443 ne bi imeli proti temu: sistem je tak, in taki ljudje imajo pot pred seboj. Toda Marjanovič je dosledno in do skrajnosti negativen. Nasproti Ivu Mikcu postavi Mirka in Jelico. Mirko nasprotuje Mikcu pri volitvah in dela za opozi-cionalno stranko, a Marjanovič nam s slastjo razlaga, da je Mirko „navdušen norec" in njegov šef, ki ga kandidira opozicija, »prebrisan lopov", ter nam z veseljem pripoveduje, kako Ivo Mikec z orožniki razžene shod opozicionalne stranke. In Jelica, ki jasno vidi napačno pot, po kateri ji hodi brat Ivo, tajelica, s katero edino moremo simpatizirati — taista Jelica pride in pravi resignirano: „Ivica je pametnejši od nas vseh." Marjanovič seveda stoji na svojem visokem in stanejo ljudem še po viharju življenja, če bi hotel narodu kopati grob, da pade vanj obnemogel in izmozgan — a teh namenov bi ne mogli pripisovati z mirno vestjo niti Mar-janoviču. C. IZ DRUGIH KNJIŽEVNOSTI. Ecclesiae Lavantinae synodus dioece-sana, quam a. D. 1903 coadunavit Michael Na potnik, princeps-episcopus Lavantinus. Marburgi 1904. Sumtibus pr. ep. Ordinariatus Lavantini. Typistypographiae s. Cvrilli. Str. 918. BOJ S KRUCI L. 1683. (Po stari sliki v Ljutomeru.) nedotakljivem stališču vestnega poročevavca in zasmejal se nam bo veselo in zadovoljno: „Kaj morem jaz za to, če je življenje tako? Taki so ljudje, taka je karijera — in kako naj bo njena slika drugačna? Jaz, gospoda, tega ne odobravam, le kot zanesljiv pisatelj slikam in posnemam. Življenje je tako in taka je velika umetnost življenja." Prepirati bi se mogli o tem, ali je res življenje tako, kot nam ga je narisal Marjanovič. A tudi če je tako, bi smel dosleden človek ostati v tej struji „velike umetnosti življenja" le tedaj, če bi hotel namenoma in sistematično ubijati v ljudeh zadnje ostanke moči in energije, če bi hotel dosledno moriti tiste nežne in redke cvetke idealizma, ki po- — Ta obširna knjiga, spisana z najskrbnejšo natančnostjo, obsega obširen popis škofijske sinode, v katerem so zlasti pomenljivi sino-dalni sklepi, ki določujejo pravila za vse cerkveno življenje v lavantinski škofiji. Tu so vzorna navodila za čitanje Sv. pisma, o pravi in napačni reformaciji, o verskem odpadu, o socialnem vprašanju in raznih načinih, kako se udeležuje cerkev njega rešitve. Posebno važna in času primerna so določila o krščanski demokraciji in o delu med ljudstvom, o katoliški organizaciji, o boju proti alkoholizmu, o raznih katoliških društvih. O bogoslužju je določeno vse z največjo natančnostjo, kakor tudi o duhovnem uradovanju. Knjiga je res spomenik