I Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 36    -    LETO XLVII     -     CELJE, 9. 9. '93      -      CENA 125 SIT       Glovni in odgovorni uredrg^
Zakaj ni
zgorela še
fovšija?
EdUurjevec o podtaknjenem požaruvšportcentruProdnik.
Stran 19.
Mali raj
v 01 i m ju
Prlvinarju Stanislavu Amonu, dobitniku visokih
mednarodnih in domačih priznanj. Stran 24.
IZ VSEBINE:
Avtocesta
Kako bo prečkala Savinjsko dolino?
Strani
Rimski zapisi
Papeža še ne bo v Slovenijo,
Feijtonnastranii
Zlata harmonika
Kdo bo najboljši na Ljubečni.
Stran 30.
Nagradna igra
Mika jesenska nagradna igra za avto Hissan Micra.
Stranžl
Noč brez
spanca
Ha maratonskem pohodu s povprečno hitrostjo 15km/h
proti izviru Savinje. Stran 20,21,21
Saj so samo kmetje!
O predskorajtremiletiplačanih telefonih na Brodnicah še vedno ni duha ne sluha-
še pojasnila ne. Vroča tema na strani 7.

UVODNIK
Obljube in dolgovi
»Vlada Republike Slovenije ima namen, da z novim
zakonom o obrti na novo opredeli obrt in ji vrne tradici-
onalno mesto,« je 26. MOS na pot izrekel slovenski pre-
mier dr. Janez Drnovšek. Predsednik IO Obrtne zbornice
Slovenije in hkrati tudi sejemskega Poslovnega odbora
Stanislav Kramberger pa je nekaj dni pred začetkom
sejma jasno napovedal, da nameravajo slovenski obrtniki
državno oblast že v času sejma potegniti za jezik in spom-
niti na dolgove, ki so še ostali od obljub, izrečenih v letu
1991.
Saj ne, da v preteklih dveh letih, odkar je v času MOS
v Celju Zbor združenega dela prejšnje Republiške skupš-
čine sprejel zavezujoče sklepe o urejanju položaja sloven-
ske obrti, ni bilo nič narejenega! Obrtniki ocenjujejo, da je
slovenska oblast izpolnila približno dve tretjini svojih
obljub, a preostala tretjina, ki ostaja na papirju, je še kako
problematična in boleča za obrtnika. Gre predvsem za
izobraževanje za potrebe obrti ter zdajšnji nered v plačil-
nem prometu. Obrtniki ocenjujejo, da pri vzpostavljanju
reda v plačilnem prometu ter zavarovanja plačil ni bil
storjen niti korak naprej, vse to pa še kako boleče občutijo
predvsem mali obrtniki.
»Obljuba dela dolg,« menijo v Obrtni zbornici Sloveni-
je, zato bo treba na obeh straneh čimprej pomesti pred
lastnim pragom. Vlada in Državni zbor Slovenije naj bi se
torej še letos spopadla z nalogami, ki ju še čakajo v ureja-
nju položaja obrti. Želje nekaterih političnih strank, da se
ta vprašanja prenesejo v prihodnje leto, niso na mestu tudi
zato, ker slovenska obrt brez večjih zastojev izpolnjuje
svoje obljube, izrečene prav tako v letu 1991. Slovenski
obrtniki so v zadnjih dveh letih zaposlili 20.000 delavcev,
to pa je že tretjina od obljubljenih 60.000 novih delovnih
mest, ki bi jih ob izpolnjenih vseh obljubah državne obla-
sti v tem gospodarskem sektorju lahko ustvarili v petih
letih.
Koraki naprej so torej storjeni. Potrebnih pa jih bo še
kar nekaj, da bodo izpolnjene vse obljube in poplačani vsi
dolgovi iz preteklosti. In dajanje novih obljub v tem tre-
nutku prav nič ne bi skrajšalo poti, ki jo bo do dokončne
ureditve in normaliziranja položaja obrti v slovenskem
gospodarstvu, seveda pa konec koncev tudi do normaliza-
cije celotnega gospodarstva, še treba prehoditi.
IVANA STAMEJČIČ
Nikoli več sklepčni?
Konjiška skupščina tudi na
svojem zadnjem, za prejšnji
četrtek sklicanem zasedanju,
ni bila sklepčna. Vseeno so po-
slanci spregovorili o nekaterih
najnujnejših odlokih, za nji-
hov sprejem pa bodo poiskali
pisno soglasje manjkajočih.
Takšen način dela sicer ni
bil po volji vseh, ki so se zase-
danja udeležili, vendar, kot so
rekli, zaradi neresnega dela
skupščine ne more in ne sme
vse obstati. Zato so obravna-
vali in podprli tri odloke, po-
vezane s spremembami in do-
polnitvami zazidalnih načrtov
na območju Zreč. Brez spreje-
ma teh odlokov bi številna, že
začeta dela v Zrečah obstala,
med drugim tudi izgradnja
Krekove banke, pa Terminih
apartmajev... Zreški poslanci
so zato zelo odločno zahtevali
sprejem odlokov: »Če to ne
sprejmemo, se bodo Zreče že
jutri odcepile.«
Govorili pa so tudi o odloku
o ustanovitvi javnega zavoda
Celjske lekarne. Čeprav so
v njem upoštevali pripombe
konjiške skupščine, sprejete
julija lani, pa vseeno niso bili
zadovoljni. Menili so, da bi
morali sočasno obravnavati še
ostale akte - na primer statut.
Še vzpodbudni poslovni rezul-
tati Celjskih lekarn, ki jih je
predstavila direktorica Herta
Knavs, niso pregnali vseh dvo-
mov, vseeno pa so na koncu
odlok podprli.
O vseh drugih, številnih od-
prtih vprašanjih v občini, med
njimi o nezaupnici županu Jo-
žetu Baragi, tudi tokrat niso
govorili. Vprašanje enega iz-
med poslancev, da bi se bilo
v tej skupščini treba vprašati
predvsem to, zakaj poslanci ne
hodijo več na seje, pa je izzve-
nelo v prazno. Tudi ugotovi-
tev, da ta skupščina verjetno
nikoli več ne bo sklepčna. Žu-
pan pa ostaja optimist.
MBP
Nesklepčnost onemogoča delo
Prvo popočitniško zaseda-
nje poslancev v velenjski
skupščini se je pričelo po po-
lurnem čakanju na zadostno
število poslancev in se končalo
že po polurnem delu. Vzrok je
seveda nesklepčnost.
Velenjski poslanci naj bi
v torek sprejeli predlog sklepa,
da se prične postopek za spre-
membo in dopolnitev občin-
skega statuta in poslovnika.
To praktično pomeni, da se
sklepčnost ne bi ugotavljala
po posameznih zborih, temveč
bi bila odločilna večina po-
slancev. Podobne sklepe so
sprejeli že v večini slovenskih
skupščin. Nato so imeli velenj-
ski poslanci na dnevnem redu
še precej točk, med drugim naj
bi obravnavali oskrbo z vodo,
zazidalni načrt Stare vasi,
ustanovili Stanovanjski sklad,
razpravljali   o   investicijskih
vlaganjih v vodno oskrbo, Jav-
nem komunalnem podjetju,
lubadarju, lokalni samopura-
vi... Dela na pretek, vendar,
kot že rečeno, zataknilo se je
že pri prvi točki. Poslanec
DPZ Franjo Bartolac je zapu-
stil sejo, češ da skupčina ni
pristojna za predlog takšnih
sklepov. Z odhodom Bartolca
je bil nesklepčen DPZ, nato pa
je sejo zapustil še Miran
Gmajner iz ZZD. Tudi ta zbor
je postal nesklepčen, torej
zadnjim, poslancem v ZKS, ni
preostalo drugega, kot da gre-
do domov.
Sicer je predsednik občin-
skega IS Srečko Meh opozar-
jal, da poslanci z nedelom one-
mogočajo tudi delo izvršnega
sveta, vendar opozorila niso
dosti zalegla. Prihodnjo sejo
velenjske skupščine lahko pri-
čakujemo še v tem mesecu.
US
Prevozništvo v stečaj
S prvim septembrom je bil uveden stečajni postopek v celj-
skem podjetju Prevozništvo, za stečajno upraviteljico pa je bila
imenovana odvetnica Alenka Pečnik. Stečaj so že pred časom
predlagali sami delavci in sicer zaradi prezadolženosti, izgube
tržišča, zastarelih osnovnih sredstev ter kadrovskih problemov.
Dolgovi podjetja znašajo približno 57 milijonov tolarjev, 90
delavcev pa je bilo na čakanju že od meseca avgusta. Prvi narok
za preizkus terjatev bo predvidoma 26. oktobra.
IB
Virant namesto Dreva
V torek so se na izredni skupščini sestali predstavniki
lastnikov libojskega podjetja Keramika. Razrešili so dose-
danjega direktorja Keramike Marjana Dreva in za vršilca
dolžnosti imenovali Romana Viranta. Poleg tega so obrav-
navali nadaljnjo sanacijo, v podjetju se zavzemajo za
dokapitalizacijo. Pred časom so objavili javni razpis in
k sodelovanju povabili nove partnerje. Za dokapitaliza-
cijo Keramike je zainteresiranih devet domačih in tudi
tujih podjetij. Na izredni skupščini so obravnavali še
izplačilo plač za julij, te naj bi v Keramiki dobili do
10. septembra.
IB
Begunčki v šoli
V ponedeljek so v prostorih celjskega Ingrada v Ribarjevi
ulici začeli s poukom za begunce.
V osnovno šolo je vključenih, podobno kot lani, približno 270
otrok, ki so razporejeni v 12 oddelkov. Poučevalo jih bo 14
učiteljev, izbranih iz vrst izobražencev, prav tako beguncev iz
BiH.
Razen v celjski občini, razmišljajo o dislociranem oddelku
osnovne šole od l.do 4. razreda še v Laškem, drugod pa so
begunčki vključeni v redne osnovne šole, saj jih je premalo za
samostojne oddelke. Pouk za begunce v Celju izvajajo po učnem
programu bosanske osnovne šole, vse zvezke in knjige pa so
otroci dobili v šoli.
IS
Podražitev mleka
LJUBLJANA, 3. septem-
bra (Večer) - Vlada je včeraj
sprejela sklep o povišanju
odkupne cene mleka za 5,6
odstotka na 30,10 tolarjev
za liter (doslej 28,50). Od-
kupna cena bo s tem do
treh četrtin pokrila stroške
prireje, kot se je vlada do-
govorila na pogajanjih
s stavkovnim odborom Slo-
venske kmečke zveze in
Zadružne zveze Slovenije.
Mleko v trgovinah se bo
s tem v povprečju podraži-
lo za 6,2 odstotka.
Stanovanjski
zakon se izteka
LJUBLJANA, 7. septem-
bra (Dnevnik) - Samo do
19. oktobra je čas, da imet-
niki stanovanjske pravice
in njihovi družinski člani
odkupijo družbeno stano-
vanje pod ugodnimi pogoji,
ki jih je določil stanovanj-
ski zakon. V tem času bo
usahnila tudi pravica do
odpravnine v primeru iz-
praznitve stanovanja. Re-
sorno ministrstvo pa že na-
poveduje, da se bodo še ta
mesec v skoraj vseh sloven-
skih občinah povišale ne-
profitne najemnine, pone-
kod celo za sto odstotkov.
Nova zbornica
LJUBLJANA, 7. septem-
bra (Večer) - Minister za
varstvo okolja in urejanje
prostora Miha Jazbinšek je
po sestanku s predsedni-
kom GZS Dagmarjem Šu-
sterjem novinarje obvestil,
da soglašata, da ni tehtne-
ga razloga niti zakonske
osnove za ustanovitev nove
zbornice. Le-to namreč
ustanavljajo zaposleni
v gospodarskih javnih
službah in varstvu okolja.
Po mnenju Jazbinška želijo
komunalci na ta način ube-
žati nadzoru lastnikov, to
so občine in država.
HE Vrhovo
- gospodarska
neumnost
LJUBLJANA, 7. septem-
bra (Večer) - Zeleni - eko-
loško-socialna stranka so
na novinarski konferenci
med drugim povedali, da bi
pomenilo obratovanje HE
Vrhovo v obstoječih razme-
rah veliko gospodarsko ne-
umnost. Reka Sava je na-
mreč še vedno prekomerno
onesnažena, za smotrne
gradnjo savskih elektrarn
pa bi bilo treba to onesna-
ženje zmanjšati za en ka-
kovostni razred.
—NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena  Brečko-
Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež
Irena Baša, Tatjana Cvirn
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivam
Stamejčič, Želj ko Zule. Teh-
nični urednik: Franjo Boga
di. Oblikovanje: Minja Baja
gič. Tajnica uredništva: Moj
ca Marot.
Naslov    uredništva:     Trj
V. kongresa 3 a, Celje. Tele
fon: (063) 29-431, fa)
441-032._
Jutri odprta
sejemska vrata
26. MOS bo odprl predsednik Vlade Republike Slovenije dr.
Janez Drnovšek - Priprave brez zapletov - Devet sejemskih
dni
V petek, 10. septembra, se
na razstavišču Celjskega sej-
ma začenja 26. Mednarodni
obrtni sejem, ki bo svoja vrata
letos prvič zapiral že ob koncu
devetega dne, v soboto,
18. septembra. Slavnostni go-
vornik ob otvoritvi sejma bo
predsednik Vlade Republike
Slovenije dr. Janez Drnovšek,
Celje pa naj bi v teh dneh obi-
skalo preko 250 tisoč obisko-
valcev.
Organizatorja — Celjski se-
jem ter Obrtna zbornica Slo-
venije s svojim podjetjem Step
— sta letos še posebej ponosna
na novo dvorano E, kjer bo ob
1.600 m2 pokritih razstavnih
površin še prostor za sodobno
urejeno konferenčno dvorano
s 300 sedeži in v času MOS
tudi za tiskovno središče in se-
jemski radio na galeriji.
»Sejemske številke se v zad-
njih dneh niso spreminjale
— v Celju pričakujemo kakšnih
1.700 razstavljalcev iz 18 dr-
žav, zanje pa je na voljo skup-
no 55.000 m2 pokritega in zu-
nanjega razstavnega prosto-
ra,« je na torkovi novinarski
konferenci povedal predsed-
nik sejemskega Poslovnega
odbora Stanislav Kramberger
in dodal, da je od tega kakšna
tretjina tujih razstavljalcev,
čeprav je razmejitev zaradi
številnih predstavništev in za-
stopništev tujih firm v Slove-
niji izredno težka. »Priprave
na sejem so bile dobre, menim
pa, da bodo razstavljalci letos
najbolj zadovoljni zaradi nove
Siemensove telefonske centra-
le ter enajstih montažnih dvo-
ran, ki bodo prišle do izraza še
posebej v primeru slabega vre-
mena,« je povečan obseg po-
kritih razstavnih površin po-
komentiral direktor Celjskega
sejma mag. Franc Pangerl.
Z željo, da bi Celjani s kar
največ dobre volje sprejeli se-
jemsko manifestacijo, je celj-
ski župan Anton Roječ označil
MOS za eno največjih gospo-
darskih, turističnih in promo-
cijskih prireditev Celja. Menil
je, da je bilo letos z lepšanjem
mestnega videza in komunal-
no ureditvijo Cankarjeve, Sta-
re Dečkove ceste ter Ceste
v Trnovlje s strani občine kar
precej storjenega, seveda pa se
morajo, če želimo, da bo Celje
res živelo s sejmom, v utrip
devetih sejemskih dni s svojo
ponudbo vključiti tudi v kul-
turnih ustanovah ter celjski
gostinci in trgovci.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Novo dvorano E, ki bo v času
sejma nosila oznako I, so slo-
vesno odprli minulo sredo,
1. septembra. Dela so v Ingra-
du zaključili v roku, dvorana
pa bo v nesejemskih dneh slu-
žila tudi v športne, prireditve-
ne in tržno-promocijske na-
mene. Še ena velika pridobitev
za Celjski sejem pa je nova Si-
emensova telefonska centrala,
ki bo precej razbremenila celj-
sko telefonijo v času sejma.
Centrala prinaša razstavljal-
cem 400 dodatnih priključkov,
ki pa niso zgolj interni, saj je
centrala avtomatsko prilago-
jena na direktne zunanje klice.
Tako je telefonska številka
hišne centrale Celjskega sejma
433-000, če želite telefonirati
razstavljalcu, ki ima interno
število 455, pa zavrtite števil-
ko 433-455, in telefon bo zaz-
vonil na njegovem razstavnem
prostoru. Le v primeru, če na
razstavišču ne bo nihče dvignil
telefonske slušalke, vas bo
centrala avtomatsko preklopi-
la k hišni telefonistki.
V času MOS bodo Slovenske
železnice za nakup povratnih
vozovnic iz katere koli smeri
v Celje priznavale 40-odstotni
popust. Popust je namenjen le
za obiskovalce sejma, saj bodo
ob povratku potniki morali
sprevodniku predložiti ob vo-
zovnici tudi vstopnico na sej-
mišče.
Št. 36 - 9. september 1993
3
Obsotelje je problem zase
r ministrico Jožico Puhat o sosednjih dnevnih mlgrantlh
problematika 1350 tujih de-
dcev v šmarski občini je spe-
[fična. V veliki večini so
pevni vozači iz najbližjih hr-
jških obmejnih krajev, ki se
m že iztekajo osebna delovna
ovoljenja. Kakšna bo usoda
>b delavcev, ki jih ni mogoče
postavno zamenjati s 1800
rezposelnimi iz šmarske ob-
ine? O tem so se v petek pogo-
arjali v Rogaški Slatini, kjer
5 je ministrica za delo, Jožica
uhar, sestala z direktorji ter
predstavniki občine.
Kot kaže, bodo delovne or-
anizacije zaprosile za delov-
a dovoljenja za večino tujih
ozačev. Nekateri delajo na
ovenski strani Sotle že po
ve desetletji ter več in bi
stali celo brez nadomestila,
mnogi so še tudi nenadomest-
ljivi. Kot so ministrici poveda-
li predstavniki občine, jih moti
zlasti to, ker je veljavna za-
konska ureditev preveč sploš-
na ter ne upošteva povsem
drugačne problematike ob-
mejnih območij. Ob meji gre
namreč tudi za politični pro-
blem ter za željo po ohranitvi
dosedanjega sožitja ob Sotli.
Puharjeva je odgovorila, da
je zakon srednja pot med dve-
ma skrajnostima, zavod za za-
poslovanje pa vlog za delovna
dovoljenja ne namerava
obravnavati birokratsko, am-
pak individualno, kar pa lah-
ko pomeni tudi zavlačevanje.
Predstavnik republiškega za-
voda za zaposlovanje pa je po-
vedal, da so v državi doslej že
izdali 7 tisoč novih delovnih
dovoljenj.
Ob najrazličnejših razpra-
vah - na primer predstavnika
Korsa, da bi rajši zaposlovali
cenejšo tujo delovno silo - je
ministrica spomnila, da vsaka
država ščiti najprej svojo de-
lovno silo, pri tem pa je po
svetu uveljavljen tudi njen
pretok. Prav tako je menila, da
je obstoječi slovenski zakon
potreben sprememb.
Različna podjetja imajo ra-
zlično politiko in različne pro-
bleme, je opomnil direktor do-
mačega Zdravilišča, Darko
Bizjak, kjer se nameravajo
odreči le nekaj tujih delavk, pa
še teh na račun tehnoloških vi-
škov. Nekateri direktorji so še
posebej predstavili problema-
tiko tujih delavcev v svojih po-
djetjih. Tako so iz Steklarne
zaprosili za dovoljenja za 550
tujih delavcev iz hrvaške so-
seščine (od 585), pri tem pa je
450 kvalificiranih, ostali pa
s pridobljenimi ročnimi spret-
nostmi. Tudi v Korsu menijo,
da je njihovih 70 šivalk z do-
mačimi brezposelnimi neza-
menljivih.
Za tiste delavce, ki bi lahko
ostali brez dela, se je šmarska
stran zavzela za pravične od-
pravnine. Puharjeva je še
spomnila na drugačno proble-
matiko delavcev iz BiH, ki jo
bo treba rešiti v sodelovanju
s predstavniki te države. Pri
tem pa ostaja včasih nejasno
s kom se naj sploh pogovar-
jajo. BRANE JERANKO
SVET MED TEDN©M
Grenki sadeži
kaznovanja
Piše: Erika Repovž
Ameriška administracija
se je pred dnevi odločila za
dveletne gospodarske
sankcije proti Kitajski in
Pakistanu. Uradno so svojo
odločitev utemeljili z obra-
zložitvijo, da sta ti dve dr-
žavi trgovali z vojaško ra-
ketno tehnologijo in tako
kršili mednarodne dogovo-
re o nadzoru proizvodnje in
širjenja orožja. Glede na to,
da se Američani v zadnjem
času v kriznih političnih
trenutkih, v katerih izgubi-
jo kompas, vse pogosteje
v paniki zatekajo k skraj-
nim sredstvom politične
prisile, se postavlja vpraša-
nje, ali takšna sredstva
sploh kdaj dosežejo svoj
cilj. Ali dejansko prizade-
nejo tiste, ki so jim name-
njene, ali pa kazen v resnici
doleti samo nedolžno pre-
bivalstvo, glavni akterji pa
se s pomočjo skrivnih di-
plomatskih akrobacij iz-
muznejo skozi luknje za-
konov.
Ekonomske sankcije in
bojkot posameznih držav
bi v načelu vsi podprli, če
bi prizadele uradno politi-
ko irikriminiranih držav.
V zgodovini se je do sedaj
žal kaj takega le redko zgo-
dilo. Že na prvem zaseda-
nju Društva narodov je te-
danji predstavnik Velike
Britanije dojel zgrešeno
metodo ekonomskih sank-
cij, ki jih je takrat komaj
rojena svetovna organiza-
cija zapisala v 16. člen svo-
jega pakta. Dejanje je ko-
mentiral z utemeljitvijo, da
najmočnejše orožje Dru-
štva narodov ali katerekoli
države proti drugi državi,
ni ekonomsko ali vojaško
orožje, temveč javno mne-
nje. Podobnega mnenja je
bil v zgodovini tudi ameri-
ški predsednik Wilson, ki
je menil, da o kompatibilni
ali nekompatibilni naravi
političnih odločitev ne raz-
sojajo sankcije temveč tri-
bunal javnega mnenja.
Zahod morda ni sezna-
njen, morda pa si hote zati-
ska oči pred neprijetno res-
nico, ki je zasenčila dober
namen intervencije na Bal-
kanu. Ideja bojkota, ki so
ga denimo uvedli ZN z re-
solucijo 757 proti Srbiji in
Črni Gori, je najbolj priza-
del tiste, ki se z obstoječim
režimom ne strinjajo. Vsi
ti, že prej izpostavljeni po-
samezniki, so postali žrtve
osebmh maščevanj, lokal-
nega trijumfalizma in dru-
gih najbolj nizkotnih pro-
duktov provincializma, ki
nas obkroža. Srbska in čr-
nogorska raja, ki jo zaslep-
ljenost in politična nepi-
smenost dejansko ne odve-
zuje krivde, sicer umira od
lakote, toda po drugi strani
se krepi režim, ki postaja iz
dneva v dan bolj fašisto-
iden. Za njim namreč stoji
taisti lačni narod, ki ga
združuje najbolj koherent-
na možna sila — zunanji so-
vražnik. Najbolj paradok-
salno in na prvi pogled naj-
težje razumljivo pa je dej-
stvo, da bojkot ne le da ni
zamajal režima, ampak je
celo pripomogel k Miloše-
vičevi zmagi na volitvah.
Kdo je torej poražen, kdo
kaznovan? V prvi vrsti Za-
hod, ki deli kazni neposluš-
nim vazalom, v resnici pa
sam doživlja evidentni po-
raz svoje diplomacije in ne-
nazadnje metoda sankcij,
ki ji je že Wilson napovedal
poraz nasproti javnemu
mnenju.
Podobno se bo po vsej
verjetnosti zgodilo tudi
v primeru Kitajske, saj bo-
do sankcije proti njim v ve-
liki meri prizadele ameri-
ška podjetja. Le-ta so na-
mreč izgubila pomembno
tržišče na katerem so pro-
dajala razvito tehnologijo,
elektronsko opremo, voja-
ška letala in vesoljske si-
steme. Skupno letno vred-
nost ameriškega izvoza
ocenjujejo na približno 500
milijonov dolarjev. Za na-
meček tudi sankcije za Pa*-
kistan ne bodo boleče.
Utegnejo pa spet hudo pri-
zadeti ameriško vesoljsko
proizvodnjo in izdelovalce
satelitov, ki iščejo čim ce-
nejše možnosti za lansira-
nje satelitov v orbito okoli
Zemlje. In koliko časa bodo
Američani še potrebovali,
da se bodo iz lastnega pri-
mera naučili, da imajo
sankcije kljub sladkosti
kaznovanja in občutku mo-
či vseeno premočan bume-
rang efekt?
J4 - zadnja varianta avtoceste
Dvajsetega avgusta je pote-
či rok, do katerega je moralo
jinistrstvo za okolje in pro-
tor predložiti občini Žalec
lokončno traso avtoceste po
iavinjski dolini oziroma na
jdseku med Arjo vasjo in Lo-
ico pri Vranskem. Zadnji po-
rojeni predlog je tako imeno-
vana J4 varianta, o kateri bo-
jo konec septembra imeli zad-
ijo besedo poslanci žalskega
parlamenta.
Po informacijah sekretarja
a urejanje prostora in varstvo
kolja, Vinka Debelaka, o tra-
i po novem odloča ministr-
tvo za okolje in prostor, ne pa
eč republiška uprava za če-
te. Tako imenovana južna J4
larianta pomika traso avtoce-
ste na skrajni južni rob naselja
^očica pri Polzeli in je po pr-
jih pogovorih s krajani za silo
prejemljiva. Brez žrtev tudi
s to varianto po Savinjski doli-
ni ceste ne bo. Zahtevala bo
namreč rušitev štirih stano-
vanjskih objektov v Ločici pri
Polzeli in ene večje kmetije. J4
varianta se bo umaknila veli-
kim hmeljskim kompleksom
med Ločico in Spodnjimi Gru-
šovljami, izogne se tudi hmelj-
skemu kompleksu med Latko-
vo in Orlo vasjo. S traso pa je
predvideno uničenje večje nji-
ve pred šolo v Orli vasi, prav
tako je predvidena rušitev šole
v Orli vasi. »Za kmetijce bo
tudi ta varianta najbrž težko
sprejemljiva,« meni Debelak,
»vendar brez nekaterih pose-
gov na kvalitetno kmetijsko
zemljišče avtoceste pač ne mo-
re biti. Na celotnem odseku 20
kilometrov avtoceste bo pred-
vidoma uničenih 80 do 100
hektarov zemljišč. Za življenje
ljudi v večjih naseljih pa je ta
J4 varianta še vedno najbolj
sprejemljiva.«
Tudi po tej zadnji varianti
predlagane trase se v dolini
šušlja o pripravah na kmečki
štrajk, saj kmetijci odločno
nasprotujejo vsakršni južni
varianti. Do protesta vsekakor
lahko pride, toda Debelak me-
ni, da so v občini zdaj postav-
ljeni ob zid in poslanci se bodo
konec meseca morali odločiti.
Država je sprejela program
gradnje avtocest, če bodo po-
slanci traso potrdili, potem
bodo cesto tudi začeli graditi.
V nasprotnem primeru se lah-
ko zgodi, da bo avtocesta po
Savinjski dolini padla v zadnji
paket in prišla na vrsto šele
čez šest, morda celo osem let.
Menda bi nekaterim v Slove-
niji odgovarjalo, da se Žalčani
tokrat ne bi odločili za predla-
gano traso, saj bi denar potem
lahko namenili za gradnjo ce-
ste denimo na Dolenjskem ali
pa, še bolj verjetno, za gradnjo
ljubljanske vzhodne obvozni-
ce. Prav tako še vedno ni zago-
tovljen denar za gradnjo dveh
pasov od Hoč proti Mariboru.
Marsikomu bi torej prišla prav
cagavost Savinjčanov, ti pa si
oklevanja najbrž ne smejo več
dovoliti.
IB
Precej nejasnosti se po infor-
macijah Vinka Debelaka po-
javlja tudi v zvezi z gradnjo
odseka med Ločico pri Vran-
skem in Domžalami. V občini
Domžale bi radi avtocesto po-
tisnili stran iz doline med Tro-
janami in Blagovico, ministr-
stvo za okolje in prostor pa bi
na vsak način rado speljalo ce-
sto preko Trojan.
Borčevska
poslanica
mladim
Tradicionalno srečanje
borcev NOB iz občin Bre-
žice, Krško, Sevnica,
Šmarje, Laško in Šentjur
je bilo minulo soboto
v Jurkloštru. Tam se je,
kljub slabemu vremenu,
zbralo okoli tisoč ljudi.
Organizator letošnjega
srečanja Kozjansko
v NOB 1941-1945 je bila
laška borčevska organi-
zacija, prireditev pa so
združili s prav tako tradi-
cionalnim srečanjem ra-
njencev iz treh partizan-
skih bolnišnic, ki so v ča-
su narodnoosvobodilne
borbe delovale na območ-
ju Kozjanskega.
Slavnostni govornik na
sobotnem srečanju v Jur-
kloštru je bil mag. Janez
Kocjančič, za primerno
slavnostno vzdušje pa so
poskrbeli še godba na pi-
hala iz Zidanega Mosta,
moška pevska zbora iz
Rimskih Toplic in Jurklo-
štra, folklorna skupina
kulturnega društva An-
ton Tanc iz Marija Grad-
ca ter šolarji iz Jurklo-
štra.
Glavno sporočilo prire-
ditve je bilo namenjeno
predvsem najmlajši gene-
raciji. Ta bi morala vede-
ti, kje, kdaj in kako so se
v letih narodnoosvobo-
dilne vojne borili njihovi
stari starši in da bi brez
ijih boja in žrtev nemara
tudi Slovencev ne bilo
več, kakor tudi ne samo-
stojne evropske države
Slovenije. m a.
Do reda z likvidacijo
Člani celjskega IS so podprli
junijski sklep Izvršilnega od-
bora Samoupravne interesne
skupnosti za izgradnjo objek-
tov posebnega družbenega po-
mena v občini (SIOPP) za za-
četek postopka likvidacije
omenjene skupnosti. Vzrokov
je več, najpomembnejša pri
vsem skupaj pa je gotovo ugo-
tovitev sekretarja IS Aleša
Vrečka, da bo v poslovanju
skupnosti narejen red.
SIOPP je bil na osnovi sa-
moupravnega sporazuma
ustanovljen leta 1975, namen
ustanovitve pa je bil predvsem
v programiranju, načrtovanju,
gradnji in vzdrževanju, skrat-
ka v gospodarjenju z objekti
posebnega družbenega pome-
na. Enostavneje povedano pa
je bil vzrok za ustanovitev SI-
OPP načrtovana gradnja Za-
voda ŠRC Golovec. Kasneje je
SIOPP vodil s samoprispev-
kom občanov financirane
gradnje ter vse do leta 1990, ko
so bile ukinjene samoupravne
interesne skupnosti in je pre-
nehal veljati tudi samoupravni
sporazum o temeljih plana SI-
OPP za obdobje 1986-90,
opravljal naloge, zaradi kate-
rih je bil tudi ustanovljen.
Z lanskim iztekom samopri-
spevka za modernizacijo celj-
ske bolnišnice pa bi se SIOPP
tudi formalno iztekli razlogi
za obstoj.
A v IS so ugotavljali, da je
SIOPP leta 1989 začel izgrad-
njo kabelsko-razdelilnega si-
stema v krajevnih skupnostih
Nova vas, Dečkovo naselje in
Lava. V teh treh KS je s kraja-
ni sklepal pogodbe o plačilu
600 DEM za priključek na sta-
novanjsko hišo oziroma 350
DEM za stanovanja v blokih,
izgradnja KRS pa ni potekala
po predvidenem terminskem
planu. Tako je celjska občina
SIOPP-u novembra 1990 odo-
brila kredit v višini nekaj več
kot 140.000 DEM (takratnih
milijon dinarjev), v skupnosti
pa so se zavezali, da bo sistem
KRS zgrajen do konca leta.
Seveda ni bilo tako, v letu
1991 pa so zaradi nestrokov-
nega vodenja izgradnjo KRS
zaustavili.
Ob celjski občini kot večin-
skem upniku SIOPP je ostalih
terjatev izvajalcev še za do-
brih 130.000 DEM, upniki pa
poskušajo do svojega denarja
priti s tožbami. Z likvidacijo
SIOPP, so menili v IS, se bo
uredilo tudi obstoječe neopre-
deljeno finančno stanje na po-
dročju izgradnje KRS, ki se bo
v celjski občini kot komunal-
no- informacijski sistem gra-
dil v okviru nove javne službe,
na osnovi delniške družbe ali
oddane koncesije, zato so tudi
soglašali, da se čimprej začne
postopek likvidacije.
I. STAMEJČIČ
Za zaščito upokojencev
Slovenski upokojenci so
zaradi nizkih pokojnin v vse
težjem položaju, za kar pa
vlada in državni zbor nimata
pravega razumevanja. To so
med drugim ugotavljali na
razširjenem sestanku odbo-
rov Demokratične stranke
upokojencev Slovenije za
celjsko regijo, kamor so po-
vabili sekretarja stranke Ja-
neza Železnika, vodjo po-
slanskega kluba Združene
liste Mirana Potrča, poslan-
ca v državnem zboru Iva Si-
singerja in Franca Lipoglav-
ška, poslanca v državnem
svetu Franca Bana ter pred-
stavnike ZPIZ.
Da so razmere kritične,
kažejo junijski podatki o vi-
šini pokojnin. Kar 58 odstot-
kov upokojencev v Sloveniji
namreč prejema do 30 tisoč
tolarjev, 19 odstotkov pa ce-
lo manj kot 20 tisoč tolarjev.
Samo nekaj več kot 17 tisoč
upokojencev - približno 4 od-
stotke - dobi več kot 60 tiso-
čakov na mesec, zato je po
besedah sekretarja stranke
Janeza Železnika pokojnina
slabo plačana pravica vseh
nekoč zaposlenih, ne pa mi-
loščina države.
Zato so se v DESUS odlo-
čili, da bodo pričeli akcijo
podpisovanja osebnih izjav
državljanov, ki bodo podprli
zahteve stranke za zaščito
upokojencev. V izjavi bodo
zahtevali, da se do konca le-
ta 1994 ne bodo zmanjšale
pravice zavarovancev iz ob-
veznega zdravstvenega za-
varovanja in da se ne bo po-
večal delež posameznikov
v ta namen. Poleg tega naj bi
država sproti poravnavala
obveznosti do pokojninsko-
invalidskega sklada, ki so
nastale po njeni odločitvi (na
primer za borčevske pokoj-
nine in pokojnine tujih dr-
žavljanov). S podpisom izja-
ve naj bi se volivci zavzeli
tudi za takšen položaj sklada
in skupščine pokojninsko-
invalidskega zavarovanja, ki
bo omogočil, da bodo o pra-
vicah upokojencev in invali-
dov le-ti enakopravno odlo-
čali. Njihovo sodelovanje pa
mora biti zagotovljeno tudi
pri morebitnem sklepanju
socialnega pakta. Izjave
s takšno vsebino so že v tisku
in te dni jih bodo prejele vse
območne organizacije stran-
ke, podpisali pa naj bi jih vsi
državljani, ki podpirajo
omenjene zahteve.
Na sestanku odborov DE-
SUS celjske regije so med
drugim zahtevali, naj se
upokojencem zagotovijo
pravice, ki so veljale do spre-
jetja pokojninskega zakona
konec leta 1990. Zakonsko
naj bi uredili vprašanje
13. pokojnine oziroma do-
datka za rekreacijo, država
pa naj v treh letih vrne po-
kojninski skupnosti 12 mili-
jard tolarjev, kolikor ji dol-
guje z obrestmi vred.
TC
Št. 36 - 9. september 1993

Na vrsti je
blok pet
V šoštanjski termoelek-
trarni predvidevajo, da bo-
do letos proizvedli več kot
3.100 GWh električne ener-
gije, čeprav so v elektro-
energetski bilanci načrto-
vali le 2.731 GWh.
Tudi prihodnje leto
v TEŠ pričakujejo večje
zahteve po električni ener-
giji, saj že v prvem trime-
sečju leta načrtujejo eno-
mesečno ustavitev nukle-
arke v Krškem. Večja pro-
izvodnja v Šoštanju seveda
tudi bolj obremenjuje oko-
lje. Zato v elektrarni meni-
jo, da je bil začetek izgrad-
nje čistilnih naprav na blo-
ku 4 upravičen in nujen,
popolna ekološka sanacija
termoelektrarne pa bo
možna šele z izgradnjo či-
stilne naprave na bloku
Tehnološki del projekta je
že pripravljen, zataknilo
pa se je pri denarju, saj še
niso določeni vsi viri fi-
nančnih sredstev. Pravijo,
da je sedaj na vrsti sloven-
ska vlada.
V TEŠ so za letos načrto-
vano proizvodnjo presegli
zaradi suše in manjše pro-
izvodnje v hidroelektrar-
nah ter nepredvidene zau-
stavitve nuklearne elek-
trarne Krško. V prvih
osmih mesecih so proizved-
li 70 odstotkov na novo do-
govorjene količine elek-
trične energije, zato bi lah-
ko do konca leta obratovali
le s 60-odstotno zmoglji-
vostjo. Povečana proizvod-
nja v preteklih mesecih je
močno izčrpala zaloge pre-
moga, zato so se dogovorili
z Rudnikom lignita Velenje
za dodatnih 300 tisoč ton
lignita, kar bo zadoščalo za
normalno obratovanje
elektrarne v tem letu.
US
Gorilniki za jugo trg
Znana firma Welshaupt od Jutri deluje v Celju
Koncern Weishaupt je eden
izmed najbolj znanih izdelo-
valcev gorilnikov in ogreval-
nih sistemov. Že lani je nem-
ško podjetje ustanovilo hče-
rinsko družbo v Sloveniji, ju-
tri, v petek lO.eptembra, pa bo
celjsko podjetje pričelo urad-
no delovati v novih prostorih
na Kidričevi 33 v Celju.
Koncern Max Weishaupt
GmbH izdeluje visoko kako-
vostne in tehnično dovršene
plinske, oljne in dvostopenjske
gorilnike. V koncernu je zapo-
slenih 2.455 delavcev, ki so
predlani ustvarili 560 milijo-
nov mark prometa. Dnevno
v firmi naredijo 800 raznih go-
rilnikov, za katere imajo do-
bro organizirano servisno
službo. V poslovanju firme
prisegajo predvsem na razi-
skovanje in razvoj.
Firma VVeishaupt je že dlje
časa prisotna na slovenskem
in bivšem jugoslovanskem tr-
žišču. Kar precej velik obseg
poslovanja je pripomogel, da
so se v firmi odločili za usta-
novitev sestrske družbe v Ce-
lju. Družbo VVeishaupt d.o.o.
so ustanovili predlani kot prvo
slovensko podjetje s 100-od-
stotnim tujim deležem. Celj-
ska hčerinska družba je pri-
stojna za tržišča bivše Jugo-
slavije,   ustanavljajo   lastno
družbo v Zagrebu, operativno
pa že poslujejo s partnerji iz
Makedonije.
Celjska družb skrbi pred-
vsem za nastop na tržišču in
kakovostno     zadovoljevanje
potreb partnerjev v postpro-
dajnih fazah. Lani so ustvarili
približno 4,3 milijone mark
prometa, za investicije pa so
namenili 500 tisoč mark last-
nih sredstev. V VVeishauptu
vse gorilnike za široko potroš-
njo in industrijske gorilnike
izdelajo v matičnem Ulmu,
največji poudarek pa dajejo
zaščiti okolja. V družbi oce-
njujejo, da je na trgu bivše Ju-
goslavije približno 15 tisoč go-
rilnikov VVeishaupt, tako da
bodo Celjani skrbeli predvsem
za oskrbo z rezervnimi deli.
Poleg tega si bodo prizadevali
za večje izkoristke v izgoreval-
ni tehniki, dolgoročen sistem-
ski razvoj in prilagodljivost iz-
delkov ter stalno izobraževa-
nje lastnega osebja in uporab-
nikov.
URŠKA SELIŠNIK
Koncern VVeishaupt ima po ce-
lem svetu poleg raznih zastop-
stev in poslovnih partnerjev 14
sestrskih družb, celjska druž-
ba pa je bila ustanovljena kot
13. po vrsti.
Ljudska banka
Celje v Ljubljani
Ljudska banka d.d. Celje
bo danes, v četrtek, odprla
svoje prostore v Ljubljani,
s čimer se ta bančna hiša
s svojo dejavnostjo širi tudi
v slovensko prestolnico, se-
dež banke pa še vedno
ostaja v Celju. Ob tej pri-
ložnosti bo v Ljubljani ti-
skovna konferenca, na njej
bodo sodelovali namestnik
generalnega direktorja ve-
činskega delničarja v Ljud-
ski banki, to je dunajske
Volksbanken Dr. Klaus
Thalhammer, direktor po-
dročja mednarodnih pove-
zav dr. Peter Weiss ter ,
predsedujoči poslovodstva
Ljudske banke d.d. Celje
mag. Rihard Vide.
Posvet o rudarski
zakonodaji
V Topolšici bo jutri,
v petek, posvet o novi ru-
darski zakonodaji. Organi-
zator posveta je Rudnik
lignita Velenje, posvet se
bo začel ob devetih. V so-
boto pa bodo v rudniku or-
ganizirali še skupno reše- 1
valno vajo jamskih reševal-
cev Republike Slovenije ter
Republike Hrvaške.
'!
Srečanje
z Madžari
Predstavništvo madžar-
ske zbornice iz Gradca va-
bi slovenska podjetja na
poslovno srečanje hrvaških I
in slovenskih podjetij
z madžarskimi gospodar-
stveniki. Srečanje bo
14. septembra na zagreb-
škem velesejmu, vse po-
drobnejše informacije pa
so na voljo v območni go-
spodarski zbornici Celje.
. . i i
Predstavitev na
Bavarskem
Vlada Republike Slove-
nije pripravlja oktobra ve- !
liko predstavitev Slovenije
v Regensburgu na Bavar-
skem. V okviru te predsta-
vitve bo slovenska gospo- 1
darska zbornica skupaj
z Industrie und Handel-
skammer Regensburg ter
München organizirala sre-
čanje slovenskih in bavar-
skih podjetij. Namen tega
srečanja, ki bo predvidoma
22. oktobra, je razširitev
sodelovanja z bavarskim
gospodarstvom. Zaintere-
sirana podjetja lahko pri-
javijo svoje sodelovanje na
Gospodarski zbornici Slo-
venije, podrobnejše infor-
macije so na voljo tudi
v območni gospodarski
zbornici Celje. Prijavi do-
dajte osnovne podatke
o podjetju, predmetu po-
slovanja ter želene oblike
sodelovanja z bavarskimi j
podjetji.
IB
Preživeti bo treba to zimo
Upravni odbor koncema In-
grad je konec avgusta imeno-
val za vršilca dolžnosti direk-
torja Ingrada Bojana Okrogar-
ja, doslej direktorja družbe
Gramat. Odločitev upravnega
odbora mora potrditi še
skupščina koncema, ki bo
predvidoma v naslednjih
dneh.
Bojan Okrogar je povedal,
da se bodo v Ingradu tudi
v prihodnje zavzemali za de-
centralizirano organiziranost,
saj je takšen način dela že po-
kazal določene pozitivne re-
zultate. Temeljno izhodišče je
ohranitev Ingrada kot sistema
v čim večjem obsegu in ohra-
nitev čim večjega števila de-
lovnih mest. Za uresničitev
takšnega cilja je po Okrogarje-
vih besedah potrebno zagoto-
viti pozitivno tekoče poslova-
nje hčerinskih podjetij, sproti
pa reševati bremena iz prete-
klosti. Novo vodstvo naj bi
čimprej pripravilo in začelo
izvajati načrte finančne kon-
solidacije, pridobili naj bi no-
ve posle, se lotili reševanja
problemov presežnih delav-
cev, upniško dolžniških raz-
merij ter racionalizacije stro-
škov.
V Ingradu je trenutno na ča-
kanju preko 400 delavcev, nji-
hov položaj bodo poskušali re-
ševati z odpravninami, samo-
zaposlitvijo in v nekaterih pri-
merih tudi odhodi na zavod za
zaposlovanje.
Bojan Okrogar nadalje pra-
vi, da mora vsaka družba skr-
beti za to, da bi pridobili čim-
več poslov. V zadnjih mesecih
so se po njegovi oceni razmere
izboljšale, obseg dela se neko-
liko povečuje. Za nadaljnjo
usodo Ingrada pa bo po bese-
dah novega vršilca dolžnosti
direktorja odločilno predvsem
to, kako bodo preživeli zimo
oziroma koliko dela bodo ime-
li v naslednjih mesecih. Marsi-
kaj bo odvisno tudi od tega,
kako se bodo dogovorili z up-
niki.
Imenovanje Bojana Okro-
garja za vršilca dolžnosti di-
rektorja koncema je bilo za
marsikoga presenečenje, saj je
družba Gramat veljala za ti-
sto, ki se želi izločiti iz koncer-
na in ubrati lastno pot. Okro-
gar pravi, da takšne informa-
cije niso bile povsem točne.
»Ingrad Gramat si je prizade-
val za čiste račune, nismo pa
bili zainteresirani za odhod iz
koncema. Prihodnost naše
družbe je v večji združbi,
kakšna bo ta povezava, se bo
pokazalo po sanaciji. Zagoto-
vo pa mora sodelovanje teme-
ljiti na tržnih osnovan, ne pa
na prisili.«
IB
iNOVO NA BORZI
Cene republiških
obveznosti rastejo
Piše Bojan Gradišnik
Na torkovem borznem se-
stanku dne 7. 9. 1993 je bilo
skupnega prometa za 2 mio
DEM. Z obveznicama je bilo
za 1,011.000 DEM prometa.
Kot ponavadi je bilo največ
prometa z republiškimi obvez-
nicami. Cene republiških ob-
veznic rastejo. RSL1 je porasla
za 0,8% indeksne točke, RSL2
pa za 0,1% indeksne točke.
Povprečni tečaj je bil za RSL1
92,4% za RSL2 pa 93,9%. Na
porast RSL2 gotovo vpliva bli-
žina zapadlosti kupona pri
RSL1 pa relativno velik donos
do dospetja.
Na področju delnic se je tr-
govalo kar s 13 delnicami. To
je za naše razmere veliko. Pro-
meta je bilo za 1 mio DEM. Pri
delnici Probanke in delnici
Dadasa se je trgovalo brez
borznih omejitev. Ta ukrep ve-
lja ta teden. Mislim, da bi mo-
rali ta ukrep sprejeti že prej.
S Probanko je bilo prometa za
406.000 DEM po tečaju 24.690
SIT za eno delnico. Zabeležen
je 18% padec glede na zadnji
objavljeni tečaj. Z delnico Da-
dasa je bilo za 32.000 DEM
prometa pri velikem padcu
enotnega tečaja, ki je znašal
samo 16.286 SIT. Na tečaj del-
nic Dadasa in Probanke je go-
tovo vplival ukrep Ljubljan-
ske borze in Ministrstva za fi-
nance, da se ta teden z omenje-
nima delnicama lahko trguje
s tečaji, ki dnevno odstopajo
za več kot 10%. Tako lahko
pričakujemo, da bosta ti delni-
ci dosegli (če že nista včeraj)
svoj najnižji tečaj v tem letu.
Slišati je, da lahko podoben
ukrep doleti še kakšno »mla-
do« delnico.
Veliko se je trgovalo z delni-
co Nika (257.000 DEM) in del-
nico SKBR (129.000 DEM).
Povprečni tečaj Nike je bil
77.333 za eno delnico (1.130
SIT) več glede na zadnji enot-
ni, delnica SKBR pa 23.942
SIT za eno delnico (1.000 SIT
več glede na zadnji enotni).
Na koncu je prav, da spom-
nimo vse bralce. Novega ted-
nika, da od danes naprej pišejo
borzne komentarje borzni po-
sredniki Celjske borzne hiše.
Za Vas ne tako velika razlika,
saj mene in mojo sodelavko
Darjo Orožim že poznate.
S komentarjem se nam bo pri-
družil še direktor C B H Zden-
ko Podlesnik.
V C B H smo z delom pričeli
1. 9. 1993, v petek 10. 9. 1993
pa od 13. ure dalje vabimo vse,
ki se želijo seznaniti z nami, da
se nam pridružijo na srečanju
in uradni otvoritvi ob 13.30.
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba
- Podjetje Ipis Kranj d.o.o.
nudi računalniško usposablja-
nje za PC računalnike, ki zaje-
ma uvod v PC računalnike in
DOS osnove, Wordstar - ureje-
valnik besedila, Quattro pro
preglednice, Lotos 1-2-3, Win-
dows in Word for Windows.
Informacije, tel. in fax 064/
323-253 (Slavko Zupane).
- Podjetje Riko-Pin iz Ribni-
ce nudi snemanje z video ka-
mero Hi 8, Video U, SVHS in
VHS. Nudijo tudi možnost
montaže in obdelave posnete-
ga gradiva (kadriranje, napisi,
glasba...)  in presnemavanje
video kaset. Podjetje nudi tudi
izdelavo in postavitev sejem-
skega prostora po želji naroč-
nika s konstrukcijo Ocstanorm
ter vso opremo za promocijo
vašega podjetja (video + TV,
grafoskop in diaprojektor). In-
formacije: tel. in fax 061/862-
179 (Andrej Zabukovec).
- Podjetje Iskra Elektrozve-
ze-Mehano d.o.o. Ljubljana
nudi izdelavo mehanskih de-
lov v majhnih in srednje veli-
kih serijah: razez pločevine do
3,5 mm debeline in 2000 mm
širine ter nadaljnjo obdelavo
(prebijanje, ravnanje, krivlje-
nje in varjenje), rezkanje in
struženje na CNC in klasičnih
strojih z možnostjo vpetja na
klasičnih stružnicah za palice
do 1 50 mm in dolžine 1200
mm, ostali zarezani premeri
do 1 250 mm. Nudijo tudi
manjšo galvaniko za Cd, elek-
siranje (Ni in Cu) in lakirnico.
Informacije: tel. 061/574-535
in fax 061/575-759 (Milan
Gamberger).
Povpraševanje
CIS GZS išče proizvajalca
kovinske galanterije, ki izde-
luje sklepne spone dimenzij od
30 do 100 mm. Iščejo tudi pro-
izvajalca večjih količin različ-
nih okrasnih profilnih letev iz
bukovega in hrastovega lesa,
proizvajalca vrtnega pohištvj
miz iz furnirane iverice it
struženih elementov iz bukc
vega in hrastovega lesa. Infor
macije: CIS GZS tel.061/150
122 in fax 061/219-536.
Informacije
CIS GZS vabi k sodelovanji
vse zainteresirane investitorj
ali kreditodajalce pri projekt
Moda (dolgoročno na področji
nove blagovne znamke za tek
stil, parfume in modne dodat
ke). Informacije: CIS Gl
tel. 061/150-122 in fax 0«
219-536.
I
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 8. 9. 1993
Št. 36 - 9. september 1993
5
vedno in povsod
ekonomska računica
jako pravi nova direktorica žalske Gradnje Jelka Srebre
V  začetku   septembra   so
podjetju Industrija gradbe-
ega materiala Gradnja Žalec
penovali za novo direktorico
elko Srebre. Doslej je bila ta
jplomirana ekonomistka vo-
ja  komercialnega  sektorja,
Gradnjo pa je prišla pred
[verni desetletji. Uradno bo
elka Srebre prevzela mesto
irektorice prvega oktobra.
Dve obletnici sta letos zna-
ilni za Industrijo gradbenega
lateriala Gradnjo Žalec. Mi-
eva 20 let, odkar so stkali
spešne poslovne vezi s firmo
chiedel, obenem beležijo 40-
»tnico obstoja Gradnje. Časi
učnih praznovanj ob takšnih
i drugačnih obletnicah naj-
rž sodijo v preteklost. Po-
icmbnejši so rezultati, ki jih
odjetje dosega in po tistem
jdeč, kar pravi nova direkto-
ica, so v Gradnji zadovoljni,
e zlasti v primerjavi z nič kaj
jžnato sliko slovenskega go-
zdarstva in slovenskega
radbeništva. Trenutne raz-
lere v Gradnji Jelka Srebre
nnentira takole:
»Naš kolektiv je v preteklo-
i močno prizadel razpad ju-
jslovanskega tržišča, saj smo
neli raziskano prodajno mre-
) in smo prodajali v vse nek-
anje republike. Danes meni-
lo, da smo v tistem trenutku
ialno ocenili razmere in hitro
fagirali, predvsem z zmanjša-
jem proizvodnje in s tem
manjšanjem stroškov. Poleg
iga smo znižali število zapo-
enih in sicer z naravnimi od-
vi in predčasnimi upokoji-
'ami, nismo pa šli v rigorozno
dpuščanje delavcev. Obenem
no osvojili nove programe, ki
srednjeročnih planih niso bi-
predvideni, iskali nove mož-
osti na tržišču z izdelki, ki
too jih bih sposobni narediti
p ki jih je tržišče sprejelo ter
•rimerno plačalo. Ni šlo brez
drekanja, marsikdaj tudi pri
lačah, toda naš moto je bil:
tedelimo lahko toliko, koli-
or imamo. Bili so časi, ko ni-
too mogli plačevati delavcev
0 kolektivni pogodbi, vendar
1 ljudje razumeli, da gre za
olgoročno politiko in verjeli,
& bodo prišli boljši časi. Da-
& se ukrepi že poznajo: lik-
'dnostne razmere so dobre,
elamo brez kreditov, z avgu-
smo prišli na 100-odstot-
f> splošno kolektivno pogod-
il tudi kapacitete so v pri-
bija vi z letom nazaj dobro
ledene. Obenem iščemo no-
e programe. Lani smo se za-
eli dogovarjati s firmo Schi-
kl, s katero sicer sodelujemo
" let, še o dodatnem prede-
lnem poslu. Letos smo to so-
*lovanje realizirali in po kva-
nti povsem ustrezamo nor-
J^ivom, ki veljajo na avstrij-
*efti tržišču.«
■ Kako je s prodajo, kakšen je
r«ž vaših izdelkov na doma-
7^ tržišču in kako ste zado-
^'jni s prodajo v tujino?
j^a slovenskem tržišču je
^ tržni delež pri dimnikih
N 80 do 85 odstotkov. Pre-
bavni posli obsegajo v naši
proizvodnji .približno 30 od-
stotkov, pri vrtnih kaminih
beležimo 80-odstotni izvoz,
medtem ko je na slovenskem
tržišču prodaja kaminov še
vedno odvisna od standarda in
denarja za ta, pri nas še vedno
luksuzen aktikel.
Izvozniki kritizirajo tečajno
politiko, kakšno je vaše sta-
lišče?
Tečaj je tečaj. Če z dobrim
delom in kvaliteto uspeš dose-
či ceno, ki ti jo ta tečaj zago-
tavlja, potem mislim, da je to
ugodno. Nam tečaj v tem tre-
nutku popolnoma odgovarja.
Kako se v Gradnji priprav-
ljate na lastninsko preobliko-
vanje?
V podjetju smo že pred ča-
som želeli vedeti, koliko smo
pravzaprav vredni. Lani so
pripravili oceno na Inštitutu
pri ekonomski fakulteti v Ma-
riboru. Ocena po zakonsko do-
ločeni metodologiji za nas
predstavlja zelo visoko vred-
nost. Predvsem zato, ker je bi-
la Gradnja zgrajena v času, ko
se je računalo na bivša jugo-
slovanska tržišča. To je danes
veliko breme, kajti za trenutno
proizvodnjo ali pa proizvodnjo
v naslednjih petih letih bodo
zadoščale za 20 do 30 odstot-
kov manjše zmogljivosti, kar
pa v oceni vrednosti podjetja
po metodologiji, ki jo določa
zakon, ni ugodno. Statična os-
novna vrednost je za nas zelo
visoka, zato se bomo ponovno
povezali z mariborskim inšti-
tutom in skladno z zakonom
ponovno ocenili podjetje. Na
ta način naj bi dobili pošteno
tržno vrednost.
Kako bo potem potekalo
lastninjenje, kaj lahko priča-
kujejo zaposleni?
V podjetju si želimo, da bi
lastniki Gradnje postali delav-
ci, torej zaposleni, bivši delav-
ci oziroma upokojenci. Name-
ravamo postati večinski last-
niki, ker menimo, da lahko fir-
ma dobro dela in bi morala
ostati v naših rokah. Ali bomo
uspeli ali ne, to se bo pokazalo,
prizadevali si bomo za čim
večje dobičke, te dobičke pa
bomo usmerjali v nakup po-
djetja.
Glede na vaše sodelovanje
s tujimi partnerji - ali razmi-
šljate tudi o povezovanju s tu-
jim kapitalom?
Zaenkrat o tem ne razmi-
šljamo. Mešano podjetje bi bi-
lo za nas zanimivo takrat, če bi
potrebovali denar za dokapi-
talizacijo. Trenutno v Gradnji
potrebe za dokapitalizacijo ni.
Imamo partnerja, s katerim
pošteno in enakopravno sode-
lujemo, ta partner je priprav-
ljen v vsakem času pristopiti
v našo firmo s svojim deležem,
vendar mi želimo, da Gradnja
ostane slovensko podjetje.
Kakšni so sicer načrti za
prihodnje?
Težko je govoriti o kakšni
novi viziji, v podjetju sem 20
let in vse, kar smo delali do-
slej, smo delali skupno. Načrti,
zastavljena pot, to je skupno
delo celotnega teama. Vedno
se poskušamo čim hitreje odz-
vati na razmere v okolju, ob-
držati želimo tržni delež, ki ga
imamo pri proizvodih, se
vključevati v izvoz, pri tem pa
vedno upoštevati ekonomsko
računico. Nikoli nismo proda-
jali za vsako ceno, temveč kot
sem dejala, na prvem mestu je
ekonomska računica. V tem
mandatu bo moralo steči last-
ninjenje, formiranje kapital-
ske družbe, verjetno v začetku
kot delniške družbe, kasneje,
če se bo število delničarjev
zmanjšalo, morda kot družbe
z omejeno odgovornostjo, ki
ima po zakonu o gospodarskih
družbah boljše osnove za delo.
Investirali bomo samo v poso-
dabljanje obstoječih kapaci-
tet, izboljšati nameravamo po-
goje dela, tudi v prihodnje pa
se ne nameravamo ukvarjati
s kakšno ekološko oporečno
proizvodnjo.
IRENA BAŠA
snovna dejavnost Gradnje je
rogram Schiedel dimnikov,
otem program vrtnih kami-
dv, program betonske galan-
rije, v dogovoru s firmo
chiedel pa so se lotili še pre-
elavnih poslov. Avstrijci jim
ošiljajo surovino, v Gradnji
i to surovino predelujejo, pri
mer dosegajo tudi primerno
eno. Nadalje uvajajo novo
roizvodnjo, ki se v gradbeni-
ku po svetu uveljavlja v zad-
ih letih. Gre za tako imeno-
ine izdelke iz steklo cementa.
V Gradnji je trenutno zaposle-
nih 147 delavcev. O kakšnem
večjem odpuščanju ne razmi-
šljajo, do konca leta računajo
le na nekaj upokojitev, v po-
djetju pa naj bi bilo približno
140 zaposlenih.
Tudi letos bo Gradnja sodelo-
vala na mednarodnem obrt-
nem sejmu v Celju. Tako kot
običajno bodo na sejmu sode-
lovali njihovi strokovnjaki in
komercialisti, tako da bodo
obiskovalcem na voljo vse po-
drobnejše informacije.
Posebni odpadki
v RUŽV?
ŠKOFJA LOKA, 3. sep-
tembra (Delo) - V kratkem
bo ministrstvo za okolje in
prostor republike Slovenije
izdalo odločbo o začetku
preizkusa trajnega skladiš-
čenja posebnih odpadkov
v opuščenih rovih rudnika
urana v Žirovskem Vrhu.
Vprašanje pa je, če bo načrt
uspel, saj nasprotujejo do-
mačini.
Spet dražja
elektrika?
LJUBLJANA, 4. septem-
bra (Dnevnik) - Zaradi suše
in remonta nuklearke smo
letos dobili veliko elektrike
iz Švice. Nič bolje ne bo
v začetku prihodnjega leta,
saj bo treba zamenjati go-
rivo v JE. Normalna oskrba
pa zahteva tudi normalne
ekonomske pogoje in rezul-
tat tega je nov predlog
o povišanju cen elektrike,
ni pa še znano, ali se bo
vlada strinjala.
Prvi še vedno
Kučan
LJUBLJANA, 5. septem-
bra (Delo) - Po zadnjem ba-
rometru priljubljenosti, ki
ga vsak mesec opravijo an-
ketarji Dela Stik je na pr-
vem mestu še vedno Milan
Kučan, takoj za njim pa je
novinec na lestvici Bojan
Križaj. Sledijo Jelko Ka-
cin, Janez Drnovšek in Mi-
ša Molk. Na dnu lestvice
sta pristala Zmago Jelinčič
in Ciril Ribičič.
Tabor krščanskih
demokratov
BOHINJ, 5. septembra
(Dnevnik) - Krščanski de-
mokrati so v Bohinju pri-
pravili četrti tabor, na ka-
terem je predsednik SKD
Lojze Peterle izrazil upa-
nje, da se bodo kmalu trd-
neje povezali s Slovensko
ljudsko stranko, s katero
jih družijo vrednote in cilji
ter isti nasprotniki.
Konec
parlamentarnih
počitnic
LJUBLJANA, 6. septem-
bra (Delo) - Začela so se
zasedanja delovnih teles
državnega zbora in z njimi
priprave na septembrsko
sejo zbora, ki bo konec me-
seca.V središču pozornosti
naj bi bili zakoni za uredi-
tev uprave in lokalne
oblasti.
Van den Broek
v Sloveniji
LJUBLJANA, 6. septem-
bra (Delo) - Slovenijo je
obiskal komisar Evropske
skupnosti Hans van den
Broek, ki je izjavil, da naj
bi se že letos pričeli pogo-
vori o pridruženem član-
stvu Slovenije v ES.
Manjši izvoz
LJUBLJANA, 6. septem-
bra (Delo) - Julijski izvoz je
bil za šestino manjši kot
lanski v tem času Še manj-
ša je bila menjava z drugi-
mi republikami nekdanje
Jugoslavije. Letošnjega se-
demmesečnega zunanjetr-
govinskega blagovnega
primanjkljaja Slovenije je
bilo že za 412 milijonov do-
larjev.
Celje ima svojo borzno hišo
Pogovor z direktorjem Celjske borzne hiše Zdenkom Podlesnlkom
Prvega septembra je v mestu ob Savinji začela z delom Celj-
ska borzna hiša. Uradno jo bodo odprli jutri, v petek, podrob-
neje pa smo se o delovanju ter pomenu Celjske borzne hiše
pogovarjali z direktorjem Zdenkom Podlesnikom.
Kaj pravzaprav pomeni
ustanovitev Celjske borzne
hiše?
Celjska borzna hiša pomeni,
da gre za pravno osebo. Ne gre
za novo borzo, nekateri na-
mreč ustanovitev Celjske
borzne hiše razumejo tako, da
bomo imeli v Celju novo borzo.
To ne drži. Celje je le dobilo
pravno osebo, ki ponuja borz-
no posredniške storitve. Pro-
store imamo v najemu od
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje d.d. na Prešernovi
18. V Celjski borzni hiši nas je
skupno pet zaposlenih, poleg
mene in ene pripravnice še tri-
je borzni posredniki. Z razpo-
ložljivo opremo bomo seveda
veliko lažje sodelovali s stran-
kami. V vsakem trenutku jim
bomo lahko povedali, kakšna
je vrednost njihovega kapita-
la, ki nam ga zaupajo, v vsa-
kem trenutku bomo lahko
strankam izdali potrdila, kaj
smo kupili in po kakšni ceni, iz
potrdila je razvidna provizija,
kolikšen je davek in podobno.
Pri nas lahko ljudje naročajo
nakup in prodajo vseh vred-
nostnih papirjev, ki kotirajo
na borzi, pa tudi nekaj takš-
nih, ki na njej ne kotirajo.
Septembra bomo v upravlja-
nje portfelja sprejemali naj-
nižji znesek 5 tisoč DEM v to-
larski protivrednosti, da bi se
približali čim večjemu krogu
ljudi, kasneje pa nameravamo
znesek povišati na normalno
raven.
Kako to, da ste se odločili za
ustanovitev borzne hiše ravno
v Celju in s kakšnim na-
menom?
Zdelo se nam je umestno, da
tudi na našem območju usta-
novimo dobro borzno posred-
niško hišo, združimo moči in
znanje RC IRRI-ja ter Ljub-
ljanske banke Splošne banke
Celje. Na ta način smo se izog-
nili medsebojni konkurenci in
ponudili znanje vsem tistim, ki
potrebujejo borzno posredni-
ško storitev. S tem, ko je usta-
novljena Celjska borzno po-
sredniška hiša, je RC IRRI pre-
nehal trgovati na borzi, prene-
halo je tudi njegovo članstvo
na borzi. Ljubljanska banka
Splošna banka Celje bo do na-
daljnjega še vedno članica
borze, vendar bo vse svoje po-
trebe uresničevala preko Celj-
ske borzne hiše oziroma CBH.
Ime Celjska borzna hiša smo
izbrali zato, ker se na ta način
poosebljamo s Celjem, tudi na
ta način poskušamo Celju za-
gotoviti mesto v republiki.
Pred ustanovitvijo Celjske
borzne hiše so se na borzi po-
javljali brokerji Splošne ban-
ke in RC IRRI-ja, v čem so zdaj
razlike?
Bistvena razlika je v tem, da
smo kot samostojen pravni
subjekt bistveno bolj prožni,
lažje se prilagajamo potrebam
strank, v preteklosti nam
bančni sistem tudi ni dovolje-
val nekaterih stvari. Na pri-
mer: RC IRRI je lahko spreje-
mal devizne vložke, vložke
v zlatu, trgovali smo z zlatom
in tudi izplačevanje je bilo
možno v različnih oblikah,
medtem ko je v primeru banke
šlo vedno za tolarske transak-
cije. Sam sem bil prej zaposlen
v RC IRRI in tam smo precej
trgovali z zlatom, dosegali smo
dobre rezultate, v banki pa
s tem segmentom sploh niso
trgovali.
Kako je z ustanoviteljstvom
Celjske borzne hiše?
Ustanoviteljev je več. Gre za
tri pravne osebe, to so Filba,
katere večinski lastnik je
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje, potem RC IRRI
Celje ter družba v zasebni lasti
Interval. Poleg tega so ustano-
vitelji še fizične osebe, teh je
sedem in med temi fizičnimi
osebami smo tudi vsi zaposle-
ni. Pravne in fizične osebe smo
enakovredno zastopani, večin-
ski lastnik Celjske borzne hiše
pa je Filba, ki ima 51-odstotni
delež.
Kakšni so načrti Celjske
borzne hiše?
Celjska borzna hiša je ena
od treh pravnih subjektov, ki
smo si jih v skupnem projektu
zamislili. Hiša se bo ukvarjala
z vsemi borzno posredniškimi
posli, ki jih bo po zakonu lah-
ko nudila in uresničevala pre-
ko ljubljanske borze. Vzpored-
no je v postopku ustanavljanja
družba za upravljanje s skladi
z imenom Veronika. Ta družba
bo ustanovila vzajemni sklad,
kjer bodo lahko varčevalci
z manjšimi zneski špekulirali
oziroma bodo soudeleženi pri
povečevanju svojega kapitala
skozi plemenitenje in obrača-
nje vrednostnih papirjev. S to
družbo nameravamo pridobiti
tudi koncesijo vlade za oprav-
ljanje enega ali dveh državnih
skladov. Kot tretji pravni sub-
jekt naj bi ustanovili še inve-
sticijski sklad, kjer bomo zbi-
rali certifikate občanov. Te
družbe bodo ustanovljene še
letos.
Imate na Celjskem območju
konkurenco?
Član ljubljanske borze je še
Kovinotehna, poleg tega je
prisotna na Celjskem ena vo-
dilnih borznih posredniških
hiš, Nika in sicer ta plačuje po
pogodbi delavca na firmi Ek-
spert, da za njo opravlja posle,
nimajo pa uradne poslovalni-
ce. Konkurenca je z naše stra-
ni dobrodošla, ker bomo
strankam lahko povedali, da
ponujamo vse tisto, kar ponu-
jajo drugi oziroma še kaj več.
Kako ocenjujete razmere — so
ljudje pripravljeni tvegati, ku-
povati in prodajati vrednostne
papirje?
Letos se je precej razmahni-
lo trgovanje z delnicami, ki
v našem gospodarskem siste-
mu še nimajo pravega pomena.
Ne delujejo po zakonitostih
dejanske vrednosti podjetij
temveč cene, ki se oblikuje
glede na razmere na tržišču.
V preteklih mesecih so se
ustvarjali izjemni dobički, te-
mu je sledilo tudi povečano
zanimanje občanov in podjetij.
Trgovanje z vrednostnimi pa-
pirji je ciklično, zaslužki ozi-
roma dobički pri varčevanju
z vrednostnimi papirji pa bodo
gotovo večji kot katerakoli na-
ložba v banki.
IRENA BAŠA
Bertold Hartman, vodja sek-
torja sredstev v Splošni banki
Celje: »Z ustanovitvijo CBH
banka prenaša strokovni ka-
der in poslovanje preko borze
na Celjsko borzno hišo. Tako
se bodo komitenti odslej obra-
čali s svojimi zahtevami po
borznih storitvah na celjsko
borzno hišo oziroma na naše
dosedanje brokerje. Prepričan
sem, da se bodo vsi posli, ki so
se doslej odvijali v naši banki,
v specializirani ustanovi
opravljali še uspešnejše.«
Št. 36 - 9. september 1993
Parkirni tolarji v modri coni
Poseben prometni režim v središču mesta Celje začne veljati jutri
Ob mitnicah, na štirih mestih ob vstopu
v celjsko mestno jedro, bodo jutri delavci Ko-
stre začeli nadzorovati uvoz in izvoz avtomo-
bilov. Na območju mestnega jedra bodo izva-
janje posebnega komunalnega nadzora sprem-
ljali tudi delavci mestne straže in prometni
policisti, včeraj pa so člani IS dokončno potr-
jevali predlog cenika za parkiranje v in na
obrobju območja modre cone.
Nove cene parkiranja bodo začele veljati
jutri - v občinskem sekretariatu za urejanje
prostora in varstvo okolja pa so pripravili
predlog cenika, ki so ga člani IS dokončno
potrjevali včeraj. V Celju naj bi bili še naprej
brezplačni parkirišči na Glaziji in ob Tkanini
iz smeri Teharske ceste, ob tem pa še parkiriš-
ča ob vpadnicah v mestno središče: pri Mest-
nem gradu, ob Kosovelovi ulici, ob Ulici XIV-
.divizije in makadamsko parkirišče ob Ašker-
čevi ulici.
Za 2-urno parkiranje ob Kocbekovi, Vrun-
čevi in na asfaltiranem parkirišču ob Aškerče-
vi ulici bo treba odšteti 50, za dnevno 100 in za
mesečno parkirno dovolilnico 1.000 tolarjev.
50 tolarjev za 2-urno parkiranje bodo zaraču-
navali tudi voznikom v Cankarjevi, Vodnikovi,
Kocbekovi, Miklošičevi in Gledališki ulici.
Znotraj modre cone so določene enotne cene
za parkirišča pri Turški mački, v Prešernovi
(Trg V. kongresa) ter na Gosposki, Kocenovi,
Razlagovi in Gubčevi ulici. Polurni uvoz vozil
naj bi bil brezplačen, za parkiranje do dveh ur
bo treba odšteti 100, do treh ur še dodatnih 100
in nato za parkiranje nad 3 ure (čeprav naj bi
vozniki upoštevali časovno omejitev parkira-
nja) še 400 tolarjev doplačila. Izguba parkirne-
ga lističa ne bo zastonj, saj bodo delavci Ko-
stre zaračunavali 600 tolarjev, za ta parkirišča
pa bo mogoč tudi nakup mesečne dovolilnice,
ki naj bi veljala 5 tisoč tolarjev.   *
Za stanovalce mestnega jedra, ki ob stano-
vanjskih hišah nimajo primernih funkcional-
nih zemljišč za parkiranje, bo mesečna dovo-
lilnica za parkirišče na Muzejskem trgu veljala
400 tolarjev, za nočno (med 18. in 6. uro) čuva-
nje vozil na parkirišču pri Turški mački pa bo
treba odšteti 300 tolarjev. Kot smo že poročali,
bodo najdražja tako imenovana bela parkiriš-
ča, saj bo za mesečni zakup treba odšteti
10.000 tolarjev.
Stanovalci in podjetja bodo ob dvigu letnih
dovolilnic v občinskih upravnih organih od-
šteli 1.000 tolarjev, vzdrževalce, ki se redno
vozijo v mestno središče, pa bo mesečna dovo-
lilnica veljala 5.000 tolarjev.
Posebno bo nadzorovan tudi dovoz na mest-
no tržnico, kjer naj bi bila dostava mogoča le
do 9. in po 16. uri. Takrat naj bi mesečno za
uvoz osebnega vozila odšteli 500, za tovornjak
pa 1.000 tolarjev. Za nujne uvoze v času med
9. in 16. uro pa bo seveda potrebno odšteti več
- za polurni uvoz z osebnim avtomobilom 500
tolarjev, za mesečno dovolilnico za tovornja
pa 10.000 tolarjev.
In, pravijo v Celju, določila modre cone
ob okrepljenem nadzoru potrebno spoštova
Sicer bodo mestni stražniki in prometni poli
sti, ki bodo izvajanje določil modre cone
posebej v prvih tednih skrbno nadzorova
pisali mandatne kazni. V opomin le predlaga
ceni za odvoz vozila s pajkom - 4.800 tolarj
ali 2.400 tolarjev v primeru poravnave na ni
stu nepravilno parkiranega vozila.
I. STAMEJČ
Pripravljen je tudi predlog cenika za parki]
nje na avto-portu ob Kidričevi cesta. Za tovi
njake in avtobuse naj bi urno parkiranje vel
lo 50, dnevno 200, mesečno parkiranje pa 3.(1
tolarjev. Za prikoličarje in vlačilce pa pred
gajo seveda nekoliko višje cene — za uro 50,
dan 400 in za mesec 6.000 tolarjev.
Plin za lažji vdih
Do pričetka letošnje kurilne
sezone bodo v Celju zgradili
približno 9 kilometrov novega
plinskega omrežja in na ta na-
čin vsaj delno zmanjšali pre-
komerno onesnaževanje zraka
v zimskih mesecih.
Na Hudinji, v Novi vasi, na
Ostrožnem in na Aljaževem
hribu te dni nadaljujejo lani
pričeta dela, medtem ko so na
Lavi in v Dečkovem naselju
letos pričeli s plinifikacijo. Že
spomladi so zgradili del
omrežja v Stritarjevi (bivši
Ulici Moša Pijade) in Kosove-
lovi ulici (bivši Ulici 29. no-
vembra) ter na Bregu, prihod-
nje leto pa se bodo dela nada-
ljevala še na drugih območjih
Celja.
Po načrtih bodo dela veljala
95 milijonov tolarjev, od tega
je večinski delež zagotovila
Plinarna, delno Zavod za pla-
niranje in izgradnjo občine
Celje, delno pa so v Celju pri-
dobili nepovratna republiška
sredstva. Občani, ki so se odlo-
čili za priključitev na plinsko
omrežje, lahko zaprosijo za
kredit iz občinskih sredstev,
saj jih takšna naložba stane od
4 do 6 tisoč mark. Skoraj 200
prosilcem so že ugodili, rok za
pridobitev posojila pa so še
podaljšali. Več kot 400 novih
priključkov so do konca avgu-
sta že uredili, pričakujejo pa,
da jih bodo še 200.
TC
Foto: EDO EINSPIELER
Tako kot kaže posnetek s Hudinje so v teh dneh razkopane
številne celjske ulice, kjer urejajo plinsko omrežje.
Bratomorne vojne ni bilo
V okviru žalskega občinske-
ga praznika so se minulo sobo-
to zbrali na Ponikvi borci iz
žalske občine ter aktivisti OF
savinjsko-celjskega območja.
Organizatorjem prireditve
jo je tokrat pošteno zagodlo
deževno vreme. Izpred gasil-
skega doma so morali zaradi
dežja srečanje v zadnjem tre-
nutku preseliti v zadružni
dom, ki je bil kar pretesen za
številne udeležence srečanja.
Zbrane sta najprej pozdravila
predsednik krajevne skupno-
sti Ponikva Ivan Jelen ter žal-
ski župan Milan Dobnik. Slav-
nostna govornica je bila člani-
ca izvršnega odbora republi-
ške borčevske organizacije Ela
Ulrih-Atena. Med drugim je
dejala, da se borčevska orga-
nizacija ni pustila speljati
v strankarske zmešnjave, obe-
nem pa se ni odrekla svoji pra-
vici poseganja v javno politič-
no dogajanje. Tudi v prihodnje
bo stranka objektivni, kritični
presojevalec uradne politike
in dela strank. V svojem govo-
ru se je dotaknila tudi v zad-
njem času vročih razprav o po-
menu NOB in med drugim de-
jala: »Nasprotniki NOB, nek-
danji domobranci in drugi so-
delavci okupatorjev, med nji-
mi celo nekateri predstavniki
katoliške cerkve, bi nas na
vsak način hoteli prepričati,
da v Sloveniji ni bilo NOB,
temveč državljanska vojna za
in proti komunizmu, boljše-
vizmu. Pomembno se mi zdi
povedati, da bratomorne, dr-
žavljanske vojne na Štajer-
skem in Prekmurju, na Koro-
škem, Gorenjskem in na Pri-
morskem ni bilo. Zakaj torej
vztrajno ponavljati, da se je na
slovenskih tleh razvnel neiz-
prosen bratomorilski boj med
partizani (boljševiki, komuni-
sti) in domobranci, ki da so se
tudi borili za domovino. Če pa
nekateri skušajo bratomorno
vojno, ki so jo v ljubljanski
pokrajini zanetili domobranci
prikazati kot državljansko
vojno, naj tega ne posplošujejo
na vso Slovenijo. S takim pos-
ploševanjem grobo potvarjajo
zgodovino in žalijo naša ču-
stva. Zgodovina in druge vede
pa naj raziščejo, zakaj je do
tega prišlo v Ljubljanski po-
krajini. Ali Cerkev in klerikal-
na stranka niso bile nič krive
za to?« se je spraševala slav-
nostna govornica.
Srečanje na Ponikvi, kjer bo
v soboto še slavnostno zaseda-
nje zborov občinske skupšči-
ne, so borci in aktivisti zaklju-
čili z družabnim srečanjem. IB
Mesec
železnic
September je mesec Slo-
venskih železnic. V sklopu
praznovanja pripravljajo
več prireditev.
V začetku meseca so dva
tedna brezplačno prevažali
potnike iz ljubljanske oko-
lice. Tri prihodnje srede,
15., 22. in 29. septembra bo
muzejska parna lokomoti-
va iz Ljubljane proti Celju,
Kamniku, Škof j i Loki vo-
zila vlak Ringa raja, ki bo
na vmesnih in končnih po-
stajah z zabavnim progra-
mom in živalmi iz ljubljan-
skega živalskega vrta raz-
veseljeval otroke. Jutri,
v petek 10. septembra bodo
proslavili 90-letnico proge
od Grobelnega do Rogatca.
Poleg tega bodo odprli raz-
stavo na Prevaljah, vrhu-
nec prireditev pa priprav-
ljajo zadnjo soboto v sep-
tembru, ko bodo proslavili
100-letnico proge Ljublja-
na-Kočevje. Na kočevsko
železniško postajo bodo
pripeljali muzejski vlaki
hrvaških, madžarskih in
slovenskih železnic, v mu-
zejskem razstavnem vago-
nu pa bo na ogled tudi pri-
ložnostna razstava.
US
REKLI SO
Ivan Mogu iz Letuša: »Sc
prvoborec in povedati mora
da sem zelo prizadet ob priz
devanjih nekaterih, da bi iza
čili in ponižali partizanski b
Prav zaradi tega sem še pose
10 zadovoljen, da se vsaj e
krat letno borci in aktivi
dobimo.«
Ludvik Kukovec iz Griž:
partizane sem odšel kot šel
najstletni fant in bil ku
Levstikove brigade. Vesel sa
da smo se danes tu na Ponil
dobili, škoda pa je, da nI
srečanje kvari slabo vrefl
Srečanja morajo ostati!«
Ivan Gabrič z Dobrne: »B^
ci radi prihajamo na ta srečj
nja, še bolj pa si želimo, da'
tudi v sedanjem času, ko st»
vrednote tonejo in vzniM
nove, osvobodilni boj dofl
mesto, ki mu pripada, saj
nekateri močno trudijo, daj
njegov pomen izmaličili in j
ničili, kar nas borce mcP
boli.«
Reševanje iz
Velenjskega jezera
V torek so se ob čolnarni
v velenjskem jezeru utopili
otrok in odrasla oseba z avto-
mobilom, konj in ovca. Na sre-
čo ne zares, šlo je za skupno
vajo reševanja na vodi, v kate-
ri so sodelovali Rudnik lignita,
Občinska gasilska zveza in
Občinski štab za civilno zašči-
to, vsi iz Velenja.
Z vajo so prikazali teoretič-
no in praktično reševanje iz
vode oziroma na vodi. Pri tem
so se reševalci in gasilci sezna-
nili z nevarnostmi velenjskih
jezer, pa tudi s tem, kako jih
preprečiti. Poleg tega so opra-
vili vzorčenje vode in sedi-
menta jezer v globini 10 me-
trov, ob analizi vaje pa so ugo-
tavljali tudi, kaj od nujno po-
trebne reševalne opreme jim še
manjka.
Za vajo so v jezero, nekaj
metrov od obale, potisnili av-
to, v katerem sta bila lutki
otroka in odraslega človeka,
nato pa sprožili alarm. Takoj
so na pomoč prihiteli potap-
ljači civilne zaščite, ki so lutki
potegnili iz vode, na kopnem
pa sta jih že čakala zdravnik
in rešilni avto. V vaji so upora-
bili tudi avto s posebno dvi-
galno napravo, ki je iz vode
potegnil potopljeni avto.
Udeleženci reševalne vaje so
simulirali še utapljanje člove-
ka približno 60 metrov od oba-
le. Utopljenca sta rešila dva
plavalca. Pri vaji je sodelovalo
približno 80 predstavnikov ci-
vilne zaščite in 60 gasilcev,
rudnik pa je poskrbel za teh-
nično izvedbo.
Ob pripravi vaje so v Zavo-
du za ekološke raziskave ERI-
Co Velenje predstavili stanje
štirih jezer v Šaleški dolini, ki
so nastala zaradi rudarjenja.
Celovito analizo vaje bodo
obravnavali pristojni občinski
organi in v velenjskem rud-
niku.
URŠKA SELIŠNIK
Računalniki za Obrtno
zbornico Slovenije
Te dni je prišlo v Slovenijo 50 najso-
dobnejših računalnikov, vrednih več kot
700 tisoč nemških mark, ki jih je Obrtni
zbornici Slovenije poklonila nemška
vlada.
Gre za prvi del nemške pomoči, ki
v celoti znaša 2 milijona 90 tisoč DEM in
jih je Nemčija namenila slovenski obrti
v okviru programa SEQUA oziroma po-
moči gospodarstvom novih demokratič-
nih držav v Evropi. Obrtna zbornica Slo-
venije bo 50 računalnikov IBM in dodat-
no opremo med drugim uporabila za svoj
poslovno informacijski sistem INFO-
HANDY, ki bo predstavljen tudi na Med-
narodnem obrtnem sejmu v Celju.
»Pomoč v obliki računalniške opreme
je brez dvoma izraz zaupanja v našo or-
ganizacijo,« pravijo v Obrtni zbornici
Slovenije. Podobne pomoči so namreč
ponavadi omejene na različne oblike sve-
tovanja, izobraževanja oziroma prenaša-
nja znanj in izkušenj. Nemški strokov-
njaki, ki so si pred časom podrobno ogle-
dali projekt poslovno informacijskega si-
stema Obrtne zbornice Slovenije INFO
- HANDY in ga ocenili kot zelo dobrega,
so menili, da je razvoj obrti in njene
organizacije v Sloveniji ža na tako visoki
ravni, da je pomoč v konkretni obliki
povsem upravičena.
Najsodobnejše računalnike z vso opre-
mo in modemi bo obrtna zbornica upora-
bila za vzpostavitev računalniške mreže,
v katero bodo vključene vse občinske
obrtne zbornice. Med seboj in s centralo
v Ljubljani bodo lahko komunicirale
v vsakem trenutku, kar bo zelo pomemb-
no tudi pri vodenju obrtnega registra,
nove pristojnosti, ki jo bo obrtna zborni-
ca dobila s spremembo obrtne zakonoda-
je. V sistem bodo vključeni tudi najra-
zličnejši poslovni podatki, borzne po-
nudbe in povpraševanja. Poslovno infor-
macijski sistem INFO-HANDY bo obe-
nem povezan z mnogimi podobnimi si-
stemi v Evropi in po svetu. Del sistema že
deluje, podrobno pa bo predstavljen na
letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu
v Celju.
Za dobavitelja računalnikov je Nemči-
ja izmed številnih podjetij, ki so se prija-
vila na razpis, izbrala slovensko podjetje
SIMT. Obrtna zbornica pa je morala za
darilo, vredno več kot 700 tisoč nemških
mark, plačati carino in vse dajatve, saj se
jim država, kljub prošnjam z vseh strani,
tudi zunanjega ministrstva, ni hotela od-
povedati, pa čeprav gre za pospeševanje
dejavnosti, ki jo je Slovenija razglasila
za najbolj prioritetno.
MJ.IB
Št. 36 - 9. september 1993
I   ■
n
Saj so samo kmetje!
I preti skoraj tremi leti plačanih telefonskih priključkih na Brodnlcah še vedno nI duha ne sluha - še
\fjasnlla ne
V začetku leta 1990 so v kra-
sni skupnosti Rimske Topli-
pričeli zbirati nove telefon-
e naročnike. Mnogi so pod-
ali pogodbe in plačali dolo-
no ceno za primarni vod.
|di šest kmečkih družin
[jrodnic, vasi v dolini Grač-
ce, med Rimskimi Toplicami
jurkloštrom.
Telefone zaradi odmaknje-
gti, slabe prometne poveza-
in potreb na kmetijah, še
isti zaradi farmske vzreje ži-
je, še kako potebujejo. Za-
iznili so torej v vabo, postr-
li vsak po 2500 mark in pri-
[o se je čakanje. Telefonska
atrala v Rimskih Toplicah je
[a kmalu zgrajena, novi na-
»niki so po vrsti dobivali te-
one, samo za Brodnice vse
danes še niso našli pravega
bla oziroma smeri, po kateri
ga pripeljali. Še več. Od lan-
Bga novembra, ko se je šest
odničanov pisno obrnilo na
T Celje, na krajevno skup-
it Rimske Toplice in laški
iršni svet, niso dobili niti
jskromnejšega odgovora,
itno se nikomur ni zdelo
edno odgovoriti šestim ne-
dovoljnim kmetom - ali pa
govora kratko malo ni. Vsaj
rega ne, ki bi ga človek rnir-
vesti napisal na list papirja.
Krajani Brodnic so po tem,
so vplačali svoje deleže in je
a centrala v Rimskih Topli-
i nared, potrpežljivo čakali,
PTT napelje primarni vod
njihovega kraja. Ko ni bilo
telefoni nič, so povprašali
trajevni skupnosti, kje se za-
b. Pojasnili so jim, da bi bi-
blija iz Rimskih do Brodnic
p/je bilo ob podpisu pogod-
i rečeno) predraga, ker je
"malo zasedena in da bodo
bili priključke, ko bo ureje-
nova centrala na Vrhu nad
iškim. Te centrale še vedno
medtem pa ni bilo škoda
liarja za nov (pravijo Brod-
Sani), precej močan kabel za
jokavec.
nj z mlini na veter
Kot so Friderik Rajh, Jože
replan, Stanko Camloh,
enrik Zupane, Drago Zimšek
Karel Lipovšek zapisali
lani novembra poslanih pi-
smih na tri pristojne naslove,
niso mogli nikjer zvedeti, za-
kaj podpisana pogodba v nji-
hovem primeru nič ne velja in
kdaj bi vendarle lahko dobili
telefonske priključke. Hodili
so od vrat do vrat, a dlje kot do
meglenih obljub in neuporab-
nih nasvetov (na PTT: pa si
kupite mobitel!) niso prišli.
Ker čez Brodnice že pelje te-
lefonski kabel in torej drogovi
že stojijo, bi bilo treba samo
dodati kabel ali starega zame-
njati za močnejšega. Zakaj te-
ga ni mogoče narediti, seveda
na Brodnicah ne razumejo.
V pismu pa so jasnovidno
zapisali, da vedo, da je njihov
denar »mrtvo« naložen, ven-
dar ga ne bi želeli terjati nazaj
z obrestmi, saj bi bil to zanje
pretežek boj z »mlini na ve-
ter«. V resnici nočejo denarja
— hočejo telefonske priključke,
tisto, kar so plačali. V skoraj
letu dni jim na pisma, s kateri-
mi so zaprosili za pomoč in
pojasnila, ni nihče niti odgo-
voril.
Vroč krompir
Če šestim Brodničanom ni
odgovoril ne PTT, ne krajevna
skupnost, ne laški izvršni svet,
to še daleč ne pomeni, da pro-
blema telefonov na Brodnicah
ne poznajo. Nasprotno. Pov-
sod so nam o njem vedeli takoj
veliko povedati. Le zgodbe so
zelo različne.
Predsednik laškega izvršne-
ga sveta Roman Matek, na ka-
terega so se se obrnili s prošnjo
za posredovanje, jim sicer ni
odgovoril, vendar: »Po njiho-
vem dopisu smo posredovali
v krajevni skupnosti in na
PTT, ki sta za uresničitev po-
godbe odgovorna. Kot so mi
pojasnili, je do zamude prišlo,
ker bodo Brodnice dobile tele-
fon z Vrha nad Laškim. S PTT
smo dogovorjeni, da nam dajo
program za izgradnjo telefoni-
je v občini. Menim, da sedaj
tudi denar ne bi smel biti pro-
blem, saj je občina Laško do-
bila namensko za telefonijo na
demografsko ogroženih ob-
močjih 8 milijonov tolarjev.
Sicer pa je investitor PTT...«
Podjetje PTT Celje tudi ni
odgovorilo Brodničanom. Že
kar pred nekaj časa je sedanji
direktor Jože Palčnik Dragu
Zimšku, ki se je uspel prebiti
do njega, dejal, da je problem
mogoče rešiti in obljubil, da
pride osebno do njega. Ostala
je samo obljuba (tako ogolju-
fani naročniki v svojem pi-
smu). Izidor Sodja, s katerim
smo govorili bolj po naključju
v odsotnosti najbolj odgovor-
nih na PTT, pa nam je pojas-
nil, da je program za Vrh nad
Laškim narejen in da bo cen-
trala tam že letos ali najkasne-
je v začetku leta 1994. Ko bo
tam centrala, pa bodo lahko
nadaljevali z napeljevanjem
vodov v Jurklošter, Breze...
Na vprašanje, kaj pa bo
z Brodnicami, ki bi naj bile
tudi vezane na centralo na Vr-
hu, pa je odgovoril: »Še ni raz-
čiščeno s krajevno skupnostjo
Rimske Toplice. Bodoči naroč-
niki so sklenili pogodbo s kra-
jevno skupnostjo. Njej so tudi
plačali. Mi tega denarja nismo
dobili. Mogoče je, da je denar
izginil... No, razčiščevalo se
je že, razčistilo pa še ne. Mogo-
če bo šla vsa stvar celo na so-
dišče.«
V krajevni skupnosti Rim-
ske Toplice nam je uspelo do-
seči samo tajnika Rudija Vre-
čarja, ki zadevo sicer pozna,
a o stvareh, pri katerih ni ne-
posredno sodeloval, ne želi go-
voriti. O menda »izgubljenem«
denarju je dejal le to, da vse
kaže, da se ta denar ni izgubil,
pač pa so zadaj druge reči, ki
nimajo nikakršne zveze s kra-
jevno skupnostjo. Sicer pa je
potrdil, da so občani z Brodnic
podpisali pogodbe in plačali
vsak po 2500 nemških mark že
pred več kot dvema letoma.
»Narejen je bil projekt Laško-
Leskovec-Vrh, od koder bi
Brodničani lahko dobili svoj
vod. To je bilo že leta 1990.
Takrat je Iskra podarila tele-
fonsko centralo namensko za
Vrh nad Laškim kot demo-
grafsko ogrožen kraj. Kje je
zdaj ta centrala? Brodničanom
sem predlagal, da to vprašanje
sprožijo na zasedanju občin-
ske skupščine, prav tako pa
tudi vprašanje, kaj je s projek-
tom Vrh-Brodnice in zakaj se
ne nadaljuje.« No, po tej sledi
nismo šli, saj bi se preveč od-
maknili od brodniških telefo-
nov oziroma ob pomembnejših
vprašanjih nanje pozabili — ta-
ko kot vsi drugi.
Začaran krog
Očitno so se Brodničani, ki
bi radi svoje telefonske prik-
ljučke, zaleteli v začaran krog.
Občina pravi, da je za vse od-
govorno podjetje PTT Celje.
Tam pravijo, da so godljo sku-
hali kar sami v krajevni skup-
nosti, krajevna skupnost pa
spet, da so glavni kuharji na
PTT, da pa naj Brodničani iš-
čejo pravico na občini.
Šest Brodničanov pa prav
nič ne zanima, kdo je godljo
kuhal, kdo pa je samo začimbe
metal vanjo ali iz kotla kradel.
Vedeti hočejo en sam, nadvse
preprost odgovor: kdaj bodo
dobili telefonske priključke,
za katere so sklenili pogodbe
in plačali lepe denarce. Samo
to in nič drugega. Pa jim vsi
odgovorni skupaj tega doslej
niso znali ali hoteli povedati.
Mogoče se jim celo ni zdelo
vredno, saj, kaj pa bo teh ne-
kaj kmetov. Bodo že počakali.
Seveda bodo, kaj pa še ima-
jo na izbiro. Mogoče pa je bil
vse skupaj splet nesrečnih
okoliščin, smole ali kar je še
podobnih izgovorov, in bodo
to jesen stvari stekle, kot bi že
pred leti morale. Navsezadnje:
denar menda je, načrti tudi
menda so, kandidati za nove
naročnike so čisto zanesljivo,
pa volitve v organe lokalne sa-
mouprave bodo tudi kmalu...
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Jugozakoni do
konca leta 94
LJUBLJANA, 3. septem-
bra (Dnevnik) — Do konca
leta ne bo mogoče sprejeti
vseh potrebnih zakonov in
predpisov, ki naj nadome-
stijo stare jugoslovanske,
kot je bilo predvideno de-
cembra 1991. Zato naj bi
rok za sprejetje samostojne
slovenske zakonodaje po-
daljšali do konca prihod-
njega leta. Tak predlog je
podpisalo 25 poslancev iz
vseh parlamentarnih
strank, razen iz Slovenske
ljudske stranke.
Ne krop ne voda
LJUBLJANA, 2. septem-
bra (Delo) - O sporu med
ministroma Janezom Janšo
in Miho Kozincem je vlada
pripravila pisno informaci-
jo, v kateri se zavzema za
čim hitrejše razčiščevanje
mariborske afere. V zvezi
s to problematiko pa vlada
ni sprejela nobenih kon-
kretnih stališč, kar Delo
ocenjuje kot ohranjanje se-
danje zasedbe vladajoče
koalicije z vsemi strankami
in njihovimi položaji vred.
Proti verouku
v šolah
LJUBLJANA, 4. septem-
bra (Dnevnik) — Pouk o ver-
stvih naj se spoji z ustrez-
nimi verskimi temami
v okviru posameznih pred-
metov, menijo v Demokrat-
ski stranki. Zato jih skrbijo
zadnje izjave ministra za
šolstvo dr. Slavka Gabra
glede uvedbe posebnega
religiozno etičnega pred-
meta oziroma verouka, ki
ga želi uvesti uradna Cer-
kev v osme razrede osnov-
nih šol.
Minister Gaber te
trditve zanikal
LJUBLJANA, 6. septem-
bra (Večer) — Na tiskovni
konferenci na Zavodu za
šolstvo v Ljubljani je mini-
ster dr. Slavko Gaber izja-
vil, da verouka v šolah ne
bo. Menil je, da gre pri izja-
vi Demokratske stranke za
neinformiranost in nerazu-
mevanje tega vprašanja.
Celjski telefoni
med najdražjimi
LJUBLJANA, 3. septem-
bra (Večer) — Na včerajšnji
seji vlade so sklenili, da naj
bi se cene novih telefonskih
priključkov znižale za oko-
li 19 odstotkov. Tako bo
v septembru za nove tele-
fonske priključke treba od-
šteti: v Murski Soboti
184.467 tolarjev, v Celju
157.239, v Novi Gorici
139.904, Trbovljah
126.046, Novem mestu
113.984, Kopru 97.435,
v Kranju in Mariboru
97.986 in v Ljubljani
61.166 tolarjev. To so cene
novih priključkov, ni pa
všteta cena, ki jo morajo
ljudje zunaj urbanih nase-
Največje
zabavišče v Evropi
NOVA GORICA, 8. sep-
tembra (Dnevnik) - Novo-
goriški.HIT bo v soboto od-
prl največji igralniško-za-
baviščni center v Evropi, ki
so ga uredili v nekdanjem
hotelu Argonavti v Novi
Gorici. V Perli, kot se cen-
ter imenuje, se bo lahko
zvrstilo 5 tisoč gostov na
dan.
Počemo biti socialna kategorija
V Preboldu se je minulo soboto zbralo preko
to upokojencev iz celotne žalske občine, dru-
žno srečanje je bil uradni zaključek Tedna
tokojencev, v katerem so potekala številna
tortna tekmovanja.
[Upokojencem je najprej spregovoril pred-
nik zveze društev upokojencev občine Ža-
r Stane Skok, v imenu preboldske krajevne
*upnosti pa jim je za njihovo delo izročil
plinski trak Anton Toman. Po kulturnem
F°gramu, ki so ga pripravili pevci mešanega
f^skega zbora iz Polzele, moškega pevskega
Nra iz Prebolda ter tamkajšnji šolarji, je
^kojence nagovoril še predsednik republi-
re zveze društev upokojencev Stanko Hvale.
Povedal je, da upokojenci nočejo biti nekakšna
socialna kategorija državljanov, temveč zahte-
vajo dostojno plačilo za svoje nekdanje delo.
Nanizal je nekaj zanimivih podatkov: dobrih
14 tisoč slovenskih upokojencev dobiva meseč-
no samo do 10 tisoč tolarjev pokojnine. Do 20
tisoč tolarjev prejema 83 tisoč ljudi in do 25
tisoč tolarjev kar 183 tisoč upokojencev. Hvale
je v Preboldu dejal, da od teh ljudi ni treba
pričakovati, da bodo z dohodnino ali drugimi
davki še kaj plačevali državi. To lahko država
zahteva le od tistih 17 tisoč upokojencev, ki
mesečno dobivajo preko 60 tisoč tolarjev po-
kojnine.
IB
Št. 36 - 9. september 1993
Naložbe v žalski Žani
Minuli petek so v Žalcu
uradno odprli prenovljeno sa-
mopostrežbo veleblagovnice
Žane. Skupno so za posodobi-
tev in naložbe namenili 35 mi-
lijonov tolarjev.
Največja pridobitev samo-
postrežnega dela veleblagov-
nice je najsodobnejša hladilna
linija za prodajo mesa in mes-
nih izdelkov, mleka ter mleč-
nih izdelkov, sadja, zelenjave,
kruha, peciva ter linija za glo-
boko zamrzovanje. Hladilna
oprema je uvožena iz Italije in
sicer gre za naprave znanega
izdelovalca Costan. Kot je po-
vedal direktor Hmezad Trgov-
skega podjetja Žana Dolfe Na-
raks je hladilna linija, kakršno
imajo sedaj v Žani, pravza-
prav prvič montirana v Evro-
pi, saj so proizvajalci opremo
šele letos spomladi predstavili
na sejmu v Nemčiji. Celotna
linija je opremljena z računal-
niki, upošteva pa tudi vse zah-
teve ekologov. Za ta del nalož-
be so odšteli 20 milijonov to-
larjev. Najpomembnejši part-
ner pri zagotavljanju denarja
za to naložbo je bilo Mesarstvo
in pekarstvo Prekoršek iz Voj-
nika, kjer so tudi največji do-
bavitelji mesa, mesnih izdel-
kov ter kruha v Žani. Drugi
večji sovlagatelj je podjetje
Lale Komerc, to je dobavitelj
sadja in zelenjave, svoj delež
pa so prispevali še številni
drugi dobavitelji in trgovsko
podjetje samo.
Približno 8 milijonov tolar-
jev so Žalčani namenili za
uvedbo računalniškega siste-
ma z uporabo črtne kode. To-
krat so sistem, ki omogoča ob-
vladovanje poslovanja in dru-
gačen pristop do potrošnika,
uvedli v samopostrežbi, lani so
podoben sistem uvedli v LENI,
v prihodnje ga nameravajo
uvesti še v zgornji etaži Žane.
Preostalih 7 milijonov tolarjev
pa so namenili za obnovitev
vhodnih vrat in še nekatere
druge investicije.
Otvoritev so v minulih ted-
nih spremljale pokušine izdel-
kov, približno 300 artiklom so
znižali cene, obenem pa se od-
ločajo za številne akcije, s ka-
terimi jim je v kratkem času
uspelo precej povečati število
kupcev. Med drugim ponujajo
popuste pri večjih nakupih in
uvedli so nakupovalno kartico
Žana, ki potrošnikom omogo-
ča 4-odstotni popust. Dolfe
Naraks pravi, da veliko bolj
kot v preteklosti spremljajo
posamezne nakupe in s tem
lažje načrtujejo nabavo, po
drugi strani pa nagrajujejo
svoje zveste potrošnike. V Žal-
cu, kjer je koncentracija trgo-
vin verjetno ena največjih
v Sloveniji, so takšni prijemi
nedvomno nujni. In nekateri
se tega očitno zavedajo.
IB
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Ob uradni otvoritvi so v Žani
pripravili vrsto degustacij, za
vzdušje pa so poskrbeli mladi
iz glasbene šole, plesalci ples-
ne skupine Stil iz Radenske,
ansambel Mira Klinca ter Sašo
Hribar. Za svojevrstno zani-
mivost so poskrbeli v pekar-
stvu Prekoršek, kjer so spekli
dvome trski kruh, posamezne
kose pa kasneje obložili z mes-
nimi dodatki.
Na vrsti je
škofija
Člani komisije za dena-
cionalizacijo v mozirskjl
občini so doslej prejeli
približno 200 vlog za vr-
nitev premoženja, 30 vlog
pa je nepopolnih.
Komisija je rešila 53
zahtevkov, izdala 42 od-
ločb, 24 vlog za vrnite\!
premoženja pa je posre-
dovala ustreznim repu«
bliškim ministrstvom
Več kot tri četrtine zah-|
tevkov se nanaša na km&i
tijska zemljišča in gozdo-
ve, 16 zahtevkov je za po-
slovne površine in stavbe,
za stavbna zemljišča 10,
podjetja 8, stanovanjske
hiše 6 in eden zahtevek za
vrnitev premičnine.
Bivšim lastnikom se
doslej v mozirski občini
vrnili 1.871 hektarjev ne-
premičnin, od tega velike
večino gozdov. Gozdo\
bodo v mozirski občini
verjetno vrnili še velikOj
saj je komisija že prejela
popolno vlogo ljubljan-
ske škofije, ki zahteva
vračilo več kot 10 tiso(
hektarjev gozdov in dnu
gin površin.
US
V spomin
Dr. Milan Aleksič
Življenjska pot dr. Mila-
na Aleksiča se je začela
pred 63 leti, ko se je rodil
v Mariboru v zdravniški
družini. Med drugo svetov-
no vojno so Nemci pregnali
družino v Srbijo, kjer je
obiskoval gimnazijo, zad-
nje leto vojne je preživel
v partizanih. Po vojni je
študiral medicino v Ljub-
ljani in Beogradu, kjer je
diplomiral 1962. leta. Nato
je prišel v Celje in delal kot
zdravnik v Zdravstvenem
domu. Med delom se je iz-
popolnjeval več mesecev
v tujini, leta 1972 je opravil
specialistični izpit. Poleg
zdravniškega dela je
opravljal še druge dolžno-
sti, bil je predstojnik
Splošne medicine v Celju,
vodja Poliklinike v Misura-
ti v Libiji ter vodja Zdrav-
stvene postaje Vojnik do
prezgodnje smrti.
Polnih 30 let je delal kot
splošni zdravnik in prido-
bil širok krog bolnikov,
znancev, prijateljev in ko-
legov. Povsod ga je sprem-
ljala zdravniška torba,
zmeraj je pomagal kot
zdravnik in človek. Z nje-
mu lastnim šarmom in
očarljivostjo je prenašal
vedrino in prijaznost na so-
delavce, zato smo ga ljudje
in kolegi imeli radi in ga
spoštovali. Dolga leta je
v Celju vodil borčevsko
ambulanto, bil je uspešen
in iznajdljiv organizator
zdravstva, pomembno je
prispeval pri gradnji
Zdravstvene postaje Voj-
nik in delu zdravstvene
službe v Vojniku. Bil je
ljudski zdravnik v žlaht-
nem pomenu te besede, ve-
lik ljubitelj narave, navdu-
šen lovec in gobar. Kljub
našim opozorilom in krh-
kemu zdravju seje svojemu
delu in dolžnostim nesebič-
no razdajal, nepričakovana
smrt pa mu je preprečila
izpolnitev številnih želja in
načrtov, nam pa vzela pri-
ljubljenega zdravnika, ko-
lega, sodelavca in prija-
telja.
prim. dr. BRANE
MEŽNAR
Do planinskega doma po asfaltu
Matija Reka Je praznovala - Slavnostni govornik Ervln Fritz_
S slavnostno sejo sveta kra-
jevne skupnosti, otvoritvijo
2 kilometra dolgega asfaltnega
odseka in družabnim sreča-
njem krajanov, so minulo ne-
deljo sklenili praznovanje kra-
jevnega praznika Prebold.
Na slavnostni seji v Mariji
Reki je zbranim spregovoril
preboldski rojak, pesnik, dra-
maturg in pisatelj Ervin Fritz.
»Praznikov ne kaže opevati,
mirno pa je mogoče slaviti do-
bra dela in pridobitve, ki so
v skupno dobro. Asfaltna cesta
v Marijo Reko je dobro delo
v skupno korist,« je krajane
nagovoril Fritz. Zatem pa do-
dal, da so Rečani od nekdaj
znani po solidarnosti in med-
sebojni pomoči, v ganljivo
skupnost pa jih je povezalo
njihovo trdo življenje. Svoj go-
vor je Fritz zaključil z lastno
pesmijo, ki pravi, da je naslov
za naše težave vsak sam in da
naj ne pričakujemo rešitve od
države, saj država od nas živi.
Za kulturni program so
v Mariji Reki poskrbeli mladi
ter pevci MPZ Svobode Pre-
bold. O kraju in pridobitvah je
zatem spregovoril predsednik
vaškega sveta Andrej Zago-
žen, obenem pa opozoril na
probleme, ki tarejo prebivalce
njihove raztresene vasi. Po
stari navadi so podelili tudi
plakete, priznanja in značke
krajevne skupnosti. Srebrne
plakete so dobili: Vinko Debe-
lak, Boris Krajnc, Franc Serec,
Drago Lobnikar, Jože Zupan
ter KO Rdečega križa Prebold.
Dobitniki priznanj so: Danijel
Dolar, Milan Hribernik, Dra-
gica Zupan, Leopold Brezni-
kar, Jani Laznik ter Blaž Je-
len, dobitniki zlatih značk pa:
Miran Orožim, Andrej Zago-
žen, Ivan Zmrzlak ter Konrad
Kos.
Po končani seji je o cesti in
delu spregovoril Jože Zupan,
Dani Dolar pa je kot vodja re-
žijskega odbora slavnostno
prerezal trak in cesto uradno
predal v promet, blagoslovil
pa jo je župnik Franc Serec.
V krajevni skupnosti Pre-
bold so v letu dni kljub po-
manjkanju denarja bogatejši
za nekaj pridobitev. V Mariji
Reki sta bila zgrajena dva lo-
kalna vodovoda, ki oskrbujeta
10 domačij, naložba je vredna
3,5 milijonov tolarjev. V Lat-
kovi vasi so obnovili dober ki-
lometer vodovodnega omrežja,
na Lapurju v Dolenji va
zgradili nov most čez Bolsk
asfaltirali so nekaj ulic, igriš
uredili lokalne ceste, kanal
zacijo, opremili računalnišl
učilnico na šoli. Na pokopali
ču v Mariji Reki je do tret
faze zgrajena nova mrliška v
ža, jeseni pa načrtujejo nad
ljevanje rekonstrukcije re|
onalne ceste od centra pr<
Gornjemu Preboldu.
Peresa zamenjali loparji
Rogaška Slatina Je bila teden dni prizorišče 16. svetovnega prvenstva novinarjev
v tenisu - Kolajna tudi za Slovenijo
Rogaška Slatina je bila ves minuli te-
den v znamenju 16. svetovnega prvenstva
novinarjev v tenisu, ki ga je zadnji dan
kot častni pokrovitelj obiskal tudi Milan
Kučan.
Mednarodna teniška zveza novinarjev
(AITJ) deluje že skoraj dve desetletji, do
njene ustanovitve pa je prišlo na pobudo
italijanskih kolegov. Slovenija je kot pri-
reditelj imela dvojno kvoto in je bila na
osnovi rezultatov z junijskega prvenstva
v Avstriji in avgustovskih kvalifikacij
v Domžalah zastopana z 18 novinarji in
novinarkami, ki pa so povečini izgubili
že uvodne dvoboje. Edino kolajno - bro-
nasto - je v kategoriji nad 35 let osvojil
Bojan Požar (Fokus), ki je bil pred pri-
bližno desetletjem najboljši slovenski te-
niški igralec in med drugim nastopal za
eno zahodnonemških ekip.
Svetovna teniška prvenstva novinar-
jev so povečini v znanih turističnih sre-
diščih (Benetke, Palermo, Toronto, Bu-
dimpešta, Berchtesgaden, Garmisch-
Partenkirchen, Bad Hofgastein, Merano,
Portorož), v Rogaški Slatini pa je v sed-
mih posamičnih kategorijah in štirih
v dvoje, skupaj nastopalo okoli 150 novi-
narjev in novinark iz 21 držav.
Najbolj uspešno je bilo zastopstvo
Nemčije pred Italijo in Češko (naslednje
prvenstvo bo v Avstriji), za vse sodelujo-
če pa je bil pripravljen tudi pester
spremljevalni program. Obisk Atomskih
Toplic, Pohorja, številne skupne večerje,
za kapetane ekip sprejem pri Kučanu...
Z. Z.
Očiščeni kontejnerji
Prejšnji teden so delavci Javnih naprav celjske Komuni
poskrbeli za čiščenje kontejnerjev na širšem območju mostne
jedra. Delo, ocenjuje tehnični vodja poslovne enote Jav
naprave Janez Karo, je bilo več kot potrebno, v kar najkrajši
času pa bi ga bilo potrebno opraviti tudi za ostale mest
predele.
Mobilni čistilni stroj, namenjen zunanjemu in notranjeJ
pranju ter dezinfekciji zabojnikov za odpadke, so v celj
Komunali naročili pri kolegih v Kopru. V šestih dneh prejšnja
tedna so opravili z njim 66 delovnih ur, kar je zadoščalo
čiščenje kontejnerjev v ožjem središču mesta, na Otoku
predelih ob Ljubljanski, Dečkovi in Mariborski ulici. V Javt)
napravah ocenjujejo, da bi bilo v kar najkrajšem času potre«
čiščenje tudi za ostale kontejnerje, vendar pa bo vse odvisno
cenovnih izračunov, ki jih bodo naredili v teh dneh. C&
delovne ure za najeti stroj namreč znaša 10.500 tolarjev,!
zdajšnjem odloku pa v Celju v ceno odvoza odpadkov ni vrafl
nano vzdrževanje in čiščenje zabojnikov.
IS, Foto: ALJOŠA VIDEl
Št. 36 - 9. september 1993

Zelenjava odpira vrata
preizkus kaljlvostl semen na Celjskem
predstavniki nizozemske
firme Bejozaden, celjska
kmetijska svetovalna služba,
Vrtnarska, kmetijska in go-
spodinjska šola ter Božo
Bratina so na poskusnem po-
lju na Hudinji prikazali sa-
flove skoraj 7 mesecev traja-
jočega poskusa. Prvič v Slo-
leniji so ugotavljali kaljivost
Rejozadnovih semen v celin-
ikem podnebju.
Semena Bejozadna so
j svetu visoko cenjena,
jdadno s tem dosegajo visok
:enovni razred. Semena iz-
jirajo predvsem pridelovalci
eelenjave, manj pa vrtičkar-
i. Semena so primerna za
jridelavo na prostem, odli-
oije jih visoka kaljivost in
ikratno dozorevanje. Razi-
skave tudi kažejo, da so se-
mena odporna proti bolez-
nim in raznim škodljivcem.
Praksa nizozemske firme je,
iia večkrat prireja »dneve
pdprtih vrat«, kjer strokov-
njaki prikazujejo lastnosti
iemen. Ravno v teh dneh bo-
jo ponovno odprli vrata na
fioljih v Karmhenhuizenu,
\d koder izvira firma.
Preko Poslovnega združe-
ija za vrtnine in v organiza-
iji Agroprogresa so pred-
tavniki nizozemske firme
aprosili za pomoč pri iska-
nju ugodne lokacije v bližini
]elja, da bi naredili poskus
:a kaljivost semen v celin-
skem podnebju. Odločili so
le za kmetijo Boža Bratine
ia Zgornji Hudinji.
»Letos smo se nekako pre-
usmerili v zelenjadarstvo,
postavili smo štiri rastlinja-
ke za zgodnje pridobivanje
zelenjave in vzgojo sadik,« je
pripovedoval Bratina.
»Rastlinjaki so opremljeni
z namakalnim in ogrevalnim
sistemom, tako da bomo vrt-
nine pridelovali tudi preko
zime. Zaradi majhnosti kme-
tije ne pride v poštev nič
drugega kot intenzivna pri-
delava. Za poskus so se Ni-
zozemci odločili tudi zato,
ker je vse skupaj postavljeno
bolj na novo, tla še niso oku-
žena.«
Navdušeni laiki
S poskusom so pričeli pred
približno sedmimi meseci,
posadili prve rastline, za ka-
tere so skrbele učenke šole iz
Medloga z učiteljico prakse
Romano Špes, ki je vzdrže-
vala in strokovno vodila po-
skus. Poskus so praktično
zasnovali marca, posadili
zgodnje in pozne vrtnine,
terminsko zasnovo pa so na-
ravnali na  dneve odprtih
vrat. »Nekaj vrtnin smo mo-
rali na novo posejati, nekaj
nam je uspelo, nekaj pa
spodletelo,« je pripovedova-
la Romana Spes. Nizozemci
so prispevali vsa potrebna
semena, preko zagrebške
predstavnice so poskus tudi
nadzorovali.
Po vseh pripravah in trudu
so konec avgusta pripravili
dneve odprtih vrat, ki jih je
malce zmotil dež. Kljub te-
mu je bil obisk presenetljiv.
»Pripravili smo organizirane
oglede za skupine. Prišli so
večji pridelovalci iz Sloveni-
je, Hrvaške in celo Italije,
nekaj stalnih partnerjev Be-
jozadna ... Ocenjujemo, da si
je sadove poskusa ogledalo
približno 600 ljudi,« je po-
jasnil Bratina. »Seveda so
prihajali tudi razni strokov-
njaki, predstavniki kmetij-
skih zadrug, hmeljarskega
inštituta, kmetijski svetoval-
ci... Vsi obiskovalci so bili
zadovoljni, uspelo je nekaj
novih sort, primernih za to
podnebje. Vsaki skupini po-
sebej smo prikazali zelenja-
vo, jo razrezali in skupaj
ocenili, strokovnjaki pa so
pojasnjevali posebnosti in
prednosti vsake posamezne
sorte.«
Tudi skupina, ki je vodila
poskus na Zgornji Hudinji,
se je skoraj največ ubadala
s sušo, ki jim je povzročila
dodatne stroške in delo. »Žal
nam je le toliko, ker na ogled
ni bilo veliko Celjanov. Tu se
ljudje kar precej ukvarjajo
z vrtičkarstvom, tako da bi
jim to znanje kvečjemu kori-
stilo,« je menila kmetijska
svetovalka Vesna Čuček.
Njej in gospodu Dimcu so vsi
sodelujoči izrazili še poseb-
no zahvalo za pomoč pri iz-
vedbi posusa.
»Sicer so strokovnjaki do-
polnjevali znanje, ampak
najbolj navdušeni so bili
takšni, ki se na zelenjavo ne
spoznajo kaj dosti. Tako smo
spoznali veliko sort, nekaj
tudi takšnih, ki so pri nas
zaenkrat še neznane. To pa
je bil tudi eden izmed ciljev
našega poskusa,« je v imenu
skupine zaključil Božo Bra-
tina.
URŠKA SELIŠNIK
V Bejozadnu se ponašajo pred-
vsem z hibridi in sortami go-
moljaste zelene, rdeče pese,
čebule, endivije, kitajskega ze-
lja, pora, zelja, ohrovta, cveta-
če, kolerabice, špinače in bro-
kule. Zadnje, torej brokula je
nova vrsta karfijole.
Skupina radovednežev pri ogledu zelenjave.
Novi vojaki
Te dni je vojaško suknjo
obleklo 50 mladih fantov iz
Velenja in 40 iz Mozirja.
V naslednjih mesecih bodo
dneve preživljali v centrih
za usposabljanje v Ljublja-
ni in Slovenski Bistrici.
V obeh občinah, tako ve-
lenjski kot mozirski, so za
mlade branilce domovine
prejšnji teden pripravili
tudi ustrezen sprejem.
US
Papeža še ne bo v Slovenijo
Ni še tako dolgo, kar so se
znova pojavile govorice, da bo
papež obiskal Slovenijo. Naj
takoj zapišem, da se to še ne bo
kmalu zgodilo, kajti o tem smo
se skušali prepričati kar iz pr-
ve roke, torej v Vatikanu.
Po avdienci pri papežu Ja-
nezu Pavlu D.smo nekaj dni
izkoristili še za obisk drugih
znanih osebnosti v Vatikanu
in Rimu. Uspelo nam je v veli-
ki meri po zaslugi patra Ivana
Arzenška, dominikanca iz Pe-
trove, in župnika iz Prebolda,
Franca Serca. Saj veste, kako
gre to: človek nekoga pozna, ta
ga seznani z drugim, tako
spozna še koga in na koncu, če
ima vsaj malo sreče, lahko do-
seže zastavljeni cilj.
O srečanju s papežem in nje-
govem obisku oziroma razlo-
gih, zakaj ga k nam zaenkrat
še ne bo, bomo pisali v nasled-
nji številki. V tem uvodu pa le
nekaj informacij, s kom vse
smo se srečali v tistih štirih
dneh, ko smo bili na obisku.
Prav gotovo je v prvi vrsti tre-
ba omeniti avdienco pri pape-
žu, kajti to je svojevrsten do-
godek. Nekaterim, o tem smo
se lahko prepričali tudi sami,
pomeni srečanje z njim, zlasti
pa še stisk roke, izpolnitev
največje življenjske želje. Za-
nimiv je tudi vatikanski proto-
kol, pa to, koliko časa si pogla-
var rimsko-katoliške cerkve
vzame za sprejem državnikov,
ministrov, umetnikov, drugih
znanih osebnosti in ne nazad-
nje tudi novinarjev. Že dvaj-
setminutno srečanje z njim je
sorazmerno zelo dolgo in ta
čast doleti kvečjemu predsed-
nike držav.
Zanimiv je bil razgovor
z dr. Francetom Rodetom, ki
ima v bistvu med Slovenci
v Vatikanu najvišji položaj.
Poenostavljeno zapisano - tam
je tajnik kongregacije za kul-
turo, prej pa je bil tajnik se-
kretariata za neverujoče po
svetu. Po razpadu komunizma,
ko je cerkev v bivših sociali-
stičnih državah spet svobod-
neje zaživela, ni bilo več po-
trebe za tovrstno delo. A o tem
kasneje, v intervjuju z dr. Ro-
detom, ki je bil, nekateri se še
spominjajo, tudi župnik v Ce-
lju. Obisk v Vatikanu smo se-
veda izkoristili tudi za klepet
s slovenskim veleposlanikom
pri svetem sedežu, gospodom
Štefanom Faležem. Če še ne
veste, to je človek, ki je organi-
ziral več kot sedemdeset pape-
ževih popotovanj po vsem sve-
tu, dobil pa je tudi naslov pa-
peškega viteza in je udeležen
pri vseh sprejemih, ki jih pa-
pež organizira. Prav prijetno
se je bilo pogovarjati tudi na
Radiu Vatikan. Sprejel nas je
urednik za program tega radia
v Vietnamu, na Filipinih in še
nekaterih azijskih državah
Daljnega vzhoda Joseph Tran
Duc Anh, svojevrsten pa je bil
tudi obisk znamenite domini-
kanske univerze Angelicum
, kjer študirajo teologijo, soci-
ologijo, pravo in ekonomijo
študentje z vsega sveta, pa tu-
di predavatelji so strokovnjaki
in izredno razgledani ljudje iz
mnogih držav z vseh celin. Pr-
vič se je zgodilo, da je bila ma-
ša v Angelicumu tudi v sloven-
skem jeziku. Maševala sta mo-
ja sopotrnka in vodnika Ivan
Arzenšek in Franc Serec.
V vseh štirih dneh bivanja je,
kljub napornemu delu, ven-
darle še ostalo nekaj časa za
ogled nekaterih rimskih zna-
menitosti, vsaj nekoliko smo
spoznali utrip tega večnega
mesta, bili marsikdaj prijetno
in žal včasih tudi neprijetno
presenečeni. Po svoje pa je bila
zanimiva tudi vrnitev iz Rima
v Slovenijo. Na rimskem leta-
lišču smo srečali beograjskega
nadškofa in metropolita, Slo-
venca dr. Franceta Perka.
(Pred natanko dvema letoma
smo imeli v Novem tedniku in-
tervju z njim). Vračal se je iz
Libanona, kjer je za las manj-
kalo, da ni bil žrtev atentata.
Takšnih in drugačnih maltre-
tiranj pa je že nekaj časa nava-
jen tudi v Beogradu. Naj ome-
nim še to, da smo v Rimu sta-
novali v samostanu, ki ga
upravljajo ukrajinske nune.
Za njihovo gostoljubnost se.
jim moram še enkrat zahvaliti,
o tem, da so dobre gostiteljice
in kuharice, pa tako nima smi-
sla izgubljati besed.
JANEZ VEDENIK
Foto: IVAN ARZENŠEK
Prihodnjič: Papež bi najprej
prišel v BiH.
Dr. Franc Kode ima med Slovenci v Vatikanu najvišji položaj. Poseben pogovor z njim bo novinar
Janez Vedenik objavil v eni izmed naslednjih številk.
Št. 36 - 9. september 1993
Il
Trenutki za večnost
Ob fotografski razstavi Edlja Masneca v Laškem
Ob desetletnici ohranjanja
in prikazovanja starih šeg in
delovnih opravil v laški občini
je v laškem dvorcu na ogled
tudi fotografska razstava av-
torja Edija Masneca, ki je s fo-
tografskim objektivom sprem-
ljal takorekoč vse, kar so lju-
dje počeli, da ne bi šle v poza-
bo starožitnosti naših pred-
nikov.
Edi Masnec, novinar in foto-
reporter "Novega tednika, ki je
svojo poklicno fotografsko ka-
riero začel pri Ljubljanskem
dnevniku, se ni nikoli zadovo-
ljil le s sprotnim zapisovanjem
tistega dogajanja, ki ga je mo-
ral ovekovečiti po službeni
dolžnosti.
Tako je nastala ob mnogih
zaključenih in tematskih ci-
klih tudi razstava, ki govori
o desetletju zapisovanja starih
šeg in delovnih opravil na na-
šem podeželju - točneje v laški
občini. Če bi fotograf imel pri
njeni postavitvi povsem proste
roke, bi bil najbrž pri izbiri
razstavljenih motivov bolj
strog. Toda namen razstave je
predvsem predstaviti dejav-
nost tistih, ki jih je Edi Masnec
v desetih letih ujel v objektiv
svojega fotoaparata. Toda
v isti sapi moramo ugotoviti,
da je razstava sama po sebi
odraz dela fotografa, ki se sen-
zibilno odziva na dogajanje
okoli sebe.
V čem je dragocenost tovrst-
nega fotografskega dokumen-
tarizma Edija Masneca? Pred-
vsem v vernem zapisu dogaja-
nja. Avtor fotografij ni nikoli
pozabil, da beleži in arhivira
igrano preteklost, ki bi sicer
šla dokončno v pozabo. Doku-
mentarna vrednost njegovih
fotografij je v vernem zapisu
dogajanja kot takega: po teh
fotografijah bo lahko sleherni
kronist ugotavljal, kako so bili
ljudje oblečeni, kaj so počeli in
kako so to delali. Toda tisto
mojstrstvo, ki jih odlikuje, je
skrito v kreativnem pridihu
vsakega motiva posebej. Če bi
se avtor zadovoljil zgolj z do-
kumentarnim pristopom, bi
imeli pred seboj sicer korekt-
no, a hudo dolgočasno galerijo
prizorov, ki bi nas spominjali
na življenje prejšnjih gene-
racij.
Edi Masnec pa je ob tem, ko
se je ves čas zavedal, da ne sme
podrejati tematike pretirane-
mu poudarjanju »umetniške-
ga« videza fotografije, vendar-
le znal mojstrsko individuali-
zirati posamezne motive. Zato
imajo njegove fotografije tudi
poduhovljeno razsežnost, ka-
kor jo imajo motivi sami: kos-
ci, grabljice, žanjice... Tudi iz
skupinskih prizorov veje indi-
vidualnost: jurjevanje je polno
»statistov«, a vsak ima svoj
sončni žarek v očeh, na ohceti
je polno svatov in vsak ima
svojo usodo zapisano na obra-
zu. Na motivu, ko ženska krasi
razpelo, »da bodo Bogec lepi«,
se srečata dva obraza: Kristu-
sova trpeča podoba, stereotip
pač na takih razpelih, in indi-
vidualnost ženske, ki s skrb-
nostjo tega trenutka, ko to
počne, izdaja svoje notranje
počutje ob tem dogajanju in se
nam s tem tudi človeško razo-
dene, kakor njen Bogec, ki ji
gleda v obraz sicer sleherni
dan, ko gre mimo njega v va-
ško trgovino. Na fotografiji
knapov pa je ustvaril pravo
fresko človeških likov, ki se
nam hudomušno nasmihajo,
poudarjajoč nezmotljivost ra-
zumevanja usodnosti svojega
stanu.
Razstava fotografij Edija
Masneca v Laškem dvorcu, ki
bo odprta do 12. septembra, ni
le dragocen dokument za tiste,
ki so na njih ovekovečeni, in za
tiste, ki bodo te fotografije po-
trebovali za strokovno delo,
temveč je tudi več kot korekt-
no fotografsko delo, ki ga je
podpisala mojstrova roka.
DRAGO MEDVED
ZAPISOVANJA
Opredeljeni in
neopredeljeni
Piše: Tadej Čater
»Kletka se zapira, arestant ne jebe,
na tleh leži in onanira.
Kletka se odpre, nore ne jebe,
na tleh leži in smrt blefira.
Kontrolirani, nadzorovani, svobodni.«
(Pankrti)
Če si v polemiki, ki je prerasla
že v tiho vojno med Janezom
Janšo in Miho Kozincem oz.
Milanom Kučanom, na strani
Janeza Janše, si opredeljen, če
si na strani ali Miha Kozinca
ali Milana Kučana, pa neopre-
deljen. Toda, kje so potem vsi
tisti, ki niso ne za Janšo ne za
Kozinca in ne za Kučana?
Gre seveda za pismo, ki so
ga v orbito javnosti poslali
Novorevijaši, ki so zgroženi in
sploh ogorčeni nad slovenskim
pravosodjem, ki ne uspe razre-
šiti ene same afere in, ki men-
da zato ni poklicano, da bi so-
dilo največjemu Slovencu in
njihovemu junaku, Janezu
Janši. Edinemu branilcu de-
mokracije na Slovenskem, edi-
nemu, ki ve, kaj je to pravna
država. Novorevijaši so se kaj-
pada razglasili za razumnike
in intelektualce, oz. drugače,
če imate željo postati razum-
nik in intelektualec, potem se
pridružite tistim štirinajstim
podpisom, ker takšne prilož-
nosti zlepa več ne boste imeli.
Vsi ostali, ki tega ne boste
podpisali, boste kreteni in
bumbarji, ki vam še vedno ni
jasno, da v Sloveniji še vedno
obstajajo sile, ki bi rade zruši-
le slovensko neodvisnost in sa-
mostojnost, ki jim je prav vse-
eno, ali jedo makedonsko ali
neodvisno in samostojno slo-
vensko papriko. Sramota. Pa
tako hudo in dolgotrajno voj-
no smo se šli.
Notranji sovražnik menda
še vedno obstaja in ne gre, da
bi ga pustili živega. Treba g
je dokončno zatreti. Če ga p
ni, si ga bomo pa izmislili. Si
tega smo itak vajeni, saj teg
smo se itak leta in leta učil
Konec koncev, star slovensl
pregovor pravi, »kar se Jam
zek nauči, to Janezek zna.« J
tega Janezek nikoli ne pozab
Ali si ali pa nisi, oz. drugač
ali si z mano in zame ali pa
proti meni. Druge možnosti n
Če si za Janšo, si opredeljen, <
zanj nisi, si neopredeljen. Dri
gače biti niti ne more. Če si 2
Pinochetta si opredeljen, <
zanj nisi, boš nekaj dolgih Ji
preživel v ječi. Pa kaj, saj 1
tako in tako dobro poznam
Tako dobro, da se nam niti j
mrati ne ljubi. Pa kaj, če Jani
namesto, da bi se zglasil 1
sodišču organizira zasebno t
skovno konferenco in jasno tt
glasno pove, da takih sodišč 1
priznava. Pa kaj, če je Jam
naredil tihi državni udar. Ni
to je tako in tako njego\
stvar. Pa še pisatelji ga boc
podprli. In tisti, ki bi to rat
bili. Vane Gošnik, denimo,
je od prejšnjega tedna napi
samo in nič drugega kot sh
venski razumnik in intelekti
alec s peresom v rokah.
Tistih, ki se ne postavlja,
ne na eno in ne na drugo sin
takorekoč ni. Takih pravz,
prav sploh ne more biti. Z dn
gimi besedami, če mislite, 1
ste politično indeferentni, pt
tem vas sploh ni. Potem niči
mishte. Ali ste opredeljeni i
pa niste. In pika.
Dunajske
plesne
izkušnje
Vodja Plesnega foruma
Celje Goga S.Erjavec in
plesna pedagoginja ter ko-
reografinja Sava Malenšek
sta se avgusta udeležili tri-
tedenskega strokovnega
izobraževanja Die Tanz
wochen na Dunaju. Malen-
škova zdaj za plesalke
Plesnega foruma vodi vaje,
na katerih predstavlja naj-
novejše plesne dosežke.
Seminarja na Dunaju se
je udeležilo 45 plesnih pe-
dagogov in strokovnjakov
z vsega sveta, svoje znanje
in najnovejše plesne smer-
nice pa so predstavljali
v dvanajstih plesnih dvora-
nah številnim udeležencem
iz vse Evrope. Ob plesnih
treningih so vsak dan pri-
pravljali tudi video projek-
cije najnovejših in najbolj-
ših plesnih projektov, v du-
najskem nacionalnem gle-
dališču pa so gostovale sve-
tovno znane plesne skupi-
ne. Dunajske plesne izkuš-
nje bosta Sava Malenšek in
Goga S. Erjavec mladim
plesalkam in plesalcem iz
občin celjskega območja
predstavili na vikend semi-
narju od 17. do 19. sep-
tembra.
IS
Rogaškega poletja še ni konec
Rogaško glasbeno poletje je
najdaljši poletni glasbeni fe-
stival v državi, pa tudi najbolj
raznolik. Večere v Rogaški
Slatini popestrijo tudi s ples-
nimi revijami in turnirji ter
folkloro. Kaj so Slatinčani pri-
pravili v zadnjem času in kaj
načrtujejo pred koncem festi-
valskega in koledarskega po-
letja?
V Rogaški Slatini so imeli
pred dnevi mednarodni plesni
turnir v standardnih in latin-
sko ameriških plesih, v zname-
nju zmagoslavja plesnega para
s Sicilije. Občinstvo je bilo ze-
lo zadovoljno tudi z odličnim,
dobro obiskanim koncertom
Slovenskega okteta, odmeval
je koncert New swing quarte-
ta, pa prvaka ljubljanske ope-
re Franca Javornika, sicer vi-
tanjskega rojaka...
Festivalsko zastavo, ki visi
od začetka poletnega festivala,
od 21. junija, bodo sneli za ko-
nec koledarskega poletja,
23. septembra, dotlej pa se bo
zvrstilo še nekaj prireditev. Za
danes je napovedan Ljubljan-
ski oktet, potem pa še folklori-
sti velenjske Kolede, celjska
Folklorna skupina France
Prešeren ter Trio Lorenz. Slo-
viti trio beleži letos 30-letnico
dela, na festivalu pa bo pred-
stavil Dvoržakovo, Smetanovo
in Sukovo glasbo. Zaključni
festivalski koncert pa bo
v znamenju klavirskega reci-
tala Mojce Pucelj iz Ljubljane,
učenke Dubravke Tomšič-Sre-
botnjak, pa tudi slatinske ro-
jakinje.
Na prireditvah prevladujejo
zdraviliški gosti. Obisk je se-
veda odvisen od zasedenosti
hotelskih zmogljivosti. Razve-
seljivo je, da je na prireditvah
bistveno več gostov kot lani,
pri tem pa številk iz leta 1990
še niso dosegli. Vstopnice sta-
nejo običajno 400 tolarjev, le
za odmevne plesne prireditve
je bilo treba odšteti po 600, za
najboljšo vrsto pa tisoč tolar-
jev. Z željo, da bi privabili
mlade domačine, so zanje
vstopnice po pristopnejši, po-
lovični ceni.
BRANE JERANKO
Barvite trave
Od srede avgusta do srede
septembra je v galeriji Meke
v Brežicah odprta razstava Er-
ne Ferjanič Fric, predstavljen
pa je njen najnovejši cekel
Trave.
Slikarka Erna Ferjanič Fric
je bila rojena sredi petdesetih
let v Celju. Likovno izobrazbo
si je pridobila pri študiju na
pedagoški akademiji, nato je
nekaj časa poučevala likovno
vzgojo, sedaj vodi Muzej gra-
fične umetnosti v Rogaški Sla-
tini, ob tem pa deluje na po-
dročjih organizacije, publici-
stike, oblikovanja, grafike in
slikarstva.
Prikazani cikel Trave je gl<
de na svoje poglavitne znači
nosti spontano nadaljevanj
estetike v smeri, ki so v njenei
opusu začrtane že dalj čas
Njena neposredna inspiraci;
leži v raznoraznih predelih el
sterierjev, v katerih išče sklac
na ali že skorajda idealna ra\
novesja. In to ne glede na t
ali gre za poglede med deb
dreves v gozdu, prikaz uli
starodavnih mest ali za kon
pozicije aranžiranih tihožit
Skozi njena dela se izraža pr
tanj en občutek za atmosfer
ki preveva celotne slike. Prec
vsem temelji na barvitosti,
sega od liričnih tonov, skup
nanešenih v mehkobne prei
ve, spet drugje pa v osprec
postavlja močne kontraste
nasprotujoč kolorit, s čim
ustvarja mnogo bolj dramati
no vzdušje.
Ustvarjalna širina in razno
vrstnost kot konstanti njeneg
slikarstva se izražata tu<
v Travah, ki so predvsem po
ne, goste slike, neredko je pO
slikan še poslednji kotiče
v kompoziciji. Iz razstavljeni
del izžareva energija, pretvoi
jena v silovite, močne črte, k
ohranjajo vsaka svojo linij«
oz. mase in plasti, ki se m*1
sabo združujejo v nove barve
gmote. Trave pa ne sledijo aS
toričinemu prejšnjemu slikal
stvu zgolj v formalnem smisla
temveč tudi v pogledu saU*
kvalitativne izvedbe, saj gre z1
kompleksno zastavljena del«
v katerih lahko gledalec naje'
vrsto različnih pomenov, ran'
go je jasno razvidnih, mnof
pa se jih odkrije šele pri pf
drobnem opazovanju in rai
krivajo vso kreativnost sli1
karke.
BORIS GORUPlfl
Harlekin vabi
Mlade plesalke Harlekino-
ve šole za plesno vzgojo, kla-
sični balet in sodobni ples, ki
jo v prostorih Gimnazije Ce-
lje Center vodi Ana Vovk
Pezdir, so zadnji teden po-
čitnic preživele v Kokarjah,
kjer so se v tamkajšnjem do-
movanju celjskih tabornikov
intenzivno pripravljale na
novo plesno gledališko se-
zono.
Plesni tabor je vodila Ana
Vovk Pezdir, plesno tehniko
je poučevala Darja Kroflič,
glasbeno animacijo Tanja
Cizej, likovni del tabora pa
Marija Cene. Končne ocene
tabora so tako med člani
vodstva kot udeleženkami
izredno pohvalne, zato bo
Harlekin plesni zaključek
počitnic pripravil tudi pri-
hodnje leto.
Sicer pa pripravlja Harle-
kinova plesna šola za letoš-
njo sezono dva nova progra-
ma. Delo v skupinah sodob-
nega plesa za srednješolce in
plesnega programa za pred-
metno stopnjo osnovnošol-
cev (od 5. do 8. razreda) bo
dvakrat tedensko, namenje-
no pa je tistim učencem in
dijakom, ki jim je vsakod-
nevna vadba preveč, ter ti-
stim, ki so aktiven ples že
opustili, vseeno pa še želijo
ohranjati stik s tovrstnim
plesom. Ob obeh novih pro-
gramih je nekaj prostih vpis-
nih mest le še v nadaljevalni
skupni najmlajših »Leteči
medvedki«, vendar v Harle-
kinovi plesni šoli pravijo, da
nikogar, ki se bo med 9. in
14. septembrom med 15. in
16. uro želel vpisati v njihove
plesne skupine, ne bodo za-
vrnili. IS
KiNO METROPOL:
ob 18.30 in 20.30
WHOOPI
GOLDBERG,
TED DANSON
v družinski komediji
MADE IN
AMERICA
Št. 36 - 9. september 1993
11
Za jubilej na južni polobli
Celjska folklorna skupina se Je predstavila na turneji po Braziliji
Povabilo na mednarodni fe-
stival folklornih skupin v Juž-
ni Ameriki, v Santosu, Sao Pa -
ulu in okolici, je med celjske
folkloriste prispelo že lani, pot
pa je skupina zaradi velikih
stroškov lahko uresničila šele
to poletje, ko je zbrala dovolj
lastnega denarja in pomoči
številnih sponzorjev regije. Od
13. do 29. avgusta je 40-član-
ski ljubiteljski ansambel pro-
moviral slovenske plese in
mlado Slovenijo v mestih ob
Atlantiku in se imel priložnost
seznaniti s plesi in navadami
drugih skupin udeleženk VI-
I. mednarodnega festivala fol-
klore.
Brazilija je dežela nenavad-
nih nasprotij in presenečenj.
To so se na tritedenski turneji
prepričali celjski folkloristi
kulturno umetniškega društva
France Prešeren, pod direk-
torskim vodstvom Eda Gaber-
ška. Skupina slavi letos 20-
letnico dela in obstoja in že
zato je pred odhodom čez At-
lantik skrbno izbrala in vadila
program za turnejo, pa tudi za
jubilejni koncert, ki bo 6. no-
vembra zvečer v dvorani SLG
Celje. Ob spremljavi razširje-
nega etno ansambla Kurja ko-
ža, ki ga vodi Drago Kune j, je
bila za turnejo kar najbolje
programsko in kondicijsko
pripravljena. Predstavitev
plesov slovenskih pokrajin od
Soče do Kozjanskega, Gorenj-
ske in Bele krajine ter drugih,
sta obogatila in tamkajšnje
občinstvo razvnela tudi celj-
ska kurenta v kostumu iz Lan-
cove vasi pri Ptuju.
Celjski folkloristi so seveda
pred potjo imeli svojo predsta-
vo o festivalu in eksotični de-
želi, katere del so v dneh go-
stovanja postali tudi sami. Ra-
zen Slovenije se je iz Evrope
predstavljala še slovaška fol-
klora, ostale udeleženke festi-
vala, ki si po organizacijski in
gostiteljski plati tega naslova
še zdaleč ne zasluži, pa so bile:
Mexico, Paragvaj, Venezuela
in Argentina. Tem so bile na-
vade tega kontinenta vsekakor
mnogo bližje kot Evropejcem,
ki smo morali prebijati orga-
nizacijske, komunikacijske in
druge pregrade. Te so kar po-
gosto razblinile eksotične sa-
nje o Južni Ameriki, ki ima
povsem svoje norme. Znotraj
njih se je celjska folklorna
skupina predstavljala profesi-
onalno in skupaj s kurentoma,
ki sta na južni polobli prega-
njala blago zimo, zbudila veli- ,
ko pozornosti, pogosto celo za-
čudenja. Nastopi so se vrstili
tako na povorkah po ulicah le-
toviškega mesta Guauruja, na
odprtih odrih v Sao Paulu,
gorskem Campo do Jordao in
pristaniškem Santosu, ali pa
v prireditvenih dvoranah, ki
pa so se izkazale še najmanj
primerne za folklorne nastope
šestih skupin udeleženk festi-
vala, saj so po navadi ostajale
bolj prazne.
Celjani so bili ves čas pravi
ambasadorji Slovenije in do-
bre volje, ki jim ni pošla zlasti
v družabnih srečanjih z ostali-
mi skupinami, ki zdaj vedo za
deželo na sončni strani Alp.
•Folklora in izročilo ostalih
udeleženk te prireditve, pa je
s svojo živo pisanostjo kostu-
mov, gibi, zvoki in glasbo, po-
sebej to velja za venezuelsko
skupino, naredila izjemen vtis
na bledokožce s severne polo-
ble Zemlje in pogosto se je
zgodilo, da so se po končanih
uradnih nastopih plesalci sku-
pin zamenjali in se skupaj za-
vrteli v polko ali kakšen juž-
noameriški ples. Takih spon-
tanih nastopov organizator si-
cer ni predvidel, pa so bila za-
to toliko bolj prisrčno sprejeta
med občinstvom. Res pa je tu-
di, da so bih v večini primerov
pobudniki za takšno dodatno
točko prav celjski plesalci in
muzikanti. Tako so dokazali,
da je tudi severnjaški tempe-
rament lahko vroč, da naša
ljudska glasbila lahko podžgo
pete in ogrejejo ljudi s severa
in juga. Ob živo pisanih kostu-
mih Južnoameričanov pa so
bile prav slovenske noše pogo-
sto tisto, kar je z drugačnostjo
vzbujalo zanimanje med gle-
dalci na prireditvenih pro-
storih.
Skratka: na vsakem koraku
so celjski folkloristi s ponosom
dali vedeti, kdo in kod so. Tudi
številne spodrsljaje gostiteljev
so dostojanstveno požirali, pa
naj je šlo za konstantno kuli-
narično ponudbo riža in fižola
ali za druge neizpolnjene ob-
ljube in prošnje.
Brazilija je resnično dežela
presenečenj, država velikan-
ka, ki se razteza čez večino
južnoameriške celine. Njeno
ozemlje obsega devet brazil-
skih zveznih držav in meri več
kot poltretji milijon kvadrat-
nih kilometrov. Znotraj teh
prostranstev je Slovenija sicer
kot drobna kapljica na zemlje-
vidu sveta, ki pa si jo bodo
mnogi  zapomnili  kot  iskro
udeleženko srečanja folklori-
stov pod ekvatorjem. Takega
mnenja so bili tudi tisti Slo-
venci, izseljenci, ki so jih Ce-
ljani zadnji teden turneje
uspeli priklicati na prijateljski
in družabni obisk. Z njimi so
se ob zvokih slovenske glasbe
in plesu spletle tudi niti o so-
delovanju na gospodarskem
področju, kar je poslovne Slo-
vence v Braziliji še posebej za-
nimalo. »Tu so poti odprte
prav za vsa področja, tako
uvoza kot izvoza,« je dejal
Vladimir Ovca, predstavnik
Slovenije in Slovencev v Sao
Paulu, prav tako tudi podjet-
nik Janez Hlebanja in drugi, ki
tam žive že več kot trideset let.
In ker so osebni stiki vselej
najboljša garancija za dane
obljube, se velja sklicevati na-
nje. Tudi zato je v isti sapi na
turneji po delu Brazilije po-
skrbela folklorna delegacija,
ki se ji je kot uradni predstav-
nik Celja pridružil Zeljko Ci-
gler.
MATEJA PODJED
Kurent ob Atlantiku, ki avgusta preganja zimo je bil zares
nevsakdanji prizor in posebej v veselje otrokom. Zimo pa je
resnično ugnal v kozji rog.
Venezuela in Slovenija, Slovenija in Paragvaj, Mehika in Slovenija... v spontanem folklornem
spletu na trgu zastav v obmorskem mestu Guaruja v Braziliji.
PRIREDITVE
V kapelici Špital na Slomškovem trgu bodo v okviru odra
Herberta Griina uprizorili predstavo D. Z. Freya Kri in košute.
Predstavi bosta v petek, 10. septembra in soboto, 11. septembra
ob 21. uri, za izven.
V cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu bo v četrtek, 9. septembra ob
19. uri koncert celjskega godalnega orkestra. Izvajali bodo
Havdnovo skladbo Sedem besed Kristusa na križu. Sodelovali
bodo Andreja Zakonjšek, Adriana Požun Pavlovič, Vencelj
Ferant in Filip Simoniti.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v četrtek, 9. septembra
ob 20. uri koncert Ljubljanskega okteta.
V Zdravilišču Laško bo v četrtek, 9. septembra ob 18. uri nasto-
pil pianist Dejan Jakšič.
Na Graščinskem dvorišču v Laškem bo v soboto, 11. septembra
mariborska Opera pripravila večer opernih arij.
V Atomskih Toplicah bo v soboto, 11. septembra ob 20. uri javna
radijska oddaja Koncert iz naših krajev.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek, 13. sep-
tembra ob 20. uri klavirski recital Branka Sepčiča.
V Pokrajinskem muzeju je do 26. septembra na ogled razstava
Kulturna dediščina v očeh najmlajših. Razstavo so pripravili
otroci iz vrtca Hudinja in WZ Tončke Čečeve.
V Knjižnici Šentjur bodo v četrtek, 9. septembra ob 19. uri
odprli slikarsko razstavo Marka Jezernika. Razstava bo na
ogled do konca septembra.
V Likovnem salonu bodo danes, v četrtek 9. septembra odprli
razstavo Blagoglasja avtorja Zdravka Papiča. Razstava bo na
ogled do konca septembra.
V Laškem dvorcu bo do 12. septembra vsak dan od 9. do 11. in od
16. do 18. ure na ogled razstava fotokronike na temo starih
ljudskih šeg, navad in opravil ter njihovega ohranjanja, fotore-
porterja Edija Masneca.
V Osrednji knjižnici je do konca septembra na ogled razstava
del s 6.bienala otroške grafike z naslovom Mislim, srcu prosto
pot.
V Muzeju novejše zgodovine je na ogled občasna razstava
z naslovom Nazaj v planinski raj ob 100-letnici Savinjske
podružnice Slovenskega planinskega društva.
Celje: Union do 15.9. ob 16.30, 18.30 in 20. uri ameriška sati-
rična komedija - Napihnjenci 2; Mali Union do 13.9. ob 19. uri
ameriška erotična drama — Nespodobno povabilo, od 14.9. ob
19. uri ameriška kriminalka — Osumljen; Metropol 9.9. ob 16.30,
18.30 in 20.30 ameriška družinska komedije — Made in America,
od 10.9. do 13.9. ob 16.30 ameriška risanka — Knjiga o džungli,
ob 18.30 in 20.30 ameriška družinska komedija Made in Ame-
rica, od 14.9. ob 16.30 ameriška risanka — Knjiga o džungli, ob
18.30 in 20.30 španska erotična komedija — Pršut, pršut.
Kino Žalec 10.9. ob 20. uri angleški film - Howardov kot, 12.9.
ob 18. in 20. uri ameriški film — Ne mečte se stran.
Kino Dobrna 11.9. ob 20. uri ljubezenska drama - Oddaljena
obzorja.
V Osnovni šoli Rečica ob Savinji bodo v petek, 10. septembra ob
19. uri odprli stalno razstavo del, ki so jih kraju podarili zgor-
njesavinjski likovni umetniki.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek, 14. septembra
ob 20. uri večer slovenske folklore s FS Koleda iz Velenja.
Razstavlja Zdravko Papič
V četrtek, 9. septembra ob 20. uri bo v Likovnem
salonu Celje otvoritev razstave grafičnega oblikovanja
»Blagoglasja« avtorja Zdravka Papiča. Izbor iz retro-
spektivne razstave, ki jo je zasnoval dr. Stane Bernik,
bo dopolnjen z novejšimi deli nastalimi v zadnjem letu.
Razstava bo na ogled od 30. septembra.
Povabila na mednarodni ex-tempore
V drugi polovici septembra bo likovno
in družabno Celje poživil I. mednarodni
ex-tempore. O tem smo poročali že
v prejšnji številki, tokrat pa smo pred-
stavnike prireditelja, domače Likovne
skupine Februar ter galerije Uroš, pov-
prašali po zanimanju za prireditev.
V celjski likovni skupini, ki združuje
približno 50 članov, so poslali povabila
vsem sedemdesetim likovnim sekcijam
v državi, hkrati pa še 230 osebnih pova-
bil, v več okoliških držav. Največ odziva
pričakujejo iz Slovenije ter sosednje Ita-
lije ter med Slovenci po svetu. Med po-
vabljenci je tudi slovensko likovno dru-
štvo iz Nemčije, zanimanje je prav tako
v Švici. Na tujem je največ zanimanja
v Italiji, zlasti med Februarjevimi znanci
z italijanskih ex-tempor.
Likovniki iz domovine in tujine bodo
lahko od srede, 15. septembra, do torka,
21. septembra, slikali prosto temo, celj-
sko okolico ter mestne vedute. Prosto
temo so ponudili zaradi najširše možno-
sti likovnega izražanja, kot ustvarjalec
želi in najboljše zna, je povedal pred-
stavnik organizatorja, Rajko Mlinaric.
Pri ostalih temah pa dajejo prednost mo-
dernejšemu načinu slikanja, čeprav bo
gotovo tudi precej klasičnih, realističnih
krajin. Podrobnejše informacije posre-
dujejo na tel. štev. 38-426.
BRANE JERANKO
Dediščina v otroških očeh
V Pokrajinskem muzeju so
v torek zvečer odprli razstavo
»Kulturna dediščina v očeh
najmlajših,« ki so jo pripravili
otroci iz vrtca Tončke Čečeve
na Hudinji, odprta pa bo do
24. septembra.
Razstavni eksponati iz pa-
pirja, lesa, gline in kovine so
v vrtcu na Hudinji nastajali
spomladi,   po  obisku   otrok
v Pokrajinskem muzeju, kjer
so si ogledali etnološko zbirko.
Nekajletno sodelovanje vrt-
čevskih malčkov z muzejem, je
prepričana ravnateljica Po-
krajinskega muzeja Tatjana
Badovinac, ima svojevrsten
čar. Ob privlačnosti sodelova-
nja z najmlajšimi pa imajo
v muzeju tudi lastne, »sebič-
ne« cilje. Želijo si namreč, da
bi se malčki čim prej in na čim
bolj neposreden način srečah
s kulturno dediščino, jo vzeli
za svojo in jo, ko odrastejo,
občutili kot nujen, sestavni del
svojega vsakdana.
IS
Knjige gradijo
mostove
Ob zaključku kviza »Knjige
gradijo mostove« so v Levsti-
kovi sobi Osrednje knjižnice
Celje v sodelovanju z občinsko
Zvezo prijateljev mladine si-
noči (v sredo) pripravili sreča-
nje z Dušico Kunaver in pred-
stavitev njene knjige Učim se
učiti. Po razgovoru so za ude-
ležence kviza pripravili še na-
gradno žrebanje.
IS
Št. 36 - 9. september 1993
112
Če biser gledaš s srcem
Razstava Živeti s cvetjem v Mozirju
V Savinjskem gaju v Mo-
zirju so konec tedna z veliko
mednarodno razstavo cvetja
počastili 15-letnico obstoja
tega štajerskega bisera. Žal
vreme organizatorjem ni
preveč postreglo, kljub temu
pa si je cvetlični park ogle-
dalo veliko ljubiteljev.
Organizatorji so se potru-
dili, da.bi letos v gaju vsak
našel nekaj zase. Seveda so
bile to predvsem rože. Pred-
stavilo se je 40 razstavljalcev
iz Slovenije in tujine. Različ-
ni aranžmaji, tisoče vrst
cvetja, veliko drobnarij, ki
so pritegovali poglede obi-
skovalcev ... Poleg rož so
v gaju predstavili tudi raz-
stavo malih živali, etnograf-
sko razstavo, slikar Napot-
nik je razstavlja slike v nara-
vi, po dolgih letih so v gaju
zagnali mlin, ki je mlel in
piskal na veliko veselje otrok
in odraslih. Čebele in vsem,
kar je povezano z njimi...
Veliko drobnih utrinkov iz
zgornjesavinjskega življenja,
težko je našteti vse, ki so pri
razstavi sodelovali.
Letošnjo razstavo Živeti
s cvetjem v Savinjskem gaju
sta posebej obeležila dva do-
godka v nedeljo. Najprej so
namreč slovesno blagoslovili
novo kapelico sv. Valentina.
V kapelici naj bi se poslej
poročali mladi pari, cvetje
v gaju pa naj bi služilo za
popotnico. Popoldne pa je
večino obiskovalcev prijetno
presenetilo srečanje sloven-
skih regij, kjer se je godlo,
pelo in spoznavalo posamez-
ne kraje, da je bilo veselje
poslušati.
Seveda se je v gaju v tem
koncu tedna dogajalo še ve-
liko drugih stvari. Slavnost-
no odprtje mednarodne raz-
stave Živeti s cvetjem je vo-
dil Mito Trefalt, v kulturnem
programu pa je sodelovalo
kar precejšnje število Štajer-
cev. Predsednik Turistične
zveze Slovenije Marjan Ro-
žič je odboru za urejanje ga-
ja izročil posebno priznanje.
Sobotni dan je popolnoma
zmotil dež, toda pevci iz lju-
benskega dekliškega in mo-
škega pevskega zbora, mo-
škega zbora Šmihel, ter mo-
škega in mešanega zbora iz
Mozirja so zapeli, kot še ni-
koli. Zal ni bilo dovolj obi7
skovalcev, ki bi jih petje na
večih mestih v gaju lahko
razveseljevalo. Tudi zadnji
uradni razstavni dan je bil
doživetje zase, saj je gaj vr-
vel od vrišča in smeha otrok,
ki so v ta štajerski biser v po-
nedeljek vstopali brez-
plačno.
Lepo je bilo. Tudi gaju bi
lahko namenili nekaj kritik,
vendar je premalo ljudi, na
katere bi te kritike lahko na-
slovili. Razstava cvetja na-
mreč nastaja s pomočjo in-
delom ljudi, ki z gajem živi-
jo. Zakaj bi torej kritizirali
te, osti pa bi morali obrniti
drugam.
Savinjski gaj v Mozirju je
tudi v dneh po končani raz-
stavi prekrasen. Še vedno je
namreč poln različnega cvet-
ja, na ogled je še nekaj
aranžmajev, čist in urejen
vabi vse, ki znajo gledati
s srcem. Tudi zato, ker Sa-
vinjski gaj v Mozirju vedno
znova to zasluži.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
JVova kapelica sv. Valenitna bo v bodoče privabljala veliko ljudi
V TIC po stavbno pohištvo
Pred dobrim tednom dni je podjetje TIC d.o.o., trgovina,
proizvodnja in storitve, odprl prodajo stavbnega pohištva Lesnt
Slovenj Gradec. Najdete jih ob asfaltiranem parkirišču na
Aškerčevi ulici v Celju. V Ticu pravijo, da je kupec kralj, zato s«
trudijo, da pohištvo prodajajo po čim ugodnejših cenah, stranka
dobi naročeno pohištvo najkasneje v desetih dneh, pri nakupu
večjih količin stavbnega pohištva pa v Ticu poskrbijo tudi za
brezplačno dostavo na dom. Takrat priznavajo tudi posebne
količinske popuste. Po besedah Zdenka Javornika, direktorja
podjetja, se trudijo biti cenovno najsprejemljivejši, na voljo pa
so tudi vsak dan do 17. ure na telefonski številki 27-034.
v^ ........ d**   I
Prvič naj ne bo zadnjič
Minuli konec tedna so člani preboldskega društva
upokojencev v avli osnovne šole pripravili razstavo
ročnih del. Velika avla je bila obložena z ročnimi in
strojnimi pleteninami, čudovitimi ročno izdelanimi
prti, gobelini in še marsičem drugim. Tudi doma nare-
jeni sodi, domiselno okrašeni z jesenskimi darovi
narave, niso manjkali. Izdelke za razstavo je prispe-
valo 70 preboldskih upokojencev, za organiziranje raz-
stave pa so se tokrat odločili prvič. Ker je bila razstava
resnično vredna ogleda, najbrž tudi ne bo zadnja.
IB
Nauk za prihodnje leto_
Marija Kos o festivalu slovenskih pokrajin
Na poseben odmev med ne-
deljskimi obiskovalci Savinj-
skega gaja v Mozirju je naletel
tudi prvi festival slovenskih
pokrajin, ki so jih letos zasto-
pale radijske postaje. Sodelo-
valo je 8 slovenskih in 2 za-
mejski radijski postaji.
»Festival slovenskih pokra-
jin je namenjen letu turizma,
letu družine, skratka, ima ve-
liko oznak,» je pripovedovala
organizatorka in povezovalka
programa Marija Kos. »Na-
men festivala pa je, da skupaj
s Savinjskim gajem prispeva
vsak Slovenec v mozirski park
eno vrtnico. Denar bomo zbi-
rali na posebnem žiro računu
pri mozirski SKB banki, smi-
sel pa je, da bi ljudje darovali
za Savinjski gaj.«
Poleg Marije Kos je pobud-
nik akcije in festivala svetov-
no znani kralj orglic Andrej
Blumauer. Zamisel festivala
je, da se na nek način predsta-
vijo slovenske pokrajine, letos
s pomočjo radijskih postaj,
prihodnje leto pa časopisov.
Zasnova je bila izdelana v treh
točkah. Iz pokrajin naj bi
predstavili skrite turistične
bisere in kulturo, poleg tega
pa naj bi ohranjali kulturno
dediščino. Slovenci pa smo
v teh časih potrebni tudi raz-
vedrila, zato naj bi radijske
postaje s sabo pripeljale an-
sambel, skupino ali pevca, ki
so ga izbrale s pomočjo poslu-
šalcev.
Obiskovalci Savinjskega ga-
ja so na festivalu imeli čemu
prisluhniti. Skriti kotički Slo-
venije so bili predstavljeni na
zanimiv in izviren načine,
spoznavali so novosti iz po-
krajin, njihovo dediščino, pri-
sluhnili  pa  ansamblu Mira
Klinca, Ireni Vrčkovnik, Vla-
du Kreslinu...
Kljub za marsikoga nepo-
zabnemu doživetju je tudi ta
festival doživel kar precej kri-
tik, še posebej s strani nasto-
pajočih. »Festival je nastajal
v težkih pogojih, na voljo smo
imeli obupno malo časa, zato
bi se rada zahvalila vsem ra-
dijskim postajam za izredno
dobre programe, za priprav-
ljenost in odzivnost za sodelo-
vanje. Žal pa je bilo v nedeljo
tudi otvoritev kapelice, ki sva
ji z Andrejem podarila orgle,
zato sva malce zamujala na fe-
stival. Sprejemam vse kritike,
veliko jih je upravičenih, vse
pa je dobra šola za festival na-
slednje leto,« je pojasnila Ma-
rija Kos.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Celjsko območje je na festivalu slovenskih pokrajin zastopal Radio Celje. Območje od izvira do
izliva Savinje je na duhovit način opisal Jure Kraševec, glavni in odgovorni urednik Radia Celje
Mitja Umnik je predložil obiskovalcem osebno radijsko izkaznico, za zabavo pa je poskrbel
ansambel Mira Klinca.
Št. 36 - 9. september 1993
131
Sesti bienale otroške grafike
To soboto ob devetih bodo
ja osnovni šoli Peter Špraje-
|ur v Žalcu uradno odprli le-
tošnji, že 6. bienale otroške
grafike Žalec 1993.
Pokroviteljstvo nad priredi-
vijo so prevzeli v ministrstvu
A šolstvo in šport, skupščini
,bčine ter tiskarni Marginali-
a, razstavo pa tako kot vsako
eto prireja žalska osnovna šo-
a. Častni predsednik je letos
Jcademski slikar, profesor
indrej Jemec, ki bo v soboto
udi slavnostni govornik ob
jtvoritvi bienala.
Tema 6. bienala otroške gra-
ike Misli in srcu prosto pot je
- tako je v katalogu zapisal
profesor Jemec - »naravnana
k človeku, posamezniku in
njegovi jasni zavesti, da zlo
današnjega časa premagujemo
le z osveščanjem, kaj je resnič-
no prosta pot za vsakogar, to-
rej tudi za sočloveka in to ne
glede na njegovo poreklo, pre-
pričanje, drugačnost...«.
V tem katalogu je predstavlje-
nih preko 30 grafik, po podat-
kih likovne pedagoginje na
žalski osnovni šoli Neli Šuler
se letošnjega bienala udeležuje
57 slovenskih šol, razstavljene
bodo 204 grafike, sicer pa so
mladi poslali 695 grafičnih li-
stov. Strokovna komisija, ki so
jo sestavljali Albin Kramber-
ger, Samuel Grajfoner ter
predsednik Peter Krivec, tudi
tokrat ni imela lahkega dela.
Na sobotni prireditvi bodo po-
delili tudi nagrade. Likovni
pedagogi bodo prejeli grafiko
častnega predsednika, šola di-
plomo, učenci pa zlato pla-
keto.
S celjskega območja so se
med nagrajene šole uvrstile:
OŠ Frana Roša, Celje, IV. os-
novna šola Celje, OŠ Vere
Šlander Polzela, OŠ Bratov
Mravljakov Velenje ter OŠ PP
Ljube Mikuš Žalec.
IB
Grad Podsreda in Čuki vabijo
otroke
Lepo obnovljeni Podsreški grad, eden najlepših roman-
skih gradov na Slovenskem, bo v nedeljo, 12. septembra,
od 11. ure naprej gostil mladež od blizu in daleč. Priza-
devni delavci Spominskega parka Trebče, kamor sodi tudi
grajsko poslopje, bodo letos že drugič pripravili Grajski
Ziv-žav. Le nekaj poslastic, ki jih pripravljajo za nedelj-
sko popoldne: otroški piknik, pokaži kaj znaš, igre brez
meja, vožnja s kočijami, streljanje z loki. Posebni gostje
prireditve pa bodo za otroke nepogrešljivi Čuki.
Namesto soli - pivnica
Martin Krpan, za katerega je znano, da je po
deželi Kranjski s soljo prekupčeval, se je odlo-
čil, da se bo vrnil v našo zeleno deželo.
Vendar pa se je preusmeril; ker mu tovorje-
nje soli ni prinašalo več dovolj denarja, se je
odločil, da se bo začel ukvarjati s hmeljem.
Tako je sredi savinjske prestolnice, na Šlan-
drovem trgu v Žalcu, odprl pivnico, Krpanova
klet imenovano.
Krpanova klet, ki so jo slavnostno odprli
minuli petek, je vsak dan odprta od devetih
dalje. V tej pivnici boste, poleg tega, da lahko
poizkusite več vrst piva (in pivskih klobas) in
vina, postreženi tudi s pravo domačo hrano
— z raznimi juhami, žrebičkom na žaru, ajdovi-
mi žganci, pečenicami s kislim zeljem, kračami
in praženim krompirjem, med sladicami pa
»kraljujejo« predvsem razni domači zavitki.
Ponudba jedi, s katerimi strežejo v Krpanovi
kleti, je resnično raznovrstna. Krpanova klet
je torej pivnica primerna za vsak žep. In vanjo
ste, jasno, vabljeni ob vsakem času.
V Krpanovi kleti, novi žalski pivnici, imajo tudi solatni bife, kjer bodo na svoj račun prišli tudi
vsi »zelenjavoljubci« in tisti, ki skrbijo za linijo.
Ljubno - gradbišče
Na obvoznici na Ljubnem naj bi v teh dneh položili asfalt, Gradiš je že dokončal nov most
preko Ljubnice v samem središču kraja, podjetje Nivo ureja strugo Ljubnice v zgornjem delu, -
ljubenski gasilci gradijo novo garažo, v Vrbju postavljajo preužitkarsko hišo, ki naj bi postala
flosarski muzej... Skratka, Ljubno je že nekaj časa veliko gradbišče. Šele proti koncu leta naj bi
bila dela v grobem dokončana, ter tako vsaj malo omiljene posledice velike poplave pred tremi
leti.
US, Foto: EDI MASNEC
Parada najstarejšega društva
S parado po ulicah Prebolda so v soboto proslavili svojo 120-letnico gasilci industrijskega
gasilskega društva Tekstilne tovarne Prebold. V paradi so poleg industrijskega društva sodelo-
vali še gasilci iz Matk, Šešč, Sv. Lovrenca, Latkove vasi, Groble, Kaple in Dolenje vasi. K sodelo-
vanju so povabili tudi gasilce iz nekaterih drugih industrijskih društev, parada, v kateri so
predstavili še gasilsko tehniko, pa je svojo pot zaključila na tovarniškem dvorišču. Prireditve se
je udeležil tudi predsednik republiške gasilske zveze Ernest Eri.
m
Najlepšo še čakamo
V Medijskih Toplicah je bilo prvo polfinalno tekmovanje za
^bor letošnje najlepše Slovenke. Na tiskovni konferenci organi-
^torji, agencija Videoton in Slovenske Novice niso skrivali
^dovoljstva z letošnjim odzivom. Predvsem prireditve predtek-
^ovanj, teh je bilo kar 17, so bile na visokem nivoju, kar je
frenekateri lepotici olajšalo odločitev, da se za takšno tekmova-
le prijavi. Tako se je na odru pokazalo preko 300 lepotic in
žirija je imela težko delo, da je izbrala 40 najlepših za polfinalno
prireditev. Druga polfinalna prireditev, na kateri bodo tudi
predstavnice, ki smo jih izbrali v naši časopisno-radijski hiši,
Lidija Pratnemer, Sandra Andrašič in Marjana Kolar bo konec
tedna v Krškem, finale pa 25. septembra v Portorožu. Najlepša
Slovenka bo prejela športni avto Alfa Romeo, zastopala pa bo
tudi barve naše države na izboru za Miss sveta v Južnoafriški
republiki.
EDI MASNEC
Št. 36 - 9. september 1993

Gasilci ne bodo politizirali
S slavnostno sejo in veliko
parado skozi Slovenske Ko-
njice, na kateri so sodelovala
sosednja gasilska društva in
društva s celjskega območja,
so v nedeljo konjiški gasilci
zaključili praznovanje 120-
letnice uspešnega dela.
Številnim čestitkam, ki jih
je društvo prejelo, sta se
s priznanjem in plaketo pri-
družila tudi Republiški štab
za civilno zaščito in Gasilska
zveza Slovenije. Predsednik
zveze, Ernest Eri, je v nago-
voru zbranim gasilcem in
številnim obiskovalcem zak-
ljučne prireditve poudaril,
da je ravno konjiško društvo
uspešno delovalo v vseh treh
obdobjih razvoja gasilstva
v Sloveniji. Kot na začetku
ostaja zvesto humanim nače-
lom, strokovnosti in dobri
organiziranosti. Tudi zaradi
tega so nekoč in danes iz te-
ga društva prihajali posa-
mezniki in desetine, ki so
svojo državo častno zastopa-
le v svetu. »Razmišljanja, da
bi bilo treba gasilsko organi-
zacijo v Sloveniji spremeniti,
so napačna. Gasilska dru-
štva kot temelj organizira-
nosti morajo ostati takšna
kot so. Samo to je porok, da
bomo lahko izpolnili vse na-
še obljube s kongresa v Slo-
venj Gradcu in zagotavljali
varnost in varno življenje
vseh Slovenk in Slovencev
do leta 2000 in naprej. Gasil-
ci nismo in ne bomo politizi-
rali. Gasilstvo je strokovna
in humana organizacija in
mora takšna ostati tudi v bo-
doče,« je poudaril Ernest
Eri. Gasilsko društvo Slo-
venske Konjice je v svoji
120-letni zgodovini pravil-
nost takšne usmeritve ne-
nehno potrjevalo.
MBP
Foto: EDO EINSPIELER
Slavnostno parado so skozi Slovenske Konjice povedli s skoraj
devet desetletji staro črpalko.
Evropski gasilski festival
Desetina Gasilskega dru-
štva Ostrožno iz celjske ob-
čine je konec avgusta sodelo-
vala na Evropskem gasil-
skem festivalu v nemškem
mestu Bienenbiittel v bližini
Hamburga. Festivala se j(
udeležilo več kot tisoč gasil,
cev iz enajstih evropskih dr-
žav, gasilci z Ostrožnega pa
so zastopali Občinsko gasil-
sko zvezo Celje in Republike
Slovenijo.
V okviru festivala se j«
moška ekipa Ostrožnega po-
merila v konkurenci člano\
A in med 36 ekipami — večina
teh ekip je sodelovala tudi
na nedavno končani gasilski
olimpiadi v Berlinu — zasedla
dobro 8. mesto.
Desetina z Ostrožnega — na
posnetku so Drago Knez, Jo-
že Ratajc ml., Sandi Ve len-
šek, Branko Roje, Andrej
Krenker, Andrej Turnšek.
Franjo Gabršek, Milan Ra-
tajc ml., Milan Krofiič it
Darko Knez — pa je med pot-
jo, po štirinajstih urah vož-
nje na avtocesti pri mestu
Kessel, posredovala v nesre-
či. Z ročnimi gasilskimi apa-
rati so uspešno pogasili go-
reč priklopnik.
MILAN KROFLIČ
Ohranimo njihov nasmeh
V Zavarovalnici Triglav so
se letos ponovno odločili za
propagandno akcijo »Ohrani-
mo njihov nasmeh,« s katero
želijo povečati število sklenje-
nih nezgodnih zavarovanj za
otroke ter vplivati na vse, od
katerih je kakor koli odvisna
varnost otroka v prometu.
V Zavarovalnici Triglav
ugotavljajo, da je zadnja leta
nezgodno zavarovanih vse
manj otrok. Slabše socialne
razmere se odražajo skoraj na
vseh področjih, najbolj za-
skrbljujoče pa je to, da se slab-
ša tudi osveščenost staršev.
Dejstvo namreč je, da kljub še
tako veliki previdnosti in po-
zornosti do nezgode lahko ori-
de, v teh primerih pa prav ka-
kovostno nezgodno zavarova-
nje učinkovito blaži posledice.
Ob trudu za večje število
sklenjenih nezgodnih zavaro-
vanj v Zavarovalnici Triglav
nadaljujejo tudi s svojim
vključevanjem v preventivne
akcije za zagotavljanje pro-
metne varnosti. Zavarovalnica
tako vsako leto opremi male
šolarje in prvošolčke z rume-
nimi ruticami in kresničkami,
šolam pa pomagajo tudi pri
opremljanju prometnih kabi-
netov, nakupih računalnikov,
varovalnih jopičev za promet-
nike, utripajočih kresničk,
omaric za prvo pomoč in po-
dobnega. IS
Iz službe na ohcet
Babičeva desetletja s Celjskim tednikom
Jože Babic iz Bistrice ob
Sotli je naročnik Novega ted-
nika, oziroma njegovih pred-
hodnikov, že od leta 1951. Ta-
krat je bil še samski, zaposlen
v kmetijski zadrugi na Bučah.
Zato še danes prejema časopis
z naslovom »KZ«.
O takratnem in današnjem
času smo se pogovarjali v Ba-
bičevi hiši v Bistrici, skupaj
z njegovo soprogo Marico ter
hčerko Darjo, učiteljico. Go-
spa Marica je postala redna
bralka dve leti pozneje, po
njuni poroki na Veračah. Da-
nes sta oba v pokoju, od kate-
rega pa ostaja le beseda. Go-
spod Jože je bil tistega dne že
po Rušah in Racah, soproga pa
skrbi za gospodinjstvo. Veliko
veselja so imeli s svojim vino-
gradom na Bučah, pa ga že iz-
gubljajo, izvemo. Spomnili
smo se na sušo, ki je ta konec
šmarske občine izredno priza-
dela ter na dosedanje težave
vinogradnikov s prodajo pri-
delka, ko po drugi strani vino
uvažajo. Jože je bil z nekdanji-
mi borci na izletu na Planini,
ponudili so jim takšno uvože-
no vino, pa tako slabega ni ho-
tel nihče piti.
Pri mizi smo seveda nazdra-
vili z Babičevim vinom, iz
Bučke gorce. Tudi na dolgolet-
no zvestobo časopisu, ki ju
razveseli vsak četrtek. Potem
je bilo nekaj težav z gospo Ma-
rico, ki smo jo, v gospodinjski
opravi, težko prigovorih k fo-
tografiranju. Sicer pa smo bili
pri veselih in prijaznih ljudeh,
zato smo se precej nasmejali.
Celo na njuno ohcet smo se
spomnili ter prešteli, da je tra-
jala kakšen teden dni. Začeli
so v soboto, mladoporočenec
Jože pa je moral naslednji pe-
tek v službo. Ko se je vrnil, je
svate našel še skupaj. Bilo je
okrog svečnice, ko je bilo na
kmetih več časa. Ljudje v bi-
striški okolici so bili še brez
elektrike ter radia in brez po-
sebnih stikov s širnim svetom.
No, Jože Babic ga je imel tudi
preko celjskega časopisa.
Babičeva sta v času službe
spoznala tudi več drugih kra-
jev, v pokoj pa sta odšla
v Šentjurju, iz Kmetijskega
kombinata. Ko sta hči Darja
ter sin Marjan nadaljevala šo-
lanje v Ljubljani, sta se do-
končno vrnila v Bistrico ob
Sotli, kjer sta si ustvarila pra-
vi dom. Z Darjino družino ži-
vijo danes v skupnem gospo-
dinjstvu, sin Marjan pa je
v Šmarju. In pet vnukov ima-
ta. Pri hiši, v središču Bistrice,
smo si ogledali tudi Babičevo
trgovino  s  kmetijskimi  po-
trebščinami. Govorili smo tudi
o bistriškem kraju, za katere-
ga menita, da je vselej na repu
— v republiškem in občinskem
merilu. Ja, pa nove meje s so-
sednjim Kumrovcem se še niso
navadili.
Bereta tudi druge časopise,
v Novem tedniku pa najdeta
tisto, česar drugod ni. Najraje
bereta seveda o ljudeh, ki sta
jih spoznala v vseh teh letih,
pa modni kotiček in nasvete,
o muzikantih... »Le kje ste
našli Šusterja,« se je nasmeja-
la gospa Marica. Rudi Kunst iz
Trebč ter Slavko Pleterski iz
Krškega, ki sta igrala na njuni
ohceti kitaro in klavirsko har-
moniko, še nista prišla na vr-
sto. Povprašali smo tudi po
dobro namerni kritiki časopi-
sa, pa nismo uspeli ničesar iz-
vedeti.
K dolgoletni zvestobi stare-
ga naročnika pa gre seveda
zlato darilo...
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Novi tednik išče svoje najsta-
rejše naročnike. Če imate do-
ma še kakšen izvod prvih šte-
vilk Novega tednika oziroma
njegovih predhodnikov (Nova
pot, Na delo, Naše delo, Celj-
ski tednik, Savinjski vestnik),
ali pa dele teh časopisov oziro-
ma kakršno koli dokazilo, da
ste bili na te časopise naroče-
ni, se nam oglasite. V časopisu
bi radi predstavili naše najsta-
rejše naročnike in jih tudi na-
gradili za zvestobo. Med tisti-
mi, ki so se se nam že oglasili,
je najstarejša naročnica iz leta
1946.
Babičeva iz Bistrice najrajši prebirata o ljudeh, ki jih osebno
poznata.
Foto life
Robi Kerlatec iz Laškega veliko hodi po
svetu in družbo mu pri tem dela tudi foto-
aparat. Kaj je lepega videl na zadnjem poto-_
vanju, nam je pokazal in priznati moramo,
da ima izostreno oko.
Človek in prosti čas je še vedno tema
našega nagradnega natečaja, ki bo potekal
do konca leta. Nagrade: fotoaparat, potova-
nje v Disneyland, fotografski paketi. Velja
se potruditi.
Št. 36 - 9. september 1993
151
Nikoli več
skrbi z vodo
/ Trojnem so krstili novozgrajeni
rodovod
V štirih zaselkih laške kra-
evne skupnosti Marija Gra-
lec: v Trojnem, Lahomšku,
iabernem in Lahomski gori,
e zdaj le še spominjajo tistih
asov, ko jim je pitna voda
dobršni meri krojila in gre-
ila vsakdanjik. Zdaj imajo
iov vodovod, ki so ga slav-
lostno predali namenu minulo
oboto v Trojnem. Gre za eno
ečjih naložb zadnjih let v ob-
rni Laško in za dolgoročno
ešitev problema vodooskrbe
i tem delu občine.
Glavni problem omenjenih
iselkov je bila dolga leta
skrba s pitno vodo, tako po
oličini kot po kakovosti. Sta-
je je postalo nevzdržno zlasti
adnja leta, ko se je v tem,
retežno kmetijskem območju,
irila kmetijska proizvodnja in
0 se je večalo število novo-
radenj oziroma gospodinj-
tev. Zdaj je vode dovolj za
koli petinpetdeset domačij in
so njihovo živino v hlevih.
Reševanja problema vodoo-
trbe so se v krajevni skupno-
ti Marija Gradec, skupaj
Komunalo, lotili že pred pe-
mi leti, leta 1989 pa se je
radnja vodovoda pričela. Ce-
)tna investicija je bila konča-
a pred dvema mescema, ko so
rajani lahko spoznali, da sta
1 jim ves trud in denar lepo
brestovala.
Krepkemu finančnemu za-
logaju so bili lahko kos le z de-
narnimi prispevki posameznih
gospodinjstev in s prostovolj-
nim delom. Krajani iz omenje-
nih vasi so v štirih letih grad-
nje vodovoda opravili nekaj
manj kot sedem tisoč ur pro-
stovoljnega dela. Tako so
zgradili dva vodohrama, nape-
ljali skoraj enajst kilometrov
primarnih in sekundarnih vo-
dov, 350 metrov električnega
kabla in postavili poltretji ki-
lometer signalizacijske opre-
me. Vse te udarniške ure so
opravili (tudi) v težkih vre-
menskih pogojih in na terenu,
kjer prevladujejo skale, lapor,
ilovica in blato. Delo so oprav-
ljali večinoma ročno, saj kon-
figuracija tal dela s stroji ni
dopuščala.
Seveda pa je največji delež
sredstev za gradnjo vodovoda
zagotovila občina Laško iz ko-
munalno-investicijske prora-
čunske vreče, nekaj denarja pa
je zagotovila KS Marija Gra-
dec, vključno s sredstvi minu-
lega krajevnega samoprispev-
ka. Seveda pa tudi to ne bi
zadoščalo, če ne bi s krepko
finančno injekcijo priskočila
na pomoč tudi Pivovarna La-
ško, zavedajoč se, da prav
v teh krajih živi veliko njenih
delavcev. Zato so krajani eno
od priznanj na sobotni otvori-
tvi vodovoda podelili tudi Pi-
vovarni Laško kot glavnemu
donatorju oziroma njenemu
direktorju Tonetu Turnšku.
Drugi dve priznanji sta prejela
Marjan Salobir in Darij Arse-
njuk, s pohvalami pa se je kra-
jevna skupnost oddolžila tudi
Milanu Breškemu, Rozaliji
Grgurič, Marjanu Romihu,
Otu Srebotu st. in Francu Tr-
žanu.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
a naloga laškega župana Miloša Veršca: slavnostni curek in dokaz, da bo vode odslej
<edno dovolj.
Osnovna šola
Frankolovo
razpisuje
dela in naloge
učitelja za angleški
jezik
s polnim delovnim časom.
Nastop dela takoj.
Interesenti se lahko prijavijo
po telefonu 772-066 ali po-
šljejo pisne prijave. *
lil. osnovna šola
Celje
Vodnikova 4
razpisuje
prosto delovno mesto
učitelja BI-GO
za določen čas.
Začetek dela:
1. oktober 1993.
Prijave z dokazili pošljite
v 8 dneh po objavi razpisa.
BRALCI DOPISOVALCI
Transcendentalna meditacija
V visoki pomladi, ko so tra-
ve šle v cvet, je naju z možem
Uroš povabil, naj se udeleživa
predavanj o tehniki transcen-
dentalne meditacije. Povabilo
sva sprejela z največjim vese-
ljem.
Pri triintridesetem letu so
mi zdravniki obljubili samo še
kratko dobo življenja. Tem čr-
nogledim izvidom sem se uprla
z vso bitjo, kajti hotela sem
živeti, in to dolgo živeti. Pesti-
le so me razne bolezni in kljub
zdravilom sem se težko upira-
la nevidnim sovražnikom. Na
vse načine sem si pomagala sa-
ma in tako spoznala najrazlič-
nejše meditacije. Nikakor pa
nisem mogla spoznati nobene-
ga učitelja, ki bi mi predal teh-
niko transcendentalne medi-
tacije, o kateri sem brala, da je
njen učinek najkvalitetnejši
na vseh nivojih človeškega du-
ha. Tako me je Uroševo pova-
bilo navdušilo, čeprav je bilo
moje psihično zdravje na vi-
šku, le zdrobljeno zapestje je
burilo moj duh, ker so mi
zdravniki napovedali manjšo
gibljivost roke.
Sonce je bilo še visoko na
nebu, ko sva se odpravila na
idiličen Urošev vikend med
kozjanskimi vinogradi. V veli-
ki sprejemnici se nas je zbralo
osem. Veselo smo pričakovali
svojo učiteljico. Da me ne bi
motila razna sevanja, sem s sa-
bo prinesla piramido iz belega
kartona. Postavila sem jo na
primerno mesto in razložila
njene učinke. »Ogledala« sem
si astralne barve eterične aure
navzočih in povedala, da so
vse imenitne, če se vzpenjamo
po stopnicah, ki peljejo k bo-
žanstvu, in vse slabe, če se
spuščamo po stopnicah, ki pe-
ljejo k zlu, kot je sedaj primer
vojne v Bosni in Hercegovini.
Tistim, ki so želeli, sem pove-
dala osnovne osebne značilno-
sti. Uroš je z zanimanjem po-
slušal.
»Da vidim, koliko si sposob-
na, Aloja. Povej mi v grobem
glavne značilnosti duha moje-
ga starega očeta. Nisem ga
poznal, samo pripovedovali so
mi o njem.«
Povedal mi je njegovo ime in
začela sem pripovedovati. Kar
ni mogel verjeti, kako sem za-
dela.
»Tvoj mož mora biti zares
srečen, ko ima tako rekoč vse
ob sebi.«
»Vsak ljubeč človek ima vse
ob sebi. Žal vsi ljudje ne znajo
ljubiti sebe in drugih. Največ-
krat so preveč egoistični in ta-
ko ne vede najboljše odrivajo
od sebe. Povej mi ime naše uči-
teljice, da vidim, kakšna oseb-
nost je.«
»Francka ji je ime. Je straš-
no načitana. Po poklicu je ar-
hitektka, poleg tega je naredi-
la specialko za grafično upo-
dabljanje. Tam sva se spozna-
la. Obvlada vse tehnike slika-
nja. Tehniko transcendentalne
meditacije je študirala v Itali-
ji, Švici in na Nizozemskem
pol leta na lastne stroške.«
»Ima astralno barvo aure, ki
v nobeni obliki ne škodi dru-
gim. Mora biti čudovita žen-
ska. Je pravi zdravitelj na-
rave.«
»Vedno je tako točna. Ne
vem, kaj jo je danes zadržalo,«
je bil v skrbeh. »Promet na na-
ših cestah je zelo gost in če ima
pred sabo kakšen tovornjak,
ga po teh naših ovinkih ne mo-
re prehiteti. Tovornjaki — pa-
stirji - delajo na naših cestah
nepregledne kolone... Slišim
avto!«
Skočim pogledat. V rume-
nem golfu se je pripeljala
Francka z več kovčki, ker bo
ostala na vikendu sedem dni.
Uroš ji je ponudil pomoč in
znosila sta prtljago v sobo. Ves
čas sem si bolečo roko hladila
z ledom.
Kmalu je prišla v sprejemni-
co Francka. Nekoliko je bila
vznemirjena, ker je zamudila.
Je krhka ženska zrelih let.
Oblečena je bila v kostim, ki je
bil v enaki barvi, kot je njena
astralna aura. Na veliko se je
opravičevala, ker se je uštela,
koliko časa bo porabila za
vožnjo. Ni računala, da bo
takšen promet. Poskušala sem
jo razbremeniti.
»Nič hudega. Ta čas sem
vsakemu razlagala osnovne
osebnostne lastnosti.«
»Veš, Francka, tale Aloja
ima vse mogoče sposobnosti.
Prav zanimiva je. Imam kar
rešpekt pred njo!« se je pošalil
Uroš.
»O bioenergiji nič ne vem.«
»Zame je bolj zanimivo, da
vidim eterični del aure, če vem
ime človeka. Čutim tudi moč-
ne telepatske sprejeme slušno,
vidno in tudi čutno. Upam, da
se bom s to meditacijo naučila
zapreti pred temi >vsiljivci<,
kadar bom želela,« sem razlo-
žila svoja čutenja.
»To je zanimivo področje, ki
ga ne poznam. S to meditacijo,
ki je stara že več kot deset ti-
soč let, so mogoče neslutene
stvari za posameznega člove-
ka. Vstopa v človeka enostav-
no, na nežen, prefinjen način.
V vsakem izmed vas bo razvila
mentalni potencial, izboljšala
zdravje, z njo boste dosegli
globok počitek in pomagali
ustvarjati mir v svetu, seveda,
če jo boste redno izvajali. To
enostavno naravno tehniko
lahko začnejo uporabljati že
triletni otroci in jo uporabljajo
vse tja do smrti. Na vseh stop-
njah starosti lahko doseže te
z njo najvišji nivo razvoja.
Med uvajanjem ne smete uži-
vati alkohola in mamil. Pozne-
je boste te zasvojenosti brez
posebnega truda opustili.
S sabo sem prinesla diapoziti-
ve, ki prikazujejo njeno uspeš-
nost na osnovi znanstvenih ra-
ziskav,« je takoj začela preda-
vati.
Zatemnili smo sobo, posta-
vili diaprojektor na mizo in
Francka je odprla predavatelj-
ski zvezek, da ne bi česa po-
membnega pozabila povedati.
Bila sem presenečena, ker je
imela v zvezku vse podčrtano
z raznobarvnimi flomastri, kot
jaz pri študijskih zapiskih. Vsi
smo ji z zanimanjem sledili,
čeprav smo bili različno izo-
braženi: dva univerzitetna
profesorja, zdravnik, štirje
z višjo izobrazbo in eden
s srednjo. Iz knjig sem spozna-
la vrednost kvalitete tehnike
te meditacije, a so me dosežki
novih raziskav navdušili. Ču-
tila sem, s kakšno odgovor-
nostjo nam predava.
Tako smo se sestajali teden
dni in sprejeli tehniko medita-
cije. Vsak dan smo jo bolj
v globini dojemali in teoretič-
no obdelali, kaj vse se v naših
možganih dogaja. O podrob-
nostih tehnike same ni dovo-
ljeno pisati. To je treba spoz-
nati ob šolanem učitelju, da ne
pride do nepravilne uporabe.
V meni je globoko potrjeno,
kar sem že davno v življenju
spoznala: vse, kar je plemeni-
to, kar človeka evolucijsko
dviga, sprejemamo prefinjeno
nežno. Zato je kruto, ker na
vseh področjih življenja, v sve-
tu in pri nas, še čutimo pritisk
sile.
Učinki te meditacije se že
poznajo. S svojo roko se znam
tako »pogovarjati«, da so bole-
čine neznatne, in opravljam
lahko že razna natančna opra-
vila, kot so vezenje in pisanje.
Gibljivost roke se vsak dan iz-
boljšuje. Življenje teče brez
stresa. Stiki z znanci in s svoj-
ci so prisrčnejši in bolj iskrivo
najdem misel za" srečen raz-
govor. CILKA LIPNIK
Ena dolga...
Prejšnji teden nas je v uredništvu obiskala Cvetka Mešl iz
Laškega in nam pokazala nenavadno, dolgo peso, katere kore-
nina je bila, dokler se ni pretrgala, dolga 72 centimetrov. Kore-
nino pese pa smo tudi sedaj, ko meri »le« še 48 centimetrov,
komaj spravili na fotografijo.
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Nov pomnik
v Logarski
V soboto, 11. septem-
bra, bodo v Logarski do-
lini pred Domom planin-
cev uradno odprli spome-
nik Frischaufu in Kocbe-
ku. Spomenik je v polet-
nih mesecih ustvaril celj-
ski kipar Franc Purg, na-
ročnik pa je Planinsko
društvo Celje. S tem bodo
planinci na svojevrsten
način počastili letošnjo
okroglo obletnico obstoja
svoje zveze.
Stalna razstava na Rečici
V Turističnem društvu Reči-
a ob Savinji so se poleg akcije
a zaščito zgornjesavinjskega
elodca kot blagovne znamke
otili tudi kulture.
V petek, 10. septembra, ob
9. uri bodo namreč v krajevni
oli uradno odprli stalno raz-
tavo del likovnih umetnikov,
i so se z individualnimi raz-
tavami predstavili na Rečici
' okviru tamkajšnje tradici-
onalne prireditve Od lipe do
prangerja. Rečičani so v šoli
našli prostor in razstavili pr-
vih devet del iz stalne zbirke,
ki se bo vsako leto bogatila
z novimi umetninami. Skupna
značilnost razstavljenih del je
le v tem, da so vsi slikarji do-
mačini, stilno pa se zelo razli-
kujejo. Vsi umetniki so ob raz-
stavi eno sliko podarili kraju,
odslej pa bodo te slike tudi
stalno na ogled.
US
Iva obraza Snežne jame
V petek, 10. septembra, ob
'0. uri bodo v galeriji Kultur-
>ega centra Ivana Napotnika
! Velenju omogočili nenavad-
•o doživetje Snežne jame iz-
»od Raduhe.
Jamo bodo namreč predsta-
vi na dva načina. Svoje vide-
le snežne lepotice bo na 25
Hkarskih delih predstavil sli-
kar Lojze Zavolovšek iz Mo-
irja, ki bo hkrati proslavil
^ojo 65-letnico. Umetniška
Ma ne predstavljajo objektiv-
ne resničnosti, bolj je pred-
tavljen umetnikov subjektiv-
ni svet, njegovo podoživljanje
e naravne znamenitosti. Sicer
bo to tematska razstava, dela
je izbrala kustosinja Milena
Koren Božiček, slike pa so
v akvarelni tehniki.
Ob mozirskem umetniku
bodo resnični svet Snežne ja-
me prikazali člani jamarskega
kluba Črni galeb iz Prebolda.
Realno predstavitev podzem-
nih skrivnosti bodo jamarji
prikazali s pomočjo barvnih
diapozitivov, v kulturnem
programu ob odprtju razstave
pa bo na željo organizatorja
sodelovala umetnikova hči
Eva.
US
PLANINSKI KOTIČEK
Na Veliki vrh
Planinci PD Zlatarne Celje bodo v soboto, 18. septembra,
odšli na Košutico (1966 m) ter Veliki vrh (2088 m). Odhod bo ob
5. uri, in to s posebnim avtobusom, ki bo čakal na parkirišču
Glazija.
Tudi na Stegovnik
Za zadnji septembrski izlet so v PD Zlatarne Celje izbrali
Stegovnik (1692 m) ter Virnikov Grintavec (1654 m). Odpravili
se bodo v soboto, 25. septembra, s posebnim avtobusom, ki bo na
parkirišču Glazija. Prijavite se lahko pri predsedniku PD (tel.
35-359), vendar do 18.septembra.
Št. 36 - 9. september 1993

Z juga na sever
Celjski rokometašl še drugič premagali Pellster - Rutinsko opravljeno delo
Pivovarji so pol ure pred
tekmo predkola pokala prva-
kov napolnili velenjsko Rdečo
dvorano, v katero se je zgnetlo
več kot 2 tisoč ljudi. Zmaga iz
Bi tole je imela svoj odmev,
celjski rokomet pa pač znova
dobiva na teži, ki jo je imel
pred leti. Kogar ni na tekmi,
ta...
»V Golovcu bi bilo še lepše,
3 tisoč ljudi bi uživalo, a kaj
hočemo,« je trener Celja Pivo-
varne Laško Josip Šoj at rahlo
negodoval, ob tem pa dodal,
da njegovo moštvo še ni poka-
zalo vsega, kar zmore. 30 od-
stotkov rezerve naj bi še imeli
Celjani, predvsem v obrambi.
»Zato mislim, da bomo izločili
tudi švedskega prvaka, kakr-
šen koli že je.« Pa je nekdo
vprašal za sprejemljiv poraz
v Goteborgu. »O porazu sploh
ne razmišljam!«
Skupni banket z Makedonci
po tekmi je pač mineval v raz-
mišljanjih o prihodnosti. Na
igrišču show, ob mizi načrti.
Kaj hitro je bila pozabljena
zmaga v Velenju. Pa vendar.
Fenomenalni vratar Pušnik je
na obeh tekmah zbral 27
obramb, oba kolega iz na-
sprotnega tabora 13. Pungart-
nik je otvoritev trgovinice
Socks proslavil s sedmimi
krasnimi goli v prvem polčasu,
kasneje se mu je z enako učin-
kovitostjo pridružil dirigent
Ivandija. Jeršič in Šerbec sta
dosegla po 4 gole več kot v Bi-
toli, izkušena asa pa sta v sed-
mi minuti za celjsko prvo vod-
stvo izvedla »cepelin«. Cater je
kot adut s klopi dodal piko na
i, saj je na gol metal bre-
zhibno.
Tekmo   z   Redbergslidsom
bosta 25. septembra v Gote-
borgu sodila Norvežana (!),
povratno v Celju pa Portugal-
ca (?). Švedi se branijo večino-
ma v postavitvi 6-0, priložno-
sti za gol pa si skušajo pripra-
viti preko polprotinapadov.
Videokaseta njihovih tekem
v zaključku prvenstva je že na
poti, sicer pa se bo Šojat od-
pravil v Pariz, na močan med-
narodni turnir (Zagreb, Teka,
Essen, Veszprem...) in si kar
na licu mesta ogledal bodoče-
ga nasprotnika.
Pivovarji so v torek odpoto-
vali na osvežitev v Umag, si-
noči pa so že odigrali tekmo za
trening z Istraturistom. V so-
boto bodo sodelovali na tur-
nirju v Hrpeljah (Jadran, Rib-
nica, Linz), teden dni kasneje
pa bodo v Trstu igrali še z ita-
lijanskim prvakom Principom.
Sparing partner bo še zagreb-
ški Medveščak, vmes pa bodo
vadili na Tehniški šoli.
Celjski grofje in morda še
kakšna navijaška skupina pa
že nestrpno čakajo na 2. okto-
ber, ko bo Golovec kot pred
dobrim desetletjem tarča šifre
»karta več«.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Jeršič v akciji.
KOMENTIRAMO
Nogometni trenutek
Dejstvo je, da celjski nogo-
met do nedavno v evropskih
pokalnih tekmovanjih še ni bil
zastopan, ob letošnjem prven-
cu pa je v času povratne tekme
z danskim Odensejem Publi-
kum v državnem prvenstvu
zasedal drugo mesto na lestvi-
ci z dvema zmagama. Neodlo-
čen izid v gosteh pri pokalnem
prvaku države, ki je zadnja
osvojila evropsko krono, bo
res še dolgo ostal v spominu,
a nas obenem nikakor ni za-
vedel.
Razmerje v priložnostih za
gole je bilo namreč še v večji
meri na strani Hamletovih ro-
jakov, kot pa Celjanov v nede-
ljo proti Dekančanom. Če se je
Celjanom v Odenseju razpletlo
kot v Andersenovi pravljici, se
je enako godilo na Skalni kleti
v zadnji prvenstveni tekmi
Istragasu. A njihov vratar
Germek je odbijal žoge, ki so
letele naravnost vanj, Branko
Zupan pa je v obeh tekmah
z Danci branil tudi nemogoče.
Ob takšnem Simeunoviču, ki
v odločilni tekmi, morda tudi
za »preživetje« Olimpije, požre
gol s 30 metrov, bi Prašnikar
glede reprezentance lahko za-
čel razmišljati o Zupanu.
Morda je naš selektor imel
tovrstne načrte s Suadom Be-
širevičem (znova igra na Ci-
pru), ki pa nima slovenskega
državljanstva, a si ga je obetal
pred meddržavnim srečanjem
s Ciprom, ki pa je odpadlo. Na
stadionu v Banja Luki se je
v času njegovega igranja na zi-
du pojavil napis: »Suljo je
bog«. Trener Publikuma Zavrl
je podobnih misli o igralcu, ki
ga je skoraj dobesedno pope-
ljal v Evropo, a je bilo stano-
vanjce za podaljšanje pogodbe
le prevelika težava. In kdo q
celjskih vrhunskih športniko
je dobil stanovanje od kluba
Na primer v Zagrebu se vpra
šujejo, kdo ga ni dobil.
Odense ima 40 nogometni
klubov in preko 200 igrišč, A
jih je zgradilo in jih vzdržuj
mesto, srednji napadalec naj
boljšega mestnega kluba, Ka
merunec Tchami pa je na ti
žišču vreden veliko več kot ce
lotna celjska ekipa. Iz vreče o,
grozovitih državnih davko
dobijo klubi po 100 kron z
prav vsakega žogobrcarja, tu
di tistega, ki je pravkar obi
čevlje s čepi. Da je bil žreb z
Celjane neugoden, nima srni
sla posebej poudarjati, igrah
pa so vzdihovali, zakaj le z
bila prva tekma v gosteh, kc
je bilo sprva določeno.
Zavrla to ne moti, in najbi
ima tudi prav, saj bi Danci do
ma igrali še veliko močnej
Sedaj ga muči le, kje so mej
zmogljivosti nekaterih igral
cev. Ce bi sodili po tekm
z Istragasom, mu je vse jasne
»Olimpija me čaka, a trenutni
še nimajo pravega igralskeg,
kadra.« Njegov vojaški rezin
bo Celjane še nekaj časa drža
v ugodnem položaju na prven
stveni lestvici. Se vedno s<
drugi, jutri pa Žilnika, Prelo
garja, Zupana, Blatnika, Pra
njiča, Gorska, Pevnika in osta
le gostijo Šiškarji. Zapravlje
no točko z Dekanci moraji
nekje nadomestiti, lažje p
igrajo v gosteh, kot je dokaza
uspeh pri Elanu. Slabši se bo
do na Skalni kleti zapirali
V takšni postavitvi pa bo celj-
ska obramba nosila večjo od-
govornost od napada! Dane
tega lepše ne bi mogli demon-
strirati.        DEAN ŠUSTEL
Odense:Publikum 0:0
Mestni štadion, gledalcev 3000, sodnik Schellings (Bel-
gija).
PUBLIKUM: Zupan, Turk, D. Romih, Žilnik, Blatnik,
Pranjič, Štancar (Cugmas), Prelogar, B. Romih, Pevnik,
Goršek, Car.
DOSEDANJA SREČANJA
DELO
vedno v središču dogajanj
Celje Pivovarna Laško : Pelister
28:24 (15:12)
Rdeča dvorana v Velenju, gledalcev 1800, sodnika Vo-
derleitner in Wille (oba Avstrija).
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Strašek, Šafarič, Šerbec
5, Načinovič 1, Ivandija 7, Franc, Jeršič 4, Čater 3, Pun-
gartnik 7, Leve, Pušnik, Anžič.
PELISTER: Stefanovski, Andonov, Šundovski 2, Niko-
lovski, Žarkov 2, Mirzamamedov 5, Konjavski 3, Petreski
5, Markovski, Kotevski 4, Aluševski 2, Novokmet 1.
IZKLJUČITVE: Pivovarna Laško 2 (Pungartnik 2), Pe-
lister 4 (Mirzamamedov 2, Kotevski 2).
SEDEMMETROVKE: Pivovarna Laško 2 (2), Pelister
2 (0).
STRELI NA GOL: Pivovarna Laško 28:42 (Šafarič 0:1,
Šerbec 5:9, Načinovič 1:1, Ivandija 7:9, Jeršič 5:7, Čater
3:3, Pungartnik 7:8 Leve 0:4), Pelister 24:38.
PRIDOBLJENE ŽOGE: Pivovarna Laško 7 (Ivandija 3,
Leve 2, Načinovič in Jeršič po 1). NAPAKE: Pivovarna
Laško 13 (Ivandija 5, Pungartnik 4, Šerbec 2, Načinovič,
Čater 1).
Pokal v košarki in
nogometu
Četrtfinale košarkarskega
pokala bo zaradi težav s ter-
mini najbrž šele decembra,
vendar so že znane skupine in
pari. Skupina A: Odeja-Olim-
pija, Idrija-Rogaška; skupina
B: Comet-Miklavž, Novo me-
sto-Helios; skupina C: K.zi-
dar-Postojna, Litija-Tinex;
skupina D: Satex-Koper, Pol-
zela-Triglav. Prireditelje tur-
nirjev bodo določili naknadno.
Nogometaši bodo pokalne
tekme 1. kola zaključnega dela
igrali 22. septembra. Pari za-
stopnikov MNZ Celje: Publi-
kum-Primorje, Železničar-
Steklar, Krka-Era Šmartno,
Dravograd-Rudar.
Splitčana za
Dravinjo
V nedeljo bosta za nogomet-
nega drugoligaša Dravinjo pr-
vič zaigrala prosti branilec
Ante Lovrič (Jadran, Kaštel)
in Mihael Šerič (Primorac,
Stobreč), čez deset dni pa še
Topič (Impol).
Martun trener, Špiler
vratar
Po dveh desetletjih v La-
škem spet igrajo nogomet, tre-
ner podzveznega ligaša Tirna
pa je nekdanji najboljši slo-
venski sodnik Zdravko Mar-
tun. Selekcijo je naredil med
igralci občinske lige malega
nogometa, vratar pa je sodnik
Slavko Špiler.
Hajnška zapustila
Braslovče
V prestopnem roku sta Bra-
slovče zapustila najboljša
igralca badmintona. Mladin-
ski reprezentant Kristjan
Hanjšek je odšel k ljubljanske-
mu Bitu, Sebastjan Hajnšek
pa v Tom Mirna.
Prvič žreb
V minulem kolu Golding lota naloga ni bila
pretežka, saj smo dobili 26 pravilnih napovedi
in med 120 kuponi je nagrajence izbral žreb.
Nagrajenci: Edi Plaznik iz Zagorja ob Savi (12
tisoč tolarjev), Vida Guček iz Rimskih Toplic
(8 tisoč tolarjev) in Ivan Lupše iz Lesičifega (5
tisoč tolarjev). Nagrade bodo prejeli po pošti.
Pravilna napoved 3. kola: Pivovarna Laško-
Pelister 1, Pivovarna Laško-Comet 2, Mari-
bor-Rudar 1, Steklar-Dravinja 1, Žalec-Rače
1.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
11. septembra, ali če bodo v soboto najkasneje
do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Trg V. kongre-
sa 3a, 63000 Celje, s pripisom Golding loto.
| NA KRATKO |
Zahtevna kolesarska dirka
okoli Krškega za slovenski po-
kal se je končala z zmago Me-
lanška (Celje), ki je bil najhi-
trejši v šprintu glavnine. Dru-
ge celjske uvrstitve: 4. Kra-
njec, 13. Poljanšek, 15. Tekava
Peto tekmo državnega pr-
venstva v natančnem letenju je
v Levcu dobil Verbančič
(Ptuj), tretji je bil Glinšek (Ve-
lenje) in četrti Ravnak (SI. Ko-
njice).
V prijateljski hokejski tekmi
je Celje premagalo Maribor
z 12:0 (3:0, 5:0, 4:0). Strelci:
Vnuk 3, Šubinov, Rojšek 2,
Frolikov, Milidragovič, Gra-
bler, Žolek in Mrdženovič 1.
V nadaljevanju 11. športne-
ga tedna žalskih upokojencev
sta v kegljanju zmagala Potoč-
nikova in Križnik (oba Pre-
bold), v odbojki Prebold, v ri-
biškem tekmovanju pa Grum
(Žalec).
Št. 36 - 9. september 1993
71
Prihodnje leto parket
portni turizem postaja pomemben del ponudbe Rog le - četrt
tfliiona mark za nove naložbe - Damjan Plntar: »Sneg že
začetku novembra«
V poletnih mesecih je bila
pgla spet vodilni slovenski
portni center, na katerem se
; pripravljalo več kot 30 no-
ometnih, košarkarskih, roko-
letnih, odbojkarskih in keg-
aških ekip ter slovenske re-
rezentance v športnem plesu,
Ipskem in nordijskem smuča-
ju ter badmintonu.
»Imeli smo za približno tret-
no večji obisk kot lani in po-
oben porast pričakujemo tu-
i za naslednje poletje. Šport-
iturizem je na Rogli pred-
la vlj al že slabo polovico go-
/ov, kar nikakor ni zgornja
leja. Naša ciljna skupina so
tleti, ki so bili slabo zastopa-
i, več poudarka pa bomo
prihodnje namenili turistič-
im programom s športno vse-
ino,« je poletno sezono in
)ortni turizem ocenjeval di-
jktor komerciale turizma
nior Damjan Pintar.
Zadnja naložba — atletska
eza - je bila končana leta
189. Je v načrtu kakšna poso-
>bitev objektov?
V minulih sezonah smo se
ijbolj ukvarjali s kakovostjo
snudbe, načrti za leto 1994
a so obsežni. Začeli smo
urejanjem travnate površine
nogometnega igrišča, ki zaradi
višine zahteva posebne po-
stopke, v dvorani pa namera-
vamo namestiti montažni par-
ket in pregibne koše. Investici-
ja nas bo veljala okoli četrt
milijona mark, vzporedno pa
poteka obogatitev zimsko-
športne ponudbe.
Pozimi je na Rogli nekaj ve-
likih športnih tekmovanj, po-
leti nobene. Brez njih najbrž
v prihodnje ne bo šlo, mar ne?
O tem ni nobenega dvoma.
Avgusta smo pripravili manjši
rokometni turnir, osnovni pro-
blem pa je v poznih potrditvah
terminov in zato se o morebit-
nih turnirjih ne moremo dogo-
varjati. V tem pogledu se na-
vezujemo na košarkarje konji-
škega Cometa, ki tudi ob ude-
ležbi naših gostov organizirajo
močne turnirje, iščemo pa še
nogometnega partnerja. Ven-
dar pa bo čez leto dni na Rogli
že zanesljivo kakšna odmevna
športna prireditev.
Večina ekip, ki se pripravlja
na Rogli, v nadaljevanju sezo-
ne doseže vrhunske rezultate.
Zakaj?
Vpliva Rogle nikakor ne gre
zanemariti. Krog je zaključen,
pri nas ni odvečnih poti; iz ho-
tela športniki dobesedno sto-
pijo v bazen, dvorano, na šta-
dion ali pa na travnike in
v gozdove. Podnebje zaradi
mešanja zračnih mas dejansko
ustreza nadmorski višini več
kot 1800 metrov. Veliko je
ozona, saj je Rogla za razliko
od drugih centrov vselej zas-
nežena in v najmanj desetd-
nevnem ciklusu priprav ugod-
no vpliva na kardivaskularno
sliko.
Kranjska goro bo kmalu do-
bila dvorano. Konkurenca
Rogli?
Ne. Slovenski trg je majhen,
Rogla pa je edini visokogorski
športni center s kompleksno
ponudbo. Zaprti in odprti
športni objekti; na takšni viši-
ni so v Evropi še samo trije
atletski štadioni. Imamo medi-
cinsko usmerjen fitness center,
vse je podprto z medico in te-
rapevtskim centrom, Terme
Zreče pa bodo najbrž sloven-
ski center za rehabilitacijo
športnih poškodb kolena.
Športni turizem v Sloveniji?
Novost, ki je zaživela s šte-
vilnimi nastopi v evropskih
pokalih. Bojim se, da povpra-
ševanju zaradi omejenih kapa-
citet že v nekaj letih ne bomo
mogli slediti.
Rogla in zima 1993/94?
Z nakupom treh snežnih to-
pov bomo nadaljevali z umet-
nim zasnežavanjem. Na vrsto
bodo prišli zgornji del Mašin
žage in obe Ostruščice. Takoj
po novoletnih praznikih bomo
organizatorji mladinskega
evropskega prvenstva v snow-
boardu, poligon pa bomo ure-
dili na levem zgornjem delu
Mašin žage in kot prvi v Slove-
niji zgradili snežni kanal. Ni-
smo se odrekli niti evropske-
mu pokalu za smučarke in alp-
skemu pokalu v tekih, novost
pa je snežna garancija. Na
Uniorčku in Košuti bo sneg že
med novembrskimi počitni-
cami!
ŽELJKO ZULE
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
3. kolo: Publikum-Istragas
1:1 (0:1); razmerje v kotih
12:0, v strelih na gol 19:3, toč-
ko pa je rešil Prelogar (74);
Maribor-Rudar 2:0 (1:0); Ve-
lenjčani so oba gola dobili iz
11-metrovke. Vrstni red: Mura
6, Publikum, Naklo 5, Ljublja-
na, Olimpija, Koper, Gorica 4,
Optimizem, Primorje Maribor
3, Izola, Mavrica, Istragas 2,
Potrošnik 1, Rudar, Krka 0.
II. slovenska liga
3. kolo: Steklar-Dravinja
2:1 (1:0); v slabi tekmi sta bila
strelca Kukič (36, 60), in Kra-
ševec (52); Era Šmartno-Že-
lezničar 1:0 (1:0); zmagoviti
gol je dosegel Zurej (18). Vrst-
ni red: Turnišče 6, Era Šmart-
no, Domžale, Korotan 5, Avto-
bum, Nafta, Piran, Steklar 4,
Zagorje, Vevče, Rudar (T) 3,
Beltrans, Triglav 1, Dravinja,
Železničar, Medvode 0.
III. slovenska liga
2. kolo: Žalec-Rače 3:0 (2:0);
ob šestih rumenih kartonih je
Hodžar dosegel hat-trick (5, 7,
87); Ižakovci-Papirničar 0:0;
goste je poraza sredi drugega
polčasa rešila vratnica. Vrstni
red: Drava, Žalec, Dravograd
3, Aluminij, Pohorje, Raci-
onalles, Impol, Papirničar,
Kovinar, Rače, Pobrežje 2,
Kungota, Svoboda, Ižakovci 1.
MNZ Celje
l.kolo: Usnjar-Unior 3:2,
Kovinar (Š)-Elkroj 1:1, Tim
Laško-Ljubno 2:2, Šentjur-
Rudar (S) 5:2, KIV Vransko-
Hrastnik 2:2.    _
Košarka_
Pokal Slovenije
Moški - 3. kolo: Pivovarna
Lasko-Comet   79:80   (37:49);
domači so brez poškodovanih
Vujoviča, Blatnika, Čopa in
Blagotinška vodili z 71:64,
brez zmage pa ostali zaradi
osebne napake Preliča in štiri
sekunde pred koncem zgreše-
nega drugega prostega meta
Trobiša. Strelci: Prelič 37,
Trobiš 22, Durnik 9, Gpornik
5, Šoštarič 4, Zdolšek 2 za do-
mače, Nerat 23, Gole 21, Benič
17, Mijovič 8, Železnikar 5,
Šporar, Šrot in T.Pučnik 2 za
goste. Podbočje-Polzela 63:74
(27:45); rutinska zmaga Sa-
vinjčanov, čeprav so se domači
še približali na štiri točke.
Strelci: Petranovič 28, Stavrov
16, Cizej 11, Urbani j a 6, Rovš-
nik 5, Govc 4, Stegič in Kuhar
po 2.
Atletika_
Državno prvenstvo
Maribor: st. mladinci — 100
m: 2. Acman (KI) 11,35; 200 m:
1. Štor (Vel) 23,16; 3000 m: 2.
Srebot (KI) 9:05,45; 400 m ovi-
re: 1. Škoberne (KI) 56,22;
4x100 m: 1. Velenje 44,19, 2.
Kladivar Cetis 44,79; 4 x 400 m:
3. Kladivar Cetis 3:29,23; viši-
na: 1. Cankar 199; daljava: 1.
Cankar 672; troskok: 1. Can-
kar 14,90, 2. Kranjčec 13,92, 3.
Topolovčan 13,77; kopje: 2.
Hajnšek 58,58; krogla: 1. Ste-
pišnik 14,70; mladinke - 100
m: 2. Matul 12,40; 200 m: 2.
Matul (KI) 25,42; 1500 m: 1.
Steblovnik 4:49,65; 3000 m: 1.
Steblovnik (Vel) 10:11,92, 3.
Kovač (KI) 10:51,76; 400
m ovire: 3. Voršnik 70,45;
4xxl00 m: Kladivar Cetis
49,18; 4x400 m: 2. Kladivar Ce-
tis 4:11,16, 3. Velenje 4:16,35;
višina: 1. Valant 166; daljava:
2. Bezjak 555, 3. Valant 554;
troskok: 1. Valant (KI) 11,95;
krogla: 2. Koča 11,41; disk:
3.Koca (Vel) 35,60; kopje: 1.
Randjelovič 45,26, 3. Bezjak
(obe KI) 41,60.
Streljanje
Klanjškov memorial
Rečica pri Laškem - MK pu-
ška: 1. Celje 952, 2. Dušan Po-
ženel 932, 3. Moriš 928, 7. Ko-
vinar (Š) 916, 8. Braslovče 742;
posamezno: 1. Repič (Kamnik)
268, 2. Mrkun (Krim) 257, 3.
Radej (Kam) 254, 4. Malec 253,
5. Jeram (oba Ce) 253, 7. Saje-
vic (DP) 245, 9. Kočevar (Kov)
240, 10. Brunšek (DP) 233, 11.
Petrovič (Kov) 233, 13. Matek
(DP) 230, 14. Dobovičnik (Ce)
229, 15. Lipec (DP) 224 itd.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
16. kolo: Miroteks-Skavti
2:1, Mlekarčki-Umetniki 4:3,
Pelikani-Penal Zvezdaš 4:2,
Aškerčeva-Ščurek 3:1, Tri-
glav-Marquise 5:4, Klateži-
Eskimo 5:2. Vrstni red: Penai
Zvezdaš 24, Klateži 20, Tri-
glav 19, Ščurek, Miroteks, Pe-
likani, Umetniki 18, Mlekarč-
ki 16, Skavti 13, Aškerčeva 12,
Marquise 10, Eskimo 6.
ŠPARTNI j
[koledar j
Četrtek, 9.9.
Košarka
Celje: Metka-Ježica, Mur-
ska Sobota: Pomurje-Comet
(l.kolo pokala Slovenije za
ženske, 19).
Petek, 10.9.
Nogomet
Ljubljana: Ljubljana-Publi-
kum (4. kolo SNL, 16.30).
Sobota, 11.9.
Atletika
Ljubljana: finale TOP 12
(16.30, še jutri).
Nogomet
Ljubljana: Vevče-Era
Šmartno (4. kolo II. SNL); Ma-
ribor: Pobrežje-Žalec, Radeče:
Papirničar-Pohorje (3. kolo II-
I.SNL, vse 16.30); Zreče: Uni-
or-Hrastnik CJ, Senovo: Ru-
dar-KTV Vransko, Ljubno:
Ljubno-Šentjur, Mozirje: El-
kroj-Tim Laško, Šoštanj Us-
njar-Kovinar (2. kolo MNZ
Celje, 17).
Nedelja, 12.9.
Nogomet
Velenje: Rudar-Koper
(4. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja-Rudar (T),
Kranj: Triglav-Steklar (4.kolo
II. SNL. vse 16.30Ì.
Št. 36 - 9. september 1993
Hi
Sejem, veselica za tatove
Pred vrati je spet Mednarodni obrtni
sejem v Celju, ki ga dnevno obišče okoli
30 tisoč ljudi z vseh koncev Slovenije in
tudi iz tujine. Poleg sejma samega, kot
mednarodne prireditve vse večjih razsež-
nosti, ima ta sejemski čas vsaj še dve
pomembni značilnosti: prometno gnečo
kljub prilagojenemu prometnemu reži-
mu in nenehne nevarnosti oziroma mož-
nosti, da nas kdo okrade, oropa.
Zlikovci vseh vrst so namreč že davno
spoznali, da je gneča, kakršna vlada na
sejmih, idealna priložnost za uresničitev
njihovih namer. Zato naj ne bo odveč
nekaj opozoril, ki jih celjski policisti na-
slavljajo na obiskovalce sejma.
Po izkušnjah iz minulih let, pričakuje-
jo policisti tudi letos povečano število
kaznivih dejanj, predvsem vlomov v av-
tomobile in tatvine iz vozil, žepne tatvine
in tatvine koles ter motornih koles in
koles z motorjem. Policisti in kriminali-
sti bodo v času sejma sicer povečali svoje
preventivne dejavnosti, vendar pa od
njih ni mogoče pričakovati, da bi lahko
preprečili vsa kazniva dejanja.
Zato lastnikom vozil naročajo, da svo-
je avtomobile dosledno zaklepajo, prav
tako prtljažnike, da zaprejo vsa okenska
stekla in da v vozilih ne puščajo predme-
tov, ki bi bili za storilce že od daleč
vabljivi. Na prireditvenem prostoru, kjer
je vedno velika gneča, bodo takšne oko-
liščine s pridom izkoriščali žeparji. Zato
policisti svetujejo vsem, predvsem pa
ženskam, da svoje torbice zapirajo in jih
nosijo tako, da imajo ves čas nadzor nad
njimi.
Lanske izkušnje z roparji narekujejo
posebno previdnost. Glede na to, da so ti
storilci na svojem kriminalnem področju
dobro izurjeni, je njihov način dela tak-
šen, da svojo žrtev dolgo opazujejo in
čakajo na njen trenutek nepazljivosti,
odsotnosti. Pri opazovalnih oziroma iz-
vršilnih dejanjih roparji običajno deluje-
jo v duetih.
Dobrohotna opozorila so namenjena
tudi razstavljalcem oziroma prodajalcem
blaga na sejmu. Pogosto se namreč doga-
ja, da le-ti svoj prostor oziroma stojnico
zapustijo in včasih je samo nekaj trenut-
kov dovolj za neprijetno presenečenje.
Sicer pa je treba vsako tatvino ali rop
nemudoma prijaviti v policijski pisarni,
ki se nahaja na sejmu. Takojšnje ukrepa-
nje je večinoma porok za uspešno odkrit-
je storilca.
Pa še to: Ne pozabite na svoje otroke.
Ti imajo to navado, da se v sejemski
gneči radi izgubijo. Policisti jih sicer
kmalu najdejo in jih, vse objokane, pre-
dajo zaskrbljenim staršem, a zakaj bi si
prijeten sejemski obisk grenili s takšnimi
dejanji, kot so iskanja pogrešanih otrok.
MARJELA AGREŽ
92 samo, če je
nujno!
Iz vseh občin celjske r«i
gije je od petka, 3.septem!
bra dalje, posebna telefon
ska številka 92 vezana n
Operativno komunikacij
ski center UNZ Celje. T
številka je enakega pomen
kot številka 94, kar pome!
ni, da je namenjena izk
ljučno nujnim intervencij
skim klicem, takšnim, i
terjajo takojšnje ukrepanj
policistov na terenu. Za vs
ostale primere, ki niso nuj
ni oziroma kjer takojšnj
policijska intervencija i
potrebna, naj se občar
obračajo (kličejo) na svoj
policijske enote v posame2
nih občinah, so sporočili i
UNZ Celje.
• V bifeju na celjski avto-
busni postaji je v torek,
31. avgusta popoldne, težil
možakar in glasno prote-
stiral, ker je bilo tamkajš-
nje osebje neuvidevno do
njegovih pivskih potreb.
Alkoholno vrenje Francka
M. iz Šentjurja pa ni poje-
njalo niti potem, ko so ga
hoteli v red spraviti polici-
sti. Zato se je Franček al-
koholno očiščeval v policij-
skih prostorih za pridr-
žanje.
• Celjana Andreja je v če-
trtek, 2. septembra dopold-
ne na Škvarčevi ulici v Ce-
lju napadel in šavsnil pes.
Zoper storilca so policisti
napisali predlog za obisk
sodnika za prekrške. Stori-
lec je znan, zagotovo pa to
ni pes.
• Še ena pasja. Istega dne
jo je povzročila mrcina, iz
Košnice doma. Ta je tam-
kajšnje prebivalce nevarno
ogrožala, enega gospoda pa
naj bi celo naskočila. Takš-
no sporočilo so prejeli poli-
cisti, na kraju splošnega
preplaha pa so ugotovili,
da je šlo za pasjega lastni-
ka, ki je svojega pedigrej-
skega lepotca dresiral.
Očitno pa se pes z metodo
dresure ni strinjal. Lastni-
ku se je uprl, ga ugriznil in
pobegnil na svobodo.
• Prejšnji četrtek popold-
ne so na policijsko postajo
poklicali tudi zgroženi ob-
čani s Pohorske ulice. Iz
nekega stanovanja so po
zraku frčale steklenice, ki
so se potem raztreščile po
tamkajšnji zelenici. Fla-
škometalca bodo menda
zlahka našli.
• Vrla Štorovčana, Fikret
in Hazir, sta se pred ted-
nom dni v štorski slaščičar-
ni spravila drug nad druge-
ga. Pri tem je hitrejšo pote-
zo povlekel Hazir, ki je Fi-
kreta lopnil z metlo in ga
ranil. K sodniku za prekr-
ške bosta šla oba, Hazir pa
še na sodnijo.
• Prejšnji petek zvečer so
bile vznemirjene ribe
v Šmartinskem jezeru.
V tamkašnji ribiški koči
naj bi bil namreč hud kra-
val, ki je najbolj motil lene
krape. Da znajo tudi ribe
pretiravati in nič potrpeti,
se je izkazalo potem, ko so
na kraj prispeli policisti, ki
so tam našli veselo drušči-
no, ki je slavila fantovšči-
no. Opozorilo je zaleglo.
M. A.
Padel s 5 metrov
Ko je 37-letni Alojz Korun
iz Celja minulo nedeljo po-
poldne pomagal svojemu bra-
tu Andreju pri podiranju stre-
he gospodarskega poslopja
v Brodah, se je med delom hu-
do telesno poškodoval. Pri ža-
ganju lesenega nosilca je
omahnil pet metrov globoko in
na tleh pred gospodarskim po-
slopjem obležal v nezavesti.
Odpeljali so ga v celjsko bol-
nišnico.
Vžgal se je
medvedek
Minulo nedeljo je zagorelo
v stanovanjski hiši na Cesti na
Rožnik v Mozirju. Med otroško
igro z vžigalnikom se je vnel
plišasti medvedek, ogenj pa se
je potem hitro razširil po otro-
ški sobi oziroma opremi. Star-
ša sta sicer ogenj hitro pogasi-
la, kljub temu pa je škode za
okoli milijon tolarjev.
PROMETNE NfZGODE
Mopedist pred avto   zapeljal na levo
Na regionalni cesti v naselju
Nova vas na Šentjurskem se je,
v torek, 31. avgusta dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba huje poškodo-
vana, na vozilih pa je škode za
okoli 60 tisoč tolarjev.
Dragan Simovič (42) iz Celja
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Šentjurja proti Planini.
Ko je pripeljal v bližino gostiš-
ča Artnak, je pred njim čez
vozišče zapeljal voznik kolesa
z motorjem, 16-letni Andrej R.
iz Ravnega pri Šentjurju. Si-
movič je zaviral, toda trčenja,
v katerem je mopedist utrpel
hude telesne poškodbe, ni mo-
gel preprečiti.
Nezgoda pri
zavijanju
Na regionalni cesti, izven
naselja Nizka na Mozirskem se
je, v sredo 1. septembra pono-
či, pripetila nezgoda, v kateri
se je ena oseba hudo telesno
poškodovala, gmotna škoda pa
znaša približno 150 tisoč to-
larjev.
Janez Trogar (31) iz Kokarij
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Radmirja proti Mozirju.
V kraju Nizka je dohitel vozni-
ka osebnega avtomobila, 26-
letnega Branka Riharja iz Ra-
duhe, ki je zavijal levo na par-
kirni prostor. Takrat sta vozili
trčili, hude telesne poškodbe
pa je utrpel voznik Rihar.
Trčenje v križišču
V križišču Smrekarjeve in
Grevenbrojske ulice v Celju se
je, v četrtek, 2. septembra po-
noči, pripetila nezgoda, v ka-
teri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe in ena lažje,
na vozilih pa je škode za okoli
400 tisoč tolarjev.
Vili Kosec (22) iz Celja je
vozil osebni avtomobil po
Smrekarjevi ulici, ko pa je pri-
peljal do križišča in potem na
prednostno Grevenbrojsko
ulico, je trčil v osebni avtomo-
bil, v katerem se je po tej pred-
nostni cesti pripeljal 20-letni
Robert  Podlesnik   iz   Celja.
V trčenju se je voznik Kosec
lažje poškodoval, hude po-
škodbe pa je utrpel njegov so-
potnik, 22-letni Matjaž Ogra-
jenšek iz Celja.
Na Kidričevi ulici v Celju se
je, v soboto 4. septembra zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je bil en udeleženec hudo
telesno poškodovan.
Benjamin Bencina (19) iz
Spodnjega Tinskega je vozil
osebni avtomobil iz smeri Te-
harij proti Kočevarjevi ulici.
V preglednem levem ovinku je
pri odcepu za Cinkarno zape-
ljal na levo stran vozišča in
trčil v voznika kolesa z motor-
jem, 51-letnega Pavla Vrhov-
ška iz Bukovžlaka, ki je pripe-
ljal iz nasprotne smeri. Voznik
Vrhovšek je bil hudo telesno
poškodovan.
Nezgoda
v Senovici
Na magistralni cesti v kraju
Senovica se je, v soboto 4. sep-
tembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi huje oziroma lažje po-
škodovani, gmotna škoda pa
znaša okoli 200 tisoč tolarjev.
Vinko Grenko (42) iz Vele-
nja je vozil osebni avtomobil iz
smeri   Celja   proti   Šmarju.
V Senovici je v desnem ostrem
ovinku zapeljal na levo polovi-
co vozišča v trenutku, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 56-
letni Milan Golavšek iz Trno-
veij pri Celju. V trčenju se je
hudo telesno poškodovala so-
potnica, 36-letna Irena Gren-
ko, njen mož pa je bil lažje
poškodovan.
Štirje ranjeni
Na magistralni cesti v kraju
Črnova se je, v soboto 4. sep-
tembra zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri so bile tri osebe
hudo telesno poškodovane in
ena lažje, gmotna škoda pa
znaša okoli milijon 600 tisoč
tolarjev.
Miroslav Klenovšak (39) iz
Lokavca je vozil osebni avto-
mobil po magistralni cesti iz
smeri Velenja proti Ar ji vasi.
V Črnovi je dohitel kolono vo-
zil in jih začel prehitevati
v trenutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 53-letni Peter
Kodre iz Velenja. V trčenju
med voziloma so se hudo teles-
no poškodovali voznik Kodre,
njegova sopotnica Metka Ko-
dre (54) ter sopotnik v Klenov-
šakovem vozilu, 27-letni Mat-
jaž Jug iz Celja. Voznik Kle-
novšak je bil lažje poško-
dovan.
Trčil v beton
Na magistralni cesti v Gor-
nji vasi na Šmarskem se je,
v soboto, 4. septembra ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo in ena laž-
je telesno poškodovana.
Gmotna škoda znaša približno
200 tisoč tolarjev.
Vinko Šprajc (41) iz Dvora
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Šentjurja proti Šmarju.
V Gornji vasi je na ravnem de-
lu vozišča zapeljal na desno in
trčil v betonski propust. Pri
tem je hude telesne poškodbe
utrpel sopotnik, 24-letni Mar-
tin Stoklas iz Dvora, voznik pa
je bil lažje telesno poško-
dovan.
Obstal na bregu
Na magistralni cesti v Strm-
ci (Laško) se je, v nedeljo
5. septembra zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri sta bili dve
osebi hudo telesno poškodova-
ni, gmotna škoda pa znaša
okoli 400 tisoč tolarjev.
Matjaž Ferlič (20) iz Tevč je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Rimskih Toplic proti La-
škem. V kraju Strmca ga je
pričelo zanašati, tako da je za-
peljal po strmem nasipu proti
Savinji. Tam se je vozilo več-
krat prevrnilo in obstalo na
bregu reke. V nezgodi sta se
hudo poškodovala voznik in
sopotnica, 20-letna Metka
Hrastnik iz Tevč.
Smrtno trčenje v Celju
Na Kersnikovi ulici v Celju se je, v nedeljo 5. septembra ob
petih zjutraj, pripetila nesreča, ki je terjala še eno človeško
življenje. Gmotno škodo, ki v takih primerih nima nobene
nobene vrednosti, so ocenili na okoli 15 milijonov tolarjev.
Gregor Smole (31) iz Šmarja (znani celjski zasebnik — optik) je
vozil osebni avtomobil po Kersnikovi ulici v smeri križišča
z Gregorčičevo ulico. Ko je pripeljal do neposredne bližine
celjske bolnišnice, je nenadoma zapeljal v levo, kjer je silovito
trčil v drevo. Pri tem je vozilo obrnilo za 180 stopinj, nakar je
trčilo še v kovinski drog električne razsvetljave. V silovitem
trčenju, v katerem je sprednji del avtomobila znamke mercedes
500 SEL dobesedno odtrgalo, je voznik Smole na kraju nesreče
umrl, sopotnik, 37-letni Vladislav Žnidar, pa je utrpel hude
telesne poškodbe.
M. A.
Foto: EDI MASNEC, UNZ Celje
mini KRIMICI
Napad z grabljami
V ponedeljek, 30. avgusta,
sta se na dvorišču stanovanj-
skega bloka v Šempetru sprla
Janko Z. in Andrej J., oba
Šempetrana. V navalu jeze pa
naj bi Andrej zgrabil za lesene
grabi je in Janka z njimi udaril
po roki in glavi ter mu priza-
dejal hude telesne poškodbe.
Incident
v Maxu
Dva francoska državljana,
oba stara sedemnajst let, sta
v ponedeljek, 30. avgusta zve-
čer vstopila v gostinski lokal
Max v Velenju. Tam sta se za-
drževala vse do zgodnjih ur
naslednjega dne, ko sta, moč-
no opita, začela izzivati goste
z žaljivkami, naprimer: fuck
off Slovenia, Slovenia shit!
ipd. To, seveda, gostom ni bilo
všeč, na njihovo opozorilo pa
je eden od mladih Francozov
potegnil iz žepa patentni noč
in z njim porezal dva gosta,
Velenjčana. Policisti, ki so sto-
rilca prijeli, so ju predali v po-
stopek sodniku za prekrške,
napadalca z nožem pa še prei-
skovalnemu sodniku celjskega
Temeljnega sodišča.
Vlom v Jurkloštru
V noči na 31. avgust je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno z bistrojem, last Kmetij-
ske zadruge Laško, v Jurklo-
štru* Ukradel je registrsko
blagajno z nekaj tisočaki me-
njalnega denarja in večjo koli-
čino cigaret, glavnino ukrai
nega tovora pa predstavlja
vrtalni stroj, vbodna ža^
električno kladivo za spon
električna verižna žaga, j
topna črpalka, glasbeni sti
in različna živila. Kmetiji
zadruga Laško je s tem de
njem oškodovana za okoli J
tisoč tolarjev.
Nor na Nike
V noči na 1. september
nekdo vlomil v prodajal
Zlatorog sport v Laškem, 1;
Uroša P. iz Celja. Med bogj
izbiro športnih copat se je c
ločil za šest parov copat znai
ke Nike, odnesel pa je ti
športno majico in dobruVj
tisoč tolarjev. Lastnika
oškodoval za okoli 60 tisoč t
larjev.
Tudi čevapčiče
V noči na 4. september
neznani storilec vlomil v 1
stro Kavnik na športnem le1
lišču Lajše pri Topolši
Ukradel je dve denarn
s skupno 5 tisočaki gotovi]
okoli 50 zavojčkov cigaret, \
kilogramov čevapčičev, ek
trično mesoreznico in mes<
sko sekiro. Lastnik je oškod
van za okoli 50 tisoč tolarje
Tatici razkriti
V noči na 30. avgust je h
vlomljeno (skozi okno) v i
mopostrežno prodajalno v I
bru, last Izbire iz Laškej
Zmanjkalo je 210 zavojčb
cigaret in dve steklenici visi
ja, storilci pa so si v prostoi
prodajalne privoščili tudi pi
vo pojedino. S tem dejanjem
Laška Izbira oškodovana
okoli 60 tisočakov.
Kaj kmalu so policisti pri)
skupino štirih mladoletniki
z območja Trbovelj, ki
osumljeni vsaj štirih vlom
oziroma tatvin (Izbira Deb
sladoledna skrinja v Grob
nem, poskus vloma na benci
skem servisu v Planini |
Sevnici, prodajalna Z«
v Škofji vasi). Teh dejanj
osumljeni Amir D., Bojan J
Branko V.
Navijači z napako
Ko so se minulo soboto zV
čer domači navijači vrač|
z rokometne tekme v Veleti
(povratna tekma med Pivova1
no Laško Celje in Pelistroifl
Bitole), so v Izletnikovem s|
tobusu med vožnjo proti Celi
dokazali, da jim še kako mafl
ka navijaške in sploh cloves'
kulture. Med veseljačenjd
v avtobusu so namerno pošk'
dovali 20 vzglavnikov na sed|
žih, štiri stenske luči, eno
let;
na oknu, enajst zaves, zračri
na zadnjem delu vozila, flj
zadnjim kolesom avtobusa i
so poškodovali tla.
M-
Št. 36 - 9. september 1993
9
Zakaj ni zgorela še fovšiia
i// Jurjevec o podtaknjenem požaru v Šport centru Prodnik
i zadnji številki Tedniko-
petice smo pisali o Šport
trii Prodnik v Juvanju,
aterem je letos poleg čol-
pe zraslo še gostišče,
ravzaprav bi morali da-
govoriti v preteklem ča-
- ob cesti Ljubno-Luče je
športni center. Pred ted-
a dni je lesena brunarica
rso opremo, 31 kajaki,
jnuji, 5 tekmovalnimi ka-
i rafti, 2 gumenjakoma,
opremo in tisoč drobna-
jni preprosto izginila.
ioči jo je zajel plamen, vse
[gorelo, škodo pa ocenju-
(na 10 milijonov tolarjev.
>nj ni izbnihnil slučajno,
adi slabe električne nape-
re ali samovžiga ali kakš-
;a drugega utemeljenega
loga. Na delu je bil, ne
remo drugače reči, zloči-
, ki je center za užitke po
j     Savinji     preprosto
m sedaj jaz na
m
Najprej glodaš, vrtaš, se
ašuješ, kdo? Kdo te toliko
razi, da je pripravljen
gati vse, in preprosto
itakniti ogenj,« je pripo-
toval 30-letni lastnik
&rt centra Prodnik, Edi
[jevec, še ne polnih 24 ur
požaru. »Seveda smo
čni, ker smo nekako oču-
i gostišče, med požarom,
je izbruhnil in v trenutku
tri vse, smo najbolj hladili
nsko cisterno. Še najbolj
smo se bali, da bi se ogenj
prestavil na drugo stran ce-
ste. Potem bi težko rešili
karkoli Prodnikovega.«
»Zakaj in kdo? To najbolj
vrta v nas vseh. Kdo nas toli-
ko sovraži, smo se komu tako
zamerili, smo komu kaj tako
hudega storili, da se je odlo-
čil za takšno maščevanje?
Vsi domači iščemo, glodamo,
pa vendar... Vprašanja
ostajajo brez odgovorov.
Že ob najinem prejšnjem
pogovoru sem omenil, da so
mi grozili po telefonu. Tudi
s požigom. Zal groženj nisem
jemal dosti resno. Saj najbrž
ne moreš kar tako hoditi na-
okrog s kanglo bencina in
zažigati, sem si mislil. Žal,
stokrat žal, sem se motil. Ne
morem in ne morem razume-
ti, da ti nekdo kar tako pož-
ge. Po telefonu so mi ome-
njali, da bodo meni nekaj
storili. Naj te grožnje jem-
ljem resno? Sem sedaj jaz na
vrsti? Teh groženj nisem
uradno prijavil na policiji.
Res, nisem jih jemal resno.
Bolj so me bolela razna obre-
kovanja, ki jih ni in ni bilo
konec. Kaj vse sem že moral
poslušati! Nihče pa ni videl
mojega dela, ki sem ga vložil
v izgradnjo tega, kar imam,
oziroma sem imel. Se splača
še danes govoriti o neprespa-
nih nočeh, o lopatah, ki sem
jih zmetal v mešalec, o živ-
cih, ki sem jih izgubil? Kdor
mi verjame, ga ni treba pre-
pričevati. Obrekljivcem,
babjim jezikom pa ne bom
nikoli dopovedal, torej niti
nima smisla govoriti.
Babje jezike najbolj bolijo
nepovratna sredstva, ki sem
jih dobil. Še enkrat ponav-
ljam, v mojem objektu je de-
setina nepovratnih sredstev.
Tudi drugi v mozirski občini
so ta sredstva prejeli, mnogi
pa danes nimajo pokazati ni-
česar. Če bi jaz denar zapil,
povzročal staršem sive lase,
bi imeli vsi mir, babji jeziki
bi bili najbolj zadovoljni.
Tako pa sem nekaj ustvaril,
nekaj, kar je dobro za vso
dolino. In kaj imam od tega?
Opletanje, otresanje, fov-
šijo.«
Edi bo šel naprej
In ravno ta »fovšija« je bi-
la najbrž tista, ki je v četrtek
zjutraj zakurila ogenj pri
Prodnikovih. Stokrat škoda,
ker ta fovšija ni zgorela zra-
ven. Po skoraj enem tednu je
Edi še vedno presunjen in
v dvomih, toda življenje gre
naprej. Še prejšnji četrtek so
vsi domači hodili okrog hiše
in pogorišča s sklonjeno gla-
vo in solzami v očeh. Pet dni
po požaru so že dvignili gla-
ve in se vsi skupaj zakadili
v delo.
»Sedaj me najbolj boli na-
čin dela kriminalistov. Ra-
zumljivo je, da iščejo storilca
ali storilce. V ta namen zasli-
šujejo ljudi okrog. Imam ob-
čutek, da me že vsi gledajo
po strani, češ ti si mi poslal
kriminaliste. Pa vendar, jaz
skoraj nisem omenjal imen.
Krog vprašanih se nenehno
širi, pri tem pa imam zelo
malo opraviti,« je omenil Edi
Jurjevec.
»V uteho mi je, ker me ne-
nehno kličejo različni ljudje.
Če kar koli potrebujem, bo-
do priskočili na pomoč, ob-
ljubljajo. Znani in neznani.
Se vedno pa gloda tisto, kdo
hi zakaj.«
»Je požar uničil tudi načr-
te, ki sem jih imel? Letos za-
nesljivo ne bom gradil na no-
vo. Pozneje pa bomo videli.
Kajaki, vožnja po Savinji
meni osebno veliko pomeni.
Gotovo bom ponovno zgradil
center. Vendar ostaja v meni
strah. Bodo ljudje dovolili,
da bom delal? Bodo še naprej
grozili, opletali z jeziki? Ka-
ko naj domov pripeljem go-
ste, hkrati pa ne vem, če bo-
do varni? Dobro, sedaj vse to
še gloda v meni. Verjetno
bom počasi pozabil na eno
najbolj črnih noči mojega
življenja. Vendar, moraš biti
>zategel<, da vzdržiš vse to.«
In Edi, kolikor ga poznam,
je zategel. In bo vzdržal.
V Juvanju bo ponovno šport-
ni center. Upam, da še lepši
kot prej. Za dobro Edija in
za dobro mozirske občine.
Vsi ljudje niso babji jeziki in
požigalci.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
V čolnarni je ogenj uničil popolnoma vse
Št. 36 - 9. september 1993
12
Noč brez spanca
Na maratonskem pohodu s povprečno hitrostjo 15 km/h proti Izviru Savinje
Ena, dva, tri... petinse-
demdeset. Že štetje pred-
stavlja določen napor, kaj
šele hoja ali celo tek od Celja
do petinsedemdeset kilome-
trov oddaljene Logarske do-
line. A je zadnjih devet let
vse več takšnih, ki vsako pr-
vo septembrsko soboto me-
nijo drugače in se sredi noči
v Celju zberejo pred Muze-
jem novejše zgodovine in se
podajo na dolgo pot do Lo-
garske doline. Petinsedem-
deset kilometrov. Peš.
Še uro pred devetim star-
tom je lilo kot za stavo, ena
zjutraj pa je tista zoprna ura,
ko ne veš ali bi delu noči
ukradel  spanec  ah  bedel.
»Dve uri sem spala. Bilo je
ravno dovolj,« je na cilju de-
jala najhitrejša ženska Anka
Pugelj iz Velenja, misli na
posteljo pa so kmalu po star-
tu zamenjali boleči žulji, ki
so za marsikoga pomenili
kar malo moro.
Dežurna zdravniška ekipa
je že do Žalca razdelila šte-
vilne obliže, ki niso prida za-
legli. Novi copati so terjali
svoj davek. »Katastrofa. Mar
res nimate nobenih starih
copat, bile bi najbolj primer-
ne. Žulj lahko zdaj le prebi-
jete, nikar ga ne odpirajte in
v dveh, treh dneh bo vse v re-
du,« se je pridušal dr. Rudi
Čajevec in delil nasvete za
naslednje leto: »Nogav
potresite z otroškim pudn
in pred žulji boste varni«,
V skupini je bilo lažje, m
travniki in gozdovi pa so n
gotale drobne lučke. Sve<
ke v rokah najhitrejših in
kolesih njihovih spremlj
valcev, ki so si v temni nt
utirali pot. Bili so hitri,
organizatorje celo prehij
»Samo na dveh okrepčevi
nicah je bila pitna voda, u
zadnje v Šempetru. Drug
so se šele pripravljali na ij
prihod in brez spremljeval
in njegovih zalog vode bi j
tovo odstopil,« je modra
Stane Barber, ki je pono
predlansko zmago in krep
izboljšal rekord steze.
Žalec, Šempeter, Polže
Rečica ob Paki, Letuš. Ki
metri. Prvi, drugi, peti, de;
ti, trideseti. Kolona se je
Najhitrejša: Stanko Barber in Anka Pugelj.
V pričakovanju starta.
Celje-Logarska dolina (75 km) - vrstni red
skupno
Št. 36 - 9. september 1993
21

krepko raztegnila in razbila
na vedno manjše skupine.
Na večini obrazov še ni moč
razbrati sledov utrujenosti,
šepavi koraki »izdajajo«
ožuljene nesrečnike, ki
s stisnjenimi zobmi v jutra-
njem svitu vprašujejo: »Ko-
liko je še do prve izstopne
postaje v Mozirju?«
Spodnji del Savinjske do-
line je ostal tudi za najbolj
počasnimi. Čehe spremlja
njihov avtobus, mnogi iz že-
pov vlečejo listke, na katere
so si pred letom dni zapiso-
vali vmesne čase. »Bolje mi
gre. Za pol ure sem hitrejši,«
zadovoljno modruje eden iz-
med pohodnikov. Povsem se
je zdanilo. Za domačine se
dan šele začenja, izpod obla-
kov je začelo pršeti. Iz na-
hrbtnika priroma domače
okrepčilo, ki bo vsaj za nekaj
časa pregnalo krizo.
Mozirje. Slaba polovica
proge in prva izstopna po-
staja, ki so si jo le redki iz-
brali za cilj. Mimo Nazarij in
Pobrežja pogumno nadalju-
jejo do Ljubnega. Pot jih vo-
di ob Savinji, kjer so še vidne
posledice poplave izpred
treh let. Na Ljubnem se šte-
vilni odločijo za nekajminut-
ni oddih. Na eni izmed enaj-
stih okrepčevalnic je najbolj
iskana juha.
Veliko je starih znancev
maratonskega pohoda, ki so
pripravljeni na vse. Premo-
čeno obutev zamenjajo s sve-
žimi nogavicami in copati.
V svežem jutru, za druge
v zgodnjem dopoldnevu, si
preoblečejo preznojene ma-
jice. Otopele mišice si masi-
rajo s spravi in mazili, utru-
jenost preganjajo s kombi-
nacijami hoje in teka.
V Strugah je druga kon-
trolna postaja, v Lučah iz-
stop. »Dovolj je bilo. Do Lo-
garske se bom podal nasled-
nje leto,« se iz gruče zasliši
utrujen glas, lanski zmago-
valec Stane Rozman pa zara-
di bolečin v nogi odstopi. Pot
je označena s številnimi zna-
ki pohoda, že prvo srečanje
vzbuja vtis velike, spektaku-
larne prireditve. Francija
naj kar ima svoj kolesarski
Tour, Švica stokilometrski
Biel... Celje in Savinjska
dolina imata svoj pohod do
Logarske doline.
Slabe tri stotinje pohodni-
kov ne popuščajo. Mimo Sol-
čave do cilja se prebija sko-
raj polovica udeležencev.
Noge so vse težje in opletajo
na vse strani. Začenja se sa-
mopotrjevanje. Odštevajo se
kilometri. »Če sem jih preho-
dil skoraj sedemdeset, jih
bom še teh pet, šest, mogoče
deset. Kot da so letos progo
podaljšali, ne pa skrajšali
s ciljem v kampu. Še uro,
mogoče kakšno minuto več
je treba zdržati,« se mnogim
mota po glavi, ko se okoli
poldneva ulije.
Krajinski park Logarska
dolina. Cilj je že skoraj na
dlani, na jasi se vidijo obrisi
velikega šotora, ob cesti je
dolga kolona avtomobilov.
Po ozki poti je še dvajset,
deset, pet metrov... Konec.
Zlata kolajna in fotografija
za spomin. Za večino prva,
za Franca Smodiša že deve-
ta. Edini na vseh pohodih,
edini izmed četverice, ki je
7. septembra 1985 prepešači-
la pot od Celja do Logarske
doline. Zdaj ima nekaj stotin
posnemovalcev. Letošnji po-
hod je bil rekorden.
Petinsedemdeset kilome-
trov, dobrih štiristo metrov
višinske razlike in 298 zma-
govalcev. »Otrokom sem ob-
ljubil, da se bom v Velenje
vrnil peš, če ne bom med naj-
hitrejšo petdeseterico. Zdaj
se bom lahko proti domu pe-
ljal z avtomobilom,« je dejal
najhitrejši   Stane   Barber.
Slabih pet ur je potreboval,
njegova povprečna hitrost 15
km/h.
»Moža sem naročila za de-
seto uro, v Logarski pa se
bila že nekaj po osmi. Kako
sem zapolnila čas? Vzela sem
tri odeje in v šotoru poleža-
vala,« je o svojem prvem po-
hodu pripovedovala Anka
Pugelj.
Zgodbe, zgodbe, zgodbe.
Prepletene z utrujenostjo,
žulji, zadovoljstvom... Ena,
dva, tri... petinsedemdeset.
Prvo septembrsko soboto le-
ta 1994 že desetič.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
m ;        .   C.?: *
X
Žulji...

.. .in utrujene mišice.
223. PODPEČAN MARIJA 13:28:53 4/Ž40 CELJE
224. RAVNAK KLEMEN 13:29:25 39/MK CEUE
225. PAJEK DARKO 13:29:38 12/M?? POUČANE
226. KEPEC ROMAN 13:31:10 56/MM DOMŽALE
227 PODERGAJS ZDENKO 13:32:07 57/MM CEUE
228. JEROVŠEK FRANC 13:33:44 21/M30 CEUE
229. ZALOŽNIK ROK 13:34:27 13/M?? CEUE
230. BAUMANOVA JARKA 13:35:44 1/Ž45 CHODOVUK.V.
¡231. MUCHOVARUŽENA 13:36:04 2/Ž45 CHODOVUK.V.
,232. VIDIMOVA KLARA 13:36:29 1/Ž?? PRAHA 9
233. ŠKOBERNE SLAVKO 13:37:04 22/M30 IL.BISTRICA
234. VRABEC BORIS 13:37:35 23/M30 LAŠKO
235. VESELIC ZLATKO 13:37:52 14/M?? ŽALEC
236. PARAŠUH DUŠAN 13:38:03 58/MM POLZELA
237. KREBS MATEJ 13:38:35 40/MK GORNJI GRAD
238. STARA ALENA 13:38:50 2/Ž30 TEPLICE
239. DRAŽNIKIVAN 13:39:08 25/M40 VELENJE
240. MOTLTOMAŠ 13:39:30 18/M45 KRALUPY NA/I
241. SURŠINA DRAGO 13:39:51 26/M40 LITIJA
242. HAUPTMAN ALOJZ 13:40:14 7/M50 LITIJA
243. CESTNIK JANEZ 13:40:37 24/M30 LITIJA
244. SKAZA ROMAN 13:42:53 59/MM ŽALEC
245. PINTER JANKO 13:43:12 60/MM DRAMUE
246. FIDLER MAKS 13:43:31 25/M30 ŠENTJUR
247. FIDLER FELIKS 13:43:59 26/M30 DRAMUE
248. ŠTEMBERGER BOJAN 13:44:23 41/MK CEUE
249. BORŠTNER BOŠTJAN 13:44:44 15/M?? CEUE
250. VERTOVŠEK MARUA 13:45:09 4/Ž35 CEUE
251. ZAVERŠEK BOŠTJAN 14:00:52 42/MK CEUE
252. HITI MATIC 14:01:01 43/MK LAŠKO
253. BIZJAK ALEŠ 14:01:11 44/MK CEUE
|254. JEROVŠEK SREČKO 14:05:44 17/M35 ŠENTJUR
255. ZUKAAGI 14:06:14 61/MM CEUE
256. KRAGOLNIK VILI 14:12:55 18/M35 CEUE
¡257. KADENŠEK DANUEL 14:14:03 62/MM DOLGA GORA
258. ŽNIDARJOŽE 14:14:23 63/MM LOČE/POU-
ČANAH
259. SABADŽIJAJURE 14:20:31 64/MM TEHARJE
260. SAMEC VANČ 14:24:13 19/M35 SL. KONJICE
261. KRAČUN FRANCKA 14:24:37 2/Ž?? SLKONJICE
262 LEŠNIK JOŽE 14:43:20 65/MM POUČANE
263. ANTOLOVlC BRANKO 14:43:37 45/MK CEUE
264. ONlC MARKO 14:45:24 8/M50 POUCANE
265. DROZG STANKO 14:47:18 16/M?? POUČANE
266. JAVORNIK SANDI 14:48:13 66/MM PONIKVA
267. APOTEKAR ALBIN 14:51:54 67/MM
268. KOŠTRICSAŠO    * 14:52:06 17/M?? CEUE
269. LOČNIKAR MARTIN 15:01:24 18/M?? CEUE
270. ČAKŠ BOJAN_15:01:32 19/M?? CEUE_
Celje-Luče (60 km) - vrstni red skupno
Mesto Priimek, ime (ime ekipe) Čas Mesto/kat Kraj
1. KALTAKASIM 4-16 1/M35 IZOLA
2. KITEK SEBASTIJAN 6:40 1/MK
3. HROVATIVAN 7:25 1/M30 CEUE
4. PUSTINEK BOŠTJAN 7:35 2/MK VELENJE
5. JAZBEC AMADEJ 7:45 1/MM ŽALEC
6. 1/52.BR. ŠKOFJA LOKA 8:07 1/EKI
-EKIPA 2
7. KROPEČ FRANC 8:22 3/MK NOVA CERKEV
8. FISTER BORIS . 8:31 4/MK CEUE
9. FRIŠEKJOŽE 8:33 2/MM BREZE
10. OZVALDIČ ŠTEFAN 8:39 3/MM ŽALEC
Ji. GRMNIKO 8:53 5/MK VITANJE
8. BLAZINŠEKUROŠ 8:55 6/MK NOVA CERKEV
13. ŽNUDERL MATEJ 9:10 2/M30 CEUE
14. HORVAT MILAN 9:10 2/M35 ŠENTJUR
'5. RODOŠEK JANKO 9:20 3/M35 DRAVOGRAD
16. KOMPLET MIRAN 9:28 3/M30 CEUE
17 VIDEČ CVETKO 9:28 4/MM CEUE
fc BELEJ BORIS 9:36 5/MM GORIC A/SLI VNIC
¿9 BELEJ JOŽE 9:36 4/M30 CEUE
«0- IMPERL BOŠTJAN 9:36 7/MK SEVNICA
<1 PERTINAČ ANDREJ 9:38 8/MK ŠTORE
KORITNIK IZTOK 9:44 9/MK DRAMUE
<3 ZUPANC MIRAN 9:47 6/MM LAŠKO
24 HAJSHEN MARJAN 9:50 4/M35 LAŠKO
25. MOHORKO SREČKO 9:55 5/M30 CEUE
26. PUNCER SABINA 10:1 1/ŽM MOZIRJE
27. ROZMAN MARCEL 10:1 1/M40 CEUE
28. KAVKA MARJAN 10:40 1/M50 ŠTORE
29. KITEK TONI 10:45 2/M40 PETROVČE
30. BONŠEK LJUBOMIR 10:49 3/M40 LAŠKO
31. ŽVIŽEJ DARKO 10:49 6/M30 CEUE
32. ŠUSTER DAMJAN 10:49 7/MM ŽALEC
33. STANIČ RIHARD 10:59 4/M40 CEUE
34. STANIČ SEBASTIJAN 10:59 1/M?? ŠKOFJA VAS
35. LESKOŠEK MATIC 11:00 2/M?? CEUE
36. ZAGORIČNIK SIMON 11:00 3/M?? CEUE
37. VEBER BORIS 11:00 5/M35 CEUE
38. DRAŽUMERIČ SIMON 11:00 4/M?? CEUE
39. SALAMON PREDRAG 11:05 8/MM CEUE
40. ZALOŽNIK AUA 11:05 2/ŽM CEUE
41. LORENČIČ IRENA 11:05 1/Ž40 CEUE
42. LORENČIČ GREGA 11:05 5/M?? CELJE
43. LORENČIČ MANUELA 11:05 1/ŽK CEUE
44. KUMER RENATO 11:05 9/MM CEUE
45. SLAPNIK ANICA 11:10 1/Ž45 SLKONJICE
46. BRECL LIDIJA 11:10 3/ŽM MOZIRJE
47. KLEMEN VOJKO 11:18 7/M30 HRASTNIK
48. ARACKI VLADO 11:18 1/M45 PTUJ
49. BRECL IZTOK 11:18 6/M?? ŠKOFJA VAS
50. ŽGANK JOŽEF 11:25 10/MM PETROVČE
51. PLOČ POLONA 11:25 2/ŽK MARIBOR
52. KEGLEVIČ TOMAŽ 11:25 10/MK MARIBOR
53. KOVAČ DARKO 11:45 8/M30 CEUE
54. URBAS HELENA 11:45 2/Ž40 CEUE
55. KRAČUN ALENKA 11:45 3/Ž40 SLKONJICE
56. GORJUP MILAN 11:45 2/M45 ŠTORE
57. ILEŠIČ MARJAN 11:50 5/M40 MARIBOR
58. VAUPOTIČ JANKO 11:50 9/M30 MARIBOR
59. KONDA ANDREJ 11:55 7/M?? CEUE
60. PODPEČAN ROBERT 11:55 11/MM CEUE
61. TOPLIŠEK JANKO 11:55 11/MK CEUE
62. LORGER STANKO 11:55 12/MK CEUE
63. GAŠPARIČ DANI 11:55 8/M?? CEUE
64. LIPOŠEK BRIGITA 11:55 4/ŽM ŠTORE
65. GORJANEC FERDO 11:57 1/M60 VELENJE
66. RIBIČ MIHAEL 12:10 6/M40 POLZELA
67. DUJMOVIČ DARKO 12:11 10/M30 ZREČE
68. PALIR MIRAN 12:12 9/M?? CEUE
Celje-Mozirje (35 km) - vrstni red skupne
Mesto Priimek, ime (ime ekipe) Čas Mesto/kat Kraj
1. MULEJBOŽO 2:00 1/M30 CEUE
2. ROGL PETER 3:00 1/MK GRIŽE
3. KITEK ALEŠ 3:00 2/MK PETROVČE
4. ŠINKOVEC ANDREJ 3:15 3/MK TABOR
5. TERŠEK GREGOR 3:15 4/MK CEUE
6. MAJCEN KARLI 3:20 1/MM ŠENTJUR
7. BELTRAM BRANKO 3:25 5/MK CEUE
8. KITEK SAŠO 3:35 1/M?? PETROVČE
9. LOČAN SIMON 3:40 2/MM POLZELA
10. HADŽIČ SANEL 3:40 6/MK CEUE
11. PEČNIK PRIMOŽ 3:45 3/MM CEUE
12. MURJOŽI 3:45 4/MM GRIŽE
13. TOMIČ PERICA 4:00 5/MM CEUE
14. PODGORŠEK BRANKO 4:00 7/MK FRANKOLOVO
15. PEKLAJ MARKO 4:00 2/M30 DOBROVA/U
16. NOVAK ALOJZ 4:00 1/M40 BOHINJSKA BEL
17. TIFENGRABER MILAN 4:05 2/M40 ŠENTJUR
18. GOJZDLIK BERNARD 4:05 8/MK GOTOVUE
19. PETEK BRANKO 4:10 9/MK TABOR
20. GAJŠEK ZORAN 4:10 6/MM ŽALEC
21. ŠPAN ANDREJ 4:10 7/MM NOVO MESTO
22. POGOREVC DAVOR 4:15 10/MK CEUE
23. LUPŠE DAMJAN 4:15 11/MK PETROVČE
24. GOSTENČNIKJOŽE 4:15 12/MK ŠEMPETER
25. 210. UČNI CENTER NO- 4:30 1/EKI
VO MESTO-EKIPA 1
26. KREFL MILAN 4:30 1/M35 NAZARJE
27. PLOHLSILVIJA 4:35 1/ŽK ŽALEC
28. KUKEC ALENKA 4:35 2/ŽK ŽALEC
29. BREZNIK PAVEL 4:35 3/M40 ŠEMPETER
30. UŠEN GREGOR 4:35 8/MM ŠEMPETER
31. PAINKRET MARJAN 4:35 9/MM ŽALEC
32. KOSTANJEVEC TANJA 4:35 1/ŽM MARIBOR
33. DUJAKOVIČOLIVER 4:40 13/MK CEUE
34. POPOVIČ DARKO 4:40 14/MK TEHARJE
35. GRUJIČŽEUKO 4:40 15/MK CEUE
36. MARKOTIČ DUBRAVKA 4:40 1/Ž30 CEUE
37. MARKOTIČ VESNA 4:40 2/Ž30 CEUE
38. TKAVC ROMAN 4:40 10/MM ŽALEC
39. PEČNIK DRAGO 4:40 11/MM ŽALEC
40. PINTER IZTOK 4:45 12/MM CEUE
41. KOLENC CVETO 4:45 1/M60 CEUE
42. JERASUROŠ 4:45 16/MK KAMNIK
43. GLAVNIK MARKO 4:50 13/MM POLZELA
44. MOČENIK PRIMOŽ 4:50 17/MK NOVA CERKEV
45. LUBEC PETER 4:50 2/M?? TOMAŽ/ORMOŽ
46. BEC ANDREJA 4:50 1/Ž?? TOMAŽ/ORMOŽ
47. HARTMAN BRANKO 4:50 14/MM BREŽICE
48. KIKER PETRA 5:00 3/ŽK CEUE
49. MULEJ ANTON 5:00 2/M60 CEUE
50. ZALOŽNIK ANDREJA 5:00 2/ŽM CEUE
51. MIKLAVŽIN MIHA 5:00 1/M45 VELENJE
52. PADEŽNIK MARTIN 5:05 2/M35 LAŠKO
53. KREGARIVAN 5:10 4/M40 ŠKOFJA VAS
54. PUNGERČIČ FRANC 5:10 2/M45 CEUE
55. STROHSACK BOGOMIR    5:15 1/M50 IZOLA
56. GALUFZVONKO 5:15 3/M30 ZG. POLSKAVA
57. BRDNIK ALBIN 5:15 15/MM ZG. POLSKAVA
58. ŠTROZAK ZDENKA 5:15 1/Ž45 CEUE
59. PIRCMAKS 5:15 4/M30 MENGEŠ TRZIN
60... 104. ČETA ZA TELEKO- 5:20 2/EKI
MUNIKCIJE VRHNIKA
61. KOSTANJŠEK MELITA 5:25 2/Ž?? ŠENTJUR
62. VRHOVNIKVIDA 5:25 4/ŽK MOZIRJE
* 63. SKORENŠEK KATJA 5:25 5/ŽK MOZIRJE
64. ZAZIJAL JUDITA 5:25 3/ŽM FRANKOLOVO
65. ZAZIJAL RUDI 5:25 16/MM FRANKOLOVO
66. ZUPANČIČ PAVLE 5:25 1/M55 UUBLJANA
67. RAJŠTER BORIS 5:25 17/MM CEUE
68. KRIVEC JOŽE 5:25 5/M40 SOLČAVA
69. KRAJLAH DARINKA 5:30 1/Ž35 MARIBOR
70. KRAJLAH BOŠTJAN 5:30 3/M?? MARIBOR
71. SKALE ŠTEFAN 5:30 6/M40 CEUE
72. VASLE SLAVKO 5:35 4/M?? VELENJE
73. KOZJAK MARJANA 5:35 4/ŽM CEUE
74. MARINIČ ALBIN 5:40 7/M40 CEUE
75. ŠTUHEC JANEZ 5:40 8/M40 CEUE
76. ŠTUHEC MIRKO 5:40 9/M40 LAŠKO
77. ŠTIHEC MAJA 5:40 3/Ž?? LAŠKO
78. PUCKMEISTER MILAN 5:45 10/M40 POLZELA
79. KRAŠOVIC JANEZ 5:45 5/M30 POLZELA
80. DRAME ALENKA 5:50 6/ŽK ŠENTJUR
81. UNZCEUE 5:50 3/EKI
82. DRAME MARIJA 5:50 1/Ž40 ŠENTJUR
83. RATAJ BERNARDKA 5:50 4/Ž?? ŠENTJUR
84. KOŠAK JELKA 5:55 5/Ž?? GORICA/SLIVNIC
85. KOŠAK MINKA 5:55 6/Ž?? GORICA/SLIVNIC
86. GORIŠEK FRANC 5:55 1/M70 ŠTORE
87. MOTOH MILAN 5:55 6/M30 KOZJE
88. KUSERBANJ DEJAN 6:00 5/M?? ŽALEC
89. ARTIČ BENJAMIN 6:00 6/M?? ŽALEC
90. TEŽAK VOJKO 6:00 7/M30 POUČANE
91. ŠTROZAK MARIJAN 6:00 2/M50 CEUE
92. KRAMPERŠEK SREČKO    6:00 8/M30 CEUE
93. PIRNAT PETER 6:00 18/MM CEUE
94. ROBARADOLF 6:05 9/M30 POUČANE
95. PLASKAN ALOJZ 6:05 3/M50 VELENJE
96. SOTOŠEK KLAVDIJ 6:05 19/MM CEUE
97. TEPEŽ GREGOR 6:05 18/MK ŠKOFJA VAS
98. ŠTEKLIČ ANDREJ 6:05 19/MK ŠKOFJA VAS
99. BEUAKOVIČ MATJAŽ 6:05 20/MK ŠKOFJA VAS
100. SMOLE GORAN 6:05 21/MK ŠKOFJA VAS
101. MAJORANC VIDA 6:05 5/ŽM ŠTORE
102. ANTIČ MARKO 6:05 20/MM MARIBOR
103. FRAS PETRA 6:05 7/ŽK MARIBOR
104. TOMAŽIN SANDI 6:15 21/MM ŠKOFJA VAS
105. DOBOČNIK SLAVKO 6:15 22/MM ŠKOFJA VAS
106. OVČAR JOŽEF 6:35 3/M60 CEUE
107. ŠKORC DAMJAN 6:35 23/MM CEUE
108. FRANK PAVLE 6:50 3/M35 UUBLJANA-VIČ
109. FRIDRIH BERNARD 6:50 10/M30 UUBLJANA-VIČ
Št. 36 - 9. september 1993
NT^RC
ODMEVI
Ne za
misijonske
avtomobile
Devetnajstega avgusta je
gospod Lojze Leskovšek, kate-
rega v naši KS ne poznamo,
objavil članek: »Ne za misi-
jonske avtomobile!«. Zanima
me, ali prebirate misijonska
obzorja? V tem časopisu ob-
javljajo naši misijonarji,
v kakšnih razmerah delajo
z ljudmi, ki so nekateri brez
strehe nad glavo. Ljudje umi-
rajo od lakote, največ otroci.
Vedno, kadar prebiram ali gle-
dam prizore s podobno vsebi-
no, pomislim na svoje starše,
svoje otroke in vedno mi }e ze-
lo hudo. Mogoče boste tudi vi
spremenili svoje mnenje ob
prebiranju tega pisma.
Res je tudi, da so pri nas
socialne razmere zelo slabe.
Tudi sama sem izgubila delo
zaradi invalidnosti, kar me je
zelo prizadelo, vendar me čut
za pomoč v stiski ni zapustil,
kakor tudi večino faranov Li-
boj ne.
Tudi za invalide v svoji sre-
dini moramo poskrbeti, kot
navajate. Ali ste že kdaj pomi-
slili, da bi naredili nekomu, ki
je na invalidskem vozičku, ve-
selje in ga odpeljali na izlet ali
k maši? Pri nas je v vsaki hiši
avto ali celo dva, ni pa odprto-
sti, ljubezni do soljudi. Mi smo
zelo, zelo revni v naših dušah,
nekoliko manj materialno.
Koliko življenj bi rešili v deže-
lah tretjega sveta z enim sa-
mim avtomobilom.
Nič nam ne kaže, da bomo
kmalu splavali iz krize v kate-
ri smo, zato bomo mogoče tudi
sami prisiljeni prositi. Kako
bomo pričakovali pomoči, če
pa nismo ničesar dajali?
Čudi me, zakaj poleg gospo-
da Peterleta in gospoda Bizja-
ka niste omenili tudi g. Kuča-
na ali g. Bavčarja, ki se ne vo-
zita v nič manj udobnih vo-
zilih.
Ker ne pišem v samo svojem
imenu, naj povem, da so Liboj-
čani tisti, ki so poleg svojega
trdega dela na kmetijah z ve-
seljem pomagali graditi cerkev
v svojem kraju. Prav dobro pa
se zavedamo, da to ni samo
naše delo. Pomoč smo preje-
mali od naših rojakov iz ra-
zličnih koncev sveta.
Zato se še zdaleč ne počuti-
mo kot edine molzne krave,
kot nas imenujete.
Gospod Lojze Leskovšek, če
boste prebirali te vrstice, se ne
jezite. Ne želim vas žaliti. Že-
lim povedati samo to kar vi-
dim v svoji okolici in kar ču-
tim v sebi.
MARIJA LUKEŽ,
Liboje
I PREJELI
j sao
Konjiške
kulturne
zanimivosti
Od letošnjega leta turizma
nam je ostala samo še tretjina.
Kaj se je že pokazalo domači-
nom in gostom? Ne mislim več
na Woody Allena in njegove
tretjevrstno nesmiselje, niti ne
gostovanja Hamleta, ki je kaj-
pada moral biti v pikantni
omaki. Ne mislim naštevati
raznih pevskih nastopov, ki še
najbolje rešujejo kulturno lice
Slovencev. Dotakniti se mi-
slim ožje in širše konjiške ob-
čine. Kje je ostala »zelena«
Štajerska? Samo sneg naj za-
pade, pa se toliko opevano Po-
horje grozljivo in do več kot
tretjine ogoljeno zablešči
v mrtvaški belini posek. Ni
kriv samo lubadar - krivi so
tudi dvonogi »lubadarji«-
O Konjiški gori sploh ni, da bi
■govoril. Kdor jo je poznal pred
sedemdesetimi leti in kdor da-
nes po njej išče drevesnih de-
bel, bo moral zelo dolgo hoditi,
saj srečuje samo drevesca z de-
belino fižolove prekle. Mislim
na kulturne privlačnosti, ki
veljajo v svetu; v tisti Evropi,
v katero nekateri mislijo priti
samo z Miss-Toplessarjenjem,
pa obtičijo prav pri tem samo
v brozgi. Kaj torej?
Malo primerjav. Gradova
Kočevski Kostel in gorenjski
Smlednik sta vsaj v bistvu ob-
novljena. Torej stavbi iz pasiv-
nih krajev. Kaj pa stari konji-
ški grad: od lanskega junija do
letošnjega julija so zlasti proti
zahodu obrnjene stene, pri
stolpu in stavbi sami, propadli
za več kot tretjino. Kaj občina
čaka? Kaj bo odgovarjala zgo-
dovini, ko bo ta vpraševala,
kje je bilo dolžno varstvo in
vzdrževanje in propagiranje
zgodovinske kulturne dedišči-
ne?! Izgovor, da se dela na žič-
ki kartuziji, ne drži. Noben
dober gospodar ne bo pustil
enega dela zanemarjenega, de-
lal pa na drugem. Enako bo
skrbel za oba! Jasno, nestvor
nove telovadnice je na poti.
Kakor da bi se za telo moglo
skrbeti samo v zatohlih halah,
ne pa s krepkim ubadanjem na
zemlji, pri pridelovanju krom-
pirja in fižola! Ali čuti učitelj-
stvo, od vrtca do konca osnov-
ne šole, kaj je dolžno svojemu
kraju? Ali še vedno začenja
zgodovino in kulturo in kul-
turno zgodovino samo pri
osebnem rojstnem dnevu? Kaj
je že zamudilo!
Povem naj še dvoje dejstev.
Braslovčani bodo sami obno-
vili svoj Žovnek, še streho mu
bodo obnovili. Prav tako je
v teku delo na starem velenj-
skem gradu.
Ampak - nekaj pa Konjice le
lahko pokažejo. Pred nekaj
dnevi so na stenah prehoda pri
Dravinjskem bloku, najbliže
pošti, zrasli, zacveteli tako na
gosto in tako enkratni grafiti,
da konjiški »menedžerji« lah-
ko povabijo goste z vseh strani
na ogled. Vstopnino naj seveda
računajo, da bodo sredstva za
stari grad! Splača se. Grafi-
tarji so res enkratni.
Kdo bo nesnago počistil?
Najbolje bi bilo povabiti tiste
na smrt zdolgočasene mlade
ljudi, ki ure in ure posedajo
v nepretrgani vrsti kavabarov
— pokazali bodo lahko svoje
moči, saj so si jih pri brezdel-
nih urah in pri zalivanju s ka-
vico (in še s čim, kar še bolj
»daje moč«) gotovo nabrali to-
liko, da bodo ubogi zidovi spet
dostojni konjiškega mestnega
ugleda! Ali ne? V mladini je
moč. Samo — za kaj to moč upo-
rablja? Kdo ji stoji ob strani?
Postala je - tako govori več
dejstev - samo komercialno
blago.
Dovoljeno naj bo povedati,
kako kulturo manifestirajo
drugi kraji. Muljava že dolgo
na prostem igra Desetega bra-
ta. Žalčani so v zgodnji pomla-
di zaigrali nič manj kot izvirno
Sofoklejevo Antigono. Planina
pri Jurkloštru je uprizorila na
prostem Jurčičevega Domna.
Šentandraž pri Braslovčah je
povabil družinske pevce od
vsepovsod. Konjice pa so »iz-
virne« v »Miss-Toplessar-
skem« tekmovanju. Kaj, če bi
pripravile tekmovanje, katero
dekle še zna presti belo volno
in čist lan? Katera zna kleklja-
ti kot Idrijčanke? Katera mati
je z žuljavimi rokami pošteno
(!) vzgojila sedmero otrok?
Katera vela starka bo najbolj
pohvalila svoje otroke in vnu-
ke, kako lepo skrbijo zanjo?
Kulturnih tem na pretek - na-
mreč - srčno - kulturnih. Tistih,
kjer se pokaže zares — človek.
ZDENKA SERAJNIK,
Slovenske Konjice
Kamnolom ali
katapult?
Ker do danes, 1.9.93 nisem
nikjer prebral nobenega član-
ka o ogromni skali na cesti
v Zidanem Mostu (ker je pač
kraj iz province in kot tak ne-
pomemben, prav tako pa tvn
tukajšnji ljudje, čeprav plači
jemo iste davke kot prebival
Ljubljane), sem se odločil n;
pisati nekaj besed o problem;
tiki kamnoloma v Zidanei
mostu in ogroženosti krajan«
naselja Vila, ki meji na kan
nolom.
V petek, 28. avgusta 199;
sem se z osebnim avtomobile«
vračal iz Radeč domov v Zid,
ni Most okrog 21.45. ure.
cesti pred upravo obrata Q
mentarne Trbovlje v Zidanei
Mostu je bila že kolona vozi
Menil sem, da gre za kakšn
prometno nesrečo, saj so v n«
šem kraju precej pogoste, j
zagledam na cesti skalo, s pn
merom vsaj tri metre. Skala j
stala na desni strani ceste gl(
dano iz smeri Celja proti Rj
dečam in zapirala cesto v širi
ni okrog 60 odstotkov cestišč
Kar srh me je spreletel, saj sej
vedel, da se je moja družin
pred kakšno uro iz Radeč vr;
čala domov v Zidani Most. K
sem se približal, sem imel k>
videti. Skala kot soba je obstj
la na cesti, po kateri takrat n
srečo ni peljal noben avtom«
bil!!! Za njo ob cesti je bila i
ena skala, malce večja na pt
gled, pod cesto v strugi Savi
nje pa še ena skala, ravno tak
večja od tiste na cesti. Čakajc
či vozniki smo se samo spoglt
dovali, in se v strahu spraševj
li, kaj ko bi pripeljali mini
ravno takrat, ko se je skal
zrušila iz kamnoloma na cest
Takoj moram poudariti, da s
vse tri skale priletele na cest
iz kamnoloma, in ne s pobočj
hriba, kakor je kamnoloi
imenoval svoje delovno ol
močje leta 1989, ko je priblii
no na istem mestu iz kamnok
ma priletel kamen, zaradi kč
terega je verjetno ugasnil
mlado življenje mopedistke.
Tisti petek, 28. avgusta s
ravno tako razstreljevali, i
popoldne smo poslušali ropi
kamenja, ki je letelo iz ste
kamnoloma proti njegovem
dnu.
Če bi bilo ob cesti res sair
pobočje hriba, potem zaposli
ni iz kamnoloma verjetno ne 1
takoj začeli z odstranjevanje
peska in nasutega kamenj
s cestišča (cesta je bila preho<
na okrog 22.30. ure). Zakaj !
tega napravilo komunalno a
cestno podjetje? Prav tako s
po mojem mnenju sumljivo h
tro razstrelili skalo na ces
naslednji dan, v soboto d(
poldne (običajno ob sobota
ne razstreljujejo)!
Moram povedati, da to i
edini primer ogrožanja življi
nja v naselju Vila živečih di
žavljanov, ki moramo večkri
prenašati kamnite toče, ki se;
kamnoloma vsipavajo po b
šah, travnikih, vrtovih in nji
vah (glej članek v Novica
z dne 3. maja 1993). Kamni 1<
tijo po balkonih, lomijo litoži
lezne klopi, krušijo fasade, 1<
mi j o strešnike. Letos pomlai
je ravno tako priletel kamen
kamnoloma na cesto, kjer
ravno v tistem trenutku pelj
osebni avtomobil znanJ
Škoda, ki mu je kamen preti
sprednji pokrov in razbil zad
njo šipo. Lahko mi verjame*
da je bil voznik s sopotnike«
na smrt prestrašen. Luknja i
sprednjem pokrovu je bila i
pest velika. Spet se na srečo i
nihče poškodoval. Sprašuje
se, ali bo res potrebno, da I
zgodi nesreča kakšnega avt
busa, v katerem bo vsaj kal«
nih deset ljudi mrtvih, da t
kdo kaj naredil, da se takšil
dejavnost ne bo več izvajala
Glede ogrožanja naših žij
ljenj smo krajani že leta 1$
imeli javno tribuno, kjer sw
osebje kamnoloma opozofl
na svoje probleme v prisotnj
sti Republiškega inšpektolj
za rudarstvo, ki pokriva
kamnolom. Takrat smo poSJ
bej poudarili, da se ne zavz"
mamo za zaprtje kamnoloiDJ
ampak za normalno delovanj
in miniranje. Na žalost tega
sedaj ni. Trdim, da osebje
strokovno   kvalificirano
strokovno   odstreljevanje
vojski  sem  bil pionirec
imam nekaj znanja o eksplo^j
Najbolj množično je bila zastopana najmlajša starostna kategorija.
Od Celja do Rinke je strmo polje, po njem se sprehajajo eni čudni ljudje.
Utnijene pohodnike je bilo v Logarski dolini potrebno nahraniti.
Pokrovitelji maratona Celje - Logarska dolina
Glavni pokrovitelj: ŽITO Ljubljana
Pokrovitelji: Zavarovalnica Triglav Celje; Splošna banka Celje; Coca-cola
Žalec; Celjski sejem Celje; Kovinotehna Celje; Pivovarna Laško; NT&RC
Celje; Aurea Celje; Cetis Celje, Občina Celje; PŠ TO Celje; Radenska
Radenci; Nivo-PUV Celje; ZŠAM Celje; PTT Celje; Gradiš Celje; Aarina
Žalec; Elkroj Mozirje; Cinkarna Celje; Savinjski magazin Žalec; Alpos Šent-
jur; Žana Žalec; Fotolik Celje; Komunala-PECE-KA Celje; Cestno podjetje
Celje; Klasje Celje, AFP d.o.o. Dobova; Petrovič Stane Celje; Perčič Jože-
Juškin Celje; Izletnik Celje; Kompas Celje; A banka Celje; Elektrosignal
Celje.
Ostali pokrovitelji: Ljubljanske mlekarne Ljubljana; Yurij Šentjur; Mont Kozje; Potrošnik Celje;
Zlatarna Celje; MGA Nazarje; Petrol Celje; Merx 2M d.o.o. Celje; Toper Celje; Haritrans Celje;
Igor Rosina-Studio Olympus Celje; Mladinska knjiga Celje, Edi Flis Arclin; Transglob Celje;
Reklama Celje; Epsi Nazarje; B.C-Sugrus Celje; Muzej novejše zgodovine Celje; SKB banka
Žalec; Občina Mozirje, Občina Žalec, Občina Velenje in številna druga podjetja, zasebniki in
krajani ob progi.
Št. 36 - 9. september 1993
23

PONOVNO SE SNIDEMO V CELJU!
26. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CEUU
V ČASU OD 10. DO 18. SEPTEMBRA 1993
HALA B
vih). Če je neko razstreljevanje
delikatno, verjetno obstajajo
ukrepi in določene varnostne
rezerve v polnjenju, ki pa jih
v kamnolomu očitno ne upo-
števajo. Prav tako pa bi rad
videl kadrovsko evidenco
o strokovnem izpopolnjevanju
za vse odgovorne in zaposlene
v kamnolomu.
Miniranja, ki se izvajajo ob
torkih in petkih, so od javne
tribune v večini znosna, kar
zadeva tresenje tal. Še vedno
pa od časa do časa tako strese
tla, da je to podobno nepresta-
nim potresnim sunkom, zaradi
katerih pokajo stene hiš. O po-
ku in prestanem otroškem
strahu, o oblakih prahu in bla-
tu po dežju niti ne bom govo-
ril, čeprav tudi ti učinki kam-
noloma niso tako nepo-
membni.
Menim, da se zaradi tovrst-
nega ogrožanja življenj, kam-
nolom v Zidanem Mostu mora
zapreti in prenehati z dejav-
nostjo. Res srčno upam, da ne
bo potrebna kakšna smrtna
žrtev, da bo to moje prepriča-
nje dokončno potrdila.
MARJAN GOBEC,
Zidani Most
Izjava za javnost
Slovenska ljudska stranka
želi ob oblikovanju alternativ-
nega gospodarskega in social-
nega programa sedanji vladni
politiki povezati vse tiste poli-
tične stranke in skupine, ki bi
na temelju usklajenega pro-
grama lahko tvorile prihodnjo
programsko koalicijo. Zato
ocenjujemo, da je potrebno tu-
di napovedano zborovanje
v Križankah in druga politič-
na srečanja vključiti v projekt
oblikovanja programske ko-
alicije in zato povabiti k sode-
lovanju ob opozicijskih in iz-
venparlamentarnih desnih ter
sredinskih strankah tudi seda-
nji vladni stranki Slovenske
krščanske demokrate in Soci-
aldemokrate.
Slovenska ljudska stranka
je z namenom, da bi ugotovili
sorodnost programov in stališč
do aktualnih vprašanj, uradno
povabila na dvostranske pogo-
vore Slovensko desnico, De-
mokratsko stranko, Slovenske
krščanske demokrate, Social-
demokrate, Zelene Slovenije
in Zelene ESS.
Vse bolj zaostreni gospodar-
ski in socialni problemi terjajo
odločne in odgovorne poteze,
pri čemer se Slovenska ljudska
stranka zaveda svojega dela
odgovornosti za sedanjost in
prihodnost Slovenije in Slo-
vencev. Iz te zavesti izhajajo
tudi naša stališča in predlogi.
Predsednik SLS
MARJAN PODOBNIK
Vodja Poslanske
skupine SLS
dr.FRAJSTC ZAGOŽEN
0 pomenu
simbola rdeče
petokrake
zvezde
Danes se številni prebivalci
Republike Slovenije začudeno
sprašujejo, zakaj v Sloveniji še
vedno veljajo stare jugoslo-
vanske registerske tablice
z rdečo zvezdo. Ko vozimo po
cestah, to vedno znova ugotav-
ljamo. In marsikdo ne ve, od
kod smo dobili ta ideološki
simbol. Dobili smo ga iz bivše
SZ, ki se je po zmagi oktobr-
ske revolucije uradno imeno-
vala Sovjetska Rusija, nato
ZSSR, po letu 1945 pa SZ.
Simbol rdeče zvezde je
prevzela leta 1919 v Beogradu
ustanovljena SRPJ (k), ki je na
svojem drugem kongresu
v Vukovarju leta 1920 dobila
ime KPJ in je bila z zakonom
o zaščiti države avgusta 1921
uradno prepovedana (odhod
v ilegalo).
Aprila 1941 je v času marč-
nih dogodkov KPJ izstopila iz
ilegale in se postavila na čelo
boja proti okupatorjem (Nem-
ci, Italijani, Madžari in Bolga-
ri). Razpad Kraljevine Jugo-
slavije je KPJ izkoristila za
svoje politične cilje in namene.
Po zmagi nad okupatorjem naj
bi ob koncu vojne prevzela
oblast v državi. Kot vemo, je to
tudi uresničila.
Bralce teh vrstic bo zanima-
lo kako in kdaj se je na državni
zastavi Titove Jugoslavije in
na zastavah zveznih republik
pojavila rdeča zvezda.
Konec septembra 1941, ko
se je po vsej državi, razen
v Makedoniji, začel NOB in
z njim tudi »ljudska« revoluci-
ja, je bilo v Stolicah pri Krup-
nju (teritorij Užiške republike)
posvetovanje članov CK KPJ
s Titom na čelu, članov Glav-
nega štaba partizanskih odre-
dov Jugoslavije in vojaških
poveljnikov partizanskih enot.
Na tem posvetovanju so skle-
nili, da se GŠ preimenuje v Vr-
hovni štab, ki ga vodi Tito;
v pokrajinah - bodočih zveznih
republikah, pa naj se ustano-
vijo glavni štabi. Slovenija je
tedaj že imela Glavno povelj-
stvo slovenskih partizanskih
čet (od 22. junija 1941), ki sta
mu bila na čelu Franc Lesko-
šek-Luka kot poveljnik in Bo-
ris Kidrič kot politkomisar.
Sprejet je bil tudi sklep, da
bodo zvezno državno zastavo
in republiške zastave »krasile«
rdeče petokrake zvezde kot
simbol revolucije (po vzoru
SZ).
Ta simbol je bil na slovenski
zastavi do razglasitve samo-
stojnosti Republike Slovenije
26.junija 1991.
Znano je, da je bila KP Ju-
goslaviji (od leta 1952 ZKJ) in
KP Sloveniji (ZKS) največji
vzor Sovjetska zveza. Tako tu-
di vsem našim komunistom in
f ilokomunistom!
Pod simbolom rdeče zvezde
so vojaki JA 27. junija 1991
napadli samostojno Slovenijo,
prof. DANE HRIBERŠEK,
Celje
Kaj dela
slovenska
oblast?
Oglašam se z nekaj vpraša-
nji in prosim, če mi kdo odgo-
vori.
Zanima me, zakaj slovenska
oblast še vedno ne reagira na
tako imenovane bivše jugoviče
brez papirjev (osebnih doku-
mentov), tudi če odgovorne
obvestiš o tem? V pogovorih
z ljudmi zasledim, da ista
vprašanja zanimajo veliko
ljudi.
Ni begunec, živi v Sloveniji
že skoraj 3 desetletja, nima ni-
ti najosnovnejšega, osebne iz-
kaznice (mi jo vsi moramo
imeti in se tega zavedamo) saj
nismo mačke, da bi kar tako
hodili naokoli!
Takšne demokracije si ne
dovoli nobena evropska drža-
va, vsaj želeno ni! Kako lahko
brez dokumentov vozi avto?
In kako se počuti Slovenec,
ki ga ima na stanovanju (pa
vse to ve)? Ali je še vedno kaz-
nivo, da nekje živiš in te ni?
Vse to nam Slovencem ni do-
voljeno. Ali sploh živimo
v pravni državi?
Če bo zanimalo občinski se-
kretariat za občo pravo, me
lahko vpraša po imenu osebe.
Napišem lahko polni naslov.
MARIJA KRSTIČ MENIH,
Celje
Občani (stanovalci) zahtevajo, da
se čimprej predpiše novi Hišni red,
da bodo občani zaščiteni
Ugotavljamo,dasmopojunij-
ski osvoboditvi 1991 še vedno
brez veljavnega hišnega reda,
kar mnogi izkoriščajo, provo-
cirajo ostarele, upokojence in
v nekaterih stanovanjskih hi-
šah stanovalce (lastniki stano-
vanj in najemniki).
Hišni red naj vsebuje tudi
nekatere določbe Zakona
o stanovanjskih razmerjih, saj
občani v glavnem ne poznajo
določbe tega zakona. Na žalost
ta zakon celo ne poznajo Hišni
sveti, ki nimajo nobene pri-
stojnosti več, komandirajo pa
še vedno v večini slučajev ve-
ljaki bivših Krajevnih skupno-
sti, lastniki stanovanj so brez-
pravni, ker so odvisni od sa-
movolje upraviteljev zgradb in
njihovega nedela.
Skrb za varstvo bivalnega
okolja zelo šepa, zelo šepa
skrb za vzdrževanje funkci-
onalnega zemljišča. Večina
stanovanjskih hiš ima upravi-
telje zgradb in funkcionalnega
zemljišča. Vsepovsod vlada
nered, upravniki ne skrbijo, da
pridemo do dokončnega reda,
ki bo zadovoljil stanovalce,
male otroke, ostarele in upo-
kojence. Res pa je, da se za
nedelo upravnikov zgradb
vestno pobirajo tolarji- (Cl. 24,
26 Zakona)
Lastniki stanovanj (etažni
lastniki) niso seznanjeni z dej-
stvom, da so solastniki skup-
nih prostorov, naprav, funkci-
onalnega zemljišča in , da oni
odločajo o predlaganih spre-
membah, obnovitvenih delih,
odločajo o vseh spremembah
na funkcionalnem zemljišču,
stanovalci niso seznanjeni
z določili Zakona o stanovanj-
skih razmerjih, da mora obsto-
jati občinski inšpekcijski or-
gan. Občina Celje inšpekcij-
skega organa še nima. Nastaja
vprašanje, na koga naj se pri-
zadeti lastniki stanovanj, na-
jemniki pritožijo, posebno če
se bremeni žep enih in drugih.
Isto velja za namerno vzne-
mirjanje stanovalcev, malih
otrok, ostarelih.
Lastniki stanovanj imajo
pravico do počitka, zato mora
biti na funkcionalnem zemljiš-
ču odrejen prostor za počitek.
Isto velja za druge stanovalce.
Npr. klopi za sedenje morajo
biti postavljene tako, da ne bo
obstojalo vznemirjanje s strani
otrok oziroma mlajših stano-
valcev. (ČL 9, 24 zakona)
V okviru stanovalcev in sta-
novanjskih zgradb ima mladi-
na, otroci pravico do igranja,
samo se ta določba ne bi smela
okoriščati za vznemirjanje
stanovalcev npr. v zgodnjih
urah in poznih urah npr. po
20. uri.
Najemnikom ni jasno, da
odgovarjajo sami za škodo na-
stalo pri nepravilni uporabi ali
malomarni rabi stanovanja ali
skupnih prostorov hiše. Sta-
novalci ne smejo s treskanjem
vrat le-ta uničevati, uničevati
ključavnice, morajo zagotoviti
stalno zaklepanje vhodnih
vrat, vsaj po 21. uri, ne smejo
se igrati v skupnih prostorih
z gorljivimi snovmi, kar lahko
povzroči požar v hiši (bencin
in bencinski hlapi, metanje
petard po stopniščih, itd)
(ČL 44 zakona).
Stanovalcem ni poznana do-
ločba zakona, ki prepoveduje
motenje stanovalcev. Stano-
valci oziroma lastniki stano-
vanj so pristojni, da dajo do-
voljenje, da lahko imajo neka-
teri stanovalci pse, lahko pa
prepovedo bivanje psov v sta-
novanjski hiši, ki z laježem
motijo sostanovalce. Prepove-
dano je puščanje psov na
funkcionalno zemljišče, kjer
večina psov z veseljem laja,
speče stanovalce pa budi. Sta-
novalci oz. lastniki stanovanj
imajo pravico zavrniti dejav-
nost po stanovanjih, ki izrecno
ni bila dovoljena (pranje ma-
teriala za izdelavo predmetov,
ki zahteva tudi večjo uporabo
vode. Lastniki stanovanj ima-
jo pravico zavračati vedenje
nekaterih stanovalcev (prav
tako najemniki), ki moti sta-
novalce. Imajo pravico zavra-
čati preobremenjenost skup-
nih prostorov.
Katero vedenje je potrebno
zaVračati?
Katere motnje stanovalcev
je potrebno zavračati? Vseka-
kor naslednje:
shranjevati motorje v klet-
nih prostorih, namerno nočejo
uporabljati shranjevanje v za-
to določenih prostorih.
motenje stanovalcev na
funkcionalnih zemljiščih, kri-
čanje brez potrebe, igranje
s truščem na igriščih, posebno
če je prostor za počitek stano-
valcev oddaljen od igrišča le
od 2 do 10 metrov; prepoveda-
na je vožnja (celo z večjo hi-
trostjo) z motorji po dostopnih
dovoznih poteh, vožnja po tra-
vi, zelenici, hrupna vožnja po-
sebno za tiste, ki niso stano-
valci stanovanjskih hiš v okvi-
ru funkcionalnega zemljišča.
Parkiranje avtomobilov je
dovoljeno za daljši čas le na
zato določenih parkirnih pro-
storih. (Čl. 50, 53, 9 zakona)
Zakon predpisuje, kako se
uredijo medsebojna razmerja
v zvezi z upravljanjem hiše, in
to tako: da lastniki v več sta-
novanjski hiši sklenejo pogod-
bo, kar pomeni, da soglasno
uredijo medsebojna razmerja,
kar bi imelo določen smisel
(lokalni) hišnega reda. (Čl. 37
zakona)
Stanovalcem, najemnikom
stanovanj, ki najraje motijo
sostanovalce (le nekateri) ni
poznano, da se jim na podlagi
Zakona o stanovanjskih raz-
merjih more odpovedati na-
jemno pogodbo stanovanja in
to zaradi:
če se stanovanje uporablja
v nasprotju z zakonom;
če osebe, ki stanujejo v na-
jemniških stanovanjih, skup-
nih prostorih, na funkcional-
nih zemljiščih, povzročajo
hrup, vznemirjajo sostano-
valce;
če najemnik in drugi sosta-
novalci (pocmajemniki) v sta-
novanju pogosto in huje moti-
jo soseda ali drugega pri mirni
uporabi stanovanja;
če tuje osebe nad 30 dni bi-
vanja niso prijavljene v na-
jemni pogodbi, pa jih te osebe
uporabljajo;
če najemniki ne plačajo na-
Nadaljevanje na 26. strani
LJUBLJANSKA
ZAVAROVALNICA
d. d. Ljubljana
Filiala Celje
Cankarjeva 1, 63000 CELJE
vabi k sodelovanju
več pogodbenih sodelavcev za
sklepanje zavarovanj na območju
Celja z okolico.
če ste komunikativni in samostojni z najmanj srednjo
izobrazbo, Vas čaka prijetno in dinamično delo
z dobrim honorarjem.
Pred Vašim odgovornim delom Vas čaka še strokovno
izpopolnjevanje. Vse dodatne informacije dobite na
telefonski številki (063) 26-446.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi
pošljite na naslov: Ljubljanska zavarovalnica d. d.,
611101 Ljubljana, p. p. 464, Čopova 14.
Rok za prijave je 14 dni.
PESED
Justin Sedeljšak
Prapreče 25, Vransko
telefon (063) 725-154
Zaposlimo:
1. tehnologa-konstruktorja
za opravljanje del in nalog - priprava proizvodnje in
konstruiranje peči in sistema za centralno ogrevanje
2. ključavničarja-kovinarja
za dela v proizvodnji toplovodnih naprav
3. elektrovarilca z A-testom
za varjenje tlačnih posod - peči.
Poskusno delo pod točko 1 traja tri, pod točko 2 in 3 pa
dva meseca.
Pričakujemo vestne in marljive sodelavce.
Za opravljanje del pod točko 1 bomo sprejeli strojnega
inženirja s prakso na enakih ali podobnih opravilih.
LJUDSKA BANKA
d.d. Celje
LJUDSKA BANKA d. d. CELJE
ENOTA V CELJU
VABI K SODELOVANJU: *
1. Diplomiranega pravnika
s pravosodnim izpitom
- nedoločen čas
2. tajnico poslovodstva
- nedoločen čas
3. Referenta za mednarodni plačilni
promet
- nedoločen čas
za 1: zaželjeno aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
za 2: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali pravne
smeri, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno
znanje angleškega ali italijanskega jezika.
Delovne izkušnje so zaželjene.
za 3: najmanj srednješolska izobrazba ter nekaj let prakse
na delu v mednarodnem plačilnem prometu, zaželjeno
znanje nemškega jezika.
Prijave s kratkim življenjepisom pričakujemo v sedmih dneh
po objavi na naslov:
Ljudska banka d. d. Celje, Prešernova 27, 63000 Celje.
Št. 36 - 9. september 1993
Mali raj v Olimju
Pri vinskem vitezu Stanislavu Amonu, dobitniku visokih mednarodnih In domačih priznanj
Nova Amonova turistična
kmetija je ena najlepših
v Sloveniji, takšna, da bi se
z njo ponašali tudi v Avstriji,
Bavarski ali v Švici. Aniona
smo doslej poznali predvsem
po njegovih ustekleničenih
vinih, ki jih je mogoče kupiti
po številnih trgovinah. Poz-
nali po vinih slovitega vino-
gradnika, ki si je letos pri-
služil tudi vstop med vinske
viteze gradiščansko-panon-
skega reda. Le razlog več, da
smo ga obiskali v domačem
Olimju, pri turističnih
Atomskih Toplicah.
V Podčetrtku smo zavili na
levo, za Olimje, tik pred sre-
diščem kraja, pri vaškem po-
kopališču, pa znova levo. Na
smer v Amonovo dolino nas
je spomnil veliki kažipotni
grb, z družinskim priimkom.
Na kmetiji smo se sicer ogla-
sili že zgodaj pomladi, pa
smo bili še prezgodnji. To-
krat smo bili prijetno prese-
nečeni, saj smo našli čudovi-
to urejen ambient. Nekaj po-
ve podatek, da je pri ureja-
nju svetovala ljubljanska ar-
hitektka, ki je načrtovala
imenitno Atomsko vas. Pred
kmetijo sem bil najprej po-
zoren na konje, ki so pri hiši
že več generacij, prej kot de-
lovna žival, danes v zabavo
turistov. Le ponijev še ni bilo
doslej.
Prišli smo v delavnik, na
terasi tihe doline pa je bilo
vseeno živahno. Amonove
obišče veliko gostov iz
Atomskih Toplic ter Rogaške
Slatine, prihajajo prav tako
na poslovna kosila ali večer-
je. Za omizji sem opazil gro-
fa Hermana Celjskega, igral-
ca Janeza Bermeža ter nekaj
znanih okoliških zasebni-
kov. Pri Amonu so postregli
že mnogim znanim Sloven-
cem, na primer predsedniku
države Kučanu, pa različnim
ministrom in umetnikom.
Sicer pa prihajamo večino-
ma čisto navadni zemljani.
Nato smo se spoznali
s Stanislavom Amonom ter
s soprogo Greto. Otroka,
Aleš in Amanda, sta bila še
odsotna, na teniškem igriš-
ču. S pogovorom smo začeli
pri začetku, leta 1980, ko so
pravzaprav začeli s kmečkim
turizmom. Na kmetiji kjer je
imel Stanislavov oče po
osemdeset glav živine že
v sedemdesetih letih. Leta
1973, ko so zgradili hleve, se
gospodarili na prvi, edini
usmerjeni kmetiji daleč nao-
krog. Stanislav mlajši je oče-
tov uspešni, napredni na-
slednik. Ko so leta 1986
spoznali, da imajo za turi-
stične potrebe premalo
zmogljivosti, so dali večji
poudarek razvoju vinograd-
ništva, vinograda in vinske
kleti. Tista leta so si veliko
pomagali tudi z obrtjo, s pre-
vozništvom ter gradbeno
mehanizacijo, ki ostajata.
S pojavom podjetništva se je
nato ponudila možnost za
ustanovitev vinarskega po-
djetja, ki se od letos dopol-
njuje z novo turistično kme-
tijo. Vlagali so skoraj izk-
ljučno svoj prjsluženi denar,
z izjemo naložbe v gostinski
lokal, za kar so prejeli nekaj
povratnih sredstev.
Ustvarjalnost pri Amono-
vih ni ostala neopažena.
Pred slabim desetletjem so
kot prvi slovenski zasebniki
prejeli mednarodno prizna-
nje za Hišo kakovosti (Ma-
ison de qualité), Orden
sv. Fortunata. To francosko
priznanje so jim podelili
v nemškem Porenju, v pri-
sotnosti bonnskega kmetij-
skega ministra ter med do-
bitniki iz šestdesetih držav.
Prizadevanja za urejeno
kmetijo ter kakovost vina so
se obrestovala torej tudi
v obliki priznanj. Doma, na
ljubljanskem vinskem sej-
mu, so Amonovemu char-
donnayu in sauvignonu po-
delili zlato in srebrno meda-
ljo, na letošnjem kmetijskem
sejmu v Gornji Radgoni pa si
je sauvignon prislužil zlato,
chardonnav pa srebro. Le-
tošnje leto je prav tako
v znamenju izjemnega priz-
nanja, ko so Amona, na Ptu-
ju sprejeli med vinske viteze
gradiščansko -panonskega
reda.
S Stanislavom, v Hiši ka-
kovosti, smo se seveda precej
pogovarjali o kakovosti vin-
ske kapljice. Brez tega danes
ni napredka. Včasih je bilo
manj konkurence ter večji
trg, danes pa ljudje pričaku-
jejo zraven še solidne cene.
Visoka priznanja prinašajo
še večjo odgovornost, saj za-
radi njih pričakujeta potroš-
nik ali gost stalno vrhunsko
kakovost. Tisti, ki ne bo za-
dovoljen, se ne bo več odločil
za Amonovo steklenico, niti
ne vrnil na turistično kme-
tijo.
Kdo vse se trudi na tej
kmetiji? Vsi smo za vse, je
povedal Amon. Soproga
Greta, ki je prišla v Olimje iz
znane Štrausove gostilne in
trgovine v Šmarju, ima ne-
koliko bolj na skrbi notranjo
povezavo ter prodajne zade-
ve, v družinskem gospodinj-
stvu precej pripomore mama
Jožica, pa tudi otroka se že
zanimata. Najbolj ju seveda
privlačijo konji in ko sta se
vrnila s tenisa, sem opazoval
Amando v galopu. Pri Amo-
novih je trenutno redno za-
poslenih še osem drugih de-
lavcev, med špicami pa si
pomagajo z občasno po-
močjo.
V vinski polnilnici sem
opazoval delavce med pol-
njenjem zlate kapljice, nato
pa smo si ogledali klet, kjer
lahko vskladiščijo 140 tisoč
litrov. Občudoval sem velike
lesene sode, v katerih je po
20 hektolitrov vina, pa tudi
20 do 100 hektolitrske nove
posode. Vse deluje naravno,
za razliko od nekaterih in-
dustrijskih podjetij. Iz mest-
ne samopostrežbe sem se*
prav tako spomnil Amono-
vih ustekleničenih bio sokov,
od jabolčnega do rdeče pese
ter domačega kisa.
V njihovem gostinskem lo-
kalu sem nato poskusil koza-
rec sauvignona, eno od ra-
zličnih vrst. K užitku je po
svoje prispeval primerni am-
bient, z glinastimi lučmi iz
vinskih plucarjev ter masiv-
nimi mizami iz starih preš,
vse med seboj usklajeno.
Pregledal sem prav tako je-
dilni list, ki ponuja domačo
pečeno račko, ramsteak na
žaru, različne zrezke, govejo
zarebrnico v omaki, postrvi,
kozjanski golaž, domače na-
rezke s salamo, budjolo ter
siri... Vse kar prinesejo na
mizo je domače.
Pred hišo sem bil seveda
pozoren na jezdece na poni-
Stanislav Amon.
Družinski portret pod hišnim grbom: Stanislav in Greta
Amon ter njuna Aleš in Amanda.
Veselje s kočijo po slikoviti okolici.
Konji so pri hiši že več gen
danes v zabavo turistov.
Čudovito urejeni ambient nove turistične kmetije. Tega popoldneva so gostje dajali pred-
nost terasi in zadnjim poletnim sončnim žarkom.
VAmonovi vinski kleti so tudi leseni sodi, ki varujejo po 20 hektolitrov dragocene tekočine.
Št. 36 - 9. september 1993
24,25
delovna žival,
n Ohmja nas je
til v Amonovo
pnjih. Seveda,
v Amonovem
Kmetijo poživ-
živali, številni
b govedo, pra-
ina. Med sliko-
vni je bilo lepo
>tnjo z njihovo
o.
)limju, kjer se
[no najstarejših
"pi, pa sta tudi
ter Jakopinova
tetija. Amonova
km le pika na i,
taa dopolnjuj e-
' opuščeni stari
i podjetje, ki bo
naj različne j-
'i z blagovno
hja. Amon pa
9ljnje razvojne
*rnišlja o staci-
% o zmogljivo-
*Ho dvajset lju-
^1 področju pa
^ skrbi za vr-
yost.
izpraznil koza-
Sa zlatega vina.
^spomnil misli:
too kot vodo, ga
JERANKO
0 EINSPIELER
Zgani simboli preživetja
Predstavljamo Igorja Bahorja, najmlajšega lončarja na Slovenskem__
Biti lončar pred stotimi leti ni bilo nič
nenavadnega. Biti lončar danes je nena-
vadno in redko. Še bolj pa je nenavadno,
če se za to odloči mlad človek. Da bo delal
lonce, ki so simbol kuhinje, simbol preži-
vetja, se je odločil tridesetletni Velenjčan
Igor Bahor.
Bahor se je za staro obrt odločil že pred
desetimi leti, ko se je začel ljubiteljsko
ukvarjati z lončarjenjem in keramiko.
Danes ima v Topolšici svoje podjetje Ba-
hor, delavnico s trgovino. »Ko sem prišel
iz vojske, sem začel študirati elektroteh-
niko v Ljubljani. Takrat sem iz posebne
mase začel obdelovati keramiki podoben
nakit, hotel pa sem se naučiti izdelovati
keramiko. Obiskal sem lončarja Slavka
Škodo iz Podutika pri Ljubljani in se mu
ponudil za vajenca,« je povedal Bahor. In
tako se je iz hobija razvil poklic, s katerim
si Igor danes reže kruh.
Vsaka pot se začne s prvini
korakom
»Triletno delo pri mojstru Škodi mi je
prineslo veliko znanja in izkušenj. Spoz-
nal sem, kako široko področje je lončar-
stvo. To ni le glina, glazura in peč. Po-
trebno je široko poznavanje kemije, kajti
pri žganju se odvijajo različni kemični
procesi, različne temperaturne reakcije.
Mojster je obvladal oblikovanje na vrete-
nu, slabše pa je obvladal tehnologijo ke-
ramičarstva in dekorativno tehniko. Po
treh letih sem odšel in začel pri Društvu
šaleških likovnikov,« je povedal Bahor.
Pred dvema letoma je ustanovil svoje
podjetje, v katerem je zaposlil triindvaj-
setletnega Davida Cesarja, ki se je pri
njem priučil lončarstva, v pripravništvo
pa bo dobil še enega vajenca. Bahor sode-
luje tudi s Slovenskim etnografskim mu-
zejem ter z etnologi in arheologi s filozof-
ske fakultete. V okviru Društva šaleških
likovnikov je že pred dvema letoma usta-
novil keramičarsko-lončarsko sekcijo in
začel organizirati tečaje lončarstva.
V vsaki skupini sodeluje deset tečajnikov.
Prevladujejo mladi, veliko je študentov,
učiteljev likovnega pouka, slikarjev, ki-
parjev ter drugih ljubiteljev domače obr-
ti, ki bi radi bolje spoznali tehniko lon-
čarjenja.
»Idejo o tečajih sem dobil po trimeseč-
nem bivanju v ZDA, kamor sem odšel iz
radovednosti in želje, da bi bolje spoznal
lončarstvo. V Baltimoru sem se povezal
s Ceramic Claywork Center, kjer sem se
udeleževal predavanj o organizaciji in iz-
vajanju izobraževanj na področju kera-
mičarstva,« je povedal. Tam je tudi spoz-
nal poseben tip japonske keramike, tako
imenovani raku, ki jo najdemo tudi v nje-
govi trgovini in je, kot je povedal mojster,
najbolj iskana in razširjena sodobna ke-
ramičarska tehnika. Po potovanju po Ka-
nadi, kjer je v kraju Summerside na otoku
Prince Edward Island obiskal lončarsko
univerzo in si nabral veliko literature, se
je ustavil v indijanskem rezervatu Santa
Fe v New Mexicu. Med Indijanci je ostal
en teden. »V rezervatu so Indijanke, lon-
čarstvo je namreč pri njih žensko delo,
prikazovale primitivne tehnike oblikova-
nja in žganja,« je povedal.
Unikat, ki je zgodba zase
Bahorjeva trgovina, v kateri prodaja le
del izdelkov, ostale prodaja Vodifloru iz
Vojnika in Domusu iz Ljubljane, nudi ku-
pcem unikatno keramiko. Vsi lonci so na-
rejeni na roko, vaze so porisane s čopi-
čem, ki ga vleče Bahor. V vsakem izdelku
je mojstrov trud, prizadevanje, vsak izde-
lek ima svojo dušo.
Mojster pri delu loči dve tehniki. V tra-
dicionalno-etnološki tehniki izdeluje sta-
re lonce, pekače in latvice. V drugi, »last-
ni tehniki« pa se poigrava njegova domi-
šljija. Sad so čudovite vaze, majolike, di-
šavnice...
Bahor želi razširiti svojo delavnico, ku-
piti dodatno peč. Upa, da mu bodo pri
tem pomagali drugi, saj si močno prizade-
va za možnost izobraževanja o lončarstvu
v slovenskem prostoru. V okviru velenj-
skega Zavoda za zaposlovanje, ki je letos
organiziralo podjetniško delavnico za iz-
delovanje poslovnega načrta, je svoj načrt
predstavil na Forumu in zanj prejel prvo
nagrado. Z Zavodom za zaposlovanje or-
ganizira tudi tečaje za brezposelne, želi
pa organizirati tudi lončarska tekmova-
nja in sodelovati na lončarski olimpijadi
v Firencah.
»Slovenski lončarji bi se morali poveza-
ti. Malo nas je. Starejših lončarjev ni več
kot 15, najmlajši registrirani lončar sem
jaz,« je povedal umetnik.
Bahor načrtuje spomladi velik dogo-
dek. Na štirinajstdnevnem lončarskem fe-
stivalu ob velenjskem jezeru bodo iz gline
naredili konja v naravni velikosti. Konja
bosta oblikovala dva kiparja, Bahor bo
sodeloval kot tehnolog. Izdelovanje reali-
stičnega konja je velik izziv, saj so ga do
sedaj iz gline naredili samo Kitajci, leta
220 pred našim štetjem. Potem ko bodo
glino oblikovali, bodo okrog konja sezi-
dali peč in ga v njej žgali. Po končanem
žganju bodo peč razdrli, konja pa prenesli
na velenjski grad. Kako? Tega še ne vedo.
V teh štirinajstih dneh se bodo odvijale
tudi različne kulturne prireditve, koncer-
ti, modne revije... Na festival bodo pova-
bili lončarje iz Firenc in Kitajske. Skrat-
ka, dogodek, ki obeta. Veliko pa ima
v svoji delavnici na Topolšici že sedaj
pokazati umetnik iz ljubezni, Igor Bahor.
MIMI PODKRIŽNIK
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Lepota in posel
Postati maneken ali fotomo-
del pri nas ali celo v širnem
svetu so želje mnogih mladih,
ki v tem delu vidijo predvsem
obilico zabave in mnogo de-
narja. Koliko to drži in kakšna
je tista prava podoba tega po-
sla, smo poskusili izvedeti iz
prve roke, od triindvajsetletne
Sandre Čmak iz Žalca, ki je
ena redkih Slovenk, ki se je
kot manekenka uveljavila tudi
v tujini.
Kdaj si se začela ukvarjati
z manekenstvom?
V sedmem razredu osnovne
šole pri Gogi v Celju, na mod-
nih revijah za mlade, nato me
je na morju opazila Nina Gazi-
bara in me povabila v Ljublja-
no. Modni bazar je bila prva
večja prireditev, na kateri sem
sodelovala. Nato sem delala za
Lisco, sledilo pa je še nekaj
angažmajev pri nas.
Kakšen je bil začetek v tu-
jini?
Z dvesto nemškimi markami
v žepu sem odšla v Milano
v modno agencijo. Začela sem
z majhnimi, internimi revija-
mi, t.i. show roomi, da sem
lahko plačala fotografe, ki so
mi naredili posnetke za book,
t. j. katalog, s katerim se
ustrezno predstavljaš, ko iščeš
delo, saj želijo vsi videti tvojo
fotogeničnost.
In za koga vse si delala?
Zelo različno. Angažirali so
me v Italiji, Avstriji, Nemčiji,
Grčiji, Portugalski, Južnoafri-
ški republiki, Braziliji, ZDA,
Mehiki, na Sejšelih, v zadnjem
času pa predvsem v Španiji.
Najbolj znane revije, v katerih
so bile objavljene moje foto-
grafije, so Cosmopolitan, Elle,
Marie-Claire, med drugim pa
sem tudi sodelovala z agenci-
jama Riccardo Gay iz Milana
ter The Girls z Dunaja.
Katero področje ti najbolj
leži?
Največ, devetdeset odstot-
kov, delam kot fotomodel za
ilustrirane časopise, ostalo so
modne revije, posnela pa sem
tudi nekaj reWamnih spotov
za televizijo.
Je to delo naporno?
Če se s tem ukvarjaš, moraš
biti pripravljen na to, da ni-
maš časa za nič drugega. Ho-
biji, zabave, celo prijatelji so
daleč v ozadju.
Izkušnje?
V zadnjih štirih letih se mi je
toliko zgodilo, kot bi se mi do-
ma v dvajsetih. Naletela sem
na tisoče težav in ovir in se
naučila obvladovati svoje živ-
ce, pri tem pa sem spoznala, da
v tem poslu prevladujejo izk-
ljučno interesi. V izredni kon-
kurenci ni nihče sentimenta-
len in če ti kdo že naredi kakš-
no uslugo, bo prav zagotovo
nekaj zahteval zanjo. Za za-
četnike pa velja, da če zdržiš
prve tri mesece, ki so polni
stresov, imaš možnosti, da
v tej mašineriji obstaneš, če
odnehaš, se verjetno nikoli več
ne boš podal v to.
In kako se ta posel splača?
Pri tem delu veliko potuješ,
spoznavaš nove ljudi, zaslužiš
relativno dosti, vendar pa
imaš tudi velike stroške, kajti
potovanja, hrano, stanovanje
si moraš plačevati sam in
pravzaprav moraš kar dobro
gledati na denar, če želiš tudi
kaj prihraniti.
Kakšne manekenke so danes
najbolj iskane?
Zgolj enega tipa ni, seveda
osnovni kriteriji, kot so višina,
postava, še vedno ostajajo ne-
spremenjeni, pač pa je zelo ši-
rok okus, mnogokrat hiti ni
pomembno, da je model kla-
sična lepotica, saj vsi uporab-
ljajo make-up, ki včasih prav
korenito spremeni zunanjo po-
dobo.
Načrti?
Ko se jeseni vrnem iz Nem-
čije, načrtujem zopet stalno
bivanje doma. Na potovanjih
po svetu sem dobila precej idej
za oblikovanje in izdelavo po-
hištva, ki se precej razlikuje
od tega, kot ga poznamo pri
nas. Poskusila bom s to no-
vostjo, v čem pa je to pohištvo
drugačno od tukaj znanega, pa
še ne bi želela govoriti, saj gre
za poslovno skrivnost, ki se bo
razkrila šele, ko bodo izdelki
na trgu.
Torej se poslavljaš od mane-
kenstva?
Ne povsem, občasno se bom
s tem še ukvarjala, delam lah-
ko še kakšnih pet let kot ma-
nekenka, vendar pa sem se te-
ga že kar nekako naveličala in
se želim lotiti svojih poslov.
BORIS GORUPIČ
LA AGrNCIA
Št. 36 - 9. september 1993
26
Nadaljevanje s 23. strani
jemnino po določbah Zakon
o stanovanjskih razmerjih.
(Čl. 53 zakona)
Še vedno motijo naše obča-
ne določbe minulih stanovanj-
skih zakonov. Zato poudarja-
mo, da stanovanjske pravice
novi zakon ne pozna več. Po
določbah zakona je jasno po-
vedano, da družbene lastnine
na stanovanjih ni več. (Čl. 141
zakona) Po novem zakonu
ostanejo le najemna razmerja.
Torej preoblikovanje stano-
vanjskih razmerij v najemna
razmerja. (Čl. 147 zakona)
Najemnikom stanovanj ni
jasno, v katerih slučajih plača-
jo stroške popravil. Najemnik
nosi le stroške popravil v sta-
novanju, ki so posledica ne-
pravilne in malomarne upora-
be stanovanja. Sicer lastnik
plača stroške. (Čl. 41 zakona)
Obvezna sestavina je najemna
pogodba.
Pride lahko do odločitev
upravljanja stanovanjske hiše.
Npr. odtujitve, sprememba na-
membnosti, prenova hiše, iz-
boljšave, pri tem pa je važna
določba zakona, da je za
opravljanje podobnega dela
potrebno, nujno potrebno so-
glasje vseh lastnikov. Torej
upravitelj ni vsemogoč in, da
lahko obremenjuje lastnike
stanovanj le v soglasju z njimi.
Isto velja za spremembe na
funkcionalnih zemljiščih, po-
sebno, ki so v interesu stano-
valcev, morajo biti izvršene le
v soglasju lastnikov stanovanj.
(Čl. 31 zakona)
Ponavljamo, ureja se poseb-
no inšpekcijsko nadzorstvo, ki
ga upravlja Republiška stano-
vanjska inšpekcija. Mnogo ob-
čin nima urejene inšpekcijske
službe (npr. občina Celje)
(čl. 104 do 110 zakona)
Lastnik mora upoštevati
ukrepe upravnika, ki jih je
opravil s pooblastili. Vsak
lastnik stanovanja ima pravi-
co ugovora tem ukrepom.
V sporu z upravnikom in za-
devni pritožbi lastnika odloči-
jo vsi lastniki hiše (stanovanj-
ske) (Čl. 28 zakona). Torej želi-
mo kot stranka pomagati osta-
relim in upokojencem. Revizi-
ja zakona je potrebna, uprav-
niki so nedelavni.
RUDOLF KRIŽANIČ
Celje
Policijski
Ramboti iz
Portoroža
Pazi, dragi popotnik in tu-
rist, ki te pot zanese v prelepi
mirni Portorož, ker nikoli ne
veš, na koga naletiš. Morda tu-
di na premlade, grobosti in ak-
cije željne policiste. Hodil je
popotnik po tujem svetu, doži-
vel marsikaj in seveda tudi
srečal policiste, toda vedno
prijazne, v raznih nevšečno-
stih popotnikom pomagati
pripravljene. Toda Portorož ni
tuj svet in policisti niso tuji
policisti (ali pa nekateri so,
bog si ga vedi?).
Torej, prišel je Popotnik
v »mirni« Portorož in zasledil
plakat o nastopu neke tuje
skupine v klubu Tivoli. Dobre
glasbe željan se je namenil
v smeri tega kluba. Bil je prvič
v Portorožu, verjetno tudi zad-
njič, kajti nekateri tamkajšnji
policisti so pravi ramboti. In
stopil je Popotnik skozi vhod
kluba. Vrata sirom odprta. Ne
levo, ne desno, nikjer nobene-
ga vratarja, redarja. Čudno.
Gre naprej in nenadoma se
znajde v dvorani. Levo oder,
desno mešalna miza, nekaj lju-
di, ki uglašujejo opremo. Po-
potnik opazuje vse to z začu-
denjem in zanimanjem. Začu-
denje? Nikjer nobenega vra-
tarja. Zanimanje? Glasba ga je
vedno zanimala. Tresk. S stra-
ni priteče suh, višji moški
srednjih let in ga sune z roka-
mi. Začne ga zmerjati in na
Popotnikovo začudenje mu
začne še groziti. Na Popotni-
kovo omembo policije se oseba
srednjih let še bolj razjari.
Zmerjanje in grožnje se pove-
čajo do mej neokusnosti in na-
silnosti, ki jih ni bil vajen, zato
telefonsko pokliče policijo.
Oseba na drugi strani mu po-
ve, naj počaka pri vhodu
v omenjeni klub, češ, da bodo
njihovi fantje takoj tam. Nič
hudega sluteč se je vrnil pred
klub, kjer je ponovne grožnje
in nasilnosti pospremil tudi fi-
zični napad že prej omenjene-
ga moškega. Policije še ni bilo,
zato je Popotnik šel na drugo
stran ceste in jo še enkrat po-
klical. Potem so možje postave
že prišli in ko se je vrnil pred
klub, je srečal pet policistov.
Tri v drugačnih uniformah kot
druga dva (verjetno special-
ci?). Vsi so bili po videzu stari
okoli dvajset let, mogoče pa še
kakšen najstnik zraven. Pove-
dal jim je, da je on tisti, ki jih
je bil poklical. Odpeljali so ga
»na razgovor« skozi dolgi hod-
nik v stranišče. Stranišče je res
prijeten kraj za razgovor, po-
sebno če se le-ta začne s klofu-
tanjem skupine oboroženih
policistov po neoboroženem
Popotniku. In prav tako se je
zgodilo, med klofutanjem pa
so seveda sledila vprašanja:
»Zakaj si vlomil?« »Nisem vlo-
mil, vrata so bila na sirom od-
prta. Fantje, pa saj sem vas jaz
poklical!« Klofutanje na-
prej...  Vprašanje naprej...:
»Zakaj si razbil na vhodu ši-
po?« »Fantje, pa kaj je sedaj
to? So j a vse šipe cele, a me
zajebavate,-a kaj?« Klofutanje
naprej... Provociranje na-
prej ...: »Bomo že nekaj našli,
da te zašijemo!« Klofutanje
naprej...
Nobenega časa za pojasnilo,
nič ni imel naš Popotnik.
Odpeljali so ga skozi hodnik
proti izhodu. O nasilnem mo-
škem iz začetka naše zgodbe
pa ne duha ne sluha. Na strani
je stal le debel, ne preveč brkat
moški in se zadovoljno smeh-
ljal. Popotnika so vrgli v »Ma-
rico« in čez čas odpeljali na
policijsko postajo.
Policijska postaja pa kot da
bi jo zajela skupina bojevitih
mladoletnikov in se preoble-
kla v policijske uniforme. Po-
potniku je šlo na smeh. Otožen
smeh: »Nobenega pametnega
policaja, takšnega, ki bi delo-
val resno, takšnega, s katerim
bi se lahko pogovoril. Ti otroci
me bodo še ubili, krvoločnost
jim vidim v očeh, sranje...«. In
že se je začela ponavljati zgod-
ba o klofutanju. In še več: ža-
ljenje, poniževanje... Največji
in najbolj borben mladenič se
je v trenutku obrnil za sto
osemdeset stopinj, dvignil no-
go in hotel udariti. Na srečo je
zgrešil. Ponovil je to še enkrat
in še enkrat zgrešil ter padel
(Popotnik je bil namreč hitrej-
ši in se mu je umaknil). Čudno
za policista specialca, da je ta-
ko nevešč karate udarcev, da
je dvakrat zgrešil, saj je ja iz-
šolan? Mogoče pa je bil pijan?
Vsekakor je izzval smeh na
ustih svojih kolegov, kar ga je
zelo razkačilo. Brcnil je Po-
potnika v hrbet. Takrat so tudi
drugi policisti dobili »korajžo«
in ga začeli obrcavati. Hoteli
so ga zlomiti, ponižati, priza-
deti mu bolečine, toda uspelo
jim je le slednje — fizične bole-
čine (Popotnik je namreč že
več dni v bolniškem staležu).
Stal je sredi njih in udarci so
leteli po njem. Le samemu sebi
in svoji »hladnokrvnosti« ter
neupiranju se lahko zahvali,
da ni prišlo do večjega nasilja.
Če bi se tej »junaški petorici«
upiral, bi mu verjetno zlomili
kakšno roko, čeljust, za name-
ček še kaj več. Pa saj poznate
našo mladino. Včasih je zelo
objestna in agresivna, nekate-
re pa še šolajo tako in verjetno
tako mora biti. Kdo bi vedel?
Oblast, morda policijski šefi,
morda gospod Minister, »moč-
nih fantov« šef? Jaz ne vem.
Posadili so Popotnika na
stol in mu med kupom primi-
tivnih neumnosti naredili za-
pisnik, ki bi ga naj podpisal. In
seveda ga ni. Če so ga že drugi,
sam sebe ponižal ne bo. Vzeli
so mu čevlje in usnjeno veriži-
co ter ga vrgli v hladno celico.
Zjutraj mu je odprla vrata
prijazna uniformirana ženska
in človek sploh verjeti ne mo-
re, kakšno spremembo lahko
po »napornem« večeru prinese
novi dan. Hecno, bila je res
zelo prijazna in tudi dva moža
postave v sprejemnem uradu
sta bila prijazna. Mogoče zato,
ker sta bila že malo starejša in
»umirjena«. Najbolj hecno pa
je bilo to, da za nočitev sploh
ni bilo treba nič podpisati in
v tem dragem Portorožu niti
plačati. Odšel je Popotnik
v mirno, portoroško jutro...
petka, 20. avgusta 1993.
Popotnik J. P.
Ali namenoma
postajamo vse
manj pravna
država
Mineva leto dni, odkar je
Neodvisnost KNSS vlado RS
opozorila na vedno bolj pogo-
ste pojave neizplačila plač de-
lavcem za opravljeno delo, kar
predstavlja kršitev ne samo
zakona o delovnih razmerjih
temveč tudi 86. člena kazen-
skega zakonika RS.
Eden od prvih bolj znanih
primerov je bilo poigravanje
odgovornih s podjetjem Kera-
mix iz Nove Gorice, kasneje se
je to zgodilo še v Tovarni meril
Les iz Slovenj Gradca, kjer so
zaradi neizplačila plač delavci
prvič v Sloveniji gladovno
stavkali, nadaljevalo se je
v Belt-u iz Črnomlja, Pletenini
iz Ljubljane, Ingradu Celje,
Sky-West na Gorenjskem, ter
najnovejše zopet v Ingradu
Rogaška Slatina, Turri-in
v Ljutomeru, ki je v lasti itali-
janskega državljana, kar na-
vada pa je to postala v Elek-
trokovini Maribor.
In kaj je v enem letu storila
vlada? Tu in tam kakšno gasil-
sko akcijo. Na našo zahtevo,
da bi se morala vsa podjetja za
primer nelikvidnosti obvezno
zavarovati in na ta način obli-
kovati solidarnostni zavaro-
valni sklad, se do sedaj še ni
odzvala, čeprav v zahodnem
svetu tovrstni instituti niso
nobena redkost.
V Neodvisnosti KNSS se
sprašujemo, zakaj je na strani
vlade tolikšna ignoranca?
Zakaj na množične kršitve
Sodišča združenega dela in
javna tožilstva tako medlo re-
agirajo?
Pravna služba Neodvisnosti
- KNSS je proti vrsti odgovor-
nih direktorjev, ki so kršili
86. člen kazenskega zakonika
RS, vložila kazenske ovadbe.
Preiskovalni organi in javna
tožilstva pa s postopki odlaša-
jo ali pa jih zavračajo.
Sodniki so se ob mariborski
aferi z orožjem ponovno de-
klarirali, da hočejo biti neod-
visni tako od strankarske kot
tudi od vladne politike. Stri-
njamo se s tem, da morajo so-
dišča biti neodvisna. Vpraša-
mo pa se, zakaj do sedaj v Slo-
veniji ta neodvisna sodišča
v delavsko korist ne rešujejo
množičnih kršitev, ko tisoči
delavcev ne dobijo plače. S ta-
kim početjem našo državo po-
tiskajo v ne pravno državo.
prof. ALENKA OREL
NEODVISNOST KNSS
Jedrska
elektrarna Krško
Naše stališče do JE Krško je
znano. Znano je tudi, da so ne
vladne ekološke organizacije
Slovenije in Avstrije spomladi
letos zahtevale od vas, da pri-
pravite program čim hitrejše-
ga izstopa Slovenije iz »jedr-
ske družine«, vključno z zaprt-
jem JE Krško. Zadnje izjave
nekaterih iz elektrogospodar-
stva (JE), pa tudi iz vrst Vlade
R Slovenije o varnem obrato-
vanju nas niso prepričale, saj
v nobenem primeru ni govora
o potresnem področju (da je
bil potres v Krškem leta 1917
je znano), da praktično ni vi-
deti rešitev za odlaganje jedr-
skih odpadkov, je tudi jasno.
Lanska in letošnja suša je
pokazala, da je problem tudi
reka Sava, poleg pomanjkanja
vode tudi onesnaženost.
V vsakem primeru pa ni ni-
kogar na tem svetu, ki bi lahko
jamčil, da v Krškem ni možna
večja katastrofa. Ni treba do-
dajati, da je taka katastrofa
tudi lahko usodna za slovenski
narod.
Glede na dejstvo o potresni
dejavnosti in neurejenega traj-
nega odlagališča NSRO sma-
tramo, da je JE Krško črna
gradnja po sprejetem zakonu
o urejanju okolja in drugih po-
segov v prostor in zahtevamo
od JE Krško, da jo kot takšno
tudi prijavi.
Vztrajamo torej, da se v naj-
krajšem času pripravi celovit
program izstopa Slovenije iz
jedrske družine.
Najavljamo skorajšnji skup-
ni sestanek ne vladnih ekolo-
ških organizacij iz držav Alpe
— Jadran in javni protestni
shod, če do omenjenega pro-
grama ne bo prišlo.
Za IO SEG
KAREL LIPIČ
Kdaj bodo ljudje
rekli »ni je več«
Stanovanjski zakon je bil
pisan na kožo brezmejnih ape-
titov takratne državne oblasti,
da čimprej pobere smetano in
onemogoči s tako zbranim de-
narjem še naprej podpirati bi-
rokratsko privilegiranost in
samodrštvo tudi sedanje obla-
sti. Še v Rusiji - simbolu bolj-
ševizma, so družbena stanova-
nja »brezplačno« razdelili lju-
dem, s sedaj pričakovanimi in
že dolgo obljubljenimi lastnin-
skimi obveznicami pa ne bomo
mogli kupiti niti družbenih
(naših) stanovanj, saj se rok
stanovanjskega zakona izteka.
Še posebej me boli, ker ga je
podpiral še takratni moj zeleni
kolega minister Jazbinšek in
da ne bi nosil ta sramotni pe-
čat kot ekološko osveščen, sem
že ob izidu stanovanjskega za-
kona seznanil vso slovensko
javnost, da je zakon povsem
zgrešil cilj — ta je bistveno
zmanjšanje kakršnihkoli pose-
gov v okolje vključno s sanaci-
jo le tega. Edino logično bi bi-
lo, da se s pomočjo tega zako-
na zberejo prepotrebna sred-
stva za ekološke sanacije, saj
Št. 36 - 9. september 1993
271
je ta zakon nastajal v Ministr-
stvu za varstvo okolja in ure-
janje prostora. Ta zakon se
mora takoj spremeniti, saj je
bistvo njegovega poslanstva
racionalna izraba stanovanj-
skih površin. Zakon mora pre-
šteti vse m2 za bivanje primer-
nih stanovanjskih (tudi viken-
dov) in na osnovi te analize
obdavčiti le tiste lastnike
— uporabnike teh površin, ki
presegajo normativ 25 m2 sta-
novanjske površine po osebi,
obdavčen presežek, pa mora
biti prilagojen potrebam ti-
stih, ki bi želeli kupiti ali zgra-
diti s pomočjo teh sredstev no-
ramativno stanovanjsko povr-
šino (če jo seveda še nimajo)
Danes pa smo priča tisočem
praznih ali napol zasedenim
stanovanjem v Sloveniji isto
časno pa se gradijo ali kupuje-
jo nova, ni pa denarja za na-
makanje; za oskrbo s pitno vo-
do, za sanacijo termoelek-
trarn, plinifikacijo za produk-
tivna delovna mesta...
Prav vsi Slovenci pa bi mo-
rali odvzeti mandat tej oblasti,
ki nas vsakodnevno peha v ve-
činsko revščino in s tem v ne-
perspektivnost, saj sem vam
povedal le en skromen detajl
perfidne centralistične oblasti,
ki si s podobnimi zakoni po-
daljšuje svojo nehumano poli-
tiko.
JOŽEF JARH,
Humanizacija Celje
da!
Reči humanizacija da, ne
pomeni zanikanja resničnosti
družbenega življenja, med ka-
tere sodijo tudi negativni
družbeni pojavi. Ne vemo, kaj
vse vpliva nanje, vemo pa, da
družbeni nemir - kriza, pogo-
juje negativne pojave med
ljudmi.
Mladi na poseben način ob-
čutijo razmere, v katerih živijo
in krize, ki jih doživljajo nji-
hovi starši. Zato se ne smemo
slepiti, da s prikrivanjem in
lažmi lahko mlade odvrnemo
od negativnih pojavov. Tudi
z zastraševanjem dosežemo
bore malo. Ostaja vprašanje,
kako zmanjšati, če že res ne
moremo preprečiti dvoje pere-
čih negativnih pojavov, kot sta
zasvojenost in nasilje? Kako
pomagati mlademu človeku,
da bo sam našel pot mimo čeri
in pasti, s katerimi se srečuje?
Vprašanj je veliko, jasnih in
neposrednih odgovorov pa ni.
Ce rečemo humanizacija da,
gre poleg preventive negativ-
nih pojavov, za človeka, ki .ima
pravico biti srečen, srečen na
svoj način. Tako kot srečo išče
in razkriva na svoj specifičen
(različen) način, naj to radost
tako tudi doživlja. A le-ta ni
razkrita in dana enkrat za vse-
lej. Iskanje in razkrivanje sre-
če, smisla življenja in bistva
človekovega bivanja, je živ-
ljenjska zadolžitev vsakega
posameznika.
Sreča, ki poraja radost, je
skrivnost v človeku samem.
Mi, ki mlade vzgajamo in uči-
mo, smo vzvodi in spodbuje-
valci tega iskanja. Zelo po-
trebni so, vendar mora biti ob
tem ko vzgajamo (tudi sebe),
dovolj prostora za njihovo sa-
movzgojo. Ko učimo, se tudi
sami učimo. Mladi nam marsi-
kaj povedo, nas marsičesa na-
učijo. To sporočilo velja star-
šem, učiteljem, velja pa tudi za
družbo — državo.
Pustiti mlade na »stranskem
tiru«, naj počakajo, da pride
»njihov čas«, je nevarno. Kaj,
če ta čas ne bo prišel, ker pri-
hodnost, lastno in človeštva,
preveč uničujemo danes. Da-
nes in že včeraj, bi morali pri-
sluhniti mladim, da bi se od
njih in z njimi učili varovanja
narave. Povabiti bi jih morali
k sodelovanju. Spoznali bi, da
znajo radost in srečo doživljati
brez uničevanja narave (tudi
lastne), razkrivajo jo v sebi.
Včasih je dovolj že, če jih
spodbudimo, da vedo, da to le-
po, kar izhaja iz njih, je ljube-
zen, je življenje. Potrebno ju je
vedno znova prebujati, in
oživljati. Za to pa je potreben
napor - delovanje, sodelovanje
in spodbujanje.
Humanizacija da, tako po-
meni spoštovanje človeka, na-
rave in kulture. Pomeni odgo-
vornost zaradi spoštovanja do
preteklih in prihodnjih gene-
racij. Nosilci prihodnosti pa so
mladi, oni bodo našo kulturo
prenesli naprej. Danes jih mo-
ramo spoštovati in jim omogo-
čiti, da se bodo ob nas učili
odgovornosti zase, za nas in
bodoče rodove. Tudi to je hu-
manost, ali ne!
ANTONIJA MARINČEK,
Celje
Maturantski izlet
in srečanje
s papežem
V mesecu avgustu odhajajo
dijaki zaključnih razredov na
maturantske izlete, ki so v ve-
čini primerov izjemna doživet-
ja za dijake in profesorje.
Na šentjurski kmetijski šoli
smo se dekleta iz smeri kmeto-
valka gospodinja skupaj z ra-
zredničarkami odločile za po-
tovanje po renesančni Floren-
zi, Rimu in Benetkah. Slikovi-
tost italijanskih mest in po-
krajin je bila obogatena z av-
dienco pri svetem očetu 25. av-
gusta. Med dvanajsttisočimi
različnih ras in jezikov smo
zaslišali papežev pozdrav
v slovenskem jeziku:
»Prisrčno pozdravljam dija-
ke, profesorje in vodstvo Kme-
tij sko-gospodin j ske šole in
"Šentjurja v Sloveniji. Naj vas
srečanje z rimskimi kulturni-
mi in zlasti krščanskimi zakla-
di notranje obogati in utrdi
v vaši zvestobi verskim in na-
rodnim idealom. Vas in vaše
drage očetovsko blagoslav-
ljam!«
Začutila sem toplino mate-
rine besede v množici velikih
jezikovnih skupin in skrb za
prihodnost slovenskega naro-
da, ki je v tujini bolj boleča kot
doma.
Na obisku v slovenskem pa-
peškem zavodu Slovenik nas
je gospod Joško Pire seznanil
z zgodovino zavoda in s priza-
devanji za priznanje države
Slovenije s strani Vatikana.
Pot smo nadaljevali do kata-
komb, kjer nas je vznemirila
zgodnja krščanska simbolika
na grobovih prvih kristjanov.
Vročina in bolečine v nogah
od dolgih vrst čakanja v gale-
rijah in muzejih je popustila,
ko smo v petek zjutraj iz va-
uporetoma beneškega kanala
zagledali doževo palačo in
zvonik sv. Marka. Z ogledi in
nakupi spominkov iz muran-
skega stekla se je naše potova-
nje zaključevalo. Prestop meje
in slovo na avtobusni postaji
so nas vodili v naš zadnji vsak-
dan šolskega leta 93/94.
MARJETA KRANJC
Srednja vrtnarska
kmetijska gospodinjska
šola Celje,
enota Šentjur
I ZAHVALE, !
[POHVALE
Zadovoljni
osemdesetletniki
V okviru preboldskega turi-
stičnega tedna in praznovanja
krajevnega praznika smo bili
pozornosti deležni tudi mi,
starejši od osemdeset let.
Srečanje so v petek popold-
ne, 3.9., s pomočjo krajevne
skupnosti in gasilcev, pripra-
vili vrli krajani Marija Reke
v domu pod Reško planino
s kratkim kulturnim progra-
mom in pogostitvijo. Za pre-
voz so poskrbeli gasilci, ki so
nas ob koncu srečanja razvozi-
li do samega hišnega praga.
Posebna zahvala gre g. žup-
niku iz Prebolda, Francu Ser-
cu, ki je za vse nas sodelujoče
daroval sveto mašo v reški
cerkvi in nam z vzpodbudnimi
besedami vlil upanja za na-
daljnje življenje. Kot dokaz
njegovega prizadevnega pa-
stirskega dela v Preboldu je
tudi srebrna plaketa kraja za
sodelovanje in povezovanje
posvetnega dela s krajevno sa-
moupravo, ki jo je skupaj
z drugimi prejel na dan praz-
nika krajevne skupnost;, za
kar mu vsi, ki smo se srečanja
udeležili, iz srca čestitamo.
V imenu vseh »osemdeset-
letnikov« še enkrat vsem sku-
paj prisrčna hvala.
ANTONIJA HUŠ,
Prebold
PRITOŽNA I
KNJIGA    |
Izlet s »Palmo«?
ne, hvala!!
Turistična agencija Palma
d.o.o. v osrednji Sloveniji ni
posebej znana, je pa s svojimi
programi navzoča pri nekate-
rih zastopnikih. Zaradi zani-
mive kombinacije ogledov in
predvsem ponudbe hotela
s tremi zvezdicami v centru
Pariza sem se, skupaj z drugi-
mi, odločil prav za ta izlet.
Zal, ker za svoj, v današnji
časih ne prelahko prisluženi
denar nismo dobili pričakova-
nega. Od obljubljenih treh
zvezdic sta na hotelu Georges
T le dve, kar se je v sobah tudi
lepo videlo. Standard hotela
(oprema, čistoča, varnost,...)
je bil namreč na ravni cenene-
ga prenočišča, ki si ga človek
izbere, kadar želi zapraviti
čim manj denarja. Točno to pa
je bil tudi cilj Palme: velike
obljube in minimalni stroški;
saj je itak že vse vnaprej pla-
čano.
Palmina vodnica v Parizu je
na pritožbo na mestu samem
(ob imenu hotela se namreč
dve veliki zvezdici bleščita ze-
lo očitno) odgovorila, da je iz-
bira hotela stvar centrale
v Sloveniji. Po telefonski in-
tervenciji takoj po vrnitvi do-
mov so na Palmi povedali, da
je ta hotel z dvema zvezdicama
po kategoriji enak tistim s tre-
mi. To ad hoc pojasnilo se mi
je zdelo nelogično in podcenje-
valno, zato sem jim napisal pi-
smo, na katerega pa se lastni-
ku agencije Mateju Knausu ni
zdelo vredno odgovoriti, kaj
šele upoštevati moje zahteve.
V pritožnem pismu Palmi
sem opozoril še ne druge po-
manjkljivosti na tem izletu (na
nekatere od njih je odgovorila
vodnica, a le v svojem imenu),
med katerimi omenjam na-
slednje:
Ob plačilu celotnega aranž-
maja in še celo en teden potem
nismo mogli izvedeti niti pri-
bližno, ob katerem dnevnem
času bo poletelo letalo proti
Parizu. Seveda; odletelo je šele
ob 19.25, tako je bil prvi dan
za izletnike že izgubljen. Za
Palmo pa velik prihranek!
Zaradi (pre)poznega priho-
da v hotel je prvi večer odpa-
del informativni ogled pari-
ških znamenitosti, ki je bil
v programu.
Lokalna vodnica brez vsa-
kršnega opravičila ni govorila
slovensko niti je ni kdorkoli
prevajal. To še ne bi bilo tako
hudo, če njena srbščina (»tri-
jumfalna kapija«, razne »ba-
šte«, »Ajfelova kula« in druge
cvetke) ne bi bila po 20 letih
bivanja v Parizu tako izmali-
čena in brez sklonov, da jo je
bilo večkrat nemogoče razu-
meti.
Nočna vožnja z ladjo po reki
Seni je lepa samo s krova ladje
nikakor pa ne iz trupa med
močnim dežjem (če sneži, pač
ne gremo v hribe). Mi smo je
bili deležni. Vendar: vreme je
bilo preslabo, da bi se z avto-
busom peljali do Montmartru!
Pravi razlog je morda, da smo
si ladjico plačali sami, bencin
pa gre na stroške Palme...
Izbira dneva za ogled gra-
dov Loare je bila zaradi 1. ma-
ja skrajno neprimerna. Od
vseh treh dni našega izleta so
namreč le tega dne vsi državni
gradovi zaprti in vodnica je to
dobro vedela. Tako smo si
v celem dnevu od zunaj ogle-
dali le tri gradove (enega od
njih, privatnega, tudi od zno-
traj).
Ker smo Eurodisnev zapu-
stili že ob 18. uri, čeprav je
program tam še do 22. ure in se
nikomur ni mudilo domov, in
se vračali čez Nemčijo in Av-
strijo smo pridobili precej ur
(in mnogo km). S tem smo bili
spet opeharjeni za tri do pet ur
izleta.
Palma d.o.o. ne obstaja
v telefonskem imeniku, ne
poznajo je na 988 (informacije
o telefonskih naročnikih), na *
svoje programe ne napiše svo-
jega naslova, ki ga ne poznajo
niti pri njenih poslovnih part-
nerjih, ljubljanskem Golfturi-
stu in Stopu.
To pismo sem napisal v po-
uk Palmi, naj v prihodnje po-
sluje korektno in v skladu
z obljubami, morebitnim izlet-
nikom pa priporočam, naj jih
nižje Palmine cenene zavede-
jo. Star slovenski pregovor na-
mreč pravi: za malo denarja
malo muzike.
MARKO OPRESNIK,
Ljubljana
V vsaki številki Novega tednika in Tednikove
petice bo objavljena samo ena črka imena
glavnega pokrovitelja nagradne igre, ki /o boste
nalepili v priloženo mrežo, tako da boste sestavili
celoto: NISSAN - AVTO HISA KOS. Začetne črke so
že vpisane, naslednje pa se bodo, kot lahko vidite
tudi v predlogi, razlikovale po tipu pisave.
Rešitev boste poslali do 8. decembra 1993 na
naslov NT&RC d.o.o., Prešernova 19, 63000 Celje
s pripisom "ZA VELIKO JESENSKO NAGRADNO
IGRO".
Dele napisa lahko nadomestite z največ dvema
jokerjema. Veliko boste pridobili z nakupom petič,
ki izidejo vsak zadnji torek v mesecu, kjer bodo
tudi objavljene nekatere črke za zamudnike.
Ob koncu akcije bomo med vsemi poslanimi
rešitvami izžrebali 70 finalistov, v zaključnem,
finalnem žrebanju pa bo sodelovalo še 100
naročnikov Novega tednika, ki jih bomo izžrebali
v posebnem radijskem žrebanju in 30 poslušalcev
Radia Celje.
30 finalistov bomo namreč dobili z žrebanji na
Radiu Celje, ki bo v času sejma MOS 93 vsak dan,
razen nedelje, v oddaji "Sejemski vrtiljak", kasneje
pa bodo žrebanja v posebni oddaji, ki bo na
sporedu Radia Celje vsako sredo ob 13.30 uri.
Št. 36 - 9. september 1993
28
Radilei med cvetjem v Mozirju
Radio Celje je v družbi še šestih ra-
dijskih postaj lepšal cvetlične aranž-
maje v Savinjskem gaju minulo nede-
ljo popoldne na t.i. festivalu sloven-
skih pokrajin.
Tako imenovani ni napisan po po-
moti, saj dobra ideja, žal, zaradi orga-
nizacijskega oziroma izvedbenega di-
letantizma ni dobila takšne podobe,
kot bi si jo zaslužila. Vsekakor so se
radijske postaje izkazale s svojo profe-
sionalnostjo in odzivom, medtem ko se
je organizator izkazal s povsem na-
sprotnim pristopom.
V Savinjskem gaju v Mozirju so se
predstavile s svojim programom radij-
ske postaje Celje, Maribor, Slovenj
Gradec, Murski val, Velenje, Studio
D Novo mesto, Triglav iz Jesenic in
Žiri. Celjsko ekipo smo sestavljali Jure
Krašovec, Mitja Umnik in Ansambel
Miro Kline.
Skupen sklep udeleženih radijcev je,
da se nikoli več ne prepustimo nespo-
sobnim organizatorjem, sicer dobre,
celo odlične zamisli. Res škoda, da se
je to zgodilo v Savinjskem gaju in za
njegov 15. jubilej!
MITJA UMNIK
Pesniki na plan
Življenje žal ni samo glasba,
življenje je tudi borba in to
neizprosna. Vsi mi smo v tej
borbi. Tudi jaz. Marto Pesta-
torjevo sem povprašala, zakaj
v Moped showu nič ne poje in
veste kaj je odgovorila:
»Zato, da ne bi izpodrinila
tebe!«
Tudi Moped show je borba.
Pravzaprav je življenje neneh-
ni show za obstoj. In v tej ne-
nehni borbi tudi Moped show
vztraja že polnih petnajst let.
Naš avtor, ki je očitno še otrok
bivšega režima, zatrjuje, da
smo dostojno izpolnili že tri
petletke.
Prva dama Moped showa je
nedvomno že kar legendarna
hudomušnica Marta Pestator,
ki je skoraj že od vsega začet-
ka zraven. Marta se še zelo ži-
vo spominja, kako jo je Tof
v restavraciji Bellevue, med-
tem ko se je borila s kremšnito,
povabil k sodelovanju.
Naša Marta je zares superi-
ca in lahko vam zaupam, da se
vsako sredo veselim srečanja
z njo, vedno je dobre volje in
vesela, pa čeprav se srečujemo
takorekoč še sredi noči, ob
osmih zjutraj, ko je radijska
hiša — razen dežurnih - zavita
v jutranji molk. Marta bo gost
naše sobotne oddaje.
S sobotno oddajo Glasba je
življenje pa bomo začeli z za-
nimivo nagradno igro, pravza-
prav pesniškim natečajem.
S pomočjo pivovarne Union,
bomo ustanovili Društvo zelo
živih pesnikov! Pesniška nalo-
ga je dokaj preprosta. Iščemo
dvovrstičnico, v kateri mora
biti vključena Sola, lahko je
oranžada ali pa Sola cola. Po
želji. Vsak teden bomo izžre-
bali ročno uro Sola in še tri-
krat po dve majici Sola, vsak
mesec pripravili prav posebno
presenečenje in tam okrog Bo-
žiča udarili še s posebno novo-
letno nagrado. Več o razpisu
v sobotni oddaji. Naslov poz-
nate: Glasba je življenje, PP
77, 61000 Ljubljana.
SIMONA HzO
RC na maratonu Celje-Logarska
Nismo bili dobesedno na pohodu od Celja do Logarske doline,
pač pa smo ga spremljali praktično od polnoči do sobotnega
večera. Največ zaslug za neposredno javljanje v program RC in
za nekaj informacij kolegom iz Radia Slovenija in še nekaterim
drugim je imela »planinsko-pohodna ekipa« v postavi Bernarda
Stojan, Sašo Matelič in Mitja Umnik.
Na posnetku Edija Masneca - Bernarda Stojan ob asistenci
Saša Mateliča intervjuja Alenko Kavtičnik, ki je maraton pre-
hodila in pretekla že petič zapored in se med ženskami tradici-
onalno spet uvrstila na drugo mesto. Čestitke pa veljajo vsem
pohodnikom, ne nazadnje tudi našemu Frančku Pungerčiču iz
Agencije NT&RC za bronasto kolajno, za 35 kilometrov iz Celja
do Mozirja.
Radio Celje na MOS
V času Mednarodnega obrtnega sejma bo seveda tudi pro-
gram Radia Celje sejemski. Program bo podaljšan in sicer bo
trajal od 5. ure zjutraj do 23. ure zvečer. Nekaj rubrik bo v času
sejma odpadlo (Športno dopoldne, Radio Celje se skriva, poiš-
čite nas, Teen val, Glasbene novosti, Minute za zdravje, Za lepše
okolje, Mali O itn). V uredništvu dnevno-informativnega pro-
grama smo pripravili tri posebne informativne sejemske oddaje
(Sejemske informacije, Danes na sejmu in Sejemski dan pod
drobnogledom), vsak dan, razen v nedeljo, pa bosta tudi dve
nagradni igri. Preostali program pa bo namenjen spoznavanju
razstavljalcev, kar vam bo v pomoč pri ogledu sejma in seveda
glasbi, brez katere radia tudi v času sejma ni.
5.00-8.00 Jutranji program (5.20 Sejemske informacije)
9.00-10.00 Razstavljalci se predstavijo
10.15 Danes na sejmu
10.30-13.00 Razstavljalci se predstavijo
13.30 Sejemska nagradna igra
14.05-15.00 Razstavljalci se predstavijo
16.00-17.00 Razstavljalci se predstavijo
17.30 Sejemski dan pod drobnogledom
19.30-23.00 Sejemski vrtiljak
RADIJSKI SPORED      j
od 2. do 8. .septembra |
Sejemski program Radia Celje
Četrtek, 9.9.: 5.40 Jutranji pozdrav, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS),
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00
Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbene novosti,
12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS),
13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jack Pot, 15.00 Zvočna razglednica, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.15 Deutsche Welle novice, 17.00
Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 18.30 BBC novice, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Petek, 10.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske informa-
cije, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00 Novice, 10.05 Prenos
otvoritve 26. MOS 93 (slavnostni govornik predsednik slovenske vlade
dr. Janez Drnovšek), 11.00 Petkove štengee, 12.00 Novice, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna igra, 14.00 Jack Pot,
14.05 Razstavljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Sejemski dan pod drobnogledom, 19.30 Sejemski vrtiljak (sejemska
nagradna igra, razstavljalci se predstavijo), 23.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 11.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske infor-
macije, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00
Novice, 10.15 Danes na sejmu, 10.30 Razstavljalci se predstavijo, 12.00
Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna
igra, 14.00 Jack Pot, 14.05 Razstavljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in
.odmevi (prenos RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom, 18.00 Vročih 20,
19.30 Sejemski vrtiljak (sejemska nagradna igra, razstavljalci se predsta-
vijo), 23.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 12.9.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja (Luč sveti v temi), 9.00 Horoskop, 9.05 Razstavljalci se predsta-
vijo, 10.00 Novice, 10.00 Nedeljski gost, 11.00 Razstavljalci se predsta-
vijo, 13.30 Danes na sejmu, 13.45 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 13.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske
informacije, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00 Novice, 10.15 Danes
na sejmu, 10.30 Razstavljalci se predstavijo, 12.00 Novice, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna igra, 14.00 Jack Pot,
14.05 Razstavljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom,
17.45 Domača glasba (Tone Vrabl), 19.30 Sejemski vrtiljak (sejemska
nagradna igra, razstavljalci se predstavijo), 23.00 Zaključek sporeda.
Torek, 14.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske informa-
cije, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00 Novice, 10.15 Danes na
sejmu, 10.30 Razstavljalci se predstavijo, 12.00 Novice, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RaS), 13.30 Sejemska nagradna igra, 14.00 Jack Pot,
14.05 Razstavljalci se predstavijo, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Razstavljalci se predstavijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Sejemski dan pod drobnogledom, 18.00 Zimzelene melodije, 19.30
Sejemski vrtiljak (sejemska nagradna igra, razstavljalci se predstavijo),
23.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 15.9.: 5.00 Sejemski jutranji program, 5.20 Sejemske informa-
cije, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Razstavljalci se predstavijo, 10.00 Novice, 10.15 Danes na
sejmu, 10.30 Razstavljalci se predstavijo, 12.00 Novice, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 14.05 Razstavljalci se predstavijo,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Razstavljalci se predsta-
vijo, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Sejemski dan pod drobnogledom,
18.00 Pop loto, 19.30 Sejemski vrtiljak, 23.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka, ob
sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.00 ure,
na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
.RADO £tUE_
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič, Mateja
Podjed, Janez Vedenik, Tone Vrabl
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Trg V.kongresa 3a, Celje.
Telefon 29-431. Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Četrtek, 9. septembra, 10.15
MINUTE ZA ZDRAVJE
Aktualni tedenski nasvet iz
Zdravstvenega centra Celje
prispeva Viktorija Rehar, kot
vselej pa ga bo predstavil na-
povedalec Theo Bostič.
Petek, 10. septembra, 10.00
NEPOSREDNI
PRENOS OTVORITVE
MOS 93
S prizorišča največje slo-
venske sejemske prireditve se
bo oglašala Nada Kumer, ki bo
spremljala otvoritev 26. Med-
narodnega obrtnega sejma na
sejmišču Golovec v Celju.
Otvoritveni   govor  bo   imel
predsednik slovenske vlade
dr. Janez Drnovšek.
Nedelja, 11. septembra, 10.00
NEDELJSKI GOST
Danes bo gost Radia Celje
Milan Brecl, »alfa in ornega«
Zlate harmonike na Ljubečni,
ki je postala zelo cenjena in
odmevna prireditev. Pred za-
četkom finalnega tekmovanja
se bo Milan Brecl sprehodil
skozi dosedanjo zgodovino
zlatih harmonik na Ljubečni,
o prizadevanjih, da bi diato-
nične harmonike »ostale pri
življenju« in si povrnile sloves
v družini glasbenih instru-
mentov, o kakovosti letošnjega
tekmovanja in načrtih za pri-
hodnost. Z Milanom Breclom
se bo pogovarjal Tone Vrabl.
Ponedeljek, 13. septembra
SEJEMSKI JUTRANJI
PROGRAM
V času sejma se bo jutranji
program Radia Celje začel pol
ure prej, tako pa bo tudi po
koncu sejma. Novost v jutra-
njem programu bo narodno-
zabavna glasba, ki ji boste
lahko prisluhnili med 5.00 in
5.30. V času sejma bodo v ju-
tranjem programu poleg pred-
stavitve podjetij vsak dan, ra-
zen v nedeljo, tudi sejemske
informacije, ob 5.20.
Torek, 14. septembra, 10.15
DANES NA SEJMU
V oddaji (samo v nedeljo bo
na sporedu ob 13.30) bo naša
ekipa predstavila dnevno do-
gajanje na sejmu, z aktualno
temo, komentarjem in zanimi-
vostmi.
Sreda, 15. septembra, 17.30
SEJEMSKI DAN POD
DROBNOGLEDOM
Po Kroniki bo vsak dan
v času sejma, razen v nedeljo,
sledil širši pregled dnevnega
dogajanja na sejmišču Golo-
vec, ekipa pa bo pripravila tu-
di kakšen zanimiv pogovor
s predstavniki vodstva sejma,
gospodarske zbornice, raz-
stavljalci in drugimi sodelujo-
čimi na sejmu.
Sreda, 15. septembra, 19.30
SEJEMSKI VRTILJAK
Tudi večerni program Radia
Celje, ki bo v času sejma vsak
^dan, razen v nedeljo, bo sejem-
ski. Predstavili se bodo sejem-
ski razstavljalci, ob bogatem
glasbenem programu pa boste
lahko sodelovali tudi v na-
gradni igri.
Št. 36 - 9. september 1993
NT^RC
Izkušnje
»Izkušnja pride takoj
potem, ko je že prepoz-
no,« je nekoč nekdo zatr-
dil in vedno bolj ugotav-
ljam, da je imel prav.
Zal je resnično vedno
prepozno in žal vse pridi-
ge, moralke, nasveti in iz-
kušnje drugih ne poma-
gajo kaj dosti. Do tega,
kaj je prav in kaj narobe,
mora priti človek sam.
Sicer je res, da za ceno
napake, pa vendar...
V kočni fazi pa: ko napa-
ko enkrat narediš sam, je
najbrž ne boš več ponovil.
Kar pa seveda še ne po-
meni, da jih potem ne boš
več delal...
NINA M.
Njegov krog je
sklenjen
Zvonovi spokojno jočejo
svojo pesem. Množica mla-
dostnikov, od katerih ne bi
pričakoval takšne discipline,
se s trpkimi koraki zvršča do
pokopališča. Duhovnik oprav-
lja svoj obred. Šopi cvetja,
polni življenja in mladosti, po-
krivajo njegov prerani grob.
Res je, bili so svojevrstna kla-
pa. On je bil eden izmed njih.
Bil je iz propadle družine.
Potreboval je družbo, ki mu je
lahko nudila heroin, iskal je
ljudi, ki so mu bili enaki.
V svoji družbi je našel tisto,
česar mu ni dala družina. Sem
mu bila jaz res premalo? Dru-
žila jih je ljubezen do divje
glasbe, hrup predelanih mo-
torjev, žvenket verig. Da, bili
so osamljene duše z vrsto razo-
čaranj za seboj. Glasba je nji-
hovim staršem zapeljevala za-
puščene mestne sinove, razca-
pane hčere, bili so raztrgani
izmečki najbolj norih noči.
Čudno pa je, da niso nikoli vi-
deli v svojih letih norosti in
brezglavih tveganj, ki so jih
zagotovo spremljala in v kate-
rih so sedaj vaši sinovi, za ka-
tere menite, da jih bo vsak nov
ukrep spremenil v pridne ma-
mine sinčke, izobražence. Pri
njih so se nadaljevale zapite
noči, brezkončne žurke, raztr-
gane kavbojke, dolgi in mastni
lasje, raznovrstni križi, ki niso
imeli nobene zveze z vero. Križ
je bil njihov zaščitni znak. Bili
so drugačni, v tem je bila nji-
hova mogočnost. Na njihovi
poti jih ni ustavilo nič; ne kri-
čanje staršev, ne pregovarja-
nje in bes sosedov, kazni učite-
ljev ... Bili so gospodarji noči
in junaki pretepov. Življenje
bi jim drvelo po najlepši poti,
če jim ga ne bi prekrižala ma-
mila. Številne žurke so jih pri-
vedle najprej do marihuane in
hašiša, nato pa vse do trdega
heroina. Njihova brezskrbna
mladost se je spremenila v pe-
kel. Ampak, nikoli se niso ozi-
rali in tudi takrat, ko se jim je
še ponujal povratek iz brezi-
zhodne ulice, so ponovno sle-
dili svoji drugačnosti, sprem-
ljala pa so jih mamila. Vedeli
so, da gredo v objem smrti.
Spuščali so se v brezglave
skrajnosti, samo zato, da bi
potešili svoje telo. Neustrašni
privrženi svobode. Njihova
pot se je vse bolj ožila, vedno
bolj se je mračilo in vedno bolj
uničujoče je bilo. Injekcija jim
je izsrkala še zadnjo kapljo
življenja — vendar so vseeno
sledili svoji drugačnosti, vse
dokler ni v ogorkih cigaret,
med injekcijskimi iglami in
v mlakah alkohola in krvi
obležal eden izmed njih. Bil je
moj edini resnični prijatelj.
Pogreb se bliža koncu. Gru-
ča mladih se s trpkim korakom
izgublja. Pri njem vztrajajo le
najbližji, tisti, ki so tudi sami
okusili njegovo trpljenje. Ke-
sajo se, kajti šele njegova smrt
jim je odprla oči, po drugi
strani pa zavidajo njegovemu
»svobodnemu tavanju«, kajti
rešil se je peklenskih muk.
Njih pa čaka dolga in na-
porna pot — ponovna vrnitev
v realni svet vsakdanjega živ-
ljenja.
Ne glej in ne obsojaj tako
brezbrižno, misliš ti, najstnik,
pubertetnik. Pa ni tako. Mogo-
če boš prav ti eden od teh
»drugačnežev«, ki bodo kon-
čali pod ostrino injekcije. Ni
edini, ki so ga pobrala mamila
in mrtvaški ples. Toda, rotim
te, ne bodi prav ti naslednja
žrtev!
ALJA OPREŠNIK
Spoštovani!
Najprej vas prav lepo poz-
dravljam. Sem osemnajstletno
dekle in rada pišem pesmi. Za-
to vas prosim, da mi dovolite,
da včasih objavim kakšno pe-
sem. Vsebinsko so moje pesmi
ljubezenske in žalostne, kot je
žalostno moje življenje. Posta-
vila sem si mnogo ciljev, a sem
vse po vrsti zgrešila. Rada pi-
šem o ljubezni, trpljenju, živ-
ljenju, prijateljstvu, usodi...
Ne razočarajte me še vi, če
me je že življenje.
Lep pozdrav,
VESNA
Draga
Vesna!
Ni pri osemnajstih malo
prezgodaj razmišljati o tem,
da se ti je čisto vse ponesreči-
lo? Veš, nikomur ne gre v živ-
ljenju vse pp maslu in lahko mi
verjameš, da se bo tudi tebi
nasmehnila sreča, da boš tudi
ti v življenju doživela kakšno
lepo stvar... Ne splača se obu-
povati!
O pesmih pa: piši še in pošlji
še kaj. Sicer pa, sama boš vi-
dela, da bodo čez nekaj časa
tudi tvoje pesmi postale bolj
vesele.
NINA M.
Ljubezen je čar,
dobrota je dar,
prijateljstvo srebro,
svoboda je zlato.
Če tega v življenju ne zaslediš,
vedi, da zastonj živiš!
TINA
Freddie Mercury
Living On My Own
Sometimes I feel I'm gonna break down and cry
Nowhere to go, nothing to do with my time
I get lonely, so lonely, living on my own.
Sometimes I feel I'm always walking too fast
And everything is coming down on me, down on me,
I go crazy
Oh so crazy — living on my own.
Dee do de de, dee do de de
I don't have no time for no monkey business
Dee do de de, dee do de de
I get so lonely, lonely, lonely, yeah
Got to be some good times ahead
Sometimes I feel nobody gives me no warning
Find my head is always up in the clouds
In a dream world
It's not easy — living on my own
Dee do de de, dee do de de
I don't have no time for no monkey business
Dee do de de, dee do de de
I get so lonely, lonely, lonely, lonely, yeah
Got to be some good times ahead
Z NT&RC v Gardaland
11. septembra bodo ob vseh drugih z nami v Gardaland poto-
vali tudi: Simona Črešnar, Planina l/a, Zreče; Andreja Brezo-
vec, Na tičnico 4, Šentjur, in Lucija Čanžek, Praprotnikova 6,
Mozirje.
bobnu (videti ga): neprijet-
nosti boš doživel
boben slišati: v hrup in pre-
pir boš zabredel
boben nabijati: sam boš kriv
razprtije in nemira
Spet doma
Bilo je lepo, toda vsega
lepega je enkrat konec. Od-
šla sem iz mrzlega Londo-
na in se vrnila v nič manj
mrzlo Slovenijo. Seveda
sem se vrnila tudi tja, ka-
mor me pot vodi vsako so-
boto. Po dolgem času sem
spet videla Neno, ki je po
mojem mnenju še vedno na
počitnicah pri svoji ljubez-
ni. Matej kot vedno dela in
dela, seveda pa razmišlja
tudi o dopustu; križarjenje
po Karibih, na primer, bi
bilo kar pravšnje. Tudi re-
daktorica Nina je delovna,
kar pove že podatek, da si
zjutraj, ko vstane, naroči
čaj (ne bom izdala, katere-
ga) in meditira. In še ena
pomembna novica: število
članov se je povečalo na se-
dem. Prejšnji teden ste lah-
ko slišali Aljo Ferme, to so-
boto pa Janija Prgiča, ki
sta se po našem mnenju do-
bro izkazala. Žal pa so nas
na cedilu pustili glasbeni-
ki, ki jih, kljub temu, da so
obljubili, na oddajo ni bilo.
Saj veste, kako je to, če si
mlad, povrhu pa še muzi-
kant... Tako si zaposlen,
da ne uspeš priti niti na
Teen-val. Groza!
Upamo, da jim bo to so-
boto le uspelo. Sicer pa:
Teen-val ostaja tudi, če so
počitnice, tudi če je zoprno
vreme in, navsezadnje, tu-
di, če se vse stvari dogajajo
po Murphvjevih zakonih,
o katerih smo nekaj besed
spregovorili tudi v soboto.
Mi smo z vami: vsako so-
boto ob istem času na istem
valu! Tudi prihodnjič.
TINA H.
0 preživetju na šolah
Nikdar ne daj svojemu pro-
fesorju vedeti, da obstajaš.
(MEREDITHOV)
Bolj ko je prihodnost
oddaljena, lepše izgleda.
Št. 36 - 9. september 1993
|30
Zeme ljubljenec Ptuja
Pet zlatih Ortejev za ansamble s Celjskega na 24. festivalu
na Ptuju
24. festival domače glasbe
na Ptuju je letos trajal samo
dva dni, kar je za organizator-
ja, občinstvo in nastopajoče
pomenilo svojevrstne težave.
Sobotna prireditev je trajalS
kar minuto manj kot štiri ure,
v prvem večeru pa so zaradi
velikega števila nastopajoči
zaigrali samo po eno skladbo,
kar je bilo premalo za realnej-
šo oceno. To je delalo težave
tako komisiji, kot nastopajo-
čim, ki so v treh minutah mo-
rali pokazati vse, kar znajo.
Tistim z rutino je to v glavnem
uspelo, manj izkušenim pa se
je ob tremi napletlo še kaj dru-
gega, kar je »rodilo« slabšo iz-
vedbo in manj svetleče Orfeje-
vo odličje.
Prvi večer je nastopilo 30
ansamblov (manjkal je samo
Spomin iz Novega Mesta), med
katere je strokovna žirija, ki jo
je vodil prof. Vinko Štrucl,
razdelila 10 zlatih, 9 srebrnih
in 11 bronastih Orfejevih
značk. Zlate značke so osvojili
Comet in Fantje izpod Rogle iz
Zreč, Šaleški fantje, Podkraj-
ski fantje in Dan in noč iz Ve-
lenja, Primorski fantje iz Pira-
na, Tržaški narodni ansambel
iz Trsta, Adria kvintet iz Op-
čin pri Trstu, Boris Razpotnik
iz Domžal in Ptujski instru-
mentalni ansambel iz Ptuja.
S Celjskega so še nastopili:
Jože Šumah iz Šoštanja, ki je
bil tokrat srebrn (zaslužil bi si
zlato) ter Slovenski odmev iz
Radeč, Zlate strune iz Rogaške
Slatine in 7 raj iz Zreč, ki so
dobili bronastega Orfeja. Naj-
boljši debitant je bil Domžal-
ski kvintet, mladi ansambel
Rokondo iz Dravograda pa je
dobil priznanje za naj izvirne j-
ši pristop v domači glasbi.
Občinstvo nagradi
Slovensko polko
Sobotni večer je bil sestav-
ljen iz dveh delov. V prvem so
dobitniki zlatih Orfejev na
prejšnjih festivalih predstavili
nove viže, v drugem pa so se za
nagrade borili zlati ansambli
s prejšnjega večera. Med novi-
mi melodijami je tako kot lani
slavil Franci Zeme iz Vojnika
s skladbo Slovenska polka.
Zemetovo skladbo so poslušal-
ci z aplavzom spremljali od
začetka do konca. Drugo naj-
boljšo skladbo je imel ansam-
bel Vesna iz Šoštanja, ki sta jo
napisali Irena Vrčkovnik (ta je
tudi pela) in Vera Soline, tretji
pa je bil domači Prerod
s skladbo Abrahamka. Popol-
noma drugače se je odločila
strokovna žirija, ki je nagradi-
la ansambel Mak za skladbo
Srečno mladi par, ki jo je na-
pisal Edvin Flisar, tekst pa
Metka Ravnjak-Jauk, ki je bi-
la nagrajena tudi za najboljši
tekst.
Zlati Orfeji pa so si nagrade
razdelili takole: najuspešnejši
so bili Primorski fantje iz Pi-
rana, ki so bili proglašeni za
najboljši trio in imeli so naj-
boljšo skladbo Je hitla glavo
na kušin (Pino Vežnaver in
Ivica Vergan), najboljši kvin-
tet je Ptujski instrumentalni
ansambel (nagrada"Radia Ce-
lje), Koreno plaketo kot naj-
boljši pevec pa je dobil Dušan
Kobal iz Stare Gorice, ki je
pesi z ansamblom Adria
kvintet.
Kje so posnetki?
Na ptujskem festivalu se je
predstavila vrsta odličnih in
obetavnih ansamblov. Na po-
hodu so tudi mladi iz še neuve-
ljavljenih ansamblov. Šola de-
la svoje in to se posebej pozna
pri vse boljših instrumentali-
stih, medtem ko trenutno naj-
bolj šepa petje. Obvezno pa je
treba omeniti nedopustljiv
spodrsljaj, da ni možno poslu-
šalcem zavrteti dobrih posnet-
kov najboljših, nagrajenih an-
samblov. Delovni posnetki so
samo za reportažo (vseh niti
pravočasno nismo uspeli dobi-
ti), kasete ni. Tako so mnoge
dobre melodije obsojene na
pozabo in arhiviranje. Zakaj?
To je velika škoda, ki si je tak-
šen festival, kot je ptujski, ne
bi smel dovoliti.
TONE VRABL
Foto: SLAVKO RAJH

Ptujski instrumentalni ansambel je bil proglašen za najboljši kvintet, ki je dobil nagrado Radia
Celje.
Kdo bo najboljši harmonikar?
Pred trinajsto prireditvijo Zlata harmonika LJubečne
Po devetih izbirnih tekmo-
vanjih in dveh polfinalih v Ro-
gaški Slatini in Mengšu, kjer
je nastopilo rekordnih 432
harmonikarjev iz devetih dr-
žav, bo v nedeljo, 12. septem-
bra še veliki finale za Zlato
harmoniko na Ljubečni v or-
ganizaciji KUD Ljubečna. Pr-
vič bo letos v finalu nastopilo
več kot trideset harmonikarjev
in sicer 34: najboljši iz pred-
tekmovanj in polfinal, eden iz-
med treh lanskih zmagovalcev
in trije tekmovalci iz Nemčije.
Prireditev se bo začela že ob
13. uri, ko bodo v prostorih ga-
silskega doma odprli zanimivo
razstavo slovenskih izdeloval-
cev harmonik. Teh je zdaj že
blizu trideset, medtem ko bo
svoje izdelke na razstavi pri-
kazalo okoli 15 izdelovalcev,
med njimi tudi najuspešnejši,'
kot so Zupan, Kapš, Rutar in
drugi, zraven pa bo tudi odlič-
na Melodija.
Tekmovanje se bo začelo ob
14. uri. Med veterani bo nasto-
pil samo Karlo Logar iz Seža-
ne, v kategoriji od 45 do 65 let
pa Stanko Vrčkovnik iz Šošta-
nja. Trinajst tekmovalcev bo
nastopilo v kategoriji od 16 do
45 let in sicer Robert Gotar
Velenje, Simon Mlakar Celje,
Robert Goličnik Topolšica,
Zdravko Detmar Ljubno,
Franc Rajgl Kozje, Gvido Bec-
kers Würselen Nemčija, Go-
razd Cekuta Novo Mesto, De-
nis Novato Trst, Robert Kožar
Ribnica, Andrej Ažman Kr-
tanj, Beti Bogataj in Ambrož
Bogataj Besnica ter Vojko Uk-
mar Žirovnica. Najštevilnejša
bo udeležba med najmlajšimi
v kategoriji do 16 let, kjer bo-
do nastopili Srečko Kotnik
Slovenj Gradec, Boštjan Kov-
še Vitanje, Mojca Črešnar
Oplotnica, Franci Falant Ža-
lec, Tanja Čretnik Frankolovo,
Danilo Jereb Teharje, Matej
Šretl Loče, Peter Šmid Celje,
Mirko Teržan Kalobje, Alenka
Hladnik Postojna, Tomaž Kä-
stelte Novo Mesto, Robert Fu-
rar  Artiče,   Andrej   Svetlin
Domžale, Klemen Grašič Gol-
nik, Gregor Vrhovec Vir Dom-
žale, Vih Marinšek Postojna,
Aleksander Pacek Stutgart in
Vesna Žagar Plattling, oba.
Nemčija.
Duša Zlate harmonike Mi-
lan Brecl je o letošnji priredi-
tvi povedal naslednje: »Kon-
kurenca je vedno hujša, zato
v finalu največ najmlajših, ki
že gredo skozi strokovne roke
učiteljev. Največ finalistov
imajo Tine Lesjak, Zoran Lu-
pine, Robi Zupan in drugi. Od
lanskih treh zmagovalcev bo
nastopil samo dobitnik plake-
te Avgusta Stanka Franc
Rajgl, medtem ko je absolutni
zmagovalec Domen Jevšenak
zaradi šole premalo vadil, Mi-
ha Debevc, nagrajenec občin-
stva, pa se ni pojavil v pred-
tekmovanju. Prihodnje leto bo
prireditev zaradi uvrstitve
v mednarodno organizacijo
morala trajati več dni, obeta
pa se tudi prava poslastica,
razstava harmonik in ostalega
gradiva iz največje zbirke
francoskega zasebnega zbiral-
ca, ki ima 700 harmonik. Sicer
pa si tako kot vsako leto želi-
mo lepo vreme in dober obisk,
za vse ostalo pa bodo poskrbe-
li pravi virtuozi na vse bolj
priljubljenem instrumentu
harmoniki.«
TONE VRABL
Easy primorski
tenor
»Easy« Iztok, 24-letni
deček z obale, velik, pa-
meten, ne preveč lep, si je
najprej želel, zdaj pa si že
upa stopiti na samostojni
kantavtorski tir. Z nerev-
nim znanjem klavirja in
neverjetno čistim, oslad-
nim, primorsko-moškim
tenorjem pravi, da lahko
s svojo romantiko pripra-
vi deklice in ženske v sla-
bo voljo.
Kot ex-klaviaturist
najbolj znane obalne rock
skupine Night Jump se
poizkuša lotiti pisanja
o vsemogočih življenjskih
sferah; od samomorov do
ljubezni. Ob dokaj neod-
biti klavirski melodiji in
pomoči prijateljev iz ve-
lenjske skupine Šank
rock (Aleš Uranjek bobni,
Cveto Polak bas in Davor
Klarič sintetične violine)
je v koprskem studiu Jork
že posnel prvi song z na-
slovom »Starec«. V njem
prepeva o velikih »fro-
cih«, ki vedo, da niso mali
in kako hudo jim je zara-
di tega. To skladbo bomo
na Radiu Celje premierno
predstavili to soboto kot
predlog v domačem delu
lestvice 20 vročih.
»Easy« Iztok namerava
z že prej omenjenimi pri-
jatelji v studiu Jork še
pred zimo posneti vse
skladbe za kaseto, po
zmagi na avgustovskem
primorskemu festivalu,
pa namerava zmagati še
na Pop delavnici '94.
SŠ
ROPOTARNICA
Leti, leti... muca
Piše Aleš Jošt
Začelo se je že oni večer, ko
je ena Robijevih malih muc
padla iz četrtega nadstropja
točno pred naše osuple ksihte
in preživela tudi brez veteri-
narske pomoči. Živinozdrav-
niki, ki so tudi ob tej polni luni
imeli polne roke dela s kravji-
mi porodi in povoženimi psi,
so bili namreč nedosegljivi in
brez veze smo čakali in zmrzo-
vali pred ambulanto. Tako
nam ni bilo dano do konca in
v miru slišati zakloniščnih
posnetkov Parazitov, čeprav je
Damir že postavil zvočnike na
trato pred oknom in je zažaga-
lo nekaj prvih taktov roc-
k&rolla. Jebi ga, mački pač ne
padajo vsak dan z neba.
Pa sem bil tisti dan ko hudič
vesel pošte iz Kopra in v njej
sestavka zame gotovo najbolj-
šega rock kritika daleč naokoli
Gregorja Belušiča iz Ilirske
Bistrice. Mojster bistrih misli,
izvrstne jezikovne potence in
jedke pronicljivosti je, ki do-
bro premisli preden izstreli.
Tokrat je pod naslovom Ugo-
vor vesti razgrnil kratek, du-
hovit in celovit rentgenski po-
gled na Novi rock 93. Moja od-
ločitev, da se te izrojene mani-
festacije slepega okusa določe-
nih ljubljanskih foteljcepcev
niti približno ne bom udeležil,
je bila s tem samo še potrjena
kot pravilna. Zato smo v sobo-
to pustili sonce, da zaide ka-
dar hoče, za oblake ali za gore,
nam vseeno je. Sosedova Robi
in Mario sta prisedla na prosta
sedeža v krotomobilu, medtem
ko je Centrova Toyota bajena-
ciljala Križanke. Poročila od
tam še niso prišla, zatorej kar
za nami. V Motnik smo krenili
z malo bencina in požirkom
vina. Doma je ostala le Buča
pazikuča. V vaški dvorani je že
migotalo, mi pa smo najprej
zavili k Mlinar in s Sanjsko
sva požirala grenke sline, ko
sva videla tam turizem brez
kančka vsebine, dušilo naju je
kot v mrtvašnici in na hitro
smo pobrali nekaj kozarcev za
vlaganje, nismo rekli adijo
neznanim hladnim personam,
ki so se valjale po oskrunjeni
hiši, ampak smo si natočili vo-
de in odšli na koncert. Na odru
je že metaliral trio Geburah, ki
se je po nečem le razlikoval od
podobmh, saj je imel najmanj
oblečeni med njimi okoli vratu
obešen sintič namesto kitare
in vzorno je obvladoval metal-
sko fraziranje z eno roko. Ve-
selo in od srca so odigrali svoj
polurni program in žeja v na-
ših vrstah je bila pričakovana.
Zato sem novopečenemu orga-
nizatorju Matevžu ponudil
svoje prostitucijske usluge.
Vaški fantje so bili takoj za
sranje in na odru smo se poja-
vili kot oktet z revijsko točko
mamoda. Videle so se mišice in
videle so se majice, pa tudi
moje gate baje. Geburah
v ozadju so bili vedno manj
zadržani in ko smo preizkusili
še trdnost stropa trgovine, ki
je pod dvorano, so se zopet
razživeli. Pred tem je nastopi-
la Coda, za lase privlečeno,
brez lastne indentitete kot je
že v navadi, tokrat pa tudi
precej vzvišeno in zvezdaško.
Jaka muda. Zamenjali so kita-
rista in nastopili kot Whip up,
please stop. Vzorno smo bili
izplačani z dvema litroma ko-
prskega merlota in to je bilo
vse, pa naj organiza tor kar go-
vori, da se trudi in tako dalje.
Vaščani, ki so bili v dvorani, so
se držali postrani, medtem ko
so se tisti, ki so ostali doma,
delali da spijo. Tako, ostal je
spomin na prvi koncert v Mot-
niku, žal čisto drugačen kot
v sanjah, pa saj ni važno, kaj-
neda.
»Orka duš!« je zadnjič ra-
zločno rekla Ličkina štirime-
sečna iskrica Iva in kar malo je
odleglo. Bomo že nekako, smo
si rekli, saj je božji dar, kar
prileti z neba in s Sanjsko sva
ponudila naš dom Robijevemu
padalčku. In Buča je vsa iz se-
be. Goooodby Smola!
Stari novi rock
Sedem sušnih let se kar
nekako noče končati za še
vedno največjo slovensko
rockovsko prireditev Novi
ročk. Iz zadnjih nekaj, od se-
daj že enajstih Novih rockov,
se že dolgo ni izcimil kakšen
»zaresni« bend (z izjemo
celjskega Strelnikoff). Sko-
raj vsi nastopajoči se po
igranju na tej prireditvi spet
pogreznejo v domače garaže,
koncertirajo po 10-krat na
leto, posnamejo morda ko-
mad ali dva, nastop na No-
vem rocku pa ostane za zme-
raj višek njihovih karier.
| Nič boljše ni bilo letos, ko
smo spet spremljali šest ben-
dov, ki bi s svojo glasbo lah-
ko mirno nastopili že pred
petimi ali celo več leti. Prav
vsi so ubirali iste strune, ra-
zlika je bila le v kvaliteti in
hitrosti izvajanja.
Prvi je nastopil reški trio
Zona Industriale, tipični
predstavniki HDZ ročka. Na
Hrvaškem izgubljeni v po-
plavi raznih Majk, Let 3 in
podobnih, za slovensko ročk
sceno pa očitno dovolj dobri,
da so bili izbrani na natečaju
med več kot petdesetimi pri-
javljenimi. Nasploh je »in-
ternacionalizacija« Novega
ročka vprašljiva, saj bi se
namesto Zona Industriale in
njihovih zagrebških »zem-
ljakov« Subways Dogs, lah-
ko predstavila dva slovenska
benda enake kvalitete. Če
npr. štirih takšnih bendov
v Sloveniji res ni, pa bi tako
bilo najboljše, da gre Novi
rock za nekaj let na zasluže-
ne počitnice in počaka, da
zrastejo prvošolčki iz prejš-
nje srede.
Ptujske Sleazy Snails sem
letos videl že tretjič. Razen
za slovenske razmere kar so-
lidnega pevca, pa o njihovi
glasbi ne morem reči nič
drugega kot: »Smo že zdav-
naj slišali...«. Ljubljančani
2227 so pred leti že nastopili
na Novem rocku, letos pa so
se vrnili v nekoliko spreme-
njeni zasedbi. Klasični rock
zasedbi (bobni, bas, kitara)
so dodali še odličnega violi-
nista, ki pa je 2227 proti
koncu nastopa popeljal v vo-
de nekakšnega Madžarskega
simfo-metala.
Tudi prvi »atrakciji«, an-
gleškim Verve, ni uspelo pre-
buditi precej hladne publike.
Z mešanico psihadelika in
grungea so bili kar nekako
utrujajoči. Pevec je hotel vse
preveč spominjati na Jima
Morrisona in peti kot Brett
Anderson (Suede), glasba pa
bi dosti bolj vžgala pred pe-
timi leti, pa še to v Manche-
stru. Razočaranje večera so
bili Smashing Pumkins,
grungerji iz Amerike, ki
s pretiranim koketiranjem
z Nirvano in nesramnim od-
nosom do publike nikakor
niso popravili celotnega vti-
sa letošnjega Novega ročka.
Novi ročk postaja zmeraj
bolj prav tisto, proti čemur
se bi naj boril, institucija, ki
vsako leto privabi cca. 3500
v glavnem starih prijateljev
(že umrle nadomestijo novi
Novo-rockerji). Pa še ti, stari
in malo mlajši alternativci,
so bili letos zaradi dežja pri-
krajšani za klepet o dobrih
starih časih v preddverju
Križank.
STANE ŠPEGEL
št. 36 - 9. september 1993
311
Oprosti mi grehe
Četrta kaseta Braneta Divarica
Dve nasprotji se pojavljata
v tematiki četrte kasete Bra-
neta Drvariča z naslovom
Oprosti mi grehe vse. To po-
meni, da je slovenski pevec,
doma iz Prekmurja, hotel biti
všečen čim širši publiki in je
zato skladbe prilagodil za vse
okuse in življenjske pri-
mere ...
Brane Drvarič je že izkušen
glasbenik, ki je več kot deset-
letje prisoten na slovenski
glasbeni sceni, v tem času pa
ima za seboj skupinsko malo
ploščo in štiri samostojne ka-
sete. Počel je marsikaj, od za-
četnih poskusov v ročk smeri
do festivalskih odrov maribor-
ske Vesele jeseni, pred štirimi
leti pa je ubral solistično pev-
sko kariero. Tudi kasete so
med seboj različne, prva je
rockerska, druga komercialno
zabavna — opazen je vpliv ples-
nih aranžmajev in poudarek
trobent, tretja pa ima vpleten
tudi domač žanr harmonike.
S četrto kaseto z naslovom
Oprosti mi grehe vse, ki je
pred kratkim izšla pri novona-
stali založbi Amadeus iz Ljub-
ljane, se Brane Drvarič pojav-
lja v štirih vlogah: kot pevec,
avtor glasbe in besedil ter
glasbeni urednik založbe, ki jo
vodi njegova dosedanja me-
nedžerka Marija Medved.
Na kaseti se znova potrjuje-
jo odlični Wolfovi aranžmaji,
ob polovici njegovih skladb pa
uveljavlja tudi svoje avtorsko
delo. Tako še naprej uveljavlja
svoje ideje in glasbo. Gradivo
za kaseto je zbiral 2 meseca,
lahko bi bilo zbrano prej, pa
priznava, da je bil malo len.
Snemanje je potekalo v študi-
jih Great track v Angliji in
v Cankarjevem domu.
Kompletno avtorsko delo
Braneta Drvariča so skladbe
Nalijmo si čaše, Sanja, Mar-
janca in Še vedno se ljubiva.
Samo glasbo je prispeval za
Bello bambino, besedili pa za
skladbi Prva ljubezen in Him-
no nogometnega kluba Mura.
Wolf pa dodaja skladbe Pojdi
mi s poti, Oprosti mi grehe vse
in navaja usodo pevca Braneta
Drvariča: Poroka bo... Na
provokativno trditev odgovar-
ja, da je poroko na vsaki kaseti
že najavljal - od Adijo ledig
stan do drugih, vendar zaen-
krat poroke še ne bo...
DRAGO PAPLER
EXPRESS
BILL DRUMMOND (ex-
KLF) že ima pripravljenega
večino materiala za prvo ploš-
čo, ki naj bi jo v kratkem izdal
s skupino The K-Foundation,
sestavljeno z zaenkrat še nez-
nanimi glasbeniki. Drummond
bo v kratkem, prvič po skoraj
dveh letih kar je razpustil sku-
pino KLF, nastopil v živo. Na
tem koncertu naj bi z njim so-
deloval tudi Michael Fagen,
možakar, ki je sredi osemdese-
tih vlomil v spalnico angleške
kraljice. Po tej Fagenovi pri-
godi so takrat zelo popularni
The Smiths posneli tudi velik
hit »The Queen is dead«.
Na jubilejni deseti podelitvi
MTV Awards tudi letos ni bilo
velikih presenečenj. Večino
nagrad so pobrali že prej znani
favoriti, izjema je le nagrada
za najboljši ženski video za
skladbo »Konstant craving«
pevke KD LANG. Nagrado za
najboljši moški video je dobil
LENNY KRAVriZ za komad
»Are You Gonna Go My Way«,
za najboljši video nasploh pa
je bil proglašen »Jenny«, se-
attleških PEARL JAM. Naj-
boljši rapperji so bili NA-
UGHTY BY NATURE s »Hip
Hop Hurray«, najboljši alter-
native! pa NIRVANA in njihov
video »In Bloom«.
Tretji album, vedno popu-
larnejše skupine TEENAGE
FUNCLUB, bo kljub oblju-
bam o skorajšnjem izidu izšel
šele sredi jeseni. Glasba zanj je
že posneta, problemi pa so na-
stali pri izbiri designa za ovi-
tek. Pevec in kitarist Norman
Blake je s preostalo trojico
preživel kar osem mesecev
v najboljših škotskih studiih,
kjer so, kot kaže, opravili od-
lično delo, saj sta se že dve
skladbi s tega še neizdanega
albuma uvrstili na angleški
Top 40.
Basist skupine Guns n' Ro-
ses DUFF McKAGAN bo v po-
nedeljek izdal svoj prvi solo
album. Na njem bo poleg bas
kitare odigral tudi bobne in
ritem kitaro, pri nekaterih ko-
madih pa bo celo pel. Izmed
številnih uglednih gostov s te
plošče omenimo le nekatere;
Jeff Beck, Lenny Kravitz,
Slash in Sabastian Bach.
Ljubljanski klub K4 spet
odpira ventile. V prenovljenih
prostorih se bo poleg številnih
stoječih obiskovalcev odslej
lahko drenjalo tudi okoli sto
sedečih. Poleg osmih vrst piva
in desetih vrst viskija nam or-
ganizatorji obljubljajo še in-
tenzivnejši in bolj atraktiven
program kot lani. V septembru
bodo tako nastopili: FERUS
MUSTAFOV, 17.9. ob 20.30
v Križankah (o njem več v pri-
hodnji številki Novega tedni-
ka), DAMIR DICIČ & Vanja
Lisjak trio v K4 21. septembra,
DEMOLITION GROUP z do-
datno pihalno sekcijo prav ta-
ko v K4, 28. septembra. 5. ok-
tobra pa lahko pričakujemo ob
Pogues najbolj znano ime bri-
tanskega folk punka OYSTER
BAND, ki bo v klubu K4 pro-
moviral svoj zadnji album
»Holy Bandits«.
STANE ŠPEGEL
1. SRCE - ANS. SIMONA LEGNARJA (10)
2. MINI KRILO - PRIMORSKI FANTJE (5)
3. OB SREBRNI POROKI - FANTJE IZPOD ROGLE (6)
4. FLORJANSKA POLKA - VESNA (2)
5. NAŠA PESE M - ZASAVCI (3)
6. SPOMIN NA DOM - VRTNICA (4)
7. USPAVANKA SINKU - BRATJE IZ OPLOTNICE (4)
8. OB KUŠNI PEČI - PODKRAJSKI FANTJE (5)
9. KO ZAKLICAL BOM TVOJE IME - JOŽE SKUBIC (1)
10. NAŠ POZDRAV - KMETEC TONE (1)
PRIMI SE ZA GUMB - ANS. BLEGOŠ
LJUBEZEN VSE ODPUSTI - ANS. ROBERT ZUPAN_
Nagrajenca: Betka Petrovič, Miklošičeva 3, Celje
Suzana Košir, Škofja Vas 7
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku
Radia Celje     _
1. RAIN - MADONNA (4)
2. WHATS UP - 4 NON BLONDES (6)
3. RUNAWAY TRAIN-SOUL ASYLUM (3)
4. CONDEM NATION - DEPECHE MODE (2)
5. NONE OF ABOVE - DURAN DURAN (7)
6. OUT OF FOCUS - MICK JAGGER (7)
7. PRAY - TAKE THAT (1
8. DREAM LOVER - MARIAH CAREY (2)
9. CAN YOU FORGIVE HER - PET SHOP BOYS (6)
10. WEST END GIRL - EAST 17 (4)
1. VSAJ NEKAJ - DOMINIK KOZARIČ (6)
2. NAJ STVARI SO TRI - JAN PLESTENJAK 5)
3. POGREŠAM TE - DARJA SVAJGER 8
4. PUŠČAVA SNA - SANK ROCK 0
5. BELI PRAH - NERON 9
6. ČOLNIČ IMAM - VIDEpSEX 7
7. SREČNA MESTA - HICA (3)
8. NAZAJ - AVTOMOBILI 2)
9. VRNI SE - NAPOLEON 4)
10. OBJEMI ME SPIN 0)
LIVING ON MY OWN - FREDDIE MERCURY
I'LL SLEP WHEN I'M DEAD - BON JOVI
I w&sm^m B3BBBBSB 'M^trn^
HIŠA NASPROTI SONCA - PETER LOVŠIN
STAREC - EASY IZTOK
Nagrajenca: Majda Tašner, Irčičeva 6, Celje
Andreja Dečman, Sp. Preloge 17a, SI. Konjice
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb
je napovedala Alja Šipljak iz
Andraža pri Polzeli in si
s tem prislužila nagrado
vredno 12.000 SIT. Za sklad-
be, ki jih je izbrala naša na-
grajenka,   lahko   glasujete
v sredo, 15. septembra. Na-
grada,- ki jo podeljuje spon-
zor oddaje, Optika Salobir,
je vredna 3000 SIT.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
Constructa inženiring d.o.o.
Celje, Gledališka 2
telefon/fax (063) 26-322
telefon (063) 24-542
- projektiranje
- nadzor
- gradnja objektov
vabi k sodelovanju v redno delovno razmerje:
- arhitekte
- diplomirane gradbene inženirje.
Tovarna oblačil
Konfekcija Šmarje d.o.o.
Šmarje pri Jelšah
objavlja
prosto delovno mesto
konfekcionarja
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- KV ali priučeni konfekcionar
- 6 mesecev delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v roku 8 dni na naslov:
Konfekcija Šmarje d.o.o., Šmarje pri Jelšah 151, 63240
Šmarje, telefon (063) 821-354.
Št. 36 - 9. september 1993
32
Št. 36 - 9. september 1993
33|
ASTROLOŠKI KOTIČEK
Astrolofiirue IUANE
Šifra: Anamarija
Spoznala sem fanta, za ka-
terega sem skoraj prepričana,
da se bom z njim tudi poročila
ter si ustvarila družino. Zani-
ma me, kako nama astrološko
kaže v prihodnosti. On je rojen
v znamenju Kozoroga, jaz pa
sem Dvojčica. Prav tako me
zanima kakšen oziroma kateri
je moj srečen kamen? Včasih
imam sanje, ki se čez nekaj
časa tudi delno uresničijo, ali
mi kaže da bom lahko razvila
te svoje sposobnosti?
IVANA: S fantom sta si si-
cer značajski nasprotji, ki pa
se prav zaradi različnosti ne-
kako privlačita in dopolnjuje-
ta. Vendar pa si ti človek, ki
zahteva in pričakuje veliko
osebne svobode, on pa te uteg-
ne v zakonu zelo nadzorovati
in malce preveč priklepati na
dom, zato vam predlagam, da
ne začneta takoj živeti skupaj,
ampak ostaneta še nekaj časa
vsak v svojem stanovanju. Na
področju dela mu kaže še veli-
ko sprememb, zato se za skup-
ne naložbe odločaj ta raje po-
mladi 94. Glede otrok pa raje
še nekoliko počakajte, vsaj dve
leti, ko se vam bodo življenj-
ske razmere nekoliko bolj ure-
dile. Za vas je najpomembnej-
še področje dela in potovanj,
zato se nikar ne prenaglite in
si ne pustite vzeti te svobode.
Možno je tudi nadaljevanje
študija ali izpopolnjevanje
v tujini. Vaša luna se nahaja
v znamenju Raka, kar vam da-
je poleg intuicije tudi močne in
pomembne sanje, ki se lahko
uresničujejo, predvsem kadar
so vezane na družino. Take sa-
nje so za vas značilne ob praz-
nih in polnih lunah, več nemi-
ra pa je možno tudi v obdobjih
od novembra do februarja,
kajti to so meseci, ki do vas
zahtevajo več energije in bolj-
šo kondicijo. Pazite v teh ob-
dobjih bolj na zdravje in
v medsebojnih odnosih, vaš
partner vas v tem času najbrž
ne bo preveč podpiral. V živ-
ljenju vam kaže srečo v denar-
nih zadevah, na potovanjih
v tujino ter napredek na de-
lovnem področju. Od kamnov,
ki vam prinašajo zaščitno
energijo, so za vas primerni
prosojni kamni, svetlejših od-
tenkov — topaz, safir, sma-
ragd ... Sicer pa je kamne do-
bro kupovati na tak dan, ko se
počutimo dobro. Najbolje je
izbirati sam, kajti prepričeva-
nje prijateljice ali prodajalčevi
nasveti so lahko moteči. V tr-
govini s kamni si najprej odbe-
rite iz ponudbe nekaj kamnov,
ki se vam zdijo najbolj pri-
vlačni, nato pa jih vsaj 5 vze-
mite na dlan. Ogledujte si jih
in odlagajte tiste, ki vam niso
všeč. Tako vam bo na koncu
ostalo le nekaj takih - dva ali
trije, ki se vam bodo zdeli pri-
merni za vas. Ko izberete pra-
vega, ga še za nekaj trenutkov
podržite v dlani, da začutite
njegovo energijo. Ko pridete
domov, ga dajte čez noč v sla-
no vodo. šele potem ga začnite
nositi. Če je kamen že vdelan,
pa je najbolje, da se dotika ko-
že, bodisi da je tako vdelan
v prstan ali pa v obesek. Kam-
ni ne delajo čudežev, lahko pa
imajo poleg svoje estetske
vrednosti tudi energetsko,
vendar le, če jih znamo upo-
rabljati.
Šifra: Potovanje
v Ameriko
Že nekaj let si želim oditi
v tujino, pa mi do sedaj to žal
še ni uspelo. Tokrat pa sem
poskusil po študijski plati. Za-
nima me, kako mi kaj kažejo
zvezde v naslednjem letu?
rVANA: Potovanje vas čaka
v drugi polovici naslednjega
leta, s pripravami pa boste
imeli še nekaj zastojev in dela.
Možne so še manjše prepreke
in zastoji, vendar pa vam bo
uspelo. To ne bo potovanje za
krajše obdobje, ampak prese-
litev. Tudi vaša partnerka vas
čaka v tujini, možno je, da bo
rojena v znamenjih Leva ali
Tehtnice. V življenju boste še
veliko potovali, imeli boste ve-
liko prijateljev v različnih dr-
žavah sveta. Odlično se boste
počutili v naslednjih petih le-
tih, potem pa vas čaka obdobje
delovnih sprememb in obratov
v partnerskih vezeh.
Čas
V septembru bomo nada-
ljevali serijo oddaj Križkraž
in se pomudili ob času. Ver-
jetno se redkokdaj zavemo,
da vse, kar delamo, delamo
znotraj določenega časa. Do-
bro sicer vemo, kdaj nas pri-
ganja, kdaj se ne bomo mogli
izogniti zamudi, kdaj nam
čas teče v prazno, najbolj ve-
mo, koliko je ura zjutraj, ko
nas tako neusmiljeno preže-
ne iz spanca.
Čas simbolizira mejo tra-
janja in najizrazitejšo razli-
ko od sveta onkraj nas — sveta
večnosti. Človeško življenje
je končno, večnost pa je do-
mena božanskega.
O tem, koliko je čas naša
omejitev in koliko je mogoče
realno zaznamovati prete-
klost v dnevnikih, kronikah,
literaturi, zgodovini, koliko
so sanje tudi zapisane v re-
alen čas, kaj pomeni v življe-
nju stotinka sekunde, kako
zaustaviti čas, o tem bo pri-
povedovala septembrska od-
daja Križkraž.
V križanko smo vpisali ge-
sla, ki ponazarjajo čas, in za-
gotovo ne bo pretrd oreh, za
tistega, ki bo uganil, kdo je
skriti gost, pa smo spet pri-
pravili nagrado v višini 38
tisoč tolarjev.
Posetnica_
IVAN ŠPIC
TURJE
Je velik ljubitelj naše
glasbe, posebej še del
skladateljev Benjamina,
Gustava in Josipa iz
kraja pri Celju. Že veste
priimek v množinski
obliki vseh treh avtorjev
in ime kraja?
Prva letošnja jesenska oddaja bo na
sporedu T V Slovenija v soboto, 11. sep-
tembra zvečer. Tema križanke bo čas,
med reševalce s pravilnimi rešitvami pa
bo žreb v naslednji oddaji razdelil nagra-
de v vrednosti:
1. nagrada: 70.000 tolarjev
2. nagrada: 42.000 tolarjev
3. nagrada: 28.000 tolarjev
Križanko z vpisano rešitvijo in svojim
polnim naslovom pošljite v beli ali modri
kuverti običajne velikosti na naslov: TV
Slovenija, oddaja Križkraž, poštni predal
380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovoj-
nico pripišite KRIŽANKA. Pri žrebanju
v oktobrski oddaji bomo upoštevali vse
rešitve, ki bodo na TV najpozneje do sre-
de, 22. septembra 1993.
Rešitve iz prejšnje križanke
Križanka
Vodoravno: 1. aport, 6. Kuvajt, 12. knežna, 13. parizar, 14.
otre, 15. Luis, 17. Duke, 18. vol, 19. kino, 20. Akron, 21. AN, 22.
uradnica, 24. bu, 25, Stark, 27. Sims, 28. Ist, 29. Taca, 30. Eero,
31. Anke, 32. vnetost, 34. lulček, 36. Ocvirk, 37. astat.'
Iz istih črk
1. oglas, sloga, 2. žrtev, vrtež, 3. Nolte, Elton, 4. obrat, torba,
5. Lenti, mlet, 6. topor, ropot, 7. sinko, osnik, 8. Oblak, Kobla;
Sveti Rok.
Z leve na desno
Prislov, ledenik, kreljut, promile, Sternen, Olševek, Košarka,
koncert, stranka; Kako se je naša dolina privadila svobodi.
Premečite črke brez šumnika
(Š)POBTNIKU VRV AR
lahko le od srca čestita,
ker rokometna ta elita
bila je pravi čar.
Le prireditev še povejte,
bila je v Celju, zdaj se smejte!
ALEKSANDER ŠUJDOVIČ
• OVEN_" "  "
Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano
vprašanje in morala se boš dokončno odločiti.
Obeta se ti prijetna avantura iz katere lahko izvle-
češ tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se
ne zapleteš v lastne mreže.
On: Ugotovil boš, da so njene misli precej po-
dobne tvojim. In četudi se ti bo vse skupaj zdelo
kar nekako prelepo, se boš na koncu vendarle
%prav lepo znašel. Izkoristi priložnost, saj se zlepa
ne bo več ponovila.
• BIK_
Ona: Dosegla boš tisto, kar si prizadevaš že dalj
časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno
zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije
posvetila tudi svojemu posloinemu življenju, ki je
trenutno pravi obup.
On: Resda bo tvoja okolica ostala nad tvojim
uspehom docela nezainteresirana, vendar pa ga bo
nekdo le vzel na znanje. Obeta se ti realizacija
načrtov, ki ti lahko prinese tako zadoščenje kot
tudi dobiček.
• DVOJČEK_
Ona: Nikar se ne jezi na tistega, ki ti bo povedal
resnico v obraz, saj bo s tem mislil le najboljše.
Pazi se predvsem tistih prijateljic, ki ti bodo le
prikimavale, za hrbtom pa bodo govorile povsem
drugače.
On: Vse preveč si se navadil na svobodno življe-
nje, da bi se sedaj pustil podjarmiti, pa čeprav se ti
zdi, da je ta jarem prav prijeten. Ali ne bi še malo
počakal, da se ti poleže trenutno vse preveliko
navdušenje.
• RAK_
Ona: Bila boš krivična do svoje prijateljice, ki ti
hoče samo dobro. Kako dolgo boš še hodila po
svetu z napol zavezanimi očmi?Konec tedna pa se
ti vseeno obeta vsaj delna izpolnitev tvojih vročih
ljubezenskih želja...
On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim
dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba preti-
ravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel
življenja še v čem drugem, ne pa samo v trenutnih
zaposlitvah.
• LEV_
Ona: Končno se boš uspela sprijazniti z dej-
stvom, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot pa bi
si želela ti sama. Je že res, da boš imela spočetka
manjše težave, vendar pa se boš kaj kmalu znašla
in uspela.
On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola,
se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prija-
teljico se ti obeta tudi kaj več, kot pa samo prija-
teljstvo. Tvoj srečen dan je sobota, zato jo kar
najbolje izkoristi.
• DEVICA_
Ona: Zaman boš čakala svojega princa iz sanj,
saj takšni princi obstajajo pač samo v pravljicah.
Še vedno pa ti bo ostal nekdo, ki sicer ni ravno
princ, pa je zato njegova ljubezen toliko bolj is-
krena in resnična.
On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle
na uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razmislil,
zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih
je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje
prihodnosti: denar ali ljubezen?
• TEHTNICA_
Ona: Uspelo ti bo izpeljati nekaj, kar imaš že
dolgo v načrtu, pri tem pa boš prišla navzkriž
s sodelavci, ki so načrtovali nekaj povsem podob-
nega. Nikar se ne pusti zmesti, ampak raje poberi
smetano, dokler je je še kaj.
On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoz-
nanje, da si se vendarle uštel in se prehitro spustil
v nekaj, za kar si bil še nedavno povsem prepri-
čan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče ti ne
bo pomagal...
• ŠKORPIJON_
Ona: Pustolovščina, ki te tako mika, je precej
manj zanimiva, kot pa si pomislila na prvi pogled.
Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali ti
je v ljubezni važnejša stabilnost ali pa trenutna
zabava.
On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato
se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil
v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga
uresničiti tvoje poslovne, pa tudi povsem privatne
načrte.
• STRELEC_
Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije
s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more
pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na
tvojem izgledu ter razpoloženju in kaj hitro bodo
rezultati tudi drugje.
On: Naložili ti bodo nove obveznosti, vendar pa
jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko
ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo
in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda kako dolgo...
• KOZOROG_
Ona: Trenutna situacija ti sicer omogoča lenar-
jenje in zabavo, vendar pa boš kaj kmalu občutila
negativne posledice taksnega ravnanja. Še dobro,
da ti bo partner stal ob strani in ti svetoval pravil-
no odločitev. Poslušaj ga!
On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa
bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne
znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden
izmed vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno
presenečenje...
• VODNAR
Ona: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno
polomijo, pa boš iz celotne ljubezenske avanture
potegnila kar največ, predvsem pa kopico izku-
šenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne pri-
ložnosti za lahek zaslužek.
On: Ne skušaj narediti vsega popolnoma sam,
ampak sprejmi ponujeno pomoč, še posebej če je
oseba prijetno dekle, ki precej obeta. Obetajo se ti
prav zanimivi časi: tako poslovno kot tudi popol-
noma zasebno.
• RIBA_
Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno za-
majalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti
vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je
dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita,
popravnega izpita pa ne bo.
On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki,
ki ne napovedujejo ničesar dobrega. Tudi najbolj-
ši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih
zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj
v karkoli tveganega.
Št. 36 - 9. september 1993
34
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Jesensko-zimska moda pri-
haja, sicer zaenkrat še s počas-
nimi, obotavljajočimi koraki,
vse bolj tudi na naše ulice.
Hladna jutra ter dnevne tem-
perature, ki se zadnje dni le
redko povzpnejo čez 20 stopinj
Celzija, pa narekujejo obvezno
jopico, pulover, morda celo
malce debelejšo parko.
In ker bo tudi letos za jesen-
sko-zimski čas gotovo potreb-
no kakšno oblačilo dokupiti
> ali pa sešiti oziroma splesti, je
zdajle že kar skrajni čas, da se
lotimo dela. Naša modna sve-
tovalka Vlasta Cah-Žerovnik
se bo še v nekaj prihodnjih šte-
vilkah Novega tednika jesen-
sko-zimskih modnih zakonito-
sti lotevala lepo po vrsti, sko-
rajda bi lahko rekli v abeced-
nem zaporedju, vendar tako,
da bo modne trende za prihod-
nje mesece predstavljala po
njihovi »pomembnosti«.
In če smo že pri pomembno-
sti modnih zakonitosti, potem
je kot na dlani, da je treba
začeti z barvami, pa dolžinami
oziroma širinami krojev, ki
prihajajo, pa z materiali, pa...
Idej za modne nasvete nekaj
prihodnjih tednov zagotovo ne
bo zmanjkalo, čeprav prav te
dni v Parizu in Milanu že
predstavljajo modo, ki bo da-
jala podobo pomladi in poletju
prihodnjega leta. A te novosti
naj zaenkrat še malce poča-
kajo.
Uredništvo
Jesenska abeceda
Vsega, kar nam prinašata
modna jesen in zima nikakor
ni mogoče zgnesti v en hlebček
— vse omembe vredne trende je
potrebno razčleniti oziroma
razvrstiti po abecedi.
In, kot je pri abecedi prva
črka »a«, se v novi modi vse
začne pri barvah. Seveda je
tudi tukaj opazna razlika med
obema modnima prestolnica-
ma, Parizom in Milanom.
Francozi barvajo novo modo
z nevtralnimi, ledenimi toni
s senco nežnih sivkastih in
smetanastih pastelov, modro-
zeleno paleto ter za večer po-
leg črne še kanček rožnate.
Italijani pa dobesedno plavajo
v paleti poznojesenskega goz-
da na čelu z rjavo barvo seve-
da. Poleg druženja rjave
z oranžno in rumeno, je naj-
večja posebnost spomladan-
skega sejma Vendemoda in
Modit v Milanu za letošnjo je-
sen in zimo kombinacija rjave
in modre barve!
Res malce nevsakdanje pri-
jateljstvo, po mnenju mnogih
celo rahlo skregano z estet-
skim videzom, vsekakor pa
novo in sveže. Še posebej, ker
so se vse te barve preselile na
topla, mehka in prijazna obla-
čila, med katerimi bo zagotovo
nesporna in največja zvezda
- pletenina.
A to je že črka »b« naše
modne abecede in zgodba pri-
hodnjega tedna.
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca septembra:
KAKŠEN NAKIT NAJRAJE NOSITE OZIROMA VAM JE NAJ-
BOLJ VŠEČ?
a) zlat z dragimi kamni,
b) srebrn s poldragimi kamni,
c) biserne ogrlice in bižuterijo,
d) lesen, bakren oziroma »ekološki« nakit
KMETIJSKI NASVET
Do sredine septembra
še sejemo krmne dosevke
Suša je povzročila pomanjkanje krme.
Sedaj, ko je izdaten dež namočil tla, še
lahko omilimo stisko za krmo, ki bi jo
sicer čutili v začetku prihodnjega leta.
Sejali bomo prezimne krmne dosevke.
Najboljši so mešani posevki (ržiga,
grašljinka, ozimna pšenica z ozimno gra-
šico). Čisti (mnogocvetna ljuljka, ozimna
žita) so manj hranljivi.
Predlagamo, da uporabite za setev
krmnih dosevkov domače, merkantilno,
seme ozimnega žita. Kupite le ozimno
grašico, ozimno repico in grašljinko.
Spomladi boste imeli krmo že po petem
maju. Pri rži je treba paziti, da ne zraste
toliko, da bi pokazala klas, saj je takrat
za krmo že prestara.
Zemljo moramo dobro pripraviti in jo
branati tako dolgo, dokler niso grude
velike za debel oreh. Žita sejemo pov-
prek ali z žitno sejalnico, mešanice in
mnogocvetno ljuljko povprek ali s pnev-
matsko sejalnico. Če sejemo na roke, lah-
ka tla po setvi obvezno povaljamo. S tem
ukrepom pospešimo kaljenje, rastline
prej vzniknejo (pridejo iz zemlje).
Obvezno gnojimo z NPK gnojili, ki
imajo nizko prvo številko, torej malo du-
šika. Okvirno rabimo od 400 do 500 kg
NPK na ha. Sejali bomo vsa ozimna žita.
Poraba semena je od 200 do 300 kg na ha,
cena semena, z regresom (del cene krije
država), od 9.400 do 14.100 SIT za ha.
Ržiga in ječmiga sta mešanici rži ali
ječmena z ozimno grašico. Žita je v me-
šanici okrog 80, grašice najmanj 80 kg za
ha. Okvirna cena za seme je 35.000 SIT
na ha. Grašljinko kupimo že v mešanici.
Zmešano je seme ozimne grašice, inkar-
natke in mnogocvetne ljuljke. Okvirna
cena za en ha je 25 do 33.000 SIT. H gra-
šljinki je dobro dodati še 4 kg ozimne
repice na ha.
Najcenejši posevek je mnogocvetna
ljuljka, ki stane okrog 13.000 SIT na ha.
Zato jo tudi tako radi sejemo. Mnogo-
cvetno ljuljko kosimo ali popasemo, ko
zraste 20 cm visoko. Kasneje je manj
vredna.
Služba za kmetijsko svetovanje
IDA TEPEJ
STROKOVNJAK SVETUJE

Piše Boris Jagodic
Kava je naš vsakdanji
obredni trenutek. Brez nje
skoraj ni srečanja in klepeta,
in ko nas kaj boli ali se slabo
počutimo, je tu skodelica sveže
vroče kave. Ta nam poživi ob-
tok, pa tudi naše misli so bolj
sveže.
Kava je doma v Etiopiji,
kjer še danes raste divje. O njej
krožijo številne pripovedi in
legende in ena pripoveduje
o strahu kozjih pastirjev za
svoje koze. Te so se pasle ob
nekem drevesu s pisanimi ja-
godami in ko so obrale pre-
cejšnjo količino plodov in li-
stov, so se začele nenavadno
obnašati, kot da so znorele.
V bližini je bil samostan belih
menihov, ki so si v tem koncu
sveta postavili svoj bivalni
prostor. Opat je bil radoveden
mož in je nabral pisane plodo-
ve ter jih je posušil in zdrobil
v prah. Pri tem je dobro dišalo
in ko je prah namočil v vrelo
vodo, je značilno zadišalo, ko
pa je poskusil nekaj te tekoči-
ne, se je dobro počutil. Misli so
se mu zaiskrile, značilna utru-
jenost zaradi vročine je minila
in tako se je začelo uživanje
kave. Iz Etiopije se je uživanje
kave kmalu razširilo v Arabi-
jo, od tam pa po vsem moha-
medanskem svetu.
Z arabskimi trgovci je kava
prodirala tudi k nam, zlasti pa
s turškimi vpadi, in že v 16. in
17. stoletju postane kava do-
brodošla pijača mnogim lju-
dem. Odpirale so se že prve
kavarne: v Benetkah so odprli
prvo kavarno leta 1645, v Pa-
rizu leta 1672 in na Dunaju
leta 1683. Do leta 1693 je bila
kava arabski monopol, po tem
letu pa so Nizozemci že imeli
svoje nasade kave na Javi. Tu-
di Francozi so kmalu imeli
svoje kavove nasade na otoku
Martinique in pozneje drugod
po tropskih krajih.
Rod kavovcev obsega morda
kakih 40 vrst iz tropske Afri-
ke. Najbolj poznana vrsta je
arabski kakavovec Coffea ara-
bica, ki je doma v gorskih goz-
dovih Etiopije, kjer raste kot
5 do 10 metrov visoko drevo.
Na drugem mestu je liberijski
kakavovec - Coffea liberica, ki
je doma na Slonokoščeni oba-
li. Iz divjih sort so dobili šte-
vilne kultivirane oblike, ki jih
gojijo po plantažah. Tam raste
drevo do višine 2 metrov. Dre-
vesa redno obrezujejo, zato
postajajo nizka s široko raz-
prostrtimi vejami. V zalistjih
velikih nasprotnih listov so šo-
pi belih, jasminu podobnih di-
šečih cvetov. Podrasla plodni-
ca se razvije v češnji podoben
plod, ki je najprej zelen, poz-
neje rdeč in končno temno vi-
joličast, liberijski kavovec pa
ima   skoraj    črne   plodove.
V sočnem osemenju sta dve se-
meni (kavini zrni), ki si kažeta
ravni strani in sta oviti s per-
gamentasto lupino. Časovno se
pojavljajo na kavovcih cvetovi
v več zaporednih valovih, zato
vidimo na isti veji obenem plo-
dove v raznih stopnjah razvo-
ja. To je vzrok, da je obiranje
kavovih plodov le ročno, na-
tančno in zamudno delo. Iz
obranih plodov izluščijo na ra-
zlične načine sama semena
— surova kavina zrna.
Surova kava je trda, zelen-
kasto sive barve in še nima ti-
stega značilnega vonja in oku-
sa. To dobi šele s praženjem,
ker tedaj nastanejo snovi, ki ji
dajo pravi duh in okus, zaradi
česar ima ta pijača toliko obo-
ževalcev sirom po svetu. Kavo
delimo na štiri glavne vrste in
sicer na arabsko kavo, na kon-
go kavo, na liberijsko kavo in
na hari kavo. Iz teh so nastali
mnogi križanci, ki dajejo kavi
različne jakosti in okus, npr.:
brazilska kava bourbon, ma-
ragogvpe, moka, canefora - ro-
busta, uganda in kouillon.
Kaj vsebuje kavino zrno, je
zaposlovalo kemike skoraj sto
let. Z natančno analizo so ugo-
tovili, da vsebuje ogljikove hi-
drate, maščobe, beljakovine,
kisline ter alkaloide kofein, te-
ofilin in teobromin, nikotinsko
kislino in rudninske soli.
S praženjem kavinih zrnc na
temperaturi med 200 in 250° se
spremeni sestava zrnc. Prisot-
na celuloza poogleni, sladkorji
karamelizirajo in pri tem na-
stanejo značilni aromatični
produkti, ki dajejo praženi ka-
vi njen vonj in okus.
Kava spada med nasladila,
to so živila, ki jih uživamo
vsak dan, še celo več, kot je
dobro. V zmerni količini po-
življa naš organizem, prežene
utrujenost. Ko spijemo skode-
lico kave, preide v krvni obtok
tudi kofein, ki je v njej. Kofein
je ksantinski alkaloid in v sko-
delici kave ga je od 50 do 150
mg. Že nekaj minut potem, ko
smo popili skodelico kave, se
poveča temperatura v želodcu
in tudi izločanje želodčne ki-
sline in želodčnega soka se po-
veča do štirikrat. To povzroča-
jo snovi, ki so nastale pri pra-
ženju kave. Ta učinek je še po-
sebno izrazit, če popijemo ka-
vo na tešče. Zato je pri bolni-
kih z razjedo na želodcu ali
dvanajstniku potrebna poseb-
na previdnost pri uživanju pi-
jač, ki vsebujejo kofein. Dru-
gače pa je, če popijemo kavo
po obilnem kosilu, ker poveča-
nje izločanja prebavnih sokov
pospeši prebavo in nam zato
požirek kave po jedi tako te-
kne. Poleg tega ima kofein
vpliv na možganske celice, ce-
lice skeletnih mišic. Osrednje
delovanje kofeina se najprej
pozna v velikih možganih. Pri-
de do stimulacije vzdraženja:
spodbuja mišljenje in polet
misli, izboljša sposobnost aso-
ciacij in zmanjšuje reakcijski
čas. Povečuje tudi motorično
učinkovitost, vendar z preveli-
kim odmerkom kofeina pride
do nezaželenih pojavov, kot so
povečana razdražljivost, po-
vršnost, ihtavost in beganje
misli. Po zaužitju 0,5 g kofeina
se pojavijo znaki zastrupitve,
ki se kažejo v izraziti vzburje-
nosti osrednjega živčevja, ne-
miru, pospešenem utripu in
razburjenju srca in nespeč-
nost. Delovanje kofeina seže
do nižjih središč v podaljša-
nem krvnem mozgu, kar se ka-
že v vzburjenju središča za di-
hanje in krvni obtok. Še večje
količine kofeina povzročajo
živahnejše reflekse, mišične
trzaje in tudi krče, vrtoglavi-
co, glavobol, privide in tudi
slabost, bruhanje in drisko.
S pretiranim uživanjem ka-
ve lahko pride do kronične za-
strupitve, kar se kaže z mot-
njami v delovanju srca, hitrej-
šim dihanjem, poleg tega pa se
lahko razvije tudi odvisnost od
kofeina, kar se kaže tudi v mi-
lih abi,.lnenčnih pojavih, kot
sta glavobol in nespečnost.
Zanimivo je tudi to, da pri bol-
nikih s povečanim delovanjem
ščitnice nastanejo po zaužitju
večje količine kave nasprotni
učinki. Po eni strani se zavira
delovanje srca, po drugi strani
pa ga pospešuje. Končni izid je
pogosto ta, da se razširijo žile
na periferiji - npr.: v koži obra-
za — in poveča delo srca in s tem
pospeši krvni obtok. Notranja
presnova se poveča in tudi de-
lovanje ledvic je močnejše.
Kofein povečuje delovanje
nekaterih zdravil, zlasti anal-
getikov in to se uporablja tudi
pri zdravljenju migren.
Količina kofeina v kavi je
odvisna tudi od priprave kave.
Pri nas kuhamo običajno tur-
ško in ekspresno kavo. Pri
drugem načinu kuhanja je ka-
va najmanj škodljiva za živce
in srce, ker vsebuje manj kofe-
ina, več pa aromatičnih snovi,
ki kavi dajejo značilni duh in
okus.
Pri turškem načinu kuhanja
suho kavo najprej na ognju
malo prepražijo, da močno za-
diši, potem pa jo zabijejo z vre-
lo sladkano vodo. Takšna kava
ima močnejši duh in okus in je
tudi močnejša, ker se izloči ves
kofein.
Za konec pa še recept za ru-
ski koktajl: Potrebujemo 1 del
mrzle, zelo sladkane kave, 5 cl
vodke, 2 cl limoninega soka in
dve ledeni kocki. Vse skupaj
dobro zmešamo in hitro ponu-
dimo.
NASVETI
Celje d. o. o.
Plečnikova 25
Aljažev - Jožefov
hrib
telefon (063) 28-205
Lastnikom živali
nudimo in
posredujemo usluge
na domu ali po
dogovoru.
Zdrave, negovane in plodne
živali so korist in veselje vsa-
kega lastnika.
To pa je naš namen in cilj.
Zato smo vam vseskozi na
uslugo.
SE PRIPOROČAMO!
Janez Črnej,
dr. vet. med.
živinozdravnik_
SE M O
EMO, d.o.o.
Mariborska 86, CELJE
Po sklepu upravnega odbora
objavljamo
JAVNO DRAŽBO
za odprodajo poslovnih prostorov
v Celju, Mariborska cesta 68
Predmet prodaje so poslovni prostori bivše industrijske pro-
dajalne EMO v poslovno stanovanjski zgradbi. Prostori se
nahajajo v pritlični etaži in obsegajo poslovni prostor
45,16m2, poslovni prostor 22,55m , pomožni prostor
1,86 m2, pomožni prostor 1,86 m2, hodnik 1,97 m2, stranišče
0,96 m2, stranišče 1,00 m2, umivalnico 1,40 m2 in umivalnico
1,48 m2, kar znaša 78,16 m2 skupne površine.
Prodajalec je lastnik 11/12 poslovno stanovanjske stavbe, ki
stoji na parcelni številki 1548 v izmeri 515 m2 stavbišča in
955 m2 dvorišča. Vložna številka 1816, K. o. Sp. Hudinja.
Izklicna cena za m2 je 2400 DEM v tolarski protivrednosti po
podjetniškem prodajnem tečaju LB d.d. Ljubijana.
Dražba bo v torek, 21. septembra 1993 ob 12.00 uri v uprav-
ni zgradbi EMO na Mariborski cesti 86.
Na dražbi lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe.
Predstavniki pravnih oseb se morajo izkazati s poobla-
stilom.
Udeleženci morajo pred dražbo pri blagajni podjetja vplačati
varščino v višini 10% od izklicne cene, ki jo bomo uspelemu
dražitelju všteli v kupnino, drugim pa vrnili.
Pogodbo mora uspeli dražitelj skleniti v 3 (treh) dneh po
končani dražbi.
Št. 36 - 9. september 1993
35
Mercedes Benz odpušča delavce
Mercedes Benz, najpo-
membnejši del koncema Dai-
jjiler Benz, letos ne pričakuje
dobička, pač pa bodo poslovne
številke zanesljivo negativne.
Šele v prihodnjem letu se
ugledni nemški avtomobilski
tovarni obetajo nekaj boljši
časi, meni Helmut Werner, pr-
vi človek Mercedes Benza.
V letošnjih sedmih mesecih
je tržni delež tovarne na do-
mačem, torej najpomembnej-
šem trgu, padel z lanskih 6,6
na sedanjih 6,1 odstotka, poleg
tega pa računajo, da bodo le-
tos nasploh prodali 485 tisoč
vozil, pri čemer pa naj bi pri-
bližno 35 tisoč avtomobilov
prodali še iz lanskih zalog.
Marsikaj hudega se kaže zapo-
slenim, kajti do konca leta bo
tovarna upokojila ali odpusti-
la še približno 13 tisoč delav-
cev. V prvem letošnjem četrt-
letju je bil čisti dobiček tovar-
ne manjši za 96 odstotkov (v
primerjavi z enakim obdobjem
lani) in je tako v blagajni osta-
lo pičlih 20 milijonov mark.
Slabo se torej piše tudi tistim,
ki tega doslej niso bili nava-
jeni.
Volkswagen passât že četrtič
Nemški avtomobilski gigant
Volkswagen je po dvajsetih le-
tih in po prodaji več kot 6,2
milijona avtomobilov postavil
na cesto povsem obnovljeno,
tokrat že četrto generacijo
volkswagna passat. Produk-
cijske številke so nedvomno
izjemne, pri čemer pa bo nalo-
ga novega passata morda veli-
ko* bolj pomembna kot je bila
doslej. Volkswagen se tako kot
druge avtomobilske tovarne
srečuje s skoraj izjemno veli-
kimi težavami, novi passat pa
naj bi pripomogel k nekaj bolj
obetavni prihodnosti. Avto-
mobil srednjega razreda — na
evropskih trgih ga po uspešno-
sti v zadnjih letih prekaša
kvečjemu Oplova vectra - je
tudi po novem naprodaj
v dveh karoserijskih izveden-
kah, in sicer kot štirivratna li-
muzina in kot karavan oziro-
ma variant. Po svoje je prese-
netljivo, da je limuzinska ra-
zličica za skromen centimeter
daljša od varianta, pri čemer
pa je za obe karoserijski vari-
anti ob vsem drugem značilno
tudi to, da ponuja dolg seznam
tistega, kar je pomembno za
tako imenovano pasivno var-
nost. Serijsko bosta namreč
obe različici opremljeni
z zračno varnostno blazino ta-
ko za voznika kot sovoznika,
zavornim sistemom ABS, ser-
vo volanom, pa posebnimi je-
klenimi palicami v vratih (kot
zaščita pred posledicami
stranskega trčenja), hkrati pa
je tudi paket serijske opreme
ugodno dolg: petstopenjski
menjalnik, zatemnjena stekla,
poseben mikro filter za ugod-
nejši zrak v notranjosti ipd.
Novemu passatu, pa naj gre
za limuzino ali variant, name-
njajo pri Volkswagnu skupaj
sedem motorjev. Od tega jih je
pet bencinskih z močjo od naj-
manj 75 do največ 174 KM (VR
6) in dva turbodizelska, pri če-
mer je še posebej ugodno to, da
je eden od obeh z direktnim
vbrizgavanjem dizelskega go-
riva ter močjo 90 KM, pa seve-
da zelo skromno porabo (vsega
5,3 litra na sto kilometrov, kot
trdi tovarna). Passat variant je
ob tem na voljo tudi v kombi-
naciji stalnega štirikolesnega
pogona (syncro, pravijo temu
pri VW), vendar je v tem pri-
.meru naprodaj zgolj bencinski
agregat z močjo 85 kW/115
KM. Passati bodo na voljo
s tremi različnimi vrstami
opreme (CL, pa GL in GT), po-
vsem na vrhu ponudbe pa je
športna izvedenka z oznako
VR 6 exclusiv. Prodaja novega
Volkswagnovega avtomobila
bo v Nemčiji stekla v teh dneh,
Na sliki: novi passat variant.
Prestižna mazda xedos 9
Japonska Mazda - tudi tej
avtomobilski tovarni letos ne
cvetijo rože — se pripravlja na
predstavitev xedosa 9 (na sli-
ki), avtomobila v zgornjem
srednjem razredu in z željo po
konkuriranju mercedesu E, pa
BMW serije 5 in podobnim av-
tomobilom.
Mazda xedos 9 v resnici
povzema karoserij ske poteze
manjše mazde xedos 6, kar
med drugim pomeni, da gre za
avtomobil skoraj izjemne
aerodinamike (količnik zrač-
nega upora je 0,28) in potem-
takem tudi zunanje podobe.
Značilna za mazdo xedos 9 je
prednja maska, ki ustvarja
elegantno in zaokroženo celo-
to, medtem ko je avto zaradi
svoje karoserijske oblosti
ustrezno sodoben. S 483 centi-
metri v dolžino in 275-centi-
metrsko medosno razdaljo bo
xedos 9 nudil dovolj prostor-
skega udobja, avto pa bosta za
začetek poganjala dva bencin-
ska motorja, oba šestvaljnika
z različno gibno prostornino in
s tem tudi različno močjo.
Dvolitrski bencinski agregat
bo zmogel 140 KM, 2,5-litrski
pa 167 KM. Pri Mazdi za pri-
hodnje leto napovedujejo še
dva nova motorja- Prvi naj bi
bil t.i. miller motor z gibno
prostornino 2,3 litra in močjo
200 KM (ob pomoči turbinske-
ga polnilnika), drugi pa trilitr-
ski agregat, vendar njegova
moč še ni znana. Seznam serij-
sko vgrajene opreme je razve-
seljivo dolg, prav tako dolga
pa je lista tistega, kar si je moč
omisliti za doplačilo. Omeniti
kaže, denimo, termostatično
vodeno klimatsko napravo
(stalno ohranjanje temperatu-
re v notranjosti) in poseben
protivlomni sistem. Mazda xe-
dos 9 bo tako kot manjša izve-
denka z oznako 6 nastajala
v Hofuju, povsem avtomatizi-
rani tovarni, medtem ko naj bi
bila osnovna izvedenka napro-
daj za približno 50 tisoč mark.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred pričetkom 26. MOS-a je
zbral nekoliko manj vozil, kot običajno. Med 450 vozili se jih je
prodalo 12. Kot smo nekajkrat že zapisali, bo sejem zdaj dvakrat
odpadel, zato bomo tudi mi o novostih in novih cenah povedali nekaj
več v drugi polovici meseca.
Evropa omejuje prodajo Japoncev
Sredi aprila sta se Evropska
skupnost in Japonska dogovo-
rili, da se bo japonski izvoz
avtomobilov na trgu združene
Evrope zmanjšal za 9,4 odstot-
ka. Toda sedaj kaže, da se ES
pripravlja na nov krog poga-
janj, kajti tisto, kar je bilo do-
govorjeno aprila, sedaj nima
nobene prave vrednosti več.
Tedaj so namreč domnevali,
da se bo prodaja novih avto-
mobilov v ES zmanjšala za pet
ali največ šest odstotkov, po
letošnjih sedmih mesecih pa je
jasno, da je bilo kupcev vsaj za
18 odstotkov manj. Do konca
leta - meni večina analitikov
- se bo prodaja v celoti zmanj-
šala za 20 odstotkov. Tega pa
nihče ni napovedal in zato
evropske avtomobilske tovar-
ne bijejo plat zvona, hkrati pa
pritiskajo na vlade, naj dose-
žejo z japonsko nov sporazum.
Videti je, da se bo morala ja-
ponska avtomobilska indu-
strija temu pritisku ukloniti,
pri čemer je vsaj za Evropo
povsem nepomembno, da se
tudi v deželi vzhajajočega son-
ca srečujejo z globoko gospo-
darsko krizo. Če se bosta Ja-
ponska in Evropska skupnost
sporazumeli o še večji omejitvi
prodaje japonskih avtomobi-
lov na trgih stare celine, bodo
japonske avtomobilske tovar-
ne do 31. decembra prodale
vsega 750 morda 800 tisoč vo-
zil. To pa bo seveda nov uda-
rec, še posebej zaradi tega, ker
slabše evropske kupčije ne
morejo nadomestiti z ugodnej-
šo prodajo na drugih trgih.
Št. 36 - 9. september 1993
Št. 36 - 9. september 1993
N^RC
Smo banka z več kot 120-letno tradicijo, ki nudi kvaliteten bančni sen/is
podjetjem, obrtnikom in občanom.
Podjetjem nudimo:
posle vodenja sredstev, posle kreditiranja, mednarodno poslovanje,
izdajanje garancij, kot posebno ponudbo: izdelavo projektov
lastninjenjater izdelavo strokovnih mnenj o ekonomski upravičenosti
novih naložb.
Obrtnikom nudimo:
vse oblike kratkoročnega in dolgoročnega kreditiranja, tudi lombardni
in hipotekami kredit, prevzem in izdajo poroštev ter garancij in
opravljanje plačilnega prometadoma in vtujini. Posebna ponudba:
avtomatski informacijski servis preko telefona ali telefaxa - sistem
INFOBANKING, finančno svetovanje pri vaših poslovnih odločitvah.
Občanom nudimo:
vodenje sredstev na tolarskih ali deviznih računih, tolarsko ali devizno
varčevanje, kreditiranje, plačilno kartico ACTIVA, plačevanje
obveznosti prekotrajnikov, odkup, prodajo in menjavotujih plačilnih
sredstev, dvig gotovine na BANKOMATIH neprekinjeno 24 ur dnevno,
koriščenje S t FOV za hranjenje dragocenosti, f i nančno svetovanje za
najboljšo naložbo vašega denarja.
POIŠČITE NAS NA SEJEMSKEM PROSTORU V HALI A, KJER VAM BOMO
POSTREGLI Z VSEMI INFORMACIJAMI.
DA JE NAŠA PONUDBA KONKURENČNA, SE PREPRIČAJTE SAMI!
Št. 36 - 9. september 1993
138
Št. 36 - 9. September 1993
39|
ICP za sistemske rešitve
Sistemske rešitve, racionalni In učinkoviti sistemi - za vse to si prizadevajo v podjetju ICP
V Celju že nekaj časa uspeš-
no deluje zasebno podjetje
ICP, kjer se pod vodstvom di-
rektorja, dipl. ing. Josipa Be-
zenška ukvarjajo z različnimi
dejavnostmi. Glavna in osred-
nja dejavnost je informacijski
inženiring ter svetovanje na
celotnem področju računalni-
štva, knjigovodstva, financ in
dodatne opreme. Poleg tega se
v podjetju ICP ukvarjajo
s prodajo, montažo in servisi-
ranjem klimatskih naprav
znanega japonskega proizva-
jalca TOSHD3A.
TOSHIBA za vroče in
hladne dni
V rninulih vročih poletnih
mesecih se je marsikdo lahko
prepričal, da si s primerno kli-
matsko napravo, kakršno pro-
izvajajo v TOSHIBI in ponuja-
jo v podjetju ICP, preprosto
zagotovimo normalne tempe-
rature in pogoje za delo, s tem
pa vplivamo na našo produk-
tivnost. Znanstveniki so doka-
zali, da je človek najbolj pro-
duktiven pri normalnih tem-
peraturah, pri odstopanjih za
10 stopinj Celzija pa produk-
tivnost upade celo za 30 do 50
odstotkov. S klimatskimi na-
pravami TOSHIBE se tem ne-
gativnim učinkom zlahka
izognemo, vsaka naložba v kli-
ma napravo pa se zagotovo
obrestuje. Sicer pa te sodobne
klima naprave ne samo pove-
čujejo delovno sposobnost ter
koncentracijo, temveč tudi
uravnavajo mikro klimo v na-
šem okolju, filtrirajo ter raz-
vlažujejo zrak, s čimer omogo-
čajo lažje dihanje. V nasprotju
s starimi klimatskimi napra-
vami so sodobne TOSHIBINE
klimatske naprave povsem ne-
škodljive za zdravje ljudi, ker
so vse funkcije avtomatsko na-
stavljive. Vse klimatske na-
prave TOSHIBE imajo mikro-
računalnik, ki omogoča pro-
gramiranje in s tem najugod-
nejšo temperaturo v vsakem
času, bodisi v stanovanju, po-
slovnem prostoru, blagovnih
hišah, proizvodnih halah in še
kje.
Zmotno je prepričanje, da so
klimatske naprave primerne le
za vroče poletne dni. Klima
naprave TOSHIBA lahko upo-
rabljate tudi v hladnih dnevih,
ker delujejo po principu to-
plotne črpalke. Klima naprava
vzdržuje temperaturo in mikro
klimo v prostoru vse do pri-
bližno — 10 stopinj Celzija zu-
nanje temperature. Po podat-
rih proizvajalca ima klimat-
ska naprava pri 7 stopinjah
Celzija 100 odstotni izkori-
stek, pri —5 stopinjah pa še ved-
10 71-odstotni izkoristek, kar
pomeni, da se pri -5 stopinj
Celzija še vedno izplača ogro-
žati prostore s klimatsko na-
pravo. Da boste pri takšnem
lačinu ogrevanja prihranili
električno energijo, najbrž niti
11 potrebno posebej poudarja-
;i. Za primer: termoakumula-
cijska peč 6 kw porabi dnevno
min 48 kw energije, klima na-
prava pa cca 16 kw za enake
pogoje dela oz. trikrat manj.
Če se boste odločili za na-
kup sodobne TOSHIBINE kli-
matske naprave, potem bo
pravi naslov, kjer vam bodo
svetovali, dali enoletno garan-
cijo ter vgradili napravo zago-
tovo podjetje ICP. Tudi z re-
zervnimi deli so dobro založe-
ni, čeprav jih najbrž ne boste
potrebovali. Klimatske napra-
ve TOSHIBA so se v treh letih
pokvarile le v 0,02 odstotka
primerih.
Delne rešitve so
vedno najdražje
Poleg prodaje, montaže in
servisiranja klimatskih na-
prav je v podjetju ICP po-
membna dejavnost tudi infor-
macijski inženiring ter sveto-
vanje na celotnem področju
računalništva, knjigovodstva,
financ ter dodatne opreme,
potrebne za obvladovanje
omenjenega področja dela.
Natančneje, osrednja dejav-
nost podjetja ICP je svetova-
nje, projektiranje in racionali-
zacija poslovnih sistemov,
podprtih z PC računalniki. Po-
leg tega izdelujejo računalni-
ške programe za vse svoje pro-
jekte. Podjetje ICP sodi med
tiste, kjer izredno dobro poz-
najo majhna in srednja podjet-
ja kakor tudi obrtništvo in
imajo za te dejavnosti tudi vse
programe, potrebne za raču-
nalniško obdelavo podatkov.
Optimalnih rešitev ni, menijo
v tem podjetju, zato vedno po-
skušajo probleme rešiti si-
stemsko, racionalno in učin-
kovito, hitro in na enem me-
stu. Povedano drugače: delne
rešitve se na koncu vedno iz-
kažejo za najdražje, zato se
v podjetju ICP trudijo, da bi za
vsakega partnerja poiskali ce-
lotno rešitev problema. Če na-
merava stranka denimo kupiti
določen program za vodenje
poslovnih listin, potem običaj-
no skupaj analizirajo problem
in racionalizirajo sistem sku-
paj z vsemi novimi organiza-
cijskim rešitvami, izdelajo
ustrezno varianto programa za
posamezno podjetje, priskrbi-
jo računalnik, dodatno opre-
mo, obenem pa zagotovijo tudi
potrebno izobraževanje.
Skratka, podjetje ICP v no-
benem primeru ni le prodaja-
lec programov, temveč želijo
vsakemu partnerju poiskati
najbolj racionalno in učinko-
vito rešitev. Ni dovolj, pravijo
v podjetju ICP, da se stari si-
stem oziroma ročna obdelava
podatkov prenese na računal-
nik. V takšnem primeru se
učinkovitost sistema poveča le
za kakšnih 10 odstotkov, med-
tem ko bi se po izračunih stro-
kovnjakov morala produktiv-
nost ter učinkovitost sistema
povečati najmanj za 40 do 60
odstotkov. Zato je organizacij-
ski sistem treba racionalizirati
ter storiti vse, da bo učinkovit
in računalniško podprt. Samo
tako bo naš sistem cenejši in
boljši od prejšnjega.
Zgledovanje po
Japonskih
strokovnjakih
V podjetju ICP se zavedajo,
da je v proizvodnji veliko pro-
blemov. Vsakemu problemu
posvečajo izredno veliko po-
zornosti, delno poskušajo sami
najti ustrezne rešitve, obenem
pa sodelujejo s tujimi strokov-
njaki, med drugim tudi s cen-
trom za produktivnost iz Du-
brovnika. Probleme v glavnem
rešujejo po sistemu japonskih
strokovnjakov za proizvodnjo
Šigeo Šinga. Trudijo se, da
v proizvodnji izločijo vse tisto,
kar ne prinaša nove vrednosti
in obenem zagotavlja zviševa-
nje produktivnosti, zmanjše-
vanje zalog, hitrejše obračanje
kapitala, boljšo kvaliteto ter
vzpostavitev fleksibilne proiz-
vodnje. Zato vabijo vsa po-
djetja, ki se srečujejo s proble-
mi v proizvodnji in jih želijo
učinkovito ter racionalno reši-
ti, da se oglasijo v podjetju ICP
ter s skupnimi močmi poiščejo
ustrezno rešitev. Znanje in
razvoj sta po mnenju ljudi
v ICP osnova za dobro delo,
zato so v podjetju vedno do-
brodošli novi sodelavci, pred-
vsem komercialisti, potniki,
pripravniki ter programerji, ki
so pripravljeni na kvalitetno
in ustvarjalno delo. Podjetje
ICP je namreč eno tistih po-
djetij, ki ve, kaj zmore in kaj
hoče. To pa so predvsem si-
stemske rešitve, racionalni in
učinkoviti sistemi.
EPP
Prav gotovo bo za mnoga po-
djetja zanimiv podatek, da se
v podjetju ICP ukvarjajo z re-
pariranjem računalniških di-
skov. Če vam odpove računal-
niški disk, ni potrebno kupiti
novega, saj bodo strokovnjaki
tega podjetja poskrbeli za nje-
govo generalno obnovo, obe-
nem pa v 95 odstotkih prime-
rov zagotavljajo rešitev podat-
kov, shranjenih na disku.
V podjetju ICP v tem času pri-
pravljajo izdelavo celotnega
blagovnega informacijskega
sistema po novi zakonodaji.
Zainteresirana podjetja lahko
že sedaj naročijo sistem, ki bo
izdelan in prilagojen njihovim
potrebam.
V podjetju ICP vam ponujajo
posebno folijo za vse računal-
niške tastature. Tudi če boste
po tastaturi polili kavo, bo ta-
statura ostala neokrnjena.
S folijo lahko pokrijete tasta-
turo in normalno nadaljujete
delo. Še posebej so takšne foli-
je primerne za proizvodne
obrate, zagotovo pa bodo do-
brodošle v vsakem pisarni-
škem prostoru.
Št. 36 - 9. september 1993
Ena od izredno pomembnih
dejavnosti podjetja ICP je ser-
vis, tako za računalniške pro-
grame kot tudi klimatske si-
steme TOSHIBE.
40
Št. 36 - 9. september 1993
41
Št. 36 - 9. september 1993
142
(dežurstvai
{zdravstvenih
[domov     i
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20.ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana . dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15.do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
Velenje
Poročili so se: Marko MA-
GISTER iz Ljubljane in Mirica
GRM iz Škal, Simon KONEČ-
NIK iz Šmartnega pri Slovenj
Gradcu in Renata MATOŠA iz
Velenja, Matjaž MOVH iz Ve-
lenja in Božiča PEŠIČ iz Črno-
va, Matjaž DVORŠEK in Moj-
ca ŽIST, oba iz Velenja, Dani-
lo KAŠNIK in Mojca SEME,
oba iz Velenja, Bojan TRE-
BIČNIK iz Velenja in Irina
Anatolijevna VARGANOVA iz
Tuapse.
Žalec
Poročili sta se: Mitja MI-
KLAUŽIČ iz Pongraca in Tat-
jana OŽIR iz Zalog pri Šem-
petru.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se Roman VO-
ZLIČ iz Laš in Darija ŠMIT iz
Irje, Zoran JERANKO in Dra-
gica COLNARIČ iz Rogaške
Slatine, Jožef GRETIČ in Ne-
venka STUHNE iz Sp.Ne-
gonje.
Šentjur pri Celju
Umrli so Jožef KORENE, 65
let iz Brega pri Sevnici, Matil-
da MUŠKATEVC, 71 let iz Bu-
kovja, Katarina RUDOLF, 87
let iz Goričice.
Velenje
Umrli so: Ivan ZMRŽLAK,
61 let iz Grajske vasi, Marija
BIZJAK, 100 let iz Šmartnega
ob Paki, Vincenc PANTNER,
81 let iz Kozjaka, Frančiška
BREZOVNIK, 84 let iz Skor-
nega.
Žalec
Umrli so: Franc JAGER, 77
let iz Letuša, Franc CESTNIK,
64 let iz Šešč pri P., Zlatko
VIDEČ, 55 let iz Liboj.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Julijana KUŽ-
NER, 85 let iz Malih Rodn,
Ivanka RAMPRE, 57 let iz
Rjavice in Angela TADINA, 79
let iz Kamne gore.
TR^NIC^
Podražitve
V tem tednu je na celjski
tržnici zaznati predvsem po-
dražitve nekaterih vrst zele-
njave in sadja. Podražila se je
paprika, glavnata solata, jaj-
čevci in ohrovt, medtem ko je
nekoliko padla cena špinači in
korenju. Podražile so se tudi
banane, breskve, suhe slive in
bučno olje, medtem ko so se
pocenila jabolka in sveže slive.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
12. septembra bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-
410, od 13. septembra dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen,
telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 9. septembra dežura dr. vet. med. Franci Zapu-
šek, telefon 741-935. Od petka, 10. do četrtka, 16. septembra pa
bo dežural dr. vet. med. Jože Pangerl, telefon 741-041.
BORZA DELA
Št. 36 - 9. september 1993
43
Št. 36 - 9. september 1993
44
Št. 36 - 9. september 1993
45
Št. 36 - 9. september 1993
146,
Št. 36 - 9. september 1993
47
Št. 36 - 9. september 1993
|48
TRAC-nice
Pomemben dotik
Z ramo ob rami s Pivovarno Laško, pa bomo še kje kaj
zgradili, je o možni strategiji nadaljnjega razvoja laške občine
v soboto v Trojnem razmišljal laški župan gospod Miloš Veršec,
direktor Turnšekpa...
Šibka zveza
»Glasneje, gospod predsednik Matek! V Ljubljani pravijo, da
laške lokalne postaje nič ne slišijo.«
»Ja, fantek, s Centralo je zadnje čase res velik križ.«
Kondicije ne manjka
Po fotografiji sodeč celjskemu izvršniku Jožetu Zimšku in
sekretarju za drobno gospodarstvo Romanu Gracerju v prihaja-
joči jeseni ne bi smelo zmanjkati kondicije za naporna sestanko-
vanja in krojenje občinske politike. Če sta pot proti Logarski
zmogla takole nasmejana, potem lahko upamo, da bosta tudi
običajne celjske težave s prometom, urejenostjo naselij, zago-
tavljanjem čistega okolja, počasno denacionalizacijo.. .zmogla
za malo južino.
Fotografirana suša    čuva glavo
Iz zaupnih virov nam je
uspelo izvedeti, da so se
v šmarski občini zavarovali
pred morebitnimi očitki o na-
pihovanju škode po katastro-
falni suši. Dvomljivci so se na-
šli celo na Celjskem, gre pa
seveda za strokovnjake, ki su-
še v bazenih Atomskih Toplic
sploh ne opazijo. Na Kozje,
Podsredo, Bistrico ob Sotli,
Vinski vrh ter zlasti v hribov-
ske kraje, seveda ne zmorejo.
Tudi na republiški ravni so ze-
lo hitri, saj so se lani pojavili
na Kozjanskem »že« oktobra.
Previdnost ni odveč so si rekli
v Šmarju ter vse preprosto fo-
tografirali.
Številni delavci v Obsotelju,
iz sosednjih hrvaških obmej-
nih krajev, so zaenkrat težko
nadomestljivi, nekateri me-
nadžerji pa jih imajo najrajši
tudi iz drugačnih razlogov.
Enim prija pohlevnost, drugim
poceni delovna sila, tretje pa
je mogoče celo strah. »Čuvaj
glavo«, je bilo telefonirano
zdraviliškemu Darku Bizjaku.
Revolucionarnost
V obratu preboldske Tek-
stilne tovarne v Pristavi pri
Mestinju so s plačami v pra-
vem  zgodnjem   kapitalizmu.
Delavke se novinarjev sicer se
izogibajo, hvala bogu pa so še
drugi viri. Tako smo uspeli iz-
vedeti, da mora biti delavka
z dvema otrokoma v tem mese-
cu zadovoljna s 2.800 tolarji
bolniške gotovine ter s 3.500
tolarji bonov, druga, ki je nor-
mo presegla za petino, pa z 18
tisočaki gotovine (z boni vred
21 tisoč). Z boni pa je tako: če
te ni v Pristavi, ko pripelje to-
vornjak robo iz Prebolda, hajd
v dalj njo Savinjsko dolino.
Seveda smo po plačah pov-
prašali tudi (ne)odgovorne
v Preboldu, a smo z izmikajo-
čimi odgovori in zgovornim
molkom nezadovoljni, zato
poizvedujemo še naprej.
Velenjske lenobe
Sram bodi velenjske poslan-
ce! Njihova vlada s Srečkom
Mehom na čelu se trudi na vse
kriplje, zaseda skoraj dvakrat
tedensko, pripravlja novinar-
ske konference, vabi mini-
stre... Ko pa naj bi še poslanci
v skupščini rekli svoje, pa pre-
prosto gredo domov, če na sejo
sploh pridejo. Ti, ti lenobe, se
na počitnicah niso spočile?
Kurent po brazilsko
Željko Cigler je bil na bra-
zilski turneji tudi kavalir ter
čuvaj osebnih dokumentov in
instrumentov v razvpitih me-
stih. Na prošnje programske
vodje CFS Vesne — sklepamo,
da je šlo za finančne zadeve?
— pa je ostal očitno neprizadet.
Je pa zato izpolnil nalogo in
obljubo, da bo tudi sam na
turneji skusil težo in pezo ku-
rentovepreobleke... Brez skr-
bi, kakšna tračnica še sledi.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Tokrat ste se najbolj nasmejali šali o ma-
lem medvedku, ki nam jo je sicer poslalo več
avtorjev, mi pa smo podpisali Zlatko Bud-
na, Gorica 8, 63224 Dobje. Očitno je šala
dobra in trenutno kroži med ljudmi. Želimo
pa, da šal ne prepisujete iz revij in pratik,
ker na ta način nismo izvirni.
Iz kupa prispelih kuponov smo izžrebali
še Vero Tanšek, Smrekarjeva 26, Celje.
Šala tedna
Prepričanje
Mali medvedek hodi pono-
či spraševat mamo medved-
ko: »Mami, ali sem jaz res
medvedek?«
Mama medvedka odgovo-
ri: »Seveda si.«
Medvedek odide v poste-
ljo, vendar se kmalu vrne:
»Mami, ali sem res med-
vedek?«
»Seveda si!«
Mali se zopet vrne v posteljo, a je kmalu
spet nazaj.
»Mami, sedaj mi pa res povej, ali sem res
medvedek?«
»Ja, seveda, 100-odstotno si medvedek.«
Medvedek pa pravi: »Ja, zakaj me pa po-
tem zebe kot psa.«
Pokora
Ženska pri spovedniku prizna, da je moža
enkrat prevarala. Za pokoro mora 4-krat
teči okoli cerkve. Druga za dvakratno vara-
nje 8-krat. Ko pride tretja in izve kaj počne-
ta ženski, pa pravi: »Če je tako, grem pa jaz
kar po moped.«
Stava
Trije prijatelji so stavili, kdo dlje vidi. Šli
so na hrib in gledali v dolino. Prvi je rekel,
da vidi hlev, ki ima odprta vrata. Drugi je
rekel da vidi v hlevu kmeta, ki molze kravo.
Tretji pa je vzkliknil: »Zdajle je padla krav-
ja dlaka v mleko!«
Prijatelja mu nista verjela, zato so vsi
trije odšli naravnost v hlev. In res je v mleku
plavala dlaka. Prijatelja sta občudovala
zmagovalca, on pa je sramežljivo dejal: »Da
vesta, nisem zares videl dlake, slišal sem jo
pa!«
Besede
Fant se trudi okrog dekleta. »Gospodična,
tako ste lepi, da ne najdem besed.«
Dekle se samo nasmeje in pravi: »Oh, go-
spod. Tam, kamor segate z rokami jih tudi
ne boste našli.«
Pomota
Teta Micka je povabila vse svoje nečake
na gobe. »Nič se ne bojte, sama sem jih
nabrala. Zelo dobre so, zjutraj sem jih dala
tudi našemu Lesiju«. Vsi so z veseljem po-
spravili gobe. Proti koncu kosila pa plane
v sobo gospodinjska pomočnica.
»Kaj pa je Marjetka?«
»Gospa, pes je mrtev!«
Vsi nečaki zakričijo in zbežijo. Nekateri
tečejo k zdravniku, drugi v bolnišnico. Teta
Micka se vsa bleda zlekne v naslanjač.
»Ali je Lesi zelo trpel preden je poginil?«
»Ne gospa. Takoj je bil mrtev, desettonski
kamion ga je povozil.«
V psihiatrični bolnišnici
Po nekaj letih zdravljenja se Janez obnaša
kot popolnoma ozdravljen človek, zato skle-
ne zdravniški konzilij, da ga še enkrat testi-
rajo in nato odpustijo.
Pred komisijo Janez odgovarja na postav-
ljena vprašanja:
Zdravnik: »Kaj boš počel, ko boš prišel
domov?«
Janez: »Poiskal si bom eno punco.«
Zdravnik: »In kaj boš z njo?«
Janez: »Ljubil jo bom.«
Zdravnik: »Kako?«
Janez: »Lepo počasi jo bom slekel, da bom
prišel do hlačk.«
Zdravnik: »In kaj boš potem napravil
s hlačkami?«
Janez: »Izvlekel bom elastiko, da si bom
lahko napravil fračo«.
Šale so prispevali: Franc TRATNIK iz Zagra-
da, Ana POLŠAK iz Loke pri Žusmu, Ivan
GOSTEČNIK iz Braslovč, Zlatka BUDNA iz
Dobja in Ivan LEBEN-Slavc iz Celja.
NAJ MUZIKANTl POVEDO
Glej kak' mali cvili
Če bi Rudi Recko, ki je mladostniške dni
preživljal v Slivnici, sedaj pa živi v Vojniku,
vedel, kdaj je začel igrati, bi nam gotovo pove-
dal. Pa se tistih prvih let ne spominja, vseka-
kor pa je harmoniko že pri treh letih pridno
vlekel in v času, ko ni bilo prevoznih sredstev,
ga je oče kar s harmoniko vred naložil v koš in
sta šla na kakšno prireditev. Pri sedmih sta
skupaj že igrala na ohceti, sam pa je ohcet
odigral pri devetih letih.
»Oče in bratje, ki so tudi igrali, so odšli vsak
na svoj >špil< in ker ni bilo toliko muzikantov,
ohceti pa ogromno, sem moral tudi jaz sam
prevzeti kakšno. Problem je bil potem v šoli,
kajti igrali smo po več dni in skoraj obvezno
sem ob ponedeljkih manjkal. Pa so učiteljice
vedele, za kaj se gre in so mi oprostile, oz. sem
jim moral >odslužiti< s kakšnim igranjem. Ko
sem hodil v prvi razred, so me kot muzikanta
vzeli s sabo na zaključni izlet končnih razre-
dov v Opatijo. Igrali in veselili smo se po ulici
in neka domačinka je imela kar odprta usta, ko
me je opazovala. Svojo prijateljico je začudeno
ogovorila: >Glej, kak mali cvili<.
Ker sem začel kot muzikant že zgodaj, sem
imel tudi denar in odkar pomnim, sem si kupo-
val obleko in šolske potrebščine sam. Seveda je
največ padlo na ohceti, ki so bile večinoma po
starem. Veliko se je šrangalo in šranganje so
včasih vzeli zelo >zares<. Pri tem so se včasih
tudi stepli, če fantje niso dobili dovolj denarja.
Enkrat je eden od ženinov celo hotel pustiti vse
skupaj, tudi nevesto in pobegniti. Svatje so ga
Ena iz Rudijevega rokava
Kolegice so komaj čakale ponedeljka, da
so si povedale, kako so preživele vikend. Pa
so se po telefonu zopet slišale:
»Kar na hitro ti povem - čudovito je bilo.«
»Pa kak', povej kaj več!«
»Nimam veliko časa. Kar na hitro ti po-
vem. Direktor, kavč, limuzina in 5.000 SIT
na roko. Pa ti?«
»Jaz nimam sreče. Kar na kratko ti po-
vem: >Hoblpank<, tresko v tazadnjo, pa 500
SIT po prvem.«
komaj zadržali in s skupnimi močmi zbrali
zahtevan denar. Če so v lepem šli narazen, so
šrangarji prinesli darilo za nevesto, če so dari-
lo, kljub slabi volji vseeno prinesli, se je tudi
dogajalo, da tistega darila v hiši niso hoteli
sprejeti. Zgodilo se je tudi to, da je kakšen
dober sosed izvedel za veliko šranganje in je
enostavno pred njimi sam porinil na cesto kak-
šen kmečki voz in on pripravil šranganje
v >lažji< obliki. Takrat fantje niso imeli več
pravice za >pobiranje< davka.
Ohceti pa so seveda trajale po več dni. Naj-
prej običajno pri ženinu in drugi dan so čakali
svatje po nevestini strani na njenem domu. Od
prvega pa se je šlo čim bolj pozno. To pa zato,
da so na drugi strani vedeli, da so tod premož-
ni, saj imajo veliko hrane, pa ne morejo kar
narazen, ker smo prišli pozno, so bili na neve-
stini strani že nervozni, spočiti, željni zabave.
Za muzikanta pa seveda obremenitev. Če se je
vedelo, da bo ohcet več dni, so proti jutru
v hišo nanosih slame in gostje so morali na
počitek kar na tla. Ali pa na >parno<, če je bilo
poleti. Tega so se nekateri zelo veselili, saj so
se tudi tam dogajale kakšne prijetne stvari.
Vsekakor je muzikant zjutraj moral vsakega
posebej najti in eni so se kar globoko v >mrvo<
skrili. Jutranjica pa se je seveda plačala, pa
tudi druge stvari. Kot na primer, če je šel
kateri od svatov na stranišče pa sem mu pred
vrati igral. Ogromni napori so bili takrat, veli-
ko lepih trenutkov sem doživel in danes sem
kar vesel, da mi treba več toliko igrati. Seveda
pa se dobri družbi s harmoniko še vedno rad
priključim.« EDI MASNEC
Št. 36 - 9. september 1993