagrado Portoroža« za nvto-moto društvo, ki bo po točkovanju doseglo največ točk, medtem ko bodo tuje vozače ocenjeval: po doseženih časih. Tekmovalna proga je ena najlepših v Jugoslaviji in obsega relacijo Portorož — Valeta — Sv. Lucija — Portorož. Cesta je prvega reda, asfaltirana in ima le blage vzpone, zelo bogata pa je z ovinki. Portoroška avto-moto dirka ima pravzanrav že nekakšno tradicijo, vendar prireditve doslej nismo mogli smatrati kot pravo, tradicionalno prireditev, predvsem zato ne. ker ni bila vsako leto. Od letošnjega leta dalje pa bo dirka za nagrado Portoroža postala redna, vsakoletna avto-mobil.sk a-motoristična manifestacija našega okraja. Za letos so portoroške avto-moto dirke določene za turistično predsezono. Brez dvoma pred- stavlja taka prireditev precejšnjo turistično privlačnost, ne samo za ljubitelje motoc:kl:zma in avtomobilizma v našem okraju, temveč tudi za domače in tuje turiste. Prired.Mji pa že sedaj mislijo na to. da b: portoroško - C - ' t *y« -- •'** , ' #■ i - - r."-—' 3 * . : dirko časovno premaknili iz pred-sezone v visoko turistično sezono, na mesec julij ali avgust, :n s tem povečali in obogatili doslej še dokaj skromno vrsto turističnih atrakcij v tem najmlajšem jugoslovanskem turističnem področju. TRGOVSKO PODJETJE SLA VI C A KOPER RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA ZA: FAKTURISTA Z ZNANJEM STROJEPISJA; MATER 1A LN EGA KN JI GO VOD JO; SALDAKONTISTA IN DVA TRGOVSKA POMOČNIKA TEKSTILNE STROKE. NASTOP SLUŽBE TAKOJ. PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU PODJETJA. Komisija za razpis direktorskih mest pri ObLO v Piranu razpisuje v smislu 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto direktorja za »Piranske soline« v Portorožu Pogoji: diplomiran ekonomist s 5-Ietno prakso ali srednjo ekonomsko šolo z 10-letno prakso. Prijave z opisom dosedanjih službovanj vložite v roku 14 dni po objavi v časopisu pri Občinskem ljudskem odboru v Piranu. Prijave morajo biti kolkovane s 180 din državne ter 95 din občinske takse. Za občinsko takso priložite denar v gotovini. N E 7 , A M P A K 8 K N J I G zanimivega branja bo prejel vsak. ki se vpiše v članstvo Prešernove družbe in plača 600 din članarine. Do 1. maja je se « as, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe. I).i omogočimo vpis čim večjemu številu novih članov, smo letošnji čas vpisovanja izjemoma podaljšali i:\ 1 mesec. Milijon dinarjev pa so vredni dobitki, ki bodo izžrebani med dani Prešernove družbe. Zato pohitite r vpisom v članstvo Prešernove družbe, 1'l.ine vpisujejo poverjeni!;!. ki so skoraj v vsaki sindikalni podružnici, v .oli ;•.!: pa se vpišete v bližnji knjigarni ali pa pri upravi v I.iuMi:n:, Erjavčeva e. I I a. telefon 21-01S. Vi rvnh ti dr» k • a J |A»iJ • • siv omisse za prometno • zadeve K zasto;»:; k Re- varnost ObLO I. tola se je J. aprila s.-- publii Lkc upr.i ve za cestc in drugi. stal Svet za ko munalne zadeve. Se;i Razi pravljaU so o motnosti ureditve » i pnsostvoval ra topnik: av.opre- dveh perečih ¡n problematičnih pro- vozniškega pod JetJa Slavnik Koper. metni h točk ; 11 to Mateottljeve ulice. prometnega oi c k a Tajn ttva za no- k ! v* steka r i.a prednostno cesto, in NABIRALNA AKCIJA SRKDSTEY ZA 1 IZKL LTl RO V prihodnjih dneh bodo že v prodaj: posebni bloki :n mar-kice, k: jih bodo prodajali podjetjem in p o.s .meznikom. V tej akcij: bi morali sodelovati vsi in ne samo športniki, saj bodo športni objekti posredno ali neposredno kon.::li v.-cai. Prav b: bilo, da bi v ta akcijo vključi!; zla.s'.i ljud:. k: delajo v javnih službah (sprevodniki, prodajalci, inkasanti, gostinski delavci in podobno). Mi vsi pa se bomo seveda odzvali :n po svojih močeh podprli stvar. NEDELJA, 12. aprila: a o-) Kmetijska oddaja: Kmetijstvo in letn: gospodarski načrt; — 8 30 Z narodno pesmijo v nedeljsko Jutro — 9.00 Nedeljska r. purtaia: Spomladau ;k: spretni:! bo Zgornji Sošk; dol ni — 9.20 Zabavna glasba — 13.30 za naio vas — H 15 Krajo 111 pojo «Pohorski fantje — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah. PONEDELJEK, IX april i: 7.18 Crl • ba zn dobro Jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vest: — 13.40 KnietIJ.sk; nasveti — 13.45 Zabavna glasba — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Doplsn-.k; poročajo — 15.20 Zabavna glasba, vmes reklame. TOREK, 1!. aprila: 7.15 Gla ba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Odlomki I/, oper — 14.20 šola in .■ivljo-• nje: Obiskali smo muzej NOB v Kopru — 14.40 Zbori tolminskega učiteljišča v počasf.tev 40. obletnice ustanovitve KPJ — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15 20 V. narodno pesmijo in plesom po domovini. SREDA. 15. aprila: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Veštl — 13..-o Ve t: — 13 io Kmetijski nasveti — 13.4". Od melodije do melodije — 14.30 okno v svet — 14.45 Pitmaka glasba — 15.0! Ves:; — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Narodni odmev.. ČETRTEK, IG. aprila: 7.15 Glasba .a dobro jutro — 7.30 Ve t: — 13..tj Vrsti — 13.41.1 Kmetijski nasvet: — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah — 15 00 Vetti — 15.10 Zabavna glasba, vrnt ; reklame — 15.20 Slovenske narodne pesmi. PKTKK, 17. aprila: 7.15 Gl: ;ba za dobro Jutro — 7.30 Vesti — 13 30 Vesti — 13.4» Kmet:Jsk; nasveti — 13 45 Od melodije do melod.Je — 14 30 Domače aktualnosti: Izpolnjevanje trome-.sečnega plana v tovarnah ;n po.ljet-J;h koprskega okraja — 15.00 Vest: — I5.1o Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Igra godba Ljudske m:l:ce ■/. LJubljane — 15.40 Ob 40. obletnici ustanovitve KPJ. SOIIOTA, IS. aprila: 7 15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Popevke In r.tm; od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik: Pomenek s Studcnll-Stlpendlstl — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Dalmatinske popevke. Po večurn devanju v > bi izbolji ali da kr:.'.5ča »Pri kovaču«, razpravljanju ;n pri;*; prisotnih o tem. kak prometno varnost glede na bliža, ' e turistično sezono, . o *len':i, se odstranijo doraščen., dre1 V Mateottljevt ulic; od S.ndikalnega doma do prednostne ceste. Mestna komunala mora ta drevesa odstran:tt še pred pričetkom turistične sezone ;:i v doslednem času zasadit; druga primerna drevesa zven cc.-tiiča Po tej preureditvi ul:ce bomo pr:dob:ll dva metra vozliča, kar bo zadovoljevalo >>: .;,• trans k i ;>:.>:nt: Mate ;• -jeva ulica bo glavni vhod ln lzh.*d :.t mesta Izole za celoten promet, s sprostitvijo prometa bo nujno, da prtstojnj organi poskrbijo za varen promet pri izhodu na prednostno cc-sto. Na ..., (¡¡jravnav.il! vpra- šanje kr;.':šča Pr. kovaču«. Sklenjeno je bilo. tla bodo poskrbeli . a odstranitev podpornega zidu pr; stanovanjski hlil, ki zastira preglednost vozilom, k. pr.hajajo i/. Morovc ulice n.i prednostno cesto. Na samem priključku ulice s cesto bo Me '.na ko-munala opravila potrebna dela za razširitev priključka v poda' kti, dolgim nad 3o metrov tako. da bodo voc&lkl avtobusov in drugih vozq lahko varno voz:ll iz Morovc ulice na prednostno cesto. Z izvedbo teh del bo promet sproščen n tako preusmerjen, da bodo vsa vozila neovirano vozila v Izolo n iz n;e. Mestna komunala pa mora razumeti, da je nujno potrebno opraviti ta dela še pred turistično sezono. n. r. MESF.CNO POROCII.O Mestne hranilnice Izola—Koper za mesec marec 1J53 Hranilne vloge so se povečale na d.n 4U.303.3C6 (.'.a din 8,i":j.831 ud 1. I. 1959). "Te : «M računi so se povečali na d.n 5."¿13.413 (Za d:n 1,903.932). Računi stanovanjskih najemn n :o se .-.manjšali na din 9,29J.:;,g) al: (za din loo.is»;,). Bančni kredit Jc bil odplačan od din 12.64 2 4 73 na d.n 10 454 ::•:. Potrošniška posojila so se zmanjšala na din Ji».27u.;.77 (za din i;;;2 510). Ostala posojila o ¡-e povečala na din 2S.470.7o'-, (za din 5.532.352). Poso;.la /..i stanovanjsko-komunalno dejavnost znaš.,-,, (|m 3.."'».'>-• Por.ast hranilnih vlog Je moi-ia-jši, kot v prvem četrtletju r.'.">3. PODJETJE »PRISTANIŠČA KOPER« SPOROČA da je bil na podla;:; odločbe Zavoda komunalne dejavnosti, Koper štev. 0G 2-739 3 z dne 7. I. 1959 izločen :/. javnega prometa del ceste Obala Jugoslovanske mornarici v Kopru. Ta del c< ste, ki bo označen /. odgovarjajočimi znaki, spada v nadalje pod upravo podjetja : Pristanišča Koper- . DPI) SVOBODA IZOLA V soboto, 11. aprila v Kopru ob IG. in 20. ur: in v nedeljo 12. aprila ob 20. uri Harrison: MOLČEČA USTA. OBVESTILO Dne 10. aprila 1959 ob 20. uri priredi Ljudska univerza v Izoli v sindikalne domu predavanje o prometu in prometni varnosti okraja Koper. Kar čudno je. s kakšno naglico sc Koper spreminja v pravo pravcato svetovno pristaniško mesto z vsem i dobrimi i rt slabimi stranmi takega mesta. Hudo jc zaradi jezikov. Pa ne raradi svinjskih ali govejih, marveč čisto i: pravih filozofskih ali filo-loških. Največja zadrega je bila ob zadnjem obisku Japončkov — Koprčan i so se morali kar na prste sporazumevati z njimi, ko so jim r Galebu in Triglavu in drugod v pomanjkanju vestalk krajšal i čas- in lajša!: mošnje. Človek se mora pač žrtvovati za turizem in dobre odnose s tujino ... Juca pc pran, da prevečkrat pozabljamo spričo t' k\h rcliltih perspektiv in razvoja na svoje drobne skrbi in potrebe — skrat- Ka, aa za dreves. Or nrsko Sira ■adt gc dan je nc rtdtmc obratu urnosti. delu lepo noro svileno oblckco, rato seveda ni bi lo čase. za za rese. s kat erimi bi biío celiti petnajst minut dela. Pridite čez osem dni, pa bo gotovo,« so zago-stolele in je bila Juca na cesti. Komaj drugi dan sc je znašla in šla zavese iskat, da ji h je potem kot po navad' kakšno drugo delo kljub nori áiralnici zarobila prijateljica. ki ima šivalni stroj. Seveda sem bil tarča iti strelovod Jucine jeze spet — jaz, ubogi Vane. In še me iré Juca in me naga-nja, v.aj se vtaknem tudi v ribjo politiko. Ta pa se mi je po zadnjih egiptovskih zaderščinah okrog deviznih spodrsljajev tako priskutila, da rib sploh ne maram več, posebno belih ne. Kako naj b» j i.: cval v Kopru v ribarnici brancinc po 900 din za kg. ko pa pravijo, da so r Zagrebu po pri Treh1 vdovah r' Pira mi, kjer vam lahko vovedo. da s nn-rn- L kopi i;i ! ■ PODZKMIJr PARIZA 11. in ::. npr...i .i- cr;K barvni film MAŠČEVALEC IZ DAI.i ASA. 13. ;n H i ..r\ :.. tilni Ki i\"J KANTOM, -. 1- 1: l..,i- ... i «¡t DVANAJST DOBITKOV V Al.not.ir. \ i lo. aprila feiki film ZAOSTRITI. PROSIM, 1J. apnla angleški barvni fjm PUSTOLOVŠČINE PI RE DETEt.ICE IZOLA: 10. apr.la sovjetski barvni Bha KOMUNIST, 1J. in 12. aprila -,»;» barvn s '■ m KONJ KAN- TOM. 13 :n 14. aprila madiars':•:!.» anter.-.k: Vil! t.im elnem.ise >pe ČLOVEK V NOVI OBLEKI. SEČOVLJE: 11. aprila sovjetski barvni f.-.in KOMUNIST. 12 apr.la čr- • :. film SOL \ ZA OČETE.. !•-. . :.» .• :.. '. : -. zaostriti, pho-im. ŠMARJE: 11. aprila češki film ŠOLA ZA OCEEE. 12. aprila ■ .»vet ki h.ir- .r .■.!■.! Kov.rs; s r. i .«;»: : . :■ -šk: film ZAOSTRITI. PROSIM SKOEIJK: II aprila anier ild film POROČNO KOSU.O. 1.'. a',n :'.a p »: -k. :. n KLOBUK GOSPODA ANA-TOl-A. 15. aprila Japonski bar.ni Min KONJ KANTOM DEKANI: 11 aprila poljski film KLOBUK GOSPODA AN ATOL A. i: aprila po'.: k Mm KLOBUK GOSPODA ANATOl.A. 12 apr;'..i arner.r,. ' •::» POROČNO KOSILO. SI / \ N A: n .11 12 .1 f: anr . :. film HEI.ENA IN MOŽJE, 14. n 15 aprila an . ritki film ČLOVEK BHK.Z ZVEZDE, t-:, iti 17. „pr !.i anv: •;. f.lm SEDEM NEVEsr SKDE.V. BRATOV. KDOR MI PRESKRBI eno-reineia, ki se hrani s kačami, lokomotivami, rajsneplami. fileti, - m«*, potem bi bilo za danes do-volj »n ras do prihodnjič prav KULTURA PROSVETA * KULTURA PKOSVETA KULTURA PROSVETA >¥ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P GOSTOVANJE TRŽAŠKEGA GLEDALIŠKEGA ANSAMBLA o o Leopold Lahola: MADEŽI NA SONCU Minilo je prccej časa, da so naše gledališke hiše zopet sprejele dobro znane in ljube goste: ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Gostoval je v obalnih mestih Kopru, Izoli in Piranu, pa tudi v Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani, in to v dneh od 31. marca do 8. aprila. Uprizorili so igro slovaškega dramatika Leopolda Laholo MADEŽI NA SONCU in pravljično igro s petjem poljske avtorice Marije Holkove PEPELKA. IZ NASE LJUDSKO-PROSVETNE DEJAVNOSTI POSTOJNA Orkester DPD Svoboda v Postojni je priredil v nedeljo, 5. aprila koncert v hotelu Javor-nik pod vodstvom Imra Kovača. Celovečerni koncert, ki ga je izvajal 27-članski orkester, je dobro uspel in občinstvo je bilo zadovoljno s programom. Razen koncerta je nastopil tudi kvartet, ki ga tvorijo pianistka Soba-nova, violinista Vicko Marič ter Stane Valič ter čelist Ciril Komar. Nastopa obeh ansamblov sta lepo poživila kulturnoprosvetno dejaimost v Postojni in občinstvo si še želi podobnih nastopov. Morda bi vodstvo društva razmislilo o gostovanjih v drugih krajih. STUDENO Kulturn oumetniško društvo »Lipa« v Studenem pri Postojni šteje okrog 50 članov. Društvo ima mešani pevski zbor in zelo delavno dramsko družino. Ta družina je v zadnjih mesecih močno preživela kulturnoprosvetno dejavnost, saj je pod vodstvom Albe Lavrenčič in drugih ljudskoprosvetnih delavcev vasi z uspehom uprizorila dramo »Ziv pokopan«, v počastitev Dneva žena komedijo »Zupanova Micka«, v tem mesecu pa bo uprizorila komedijo »Teta na konju*. Vsekakor je to lep uspeh kul-turnoprosvetne dejavnosti vašča-nov, ki so našli primerno obliko sodelovanja med starejšimi in mlajšimi člani društva. ILIRSKA BISTRICA Dramslca družina DPD Svoboda v Ilirski Bistrici je z uspehom uprizorila preteklo nedeljo Ma-rinčevo komedijo »Ad acta<. Številni obiskovalci so s ploskanjem nagradili prizadevne igralce. ZAGORJE PRI PIVKI Pred dnevi je prosvetno društvo »Miroslav Vilhare priredilo filmski večer, na katerem so predvajali jugoslovanski film »H-8«, Škoda le, da je bil zvok IG milimetrske kopije zelo slab in zato so bili gledalci prikrajšani za marsikateri drobec, ki ga film posreduje z duhovitimi in prepričljivimi dialogi. Vendar so uvodni, in vmesni komentarji opozarjali obiskovalce na pomen filma tako, da je tudi ta filmski večer doživel zadovoljiv uspeh, Takšne filmske predstave prireja prosvetno društvo v okviru izvajanja delovnega programa izobraževalne sekcije, ki je letos že priredila tudi več splošno izobraževalnih predavanj. Ta sekcija posebno skrbi, da so predavanja ilustrirana z diafilmi in diapozitivi. Vaščani želijo, da bi vodstvo Ljudske univerze r> Postojni bolj pomagalo pri izvajanju njihovega kulturnoprosvet-nega dela. z angažiranjem večjega števila predavateljev. Dramska sekcija prosvetnega društva -Miroslav Vilhar« pripravlja drugo celovečerno igro, to je Benedeltijevo komedijo »Dva ducata, rdečih vrtnic«'. Premiera bo sredi aprila. Ta sekcija je v začetku letošnje sezone uprizorila tudi Pristleyevo dramo »Inšpektor na obisku -. Odbor društva se je tudi odločil, da bo kupil televizijski aparat, ki ga bodo namestili v svojem društvenem količku. Februarja je bila v Trstu svečana krstna izvedba drame v treh dejanjih avtorja Leopolda Laliole, ki se je v svoji slovaški in češki domovini uveljavil kot dramatik v letih po osvoboditvi. Zlasti sta znani dve njegovi deli »Štiri glavne točke« in »Atentat«, ki je izzval hude polemike in imel za posledico, da je moral Lahola zapustiti svojo domovino, če je hotel nemoteno in svobodno daljo ustvarjati. Dejstvo, da živi danes Laliola večidel v Jugoslaviji in znane razmere v njegovi domovini, so nehote dajale slutiti prav poseben politični predznak v njegovem delu. To je bilo nekako brati tudi med vrsticami raznih poročevalcev, ki so pisali o sodobnih motivih povojne generacije. »Iislim, da je prav v tem iskati tudi vzroke za tako različna mnenja, k: so ga Imeli ljudje o »Madežih«. Namreč tisti, ki so prihajali v gledališče s slutnjo političnega predznaka in problemov naše povojne, atomske dobe, so bili razočarani. Zgodba je duhovita, psihološka In dramsko dobro zavozlana kriminalka. Pripoveduje o človeku, ki so mu nacisti pokončali družino In je tudi sam skusil strahote fašističnih taborišč ter je zato sklenil maščevanje nad tistimi, ki so ga ovadili. Vrnil se je in uspelo mu je prilastiti si nerazumljivo moč nad mladeničem, ki je bil sin teh ovaduhov in vzgojil ga je v postopača, vlomilca, ki se požvižga na vse običajne norme življenja. Oba zlomi stik s poštenim in ljubečim dekletom, ki ob spoznanju dejanskega stanja skoraj v trenutku dozori v zrelo ženo, pa ostane dosledno zvesta svojim prejšnjim načelom boljšega In lepšega življenja. Avtorju je treba priznati, da zna držali gledalca v stalni napetosti in mu psihološko razumljivo in logično razložiti vse premike tako različnih človeških značajev. LaholoTe »Madeže« bi tudi težko podnaslovili s »komedija« ali »drama«, kajti oboje hkrati je. Po zgledu ameriških avtorjev bi veljalo uporabiti splošen pojem »igra«, kajti njeno bistvo ni v načinu, ampak v duševni napetosti, ki jo ustvarja, v nasprotju med zločinom in kaznijo, med veseljem in potrtostjo in v vsem tistem skupku nasprotujočih si sil, ki tvorijo odločilne trenutke našega življenja. Laliolovo igro Je le.po prevedel v slovenščino Vitomil Zupan, s tenkim posluhom za psihološke premike jo je režiral Jože Babič, štiri nastopajoče osebe pa so zelo inteligentno tolmačili Rado Nakrst, Julij Guštin, Štefka Drolčeva in Modest Sancin. Sceno moderne samske sobe je izdelal Niko Matul. Mislim, da bi avtor težko našel boljše interprete svoje krstne izvedbe. Pravljico o lepi Pepelki, ki je hudobna mačeha ni marala, pa je vendarle našla svojega princa in bila potem srečna, vsakdo pozna. Sodi v zvrst železnega repertoarja pravljic, ki jih obenem z Rdečo kapico, Jankom in Metko ter nekaterimi drugimi spozna domala vsak otrok že v najnežnejši mladosti. Zato jo taka snov privlačna in primerna za otroke vseh starosti in le škoda je, da ni bilo več predstav, da bi prišli na račun tisti, ki ne hodijo v šolo. Poljska pisateljica Marija Iiol-kova je posrečeno priredila Pe-pclko za oder, tržaško uprizoritev pa je originalno in domiselno režiral Jožko Lukeš, ki je delo tudi prevedel. Vsem sodelujočim je uspelo ustvariti zares prisrčno in vedro pravljico, ki je mlade poslušalce navdušila, da so prizadeto in zainteresirano sodelovali pri dogajanju na odru. Igrali so: Leli Nakrstova, Bogdana Bratuževa, Mira Sardočeva, Ema Starčeva, Danilo Turk, Edvard Martinuzzi, Jožko Lukeš, Stane Slarešinič in Stane Raztresen. Scenograf je bil Ivo Kufer-zin, koreograf Adrijan Viles, scensko glasbo in pevske vložke pa je napisal Karel Boštjančič. Vsem sodelujočim gre priznanje, da so so lotili mladinskega dela z vsem svojim znanjem in prizadevnostjo, kot pri vsaki drugi gledališki predstavi in da ni bilo nikjer čutiti podcenjevanja mladega občinstva, kateremu je bila pravljična igra namenjena. Z. L. NOVI ŠTEVILKI REVIJE NAŠA SODOBNOST Marčeva, tretja številka revije NASE SODOBNOSTI prinaša prozo Dena Zupančiča, Milana Scge in Branka Marinkoviča. Med pesniki srečamo Mateja Bora in Pavla Zidarja. V razpravah končuje D. M. Skrcjanc svojo razpravo o glasbeni estetiki, Janko Jeri pa objavlja prvo nadaljevanje »Problemov sodobne družbe« — »Tri faze reševanja tržaškega vprašanja«. Prav tako začenja France Bezlaj s »Problematiko slovenskega etimološkega slovarja«. V tej številki je končana razprava Iva Firkoviča o matematičnem mišljenju v zrcalu tisočletne kulture. Med knjigami beremo ocene novih knjig Ivana Regenta in Dominika Smoleta. Tržaški glasbenik Pavle Merku piše o naših edicijah komorne glasbe. Aprilska četrta številka revije je posvečena letošnjemu jubilejnemu letu. V to osnovno temo so usmerjeni prispevki Borisa Kraigherja (Nekaj misli ob štiridesetlet-nici Zveze komunistov Jugoslavije), Frana Albrehta (Delež slovenske besdnee kulture) in Ivana Regenta (Spomini in misli ob ustanovitvi KPJ). Pomemben prispevek predstavlja prevod eseja Miroslava Krleže »O tendenci umetnosti«, kar je odlomek itz avtorjevega obsežnejšega opusa. Prozo zastopata Tone Seliškar z odlomkom iz nedokončanega romana »Izdani bataljoni« in Danilo LoCiar s prvim nadaljevanjem daljše novele >Na razpotju«. Med ostalimi prispevki srečamo imena stalnih sodelavcev revije in njihova poročila oz. ocene o važnejših in vidnejših kulturnih dogodkih v zadnjem času. Svoji razpravi nadaljujeta tudi Janko Jeri in France Bezlaj. RADIJSKA SLUŠNA IGRA Zvonimir Bajsič: GOLJUFA Na lanskoletnem natečaju za radijske slušne igre je dobil drugo nagrado (prve niso podelili) Zvonimir Bajsič za radijsko komedijo »Goljufa«. Konec marca je doživela ta slušna igra krstno izvedbo v Radio Ljubljana in ponovitev preteklo nedeljo, 5. t. m. Igra je bila tudi na sporedu v skupnem programu Radia Zagreb in Radia Beograd. Avtor Zvonimir Bajsič, po poklicu režiser Radia Zagreb, je znan že po dveh radijskih slušnih igrah: »Lahko noč, Lena» in »Rahla pomladna zemlja«, ki so jo nekatere tuje radijske postaje uvrstile v svoj spored. V svojem zadnjem delu »Goljufa« prikazuje Bajsič vsakdanji svet dveh malih ljudi, ki že trideset let, dan za dnem hodita v službo, končno pa se odločita izpremeniti ta monotoni način življenja. Ta zgodba o ogoljufanih goljufih še daleč ni socialno kritična, napeta ali zapletena, je pa s širokim humor- jem prežeta zgodba o prirodnem »filozofu« Škisu in njegovem ponižnem prijatelju Avreliju, o njunem pustolovskem podvigu in spoznanju, da je še najbolj varna navadna vsakdanjost. Odpovesta se velikemu bogastvu, ker se počutita nelagodno. Vse to se dogaja v zanimivih pa tudi šaljivih situacijah in človeško pristnih razpoloženjih. Igri bi bilo samo v prid nekoliko krajšanja razvlečenih dialogov. V režiji Hinka Košaka sta ustvarila živa lika Stane Sever (Škis) in Frane Mil-činski (Avrelij). Založba »Borec« je za letos programirala novo zbirko. Zbirka bo obsegala roman Karla Grebeljška »Most«, ki govori o akciji okrog Stampetovega mostu. Drugo delo bo Radka Poliča »Čudežna pomlad«, Med uspelimi predstavami letošnje sezone v SNG Trst je bila tudi krstna izvedba fantazije v dveh dejanjih PEKEL JE VENDAR PEKEL in monologa OGLEDALO dramatika Josipa Tavčarja, ki se nam je lani predstavil z igro iz sodobnega tržaškega življenja »Prihodnjo nedeljo«. Avtor pravi, da je osnovni motiv »Pekla« samo nadaljevanje ter druga in nevsakdanja varianta motiva iz komedije »Prihodnji» nedeljo«. To naj bi bil problem naše dobe in civilizacije, ko nekateri ljudje istovetijo osebno srečo z ugodjem, ki jim jo lahko nudi razvoj tehnike. V Trstu je doživela uprizoritev fantazije »Pekel jc vendar pekel« (prizor iz 51. dejanja na sliki) lep uspeh, nekoliko manj pa monolog »Ogledalo«. Posebno pohvalno so se kritiki izrazili o režiji (Jože Babič) in scenski glasbi (Pavle Merku). Ustrezno sceno je za obe predstavi naredil Jože Cesar. Igrali so: Jožko Lulccš, Štefka Drolčeva, Modest Sancin, Miha Baloh, Mira Sardočeva in Bogdana Bratuževa; monolog »Ogledalo« jc izvajal Stane Raztresen. IZBOR SOCIALNE LIRIKE Prosvetni servis v LJubljani Je Izdal pripomoček vsem kulturno-prosvetnlm društvom ter drugim organizacijam gradivo, po katerem bodo lahko posegli za pripravo proslave v letošnjem jubilejnem letu. To je izbor slovenske socialne poezije med dvema vojnama. Knjigo je uredil Franček Bohanec in Oma zaradi uvodne besede ter obširnih biografskih opomb tudi trajnejšo vrednost kot zgoščen pregled novejšega socialnega pesništva pri Slovencih. Zastopani so avtorji Tone Seliškar, Srečko Kosovel, Igo Gruden, Miran Jarc, Mile Klopčič, Cene Vi-potnlk, Fran Albreht. Pavel Go-lia, Karel Širok. Ivo Brnčič, Vinko Košak, France Kožar in Tone Cufar. PLESNI ORKESTER RTV JE BIL NA TURNEJI V LJubljano se je vrnil veliki plesni orkester RTV, ki je bil pod vodstvom Bojana Adamiča na daljši turneji po Poljski. Na povabilo ln v organizaciji poljskega radia je izvedel naš orkester v času tritedenskega bivanja na Poljskem 22 Tconcertov in nastopov v desetih različnih krajih. III. FESTIVAL RADIO DRAME V NOVEM SADU V Novem Sadu je 8. do 13. aprila III. Jugoslovanski festival radio-drame. Razen dram bodo na sporedu tudi koncerti Radia Novi Sad in razgovori s poslušalci. Ob zaključku pa bodo predvajali ln nagradili najboljšo radio-dramo. LOUIS ARMSTRONG V LJUBLJANI Pretekli teden je gostoval v LJubljani eden glavnih tvorcev jazzovake glasbe, veliki trobentač Louls Armstrong In njegova skupina, Velika dvorana Gospodarskega razstavišča Je bila prepolna več tisoč navdušenih poslušalcev. Kljub več kot dveumi zamudi Je občinstvo vztrajalo In čakalo, za kar Je bilo pozneje bogato poplačano. Črnski trobentač In pevec Je s svojim ansamblom osvojil in navdušil občinstvo. DRUGI TEDEN DRAME JADRANSKIH GLEDALIŠČ Na delovnem sestanku v Zadru pripravljajo Drugi teden drame jadranskih gledališč, to je pregled umetniških dosežkov gledaliških skuo n. ki delujejo ob jadranski obali od Pulja do Dubrovnika. Letošnji Teden bo v okviru proslave 40-letnice KPJ in bodo v programu prevladovale izvedbe domačih del: Narodno gledališče iz Sibe-nika bo nastopilo z dramatizacijo Davičeve »Pesmi«, Karlovško gledališče bo uprizorilo Krleževo »Ledo«, splitsko Narodno gledališče Krleževo »Gospodo Glemba-Jeve-;, Narodno gledališče »Ivan Zaje« z Reke Matkovičevega »Pro-meteja«, NG iz Dubrovnika dramatizacijo Coplčevih »Doživljajev Nikoletina Bursača«. Istrsko narodno gledališče iz Pulja Willlam-sovega »Orfeja« m domače za-drsko gledališče Shakespearovega »Romea in Julijo«. Razen gledaliških predstav bodo tudi strokovna predavanja in poljudni razgovori z občinstvom. Ob zaključku Tedna bodo podelili najboljšim nagrade. ki bo pripovedovala o začetkih organizirane borbe v ljubljanski okolici. Tretje delo bodo »Zamrežena okna«, ki jim je avtor Drago Suhi. Delo govori o usodi partizana, kt je bil ujet, obsojen na smrt in nato pomiloščen, poslan v koncentracijsko taborišče, od koder se spet vrne. Izpod peresa Hinka Bralu-ša-Okija bo »Dnevnik partizana«, I. del. Predvidena pa sta nato še dva zvezka. Končno bo v okviru zbirke izšlo še delo »Viharni časi«. To bodo partizanski spomini. Izven okvira te zbirke bo izšel prevod knjige »Ponovno svobodni« Aleksandra Vojnovica. To delo je za nas posebno zanimivo zato, ker se v njem omenja pohorski bataljon. Ponovno bodo tudi izdali Jožeta Petka reprezentančni album »S XIV. divizijo«. Novost bosta dve slikanici za mladino in to: Josipa Ribičiča »Partizanska slika-nica< in Toneta SeliSkarja strip ■ Sin brigade«. Končno bo začela izhajati nova dokumentarna zbirka pod naslovom »Dokazi«. Oblika te zbirke bo priročna s slikami. Izšle bodo: Baza 20, Urh, Begunje, Celjski Pi-sker, Frankolovo in Partizanske tiskarne v gozdovih. Posebnost te zbirke bo, da bo izšla tudi v nemščini, francoščini, angleščini in ruščini. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Frimorja ALEKSANDER BEL J A JE V kr@ (Odlomek iz povesti GLAVA PROFESORJA DOUELLA, ki je izšla v zbirki Ljudska knjiga Prešernove družbe. Prevedel Zoran Hudales, opremil Vladimir Lakovič) »Kaj je? Ali se je glavam Kaj zgodilo?« je vprašal Kcrn, ki je odvrnil pogled od papirja. »Ne . . ., toda pogovorila 1)1 se rada z vami, gospod profesor!« Kem se je vrgel vznak na nasanjalo. »Poslušam vas, gospodična Laurentova,« »Povejte mi, ali resno nameravate dati Bruqučejini glavi telo ali jo samo tolažite?« »Popolnoma resno.« »In upate na uspeli te operacije?« »Povsem. Ali ste že videli psa?« »Toma pa ne nameravate . . . postaviti na noge?« je navidezno mirno vprašala Laurentova. »Zakaj ga ne bi? Prosil me je že za to. Vendar ne obeli likrati.« »A Douella,« jc nenadoma spregovorila Laurentova hitro in vznemirjeno. »Končno ima vsak pravico do življenja, do pravega človeškega življenja, tako Tom kot Bruquee. Cena glave profesorja Douella je, mislim, du (udi po vašem pojmovanju, mnogo višja, kot je cena drugih vaših glav ... In če hočete vrniti v pravo življenje Toma in Bruquee, potem je mnogo važnejše, če vrnete pravo življenje glavi profesorja Douella.« Kcrn se jc namrgodii. Ves njegov obraz jc kazal opreznosl ;n krutost, »Profesor Douelle, pravilneje — njegova glava, je našel v vaši osebi prekrasnega. zaščitnika,« je dejal in se ironično nasmehnil. »Toda tak zaščitnik nemara ni potreben in vi se zaman grenite in vznemirjate. Razumljivo je, da sem mislil tudi na oživ-ljenje Douella.« »Toda zakaj ne pričnete z njim poskusa?« »Da, prav zato, ker je glava profesorja Douella tisočkrat dražja od drugih človeških glav. Pričel sem s psom, še preden bom dodat Bruqueejini glavi telo. Glava Brouquče pa je tolikokrat dražja od pasje, kolikor je glava Douella dražja od Bruqueejine glave.« — »Življenje človeka in psa ne moremo primerjati, profesor , , .« »Prav tako, kot ne moremo glavi Douella in Bruqučc. Ali bi radi še kaj povedali?« »Nič, gospod profesor,« je odgovorila Laurentova, ki se je odpravljala proti vratom. »V tem primeru imam jaz, gospodična, nekatera vprašanja. Počakajte, gospodična!« Laurentova se jc ustavila pri vratih in vprašujoče gledala Kerna. »Prosim, pridite k mizi, prisodite!« Laurentova se je z občutkom nejasnosti in nemira spustila v globok naslonjač. Kernov obraz ni obetal nič dobrega. Profesor se je zavalil na naslon sedeža in vprašujoče gledal La-urentovi \ oči tako dolgo, dokler jih ni povesila. Potem se je z vso svojo visoko postavo urno dvignil, se krepko oprl s pestmi na mizo, sklonil glavo k Laurentovi 111 tiho, pomenljivo vprašal: »Povejte mi, ali niste odprli zračne pipe pri Dottellovi glavi? Ali niste govorili z njim?« Laurentova je začutila, kako jo je zazeblo v konce prstov. Kot vihar so se ji v glavi podile misli. Gnev, ki ga je v njej zbujal Ivern, je vrel v njej in pretil, da izbruhne na dan. »Ali naj mu povem resnico ali ne?« Ni se mogla odločiti. »O, kakšna naslada bi bila vreči temu človeku v obraz besedo ubijalec, toda tako odkrit napad bi lahko vse pokvaril.« Marie ni verjela, da bo dal Kern Douellovi glavi novo Iclo. Preveč je že vedela, da bi verovala v tako možnost. Zato je sanjarila samo o tem, da bi pred javnostjo razkrinkala Kerna, ki si je prisvojil plodove Douello-vega dela in odkrila njegov zločin. Vedela je, da se Kern ne bo ustavil pred ničimer in čc bi se izdala kot njegov odkrit sovražnik, bi izpostavljala svoje življenje nevarnosti. Umreti pa ni smela prej, preden ne bi odkrila Kernovega zločina. Zaradi tega je bilo treba lagati. Toda lagati ji ni dovl.ievala vest in vsa njena vzgoja, šc nikdar v življenju ni lagala in zdaj je preživljala strašen nemir. Kern ni odmaknil pogleda z njenega obraza, »Ne lažitc,« je rekel porogljivo, »lie obtežujle svoje vesti z grehom laži! Vi sle govorili z glavo, ne upirajte se, vem to! John je vsemu prisluškoval . ..« Laurentova je povesila glavo in molčala. »Rad bi samo vedel, o čem sta se z glavo porazgovarjala?« Laurentova je čutila, kako ji je planila kri v lica. Dvignila je glavo in pogledala ICernu naravnost, v oči, »O vsem.« »Tako,« je rekel Kern, ki ni odmaknil rok cd mize. »Tako sem si tudi mislil. O vsem.« Nastopil je premor. Laurentova je znova povesila glavo in sedaj sedela kol človek, ki pričakuje obsodbe. Kcrn je nenadoma stopil k vratom in jih zaklenil. Korakal je nekaj časa po mehki preprogi in prekrižal roke na hrbtu. Potem je tiho pristopil k Laurentovi in vprašal: »Kaj nameravate ukreniti, mila dekli ca? Morda hočete predati krvoločno pošast Kerna sodišču? Poteptati njegovo ime v blato? Razkrinkati njegov zločin? Douelle vas je bržčas prosil za to?« »Ne, ne!« je ognjevito spregovorila Marie, ki je že premagala svoj strah, »Zatrjujem vam, da glava profesorja Douella ne goji /želje po maščevanju. O, to .je plemenita duša! Celo odvračal me je. On ni to, kar ste vi, ne smete socliti po sebi!« jc z vzklikom končala in zabliskala z očmi. Kern se je nasmehnil in jel znova korakati po sobi, »Tako, toko, odlično! Tedaj sle me le nameravali razkrinkati in čo ne bi bilo glave profesorja Douella, bi profesor Kern že sedel v ječi. Ce žc kre post. ne more slaviti zmage, potem mora 'oiti vsaj pregrešnost kaznovana, Tako so se končavali vsi krepost-niški romani, ki ste jih brali, mar ni res, mila deklica?« »In pregreha bo kaznovana!« je vzkliknila in že skoraj zgubljala oblast nad svojimi živci. »O, vsekakor tam v nebesih.« Kcrn je pogledal na slrop, ki je bil obložen z velikimi izrezki iz črnega hrasta. »Toda tu na zemlji, da boste vedeli, naivna stvoritev slavi zmago pregreha in samo pregreha. A krepost . . .! Krepost stoji z iztegnjeno roko in prosi pregreho za groše ali pa štrli tamlc . . . (Kern je pokazal proti sosednji sobi, kjer jc bila Do-uellova glava.) kot vranje strašilo in razmišlja o minljivosti vsega posvetnega.« Ko je šel mimo Lntirentovc, je z znižanim glasom dejal: »Vi veste, da vas in Douellovo glavo lahko dobesedno spremenim v pepel in niti živa duša ne bo zvedela o tem ničesar.« »Vem, da ste sposobni za vsak . . .« »Zločin! In prav dobro je, da to veste.« Spel je pričel korakati po sobi in govoril z glasom, kot bi na glas razmišljal: »Sicer, kaj pa ukazujete, naj naredim z vami, prekrasna maščevalka? Na žalest ste iz tiste vrste ljudi, ki sc ne ustavljajo pred ničimer in so zaradi pravice pripravljeni snrejeti mueeniški venec. Vi ste krhka, ob-čutlji va, toda vas ni moogče prestrašiti. Ali naj vas ubijem? že. danes, že takoj? Posrečilo se mi bo, da skrijem sledove uboja, toda s tem se je treba preveč ukvarjati. Moj čas je dragocen. Naj vas podkupim? To je teže, kot vas ostrašiti . .. No, govorite, kaj naj naredim z vami?« »Pustite vse, kot je bilo . , saj vas še nisem ovadila.« »In me ne ovadite?« Laurentova je oklevala z odgovorom, potem pa odvrnila tiho in trclo: »Ovadim vas.« Prvi film, ki ga bo končalo podjetje Avala-film iz Beograda v letošnjem letu, ima naslov OSMA VRATA, Po scenariju Miodraga Djur-djeviča režira film Nikola Tanhofer. Dogajanje filma je iz časa NOB v Beogradu, kjer se v ilegalno delovanje nehote zaplete tudi univerzitetni profesor Simonovič, ki se prej ni zanimal za zunanje dogodke, ampak je živel samo za znanost. Na sliki: kader iz bodočega filma »Osma -vrata«. V njem nastopajo nekateri naši znanci s filmskega platna: Milivoje Zivanovič, Nada Škrinjar, Milan Srdoč, Pavle Vujisič in drugi Kcrn je udaril z nego ob tla. »Eh, trmoglava punčara! Nekaj vam povem, sedite sedaj k moji pisalni mizi! Ne bojte se, ker sc še ne pripravljam, da bi vas zadavil ali zastrupil. Sedite, torej!« Laurentova je osuplo pogledala Kerna, pomislila in se presedla v naslonjač pri pisalni mizi. »Konec koncev vas potrebujem. Ce vas sedaj ubijem, moram dobiti namestnika ali namestnico. Nimam zagotovila, da ne pride na vaše mesto kakšen izsiljevalec, ki bi odkril skrivnost Doucllove glave in pričel izsesavati iz mene denar na račun grožnje, da me bo ovadil. Vas vsaj poznam. Torej pišite: — Draga mama! — ali kakor že kličete svojo mater — Stanje bolnikov, ki jim strežem, zahteva, da moram ostati v hiši gospoda profesorja Kerna . . .« »Hočete mi vzeti svobodo? Zadržati me v vaši hiši,« je z negodovanjem vprašala Laurentova in prenehala pisali. »Prav to hočem, moja krepostna pomočnica!« »Ne bom pisala takega pisma,« je odločno izjavila Marie. »Dovolj!« je nenadoma tako zakričal Kern, da je v uri zapela vzmet. »Razumeti morate, da nimam drugega izhoda. Ne bodite neumni!« »Ne ostanem pri vas in ne bom pisala tega pisma,« »Ah, tako! Dobro jc. Lahko greste, kamor hočete. Toda preden odidete, boste priča " tega, kako bom vzel Doucllu življenje. in kako bom njegovo glavo razkrojil v kemični zmesi, Pojdite in kričite po vsem svetu, da ste videli pri meni Douellovo glavo! Niličc vam ne bo verjel. Smejali se vam bodo. Toda varujte se! Za vašo prijavo se vam bom maščeval. Pojdite že!« Kern je zgrabil Laurentovo za roko in jo povlekel k vratom. Telesno je bila prešibka, da bi se lalrko uprla takemu navalu. Kern je otlprl vrata, šel hitro skozi sobo, kjer sta bila Tom in Bruqu6e in stopil v sobo, v kateri je bila glava profesorja Douella. Douelle je osuplo gledal na ta nepričakovani obisk. Kern sc 111 zmenil zanj, stopil je k aparatom, rezko obrnil pipo, ki je oskrbovala glavo s krvjo. A n t o n Ramovš: MLADI GEOLOG I. in II. Za Slovensko geološko dr-Stvo je založba Mladinska knjiga založila dve knjižici: Anton Ramovš — GEOLOŠKI RAZVOJ SLOVENSKEGA OZEMLJA in GEOLOŠKI IZLETI PO SLOVENIJI. Oprema je delo Mire Roj-čeve. Društvo je vodila pri tej izdaji želja, da se ne bi zanimali samo za polete v vesolje, za to, kaj je na Luni ali Marsu, ampak da bi najbolje in predvsem poznali svoj planet Zemljo in svojo ožjo domovino — Slovenijo. Tako razgrinjata knjižici pred nami skrito življenje kamenin iz raznih dob zemeljske zgodovine, s preprostimi besedami nam približujejo naravo in njene skrivnosti, da bi jo vzljubili. Z izleti po najbolj znanih krajih Slovenije spoznamo obenem dogajanja davnih milijonletij, ki so oblikovala mozaik naše • zemeljske skorje. V a c 1 a v Š v a r c : LOVEC J AGV AR JE'V To zanimivo 'dn napeto povest imenujejo »slovansko indijanari-co«. Slovansko pač zato, ker jo je napisal češki mladinski pisatelj Vaclav Švarc in ker je njen glavni junak Poljak Ludvik. Toda to je zanimiva in posebna indijanariea z napredno noto: pošteni in zaupljivi otroci narave — Indijanci iz plemena Mataki in Tobi — niso tako primitivni, kot jih hočejo prikazati beli izkoriščevalci, ko jih najemajo in izkoriščajo kot ceneno delovno silo. Dogaja se v Južni Ameriki, v provinci Santiago del Eslero, to je v deželi travnatih pamp, savan, solnih jezer in pragozdov. Čtivo bo najbolj privlačno za clorašeajočo mladi no, posebno za dečke med 10. in 15. letom. Pomanjkanje primerne literature za to starost pa je tudi največje, zato je ta izdaja dobrodošla, SLOVENSKE NARODNE PRAVLJICE Založba Mladinske knjige je pred kratkim izdala tretjo povečano izdajo SLOVENSKIH NARODNIH PRAVLJIC v izboru Alojza Bolha rja in z ilustracijami (visoka jedkanica) Mihe Maleša. To si znane pravljice o Zlati ptici, o medvedu, o deftri pastorki in hudobni mačehi, o Mojci Pokraculji, pa zlati ribici, železnemu prstanu, o pasjeglavcih in drugih. Prav na koncu knjige je prireditelj dodal nekaj pravljic v narečju, prav tako jih je zapisal, kot jih je slišal pripovedovati. Pravljice so iz vseh krajev Slovenije, prikazale naj bi prerez slovenskega ljudskega pripovedovanja skozi zadnjih sto let. Pri zbiranju je sodelovalo kar trideset zapisovalcev, ŠVEDSKE PRAVLJICE ŠVEDSKE PRAVLJICE je izdala prav tako založba Mladinska knjiga, in sicer zbirki Zlata ptica v prevodu dr. Frana Bradača in z ilustracijami Citc Potokarjeve. V teh pravljicah srečujemo razen živali (mačke, psi, konji) zlasti prince, princese, vile, kralje in pastirje, škrate in velikane. To so običajni »pravljični rekviziti« in -čudežni dogodki, ko so čez noč postavljeni zlati gradovi, razkošne palače, čarovnije imajo svojo moč. Toda pravljice ne bi bi!e pravljice, ko ne bi dobro zmagalo nad zlim, modrost nad neumnostjo, resnica nad lažjo. Otrokom so pravljice všeč. Odlomek iz povesti LOVEC JAGVABJEV. Izdala Mladinska knjiga v prevodu Severina Šalija z ilustracijami Zdeneka Buriana m Ko je Ara dosegel skoraj polovico oddaljenosti, ki ga je ločila od gozdnega otočka, so se pokazali na savani njegovi zasledovalci. Patrona Laurela sta prav tako spremljala dva Mataka. Arov a kobila hitreje ni mogla več dirjati. Zdelo se je, cla bodo zasledovalci ujeli begunca še prej, kakor se mu bo posrečilo zginiti v gošči. Njihov zmagoslavni krik je tako raznetil Juanova spremljevalca, da ju ni bilo več mogoče krotili. Zdirjala sta na savano in začela obkoljevati Aro. Juan in Ludvik sta pojezdila za njima. Ara je zavil iz ravne smeri in poskusil uiti na desno. Patronov konj jo nenadoma padel. Laurel mu jo zletel čez glavo in obležal v travi. Skoraj isti trenutek sla padla tudi mezga patronovih spremljevalcev. Prvi spremljevalec se je skušal rešiti izpod mezgovega telesa in se je divje premetaval, enako kot mezeg, ki se je zaman spravljal na noge. Drugi Matak je o pravem času skočil s padajoče živali in se prekopic-nil v travi. Stekel je i: negibnemu patronu, katerega konj se je bil sicer postavil na noge, toda stal je kot vkopan in se tresel. Od jam v zemlji so preplašeno odletele podzemske lastovke. Odjeknilo je vreščanje kunčjih sov, ki so prhnile od vhodov v svoje luknje, se ustavile nekaj deset metrov daleč na kupu zemlje, razčeperile perje in jezno tle-skale s kljuni. »Viskačera!« je zavpil Luan. »In ne samo ena! Vsa savana je prerešelana z njimi.« Ludvik jo pravkar jezdil čez prostrano ščavje divjih grenkih melon, Dalje je ležal prostor brez vsakega rastlinja, posut z dolgimi krtinami izrute zemlje. Pred vhodi v podzemske hodnike ter brloge, s katerimi jo vsako naselje viskač preorano kakor velemesto z mrežo jarkov in kleti, so bili kupi trdih grud, kosi lesa, steblike najrazličnejših rastlin in živalske kosti, torej vse, kar na savani najde viskača, glodalec, ki je tako velik kakor naš domači zajec. Juan je pomahal Ludviku, naj se mu pridruži. Juanova spremljevalca sta še vedno lovila Aro, toda jezdila sta po nevarnih tleh previdno in počasi. Ara si je izbiral nepreluknjana tla in se odmikal svojim zasledovalcem. Razdalja med beguncem in zasledovalci se je večala. To je slednjič spodbodlo Indijance, da so pognali svoje mezge. Laurel je s pomočjo svojega spremljevalca vstal in pohitel h konju, da nadaljuje zasledovanje. Toda konj se je upiral in se ni hotel premakniti. Šele ko je Laurel skočil iz sedla in prijel za uzdo, je konj šel za njim, šepa-joč kakor njegov gospodar. Tekma na življenje in smrt se je bližala kraju. Ara je zaman priganjal izčrpano kobilo. Indijanci so se vnovič približali beguncu. Spet je padel mezeg in si zvil nogo. Za Arom je jezdil samo še en zasledovalec. Bil jc to drugi Juanov spremljevalec, Juan in Ludvik sta iskala mejo viskač-jega ozemlja, ki ju nikakor ni približevalo beguncu. Juan — še pod vplivom svojega prejšnjega pogovora s Ludvikom, ni bil posebno vnet za zasledovanje. Zdelo se je, da bo Ara nazadnje le ušel. Večina jezdnih živali zasledovalcev je imela zvinjene ali zlomljene noge. Zdajci pa se je pod Arovo kobilo nenadoma udrla izdajalska površina savane in žival se je ugreznila ' v velik viskačji brlog. Ara je padel s konja in udaril z glavo ob kup suhih kep, To je bilo dovolj, da ga je zasledujoči Indijanec došel. Indijanec je skočil z mezga in hotel Aro zvezali z lasom, toda vrv se mu je zataknila za sedlo. Pograbil je boleadoro in stopil k Aru. da bi mu z jermeni zvezal noge. Ko se je sklonil nadenj, jc dobil tak sunek, da se jc prevrnil in lovil sapo. Ara je skočil na njegovega mezga in zdirjal. Indijanec je vstal, zamahnil z lučalnimi kroglami in jih vrgel za beguncem. Krogle so ga dosegle in jermeni so se Aru ovili okrog života. Udarec krogel ga je vrgel z mezga. Indijanec ga je sedaj povezal brez odpora. Ko se je Ara spet osvestil, je opazil, kako indijanski spremljevalci sedajo na kup prsti in kako jim v očeh ugaša strast, ki jim jo je bil zbudil lov na človeka. Juan je malomarno ostal ob strani. Ludvik je snel z rame puško in se postavil za svojega konja malo dlje od Juana. tako da je imel pred seboj Aro in njegove zasledovalce. Patronu Laurelu so se zlovešče ukresale oči, ko jc pogledal zvezanega begunca. »Ubil je belca, zato naj ga tudi belec ubije.« je rekel in s pogledom spodbodel Juana, Ludvika pa pogledal le mimogrede. Ko se Juan ni zganil, jo po trenutku čakanja dodal razkačeno: »Torej bom to storil sam! Ne zasluži ne krogle ne vezi. Nikdar več ne bo dvignil roke na belega človeka,« in iztegnil je nogo z okovanim škornjem in veliko ostrogo. »Stojte, patron!« je zavpil Ludvik. Njegov glas je zazvenel preteče. Laurel je neumevajoče pogledal Juana. Ta se je v zadregi nasmihal in molčal. Potem mu je pogled obtičal na Ludviku in njegov obraz je kazal odločen sklep, da uveljavi svojo voljo. POSVETOVANJA NA OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU KOPER Da bo dovolj kruha, mesa, povrtnine, sadja in pijač Vsi se še spominjamo, da je bilo vprašanje preskrbe pred nekaj leti glavni problem našega turizma. V zadnjih dveh letih se je stanje sicer močno izboljšalo, vendar pa naraščajoči priliv turistov v naše kraje zahteva, da se vnaprej zagotove potrebne količine hranil in pijač tako za turiste kot za stalno prebivalstvo turističnih krajev. V skrbi za to je Tajništvo za gospodarstvo pri OLO Koper skupno z okrajnim Svetom za blagovni promet in turizem sklicalo v ponedeljek posvet o pripravah gostinskih in preskrbovalnih podjetij na letošnjo turistično sezono. Na posvetu so sprejeli vrsto sklepov, od katerih — zaradi pomanjkanja prostora — navajamo samo najzanimivejše. Glecle kruha letos ne bo več težav. Glavno turistično področje — piranska občina —- dobi sredi prihodnjega meseca že prve količne kruha iz nove, moderne pekarne, ki jo gradijo v Piranu. Najpozneje v začetku junija bo pekarna obratovala lahko že s polno zmogljivostjo. Proizvajala bo tudi različne rogljičke, makove štručke, slanike in podobno pecivo, katerega je doslej primanjkovalo v vseh obalnih mestih. Druga mesta, kamor ne bo segla nova pekarna, bi morala organizirati po privatnikih peko vsega takega peciva, kot ga okusnega prodajajo že vrsto let v Postojni. Z mesom bodo težave, dokler ne bo naš razpoložljivi živinski fond tolikšen, da bo poleg vseh domačih potreb kril tudi potrebe Tržačanov. Absolutnega pomanjkanja mesa sicer ne bo, pač pa bo primanjkovalo mesa boljše kvalitete. Z jasnimi argumenti je bilo dokazano, da bi bilo stanje mogoče izboljšati, če bi šli na sklepanje pogodb med mesarskimi podjetji in gostinci. Pogodba mora poleg količine, kvalitete in dostavnih rokov obsegati tudi obojestranske penale, sicer ni pogodba. Tudi počitniški domovi, posebno večji, bi morali vnaprej skleniti take pogodbe. Tržna inšpekcija bo poskrbela za to, da bo meso, namenjeno za široko potrošnjo, res dano v ta namen, ne pa v uporabo takim gostincem, ki zaradi svoje nesposobnosti 'ne znajo predvideti potrošnje mesa vnaprej. Tudi počitniški domovi ne bodo smeli več kupovati mesa v času, ko je v teku prodaja za široko potrošnjo; z mesnicami naj se domenijo za ure, ko bodo lahko dvigali svoj kontingent, ne pa da bodo večali vrste prebivalstva ali pa poleg" vrst odnašali najlepše kose in razburjali čakajoče gospodinje. Glede perutnine pa se jc- koprsko podjetje »Mescpromet'! obvezalo, da bo organiziralo zadostne količine po zmernih cenah. Slabše je stanje s preskrbo rib, vendar je upati, da bo tudi v tem prišlo do izboljšanja, ko bodo gostinci s pogodbami vezali ribiška podjetja, da v roku dostavijo potrebne količne rib. Podjetja pa si bodo seveda — spet pogodbeno —- morala zagotoviti te ribe tam, kjer iih je pač dobiti; če z Reke lahko zalagajo ribarnice v Ljubljani in drugod v notranjosti države, bodo tudi naša podjetja lahko kupila ribe na Reki, kadar sama ne ujamejo ničesar. V preskrbi s pijačami je bilo v preteklih letih posebno občutno pomanjkanje piva. Za letos kaže, da tudi to vprašnje ne bo ŠMARJE PRI KOPRU Kmetovalci iz Šmarij pri Kopru so s svojo kmetijsko zadrugo do konca marca sklenili že več kot 350 pogodb za proizvodno sodelovanje. Na osnovi teh pogodb bodo letos predvidoma pridelali okrog 140 vagonov paradižnika, krompirja, graha, fižola, čebule, česna in grozdja ter 930 stolov raznega sadja. Razen tega je bilo s to zadrugo sklenjenih tudi G0 pogodb za pridelovanje pšenice in 47 pogodb za pitanje prašičev. več pereče. Podjetje »Pivopro-met« iz Izole, ki v glavnem zalaga naše obalno področje, je n. pr. sporočilo, da bo letos lahko raz-pečalo 1,300.000 litrov piva, medtem ko ga je lani dobilo samo nekaj nad 900.000 litrov. Tudi glede ostalih pijač ni posebnih problemov. Veletrgovina »Prerad« v Portorožu je n. pr. dobila kredit 7 milijonov din za nabavo in vskladiščenje 10 vagonov steklenic mineralne vode. Podobno vskladiščenje je lani pomagalo, da prvič po vojni v vročih dneh v Portorožu ni zmanjkalo te pijače. Glede kokte, oranžade in drugih brezalkoholnih pijač pa so na posvetu sporočili. da se bo poleg lanskih domačih proizvajalcev, ki bodo seveda še povečali in izboljšali proizvodnjo, pojavilo z vrsto brezalkoholnih pijač v naših krajih tudi podjetje »Ljubljanske mlekarne«. Tudi preskrba s sadjem in zelenjavo bo letos boljša kot. v prejšnjih letih: za to jamči postojnsko podjetje, ki je prevzelo nalogo, zalagati potrošnike našega okraja s tovrstnimi artikli. Na posvetu pravzaprav ni bil izražen nikakršen dvom v to, da bodo odslej naše prodajalne s sadjem in zelenjavo bolje založene, pač pa so bile izrečene številne sugestije za kulturnejšo trgovino s temi artikli. Svet za turizem ObLO Piran, ki je že pretekli teden pretresal vprašanja preskrbe v sezonskih mesecih, je sprejel v tej točki sklep, da bo preko pristojnih organov zainteresiral domače zadruge in kmetijsko posestvo Seča, da bodo pripravili v skladu s terminskimi pogodbami, sklenjenimi z gostinci, zadostne količine povrtnine in sočivja, katero uspeva na našem področju. Računi so namreč pokazali, da bi 90 odstotkov zelenjave, potrebne za gostinstvo in prebivalstvo v piranki občini, lahko krili s proizvodnjo na tleh občine. jI Pogled na ljubko brkinsko vasico Celje v ilirsko-bistriški občini. Do tod je že dokončana skozi Brkine speljana Mladinska cesta, ki bo tudi letos med objekti, ki jih bo s prostovoljnim delom gradila naša mladina. Če bo prav, bo cesta v letošnjem letu skoraj povsem gotova in se bo s tem tudi Brkinom in njihovim pridnim ljudem odprla pot v širni svet V OBČINI ILIRSKA BISTRICA SO SPREJELI DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1953 mmñ lüsinsi Občinski komite ZK v Ilirski Bistrici je že izdelal obsežen program dela v počastitev 40, obletnice ustanovitve KPJ. Imenoval je tri komisije in sicer: komisijo za izvedbo prostovoljnih delovnih akcij, za prirejanje razstav in komisijo za rrooasando. Doslej je dosegla največ vidnih uspehov komisija za delovne akcije ki je že organizirala več prostovoljnih del. Delovne akcije za popravilo cest. vodovodov in drugih komunalnih objektov bodo v glavnem zaključili še pred 20. aprilom. Zelo delavna je tudi propagandna komisija, ki zbira zgodovinsko gradivo o dejavnosti Komunistične partije pred in med vojno in gradivo o kulturno-prosvet.nem delu ter o razvoju gospodarskih organizacij občine. Na svoji seji IG. marca jc Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica sprejel plan za razvoj občine letos. Plan pomeni nadaljevanje dosedanje gospodarske politike, njeno poglobitev in utrditev. Sestavljen je v skladu z ostalimi gospodarskimi plani za okraj in republiko, naslanja pa se na vse speciličnc pogoje zemlje pod Snežnikom, njeno dosedanjo razvitost in njene možnosti. Sestavljen je bil ob natančnem analiziranju vseh možnosti, zato je realen in ga bo zmogla občina uresničiti. Osnovne težnje plana so: povečati fizični obseg proizvodnje in blagovnega prometa, da dosežeta okoli 02 "/« skupnega povečanja po perspektivnem planu, delovno silo bodo zaposlili le tam, kjer so izčrpane vse možnosti boljše organizacije in tehnoloških postopkov, delovna storilnost naj bi narasla za 30 o, povsod kjer se le da uvesti nagrajevanje po učinku, izboljšati življenjske pogoje z gradnjo objektov družbenega standarda, na vasi širiti in poglobiti kooperacijo, varčevati pri trošenju sredstev. Se preden bežno preletimo posamezne gospodarske veje, moram poudariti, da v primeri z leti nazaj in z bodočimi leti do izpolnitve perspektivnega plana, prav letošnji plan predvideva največji napredek. Vzrok so dokončne rekonstrukcije v industriji, razširjena kooperacija In povečana delovna storilnost. Za letos predvideva družbeni plan, da se bo povečal družbeni bruto proizvod za 27 °/o, narodni dohodek pa za 25 "/«. V denarju bi znašal letošnji družbeni proizvod okoli 5 milijard 100 milijonov, narodni dohodek pa 2215 in tijonov. Oba bi letos dosegla SI % plana za 1961. leto. Zaposlenost naj bi letos prav malo narasla, porasti morata predvsem delovna storilnost in organizacija dela po sodobnih metodah. Doslej je zaposlenost. hitreje naraščala kot je predvideval plan. V gospodarstvu bo letos skupno zaposlenih okoli 2000 ljudi. Nujno bodo morali tudi povečati strokovnost zaposlenih, izpopolniti voflilni kader po podjetjih ter razmisliti o delitvi delovnega časa. Letošnje investicije v občini se bodo povečale za 7,5 °/o. Skupno bodo znašale 4-10 milijonov. Bistveno pri tem ,ie. da se bodo negospodarske investicije povečale skoro za polovico, v industriji zmanjšale za skoro tretjino, v kmetijstvu pa kar potro-jilc. Občina bo vlagala pretežno v kmetijstvo, trgovino in obrc ter v objekte družbenega standarda. Industrija mora letos doseči po planu skoro SO °/o povečanja, ki je predvideno za leto I9G1. Doseglo bo lahko le z vključitvijo nove kapacitete v Lesonitu, z normalizacijo proizvodnje v Zadružniku, ki ima nekaj ozkih grl pri predelavi mleka in izdelovanju vinske kisline, z dopolnitvijo strojev v Topolu, z boljšo organizacijo dela in povečano storilnostjo. Zc prej smo poudarili, da je za letos predviden največji porast, v obdobju 5 let. V industriji sami se bosta družbeni proizvod in narodni dohodek letos dvignila za 50 °/o proti lanskemu letu. Delovna sila pa se bo celo zmanjšala! Skupno bodo letos v vsa industrijska podjetja investirali 182 milijonov din. Začeli bodo NAŠI PROBLEMI PRED ZAČETKOM TURISTIČNE SEZONE Nekoliko pozno sicer, vendar nikakor prepozno je Svet za turizem ObLO Piran ta teden sklenil vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo letos boljšo službo oddajanja zasebnih sob turistom. V Piranu in Portorožu, kjer vsako leto v glavni sezoni zmanjka nastanitvenih možnosti v hotelih in počitniških domovih — do sedaj sklonjeno pogodbe in veliki obisk naših obmorskih letovišč že v tako zgodnji pomladi pa kažejo, da bo teh kapacitet le- tos premalo tudi že izven glavne sezone — se jc prebivalstvo z velikim razumevanjem za potrebe turizma začelo baviti z oddajanjem sob; končno pa v nadomestilo za utesnitev dobijo prav lep zaslužek. Kot že rečeno, je doslej šepala samo še služba razporeditev gostov po teh sobah. Da se temu odpo-more, je svet za turizem pripravil osnutek občinskega odloka o oddajanju zasebnih sob, Po tem odloku bo sobe oddajal lahko samo tisti, SÉ I» fm filé* WW iñSCv . -1* , - SlíW - v- mmti m* i ■ r-e - Ü' Je fét H jp* .>•• ■•■; iS? -■>-.;-... .y '"'.. Gornja slika kaže asanirani vaški vodnjak v Preložah. Takšne komunalne objekte pogreša še marsikatera vas v Brkinih i«, tudi drugod po ilirsko-bistriški in drugih naših občinah. Vodnjak je zamenjal stari odprti studenec, iz katerega so hkrati zajemali ljudje in je pila živina ki bo dobil dovoljenje za to. V ta namen mora vložiti pri potovalnem uradu, ali pri turističnem društvu predpisano prijavnico, na podlagi katere mu posebna komisija oceni in kategorizira sobo ter v skladu s kategorijo odobri tudi ceno, po kateri bo lahko oddajal sobo. Na podlagi te ocenitve izda potem ObLO dovoljenje za oddajanje sob. Novo' v poslovanju s privatnimi sobami je to, da potovalni urad aH turistično društvo — kdor bo pač opravljal recepcijsko službo za sobe — ne bo provizije odtegoval lastniku sobe, temveč si jo bo zaračunal pri gostu; bodo pa sobo letos nekoliko cenejše kot so bile lani, pač v skladu s cenami sob v hotelih in drugod. Jule POTI POPRAVLJAJO Pred časom so prebivalci vasi Puče in Koštabona sklenili na množičnem sestanku, da bodo s prostovoljnim delom popravili vse tiste poti, ki jih uničujejo poletne nevihte, Zato so že z dro-bilcem kamenja Zavoda komunalne dejavnosti občine Koper začeli pripravljati grušč in veseli so bili pomči kmetijskega posestva Brič—Puče, da jim je pripeljalo s traktorjem drobilec na delovišče. Predvideno je, da bodo morali pripraviti okrog 400 kubičnih metrov grušča, da bi popravili več vaških poti, P. tudi novogradnjo opekarne, o kateri govorijo že dlje časa. Kmetijstvo bo, podobno kot drugod, deležno velike pozornosti in potro-jenih investicij. Čeprav znesek 37 milijonov ni velili, bo vendarle pomembno vplival na kmetijstvo. Upoštevati je treba, da bo deležno tudi posrednih investicij. Plan predvideva, da. bi povprečni hektarski donos vseh kultur letos porasel za 20—25 °A>. Seveda bo poleg investicij in samega kmetovanja odvisen uspeh tudi od vremena. Hibridno koruzo bodo letos pridelovali na 23 ha. Lanskoletni uspehi niso zadovoljivi, ker so celotno akcijo slabo pripravili. Pri krompirju bo poudarek na pridelovanju semenskih vrst v višjih legah in na zamenjavi semena, k"; je že iz-rojeno po nižinah. Pridelek kvalitetnega sena naj bi zadruge zagotovile na 309 ha travnikov. Predvidevajo, da bo letos pridelek sena pri tistih, ki so šli v kooperacijo podvojen. Urejati bodo začeli skupno 369 ha planinskih :n kraških pašnikov. Marsikje v n žinah bodo nujne melioracije, ki jih bo izvajala Vodna skupnost Koper. Skupno je za letos v načrtu 520 ha v kooperaciji. Za živinorejo predvideva plan porast goveje živine in omejitev zakola telet'. Dosedanje število 410 rodov-n škili krav se mora povečati za nadaljnjih 100. Lani je mlečnost doseza-la od 21G! kg v Knežaku do 3144 kg v Ilirski Bistrici, letos mora še nadalje narasti, ker ima Zadružnik še neizkoriščene kapacitete. Umetno osemenjevanje je zajelo celo področje in daje dobre rezultate. Letos naj bi spitali G50 prašičev v kooperaciji. V sadovnjakih jo za letos predvideno G0 ha za obnovo, nadaljevali bodo že asanacijo sedanjih dreves in izločili najmanj 3000 neustreznih. Za-vadi ustreznih vodnih razmer bodo že letos zasadili 6 ha nižinskega sveta s topoli okoli Prema, Topolca in pri Kosezah. Za naslednja leta pa morajo letos pripraviti načrt za obnovo 2(10 ha nasadov sadnih dreves in topolov. Letos bo potrošnja narasla za 30 "/o na 1905 ton ali po 211 kg na ha obdelane zemlje. Kmetijska posestva v občini se bodo še nadalje utrdila, enako tudi KZ, ki bodo vso dejavnost posvetile le kmetijstvu. Gozdarstvo predvideva še nadaljnjo omejitev sečnje. Nadaljevali bodo pogozdovanje na kakih 20 ha ter izboljševali zapuščene gozdne površine. Gradbeništvo bo letos imelo za 200 milijonov dela. Najvažnejše je. da bodo tri četrt vseh gradenj objekti družbenega standarda: stanovanja, trgovine, ceste itd. Cestni promet se bo letos nekoliko povečal. Podjetje Transport bo dobilo nova vozila In gradili bodo garaže. Za Brkinsko cesto je letos namenjenih 15 milijonov. Trgovina bo letos doživela Se nadaljnji padec prometa na debelo in porast, prodaje na drobno. Za izboljšanje trgovinske mreže bodo porabili 21 milijonov: za trgovino živil, za novo prodajalno mleka z mlečno restavracijo, za mesnico itd. Gostinstvo bo deležno 2.800.000 dinarjev investicij. Razširili bodo prostore v gostišču Triglav, Soča bi pripravila nove projekte, enako bo z novo kavarno v Ilirski Bistrici. Povečati se bo morala strokovnost gostincev in delovna storilnost. Obrt bo dobila nekatere izboljšave. »Mizar« in »Planika« dobita novo opremo. S skupnimi močmi bodo odprli novo mehanifno-servisno delavnico. Komunalna dejavnost- predvideva letos 13 "/»-porast svojega poslovanja. S primerno prizadevnostjo celotne občine bodo lahko rezultati plana za letosl zelo pozitivni. S. M. VALDOLTRA Sindikalna podružnica t> bolnici Valdoltra ima svojo kulturno skupino, ki v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ pripravlja akademijo s pestrim programom. Za paciente-mladino bo še posebna proslava. 2EMA IN DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJAZENA m DOM * ZDRAVSTVO iN VZGOJA *2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA k Uspešna oblika sodelovanja skrbstvenih organov z rejniki in šolo — Stik z otroki Vsi dobro vemo, da ni dovolj, da skrbimo le za zunanje pogoje in činitelje v otrokovem življenju: hrana, obleka, stanovanje in podobno. Otroku smo dolžni dati še veliko več — vzgojo, izobrazbo, svetovni nazor .in na na zadnjem mestu ljubezen in toplino. To smo dolžni vsi odrasli, kot starši in kot družba, še posebno kot socialistična družba. In vsi otroci so naši, tisti, ki jih imamo doma in tisti, ki jim iz tega ali onega vzroka kot družba nadomeščamo starše. Ne bomo na dolgo in široko govorili, zakaj nekateri naši otroci nimajo staršev — nimajo zato, ker so jim umrli ali padli, ali pa nimajo, ker jih nočejo in niso zmožni vzgajati. Včasih take otroke dajejo v domove, kjer plačani vzgojitelji skušajo rešiti, kar je še mogoče. Toda navadno je preveč otrok in premalo vzgojiteljev in tako se zgodi, da učitelj lahko skrbi le za tiste najnujnejše zunanje pogoje, ne more pa nuditi otroku enakovrednega nadomestila za izgubljeni dom, za toplo in prizadeto starševsko ljubezen. Skratka, že davno smo spoznali, da je družina tista celica, v kateri je največ pogojov, da bo nežni otrokov organizem dozorel v zdravega človeka, zdravega po telesu in srcu. In ko sem skupaj s skrbstvenimi organi naših obalnih mest, Kopra, Izole, Pirana, pa tudi Sežane in Postojne obiskala male rejence v Dutovljah na Krasu, sem se spomnila uniformiranih gojencev zavodov, njihovih v tla povešenili oči in apatičnosti. Take sem včasih srečevala na sprehodih. Bila je resnična raz- lika: v Dutovljah so nas pozdravili veseli in nasmejani otroci, lepo oblečeni, brez zadrege so odgovarjali na naša vprašanja. V dutoveljski šoli so se skrbstveni organi sestali z rejniki, prijaznimi in poštenimi kraševci, ki so te sirote sprejeli kot svoje otroke in jim skrbno nadomeščajo starše, ter šolniki, da bi se skupno pomenili o uspehih -in problemih. Seveda, težave so povsod, kdor ima otroke jih pozna. Zakaj bi bili rejenci drugačni, boljši ali slabši od naših otrok? Tudi med njimi, kakor med našimi, so pridni, pa tudi neubogljivi, živahni in mirni, taki, ki se radi učijo in taki, ki jim knjiga in šola ne diši. Toda so pravila, ki veljajo za vse enako: treba se je učiti, delati, ubogati, In za rejnika velja prav isto kot za starše: njihova naloga je, da narede iz teh otrok poštene državljane. Pri tem je nujno sodelovanje s šolo. Zato je bil ta sestanek nekoliko podoben tudi nenavadnemu roditeljskemu sestanku. Le da so vlogo staršev tokrat prevzeli skrbstveni organi, to se pravi zanimali so se za uspehe otrok in za težave, ki jih Imajo v šoli. Gotovo ste bili že kdaj na roditeljskem sestanku in prav gotovo niste nikoli slišali samo dobro in hvalo. Otroci so pač različni, različni pa so tudi pedagogi in njihovi načini, različni so starši in rejniki, Vendar bi lahko povedali tudi nekaj specifičnega, nekaj bolj konkretnega, kar je v neposredni zvezi z malimi rejenci, doma iz obmorskih mest in njihovimi kra- Pranje glave je lahko tudi veselje Ze dojenčku moramo skrbno negovati lase. Mlada mati bo dobro storila, če mu bo pri kopanju enkrat ali dvakrat tedensko namilila tudi glavico, v ostalih dneh pa jo splaknila s toplo vodo. Dojenčkovo milo mora biti blago. Ko je glavica s pogretimi brisačami osušena in otrok oblečen, mu še skrtačimo lase, Krtačenje poživi kroženje krvi in rast las. Krtača mora biti mehka. Ostre krtače, ki praskajo, ali krtače iz perlona poškodujejo nežno kožo na glavici, Ce so puhasti laski pri dojenčku presuhi in če se mogoče pokaže droben prhaj, potem otroku od časa do časa vtremo v kožo s koščkom vate mlačno rastlinsko olje. S tem odstranimo prhaj, ki se je odluščil, in izločke kože. Malo večji otroci si pri igri in tekanju včasih zelo umažejo lase-. Ali naj jim pogosteje kot vsakih 8 do 15 dni umivamo glavo? Vsekakor! Kratki lasje se sicer ne navzemajo toliko' umazanije kot dolgi in čiščenje las s krtačenjem in česanjem navadno zadostuje. Če pa se je otrok močno potil, mu je treba lase kajpak umiti. Ce se lasje od umazanije in potu zlepijo, je to za kožo na glavi zelo škodljivo. škimi rejniki. Solo obiskujejo redno, ne zamujajo, ker jih ne pre-obremenjujejo z delom, rejniki se zanimajo za vse uspehe svojih varovancev, v večini primerov ne delajo razlike med svojimi lastnimi otroki in rejenci. Redki so tudi primeri, da poslušajo starše in no skrbstvenih organov, ki so jim poverili otroke. Vsi starši namreč nimajo kvalitet, da bi lahko bili svojemu otroku dobri vodniki v življenju. Za rejence se, vsaj v posebnih primerih, zanimajo tudi množične organizacije in šolski odbor. Vsak otrok, ki pride v rejo, ima gotovo za seboj zgodbo, ki je navadno grenka in žalostna: ali je ostal sirota, morda je tudi nekaj let živel sam zase, ali je živel doma v težkih razmerah, Morda je Uidii sam zagrešil kaj malega, v kar ga je pahnilo nezdravo okolje, Naloga rejnika in šole je zdaj, da mu dajo priložnost, da spozna, kaj je bilo napak in kako bi bilo prav. Vedno se to ne posreči, ampak pri pravilnem ravnanju, z razumevanjem, ljubeznijo in brez občutka manjvrednosti, bo skoraj vsak normalen otrok našel pravo pot. Kaže, da se jim bo to v Dutovljah posrečilo. Temu nadvse perečemu in potrebnemu sestanku so med drugimi prisostvovali tudi predstavniki trgovskih podjetij obalnih mest. Male in večje rejence so razveselili z darilnimi zavoji, ki so jih pripravili z izkupičkom trgovskega plesa v Kopru. Pri tem sta jim priskočila z razumevanjem na pomoč še podjetji Slavica in Primorski tisk. Prvo s popustom pri nakupu in drugo s knjigami, ki so bilo v vsakem zavoju. In zdaj sprašujejo na Krasu (v sežanski občini je okrog 70 rejen-cev), kdaj bo še drugod podoben sestanek. Z. L. t um ^^^ Ji*.. '> % J , , • j M" " - 1 J&h* * v5 Rejenci v Dutovljah in bližnji okolici, ki so jih obiskali skrbstveni organi Kopra, Izole, Pirana, Sežane in Postojne, predstavniki trgovskih podjetij obalnih mest pa so jim prinesli darila Letošnje praznovanje ¡pomladi, ki se ga udeležuje in veseli naša mladina, se bo prepletalo s praznovanjem 40. obletnice ZKJ in SKOJ. Kako bomo lahko lepo vskladili obe praznovanji — o tem je v 3. številki »Otrok in družina« pisala Majda Markič. Članek si bodo morda prebrali učitelji in mladinski organizatorji. Venčeslav Winkler je za to priložnost ipriredil prizorček iz svoje zgodbe »Hlebček lcruha«, Marija Jagodic pa je priredila nekaj otroških ljudskih iger in ob njih napisala pesmi. Za stanovanjske skupnosti 'Je glede varstva otrok nedvomno najtežavnejše vprašanje, kje dobiti primerne prostore, Tovarišica Ančka Cerinova je ugotovila iz iprakse, kako je z voljo 'in iniciativo možno doseči marsikaj, posebno, če najde stanovanjska skupnost pomoč in razumevanje tudi pri občinskem ljudskem odboru. V svojem članku Je navedla dva določena primera, 'kako so našdi in uredili prostore za otroke. V pomladni čas prihaja tudi urejanje dvorišč za naje otroke. Mnogo praktičnih nasvetov nam sporoča tovarišica Vida Hermanova iz Maribora. V tej Številki se nadaljuje razprava o kaznovanju otrok, ki jo piše prof. Prane Strmčnilc in ki jo gotovo z zanimanjem berete. Kako naj obvarujemo svojega otroka občutka manjvrednosti? Odgovarja nam prof. Prane Pediček. Gotovo je zelo tehten prispevek tovarišice dr. Milice Bergant, k)i piše o pretiranem samoljubju ttaržev. V filmski rubriki piše prof. Jovita Podgomikova o domačem filmu »Vra- ta ostanejo odprta« in o naših kratkih filmih, za 'katere je na žalost premalo zanimanja. Sledi že Pomenek 6 starši in razmišljanje o zakonskHh odnosih. Prebrali 'boste tudi nekaj lepih literarnih sestavkov. Revija je slikovno lepo opremljena. MORDA SE -NISTE VEDELE ... ® da majhne praske in ranice zavarujemo pred infekcijo z navadnim beljakom. Beljak je tudi odlično sredstro pri opeklinah. o da moramo «neti prstane, kadar pregledujemo nogavice. o da se nam k*kao pri kuhanju ne bo zlepil v kepice, če ga zmešamo s. sladkorjem. o da lesk na obrabljenih mestih volnenega blaga odstranimo s krtačo, ki Jo namakamo v raztopini II g soli, 1« g salmiaka in desetinki litra vode.. o da madeže od kopirnega svinčnika odstranimo s špiritom. ® da se nam majoneza pri mešanju lepo razpusti, čs ji dodamo po kapljicah dobro premešano gorčico. o da najbolj raičKite peč proti rji,, t» Jo premažete a petrolejem. o da je najboljše sredstvo za čiščenje namiznega linoleja lanono olje» o da moramo gumijaste predmete od časa do časa oprati v mtinicl in jih narahlo premazati z oljom ali va-zelinom. NASI ŠOLSKI IN VZGOJNI PROBLEMI Otrokom umivamo glavo z blagim, maloalkaličnim milom, ali še bolje z dobrim šamponom. Važno je, da pri umivanju drgnemo kožo na glavi s prsti tako, kakor bi jo masirali, ker se zlepljeni lasje tako najlaže ločijo in ker s tem odstranimo tudi prhaj, ki se nabere na koži v obliki roženih ploščic. Po miljenju moramo glavo temeljito splakniti, da odstranimo vsako sled mila. Glavo zmasiramo s pogretimi frotirka-mi, sčešemo lase in jih počasi naravno posušimo (nikakor pa ne s fenom ali na vročem soncu). Svetle otroške lase, ki bi jih radi ohranili plave, splaknemo s kamilično vodo (kamilično cvetje poparimo, vodo odcedimo in ohladimo). Eterično olje, ki ga vsebuje kamilica, prepreči potemni-tev las in lahko celo temnopla-vim lasem da svetlejši lesk. Pred 14. ali 15, letom ne bi smeli otroku ondulirati las. Finim otroškim lasem — tudi če frizerka še tako previdno in pazljivo dela — to zelo škodi. Zakaj pa naj bi bilo to tudi potrebno! Toliko je čednih otroških pričesk in za fine, nagajive otroške lase, ki se ne dajo krotiti, je preprosta, kratka pričeska najčednejša. (Po »Sodobnem gospodinjstvu«) Pr; šolanju naših otrok ugotavljamo troje zelo važnih dejstev, ki se ponavljajo iz leta v leto, in sicer: Povprečno le 25 •/• naše šoloobvezne mladine konča svojo šolsko obveznost v osmem razredu; vsi ostali (75*/»!) obtiče tam nekje od sedmega do petega razreda in ni ravno malo onih otrok, ki ne pridejo dlje od četrtega razreda. Po vseh naših šolah je uspeh prvo redovalne konference v višjih razredih kar porazen. Saj se ta uspeh nekoliko zboljša ob polletju in ob zaključku šolskega leta, vseeno pa nikakor ni zadovoljiv. Zelo nrnogo naših otrok se doma ne uči, kar' se najbolj izraža ne samo v pisanju domačih vaj, ampak tudi v njihovem branju, ki le v zelo redkih primerih ustreza zahtevam branja v posameznih učnih stopnjah. In kje je krivda? Kako to krivdo odstraniti? Ako poslušamo šolnike, zvemo to, da se doma otroci malo ali nič ne uče, da so v šoli nepazljivi in da s Piše: ŽIVKO TOMlSlC svojo nepazljivostjo molijo svoje sošolce, da so neresni in nedovzetni za sleherni opomin in dobro besedo, da se jim v začetku šolskega leta sploh ne ljubi učiti in da se šele pozneje vsaj nekoliko oprimejo učenja, pozneje, ko si naberejo že celo vrsto »cvckov«. Kaj pa nam povedo starši? Nekateri trdijo, da prečepi njihov otrok ves prosti čas samo pri knjigah in zvezkih in se s prav resno zaskrbljenostjo sprašujejo, kje neki je vzrok, da prinaša domov slabe ocene. Drugi zopet priznavajo, da se otrok doma res nc uči in da se stalno izgovarja ali da vse zna, ali pa da nima ni-kakšnega učenja. Nekateri starši hitijo dopovedovati, da je današnja šola le prezahtevna, in da učenci tega znanja ne zmorejo. Mnogo pa je zopet takšnih staršev, ki prav stoično poltilio zamrmrajo: saj tudi sam nisem izdelal vseh osmih razredov, pa vseeno znam vse, kar mi je potrebno v življenju in pri delu. Neredko se slišijo tudi očitki na račun šolnikov, češ da so pristranski, da so vprašali njihovega otroka prav tedaj, ko slučajno ni znal ali pa da so zahtevali takojšen odgovor na zastavljeno vprašanje. In ker otrok ni zmogel takojšnjega odgovora, da so mu zapisali »c ve k« in da ga niso potem vprašali več mesecev, pa četudi je otrok to želel in pričakoval. In če se pozanimamo r.a vzroke negativnih ocen pri učencih samih, tedaj nam še oni nakopičijo raznih dejstev, ki vsa »stoodstotno« drže in ki nam tako lepo dokazujejo, da ti naši ljubi otroci res niso tako strašno zabiti, niti apatični, ampak da znajo gledati na vsa dogajanja na svoj način, da znajo ugotavljati In sklepati ter da iz teh svojih sklepov znajo sestavljati razne dokaze, ki govore njim v prid. Bil bi mnogo preobširen In presegel bi namen članka, ako bi se hotel dotakniti vseh treh činlteljev, ki sodelujejo pri tem vprašanju. Mislim pa tako: z učenci naj se temeljito pomenijo njihovi starši In vzgojitelji, naj spregovore na roditeljskih sestankih jasno in odkrito besedo. Mi starši pa se pomenimo med seboj v tem članku! (Tako iskreno bi želel, da bi se tudi kdo od staršev samih oglasil v listu in iznesel svoje mnenje in gledanje na ta problem-. Kot starši se moramo vprašati predvsem eno: ali smo dali našemu otroku res vse ono, kar smo mu dolžni dati? Priznati moram, da ogromna večina staršev preskrbi otrokom poleg hrane in letnemu času primerne obleke in obutve tudi vse šolske potrebščine, s katerimi je večina naših otrok prav razveseljivo preskrbljena. V prej zastavljenem vprašanju pa nisem imel v mislih niti hrane, niti obleke, niti šolskih potrebščin. Nekaj drugega je, kar pomeni za otroka in njegovo vzgojo mnogo več. To namreč, kar mu v polni meri morejo in morajo dati samo starši. (Zavedati se namreč moramo dejstva, da je otrok v šoli in pod njenim direktnim nadzorstvom največ samo po pet ur dnevno in sicer samo deset mesecev v letu. In ves ostali čas?) Predvsem eno: vzgoja in izobrazba našega otroka se ne pričneta z njegovim vstopom v šolo, ampak pričneta so mnogo, mnogo prej, da, tudi prej kot prične otrok izgovarjati prve besede. Dotaknil se bom najvažnejših! Predvsem moramo znati navajati in navaditi otroka na red. Ne mislim pri tem samo na red pri vstajanju in pri odhodu k počitku, ampak red pri vsem, bodisi pri igri. pri delu, pri umivanju in hrani, kakor tudi pri urejevanju in spravljanju obleke in obutve. In kako lahko navadimo otroka, na to. da si sam še pred odhodom k počitku pospravi in zloži vse na določeno mesto, Ta privzgojeni smisel za ved bo otroka spremljal ne sain;> v njegovih otroških letih, ampak tudi v vsc.m njegovem nadalj- njem življenju, in kako prepotrebna. je prav ta lastnost opazimo prernno-gokrat pri naših otrocih, posebno tedaj, ko v zadnjem hipu pred odhodom v šolo ne samo, da sam išče zvezke in knjige in včasih tudi šolsko torbico, ampak mobilizira za to delo vse domače, ki z vso prizadevnostjo in precejšnjo mero ihte pre-tikajo vse predale in predalčke. Odveč bi bilo zapisati vsa mogoča prepričevanja, dokazovanja, prerekanja In medsebojna obtoževanja, ki se porajajo pri tem iskanju. (Dalje prihodnjič) in»'- Spon i ladanski model T S L E S M A VZGOJA * S P O O * S A HI * TELESMA VZGOJA * ŠPORT i? ŠAH * TELESNA PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V četrtem kolu spomladanskega dela primorskega nogometnega prvenstva lahko govorimo le o dveh presenečenjih: Koper je v Sežani premagal Tabor s 3:1, Sidro pa je slavilo zmago v Idriji s G:3. DrugI rezultati so bolj ali manj pričakovan'.: Nova Gorica : Tolmin 3:0, Postojna : Anhovo 7:0, Primorje : Ilirska Bistrica 7:0 in Adria : Branik 3:2. Zmagi Kopra in Sidra na tujih igriščih pa rfista bili tako lahki, kot kaže rezultat. V Sežani je bila igra enakovredna, sem pa tja pa so bili domačini celo v premoči. Vendar se je napad Koprčanov, v katerem je bil najboljši Rozman, odlično znašel in spretno izkoristil ugodne priložnosti za dosego gola, medtem ko so j'ih domačini zaradi oklevanja ali nespret-nostt napadalcev zapravili. V napadu Kopra se je odlikoval kot strelec Poljšak, ki je zabil vse tri gole. ROKOMET OKRAJNO PRVENSTVO PARTIZAN V nedeljo je bilo na rokometnih igriščih v Ajdovščini zelo živahno. Zbrali so se namreč roko-metaši celega okraja in se pomerili v malem rokometu. Nastopilo je devet ekip, od tega 6 moških in tri ženske. Skupno je bilo odigranih 12 tekem. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano, le škoda, da se tega ni udeležilo več ekip. Disciplina je bila vzorna. Sodili so sodniki pripravniki podzveze. Za vse nastopajoče ekipe je bila to zelo dobra preizkušnja pred začetkom ligaškega prvenstva, ki se bo začelo na Goriškem 19. IV. Nenavaden potek je imelo srečanje v Idriji. Sidro je že vodilo s 0:0, kar pa ni ustrezalo dogodkom na igrišču. Idrijčani so namreč zastreljali tri enajstmetrovke, razen tega pa je vratar spustil nekaj žog, ki bi Jih lahko brez težav ubranil. Kljub izredni smoli, ki je spremljala domačine do stanja G:0, pa niso vrgli puške v koruzo, ampak uprizorili selijo nevarnih napadov ter zmanjšali rezultat na 6:3. Nova Gorica je brez težav premagala Tolmin. Rezultat bi bil lahko mnogo ugodnejši za domačine, če se ne bi gostje tako požrtvovalno branili ln če ne bi njihov vratar reševal že brezupne situacije. Kljub premoči na igrišču pa moštvo Nove Gorice tokrat nI zadovoljilo in je na splošno prikazalo slabšo igro kot v prejšnjih srečanjih, Na tekmah v Ajdovščini in Postojni sta Ilirska Bistrica in Anhovo povsem odpovedali. Zlasti dobro so spet zaigrali Ajdovci, ki na spomlad igrajo kot prerojeni. Ce bodo nadaljevali s takim poletom, potem jih bomo ob zaključku prvenstva zagotovo videli na drugem mestu. Kakor na vrhu tako se razvijajo ogorčeni boji tudi na dnu lestvice. Ni prijetno biti na zadnjem ali predzadnjem mestu, zato je najbolj vroče takrat, kadar se srečata dva konkurenta z repa lestvice. V nedeljskem srečanju med Adrio in Branikom v OBALNA NOGOMETNA LIGA V nogometnem prvenstvu obalne lige je v nedeljo Izola B premagala Vodno skupnost z 1:0, Koper B in Mehanotehnika pa sta ligrala neodločeno 2:2. Na lestvici vodi Izola pred Koprom B. S sodelovanjem v FIZKULTURNI NABIRALNI AKCIJI bomo omogočili vsemu prebivalstvu zdrav telesni razvoj in razvedrilo! Mirnu so zasluženo zmagali borbe-nejši domačini in se tako vsaj začasno rešili predzadnjega mesta. LESTVICA: Nova Gorica 15 14 1 0 75:15 29 Postojna 15 11 2 2 55:19 24 Sidro 15 9 2 4 38:19 20 Primorje 15 9 2 4 50:26 20 Tabor 15 8 1 G 30:34 17 Koper 15 8 1 G 34:39 17 Tolmin 14 4 5 5 37:31 13 Anhovo 15 5 1 9 21:39 11 Branik 15 4 1 10 24:43 9 Adria IS 4 1 10 23:49 9 Rudar 15 3 1 11 39:59 8 11. Bistrica 14 0 1 13 15:79 1 V prihodnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: v Ilirski Bistrici Partizan : Rudar, v Piranu Sidro : Nova Gorica, v Tolminu Tolmin : Tabor, v Kopru Koper : Adria, v Novi Gorici Branik : Postojna in v Anhovem Anhovo : Primorje. Dogodek tega kola bo vsekakor srečanje v Piranu med Sidrom in vodečo Novo Gorico. Razen tekme Postojna : Nova Gorica je nedeljsko srečanje v Piranu ena redkih praktičnih možnosti, da bi Nova Gorica prišla ob kakšno točko. V čudovitih naravnih lepotah Zelenice nad Ljubeljem (na sliki) je bilo minuli teden kljub slabemu vremenu republiško mladinsko prvenstvo v smučanju. Udeležili so se ga tudi mladi smučarji iz Idrije. Čeprav so se prvič poskusili v tako močni konkurenci, so vendar med najboljšimi slovenskimi mladinci dosegli 9., 15. in 25. mesto, kar je vsekakor velik uspeh — pa tudi odraz marljivega treninga mladincev Tratnika, Poljanška in: Mažgona. NADALJEVANJE POROČILA Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNE ZVEZE TVD PARTIZAN Izola : Maribor 1:2 (1:2) Odlično moštvo Maribora je privabilo na igrišče v Izoli spet rekordno število gledalcev (nad 1000), ki so bili s prikazano igro razmeroma zadovoljni, nikakor pa ne z rezultatom. Izolani so bili v rahli premoči v obeh polčasih, ki pa je niso znali izkoristiti. Treba je pohvaliti borbeno in dobro kombinatorno igro napada, ki pa je povsem odpovedal, ko je bilo treba suniti žogo v mrežo. Lahko trdimo, da so Izolani zapravili najmanj štiri stoodstotne priložnosti za dosego gola. Prvi so prišli do vodstva Mariborčani po zaslugi Vidica. Izolani so nato začeli z nevarnimi napadi in izsilili več kotov. Enega od kotov so izkoristili, ko je Januš poslal žogo z glavo v zgornji desni kot. Nekaj minut nato so Mariborčani postavili končni rezultat. Sodnik je dosodil enajstmetrovko zaradi prekrška v kazenskem prostoru, Kreač je z ostrim strelom zadel mrežo. Domači vratar se je sicer vrgel v pravo smer, vendar je bil strel preoster. Čeprav bi glede na dogodke na Igrišču bolj ustrezal neodločen rezultat, pa vendar ne moremo trditi, da je zmaga gostov nezasluže-na. Mariborčani so bili ' tehnično boljši, v napadu hitrejši in v obrambi bolj organizirani. Izolani so jih prekosili le v borbenosti in v odločnejših startih. To je domačinom prineslo tudi rahlo premoč na igrišču, ni pa zadostovalo za zmago ali vsaj za neodločen rezultat. Lestvica': Branik 15 11 2 2 52:19 24 Rudar 15 10 3 2 42:18 23 »Maribor« 15 8 5 2 31:25 20 »Ljubljana« 15 8 3 4 31:21 19 Kladivar 15 7 3 5 34:32 17 Krim 15 7 2 6 30:24 16 Sobota 15 6 2 7 54:45 14 »Izola« 15 4 5 6 20:26 13 Triglav 15 4 4 7 25:30 12 Grafičar 15 3 5 7 23:37 11 Slovan 15 0 5 10 14:43 5 »Jesenice« 15 2 1 12 17:53 5 (Nadaljevanje s 1. strani) benem razvoju in se ustavil tudi pri nekaterih pomanjkljivostih telesno-vzgojnih organizacij. V prihodnje se bo potrebno bolj potruditi pri ustanavljanju telesnovzgojnih aktivov po tovarnah in vaseh, kajti telesno zdravje in gibčnost sta važna člnlte-Ija pri naših prizadevanjih za povečanje proizvodnje in delovne storilnosti. Seveda delo društev Partizan ne sme biti samo strogo strokovno, ampak je treba vaško in delavsko mladino vsestransko vzgajati in usmerjati. Tovariš Kajtimir je govoril tudi o sredstvih za telesnovzgojne objekte in svetoval, naj bi sredstva sklada za telesnovzgojne organizacije načrtno usmerjali tja, kjer so potrebe največje, nikakor pa jih ne bi smeli drobiti. Pri tem je omenil tudi podporo tovarn, ki bo seveda neprimerno večja, če bodo društva prodrla s telesno vzgojo med delavstvo. Glede podeželja pa je poudaril, da bo potrebno bolje izkoriščati zadružne domove za telesno vzgojo. Ob koncu je naglasil, da bo potrebno združiti vse napore, če bomo hoteli pokriti v okraju velike vrzeli zaradi pomanjkanja telovadnic In drugih športnih objektov. V razpravi sta govorila tudi gosta — član IO republiške zveze TVD Partizan Tomaž Savnik In znani koprski telesnovzgojni delavec dr. Svetozar Polič. Prvi je čestital koprskim te-lesnovzgojnim delavcem za uspehe na lanskem okrajnem festivalu telesne kulture ter za vzgledno sodelovanje s športnimi organizacijami, drugi pa je poudaril potrebo po utrditvi društev. Med letošnjimi najpomembnejšimi nalogami bo priprava za zvezni zlet Partizana v Beogradu. V ta namen bodo izvedli številna tekmovanja v športnih igrah ter pripravili številne telovadce za nastope. Razen rednih tekmovanj bodo jeseni organizirali tudi okrajni festival telesne vzgoje za kmečko mladino. FINALE OKRAJNEGA PRVENSTVA DRUŠTEV PARTIZAN V KOŠARKI Postojna : Koper 63:60 (38:19) Delovni kolektivi podjetij in ustanov, člani zn,drug, športniki in prijatelji športa! Podprite nabiralno akcijo za izgradnjo fizkulturnih objektov! ZANIMIV POSKUS V KOPRU V petek so bila v Postojni zaključna tekmovanja košarkarskega prvenstva društev Partizan okraja Koper za leto 1959. Na finalnem turnirju, ki si ga je ogledalo nad 109 gledalcev, so se srečala mladinska in članska moštva Partizana iz Postojne in Kopra, ki so bila na predhodnih polfinalnih turnirjih v Piranu in Postojni prepričevalno porazila svoje nasprotnike iz Pirana, Izole, Sežane in Ilirske Bistrice. Zaključni turnir je potekel v znamenju sijajnega dvoboja med trenutno najmočnejšima košarkarskima centroma v Slovenskem Primorju. Koprski košarkarji so se predstavili z dovršeno in srčno igro, ki kaže na odločen in vsestranski napredek košarkarskega Športa v našem okrajnem središču. Zdi se, da so dosedanji letošnji nastopi postojnskih in kopr- Občinski sindikalni svet v Kopru je prišel na zanimivo idejo, da bi organizirali delavske športne igre kot stalno obliko, tekmovanj. Doslej so prirejali delavske športne igre le v obliki Ajdovščina živi zelo pestro športno življenje. Zlasti med mladino imajo najrazličnejše športne panoge vedno več pristašev. Posebno se uveljavljata nogomet in mali rokomet. Ajdovski igralci so se uspešno uveljavili v okrajnem tekmovanju dništev Partizan na Goriškem v malem rokometu. Na sliki: streljanje sedmerca v tekmi med AjdovSčino in Dornberkom. Tekmo so prodorni igralci Ajdovščine odločili v svojo korist z rezultatom 15:4. turnirjev ali medsebojnih srečanj na izpadanje. Slaba stran dosedanjih tekmovanj je bila v tem, ker je padla aktivnost v kolektivu takoj po končanem turnirju ali po izpadu. Zdaj se bo srečalo vsako moštvo z vsakim in tekmovanja bodo trajala — če bo dovolj prijavljenih, tudi po več mesecev. Občinski sindikalni svet je razpisal zaenkrat občinske sindikalne igre v naslednjih panogah: odbojka, namizni tenis, streljanje, balincanje in šah. Igral bo vsak Z vsakim, najboljše ekipe pa bodo prejele spominske pokale in diplome. Pravico udeležbe imajo vsi člani delovnih kolektivov. V kolikor ima kolektiv manj kot 30 članov, se lahko poveže z drugim kolektivom sorodne stroke. Za tekmovanje so se doslej prijavili že: Elektro-Koper, Narodna banka, Iplas, Obalna plovba, ObLO, Jestvina, Tomos in Radio Koper. Rok za prijave je podaljšan do 13. aprila. Do tega dne se KUPUJTE BLOKE IN ZNAM-KICE FIZKULTURNE NABIRALNE AKCIJE! je treba prijaviti na občinski sindikalni svet v Verdijevi ulici. Upajmo, da bodo športne organizacije pomagale občinskemu sindikalnemu svetu pri organizaciji, saj bo dela precej. Zlasti pričakujejo pomoč glede sodnikov. ZAČETEK LIGAŠKEGA PRVENSTVA GORIŠKE ROKOMETNE PODZVEZE 19. aprila se bo začelo ligaško prvenstvo Goriške podzveze. Prvenstvo bo razdeljeno na dve ligi, in sicer: I. liga. V to ligo bodo pripuščena moštva, ki so v jesenskem delu dosegla prva štiri mesta. Igrali bodo po dvojnem točkovnem sistemu, za prvaka podzveze, ki bo imel pravico nastopa na kvalifikacijskih tekmah za vstop v republiško rokometno ligo. V drugi podzvezni ligi pa bodo sodelovala tista moštva, ki so v jesenskem delu izpadla iz prve lige, in novoustanovljene ekipe. Te ekipe pa se bodo borile za vstop v prvo podzvezno ligo. Prvi dve moštvi bosta igrali kvalifikacijska tekme z zadnjim v prvi ligi za vstop oziroma za obstanek v prvi ligi. Dve moštvi od treh bosta prišli v prvo ligo, skih košarkarjev že pokazali, kako odločno pot napredka utegne ubrati športno življenje naše mladine, le če ga društva pravilno usmerjajo in podpirajo. V tem smislu pa se ob delu ln uspehih obeh društev gladko lahko zgledujejo vsi primorski košarkarji in športni ter telesnovzgojni delavci. Ob zaključku letošnjega prvenstva je potrebno dati priznanje društvom, ki so se tekmovanja množično udeležila, in Okrajni zvezi TVD Partizan v Kopru, ki je prvenstvo organizirala, Mimogrede pa velja pripomniti, da je zveza tudi rok prvenstva društev Partizan izredno posrečeno izbrala, kajti številne tekme so našim košarkarjem pred začetkom tekmovanj v ligah samo v prid, o čemer pa bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki našega lista v komentarju o pripravah in izgledih primorskih košarkarjev v skorajšnji košar, karski sezoni. V predtelani sta se srečali mladinski moštvi obeh društev. Po izenačeni igri so zmagali Koprčani z rezultatom 32:25 (17:18), najbolje pa so igrali pri gostih France, Pohlcn in Klabjan, pri domačih pa Inocente in Cigon. V finalnem srečanju članov sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: Postojna: Tavčar 29, Baje G, Babu-der 4, Pcllaschier 16, Makarovič 8, Jurea, Orel, Biaslzzo, Lipovž in Bor-Jančič. Koper: Jakomin 10, Bandelj 25, 2er-jal 2, Racman 1, Lavrenčič 2, Kalčič 20, Volk in Merkar. Tekma, ki sta jo z manjšimi napakami sodila Prinčič iz Postojne in Sajna, iz Sežane, je imela dva izrazito različna polčasa. Postojnčani so odlično začeli, pri čemer so v celoti ponovili Izredno dobro igro iz polfi-nalnega dvoboja z Ilirsko Bistrico. Proti izredni hitrosti in ostrim protinapadom domačih so bili tako Koprčani v prvem polčasu skorajda brez moči, kar kaže tudi rezultat 38:19 v korist domačih. V drugem delu igre so Postojnčani nekoliko popustili, medtem ko so gostje z izredno borbeno igro, prepleteno s soloakcijami Jalsomina, Ivalčiča in Bandlja, ki so bili tudi najboljši igralci koprske vrste z zaporednimi koši nadoknadili veliko razliko iz prvega polčasa. Lahko rečemo, da bi se Koper s takšno Igro, kakršno je pokazal v petek v Postojni, zelo dobro uveljavil tudi v II. republiški ligi. Postojnčani so nastopili v dvoboju oslabljeni, ker je odšla trojica Izkušenih igralcev na odsluženje kadrovskega roka V JLA. M. A. Požar stoletja so nazvali strokovnjaki za ta vprašanja j velikanski ogenj, ki je pred nekaj dnevi izbruhnil v nekem skladišču pohištva sredi Londona. Nad 200 gasilcev se je trudilo vso noč, da bi ukrotili razbesneli element, kar pa se jim je le deloma posrečilo, preden je bila storjena velika škoda. V nekaj urah je požar popolnoma j uničil dve veliki trgovski hiši, šest poslovnih zgradb in I 33 stanovanj. Na cesti je ostalo brez vsega 65 družin, katerih člani so komaj rešili golo življenje Časi se spreminjajo Neki vzhodnonemški državljan je javno Izjavil, da je Walter Ulbricht butec, za kar mu je sodišče naložilo dvanajst mesecev ječe. Po delinkvcnto-vem mnenju je bila kazen previsoka in se je proti razsodbi pritožil z utemeljitvijo, da je svoječasno isto trdil o cesarju Viljemu in o Adolfu Hitlerju, pa je vsakič sedel le po tri mesece. KOLIKO VZDRŽI SVINČNIK? Iz fesa Je, kako nastane in kolikšna mu Je cena, o tem smo si na jasnem. Ali ste pa že kdaj pomislili, kako dolgo bi laliko z njim pisali, da se povsem izrabi? Neverjetno daleč bi lahko šli z njegovim pt-salom. Povprečno bi se dalo potegniti z nJim 60 Um dolgo črto. To bi bila n. pr. približna zračna razdalja med Koprom in Reko, med Ljubljano In Triglavom, med Mariborom In Rimskimi toplicami ali po železniški progi iz LJubljane v Kranj In nazaj v Ljubljano. Brezhibno oblečen in opremljen za polet v vesolje se Je pojavil na zahodnonemškem letališču Diisseldorl—Lohausen Mr. Arliss French iz Appleto-na v državi Wisconsin, ZDA. Zmagal je v tekmovanju, ki ga Je razpisalo neko ameriško podjetje za kremo za britje in prejel nagrado: »Brezplačno potovanje na Mars«. Posrečilo se mu Je, kar je šef reklame pri podjetju smatral za nemogoče: Zbral je 900 praznih tub kreme za britje. Mr. French je zato zaprosil za obljubljeno potovanje na Nemški letalski konstruktor Andréas Epp je pred časom izumil leteči krožnik. Ker doma ni našel razumevanja, je svoj izum prodal Kanadi, kjer so ga pravkar realizirali pri družbi »Avro Corporation«. Naprava je dosegla blesteče rezultate: hitrost 2900 km/h, dvigne pa se z zemlje s hitrostjo 400 m/sek Noči na Hawajih so te dni močno razgibane. Hula plesalke iz glavnega mesta Honolulu so močno zaposlene, razen tega pa pri svojem veselju niso osamljene — z njimi rajajo in se ■ vesele skoraj vsi prebivalci. Vzrok? Haivaji so bili namreč pred nekaj dnevi slovesno priključeni k ZDA kot petdeseta zvezna država planet Mars. Kozmetično podjetje se je ob tej zahtevi znašlo v največji zadregi. Pa se je vendarle srečno izvleklo. Pregovorilo je Mr. Frencha, da je namesto na Mars potoval v Mars. Po dolgem iskanju se je ameriškim reklamnim strokovnjakom posrečilo stakniti menda edino naselje na svetu z imenom Mars. Vasica leži v Zahodni Nemčiji v bližini Wesele ob Spodnjem Renu. Ima 70 prebivalcev ter spada pod občino Bislich. Tam se je vsemirsloi potnik zadržal tri dni, potem pa se je zadovoljen spet vrnil v ZDA — prvi »Marsov potnik«, ki je dosegel svoj cilj. ŽIVELA SMRT! V Mexico City se je nedavno v nekem nočnem klubu pojavila elegantno oblečena mlada ženska ter je vse navzoče povabila na šampanjec. Edini pogoj je bil, da so vsako novo steklenico načeli z gromkimi klici »Živela smrt!« Ob treh ponoči je neznana gostiteljica poravnala račun za 247 steklenic šampanjca, nato pa se je s pripombo, da so pravkar slavili njeno pogrebščino, ustrelila. KOLIKO LJUDI NA ZEMLJI? Po poročilu časopisa Population Bulletin je bilo konec 1958 na vsej zemeljski krogli dve milijardi osem sto milijonov prebivalcev. V enem samem letu se je njihovo število zvišalo za 47 milijonov. Sedanjemu razvoju odgovarjajoče bo čez dobrih deset let tlačilo naš srvet že skoraj tri in pol milijarde ljudi, leta 2000 pa kar šest milijard. Kot mogočna ledena roka štrli proti nebu v led ukle-njeni svetilnik Muskegon na Michiganskem jezeru. Vso zimo so se morali sve-tilniški čuvaji boriti proti ledu in jih je odrešila šele prihajajoča pomlad, ki je otajala led in rešila svetilnik grozečega objema — Ce bi ti moral priti tako daleč na obisk k meni, če bi bila bolna, bi ti jaz brez nadaljnjega in rada odstopila svojo posteljo, ne da bi pri tem delala tak obraz kot ti zdaj ... Ležala sta v dveh plitvih kotanjah. Dimač se je tiščal vanjo, kakor bi bil prilepljen. Toda ne glede na to bi bil gotovo zdrsnil z nje, če ne bi bil visel na vrvi. Bil je na robu prepada, pa ni mogel videti vanj. Preteklo je več minut. Med tem časom sta premišljevala, kaj ukreniti, in se z mrzlično naglico učila umetnosti, kako ostati na strmem ledu, ki je bil spolzek kot riba. Mali mož je spregovoril prvi. »Oh!« je vzdihnil. Cez nekaj trenutkov pa je dejal: »Ce moreš, izkoplji si s čevljem oporo v led, potem pa popusti vrv! Morda se bom lahko obrnil. Poskusi!« Dimač je storil, kar mu je bilo rečeno, in si potem ob vrvi počinil. »Bo že šlo,« je rekel. »Povej mi, kadar boš pripravljen; samo naglo naredi, kar misliš.« »Kake tri čevlje pod sabo vidim, kamor bi mogel upreti svoje pete,« je pojasnjeval Karson. »Kakor bi trenil, pa bo storjeno. Ali si pripravljen?« »Sem.« Zdrsnil je tri čevlje navzdol, se obrnil in sedel. Težko delo. Še teže pa je bilo Dimaču ostati na svojem mestu. Z vso silo svojih mišic je tiščal ob neznatna oporišča v ledu. Pogledal je navzgor k tovarišu. Opazil je rumeno bledico njegovega ogorelega obraza, v katerem menda ni bilo niti kapljice krvi. Zahotelo se mu je videti tudi svoj obraz. Ko pa je opazil, kako Karson s tresočimi se rokami odpira nož, je bil prepričan, da je konec. Mislil si je, da je malega moža obšla groza pred smrtjo in da bo preprezal vrv. »Ne brigaj se z-z-z-zame,« je Karson jecljal. »S-s-saj se ne bojim, samo moji živci, z-z-zlodej jih vzemi. T-t-trenutek, pa bom dober.« Dimač ga je motril, kako je sključen v dve gube, z ramo med koleni, trepetajoč in ves okoren, z eno roko vlekel za vrv, z drugo pa sekal in dolbel v led oporo za svoje pete. »Karson,« mu je komaj slišno rekel Dimač, »medved si, pa še kakšen.« Karson se je nasmehnil, pa ta smeli je bil prepadel ln prisiljen. »Nikoli nisem mogel prenašati višine,« je priznal. »Se vselej me je obšla groza. Saj ne boš nejevoljen, če si za hip počinem, da se mi v glavi razkadi? Potem bom pa tele luknje poglobil, tako da te bom lahko potegnil k sebi.« Dimaču je postalo toplo pri srcu, »Poslušaj, Karson! Najpametneje bo, če prerežeš vrv. Saj me ne boš mogel spraviti k sebi in zakaj naj bi bila izgubljena oba, če se eden lahko reši. Potegni z nožem, pa bo mir besedi.« »Tiho!« je bil užaljen odgovor. »Kdo vodi reševalno delo, ti ali jaz?« Dimač je opazil, da je pri tovarišu jeza potlačila razburjenje. Njemu samemu pa so živci čedalje bolj popuščali, ker je uvideval, da ne more storiti ničesar drugega kot ležati kakor zmlinčen na ledu. Obupen jek in hiter klic: »Drži se!« ga je posvaril. Z vso silo je pritisnil obraz k ledu, da ne bi zdrsnil. Začutil je, da je napetost vrvi odjenjala, in spoznal, da Karson polzi proti njemu. Tako dolgo se ni upal pogledati navzgor, dokler ni začutil, da se je vrv zopet napela. Karson se je zadnji hip ujel. »Kmalu bi bilo po naju,« je Karson jecljal. »Zdrsnil sem tri čevlje niže. Zdaj pa čakaj, da izdolbeni nove luknje. Ce bi se ta vražji led le tako nagla ne topil. Kdaj bi bila že na varnem!« Z levico je nategoval vrv, ki je držala Dimaea na njegovem mestu, z desnico pa je z odprtim nožem dolbel led. Preteklo je deset minut. »Cuj, kaj sem napravil,« je zaklical Karson. »Vsekal sem v ledu opore za pete in za roke, zase in zate. Zdaj bom polagoma vlekel za vrv, ti pa plezaj, ampak počasi in previdno. Najprej pa bom za nekaj hipov krepko nategnil vrv, da se boš lahko znebil nahrbtnika. Si me razumel?« Dimač je prikimal in neskončno previdno odpel oprte. Skomignil je in Karson je videl, kako je nahrbtnik padel na led, zdrsnil čez rob prepada in izginil. »Zdaj pojde pa še moj za njim,« je rekel. »Le miren bodi in čakaj.« Pet minut nato se je začelo plezanje navzgor. Dimač si je najprej otrl mokre dlani ob rokave, potem pa začel lesti. Plazil se je po trebuhu in si je kar moči pomagal s koleni in komolci. Največja opora, čeprav po sebi zelo slaba, mu je bila vrv, brez katere bi bil takoj zdrsnil nazaj. Kljub svojim krepkim mišicam ni mogel tako ročno plezati kakor Karson. Bil je pač štirideset funtov težji. Ko sta prelezla tretjino poti in je stena začenjala postajati bolj strma, led pa manj hrapav, je začutil, da napetost vrvi odjenjuje. Karson se je vzpenjal čedalje bolj počasi; da bi se ustavil, pa ni bilo priložnosti. Kljub obupnemu naporu Dimač ni več mogel dalje. Začel je drseti nazaj. »Jaz grem!« je zaklical. »Jaz tudi,« je siknil Karson skozi stisnjene zobe. »Odreži!« Dimač je začutil, da se je vrv napela. Oeividno si je Karson prizadeval zaustaviti se na spolzkem ledu. Pa zaman. Zdržema je drsel navzdol, najprej mimo mesta, kjer je bil prej počival. Dimač se je ozrl navzgor in zagledal Karsona, ki je ležal na hrbtu, divje otepal z roka- J mi in nogami in iskal opore, kjer bi se uprl silovitemu drsenju. Ko je Dimač zdrsnil preko roba, se je čudom začudil, kako da ni strmoglavil. Stena namreč ni bila navpična, ampak poševna. Napeta vrv mu ni dala, da bi prenaglo spolznil po strmini in tako se je ustavil na polici, ki je štrlela iz ledu na robu prepada. Karsona nI mogel videti. Ležal je namreč na prejšnjem Dimačevem mestn. »Ti presneta stvar!« je slišal Karsonov glas. Ob svojem obisku v Londonu je šef sovjetske delegacije Mihajl Suslov položil venec na grob Karla Mar.va na londonskem pokopališču I-Iighgate. Gornja slika kaže sovjetsko parlamentarno delegacijo, ko polaga venec ob vznožje ?nogoč-nega spomenika ustanovitelju znanstvenega socializma Danes zelo redke ptice, skoraj izreden pojav na naših oddaljenih otoki h na Jadranu, so tako. imenovani »južni sokoli«, sorodniki našega sivega sokola. Menda se edinole tam še držijo v vsej Južni Evropi. Njihovo število se manjša iz leta v leto. Na kopnem so malone izginili. Nekje na samotnem grebenu ali neobljudencm otočku si so-kolskl parček izbere svoje mesto in določi svoj življenjski prostor, ki ga proti morebitnemu vsiljivcu do skrajnosti ogorčeno brani. Naši morski ribiči opazijo sokole le kadar ti iščejo plen ali preganjajo neljubega gosta. Naženejo tudi galebe in skalne golobe, če zaidejo v njihov revir. Te redke ptice so potomci nekdanjih udomačen.h in za lov izvežbanih sokolov, ltl so tudi v Evropi nekoč imeli svojo veliko ceno. Vzhodni narodi s sokolarstvom še nadaljujejo, na evropskem zapadu pa je te vrste lov le še skrajno redek pojav. Nekoč pa je prav tam izredno cvetel. Za tistega, zbobnali so zdravnika V južnoafriškem plemenu Ksumba, dokaj oddaljenem od vsake civilizacije, je nenadno zbolel poglavarjev sin. Vraže-ve čarovnije niso zalegle, potrebna je bila nujna zdravniška pomoč. Toda kako doseči zdravnika brez radia oziroma telefona? In stopil je v akcijo njihov prastari »radio« — boben. Od naselja do naselja je hitel njegov zamolkli glas, proseč sosednja plemena za posredovanje in po njih je končno dosegel zdravnika nekje daleč na jugu, Ta je takoj prihitel in bolnika po kratki preiskavi odepljal v Capetown, kjer so ga operirali in mu rešili življenje. ki Je ukradel izurjenega sokola je bila n. pr. v Angl'iji določena smrtna kazen. Francoskemu kralju Filipu Avgustu so pri obleganju Akona Turki zajeli njegovega sokola. Vrnili ga niso niti za ponudeno odkupnino tisoč zlatnikov. sperr y je v a nagrada za volkswagen Američan dr. Sperry Je zaslovel z razvojem navigacll-skih pripomočkov. Ustanovil Je posebno, po njem imenovano nagrado za napredek na prometnem področju. Podelji-va je samo enkrat v letu. Nagrajenca Izberejo štiri najpomembnejše ameriške zveze inženirjev. Za avtotelinlčno gradnjo nagrada doslej Se ni bila nikdar priznana, daslrav-no prav Severna Amerika na tehničnih pridobitvah v gradnji avtomobilov nI revna. Lani pa so nagrado podelili nemškemu Volkswagnu, Id v milijonih izvodov drvi po več kot sto državali sirom po svetu. Pohvalili so njegovo enostavno gradnjo in majhne obratovalne stroške. Na Sperryjevl medalji je upodobljena zmaga Človeškega razuma nad naravnimi močmi.