Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali Urednika: Tamara Korošec, Jože Verbič Marec, 2022 Naslov Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali Izdano Maribor, Slovenija, marec, 2022 Title Grain Legumes in Nutrition of Farm Animals Published Urednika Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) Editor Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) Recenzija Janez Salobir (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba Review Maksimiljan Brus (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) / University of Maribor, University Press Besedilo/ text © avtorji in Korošec, Verbič, 2022 Lektoriranje Mojca Garantini, prof. slov. Language editing To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivs 4.0 International License. Tehnični urednik Jan Perša (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Technical editor Anamarija Ačko Hrovat Uporabnikom je dovoljeno reproduciranje brez predelave avtorskega dela, distribuiranje, dajanje v najem in priobčitev javnosti samega izvirne-ga avtorskega dela, in sicer pod pogojem, da navedejo avtorja in da ne gre za komercialno uporabo. Oblikovanje ovitka Anamarija Ačko Hrovat Cover designer Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. Fotografije na ovitku Manfred Jakop, Anamarija Ačko Hrovat, 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ Cover photos Ilustracije Anamarija Ačko Hrovat, 2022 Illustrations Založnik Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si, zalozba@um.si Publikacija Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali je nastala v okviru projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba. Projekt sofinancirata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in proračun Republi-Izdajatelj Univerza v Mariboru ke Slovenije. Issued by Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Pivola 10, 2311 Hoče, Slovenija https://www.fkbv.um.si, fkbv@um.si Naslov projekta: Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba Izdaja Prva izdaja Edition Številka ukrepa: 16.2 Vrsta publikacije E-knjiga Publication type Številka razpisa: M16.2_01b Dostopno na https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/665 Available at Številka odločbe: 33117-1002/2018/13 ISBN 978-961-286-584-9 (pdf) 978-961-286-585-6 (trda vezava) DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.5.2022 Cena Brezplačni izvod Price Odgovorna oseba založnika prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru For publisher Citiranje Korošec, T. in Verbič, J. (ur.). (2022). Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali. Maribor: Univerzitetna založ- Attribution ba. doi: 10.18690/um.fkbv.5.2022 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 633.31/.37(0.034.2) ZRNATE stročnice v prehrani rejnih živali [Elektronski vir] / urednika Tamara Korošec, Jože Verbič ; [ilustracije Anamarija Ačko Hrovat]. - 1. izd. - E- knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/665 ISBN 978-961-286-584-9 (PDF) doi: 10.18690/um.fkbv.5.2022 COBISS.SI-ID 102488323 NesNice iN pitovNi piščaNci 34 primeri popolNih krmNih mešaNic za NesNice 36 kazalo primeri popolNih krmNih mešaNic za pitovNe piščaNce 40 Zrnate stročnice v prehrani prežvekovalcev 47 dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) preDGovor 1 dr. Drago Babnik (Kmetijski inštitut Slovenije) UvoD 3 posebNosti prebave pri prežvekovalcih 47 dr. Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) razgrajevaNje iN siNteza beljakoviN v vampu 48 dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) oceNjevaNje beljakoviNske vredNosti krme za prežvekovalce 49 viri beljakoviNske krme v svetu iN evropi 3 oceNa staNja Na področju oskrbljeNosti prežvekovalcev z viri beljakoviNske krme v sloveNiji 7 beljakoviNami v sloveNiji 51 Zrnate stročnice v prehrani neprežvekovalcev 13 sestava, eNergijska iN beljakoviNska vredNost zrNatih stročNic, dr. Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) oljNic, pogač iN tropiN za prežvekovalce 51 osNovNe zNačilNosti posamezNih zrNatih stročNic kot sestava beljakoviNskih krmil 51 beljakoviNskih krmNih virov 13 beljakoviNska vredNost različNih beljakoviNskih krmil 53 soja ( Glycine max) 14 omejitve pri vključevaNju zrNatih stročNic v obroke za prežvekovalce 57 krmNi grah ( Pisum sativum) 16 krmljeNje soje, sojiNih pogač iN tropiN kravam krmNi bob ( vicia faba l.) 16 molzNicam iN govejim pitaNcem 59 volčji bob ali sladka lupiNa ( luPinus spp.) 17 sojiNo zrNje 59 vpliv tripsiNskih iNhibitorjev (ti) iN drugih aNtiNutritivNih sojiNe pogače 60 sNovi Na Neprežvekovalce 17 sojiNe tropiNe 61 primeri obrokov Za neprežvekovalce 21 primeri obrokov Za prežvekovalce 63 dr. Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) dr. Drago Babnik (Kmetijski inštitut Slovenije) prašiči 23 primeri obrokov z vključeNimi stročNicami za breje iN doječe sviNje 25 primeri krmNih obrokov s sojo iN sojiNimi pogačami za krave molzNice 63 primeri obrokov z vključeNimi stročNicami za prašiče pitaNce 29 primeri krmNih obrokov s koruzNo silažo, travNo silažo krmljeNje ekoloških prašičev 31 iN polNomastNim sojiNim zrNjem 63 možNost vključitve toplotNo NeobdelaNe polNomastNe soje v krmo prašičev 33 primeri krmNih obrokov s koruzNo silažo, travNo silažo iN sojiNimi pogačami 69 krmNe mešaNice za krave molzNice, ki jih krmimo k izravNaNim osNovNim obrokom 75 6 7 primeri krmNih obrokov s sojo iN sojiNimi pogačami za goveje pitaNce 76 primeri Dobrih praks na slovenskih kmetijah 107 primeri krmNih obrokov s koruzNo silažo iN toplotNo NeobdelaNim dobra praksa: vključevaNje lastNe soje v krmNe obroke prašičjih polNomastNim sojiNim zrNjem 77 pitaNcev Na kmetiji urek matjaža iz loč pri dobovi (brežice) 107 primeri krmNih obrokov s koruzNo silažo iN toplotNo obdelaNim p Mateja Strgulec, univ. dipl. inž. kmet. (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto) olNomastNim sojiNim zrNjem 80 mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) primeri krmNih obrokov s koruzNo silažo iN toplotNo obdelaNimi sojiNimi pogačami 87 dobra praksa: vključevaNje lastNe soje v krmNe obroke govejih ugotovitve o možNosti vključevaNja polNomastNega sojiNega zrNja iN pitaNcev Na kmetiji kure iz grma pri podzemlju v beli krajiNi 109 sojiNih pogač v obroke za goveje pitaNce 90 Mateja Strgulec, univ. dipl. inž. kmet. (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto) postopki toplotne obDelave Zrnja stročnic in mag. Manfred Jakop (Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede) potrebna mehaniZacija 91 dobra praksa: vključevaNja termičNo NeobdelaNe doma pridelaNe dr. Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) soje v krmNe obroke krav molzNic Na kmetiji jamšek dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) iz bukovice pri vodicah 111 kako se odločamo pri Nabavi stroja za toplotNo obdelavo soje 91 Mateja Strgulec, univ. dipl. inž. kmet. (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto) obstoječe tehNologije za toplotNo obdelavo soje 92 Damjana Iljaš, univ. dipl. inž. agr (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana) pražeNje 92 dobra praksa: podjetje iNterkorN, d. o. o., gaNčaNi, parjeNje 93 beltiNci – predelava soje 113 ekstrudiraNje 93 dr. Tamara Korošec (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Maribor) sistem za ekstrakcijo olja 94 projektni partnerji 115 oceNjevaNje ustrezNosti toplotNe obdelave sojiNega zrNja, pogač iN tropiN 94 vodilNi partNer 115 člaNi partNerstva 115 procesiranje Zrnja soje s stiskalnicami 97 dr. Viktor Jejčič (Kmetijski inštitut Slovenije) izvleček 117 mehaNska ekstrakcija sojiNega olja s stiskalNicami 97 stiskalNice za mehaNsko ekstrakcijo oljNic 101 abstract 118 zasNova vijačNe stiskalNice 101 olje iz soje 102 poraba eNergije pri stiskaNju soje Na vijačNi stiskalNici 103 zaključek 104 8 kratice AMEn – navidezna presnovljiva energija, korigirana na bilanco dušika 0 Cys – cistein Lys – lizin ME – presnovljiva energija Met – metionin PDI – indeks topnosti beljakovin PB – presnovljive beljakovine PBE – presnovljive beljakovine glede na oskrbljenost mikroorganizmov v vampu z energijo PBN – presnovljive beljakovine glede na oskrbljenost mikroorganizmov v vampu z razgradljivimi beljakovinami PKM – popolna krmna mešanica PNRB – prebavljive nerazgradljive beljakovine PPMB – prebavljive prave mikrobne beljakovine SB – surove beljakovine SM – surove maščobe SV – surova vlaknina SP – surovi pepel TI – tripsinski inhibitorji TIA – aktivnost inhibitorjev tripsina Thr – treonin Trp – triptofan preDGovor Človek redi živali za lastno oskrbo s hrano že tisočletja. Skrb za dobrobit rejnih živali mora biti naše Publikacija, ki je pred vami, je del trilogije uporabnih strokovnih knjižic, ki pokrivajo celotno verigo od poglavitno vodilo pri reji. Eno od področij, ki vpliva na dobrobit živali, je tudi zagotavljanje varne, pridelave zrnatih stročnic do njihove uporabe v prehrani ljudi in živali. Trenutno v slovenščini nimamo neoporečne, za vrsto in kategorijo živali primerne in uravnotežene prehrane. Večkrat v zgodovini smo monografije, v kateri bi bile na enem mestu zbrane vse praktične informacije, ki omogočajo vključeva-se soočili s posledicami pretiranega poseganja v naravni način prehranjevanja določenih živalskih vrst. nje zrnatih stročnic v prehrano rejnih živali na naših kmetijah. Publikacija lahko služi kot priročnik za Oskrbo govejih pitancev z beljakovinami smo reševali s krmljenjem iztrebkov perutnine. Izključnim kmetovalce in tehnologe in tudi kot učno gradivo za dijake, študente in kmetijske svetovalce. Predsta-rastlinojedom smo ponujali beljakovine živalskega izvora, vsejede vrste smo po sili razmer spremenili vlja namreč vse od pregleda stanja na trgu z beljakovinskimi krmili, lastnosti zrnatih stročnic in njihov rastlinojede. To so le nekatere nepremišljene poteze, ki jih je človek počel pri doseganju cilja, zrediti vih proizvodov, toplotne obdelave in njihovega vključevanja v obroke ali popolne krmne mešanice. Ker čim več živali, čim hitreje in čim ceneje. Vendar se časi spreminjajo, vedno bolj se zavedamo, da so imamo v Sloveniji že kar nekaj dobrih praks uporabe doma pridelanih in predelanih zrnatih stročnic samo zdrave živali, ki se v svojem okolju počutijo dobro in so krmljene s kakovostno krmo, lahko vir v prehrani živali na kmetiji, smo jih v knjižici tudi predstavili. Upamo, da vam bo knjižica služila kot kakovostnih živalskih proizvodov. Zato se od cilja pridelati več, ceneje in globalno, vse bolj obračamo podpora pri vašem delu in kot spodbuda, da je možno v načine reje vnesti spremembe (tudi v prehrani nazaj na pridelati kakovostno, lokalno in družbeno sprejemljivo. Da bomo lahko naše rejne živali na živali), ki lahko ugodno vplivajo na lokalno okolje v najširšem možnem pomenu. Ekonomičnost reje kmetijah krmili s kakovostno krmo, pridelano na kmetiji ali vsaj v bližnji okolici, bomo morali pridelati bo tudi v prihodnje med najpomembnejšimi dejavniki, ob njej pa bodo prevzeli pomembnejšo vlogo dovolj ali vsaj več manjkajočih beljakovinskih krmil. tudi drugi cilji. V času trenutnih kriz v ospredje stopajo skrb za samooskrbo s hrano, skrb za naravne vire in skrb za dobrobit živali, ki bodo s strani skupne kmetijske politike tudi finančno podprte. Energijsko komponento krme, ki jo v večinskem deležu predstavljajo žita in koruza pri neprežvekovalcih ter travna in koruzna silaža ter žita in koruza pri prežvekovalcih, na naših kmetijah v veliki meri pridelamo sami. Primanjkuje pa nam krmil z veliko vsebnostjo beljakovin, kot so zrnate stročnice in dr. Tamara Korošec oljnice. Tako smo v času, ko je Evropa še vedno odvisna od uvoza beljakovinskih komponent krme (predvsem predelane soje), v okviru EIP projekta »Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«, želeli prispevati k povečanju pridelave zrnatih stročnic na naših njivah in uporabe le-te v prehrani ljudi in živali. Cilj skupine, ki je delala na področju uporabe zrnatih stročnic v prehrani živali, je, da bi na kmetiji ali v njeni bližnji okolici lahko pridelali in predelali vse surovine, iz katerih bi sestavili uravnotežen krmni obrok. Tako smo se ukvarjali z določanjem primerne toplotne obdelave soje, z izstiskanjem olja in oblikovanjem uravnoteženih krmnih obrokov za različne vrste in kategorije živali. S slednjim smo želeli kmetovalcem pokazati možnosti vključevanja in kombiniranja različnih zrnatih stročnic oz njihovih proizvodov v obrokih ali popolnih krmnih mešanicah in jih tako motivirati k njihovi uporabi. Da smo zagotovili potrebne beljakovine, smo obroke sestavljali s polnomastno sojo, sojinimi pogačami, krmnim grahom, krmnim bobom, volčjim bobom in s kombinacijo omenjenih krmil z oljnicami oz proizvodi iz oljnic, ki jih prav tako lahko pridelamo na kmetiji (sončnice, oljna ogrščica, lan, buče, konoplja). 1 2 UvoD koristi tako kmetijam kot proizvajalcem krme. Grah, fižol in volčji bob se pridelujejo večinoma v ekstenzivnih sistemih kmetovanja. V Evropski uniji ob soji spodbujajo (in podpirajo) njihovo pridelavo, da bi zmanjšali odvisnost od uvoženih beljakovin. Vsaka vrsta stročnic ima prednosti in slabosti v luči zagotavljanja kakovostnih beljakovin. Lupine (volčji bob), na primer, imajo visoko vsebnost surovih beljakovin, vendar imajo pogosto malo lizina in aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Tamara Korošec, Jože Verbič V svetovnem merilu v tropskih in subtropskih predelih za krmne beljakovine pridelujejo tudi čičeriko, vignjo in Zrnate stročnice so pomemben vir beljakovin za rejne 40 %) vključujemo v krmne mešanice in z njimi, kar fižol mungo za vključitev v prehrano perutnine. V toplejših delih Avstralije in podsaharske Afrike za prehrano živali. Med njimi je tako v količinskem kot v kakovo- se da, najbolje nadomeščamo živalske vire beljakovin. prežvekovalcev izkoriščajo tudi tropska drevesa iz družine metuljnic. stnem pogledu najpomembnejša soja. Pred drugimi Največje pridelovalke soje so še vedno Brazilija, ZDA, zrnatimi stročnicami prednjači zaradi večje vsebnosti Argentina in Kitajska. Večina te soje je gensko spreme-Pomemben vir beljakovin za rejne živali je tudi voluminozna krma, vključno s pašo. Veliko beljakovin vsebujejo surovih beljakovin kot tudi zaradi boljše aminokislin- njene (odpornost na herbicid glifosat). Trenutno naj bi predvsem krmne metuljnice, kot so lucerna in detelje, pa tudi zrnate stročnice, ki jih lahko pokosimo v vege-ske sestave. Vsebuje namreč največ esencialnih amino- Argentina in Brazilija izvozile več kot polovico svoje tativni fazi in jih uporabimo za pripravo silaže, sena ali dehidrirane krme. Kljub razmeroma majhni vsebnosti kislin, kot so lizin, metionin, cistein, treonin in tripto- proizvodnje, ZDA pa približno 16 odstotkov. so pomemben vir beljakovin za rejne živali tudi žita, saj jih krmimo v velikih količinah. V Evropski uniji pri-fan. Pri neprežvekovalcih je to še posebej pomembno, speva voluminozna krma, vključno s koruzno silažo, 42 % vseh beljakovin za rejne živali, krmna žita pa 21 % Na drugi strani raste trg za gensko nespremenjeno saj soja v krmnih mešanicah nadomešča beljakovine (EUROSTAT, 2021). sojo in (kot kaže) bo v prihodnosti pridobival po- živalskega izvora, ki so pri vsejedih vrstah beljako- membnost. Predvsem v Evropi spodbujamo pride-vinsko krmilo prvega izbora, vendar jih po pojavu bo- lavo gensko nespremenjene soje, da bi povečali ne-400 vine spongiformne encefalopatije (BSE oziroma t. i. odvisnost pri preskrbi z beljakovinami in zadovoljili »bolezni norih krav«) v zadnjih dvajsetih letih v prehra- 350 333,7 evropskega porabnika, ki v precejšnji meri odklanja no rejnih živali nismo mogli vključevati (razen izjem). gensko spremenjene proizvode in tudi njihovo upora-Zaradi velike vsebnosti beljakovin v krmi s travinja je 300 bo v krmi za živali. n pomen zrnatih stročnic pri reji prežvekovalcev manjši 250 kot pri neprežvekovalcih. Zaradi povečevanja intenziv- Ob soji se kot beljakovinsko krmilo lahko uporabljajo on to nosti in zaradi spremenjenih načinov reje pa se tudi pri ilij tudi druge oljnice, ki pa imajo vsaka svoje prednosti in m 200 njih potrebe po beljakovinskih krmilih povečujejo. slabosti pri vključevanju v krmne mešanice ali obroke in je njihova pridelava prav tako vezana na pedokli- 150 matske razmere. Na primer v Maleziji in Indoneziji viri beljakoviNske krme v kot glavni beljakovinski vir uporabljajo pogače iz pal-100 70,5 82,6 56,1 movih semen, ki ostanejo kot stanski proizvod pride- svetu iN evropi 50 lave palmovega olja. 23,3 6,5 Oljno ogrščico veliko gojijo predvsem v regijah z 0 V svetovnem merilu glede na klimatske razmere pri- m zmernim podnebjem (npr. v Kanadi in Evropski uniji ice ice delujejo različne beljakovinsko bogate poljščine. Glo- čica e Soja (EU)) in zagotavlja dober beljakovinski obrok. S se- Seza balno je soja najpomembnejši in najprimernejši vir ogrš baževo sem lekcijo so dobili sorte za manj glukozinolatov in brez Sončn visokokakovostnih rastlinskih beljakovin za krmo *Stročn Bom eruka kisline. Čeprav je vsebnost lizina manjša kot v rejnih živali. Sojine tropine, ki so stranski proizvod Oljna soji, zagotavlja oljna ogrščica večji delež aminokislin, pridobivanja olja, imajo visoko vsebnost surovih be- Grafikon 1: Pridelava pomembnih potencialnih virov beljakovin za krmo v svetovnem merilu (FAO ki vsebujejo žveplo (cistein in metionin). ljakovin (44 % do 50 %) in uravnoteženo aminokislin- STAT, 2019 v milijonih ton) sko sestavo, ki dopolnjuje sestavo žit. Pri reji prašičev Stročnice so tradicionalni vir rastlinskih beljakovin za in perutnine lahko tropine v velikih deležih (30 % do *Stročnice so seštevek različnih vrst: krmni grah, golobji grah, kitajski fižol, volčji bob/sladke lupine, krmni bob. živalsko krmo, njihova pridelava lahko prinese vrsto 3 4 Od skupno 84 milijonov ton beljakovin, ki smo jih v EU pokrmili domačim živalim v sezoni 2019, je bilo 66 Preglednica 1: Napoved porabe in pridelave oziroma proizvodnje beljakovinskih krmil v Evropski milijonov ton pridelanih v EU, kar pomeni 78 % samooskrbnost EU z beljakovinami za krmo (vključujoč trav-uniji v sezoni 2020/2021 (preračunano na podlagi podatkov EURO STAT, EU 27 Feed protein balance niško/voluminozno krmo). Najslabša samooskrbnost je pri sojinih proizvodih, namenjenih krmi (tropine, po-sheet (forecast 2020/2021)) gače). V EU uvozimo približno 66 % vseh beljakovin iz oljnih tropin in pogač. Po podatkih Evropske komisije prispevajo sojini proizvodi 49 % vseh beljakovin v beljakovinskih krmilih, ki jih porabimo v Evropi (grafikon 2). Samo 3 % v EU porabljenih sojinih beljakovin je evropskega izvora (preglednica 1). V Evropski uniji se po-Krmila Surove beljakovine večuje pridelava in uporaba krmnih metuljnic (detelj) pri prežvekovalcih in pridelava stročnic (grah, bob, volčji Poraba za Pridelava/ Poraba za Pridelava/ bob/lupine), čeprav so količine slednjih še vedno nizke. Napovedi za naslednja leta kažejo, da se bodo potrebe krmo proizvodnja Samooskrba krmo proizvodnja Samooskrba po močni krmi v EU zmanjšale, kar pomeni manjšo potrebo po žitih in oljnicah za krmo. Pričakujejo porast v (mil. ton) (mil. ton) (%) (mil. ton) (mil. ton) (%) proizvodnji krmnih metuljnic (detelj) in koruzne silaže. Napoved za leto 2020/2021 je kazala, da naj bi samo-oskrba s surovimi beljakovinami za krmo v Evropi dosegla 40,9 % (preglednica 1). Sojini proizvodi 27,4 0,9 3,3 12,47 0,38 3,0 Proizvodi iz ogrščice 11,2 8 71,4 3,71 2,65 71,4 Soja (zrnje) Ogrščica in Stročnice (grah, Stranski proizvodi 2% sončnice (zrnje) bob, …) industrije škroba, Proizvodi iz sončnic 7,1 3,6 50,7 2,54 1,28 50,4 0% 3% etanola in Proizvodi iz Proizvodi iz drugih oljnic 2,2 0,1 4,5 0,47 0,05 10,6 mlinarske drugih oljnic industrije* Soja (zrnje) 1,2 1,2 100,0 0,40 0,40 100,0 2% 13% Ogrščica (zrnje) 0,2 0,2 100,0 0,03 0,03 100,0 Proizvodi iz Sončnice (seme) 0,2 0,2 100,0 0,03 0,03 100,0 sončnic Beljakovinski viri 10% živalskega porekla Grah 1,4 1,4 100,0 0,32 0,31 96,9 7% Bob 0,9 0,9 100,0 0,22 0,22 100,0 Proizvodi iz Lupina 0,4 0,2 50,0 0,13 0,08 61,5 ogrščice Sojini proizvodi Druge beljakovinske rastline 0,4 0,4 100,0 0,11 0,11 100,0 14% 49% Stranski proizvodi industrije škro- ba, etanola in mlinarske industrije* 15,6 14,8 94,9 3,43 3,23 94,2 Grafikon 2: Struktura porabljenih beljakovinskih krmil v Evropski uniji (EU-27) v beljakovinskih ekvi-valentih. Struktura se nanaša na beljakovinske vire, ki se uporabljajo v krmnih mešanicah. Beljakovine Beljakovinski viri živalskega voluminozne krme, vključno z dehidriranimi krmnimi metuljnicami, niso prikazane (prirejeno po porekla 7,7 7,6 98,7 1,86 1,75 94,1 EURO STAT, EU 27 Feed protein balance sheet (forecast 2020/2021)) Skupaj 75,9 39,5 52,0 25,72 10,52 40,9 *Stranski proizvodi, ki vsebujejo več kot 15 % surovih beljakovin. 5 6 VIRI BEljAKOVINSKE KRME V SlOVENIjI 80 68,9 nih 70 t) Zunanjetrgovinska bilanca kaže, da v Slovenijo letno uvozimo okoli 150.000 t oljnih tropin in pogač (grafikon 60 v krm (000 3). Uvoz se po letu 1996 povečuje za približno 1.300 t letno. Povečanje gre na račun tropin in pogač iz sončnic h in ogrščice. Uvoz sojinih tropin znaša približno 100.000 t na leto in ne kaže trenda povečevanja ali zmanjše-50 vanja. V strukturi uvoza oljnih tropin in pogač prevladujejo sojine tropine (v obdobju 2018–2020 71 %, Bele, anica 40 2021, neobjavljeni podatki). tropine ešm 30 180.000 Sojine 20 160.000 10,8 10,5 10 3,4 140.000 pogač (t) 0 120.000 in prašiči govedo perutnina drugo n 100.000 Grafikon 4: Ocenjena poraba sojinih tropin v industrijsko pripravljenih krmnih mešanicah za različne tropi vrste rejnih živali v Sloveniji. Ocene temeljijo na podatkih o industrijsko pripravljenih krmnih mešani-80.000 h cah in informacijah o običajni sestavi mešanic (SURS, 2021) 60.000 Obseg pridelave poljščin, ki so potencialni vir beljakovinskih krmil za rejne živali, je prikazan v preglednici 2. 40.000 Količinsko pridelamo največ oljne ogrščice (47 %), sledijo soja (27 %) in oljne buče (15 %). Zaradi razlik v voz oljniU vsebnosti beljakovin je struktura pridelanih beljakovin nekoliko drugačna. Skupaj smo jih v 2020 pridelali 4.688 20.000 ton, največ z oljno ogrščico in sojo (vsaka jih prispeva 36 % od skupnega pridelka), sledijo pa oljne buče (19 %, grafikon 5). Slednje so posebnost slovenskega prostora in sosednjih dežel in zanimivo je, da po pridelku znatno 0 prekašajo beljakovinske rastline, kot so sončnice, grah in bob. 1995 2000 2005 2010 2015 2020 Preglednica 2: Pridelava poljščin v Sloveniji, ki so potencialni vir beljakovinskih krmil za leto 2020 (vir Grafikon 3: Uvoz tropin in pogač iz soje, sončnic in ogrščice v Slovenijo. Uvoz je prikazan kot razlika SURS SiSTAT, KIS) med skupnim uvozom in izvozom. Podatki za leti 2010 in 2017 zaradi velikih odstopanj niso prikazani. Površina zemljišč (ha) Pridelek(t/ha) Skupni pridelek (t) (Vir: Bele, 2021 na podlagi podatkov SURS o zunanji trgovini, neobjavljeni podatki) Soja 1.642 2,9 4.836 Slovenske mešalnice krme so v letu 2020 proizvedle približno 245 tisoč ton mešanic za perutnino, 86 tisoč ton Oljne buče (seme) 4.169 0,7 2.775 mešanic za govedo, 37 tisoč ton mešanic za prašiče in 21 tisoč ton mešanic za druge živali. Ti podatki ne vklju-Oljna ogrščica 3.326 2,6 8.555 čujejo predmešanic. Na podlagi teh podatkov in informacij o običajni sestavi mešanic za posamezne vrste in Krmni grah 336 2,8 932 kategorije živali ocenjujemo, da je v industrijsko proizvedenih krmnih mešanicah približno 94 tisoč ton sojinih Sončnice* 358 2,9** 1.030 tropin, največ v mešanicah za perutnino (74 %), prašiče (12 %) in govedo (11 %) (grafikon 4). Ob tem kupujejo Volčji bob (bela, rumena in modra lupina) 2,7 3,0** 8 kmetje sojine tropine tudi neposredno na trgu. Porabijo jih za pripravo domačih krmnih mešanic ali za pripravo Krmni bob 4,98 2,0** 10 enolončnic oziroma za krmljenje v jaslih ali s krmilnimi avtomati. Razlika med uvozom sojinih tropin in ocena-mi količine sojinih tropin v industrijsko pripravljenih mešanicah je v letu 2020 znašala 10 tisoč ton. Ta razlika *Podatek za leto 2019. nam lahko služi za grobo oceno neposredne porabe sojinih tropin na kmetijah. **Pričakovani povprečni pridelek; pri volčjem bobu povprečje različnih sort. 7 8 Volčji bob (bela, Krmni bob; 3 Pridelek oljnic v Sloveniji ni zanemarljiv. Če bi vse zrnje ogrščice, soje in sončnic predelali v Sloveniji, bi s tem Sončnice; 183 rumena in modra pridobili približno 5.100 ton tropin oziroma pogač iz ogrščice in 3.700 ton sojinih, 60 ton sončničnih in 1.700 lupina); 3 ton bučnih tropin oziroma pogač (ocenjeno na podlagi pridelkov in ocenjenega izplena pri stiskanju/ekstrakciji). Skupaj gre torej za približno 11.100 ton tropin/pogač, ki predstavljajo 7,3 % vsega uvoza. Žal precejšen Soja ; 1.690 Krmni grah; 205 delež v Sloveniji pridelanih oljnic izvozimo. Zunanje trgovinska bilanca kaže, da je bil v letih 2018–2020 neto izvoz semena ogrščice v povprečju 9.119 ton na leto, neto izvoz sojinega zrnja pa 1.331 ton na leto (Bele, 2021 na podlagi podatkov SURS o zunanji trgovini, neobjavljeni podatki). To predstavlja praktično celoten pridelek ogrščice in približno eno tretjino pridelka soje. 9000 8000 7000 Oljna ogrščica; 6000 1.702 Oljne buče 5000 (seme); 904 4000 Pridelek (t) Grafikon 5: Ocenjeni pridelki surovih beljakovin z oljnicami in zrnatimi stročnicami v Sloveniji (v to-3000 nah). Ocene temeljijo na podatkih iz preglednice 2 in vsebnostih surovih beljakovin v pridelku (Verbič in Babnik, 1998). Skupen pridelek beljakovin v letu 2020 je ocenjen na 4.688 ton. 2000 V Sloveniji se je v zadnjem desetletju obseg pridelovanja soje in sončnic povečal, obseg pridelovanja drugih 1000 zrnatih stročnic in oljne ogrščice pa zmanjšal. Največje so bile spremembe pri soji, kjer se je pridelovalna povr- šina povečala skoraj za dvajsetkrat. V Sloveniji pred letom 2000 pridelki soje niso presegli 100 ton na leto. V letu 0 2017 je (ob pomoči proizvodno vezanih plačil) pridelek že presegel 7700 ton. Po ukinitvi plačil se je pridelek soje ustalil na ravni okrog 5000 ton letno (podatki Statističnega urada RS). 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Grafikon 6: Pridelek soje v Sloveniji od leta 1993 do 2020 S Sojo, Sončnicami in ogrščico imamo poSejanih razmeroma malo zemljišč, v povprečju obdobja 2017–2021 le 3,2 % vSeh njiv v Sloveni- Zaradi naravnih danosti in zgodovinsko pogojene usmeritve slovenskega kmetijstva v rejo govedi pridelamo ji. S tem precej zaoStajamo za SoSednjimi avStrijo (9,6 %), hrvaško v Sloveniji največ beljakovin na trajnem in sejanem travinju. Na podlagi podatkov Statističnega urada RS o (20,1 %), italijo (6,2 %) in madžarSko (22,9 %). pridelkih, na podlagi informacij o sestavi krme s kmetij in na podlagi načinov spravila travniške krme je bilo ocenjeno, da pridelamo s travno silažo 94.300 ton, s svežo nakošeno krmo in pašo 64.300 ton in s senom 47.000 ton surovih beljakovin letno (podatki za obdobje 2004–2010, Verbič, neobjavljeno). Skupno gre za pridelek Velik del beljakovinskih krmil kmetje prodajo. Krmljenje doma pridelanih krmil, kljub razmeroma razviti ži-205.600 ton beljakovin, ki presega pridelek beljakovin z oljnicami in zrnatimi stročnicami (grafikon 5) za več kot vinoreji, ne zaživi. K temu prispevajo omejene možnosti za stiskanje in toplotno obdelavo zrnja in pogač in 40 krat. Tudi ocenjeni pridelki surovih beljakovin s koruzno silažo (30.700 ton), koruznim zrnjem (28.700 ton) tudi preslabo poznavanje možnosti za vključevanje domače soje in pogač v obroke za živali. Količine domače in ječmenom (7.200 ton) znatno presegajo pridelek beljakovin z beljakovinskimi rastlinami. porabe oljnic so v Sloveniji relativno nizke. V letu 2018 smo porabili največ sončničnega semena, skoraj 3 tisoč ton, poraba domače soje je znašala nekaj nad tisoč ton, pri oljni ogrščici in repici pa je bila le okrog 300 ton. Največji težavi s stališča pokrivanja potreb rejnih živali po beljakovinah je izpostavljen ekološki sektor, saj ta ne dovoljuje uporabe gensko spremenjenih organizmov, kot tudi ne uporabe tropin, ki so ostanek pri ekstrakciji 9 10 olja iz oljnic s topili. Ta sektor je zelo odvisen od gensko nespremenjene soje, pridelane po ekoloških načelih. VIRI IN LITERATURA: Obseg pridelave ekoloških poljščin je v Sloveniji razmeroma majhen, saj v strukturi zemljišč v ekološki pridelavi prevladuje trajno travinje. Na podlagi podatkov o pridelkih iz preglednice 3 in o vsebnostih surovih beljakovin v pridelkih (Verbič in Babnik, 1998) ocenjujemo, da smo v letu 2020 z ekološkimi oljnicami in stročnicami pridelali 67 ton surovih beljakovin, kar je 1,41 % od skupne količine surovih beljakovin, ki jih s temi poljščinami EuroStat. (Junij 2020). EU + UK Feed Protein Balance Sheet. https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/food-farming-fisheries/ pridelamo v Sloveniji. Največji prispevek k skupnemu pridelku beljakovin je ekološko kmetijstvo pri sončnicah farming/documents/eu-uk-feed-protein-balance-sheet_2019-2020_en.pdf (10,3 %), krmnemu bobu (9,3 %) in pri krmnemu grahu (7,3 %). EuroStat. (Junij 2021). EU Feed Protein Balance Sheet (forecast). https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/food-farming-fisheries/ farming/documents/eu-feed-protein-balance-sheet_2020-2021_en.pdf Preglednica 3: Pridelava ekoloških poljščin v Sloveniji, ki so potencialni vir beljakovinskih krmil za ekološko rejene živali za leto 2020 (vir MKGP, 2021; neobjavljeni podatki) KIS. (2020a). Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019 https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_ kmetijstvu_OEK/ZP_2019_splosno__priloge_net.pdf KIS. (2020b). Prva ocena stanja v kmetijstvu 2020 https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu_OEK/Jesensko_poro- Površina zemljišč (ha) Pridelek (t/ha)* Skupni pridelek (t) cilo_17.12.2020.pdf KIS. (2021). Slovensko kmetijstvo v številkah (2020) https://www.kis.si/f/docs/Slovensko_kmetijstvo_v_stevilkah_OEK/KIS_Slo- Soja 27,3 2,0 54,6 vensko_kmetijstvo_v_stevilkah_2020_SLO_splet.pdf Oljne buče (seme) 80,86 0,4 32,34 SURS. (b. d.). Povprečni pridelek (t/ha) pomembnejših kmetijskih kultur, po statističnih regijah, Slovenija, letno https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/ Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo Oljna ogrščica 7,32 1,8 13,17 Van Gelder, J.W., Kammeraat, K. in Kroes, H. (2008). Soy consumption for feed and fuel in the European Union. Profundo, Casti-Krmni grah* 40,98 1,7 69,66 cum, The Netherlands. https://www.foeeurope.org/sites /default/files /press _releases/profundo20report20final1.pdf Verbič, J. in Babnik, D. (1998). Vrednotenje oskrbljenosti prežvekovalcev z beljakovinami: navodila, normativi, preglednice (Vol. 195). Kmetijski Sončnice* 50,81 2,1 106,7 inštitut Slovenije. https://arhiv.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/Publikacije/prikazi/pi195.pdf Krmni bob 0,66 1,4 0,924 *Ocenjen pridelek, 30 % manjši od pričakovanega pridelka konvencionalne pridelave. 11 12 Zrnate stročnice v prehrani stročnic, pa tudi med sortami iste vrste, zelo razlikuje. V konvencionalni intenzivni reji neprežvekovalcev je Slabšo prebavljivost lahko delno razložimo s priso- v popolne ali dopolnilne krmne mešanice kot beljako-neprežvekovalcev tnostjo različnih antinutritivnih faktorjev (razloženo v vinska komponenta v prevladujočem deležu vključena nadaljevanju) in različno vsebnostjo vlaknin. soja v obliki sojinih tropin. Le-te prihajajo iz uvoza iz čezoceanskih držav in so večinoma ostanek pri ek- soja ( Glycine max) strakciji olja iz gensko spremenjene soje. Sojine tro- pine uporabljajo tudi na kmetijah, če kmetje z njimi Tamara Korošec Soja pomeni za vsejede neprežvekovalce zlati stan- neposredno dopolnjujejo doma pridelana žita ali pa dard za kakovostno beljakovinsko krmilo rastlinskega pripravljajo domače popolne ali dopolnilne krmne S prepovedjo oziroma omejitvijo krmljenja določenih organizmov in tudi ne uporabe tropin, ki so ostanek izvora, saj ima visoko prebavljivost beljakovin, ugo- mešanice. živalskih beljakovin (predelane živalske beljakovine, pri ekstrakciji olja iz oljnic s topili. Zato je ta sektor dno aminokislinsko sestavo za dopolnjevanje obroka krvni proizvodi, ribja moka, dikalcijev in trikalcijev zelo odvisen od gensko nespremenjene soje, pridela-Kmetje bi s pridom lahko vključevali sojo in druge iz žit in visoko energijsko vrednost. Soja je bogata z fosfat živalskega izvora) prežvekovalcem in večini ne po ekoloških načelih, ki pa je ne samo primanj-stročnice v kolobar na kmetiji in si pridelali lastno be- lizinom, treoninom in triptofanom, ki so limitira- kategorij drugih rejnih živali so vsejedi neprežveko- kuje, ampak njena uporaba (kot celo zrno ali pogače) ljakovinsko krmo, če bi bile kmetije ali vsaj regije pri-joče aminokisline v koruzi, pšenici, sirku in ječmenu. valci ostali brez pomembnega vira beljakovin. Vsejedi v prostoru in času ni dobro znana in utečena in ima merno opremljene s stroji za toplotno obdelavo soje. Potrebna je toplotna obdelava soje zaradi antinutri- neprežvekovalci, kot so perutnina in prašiči, so evolu- nekatere omejitve. Zato so tudi komercialne ekološke Slednja je namreč nujna za inaktivacijo tripsinskih in-tivnih faktorjev (inhibitorji tripsina, ureaze, saponini, cijsko prilagojeni, da del beljakovin v njihovi prehrani popolne krmne mešanice večinoma sestavljene iz zelo hibitorjev in nekaterih drugih antinutirtivnih faktor-hemaglutinin …). predstavljajo beljakovine živalskega izvora, ki s svojo drugačnih surovin kot konvencionalne. Njihova sesta-jev, ki preprečujejo primerno prebavo in izkoristek sestavo in izkoristljivostjo najbolje pokrijejo potrebe va mora biti bolj pestra (ob soji vsebujejo tudi dru-beljakovin. Ob omogočeni toplotni obdelavi, bi lahko teh živalskih vrst po esencialnih aminokislinah. Sled- ge oljnice, stročnice in beljakovinsko bogate stranske neprežvekovalcem v obroke oziroma krmne mešanice nje so pomembne predvsem v intenzivnih sistemih proizvode predelave žit), da zadostijo potrebam živali. vključevali mleto ali ekstrudirano toplotno obdelano pitanja in prireje jajc, kjer pričakujejo visoko prirejo. Običajno vsebujejo tudi presežke beljakovin, da lahko sojino zrnje ali sojine pogače, ki so ostanek stiskanja pokrijejo potrebe po limitirajočih aminokislinah, ki se sojinega olja. Glavni vir beljakovinske krme za neprežvekovalce tudi jih v sintetični obliki ne sme dodajati. Ob dražji pri-v Sloveniji predstavljajo sojine tropine iz uvoza. Drugi delavi in omejenih količinah ekoloških beljakovinskih Zrnje soje vsebuje 150–210 g/kg maščob, ki ima viso-viri beljakovin (tropine ogrščice, sončnične tropine/ krmil na trgu prispeva vse opisano k visoki ceni eko-ko vsebnost nenasičenih maščobnih kislin (predvsem pogače, bučne pogače, stročnice) se uporabljajo v pre- loških krmnih mešanic. linolne in linolenske). Ob sojinih tropinah, ki vsebu- cej manjšem obsegu. V krmnih mešanicah za prašiče jejo do 2 % olja, v praksi srečamo tudi sojine poga- in perutnino v intenzivnih rejah uporabo alternativ- če, pridobljene z mehansko ekstrakcijo olja s polžem nih beljakovinskih krmil omejujejo njihove prehran- osNovNe zNačilNosti posa- Zrnje soje (fotografija: Pixabay) (vsebujejo približno 8 % olja), ekstrudirano sojino ske lastnosti (npr. aminokislinska sestava in prebavlji- mezNih zrNatih stročNic kot zrnje (20 % olja) in ekstrudirane sojine pogače (ek- vost aminokislin, vsebnost maščob, vsebnost surove Neprežvekovalce lahko krmimo s/z: strudirano seme gre tudi skozi stiskalnico, 7–8 % olja). vlaknine), dostopnost in cena. Zaradi omenjenega jih beljakoviNskih krmNih virov Sojino zrnje shranjujemo celo (sveže ali praženo) in ga vključujejo v manjšem obsegu, če sploh. Alternativ- • Toplotno obdelanim (praženim, ekstrudiranim, za potrebe krmljenja meljemo ali ekstrudiramo sproti. na beljakovinska krmila postajajo vse bolj pomembna mikroniziranim …) suhim zrnjem, ki vsebuje V zmletih sojinih zrnih, ki so bogata z maščobo, le-ta predvsem v ekstenzivnih rejah, ekoloških rejah, rejah Z vidika krmljenja neprežvekovalcev je za stročnice približno 20 % surovih maščob (SM). hitro oksidira. Kako hitro se zmleto zrno kvari, je od- brez GSO, kjer uporaba uvožene soje in njenih proi- značilna visoka vsebnost lizina (7,3 % od skupnih SB visno od okoliščin, v katerih je shranjeno. Nižja kot je • Stranskimi proizvodi pridelave olja (pogače, tro- zvodov zaradi različnih razlogov ni možna. v grahu) in relativno pomanjkanje metionina, cistei- temperatura, dalj časa bo zdržalo (seveda tudi ne sme pine …). na in triptofana. Prebavljivost beljakovin je nekoliko biti izpostavljeno neposrednim sončnim žarkom). Največji težavi s stališča pokrivanja potreb neprežve- slabša kot pri sojinih tropinah, zlasti pri prašičih (0,74 • Mladimi svežimi stroki ali zrnjem, svežim, silira- Zmleto ali zdrobljeno sojino zrnje in sojine pogače, kovalcev po beljakovinah je izpostavljen ekološki sek- v grahu v primerjavi z 0,80 v sojinih tropinah) in mla-nim ali posušenim zelenjem soje in drugih stroč- ki vsebujejo veliko maščob, moramo porabiti v času tor, saj ta ne dovoljuje uporabe gensko spremenjenih dih živalih. Prebavljivost aminokislin se med vrstami nic (alternativne reje; kot dodatek). enega do maksimalno dveh tednov. 13 14 krmni Grah ( Pisum sativum) haridov, sestavljenih predvsem iz saharoze, stahioze, ekStrudiranje Se je pri neSnicah izkazalo za boljši poStopek toplotne verbaskoze in rafinoze. V primerjavi z lupinami in fi- obdelave kot praženje, Saj je bila prireja jajc boljša, če So uživale ekStru- žolom vsebuje manj oligosaharidov, iz katerih se ob dirano Sojo. dokazali So tudi, da kokoši bolje izkoriStijo maščobo, če je Grah gojimo predvsem za prehrano ljudi in ga ponov- fermentaciji sprošča plin, zato grah ne povzroča na-no vedno pogosteje uporabljamo tudi za krmljenje pe- penjanja. dodana kot ekStrudirana Soja ali kot Sojine tropine z dodatkom olja v rutnine, zlasti v ekstenzivnih in ekoloških rejah v Ka- primerjavi S praženim Sojinim zrnjem. nadi, ZDA, Avstraliji in Evropi. Nekateri pridelovalci krmni bob ( vicia faba l.) pridelujejo grah skupaj z ječmenom v mešanem po-Soja vsebuje 360–370 g/kg SB, sojine tropine pa 410–500 g/kg SB, odvisno od učinkovitosti postopka ekstrak-sevku, saj sta obe poljščini dobri krmili za neprežve- cije olja in količine preostalih luščin. Običajne sojine tropine so na splošno na voljo v dveh oblikah: neoluščene, kovalce. Grah je dobra nadomestna poljščina v prede- Krmni bob je enoletna stročnica, ki dobro uspeva v ki vsebujejo 440 g/kg SB, in oluščene, ki vsebujejo 480–500 g/kg SB. Zaradi nizke vsebnosti vlaknin je ME lih sveta s hladnejšo klimo, kjer podnebje ni primerno hladnejšem podnebju. Dobro je uveljavljen kot kr-v sojinih tropinah večja kot v tropinah drugih oljnic. Sojine tropine imajo odličen aminokislinski profil. Samo za gojenje soje. Primeren je za zgodnje sajenje na tleh, milo za konje in prežvekovalce, zdaj pa je v Evropi grahove, ribje in mlečne beljakovine vsebujejo več lizina kot soja. Dokazano je, da je pri prašičih prebavljivost ki nimajo dobre sposobnosti zadrževanja vode, saj deležen večje pozornosti tudi kot krma za perutnino SB in večine aminokislin podobna pri obeh vrstah sojinih tropin (luščenih in neoluščenih). Te lastnosti sojinih dozori zgodaj in »se izogne« možni suši. Obstajajo in prašiče, zaradi pomanjkanja beljakovin. Bob dobro tropin omogočajo oblikovanje krmnih mešanic, ki vsebujejo manj beljakovin kot mešanice z drugimi oljnicami zelene in rumene sorte (oboje cvetijo belo), ki so si po uspeva v regijah z milimi zimami in zadostno količino ali stročnicami, s čimer se zmanjša obremenitev živali in okolja z dušikom. vsebnosti hranil podobne. Rjavi grah izhaja iz sort, ki poletnih padavin. Bob velja za krmilo z visoko vseb-imajo barvne cvetove: imajo večjo vsebnost taninov, nostjo beljakovin. Vsebujejo približno 240–300 g/ Preglednica 4: Sestava nekaterih oljnic in zrnatih stročnic (NRC Swine, 2012 ) manjšo vsebnost škroba, večjo vsebnost beljakovin in kg SB z visoko vsebnostjo lizina in nizko vsebnostjo vlaknin kot zeleni in rumeni grah. Sorte z belimi cve- žveplo vsebujočih aminokislin. Vrednost presnovljive tovi so najprimernejše za krmljenje neprežvekovalcev. Suha snov Surove beljakovine Surove maščobe Surova vlaknina Surovi pepel energije je nekje med ječmenom in pšenico. Vsebnost Grahov beljakovinski koncentrat iz proizvodnje škro- (%) (% v SS) (% v SS) (% v SS) (% v SS) maščob v bobu je razmeroma nizka (10 g/kg SS) z ba je ponekod na voljo tudi kot krmilo. visokim deležem linolne in linolenske kisline. Zaradi Polnomast. soja 92 37,5 20 7,9 4,9 maščobnokislinske sestave je zmlet bob zelo dovzeten Grah ima manjšo energijsko vrednost za neprežveko- za žarkost (zdrži do teden dni). Dobro se skladišči cel valce kot glavna žita (koruza, pšenica, ječmen) vendar Lušč. tropine 90 47,7 1,5 10 6,3 in ga meljemo sproti po potrebi. Svež in dobro skladi- ima večjo vsebnost surovih beljakovin (SB; približno ščen bob živali rade zaužijejo. Bob je razmeroma slab Neolušč. tropine 89 44 1,2 11 6,4 230 g/kg). Grahove beljakovine so še posebej bogate vir Ca in vsebujejo malo železa in Mn. Vsebnost P je z lizinom, v njih pa primanjkuje triptofana in žveplo Sojine pogače 93-94 38 8-10 Max 8 Max 8 večja kot v oljni ogrščici. Bob vsebuje manj biotina, vsebujočih aminokislin (metionin, cistein). Vsebnost holina, niacina, pantotenske kisline in riboflavina, ven-presnovljive energije (ME) v grahu je večja kot v so- Bučne pogače 95,6 60,8 14 4,3 8,9 dar več tiamina kot sojine tropine ali oljna ogrščica. jinih tropinah in je posledica visoke vsebnosti lahko prebavljivega škroba. Tip škroba je podoben škrobu v Sončnične po- Bob lahko uspešno vključimo v prehrano neprežveko- žitih. Vroče, suhe rastne razmere po navadi povečajo gače 90 32 9 25 6 valcev v zmerni količini. Na podlagi rezultatov pripo- vsebnost SB v grahu. ročajo vključitev do 200 g boba na kg popolne krmne Pogače ogrščice 93,5 30,3 7,7 12,6 6,9 mešanice za perutnino. Nekatere študije kažejo, da ga Vsebnost maščob v grahu je približno 14 g/kg, glavni lahko vključujemo tudi v večjih količinah brez nega-Krmni grah 88,1 25,2 1,4 7,0 3,2 delež predstavljata linolna (50 %) in oleinska (20 %) tivnega učinka na prirejo. Pomembno je, da lahko tudi maščobna kislina. Krmni grah vsebuje malo Ca, vse-Bob 88,1 31,3 1,5 9,7 3,9 uravnotežimo obrok glede na potrebe posamezne ži- buje pa nekoliko več P (približno 4 g/kg). Vsebnost valske vrste ali kategorije. mineralov v sledeh in vitaminov v grahu je podobna Lupina 91,1 35,6 6,7 15,6 4,0 kot v žitih. Grah vsebuje približno 50 g/kg oligosa- 15 16 volčji bob ali slaDka lUpina Preglednica 5: Aktivnost tripsinskih inhibitorjev v nekaterih surovih zrnatih stročnicah (povzeto po Avi- ( luPinus spp.) les-Gaxiola, 2018) vpliv tripsiNskih iNhibitorjev (ti) iN drugih aNtiNutritivNih Pomanjkanje beljakovinske krme v Evropi je spodbu- Latinsko ime Ime Aktivnost tripsinskih inhibitorjev (U/mg) dilo zanimanje tudi za lupine kot alternativni vir belja- sNovi Na Neprežvekovalce kovin. Z razvojem sort z nizko vsebnostjo alkaloidov (sladkih lupin) v Nemčiji v dvajsetih letih 20. stoletja Phaseolus vulgaris Fižol 3,1 je seme mogoče uporabljati kot krmo za živali. Med Tripsinski inhibitorji, ki so prisotni v zrnatih stroč- sladke lupine, ki so dober vir beljakovin za krmo živa- nicah, so beljakovine, ki zmanjšujejo biološko aktiv-Pisum sativum Grah 2,2 li, štejemo belo lupino ( Lupinus albus), rumeno lupino nost tripsina, encima trebušne slinavke, ki je vključen ( Lupinus luteus) in modro lupino ( Lupinus angustifolius). v razgradnjo številnih beljakovin v procesu prebave Vicia faba Bob 4,47 Prednosti lupin so, da jih lahko uporabljamo na kmeti- krme. Glede na njihovo molekulsko maso jih delimo v ji z minimalno predelavo in da seme dobro lažje shra- dve glavni skupini: večji ali Kunitz inhibitroji (Ktis, 20 Glycine max Soja 94,1 njujemo. kDa) in manjši ali Bowmman-Birk inhibitroji (BBTIs). Vigna unguiculata Vinja 7,5 Lupine imajo manjšo energijsko vrednost in manj Tripsinski inhibitorji, ki jih živali zaužijejo, tako delu-beljakovin kot sojine tropine. Manjša energijska vred- jejo kot substrat, ki se ireverzibilno veže na tripsin, Lens culinaris Leča 7,4 nost za neprežvekovalce je povezana z večjo vsebno- in s tem konkurira prehranskim beljakovinam. Tripsin stjo vlaknin, ki je 130–150 g/kg pri rumeni in modri se tako ne more vezati na prehranske beljakovine, kar lupini in nekoliko manjšo pri beli lupini. Z luščenjem negativno vpliva na njihovo prebavljivost, in s tem na Lupinus spp. Lupine 1,48-1,74 izboljšamo prebavljivost. Lupine imajo nizko vseb- dostopnost za živali. Zato tripsinske inhibitorje uvr-nost škroba in visoko vsebnost topnih in netopnih ščamo med antinutritivne faktorje, saj zmanjšujejo Vigna radiata Fižol mungo 1,8 neškrobnih polisaharidov in oligosaharidov (do 500 hranilno vrednost krme, v kateri so prisotni. g/kg semena). Te spojine vplivajo na prehod krme v črevesju, na izkoriščenost hranilnih snovi in na sesta- Soja je odličen vir beljakovin za rejne živali. zaradi tripSinSkih inhi- vo ter funkcijo mikroflore prebavil. Prav tako vpliva- bitrojev jo moramo za uporabo v krmi prašičev in perutnine toplotno jo na zaužitje vode in spreminjajo lastnosti iztrebkov. Glavna strategija za obvladovanje škodljivih učinkov obdelati. vendar lahko viSoke temperature poškodujejo beljakovine in neškrobnih polisaharidov in povečanje uporabe lupin druga hranila, kar lahko poSlabša njihovo prebavljivoSt. morda moramo v krmi je vključevanje dodatnih encimov v mešanice. tradicionalno razmišljanje, da moramo antinutritivne faktorje popol- Vsebnost SB v semenih modre lupine se giblje od 272 noma odStraniti, zamenjati z novim priStopom, in Sicer tako, da bi dolo- do 372 g/kg, bele lupine od 291 do 403 g/kg in no- čili še varno vSebnoSt antinutritivnih faktorjev v Soji in njenih proi- vih sort rumene lupine okoli 380 kg/kg zračno suhega zvodih glede na produktivnoSt in zdravje prebavil pri mladih živalih. semena. Vsebnost maščob se razlikuje med različnimi sortami, Aktivnost tripsinskih inhibitorjev (ATI), indeks topnosti beljakovin (PDI %) in aktivnost ureaze so indikatorji, s glavni maščobni kislini sta linolna in oleinska. Seme katerimi lahko ocenimo primernost toplotne obdelave in lahko predvidimo tudi prebavljivost in dostopnost hranil. vsebuje antioksidativne snovi, kar pomaga razložiti dobre lastnosti shranjevanja lupin. Lupine vsebujejo malo mineralov (z izjemo mangana (Mn)). Znano je, da je bela lupina akumulator Mn. 17 18 kot belo cvetoči jari grah. Nekatere sorte, ki jih gojijo lahko problematično za mlade živali s slabo razvitim v Evropi, sploh ne vsebujejo več taninov in lahko v priporočene vrednoS- debelim črevesom. Tudi ti oligosaharidi so toplotno celoti zamenjajo sojine tropine v obroku prašičev. V stabilni in jih lahko razgradimo s fermentacijo ali do- ti za neprežvekovalce obrok prašičev ga vključujemo do maksimalno 40 %. datkom encimov. So za aktivnoSt ure- aze manj kot 0,1 in za Volčji bob ali sladka lupina je z žlahtnjenjem novih, Iz izkušenj in raziskav je dobro razvidno, da anti- topnoSt beljakovin »sladkih« sort pridobila prepoznavnost in uporabnost. nutritivni faktorji povzročajo največ težav pri mladih (pdi) 15–30 %. Ob soji vsebuje največ beljakovin med stročnicami monogastridih s slabo razvitim prebavnim traktom. (37 %), vendar je razmerje med prebavljivim metio- Nenazadnje ne smemo zanemariti dejstva, da pri pra- ninom in prebavljivim lizinom manjše kot pri soji. Za šičih in perutnini govorimo o vsejedih živalih, katerih sladke sorte volčjega boba je značilno, da je vsebnost prebavni trakt ni evolucijsko prilagojen zgolj rastlin- Pri nekaterih drugih stročnicah (grah, bob, volčji antinutritivnih snovi v primerjavi z drugimi stročnica-ski krmi. Še posebej pri prašičih so (zaradi prezgodnje bob/sladka lupina), ki jih lahko vključujemo v krmo mi manjša in vsebuje precej manj kinolizidinskih alka-odstavitve) prebavila v času, ko bi morali še sesati, in neprežvekovalcev, se sicer srečujemo z manjšo vseb- loidov, kot so jih nekoč vsebovale stare grenke sorte. s tem uživati lažje prebavljive beljakovine živalskega nostjo beljakovin in nekoliko slabšo aminokislinsko Zato jih lahko v manjši meri vključujemo v obroke izvora, neprilagojena za prebavo kompleksnih rastlin-sestavo kot pri soji in vendar tudi z manjšo vsebnostjo toplotno neobdelane. Kljub temu pa moramo sladki skih materialov. tripsinskih inhibitorjev. Slednje omogoča, da nekate- volčji bob v obrokih omejiti, zaradi večje vsebnosti ne re zrnate stročnice lahko lažje vključujemo v obroke škrobnih polisaharidov, ki vplivajo na prehod krme v neprežvekovalcev, saj ne potrebujejo toplotne obdela- prebavillih, in lahko poslabšajo prebavo hranilnih sno-ve. Vendar ob tripsinskih inhibitorjih zrnate stročnice vi, in zaradi doseganja aminokislinske uravnoteženosti vsebujejo tudi druge antinutritivne snovi, kot so sapo- obroka. V krmo prašičev ga vključujemo do 10 %, pri nini, pirimidinski glikozidi, lektini, tanini, α-galaktozi- brojlerjih 10–15 % in pri nesnicah do 20 %. di in alkaloidi. Tudi Glavne snovi, ki zmanjšujejo hranilno vrednost soja ob inhibitorjih proteaz vsebuje tudi druge boba antinutritivne snovi. Glicinin in β-conglicinin sta so- in omejujejo njegovo vključevanje v obroke neprežve- jina antigena, ki vplivata na imunski sistem pri mla-kovalcev, so tripsinski inhibitorji in tanini. Prvi se na- dih prašičih. Povzročata motnje v delovanju prebavil, hajajo v kotiledonu zrna, slednji pa v lupini. S segre- zmanjšujeta absorpcijo hranil, in tako poslabšata rast vanjem zrnja 15 min pri 180 °C se zmanjša vsebnost in razvoj pujskov. Težava je v tem, da sta toplotno sta-tripsinskih inhibitrojev za 38 %, ne da bi se ob tem bilna, zato za njuno zmanjšanje uporabljamo procese poslabšala prebavljivost beljakovin ali aminokislin. fermentacije, encimske razgradnje in ekstrakcije. Za Tanine bi lahko iz zrnja odstranili z luščenjem. Ob pujske uporabo klasičnih stranskih proizvodov soje primerni opremi za toplotno obdelavo in luščenje bi odsvetujemo in priporočamo fermentirano ali encim-lahko povečali vključevanje boba kot beljakovinske sko obdelane sojine koncentrate oziroma izolate in komponente v obroke neprežvekovalcev. V obroke druge bolje izkoristljive vire beljakovin (mleko v pra-pri prašičih ga lahko vključimo do 20 %. hu, krompirjeve beljakovine, ribjo moko). Grah vsebuje manj inhibitorjev tripsina kot bob, med drugimi antinutritivnimi faktorji vsebuje tudi inhibi- Stahioza in rafinoza sta glavna oligosaharida v soji. torje amilaz, fitate, saponine, tanine in oligosaharide. Prebavni encimi monogastridov ne morejo razgradi-Pozorni moramo biti na sorte, saj belo cvetoči ozi- ti vezi med sladkorji v molekuli, kar pomeni slabšo mni grah vsebuje 4-krat več tripsinskih inhibitrojev prebavljivost energije in povzroča napihovanje. To je 19 20 primeri obrokov Za Glavni dejavnik, ki omejuje vsebnost določenega krmila v popolni krmni mešanici, in s tem tudi v obroku, je pokrivanje potreb določene vrste ali kategorije živali po energiji in posameznem hranilu. Mešanice oziroma neprežvekovalce obroki morajo biti uravnoteženi glede na potrebe. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko omejujejo uporabo določenega krmila, kot so na primer antinutritivni faktorji, toksične snovi, velika vsebnost vlaknin, velika vsebnost maščob. Tako na primer polnomastno sojo v mešanice za prašiče in piščance v zadnji fazi pitanja vključujemo le v majhnem odstotku, saj bi zaradi velike vsebnosti maščob in nenasičenih maščobnih kislin imeli težave z mehko konsistenco maščobnega tkiva. Tamara Korošec Preglednica 7: Maksimalne priporočene količine posameznih krmil v mešanicah za prašiče pitance, Glavna žita, pridelana na kmetiji, ki jih lahko uporabimo za krmo perutnine in prašičev, so pšenica, koruza, nesnice in pitovne piščance (%) (povzeto po Blair, 2007; Christiansen, 2010; Crawley in Van Krimpen, ječmen, tritikala in oves. Od beljakovinskih krmil, ki jih pridelajo na slovenskih kmetijah precej manj kot žit, so 2015; Ewing, 1997) za perutnino in prašiče najbolj primerna krmni grah, soja in oljnice (ogrščica, sončnice, buče). Pestrost različnih beljakovinskih krmil in njihovih stranskih proizvodov najdemo predvsem na ekoloških poljedelskih kmetijah, kjer se ukvarjajo tudi s predelavo (na primer oljnic za olje in žit za mlevske proizvode). Na teh kmetijah najdemo Pri masi prašičev Pri masi prašičev tudi poljščine, kot so lan, riček, rž, pira, konoplja in v manjši meri tudi lupine in bob. Vse omenjene poljščine in pod 40 kg nad 40 kg Pitovni piščanci Nesnice njihove stranske proizvode lahko uporabimo kot krmo za neprežvekovalce. Bob 20 20 20 10 Preglednica 6: Vsebnost presnovljive energije, surovih beljakovin in esencialnih aminokislin v nekaterih beljakovinskih krmilih g/kg (povzeto po Rezar in Salobir, 2015, NRC Swine, 2012, Blair 2007) Fižol 20 20 Lupina 15 15 10 20 ME pra AMEn peru (MJ)* (MJ)** SB Liz Met Met+Cis Tre Trp Krmni grah 20 40 25-30 15-20 Soja, polnomastna 16,5 15,5 376 22,3 5,5 6,1 14,2 4,9 Sojine tropine, 44% SB 30 30 Brez omejitve Brez omejitve Sojine tropine, ne luščene 13,2 9,7 439 27,6 6,0 6,7 17,6 5,9 Polnomastna soja 15 15 (5 finišer) 25 (10 finišer) 15 (22 %) Sojine tropine, luščene 14,3 11,0 477 29,6 6,6 7,3 18,6 6,6 Soja, pogača, ekspeler 14,1 11,0 446 28,5 5,6 6,3 17,3 6,7 Ogrščica, seme 4 7 5-10 5-10 Buče, seme 18,7 np 185 13,9 4,2 6,5 6,9 3,3 Tropine ogrščice 15 15 15 15 ** Ogrščica, seme 21,3 19,4 191 11,9 4,1 8,9 9,1 2,5 Sončnica, seme 10 15 Sončnice, seme 16,5 14,2 166 6,3 3,7 8,9 6 2 Bob 12,8 10,2 254 16,2 2 5,2 11,1 2,5 Sončnične tropine 10 15 10 (30 z dodatki AK) 10 Lupina 13,3 12,2 324 15,8 2,1 2,6 12,0 2,6 **Velja za nesnice, ki nesejo bela jajca; rjava jajca lahko dobijo volj po ribah. Krmni grah 13,4 10,8 228 15 2,1 5,2 7,8 1,9 Priporočila različnih avtorjev o maksimalnih količinah se med seboj razlikujejo. *Presnovljiva energija za prašiče. **Navidezna presnovljiva energija za perutnino, korigirana na bilanco dušika 0. 21 22 prašiči poglobljene raziskave, da lahko določimo prehranske Preglednica 8: Vključevanje zrnatih stročnic in oljnic kot beljakovinskih komponent ter nekaterih žit v potrebe po pasmah, v različnih fazah rasti in v poveza-prehrano različnih kategorij prašičev (povzeto po Hoffmann&Steinhofel, Futtermittelspezifische Re-vi s podnebnimi razmerami in sistemom proizvodnje. striktionen, 2006) Sodobni genotipi prašičev so selekcionirani na hitro Pri nas sta glavni pasmi počasi rastočih prašičev naša rast, mesnatost, dobro izkoriščanje krme, dobro plo- avtohtona krškopoljska pasma in madžarska manga-dnost, velika gnezda in daljšo življenjsko dobo. Ti se- lica. V teh priporočilih bomo dajali primere obrokov Pred Doječe Pujski <15 Pujski >15 lekcijski kriteriji so povečali potrebo po beljakovinah za bolj in manj intenzivno rejo sodobnega belega pra-pitanje Pitanje Breje svinje svinje kg ž. m. kg ž. m. v primerjavi s starimi pasmami. Kljub temu pa klasič- šiča; pri reji starih, počasi rastočih lokalnih pasem, ki no podana priporočila ne razlikujejo med pasmami, imajo gentsko predispozicijo za večjo zamaščenosti, Bob (Vicia faba ssp.) 10 20 10 10 0 5 ampak so vsa podana za sodobnega belega prašiča v moramo obroke prilagoditi (možnost vključevanja več Pivski kvas 5 5 5 5 5 5 intenzivni reji (NRC, 2012). voluminozne in sočne krme oziroma energijsko rev- nejše krme). Glavni del evropske svinjine izvira iz sodobnih hitro Grah 20 30 20 15 0 10 rastočih pasem in manjši del svinjine iz starih, počasi Z izkoriščanjem sposobnosti prašičev, da zaužijejo več Soja 10 5* 10 15 0 10 rastočih pasem. Predvsem slednje redijo v alternativ- krme z manjšo energijsko vsebnostjo in hkrati zmanj-nih sistemih (ekološka reja, pašna reja) za nišne (red- šajo količino aminokislin na MJ neto energije, je mogo-Sončnične pogače 5 5 5 5 3 3 kejše) proizvode. Prehranske potrebe lokalnih počasi če v večji meri uporabiti krmne sestavine, proizvedene Sončnično seme 5 5 15 5 0 5 rastočih pasem moramo še opredeliti. Potrebne so na kmetiji, kot so žita, grah, bob, soja in semena oljnic. Sladka lupina, modra 20 20 20 15 0 5 - Sladka lupina, rumena 20 20 20 15 0 5 Sladka lupina, bela 15 20 20 15 0 5 Laneno seme 3 3 3 3 3 3 Lanene pogače, lanene tropine 10 10 10 10 3 5 Tropine ogrščice 8 8 4 3 0 0 nja. V majhnem odstotku tudi Oves 15 25 brez o. 35 10 15 a zr Koruza 45 60 30 40 50 50 te z manjšo vsebnostjo tripsinskih inhibi a sojineg Koruzni gluten 15 60 30 40 50 50 op). jeneg ak RŽ 40 50 30 25 0 10 e prašičev pitancev na kmetiji vključujemo tudi v obliki Tritikala 35 50 50 50 20 30 a ali par rafija: M. J Ječmen brez o. brez o. brez o. brez o. 40 brez o. o v obrok nje(1–3 %; 5–10 % sor Proso 25 30 20 15 0 10 a praženeg vo zr Sojo lahk celeg suro trojev) (fotog *Ob koncu pitanja maksimalno 5 %, v začetku pitanja do 20 %. 23 24 Priporočila različnih avtorjev glede vključevanja po- da stročnice v obrokih kombiniramo z oljnicami, če Preglednica 9: Popolna krmna mešanica za breje svinje na osnovi ječmena in krmnega graha. Meša-sameznih krmil v obroke se lahko razlikujejo v odvi- obroka ne bomo dopolnjevali s sintetičnimi amino-nica vsebuje 11,65 Mj ME in 142 g SB na kg in je uravnotežena z ostalimi hranili snosti od tega, katere dejavnike vse so vzeli v zakup kislinami (manjše reje, ekološke reje). V nadaljevanju pri odločitvi. sledi nekaj primerov krmnih mešanic za svinje, ki jih je mogoče pripraviti na kmetiji z lokalno pridelani- Količina ME SB lys Met+Cys Met Ca P Na Kot smo že napisali, je vključevanje soje v obroke na mi surovinami. Nekatere mešanice so predstavljene KRMIlO kmetiji pogojeno s toplotno obdelavo soje, da inakti- podrobneje z vsebnostjo glavnih hranil. Ponekod smo g MJ g g g g g g g viramo tripsinske inhibitorje. V obroke prašičev sicer navedli samo krmila, iz katerih je mešanica sestavljena, lahko vključimo zelo majhen delež toplotno neob-Koruza 50,0 0,71 4 0,1 0,2 0,1 0,0 0,1 0,0 seveda pa to pomeni, da je usklajena glede na potrebe delane soje, vendar za pokritje potreb po beljakovi- po hranilih. nah le-ta ne zadostuje. Tripsinske inhibitorje v krmi ječmen 435,0 5,48 46 1,7 1,6 0,7 0,3 1,5 0,1 za prašiče lahko inaktiviramo z visoko temperaturo, Oves 130,0 1,46 14 0,6 0,5 0,2 0,1 0,4 0,0 kateri je krma izpostavljena kratek čas (primer: 134 °C, 1,5 min), ali z nižjo temperaturo kateri je krma Pšenični izpostavljena daljši čas (primer 102 °C, 40 min). Ali je otrobi 105,0 0,87 15 0,7 0,5 0,2 0,2 1,2 0,1 zrnje primerno obdelano, lahko preverimo z ureaznim testom in izračunom indeksa PDI. Priporočene vred- Lucerna, nosti za neprežvekovalce so za aktivnost ureaze manj dehidrirana 55,0 0,34 10 0,5 0,2 0,1 1,1 0,1 0,1 kot 0,1 in za topnost beljakovin (PDI) 15–30 %. Polnomast. Pozorni moramo biti na pregrevanje soje, saj lahko soja, praž. 50,0 0,75 17 1,2 0,5 0,3 0,1 0,3 0,0 pride so razgradnje beljakovin v zrnju/pogačah. Tvo- rijo se nedostopni kompleksi Maillardove reakcije in Krmni grah 150,0 2,01 34 2,3 0,8 0,3 0,2 0,6 0,2 zmanjša se vsebnost metabolne energije. Sol 3,0 1,1 primeri obrokov Z vkljUčenimi stročnicami Za breje in Doječe Apnenec 15,0 5,4 svinje Dl-metio- nin (99 %) 2,0 0,04 1 2,0 Vključevanje na kmetiji pridelanih stročnic v obroke svinj mora kot pri drugih kategorijah in vrstah živali Premiks 5,0 upoštevati usklajevanje mešanic oziroma obrokov gle- de na potrebe svinj po beljakovinah in aminokislinah SKUPAj v nizki brejosti, visoki brejosti in laktaciji. Najmanj be- PKM 1000 11,65 142 6,9 6,4 3,9 7,4 4,2 1,6 ljakovinskih krmil v krmni mešanici oziroma obroku potrebujejo svinje v nizki brejosti, največ pa doječe NORMATIV 1000 11,50 130 6,6 6,0 3,1 7,2 3,5 1,5 svinje. Ker breje svinje potrebujejo tudi manj energije, je krmljenje polnomastne soje pri njih nekoliko bolj Breje svinje se (razen v visoki brejosti) prilagodijo krmi z manjšo energijsko vrednostjo, saj lahko po potrebi omejeno kot pri doječih svinjah (preglednica 8). Ko povečajo zauživanje krme (preglednica 9). Doječe svinje morajo pokriti visoke potrebe po energiji in beljako-kot beljakovinsko krmilo nimamo na razpolago soje vinah za mleko. Ker so omejene s sposobnostjo uživanja dovoljšnih količin krme, morajo biti mešanice bolj in njenih stranskih proizvodov, smo še bolj pozorni, koncentrirane in vendar še vedno določen del energije črpajo iz telesnih rezerv (preglednica 10). Tako v primeru 25 26 doječih svinj z vključevanjem polnomastne soje pokrivamo tako visoke potrebe po energiji kot tudi po beljako-Preglednica 11: Dodatni primeri mešanic za breje in doječe svinje vinah. Ob tem beljakovine dodamo tudi z manj mastnimi krmili, kot so tropine ogrščice in krmni grah. Preglednica 10: Primer popolne krmne mešanice za doječe svinje s polnomastno sojo. Mešanica vse-Krmilo (g/kg) Breje svinje Breje svinje Doječe Doječe Doječe buje 12,61 Mj ME in 169,8 g SB na kg in je uravnotežena z ostalimi hranili 1** 2** svinje 1+ svinje 2+ svinje 3+ ječmen 507,6 435,2 450,7 400,0 397,1 Količina ME SB lys Met+Cys Met Ca P Na KRMIlO Oves 75,0 75,0 g MJ g g g g g g g Koruza 150,0 150,0 115,7 45,5 Koruza 200 2,82 17,00 0,50 0,70 0,38 0,06 0,56 0,04 Tritikala 99,8 ječmen 400 5,04 42,40 1,52 1,48 0,64 0,28 1,36 0,12 Pšenica 62,1 75,0 Pšenični Pšenični otrobi 25,0 200,0 otrobi 50 0,42 7,05 0,31 0,25 0,11 0,08 0,57 0,03 Polnomast. Tropine ogrščice 150,0 150,0 soja, praž. 150 2,24 52,20 3,60 1,64 0,77 0,38 0,83 0,06 Bob 50,0 Krmni grah 72 0,96 16,42 1,08 0,37 0,15 0,08 0,28 0,07 lupine, tropine 7,0 95,5 Tropine ogr- Krmni Grah 100,0 150,0 200,0 72,3 ščice 100 1,03 34,70 1,84 1,43 0,65 0,61 1,05 0,01 Sojine tropine Rastlinska olja 3 0,11 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Soja, kuhana 69,6 100,0 47,0 100,0 100 Sol 3 1,14 Sončnične tropine 50,0 50,0 Apnenec 17 6,12 Pivski kvas 25,0 Premiks 5 Melasa 40,0 Apnenec 9,6 6,2 19,9 15,2 18,1 SKUPAj PKM 1000 12,61 169,8 8,85 5,87 2,69 7,60 4,65 1,47 Dikalcijev fosfat 16,7 16,1 6,6 NORMATIV 1000 12,60 169,0 8,00 4,30 7,50 3,50 1,50 Sol 4,5 5,5 7,7 7,9 7,2 V preglednici 11 so predstavljene tudi dodatne popolne krmne mešanice za breje in doječe svinje, v katerih so Premiks* 10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 vključene različne količine in kombinacije žit (ječmena, ovsa, koruze, pšenice ali tritikale), ki so dopolnjene z različnimi beljakovinskimi krmili. Med zrnatimi stročnicami so to soja, krmni grah, lupine ali bob v kombinaciji *Minerali v sledovih in vitamini z dodatkom encima fitaze. s sončničnimi tropinami in tropinami ogrščice. **Mešanice za breje svinje imajo uravnoteženo sestavo glede na potrebe brejih svinj: presnovljiva energija 12,97 MJ in 140 g SB na kg. +Mešanice za doječe svinje imajo uravnoteženo sestavo glede na potrebe doječih svinj: presnovljiva energija 12,97 MJ in 185 g SB na kg. 27 28 primeri obrokov Z vkljUčenimi stročnicami Za prašiče pitance Preglednica 12: Primeri popolnih mešanic za prašiče pitance za ekstenzivnejše reje (povzeto po Blair, 2007) V preglednici 12 so predstavljene nekatere kombina-Krmilo (g/kg) Grover 1 Grover 2 Finišer 1 Finišer 2 cije krmil za pokritje potreb prašičev pitancev v raz- polnomaStno Sojo uporabljamo ličnih fazah rasti v ekstenzivnejših rejah. Mešanice so v krmi omejeno v zadnji fazi Ječmen 194,8 529,4 628,3 491,5 na osnovi ječmena, kot glavno beljakovinsko krmilo pitanja (prašiči pitanci in pa je vključen krmni grah z dodatkom manjšega dela Koruza 53,7 147,0 parjene soje in/ali boba. pitovni piščanci) – makSimalno 5 % zaradi preprečevanja za- Tritikala 250,0 Pri pujskih in odstavljencih je uporaba soje omejena, maščenoSti in zaradi vpliva na saj lahko le-ta povzroča tudi alergijske reakcije. Tako Pšenica 35,7 laStnoSti maščobe (veliko nena- pri najranljivejši skupini uporabljamo druge vire belja- Pšenični otrobi 9,4 25,0 58,0 kovin (krompirjeve, mlečne) ali uporabljamo manjše Sičenih maščob – mehka maščoba, količine sojinega koncentrata (>65 % SB) ali izolata občutljivoSt na žarkoSt). Tropine ogrščice 150,0 100,0 (>80 % SB) ali encimsko tretiranih ali fermentiranih sojinih proizvodov. Od mase 20–25 kg naprej lahko Bob 200 25,0 71,1 sojo uporabljamo kot edini vir beljakovin. Krompirjeve beljakovine Krmni grah 75,0 239,5 125,0 Sojine tropine 103,3 Soja, polnomastna 85,3 45,4 Sončnične tropine 25,0 Pšenični drobljenec 200 Pivski kvas 12,5 Apnenec 19,4 16,9 17,3 15,9 Dikalcijev fosfat 1,6 3,9 Sol 0,7 4,7 5 5 Premiks* 10 10 5 5 Mešanice so uravnotežene za prašiče pitance. Presnovljiva energija in surove beljakovine v mešanicah: grover 12,45 MJ ME, 185 g beljakovin; finišer 12,45 MJ ME, 150-154 g beljakovin. *Minerali v sledovih in vitamini z dodatkom encima fitaze. 29 30 krmljenje ekoloških prašičev nadomeščajo s sintetičnimi aminokislinami, primanj- kljaj lizina s sojinimi tropinami, kar v ekološki reji ni Potrebe po hranilih pri prašičih v sistemih ekološke dovoljeno. Da bi se izognili nezadostni preskrbi pra-reje so bolj ali manj enake kot pri prašičih v običajnih šičev z aminokislinami, v obroke lahko vključujemo sistemih reje (če seveda govorimo o isti pasmi). Vendar večjo količino beljakovin, kot je priporočeno. To pa imajo ekološki prašiči večje potrebe po energiji zaradi po drugi strani lahko slabo vpliva na zdravje in dobro-večje telesne aktivnosti in/ali dejstva, da so nameščeni bit odstavljencev in poveča izgube dušika. v hladnejšem okolju. Ker je potreba po energiji najpo- Potreba po aminokislinah v krmi je pogosto izra-membnejši vidik prehrane prašičev, je torej utemeljena žena na enoto neto energije, kar pomeni, da lah-predpostavka, da ima lahko ekološka krma nekoliko ko količino aminokislin, npr. lizin/Mj NE pove-manjšo vsebnost nekaterih hranil (beljakovine, mine- čamo bodisi: rali, vitamini) na enoto neto energije (MJ NE) in kljub temu še pokrije dnevne potrebe prašičev (večje zauži- 1. s povečanjem skupne vsebnosti lizina v krmi z iz-tje). Prašiči, še posebej svinje, se lahko prilagodijo krmi biro surovin z visoko vsebnostjo lizina (pri eko- z manjšo energijsko vrednostjo tako, da razvijejo večji prebavni trakt, povečajo zaužitje krme in povečajo iz- loški reji je to velik izziv) ali koriščanje hranil s povečanjem fermentacije. 2. z zmanjšanjem vsebnosti energije, torej s poveča- njem deleža krmil z nizko energijsko vrednostjo in Grafikon 7: Prikaz kompenzacijske rasti pri enofaznem krmljenju (Åkerfeldt, 2020) povečanim zaužitjem krme (kg/dan). V praksi to izgleda tako, da omejimo oskrbo z esencialnimi aminokislinami med zgodnjo rastjo in izkoristimo Priporočilo je, da uporabimo krmo s koncentracijo sposobnost prašičev, da to omejitev kompenzirajo s povečanim zadrževanjem beljakovin in hitrejšo rastjo v hranil 10 % pod priporočili (NRC Swine, 2012). Vnos poznejših fazah rasti. hranil prašiči uravnajo z zaužitjem večje količine krme. Z izkoriščanjem sposobnosti prašičev, da lahko zauži- Vsebnost surovih beljakovin in lizina se lahko v dobro izravnanih obrokih oziroma krmnih mešanicah znatno jejo več krme z nižjo vsebnostjo energije ob hkratnem zmanjša (tj. surove beljakovine na 16,5 % in prebavljivi lizin na 0,70–0,80 g standardiziranega ilealno prebavlji-zmanjšanju količine aminokislin na MJ neto energije, vega lizina/MJ NE). lahko v obroke oziroma mešanice v večji meri vklju- čujemo krmo, pridelano na kmetiji (žita, krmni grah, Zmanjšanje vsebnosti surovih beljakovin s 15,5 na 14,5 g standardizirane ilealne prebavljivosti na gram standar-krmni bob). Seveda moramo koncentracije aminoki- dizirano ilealno prebavljivega lizina lahko zmanjša izgube dušika za približno 10 %. slin prilagoditi glede na intenzivnost proizvodnje, pas- Obrok naj bo sestavljen na osnovi prebavljivih aminokislin in ne na osnovi skupnih aminokislin ali surovih mo prašičev in namen, zaradi katerega prašiče redimo. beljakovin. V Sloveniji se v ekstenzivnih in ekoloških rejah povečuje število avtohtonih krškopoljskih prašičev, ki imajo nekoliko drugačno Še ena od možnih rešitev, da prašičem za zadovolje- Uporabljamo lahko kakovostna beljakovinska krmila, kot so bob, grah, stranski proizvodi oljnic, mlečnih izdel-krivuljo rasti kot beli prašič, kar zahteva tudi drugačen pristop vanje potreb po limitirajočih aminokislinah ne bi ra- pri krmljenju (fotografija: T. Korošec). kov in žit, ribje moke itd. ali njihovo kombinacijo. bili krmiti povečanih količin beljakovin, je enofazno Pokrivanje potreb rastočih prašičev po hranilih z žiti krmljenje in izkoriščanje sposobnosti prašičev za Pri prašičih lahko ta praksa zmanjša porabo sojinih pogač in poveča uporabo graha. in beljakovinskimi komponentami, proizvedenimi na kompenzacijsko rast (grafikon 7), ki lahko zmanjša Priporočljivo je natančno spremljanje porabe krme, rasti in zdravstvenega stanja prašičev. kmetiji, je lahko izziv. Problem namreč predstavljajo potrebo po obrokih z večjo vsebnostjo beljakovin in limitirajoče aminokisline, ki jih v krmilih rastlinskega aminokislin v zgodnji stopnji rasti. Tako krmljenje Če je na trgu pomanjkanje ekoloških beljakovinskih surovin, lahko v ekološke krmne mešanice prašičev do 35 izvora za prašiče običajno primanjkuje. V konvencio- lahko spodbuja uporabo lokalnih virov beljakovinske kg vključimo 5 % konvencionalne beljakovinske krme v obdobju 12 mesecev (Izjema Uredbe EC 848/2018, nalni reji primanjkljaj limitirajočih aminokislin lahko krme pri prehrani ekoloških prašičev. velja do 31.12.2026). 31 32 Preglednica 13: Primer poletne krme na osnovi ječmena in krmnega graha za ekološko rejene prašiče; (npr. grah, fižol, oljnice itd.), da zadostimo potrebe po ma popolne krmne mešanice dodajali mleto toplotno paša ni upoštevana (povzeto po Univerzi v Minnesoti) beljakovinah. Samo z vključitvijo toplotno neobdelane obdelano sojino zrnje ali sojine pogače, ki so ostanek soje z nizko vsebnostjo inhibitorjev proteaz ni mogo- stiskanja sojinega olja. Pri nekaterih drugih stročni- če zagotoviti dovolj beljakovin. cah (grah, bob, volčji bob), ki jih lahko vključujemo Telesna masa (kg) 13-34 34-54 54- 80 80-113 Brejost Laktacija v krmo za nesnice, se sicer srečujemo z manjšo vseb- nostjo beljakovin in nekoliko slabšo aminokislinsko Krmila (%) sestavo, vsebnostjo določenih antinutritivnih snovi, NesNice iN pitovNi piščaNci vendar tudi z manjšo vsebnostjo tripsinskih inhibi- torjev. Slednje pomeni, da toplotna obdelava ni tako ječmen 61,1 69,85 69,85 72,5 35 57,05 nujna, če so te surovine prisotne v manjših odstotkih. V konvencionalni intenzivni reji kokoši nesnic je v popolne ali dopolnilne krmne mešanice kot beljako- Grah 12,0 20,0 22,5 25,5 15 10 Pri primerjavi krmnih mešanic in njihovem vplivu na vinska komponenta v prevladujočem deležu vključena nesnost in kakovost jajc se je običajno izkazalo, da soja v obliki sojinih tropin. Le-te prihajajo iz uvoza ekstrudirano, praženo ali parjeno sojino zrnje, lahko Sojine ekspelerske pogače 23,7 13,3 5,0 — — — iz čezoceanskih držav in so večinoma ostanek pri ek- v določenem odstotku enakovredno zamenjajo soji-strakciji olja iz gensko spremenjene soje. Sojine tropi- ne tropine v krmi, kadar je to ekonomično z vidika Polnomastna soja — — 13,5 — 5 29 ne uporabljajo tudi na kmetijah, kadar kmetje ob lastni dostopnosti tako obdelane soje in korigirano na vseb-krmi uporabljajo tudi klasične komercialne popolne nost maščobe v sojinem proizvodu. Surovo, mleto so-Pšenica — — — — 40,8 — ali dopolnilne krmne mešanice za nesnice. jino zrnje običajno ne da primerljivih rezultatov zaradi vpliva tripsinskih inhibitrojev, in s tem zmanjšane pre- bavljivosti beljakovin. Dikalcijev fosfat 1,2 1,25 0,75 0,55 2,35 2,05 Neodvisno od tripsinskih inhibitorjev je uporaba pol- Apnenec 1 0,85 0,9 0,95 0,85 0,9 nomastne soje omejena tudi zaradi visoke vsebno- sti maščob. V krmo nesnic je priporočljivo vključiti Sol 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 manjši delež (10–15 %) pražene polnomastne soje, saj prevelika vsebnost maščob lahko v določenih pri- mernih povzroči zdravstvene težave. Če ob tem krmi- Premiks (vit+min) 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 mo tudi krmila bogata z metioninom, kot je koruzni gluten, tudi ta ne sme vsebovati maščob. Če želimo povečati delež soje v krmi nad 15 %, moramo s sti- možnost vkljUčitve toplotno neobDelane polnomastne soje v skanjem odstraniti olje in zmanjšati vsebnost maščob krmo prašičev v sojinem zrnju na okrog 10 %. Praženje soje za ne- snice lahko izvedemo že pri temperaturi 92–94 °C. Rezultati nedavnih preizkusov krmljenja prašičev v Avstriji kažejo, da je možno v popolne krmne mešanice Natančne nastavitve pražilnikov moramo prilagoditi oziroma obroke prašičev vključiti do 10 % toplotno neobdelane polnomastne soje z manjšo vsebnostjo inhibi-našim razmeram (vlaga zrnja) in potrebam. Pri praže- torjev proteaz. Ena od sodobnih sort z najmanjšo vsebnostjo inhibitrojev proteaz je „Xonia“, ki ima približno nju pri visokih temperaturah je čas segrevanja veliko polovico aktivnosti tripsinskih inhibitorjev (TIA) v primerjavi z drugimi običajnimi sortami soje. Toplotno neob-krajši (204 °C, 3 min; 260 °C, 2 min ali 316 °C, 1 min). delana soja standardnih sort vsebuje približno 20-40 g TIA /kg. Vsebnost tripsinskih inhibitorjev v sortah soje Popolna krmna mešanica (fotografija: Göllner, Pixabay) Pri kuhanju soje pod tlakom, pri 120 °C, je za nesni- z manjšo vsebnostjo TIA je približno 10 g/kg. Toplotno neobdelano sojo sorte „Xonia“ z vrednostjo TIA pod ce priporočljivo sojo segrevati 30–35 min. Optimalne 10 mg/g, lahko vključimo v mešanice za prašiče do 5 %. Količino lahko počasi povečujemo do največ 10 %. Pri Ob primerni lokalni opremljenosti s stroji za toplo- temperature pri suhem ekstrudiranju so podobno kot tem moramo skrbno spremljati proizvodne parametre. V krmo moramo dodati druge beljakovinske surovine tno obdelavo soje bi lahko nesnicam v obroke oziro- pri pitovnih piščancih od 135 do 144 °C. 33 34 V poskusu na nesnicah, starih 57 tednov, vključevanje Da bi lahko čim bolje nadomestili sojine tropine kot na kmetijah Se pogoSto Srečamo z vprašanjem, ali je neSnice možno 2 ali 4 % surove soje sorte Lana z manjšo vsebno- zlati standard rastlinskega beljakovinskega krmila za krmiti S toplotno neobdelano Sojo. odgovor ni popolnoma enozna-stjo tripsinskih inhibitorjev (17,71 g/kg) ni vplivalo neprežvekovalce, moramo v mešanice vključiti več na zmanjšanje nesnosti in drugih opazovanih para- različnih beljakovinskih krmil – stročnic in oljnic. čen. rezultati raziSkav So različni, v nekaterih rejah v avStriji metrov. Avtorji zaključujejo, da bi v krmo nesnic, sta- Tudi na splošno naredimo najmanj napak, če v meša-Surovo Sojo uporabljajo v manjšem odStotku. Starejše neSnice (od rih vsaj eno leto, lahko vključili do 4 % surove soje nice vključimo čim več različnih krmil. enega leta StaroSti naprej in v drugem proizvodnem letu) So manj z manjšo vsebnostjo tripsinskih inhibitrojev, medtem občutljive. pri njih lahko v obroke vključimo manjši delež toplo- ko krmljenje surove soje s standardnimi vrednostmi Vse predstavljene mešanice nimajo predstavljenih vrednosti za surove vlaknine (SV) in surove maščobe (SM), tno neobdelane Soje (do 2 %), ne da bi to vplivalo na poSlabšanje tripsinskih inhibitorjev (sorta Lydia 36.74 mg/g)) ne- vendar so vse mešanice usklajene tako, da ustrezajo tudi neSnoSti. odviSno je tudi kako intenzivno prirejo želimo. bolj kot gativno vpliva na nesnost. normativoma za SV in SM. Na kmetijah lahko pri prip- je reja intenzivna, bolj je vpliv toplotno neobdelane Soje očiten. Čeprav so sorte z manjšo vsebnostjo tripsinskih in- ravi krmnih mešanic dodajajo komercialno pripravlje-hibitrojev s stališča prehrane nesnic zanimive, saj jih ne mineralno-vitaminske mešanice za nesnice. Preveriti lahko vključimo v nekoliko večji količini toplotno ne- moramo, da smo izbrali primerno MVD mešanico, ki obdelane, imajo te sorte veliko slabši pridelek kot kla- vsebuje vse makro- in mikroelement ter vitamine (če sične sorte soje. ne gre za ekološko rejo tudi sintetične aminokisline). Če izberemo samo premiks, moramo apnenec dodajati V primerih, ko soje nimamo na voljo, lahko tudi v posebej. Apnenec kot vir Ca za gradnjo jajčne lupine krmo za nesnice vključujemo druge krmne stročnice. v mešanici za nesnice količinsko predstavlja okrog 10 Pozorni moramo biti na pomanjkanje metionina, kar %, kar je precej več kot pri drugih vrstah rejnih živali. lahko, predvsem na ekoloških kmetijah, kjer dodatkov Če so živali v velikih izpustih, kjer imajo dostop tudi sintetičnih aminokislin ne smemo uporabljati, uravna- do zunanjih virov krme (zelinje, deževniki, žuželke, ka-vamo z vključevanjem oljnic (sončnice, ogrščica). menčki, prst …), dobijo tudi iz teh virov minerale in vitamine (in tudi druga hranila). primeri popolnih krmnih mešanic Za nesnice Perutnino najlažje krmimo s popolnimi ali dopolnil- nimi krmnimi mešanicami. Namen te publikacije je predstaviti uporabo lastnih krmil ali krmil, odkuplje- nih z bližnjih kmetij, in ne toliko uporabe v mešalnici sestavljenih krmnih mešanic. Izbrali smo nekaj popolnih krmnih mešanic, sestavlje- nih iz krmil, ki jih lahko najdemo oziroma pridelamo na naših kmetijah. Vključeni so tudi stranski proizvo- di predelave na kmetijah, kot so pogače, ki ostanejo po mehanski odstranitvi olja, ne pa tudi tropine, ki so stranski proizvod pridobivanja olj s topili. Nesnice v ekstenzivni dvorišči reji so (ob žitu) krmljene tudi z dodatkom domače beljakovinske krme, kljub temu da imajo dostop do živalskih beljakovin, ki jih najdejo v izpustih (fotografija: T. Korošec). 35 36 Preglednica 14: Primer popolne krmne mešanice za nesnice, kjer so kot vir beljakovin vključeni krmni Preglednica 15: Popolna krmna mešanica za nesnice z dodatkom sintetičnega metionina, kot vir be-grah ter sojine in sončnične pogače ljakovin so uporabljeni polnomastna soja, krmni grah in lanene pogače Količina AMEn* SB lys Met+Cys Trp Ca P Na Količina AMEn* SB lys Met Met+Cys Trp Ca P Na KRMILO KRMILO g/kg MJ g g g g g g g g/kg Mj g g g g g g g g Koruza 150 2,055 12,75 0,38 0,55 0,12 0,05 0,42 0,03 Koruza 160 2,19 13,60 0,40 0,30 0,56 0,13 0,05 0,45 0,03 Pšenica 140 1,76 16,80 0,48 0,25 0,63 0,21 0,08 0,46 0,03 Pšenica 100 1,26 12 0,34 0,45 0,15 0,06 0,33 0,02 Ječmen 160 1,79 16,96 0,61 0,26 0,59 0,22 0,11 0,54 0,05 Proso 100 1,37 9,2 0,22 0,34 0,1 0,03 0,29 0,01 Pšenični otrobi 50 0,36 7,05 0,31 0,11 0,25 0,13 0,08 0,57 0,03 Oves 150 1,53 16,2 0,65 0,62 0,21 0,17 0,47 0,05 Polnomast. soja 150 2,33 56,40 3,60 0,77 1,64 0,78 0,38 0,89 0,06 Krmni grah 100 1,08 23,80 1,68 0,24 0,57 0,18 0,11 0,42 Sojine pogače 120 1,32 50,16 3,35 1,45 0,73 0,31 0,73 0,036 Lanene pogače 130 1,26 44,59 1,53 0,75 1,55 0,65 0,53 1,13 0,14 Sončnične Sol 3 1,14 pogače 100 0,98 41,4 1,61 1,63 0,5 0,39 1,06 0,22 Apnenec 95 34,2 Krmni grah 150 1,62 35,7 2,52 0,86 0,27 0,17 0,63 0 Monokalcijev Rastlinska fosfat 5 0,93 1,13 olja 20 0,72 0 0 0 0 0 0 0 DL-metionin** (99 %) 2 0,04 1,16 1,96 1,96 Sol 3 0 0 0 0 0 0 0 1,14 Premiks 5 Apnenec 97 0 0 0 0 34,90 0 0 SKUPAJ 1000 10,81 180,4 8,61 4,64 6,7 2,30 36,5 5,1 1,5 Monokalcijev NORMATIV 1000 10,60 175 8 3,2 7,3 1,7 37 5 1,6 fosfat 5 0 0 0,9 1,1 0 **Dodatek metionina v sintetični obliki. Premiks 5 0 0 0 *AMEn – navidezna presnovljiva energija, korigirana na bilanco dušika 0. SKUPAJ 1000 10,6 177,4 9,06 5,87 2,08 37 5,1 1,50 V preglednici 15 imamo primer krmne mešanice, v kateri je zaradi vključitve polnomastne soje in lanenih pogač v dokaj visokem odstotku v obroku veliko n-3 (omega-3) nenasičenih maščobnih kislin (MK). Tako soja in lan NORMATIV 1000 10,6 175 8 7,3 1,7 37 5 1,6 v tem primeru v mešanico vnašata 35 g SM/kg, od česar je 18 g/kg linolne (n-6) in 7 g/kg linolenske kisline (n-3). Razmerje med n-6 : n-3 je 2,75 : 1, kar je ugodno za delovanje imunskega sistema kokoši. Vključevanje *AMEn – navidezna presnovljiva energija korigirana na bilanco dušika 0. večjih vsebnosti n-3 MK v prehrano kokoši je zanimivo predvsem zaradi prehranske vrednosti konzumnih jajc. Sestava MK krme se odraža v MK sestavi rumenjaka, v katerem se poveča vsebnost n-3 maščobnih kislin in se pogosto zmanjša tudi vsebnost holesterola, kar je ugodno z vidika porabnika. Priporočljivo je, da imajo kokoši ob velikem vnosu nenasičenih maščob v krmi tudi več antioksidantov (vitamin E, polifenoli, karotenoidi) in vlaknine, ki ščitijo žival pred oksidativnim stresom, jajca pa pred oksidacijo. 37 38 Preglednica 16: Primer popolne krmne mešanice za nesnice s presežkom beljakovin primeri popolnih krmnih Raziskave kažejo, da vključevanje do 8 % toplotno ne-mešanic Za pitovne piščance obdelane polnomastne soje v popolne krmne mešani- ce ne učinkuje negativno na prirast pitovnih piščancev Količina AMEn* SB lys Met Met+Cys Trp Ca P Na KRMIlO Pitovne piščance v intenzivnih rejah krmijo pretežno in izkoriščanje krme. Vendar uporabe toplotno neob-g/kg Mj g g g g g g g g s koruzo in sojinimi tropinami. Ostala krmila so doda- delane soje ne priporočmo v štarterju (tudi ne take z manj tripsinskimi inhibitorji). Tripsinske inhibitorje Koruza 100 1,37 8,50 0,25 0,19 0,35 0,08 0,03 0,28 0,02 na v manjšem deležu. Na manjših kmetijah pitanje ni tako intenzivno, na ekoloških kmetijah pa je postavlje- moramo za pripravo štarterja inaktivirati. Parjenje in Ječmen 100 1,12 10,60 0,38 0,16 0,37 0,14 0,07 0,34 0,03 na zahteva, da čas pitanja ne sme biti krajši kot 80 peletiranje pri temperaturah pod 90 °C v tem primeru nista dovolj. Pri mokrem ekstrudiranju so se kot priRž 40 0,44 4,72 0,15 0,07 0,14 0,05 0,02 0,13 0,01 dni. V tem primeru so priporočene tudi počasi rastoče merne pokazale temperature od 122 do 126 °C, pri Tritikala 100 1,27 12,50 0,39 0,20 0,46 0,14 0,07 0,33 0,03 linije pitovnih piščancev, piščanci so na paši oziroma v izpustih in morajo imeti v obrok vključeno tudi vo- suhem ekstrudiranju pa 140 °C. Sončnične luminozno krmo. Normativ za energijo in beljakovine V krmnih mešanicah za pitovne piščance lahko upo-pogače 222 2,18 91,91 3,57 2,09 3,62 1,11 0,87 2,35 0,49 v popolnih mešanicah za počasneje rastoče piščance rabljamo tudi druge zrnate stročnice. Najbolj pogosto Krmni grah 200 2,16 47,60 3,36 0,48 1,14 0,36 0,22 0,84 0,00 je manjši kot pri intenzivni reji, kjer traja pitanje ma- uporabljamo krmni grah, ki ga lahko vključimo do 30 ksimalno 42 dni. Prav tako moramo upoštevati, da v %, vendar ga kot pri nesnicah najbolje kombinirmo s Krmni bob 100 1,02 24,00 1,50 0,18 0,46 0,20 0,11 0,54 0,00 rejah, kjer imajo pitovni piščanci dostop do zunanjih sojo in oljnicami za doseganje boljše aminokislinske se-Rastlinska olja 30 1,08 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 pašnih površin, lahko iz paše dobro izkoriščajo ami- stave. To je še posebej priporočljivo v ekoloških rejah, nokisline, vitamine in minerale, energije pa ne. kjer dodajanje sintetičnih aminokislin ni dovoljeno. Sol 4 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,52 Apnenec 95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 34,20 0,00 0,00 Monokalcijev fosfat 4 0,00 0,00 0,74 0,90 0,00 , v kateri Premiks 5 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ 1000 10,64 199,8 9,61 3,36 6,54 2,08 36,33 5,72 2,10 NORMATIV 1000 10,60 175,0 8,00 4,00 6,00 1,70 36,00 5,00 1,60 mno mešanico vljajo sojine tropine *AMEn – navidezna presnovljiva energija, korigirana na bilanco dušika 0. V ekoloških rejah, kjer sintetične aminokisline niso dovoljene, skušajo pomanjkanje limitirajočih aminokislin reševati z vključevanjem večjih količin beljakovin v krmo. To je fiziološko in običajno tudi ekonomsko potratno omercialno kr dejanje (kot smo opisali že pri prašičih), vendar je to v primerih, ko ne moremo uporabiti niti tropin oljnic niti sintetičnih aminokislin, rešitev v sili. V preglednici 16 je predstavljena mešanica v kateri so beljakovine dodane omponento predstao k v pribitku, da bi zadostili potrebam po metioninu, vendar je metionina še vedno premalo. Glavna beljakovinska mljeni s k orošec) krmila so v tem primeru sončnične pogače, krmni grah in krmni bob. ovinsk . K rafija: T vni piščanci, kr vno beljak Pito gla (fotog 39 40 Preglednica 17: Popolna krmna mešanica za počasi rastoče pitovne piščance v začetni in zaključni fazi na voljo večino uporabljenih krmil, predstavljenih v preglednici 19. Brez dodatka sintetičnih aminokislin sta obe pitanja (Sardary, 2009) in za intenzivno pitane hitro rastoče piščance (INT) mešanici primerni za ekološko rejo. V preglednici 19 smo vključili sintetični metionin, da smo predstavili ,koliko doprinese njegova vključitev pri zadovoljevanju potreb piščancev. Štarter Štarter INT Finišer Finišer INT Preglednica 18: Primer podrobnejše sestave popolne krmne mešanice (štarter) za počasi rastoče pitov-12 Mj ME 13, Mj ME 12 Mj ME 13,4 Mj ME 18 % SB 21 % SB 14 % SB 20 % SB ne piščance, ki vsebuje doma pridelane stročnice – brez dodatka sintetičnih aminokislin (preračunano iz osnovih krmil po Sardary, 2009) Koruza 500 540 Količina AMEn* SB lys Met Me+Cy Trp Ca P Na KRMILO Pšenica 561 790 g/kg Mj g g g g g g g g Soja (pražena) 149 180 71 210 Pšenica 561 7,07 67,32 1,91 1,01 2,52 0,84 0,34 1,85 0,11 Polnomast. Grah 250 211 100 135 soja, praž. 149 2,31 56,02 3,58 0,76 1,62 0,77 0,37 0,88 0,06 Koruzni gluten 70 80 Krmni grah 250 2,70 59,50 4,20 0,60 1,43 0,45 0,28 1,05 0,00 Olje 2 Sol 3 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,14 Apnenec 14 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,04 0,00 0,00 Apnenec 14 23 15 21 Dikalcijev Dikalcijev fosfat 18 2 16 2 fosfat 18 0,00 0,00 4,23 3,24 0,00 Premiks 5 0,00 0,00 0,00 Sol 3 4 3 3 SKUPAJ 1000 12,08 182,84 9,68 2,37 5,57 2,07 10,25 7,02 1,31 Premiks 5 5 5 5 NORMA- TIV 1000 12,00 180,00 10,00 4,00 7,10 2,00 9,60 5,10 2,00 Različnim potrebam hitro rastočih in počasi rastočih piščancev moramo prilagoditi tudi sestavo krmnih me- šanic. To dosežemo s kombiniranjem vrste in količine krmil. Težko z istimi surovinami zadostimo potrebam *AMEn – navidezna presnovljiva energija korigirana na bilanco dušika 0. genetsko zelo različnih živali, ki se zelo razlikujejo v intenziteti rasti. Pri hitro rastočih piščancih potrebujemo mešanice z visoko vsebnostjo energije in beljakovin, zato moramo izbirati energijsko in beljakovinsko najbolj Glede na normativ za intenzivno rejo v taki krmni mešanici (preglednica 17) primanjkuje metionina. bogata krmila. V preglednici 17 je razvidna razlika pri izbiri krmil v primeru štarterja in finišerja za intenzivno rejene piščance in počasi rastoče piščance, da zadostimo potrebam živali. V nadaljevanju sta podana tudi dva primera popolne krmne mešanice za piščance v ekstenzivni reji, in sicer štarter (preglednica 18) in grover (preglednica 19). V obeh mešanicah so vključena krmila, ki jih lahko pridelamo na kmetiji. Še posebej ekološke poljedelske kmetije s pestrim kolobarjem, kjer se ukvarjajo tudi s predelavo, imajo 41 42 Preglednica 19: Primer popolne krmne mešanice s pestro sestavo za pitovne piščance v ekstenzivni reji (grover) – brez dodatka metionina je mešanica primerna tudi za ekološke reje s pašo Količina AMEn* SB lys Met Met+Cys Thr Ca P Na KRMILO g/kg Mj g g g g g g g g Koruza 227 3,11 19,30 0,57 0,43 0,79 0,68 0,07 0,64 0,05 Pšenica 170 2,14 20,40 0,58 0,31 0,77 0,60 0,10 0,56 0,03 Ječmen 140 1,57 14,84 0,53 0,22 0,52 0,52 0,10 0,48 0,04 Oves 30 0,31 3,24 0,13 0,05 0,12 0,11 0,03 0,09 0,01 Sojine pogače 100 1,10 41,80 2,79 0,65 1,21 1,72 0,26 0,61 0,03 Sončnične pogače 90 0,88 37,26 1,45 0,85 1,47 1,23 0,35 0,95 0,20 Krmni grah 120 1,30 28,56 2,02 0,29 0,68 1,01 0,13 0,50 0,00 Lanene pogače 70 0,68 24,01 0,83 0,41 0,83 0,80 0,29 0,61 0,08 Rastlinska olja 20 0,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Sol 4 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,52 Apnenec 20 0,00 0,00 0,00 0,00 7,20 0,00 0,00 Monokalcijev fosfat 3 0,00 0,00 0,00 0,00 0,56 0,68 0,00 DL-metionin (99%) 1 0,02 0,58 0,98 0,98 0,00 0,00 0,00 Premiks 5 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ 1000 11,82 189,99 8,89 4,18 7,37 6,66 9,09 5,12 1,96 NORMATIV 1000 11,80 190,00 10,00 4,00 7,10 8,00 9,60 5,10 2,00 *AMEn – navidezna presnovljiva energija korigirana na bilanco dušika 0. 43 44 VIRI IN LITERATURA Alford, J. (2021). The potential for incrising the nutritional value of beans for pig and poultry diets (OK-Net EcoFeed). https://organic-farm- Presto Åkerfeldt, M. (2020). Single-phase feeding and compensatory growth in growing and finishing pigs (OK-Net Ecofeed Practice) Swedish Uni- knowledge.org/tool/39740 versity of Agricultural Sciences. https://orgprints.org/id/eprint/37512/1/PA024-akerfeldt-2019-single-phase-final.pdf Arscott, G. H. (1975). Effect of soybean meal, extruded soybeans and ground, raw soybeans on the performance of White Leghorn layers. Agricul-Rada, V., Lichovnikova, M. in Safarik, I. (2017). The effect of soybean meal replacement with raw full-fat soybean in diets for broi-tural Experiment Station, Oregon State University. https://ir.library.oregonstate.edu/concern/administrative_report_or_publicati- ler chickens. Journal of Applied Animal Research, 45(1), 112–117. https://doi.org/10.1080/09712119.2015.1124337 ons/db78td04n?locale=en Raser, H., Puntigam, R. in Slam, J. (2020). Unprocessed soya beans low in trypsin inhibitors in organic pig fattening diets (OK-Net EcoFeed). Avilés-Gaxiola, S., Chuck-Hernández, C. in Serna Saldívar, S. O. (2018). Inactivation Methods of Trypsin Inhibitor in Legumes: A https://orgprints.org/id/eprint/38419/1/PA025_Soybeans-low-in-trypsin-inhibitors-in-pig-diets-final.pdf Review. Journal of Food Science, 83(1), 17–29. https://doi.org/10.1111/1750-3841.13985 Rezar, V. in Salobir, J. (2015). Beljakovinska in druga alternativna krmila in njihovi stranski proizvodi v pitanju prašičev. V M. Pre-Batkowska, J., Drabik, K., Brodacki, A., Czech, A. in Adamczuk, A. (2021). Fatty acids profile, cholesterol level and quality of volnik Povše, U. Tomažin in M. Čandek-Potokar (Ur.), Pitanje prašičev na večjo težo in predelava mesa v izdelke posebne kakovosti [Elektronski table eggs from hens fed with the addition of linseed and soybean oil. Food Chemistry, 334, 127612. https://doi.org/https://doi. vir] (str. 61–76). Kmetijski inštitut Slovenije. http://crp2014.kis.si/crp2014/images/Pitanje_prasicev_na_vecjo_tezo_in_predela- org/10.1016/j.foodchem.2020.127612 va_mesa_v_izdelke_posebne_kakovosti.pdf Crawley, K., Krimpen, M., Smith, J., Gerrard, C. in Sumption, P. (2015). Fulfilling 100% organic poultry diets: Concentrates. https:// Rogler, J. C. in Carrick, C. W. (1964). Studies on Raw and Heated Unextracted Soybeans for Layers. Poultry Science, 43(3), 605–612. orgprints.org/id/eprint/28089/7/28089.pdf https://doi.org/https://doi.org/10.3382/ps.0430605 Díaz-Gaona, C., Kongsted, A. G., Nørgaard, J. V., Papi, E., Perez, Morell Perez, A., Reyes-Palomo, C., Rodríguez-Estévez, V., Salari, S., Moghaddam, H. N., Arshami, J. in Golian, A. (2009). Nutritional evaluation of full-fat sunflower seed for broiler chickens. Roinsard, A., Steenfeldt, S., Studnitz, M., Stødkilde-Jørgensen, L., Theil Kappel, P. in Åkerfeldt, M. (2019). Feeding monogastrics 100% Asian-Australasian Journal of Animal Sciences, 22(4), 557–564. organic and regionally produced feed (OK-Net EcoFeed). https://orgprints.org/id/eprint/34560/3/OK_Net_EcoFeed_knowlegdesynthe- sis_FINAL_050821.pdf Slatnar, J. in Trebušak, T. (2020). Pridelava sladkih lupin. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana https://lj.kgzs.si/Portals/1/A- -Splet2020/TL077%20-%20Pridelava%20sladkih%20lupin%20-%202020.pdf Dinnage, G. (2008). Organic Poultry Nutrition and Rations. Institute of Organic Training and Advice (IOTA). https://www.organicre- searchcentre.com/manage/authincludes/article_uploads/iota/research-reviews/organic-poultry-nutrition-and-rations.pdf Ton Nu, M. A. in Laue, A. (2016). Anti-nutritional factors in soy proteins. Agro Korn a/s. https://www.feednavigator.com/News/Pro- motional-Features/Anti-nutritional-factors-in-soy-proteins Hoffmann, M. in Steinhöfel, O. (2010). Futtermittelspezifische Restriktionen: futtermittelspezifische Einsatzgrenzen für Rinder, Schafe, Ziegen, Pferde, Kaninchen, Schweine, Geflügel (5. Aufl. ed.). Deutscher Landwirtschaftsverlag. Jezierny, D., Mosenthin, R. in Bauer, E. (2010). The use of grain legumes as a protein source in pig nutrition: A review. Animal feed science and technology, 157(3), 111–128. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.anifeedsci.2010.03.001 Leeson, S. in Atteh, J. O. (1996). Response of broiler chicks to dietary full-fat soybeans extruded at different temperatures prior to or after grinding. Animal feed science and technology, 57(3), 239–245. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/0377-8401(95)00847-0 Linden, J. (30. 11. 2020). EU uses more home-grown proteins in animal feeds. Feed Strategy. https://www.feedstrategy.com/europe/eu-u- ses-more-home-grown-proteins-in-animal-feeds/ Lindner, C. in Schmelzer, E. (2020). Recommendations for using soy-based feedstuffs for poultry production Research Institute of Organic Agriculture (FiBL). https://orgprints.org/id/eprint/37896/1/PA026-lindner-schmelzer-2020-soy-based-feedstuff-final.pdf Palic, D., Siebrits, F. K. in Coetzee, S. E. (2009). Determining the optimum temperature for dry extrusion of full-fat soyabeans. South African journal of animal science, 39(1), 69–72. https://doi.org/10.4314/sajas.v39i1.61254 Perilla, N. S., Cruz, M. P., De Belalcázar, F. in Diaz, G. J. (1997). Effect of temperature of wet extrusion on the nutritional value of full-fat soyabeans for broiler chickens. British Poultry Science, 38(4), 412–416. https://doi.org/10.1080/00071669708418011 45 46 Zrnate stročnice v prehrani razgrajevaNje iN siNteza nejšimi vzroki za slabo izkoriščanje beljakovin pri prežvekovalcih. Če je razgradljivost beljakovin obroka beljakoviN v vampu prežvekovalcev premajhna, se zmanjšata prebavljivost in zauživanje krme. S tem se poslabša oskrbljenost živali z energijo in neizkoriščen ostane tudi potencial za sintezo mi- Večji del beljakovin, ki jih prežvekovalec zaužije s krobnih beljakovin v vampu (o tem v nadaljevanju). krmo, se zaradi delovanja mikroorganizmov v vam- pu razgradi v amonijak. Prežvekovalec lahko nepos- Jože Verbič, Drago Babnik Ob razgrajevanju beljakovin krme poteka v vampu redno izkoristi le tiste beljakovine krme, ki se uspe- tudi zelo obsežna sinteza mikrobnih beljakovin. Pri jo izogniti razgrajevanju v vampu in preidejo v nižji Z intenziviranjem reje prežvekovalcev, predvsem go- Tekom evolucije in zgodnjega udomačevanja so tem se izkoristi amonijak, ki se sprosti pri razgra-del prebavnega trakta. Tam se prebavljajo podobno veda, so se potrebe po beljakovinskih krmilih precej prežvekovalci razvili sposobnost izkoriščanja velikih dnji beljakovin. Če je tega amonijaka dovolj, je obseg kot pri neprežvekovalcih. Razgrajevanje beljakovin v povečale. Za razliko od travniške krme, ki vsebuje količin voluminozne krme, predvsem trav in drugih sinteze mikrobnih beljakovin odvisen predvsem od vampu je na splošno neželeno, saj se prave beljakovi- precej surovih beljakovin, je za koruzno silažo in krm- travniških rastlin in tudi grmičja. Velike spremembe v razpoložljive energije za rast mikroorganizmov. Naj-ne krme razgradijo do manjvrednega amonijaka. Ob na žita značilna majhna vsebnost beljakovin. Krmne načinih krmljena goveda in drobnice in sočasna inten-pomembnejši vir energije za rast mikroorganizmov neželenih učinkih razgrajevanja beljakovin v vampu, obroke s povečanimi količinami krmnih žit in koruzne zivna odbira (selekcija) živali za hitrejšo rast in večjo v vampu so ogljikovi hidrati. Beljakovinska vrednost pa ima nastali amonijak tudi pozitivno vlogo. Je nujno silaže je mogoče le deloma izravnati s pašo ali zelo mlečnost so postavile prežvekovalce v povsem druga-krmila torej ni odvisna le od vsebnosti surovih belja- potreben za normalno delovanje in rast mikroorganiz- kakovostno travno silažo. Z izjemo zelo ekstenzivne čen položaj. Živali dobijo v obrokih veliko žit in oljnih kovin v krmi in od njihove razgradljivosti v vampu, mov v vampu. Če je vsebnost amonijaka v vampovem reje manj zahtevnih živali se krmljenju beljakovinskih tropin. Mikrobna prebava krme, zaradi katere so bili ampak tudi od vsebnosti energije, ki jo krmilo zagoto-soku premajhna, se upočasni prebavljanje krme in se krmil težko izognemo. Večino beljakovinskih krmil tekom evolucije prežvekovalci v prednosti, kaže v no-vi mikroorganizmom v vampu za sintezo mikrobnih zmanjša tudi njeno zauživanje. Razgradljivost beljako- zagotovimo z zrnatimi stročnicami in oljnicami, med vih razmerah tudi svoje slabosti. Skupaj s prednostmi beljakovin. vin obroka mora biti ravno pravšnja. Če je prevelika, katerimi je na prvem mestu soja. jih navajamo v nadaljevanju. se presežek amonijaka resorbira skozi steno vampa. V jetrih se presnovi v sečnino. Ta se s sečem (v manjšem Količinsko gledano so v vampu sintetizirane beljako-Prednosti mikrobne prebave krme v vampu: obsegu tudi po drugih poteh) izloči iz telesa. Preveli- vine pomembnejše od beljakovin krme. Prispevajo kar ka razgradljivost beljakovin obroka je med pomemb- približno 70 % vseh resorbiranih aminokislin. posebNosti prebave pri • dobro prebavljanje voluminozne krme, ki jo pra- prežvekovalcih šiči in perutnina izkoriščajo slabo in v omejenem obsegu; anje • razgradnja strupenih snovi, ki so lahko sestavina rajev Osnovna značilnost prežvekovalcev je mikrobna pre- krmnih rastlin ali pa nastanejo pri kvarjenju krme; bava krme v predželodcih (vampu). Gre za simbio- ovalcih so zo (sožitje) med mikroorganizmi vampa in njihovim • sinteza mikrobnih beljakovin v vampu, pri čemer ek gostiteljem (prežvekovalcem). Mikroorganizmi proi- lahko mikroorganizmi vampa izkoristijo tudi ne- zvajajo encime, ki prebavljajo krmo, prežvekovalec pa beljakovinske vire dušika. erbič) zagotavlja sproten dotok krme, stalno temperaturo, . V anaerobne razmere, primerno kislost in odstranjeva- ovin pri prežv ampu, kjer poteka razg Slabosti mikrobne prebave krme v vampu: nje končnih produktov prebave (fermentacije). Za- rafija: J radi mikrobne prebave v vampu lahko prežvekovalci • izgube energije z metanom in toploto, ki nastaneta me do amonijaka in sinteza mikrobnih izkoristijo hranila krme, ki jih prašiči in perutnina ne ajanja v v pri fermentaciji v vampu; morejo izkoristiti, ali pa jih izkoristijo le v manjšem oriščanje beljak obsegu (npr. celuloza). ovin kr ovin (fotog • razgradnja beljakovin krme do amonijaka. Za izk ključna dog beljak beljak 47 48 oceNjevaNje beljakoviNske produktov beljakovin, kot so jih mikroorganizmi v vampu sposobni vgraditi v mikrobne beljakovine. vredNosti krme za Fermentabilna organska Vsebnost presnovljivih beljakovin (PB) je določena z Surove beljakovine (SB) v krmi prežvekovalce snov v krmi vrednostjo, ki je manjša (če je PBN večja od PBE, je vsebnost PB enaka PBE). Zaradi lažjega razumeva- nja lahko vrednost PBN nadomestimo z informacijo o bilančnem presežku ali primanjkljaju N v vampu. Sodobni sistemi za ocenjevanje oskrbljenosti prežve- Izračunamo ga kot PBN - PBE. V tem primeru je kovalcev z beljakovinami upoštevajo osnovne značil- vsebnost PB določena kar z vrednostjo PBE, vendar nosti prebave beljakovin, tj. razgrajevanje in sintezo le pod pogojem, da je bilanca N v vampu izravnana ali Prebavljive prave mikrobne Prebavljive prave mikrobne beljakovin v vampu in prebavljivost nerazgradljivih in pa je N v presežku. beljakovine glede na Prebavljive beljakovine glede na v vampu sintetiziranih beljakovin v tankem črevesu. oskrbljenost vampovih nerazgradljive oskrbljenost vampovih Sistemi temeljijo na podobnih načelih in niso povsem Slovenski sistem upošteva, da beljakovinske vrednosti mikroorganizmov z beljakovine mikroorganizmov z energijo poenoteni. Večina evropskih sistemov temelji na pre- krmil in obrokov ne določajo le lastnosti krme, ampak razgradljivimi beljakovinami snovljivih beljakovinah. Te so definirane z vsoto ami- tudi intenzivnost reje. Živali, za katere je značilna hitra (PNRB) (PPMBN) (PPMBE) nokislin, ki se resorbirajo v tankem črevesu. Nekateri rast ali velika mlečnost, zaužijejo več krme kot počasi sistemi ocenjujejo tudi potrebe po posameznih ami- rastoče živali ali živali z majhno mlečnostjo. Zaužinokislinah. Nekoliko odstopa nemški sistem, ki teme- vanje velikih količin krme pospeši prehajanje krme v lji na izkoristljivih surovih beljakovinah. Tudi ta sistem prebavilih. To pomeni, da se krmila manj časa zadržijo upošteva tako razgradljivost beljakovin v vampu kot v vampu in da se zaradi tega razgradljivost beljakovin sintezo mikrobnih beljakovin. zmanjša. Hitrost prehajanja krme v prebavilih vpliva tudi na pridelek mikrobnih beljakovin v vampu. Pri Presnovljive beljakovine glede Za Slovenijo je bil pred dobrimi dvajsetimi leti za Presnovljive beljakovine glede hitrejšem pretoku je učinkovitost sinteze mikrobnih na oskrbljenost vampovih prežvekovalce predlagan sistem presnovljivih beljako- na oskrbljenost vampovih beljakovin večja kot pri počasnem pretoku. Zaradi mikroorganizmov z razgradljivimi vin (Verbič in Babnik, 1998). Beljakovinsko vrednost tega lahko dokončno vsebnost PB v krmi določimo mikroorganizmov z energijo (PBE) beljakovinami (PBN) krmila določata dve vrednosti: PBE (presnovljive be- šele, ko to krmilo vključimo v krmni obrok. Zgoraj ljakovine glede na oskrbljenost mikroorganizmov v opisano pomeni, da je beljakovinska vrednost istega vampu z energijo) in PBN (presnovljive beljakovine krmila pri molznici z veliko mlečnostjo boljša kot pri glede na oskrbljenost mikroorganizmov v vampu z molznici z manjšo mlečnostjo. razgradljivimi beljakovinami). Obe vrednosti vklju- čujeta prebavljive v vampu nerazgradljive beljakovine Beljakovinsko vrednost krme lahko grobo ocenimo (PNRB). Vrednost PBE vključuje tudi prebavljive pra- tudi na podlagi vsebnosti surovih beljakovin. Od be-Presnovljive beljakovine ve mikrobne beljakovine glede na to, koliko prispeva ljakovinskih krmil pričakujemo, da bodo zagotovila (PB) krmilo k oskrbi mikroorganizmov v vampu z energijo. dovolj amonijaka za sintezo mikrobnih beljakovin v (če je PBN večja od PBE, Vrednost PBN ocenjuje krmilo z vidika zagotavljanja vampu in nekaj nerazgradljivih beljakovin. Pri tem je je vsebnost PB enaka PBE, v vampu razgradljivih beljakovin. Za beljakovinska zagotavljanje bilance dušika v vampu pomembnejše sicer pa PBN) krmila je značilno, da vrednost PBN presega PBE, od zagotavljanja v vampu nerazgradljivih beljakovin. pri žitih je obratno. Pri optimizaciji krmnih obrokov Izkušnje kažejo, da je bilanca dušika v vampu izrav-skušamo obe vrednosti na ravni obroka izenačiti. Ko nana, če vsebujejo obroki za govedo od 140 do 160 sta vrednosti izenačeni, je bilanca dušika v vampu iz- g surovih beljakovin na kg suhe snovi. Pri nekaterih ravnana. To pomeni, da se pri razgradnji beljakovin kategorijah goveda je lahko vsebnost celo nekoliko sprosti prav toliko amonijaka in drugih razgradnih manjša (120 g na kg suhe snovi). Poenostavljena shema ocenjevanja beljakovinske vrednosti krme s presnovljivimi beljakovinami 49 50 oceNa staNja Na področju oskrbljeNosti prežvekovalcev z Preglednica 20: Sestava zrnatih stročnic, oljnih pogač in tropin in nekaterih drugih krmil (Vir: Verbič beljakoviNami v sloveNiji in Babnik, 1998, KOKRA, 2021) Suha Surove Surova Surove Organska Obroki za prežvekovalce vključujejo različna krmila. Običajno prevladuje voluminozna krma (paša, sveža trav-snov beljakovine vlaknina maščobe snov Škrob Sladkorji niška krma, travna silaža, seno, koruzna silaža), ki je dopolnjena z domačimi ali kupljenimi krmnimi mešanicami, žiti, oljnimi tropinami in pogačami, stranskimi proizvodi živilske industrije itd. Količin zaužite krme pravi-g/kg ------------------------------g/kg suhe snovi ----------------------------- loma ne poznamo, niti ne poznamo njene sestave in razmerij med krmili v krmnih obrokih. Zaradi tega je težko Bob 880 304 86 15 960 404 41 oceniti ali so živali ustrezno oskrbljene z beljakovinami. Pri molznicah je mogoče oskrbljenost z beljakovinami oceniti posredno, z vsebnostjo sečnine v mleku. Te podatke zbiramo in analiziramo v okviru kontrole prireje Grah 880 250 65 13 966 484 61 mleka. Razpolagamo s podatki za približno 80 % vseh slovenskih molznic. Splošno priporočilo je, naj mleko Lupina 890 370 124 99 964 34 64 krav molznic vsebuje od 15 do 30 mg sečnine na 100 ml, po novejših priporočilih od 15 do 25 mg sečnine na 100 ml. Podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je molznic, ki dobijo preveč beljakovin, manj kot 10 %, kar približno Sončnične 30 % molznic pa dobi v obrokih premalo beljakovin (vsebnost sečnine v mleku pod 15 mg na 100 ml). Na pod-tropine 890 355 222 20 926 41 61 lagi enačb, ki vsebujejo informacijo o vsebnosti sečnine v mleku, ocenjujemo, da bi bilo treba na teh kmetijah Sončnične pogače 910 345 237 85 933 18 43 obrokom za molznice z majhnimi mlečnostmi dodati vsaj 0,4 do 0,6 kg oljnih tropin; v obroke za molznice z velikimi mlečnostmi pa od 0,7 do 1 kg oljnih tropin. Tropine ogrščice 890 389 138 32 920 31 80 Pogače ogrščice 900 311 126 79 923 13 80 Sojino zrnje, sestava, eNergijska iN beljakoviNska vredNost zrNatih stročNic, toplotno 880 397 87 196 942 26 81 neobdelano oljNic, pogač iN tropiN za prežvekovalce Sojino zrnje, to- plotno obdelano 880 397 87 196 942 26 81 Sojine pogače, sestava beljakovinskih krmil toplotno neob- 880 472 71 101 933 8 90 delane Beljakovinska krmila že po definiciji vsebujejo veliko surovih beljakovin. Razlike med njimi so velike. Najmanj Sojine pogače, to-surovih beljakovin vsebuje grah (približno 250 g na kg suhe snovi). Večina krmil, kot so bob, lupina, soja ter plotno obdelane 880 472 71 101 933 8 90 tropine in pogače iz sončnic in tropine iz ogrščice, je v razredu 300 do 400 g surovih beljakovin na kg suhe snovi. Največ surovih beljakovin (več kot 450 g na kg suhe snovi) vsebujejo sojine tropine in pogače in bučne Sojine tropine 880 503 65 17 924 34 100 pogače (preglednica 20). Beljakovinska krmila se med seboj zelo razlikujejo tudi v vsebnosti maščob. Izstopa Sojine tropine, soja s približno 200 g surovih maščob na kg, približno dvakrat manj jih je v lupini in različnih pogačah, najmanj zaščitene* 880 503 65 17 924 34 100 pa v tropinah (pod 50 g na kg suhe snovi). Za bob in grah so značilne zelo velike vsebnosti škroba (približno 10 krat večje kot v večini drugih beljakovinskih krmil), za sojo, ogrščico in njune proizvode pa velika vsebnost Bučne pogače 920 590 60 140 899 25 22 sladkorjev. Vse te sestavine posredno vplivajo tudi na beljakovinsko vrednost krme. Maščobe so slab vir energi-Pivske tropine, je za rast mikroorganizmov v vampu , v velikih koncentracijah jih celo zavirajo, in s tem ne prispevajo k sintezi suhe 880 269 145 73 954 44 12 mikrobnih beljakovin v vampu. Po drugi strani je škrob zelo dober vir energije za sintezo mikrobnih beljakovin v vampu in sladkorji lahko pri tem celo posebej in spodbujevalno učinkujejo. Koruza 880 105 25 43 984 690 19 *Na trgu dobimo sojine tropine, katerih beljakovine so zaščitene pred razgradnjo v vampu. 51 52 beljakovinska vreDnost raZličnih beljakovinskih krmil Preglednica 21: Kazalniki beljakovinske vrednosti zrnatih stročnic, oljnih pogač in tropin in nekaterih drugih krmil za prežvekovalce in energijska vrednost teh krmil za krave molznice (NEl) (Vir: Verbič Vsebnost surovih beljakovin pove zelo malo o dejanski beljakovinski vrednosti krme. Prežvekovalci lahko ne-in Babnik, 1998, KOKRA, 2021). Če je za krmilo značilen bilančni presežek N v vampu, je vsebnost posredno izkoristijo le beljakovine, ki se izognejo razgrajevanju v vampu in se prebavijo v tankem črevesu. Te presnovljivih beljakovin (PB) v krmi določena z vrednostjo PBE. Parametri beljakovinske vrednosti so beljakovine imenujemo »prebavljive v vampu nerazgradljive beljakovine« - akronim PNRB. Vsebnosti v različ- prikazani za povprečno hitrost prehajanja krme v prebavilih (5 % iztok) nih beljakovinskih krmilih so predstavljene v preglednici 21. Vsebnosti PNRB v krmilih so odvisne predvsem od vsebnosti surovih beljakovin v krmi in njihove razgradljivosti v vampu, v manjšem obsegu pa tudi od pre-Bilančni prese- bavljivosti nerazgradljivih beljakovin. Beljakovinska krmila rastlinskega porekla se v teh lastnostih zelo razliku-Razgradljivost žek/ primanjkljaj NEl jejo, vsebnosti surovih beljakovin se gibljejo od približno 200 do 600 g na kg suhe snovi, njihova razgradljivost beljakovin PNRB PBE N v vampu v vampu pa od 45 do 80 % (grafikon 8). Z vidika neposredne oskrbe živali z beljakovinami želimo v krmilih čim več surovih beljakovin in čim manjšo razgradljivost. Na grafikonu 8 so to krmila desno spodaj. Te razlike % -----g/kg suhe snovi---- g SB na kg suhe snovi MJ/kg suhe snovi vodijo v zelo velik razpon v vsebnosti PNRB – od 50 g pri lupini do več kot 200 g na kg suhe snovi pri bučnih pogačah. Kako pomembno je pri tem razgrajevanje beljakovin v vampu, kaže primerjava med koruzo in zrna-Bob 74 67 141 68 8,3 timi stročnicami. Kljub temu da vsebuje koruza manj surovih beljakovin kot grah, bob in toplotno neobdelana Grah 74 55 129 45 8,5 soja, vsebuje več PNRB (58 g na kg suhe snovi) kot prej omenjene stročnice (od 50 do 56 g na kg suhe snovi). Lupina 83 50 124 131 9,4 Sončnične tropine 79 63 117 115 5,8 90 pu Sojine pogače, toplotno Sončnične pogače 76 73 119 111 6,4 Lupina neobdelane Tropine ogrščice 73 81 139 108 7,2 80 v vam Sončnične pogače Sončnične tropine Pogače ogrščice 72 69 125 78 7,5 Grah Bob Ogrščične tropine Sojino zrnje, toplotno ovin 70 Ogrščične pogače Sojine tropine neobdelano 83 56 113 144 9,7 Sojine pogače, toplotno ljak ) obdelane Sojino zrnje, toplotno 60 Bučne pogače (% obdelano 52 159 203 78 9,7 Pivske tropine, suhe Sojine tropine, zaščitene Sojine pogače, toplotno 50 jivost be Sojino zrnje, toplotno neobdelane 83 76 145 172 9,2 Koruza obdelano Sojine pogače, toplotno 40 gradl obdelane 64 164 224 123 9,2 azR Sojine tropine 69 149 215 143 8,2 30 0 100 200 300 400 500 600 700 Sojine tropine, zaščitene 52 229 286 99 8,2 Bučne pogače 60 212 249 167 8,5 Vsebnost surovih beljakovin (g/kg suhe snovi) Pivske tropine, suhe 49 115 154 38 6,3 Grafikon 8: Vsebnosti surovih beljakovin v različnih beljakovinskih krmilih in koruznem zrnju in nji-Koruza 42 58 112 -29 8,5 hova razgradljivost v vampu (Viri podatkov: Babnik in sod., 1992; Verbič in Babnik, 1998; Babnik in Verbič, 2002) Legenda: PNRB – Prebavljive v vampu nerazgradljive beljakovine, PBE - Presnovljive beljakovine glede na oskrbljenost mikroorganizmov v vampu z energijo. 53 54 Razgradljivost beljakovin v vampu je mogoče zmanjšati s toplotno obdelavo krmil. To velja tako za zrnate stroč- 30 nice kot za oljne tropine in pogače. Razgradljivost beljakovin je mogoče zmanjšati za 20 do 30 % (absolutno). Ribja moka Pivske Pomembni dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost postopka, so temperatura, trajanje obdelave in prisotnost vlage. Fadlet in sod. (1992) so ugotovili, da je mogoče s povečanjem temperature pri toplotni obdelavi s 100 °C na 160 tropine Mikrobne °C razgradljivost beljakovin sojinih tropin zmanjšati iz več kot 60 % na manj kot 30 % (grafikon 9). Pri tem mora- ) 25 beljakovine mo paziti, da obdelava ni preveč intenzivna, saj se lahko zaradi tega zmanjša prebavljivost ne razgrajenih beljako-Ogrščične vin. V omenjenem poskusu se je to pokazalo v vsebnosti v tankem črevesu prebavljivega lizina. Do temperature tropine Mleko 150 °C se je vsebnost povečevala, pri 160 °C pa se je zmanjšala (grafikon 9). 20 Koruza S toplotno obdelavo je mogoče znatno povečati vsebnost PNRB v beljakovinskih krmilih. Sojine tropine, pri Bučne katerih so beljakovine zaščitene pred razgradnjo v vampu, vsebujejo približno 50 % več PNRB kot običajne so-Sončnične Sojine jine tropine; razlike med surovim in toplotno obdelanim sojinim zrnjem so skoraj trikratne (preglednica 21). Ob pogače /kg beljakovin 15 tem moramo vedeti, da majhna razgradljivost beljakovin, in z njo povezana velika vsebnost PNRB, nista vedno (g tropine tropine ugodni. V primeru bilančnega primanjkljaja dušika v vampu toplotna obdelava beljakovinskih krmil ni smiselna, Grah saj je treba za normalno delovanje vampa prednostno zagotoviti dovolj v vampu razgradljivih beljakovin. oin 10 ) 70 14 etion Bob 60 vljiv )vi 12 M 5 kovin (% 50 sno 10 40 8 30 vost belja 6 črevesu preba 0 20 em (g/kg suhe 4 20 30 40 50 60 70 80 90 100 10 nk azgradlji lizin 2 lizin (g/kg beljakovin) R 0 V ta 0 100 °C 130 °C 140 °C 150 °C 160 °C 100 °C 130 °C 140 °C 150 °C 160 °C Grafikon 10: Vsebnost metionina in lizina v beljakovinah različnih beljakovinskih virov in koruznega zrnja v primerjavi z v vampu sintetiziranimi mikrobnimi beljakovinami in z beljakovinami mleka (Vira Grafikon 9: Vpliv praženja sojinih tropin (60 min) na razgradljivost beljakovin v vampu (levo) in na podatkov: DlG, 1976; Storm in Ørskov, 1983) vsebnost postruminalno dostopnega lizina (desno) (Viri podatkov: Faldet in sod., 1992). Vsebnosti presnovljivih beljakovin (PB) se v beljakovinskih krmilih gibljejo od 117 g na kg suhe snovi pri sonč- Aminokislinska sestava beljakovin je pri prežvekovalcih precej manj pomembna kot pri neprežvekovalcih. Veči-ničnih tropinah do 286 g na kg pri sojinih tropinah, pri katerih so beljakovine zaščitene pred razgrajevanjem v no v tankem črevesu resorbiranih beljakovin (približno 70 %) prispevajo v vampu sintetizirane mikrobne belja-vampu (preglednica 21, grafikon 11). Ob vsebnosti PNRB prispevajo k PB tudi v vampu sintetizirane mikrob-kovine, ki so po aminokislinski sestavi podobne mlečnim beljakovinam, presegajo pa praktično vse beljakovine ne beljakovine. Mikroorganizmi v vampu za svojo rast slabo izkoriščajo energijo maščob, in v tem pogledu rastlinskega izvora (grafikon 10). Verjetnost, da prirejo mleka in mesa omejuje neustrezna aminokislinska sesta-so krmila z velikim deležem škroba (bob in grah) v prednosti pred krmili, ki vsebujejo veliko maščob (soja in va resorbiranih aminokislin, je majhna. Kljub temu novejši sistemi za vrednotenje oskrbljenosti prežvekovalcev sojine pogače). Iz grafikona 11 je razvidno, da vsebnost surovih beljakovin realno ocenjuje beljakovinsko vred-z beljakovinami upoštevajo tudi aminokislinsko sestavo v vampu nerazgradljivih beljakovin (INRA, 2018). Za nost graha in boba. Beljakovinska vrednost toplotno neobdelane soje in sojinih pogač je na podlagi surovih prirejo mleka sta najpogosteje limitirajoči aminokislini metionin in lizin. V Sloveniji krmimo prežvekovalce z beljakovin precej precenjena, beljakovinska vrednost toplotno obdelane soje, sojinih pogač in tropin pa precej veliko koruze, ki vsebuje malo lizina. Obroke z velikim deležem koruze (silaža in zrnje) je mogoče izboljšati s podcenjena. stročnicami (soja, grah, bob), ki vsebujejo veliko lizina. 55 56 350 Med antinutritivnimi snovmi so najbolj neželeni inhi- prehrani telet pomembni tudi grenki alkaloidi. Najde-vi) bitorji (zaviralci) tripsina. Tripsin je encim, ki preba- mo jih predvsem v lupinah in bobu, zaradi njih pa se Sojine tropine, zaščitene 300 vlja beljakovine. Ob prisotnosti inhibitorjev tripsina zmanjša okusnost krmnih mešanic. Delovanje in po-sno se prebavljivost beljakovin zmanjša. Zaradi razgradnje javnost omenjenih in nekaterih drugih antinutritivnih Sojine pogače, toplotno 250 v vampu inhibitorji tripsina pri odraslih prežvekoval- snovi v stročnicah sta podrobneje opisani v poglavju obdelane Bučne pogače Sojino zrnje, toplotno cih ne povzročajo večjih težav, paziti pa je treba pri o prehrani neprežvekovalcev. obdelano Sojine tropine kg suhe 200 teletih in mladih živalih. Soja vsebuje nekaj desetkrat Pivske tropine, suhe več inhibitorjev tripsina kot grah, bob in lupina. Zara- Delovanje inhibitorjev tripsina je mogoče zmanjšati s Ogrščične tropine di tega toplotno neobdelano sojino zrnje, sojine poga- Sojine pogače, toplotno toplotno obdelavo krmil. Toplotno obdelano sojino 150 Bob če in sojine tropine niso primerne za krmljenje mladih Koruza zrnje, pogače in tropine lahko krmimo tudi teletom. Grah neobdelane prežvekovalcev, npr. goved do 200 kg telesne mase. Krmila na trgu so že ustrezno obdelana, domačo sojo Ogrščične pogače Sojino zrnje, toplotno 100 neobdelano st PB (g na Pri teletih so omejene tudi količine boba, graha in ali pa sojine pogače pa je treba ustrezno obdelati s kuha-Sončnične pogače lupine (preglednica 22). Ob inhibitorjih tripsina so v njem, praženjem, ekstrudiranjem ali drugimi postopki. 50 Vsebno Preglednica 22: Priporočene največje količine zrnatih stročnic in proizvodov iz njih v obrokih za go-0 vedo. Priporočila so okvirna. Ob poznavanju vsebnosti maščob in antinutritivnih snovi v krmilih je 0 100 200 300 400 500 600 700 mogoče v obroke vključiti tudi nekoliko večje količine zrnatih stročnic (Viri: jeroch in sod., 2008 in Vsebnost surovih beljakovin (g/kg suhe snovi) ocene na podlagi vsebnosti maščob). Grafikon 11: Povezava med vsebnostjo surovih in presnovljivih beljakovin (PB) v različnih beljakovinskih krmilih in koruznem zrnju. Vrednost za koruzno zrnje velja ob pogoju izravnanosti bilance N Krmilo Omejitveni dejavnik in največja priporočena količina v vampu (Viri podatkov: Babnik in sod., 1992; Verbič in Babnik, 1998; Babnik in Verbič, 2002) Bob Teleta – do 15 % v krmni mešanici Beljakovinska krmila so pomembna tudi z vidika za- Grah Teleta – do 20 % v krmni mešanici gotavljanja v vampu razgradljivih beljakovin. Četudi omejitve pri vključevaNju si razgradnje beljakovin v amonijak na splošno ne Lupina Teleta – do 20 % v krmni mešanici želimo, je pomanjkanje amonijaka v vampu z vidika zrNatih stročNic v obroke uspešnosti reje bolj problematično kot pomanjkanje v za prežvekovalce Teleta in mlada živina do 200 kg – krmljenje ni priporočljivo vampu nerazgradljivih beljakovin. Od beljakovinskih Sojino zrnje, toplotno neobdelano Goveji pitanci in mlada plemenska živina – največ 0,5 do 1,2 kg na dan krmil pričakujemo, da bodo izravnala bilančni pri- Krave molznice – do 2 kg na dan Količine zrnatih stročnic, pogač in tropin, ki jih lahko manjkljaj N, ki je značilen za žita, koruzno silažo in vključimo v krmne obroke za prežvekovalce, so ome-druga škrobna krmila. Bilančni primanjkljaj N je sicer Sojino zrnje, toplotno obdelana Goveji pitanci in mlada plemenska živina – 0,5 do 1,2 kg na dan jene. Pri mladih živalih so najpomembnejši omejitve- Krave molznice – do 2 kg na dan mogoče na stroškovno učinkovit način reševati tudi z ni dejavnik antinutritivne snovi, pri odraslih pa velika Teleta in mlada živina – do 200 kg: krmljenje ni priporočljivo nebeljakovinskimi viri, kot je sečnina, a se to v praksi vsebnost maščob. Količine zrnatih stročnic v obrokih Sojine pogače, toplotno neobdelane Goveji pitanci in mlada plemenska živina – 1 do 2,3 kg na dan ni razširilo. Za zagotavljanje v vampu razgradljivih be- je treba prilagoditi tudi potrebam živali. Pri odraslih Krave molznice – do 4 kg na dan ljakovin so najprimernejša krmila z velikim bilančnim prežvekovalcih največjo smiselno količino stročnic presežkom dušika (preglednica 21). Za ta namen so pogosto določata vsebnost in kakovost beljakovin. Sojine pogače, toplotno obdelane Goveji pitanci in mlada plemenska živina – 1 do 2,3 kg na dan toplotno neobdelane zrnate stročnice, pogače in tro- Krave molznice – do 4 kg na dan V krmne obroke jih vključimo toliko, da izravnamo pine primernejše od toplotno obdelanih krmil. bilanco dušika v vampu in pokrijemo potrebe po pre- Sojine tropine Teleta – do 15 % od zaužite suhe snovi snovljivih beljakovinah. Molznice in pitanci – glede na potrebe po beljakovinah 57 58 Količine zrnatih stročnic, pogač in tropin, ki jih lah- izenačene, se pri domači pridelavi in predelavi soje mešanicami, ki vsebujejo sečnino. V trem primeru bi drugim dejavnikom, kot je vlažnost zrnja. Zmogljivost ko krmimo odraslim prežvekovalcem, so omejene z srečujemo z zelo različnimi krmili. Gre za surovo in lahko krmljenje surovega sojinega zrnja povzročilo pražilnikov je razmeroma velika. Če praženje izvede-vsebnostjo surovih maščob in beljakovin. Podob- toplotno obdelano polnomastno sojino zrnje, pa tudi zastrupitve živali z amonijakom. mo ob žetvi, se izognemo dodatnim stroškom suše- no (kot velja za krmna žita) moramo paziti tudi, da za surove in toplotno obdelane sojine pogače z različ- nja, saj se med praženjem zrnje tudi posuši. z velikimi količinami stročnic ne ogrozimo struktur- nimi vsebnostmi maščob. Veliko izkušenj s pripravo Krmno vrednost in nekatere druge lastnosti surove-nosti obroka (obrok mora vsebovati dovolj vlaknine, in krmljenjem soje imajo v ZDA (npr. Lin in Kung, ga sojinega zrnja je mogoče izboljšati s toplotno ob- Pri ekstrudiranju se sojino zrnje segreje zaradi trenja. ki živali spodbuja k prežvekovanju). Prežvekovalcem 1999), vse več pa imamo tudi evropskih priporočil delavo. Če je toplotna obdelava izvedena pravilno, se V cilinder nameščen polž potiska zrnje skozi majhno lahko varno krmimo obroke, ki vsebujejo do 50 g su- (npr. Jeroch in sod., 2016, Loosand in sod., 2020). zmanjša razgradljivost beljakovin v vampu. S tem se odprtino. Pri tem se celotna masa segreje na 110 do rovih maščob na kg suhe snovi. Večje vsebnosti ma-poveča vsebnost presnovljivih beljakovin in soja pos- 150 °C, pri čemer se sprosti vodna para, ki ob tempe- ščob zavirajo mikroorganizme v vampu, in s tem tudi tane primerno krmilo tudi za molznice z zelo velikimi raturi dodatno zmanjša razgradljivost beljakovin. Ek-sojino Zrnje prebavljanje celuloze in sintezo mikrobnih beljakovin mlečnostmi in za obroke s pašo ali kakovostnimi trav- strudiramo lahko le posušeno zrnje, ki vsebuje največ v vampu. Ob upoštevanju vsebnosti maščob lahko nimi silažami. S toplotno obdelavo se vsebnost ma- 14 % vlage. Delovanje ekstruderja in nastajanje pare molznicam krmimo do dva kg sojinega zrnja in do Na kmetijah je najlažje izvedljivo krmljenje surovega ščob v sojinem zrnju ne spremeni, zato veljajo enake izboljšamo z dodajanjem vode tik pred ekstrudira-4 kg sojinih pogač. Obroki za goveje pitance lahko sojinega zrnja. Za pripravo sojinega zrnja za krmljenje količinske omejitve kot za surovo zrnje. Se pa med njem. Med ekstrudiranjem se zrnje zdrobi. Maščobe vsebujejo od 0,5 do 1,2 kg sojinega zrnja, ali 1 do 2,3 lahko uporabimo enako opremo kot za žita. Po žetvi toplotno obdelavo deaktivirajo encimi, ki povzročajo se sprostijo, a ostanejo pomešane med ekstrudirano kg sojinih pogač na dan, odvisno od njihove starosti. moramo zrnje posušiti. V tem pogledu je soja zahtev-oksidacijo maščob. Zaradi tega je toplotno obdelana maso. V sklopu EIP projekta Zrnate stročnice – pri-Navedene količine veljajo za krmne obroke, ki ne vse- nejša od žit, saj za dolgotrajnejše skladiščenje vlažnost drobljena soja na zraku nekoliko bolj obstojna od su- delava, predelava in uporaba smo ugotovili, da mora bujejo drugih krmil s povečanimi vsebnostmi maščob. zrnja ne sme preseči 11 %. Pred krmljenjem je tre-rove. Med toplotno obdelavo se zmanjša tudi aktiv- biti za primeren učinek toplotne obdelave temperatura Gre za okvirne vrednosti, ki jih je smiselno preveriti ba sojo zdrobiti. Dovolj je, če je zrnje razpolovljeno nost ureaze. To pomeni, da lahko toplotno obdelano soje na izhodu iz ekstruderja vsaj 135 °C. Slabost ek-z izračunom krmnega obroka ob upoštevanju sestave ali zdrobljeno na štiri dele. Za surovo sojino zrnje je sojino zrnje krmimo tudi skupaj s krmili, ki vsebujejo strudiranja je v tem, da je ekstrudirana soja pokvarljiva krmil, ki jih vključujemo v obrok. značilna zelo visoka razgradljivost beljakovin v vam- sečnino. Toplotna obdelava soje na kmetiji širi mož- in jo je treba pripravljati sproti. Sproščanje maščob v pu. Zaradi tega je primerno predvsem za dopolnitev nost njene uporabe na mlajše živali, ki jih zaradi inhi- vampu je pri ekstrudirani soji hitrejše kot pri praženi. obrokov, v katerih primanjkuje v vampu razgradljivih bitorjev tripsina in drugih neželenih sestavin s surovo Hitro sproščanje maščob lahko povzroči zmanjšanje beljakovin. To so obroki s koruzno silažo ali senom krmljeNje soje, sojiNih pogač soje ne smemo krmiti. vsebnosti maščob v mleku. slabše kakovosti. Za obroke s pašo ali travnimi sila- iN tropiN kravam molzNicam žami, ki vsebujejo veliko beljakovin, toplotno neob- Toplotno obdelavo sojinega zrnja lahko izvedemo iN govejim pitaNcem delano zrnje ni najbolj primerno. Količina surovega s praženjem ali ekstrudiranjem. Pri praženju gre za sojine poGače sojinega zrnja, ki ga je smiselno vključiti v obroke, je tretiranje celega zrnja z vročim zrakom, pri čemer običajno omejena z veliko vsebnostjo surovih maščob so možne različne kombinacije temperature zraka in Sojine pogače so rezultat mehanskega stiskanja soji-V Sloveniji so sojine tropine že dolgo časa najpo- (pri molznicah na približno 2 kg, pri govejih pitancih trajanja praženja. Pri bobnastih pražilnikih pogosto nega zrnja. Zaradi manjše vsebnosti maščob jih lahko membnejše beljakovinsko krmilo za krave molznice in pa na 0,5 do 1,2 kg na dan). Slaba stran maščob je, uporabljajmo temperature 200–300 °C in več in pra- krmimo prežvekovalcem v precej večjih količinah kot goveje pitance. Sojine tropine uvažamo. So pomemb- da v velikih koncentracijah zavirajo delovanje mikro- ženje običajno traja do ene minute. Temperatura soje polnomastno sojino zrnje (molznicam do 4 kg, go-na sestavina industrijsko pripravljenih krmnih meša- organizmov v vampu, dobra pa, da vsebujejo veliko pri izhodu iz pražilnika je precej nižja od temperature vejim pitancem pa od 1 kg do 2,3 kg na dan). Pred nic, kmetje pa jih uporabljajo tudi za pripravo domačih energije. Zaradi maščob neto energijska vrednost soji-zraka. Praženju sledi kondicioniranje, pri čemer zadr- stiskanjem sojo običajno nekoliko segrejemo, in s tem krmnih mešanic ali pa jih krmijo neposredno v jasli nega zrnja za skoraj 20 % presega energijsko vrednost žimo sojino zrnje na povišani temperaturi nekaj minut olajšamo stiskanje. Temperatura se nekoliko poveča ali z enolončnicami. Izkušenj s krmljenjem sojinega sojinih tropin. V surovem zrnju so zelo aktivni encimi, do nekaj ur. Faldet in sod. (1992) so preskušali različ- tudi zaradi trenja med stiskanjem, vendar te tempera-zrnja in sojinih pogač nimamo veliko. Omembe vred- ki povzročajo oksidacijo maščob. Zaradi tega je treba ne temperature praženja in ohlajanja soje. Najboljše ture niso dovolj visoke, da bi zmanjšale razgradljivost no pridelavo soje imamo šele v zadnjem desetletju. S zrnje drobiti sproti, pozimi za največ dva tedna poleti rezultate so dosegli pri soji, ki je imela ob izstopu iz beljakovin v vampu. Razgradljivost sojinih pogač lah-povečevanjem obsega pridelave postaja aktualno tudi pa le za en teden vnaprej. Surovo sojino zrnje vsebuje pražilnika 146 °C in so jo zadržali na povišani tempe- ko zmanjšamo bodisi s praženjem sojinega zrnja pred vprašanje uporabe soje v prehrani goveda. Za razliko encim ureazo, ki razgrajuje sečnino (ureo) v amoni-raturi od 122 do 124 °C 30 minut. Postopke praženja stiskanjem bodisi s praženjem sojinih pogač. Možna od sojinih tropin s trga, ki so glede kakovosti dokaj jak. Zaradi tega ga ne smemo krmiti skupaj s krmnimi moramo prilagoditi opremi ki jo uporabljamo, pa tudi je tudi zaporedna toplotna obdelava sojinega zrnja z 59 60 ekstrudiranjem, ki mu sledi stiskanje olja. Po stiskanju VIRI IN LITERATURA: vsebujejo pogače še vedno približno 100 g maščob na kg suhe snovi. Te maščobe so izpostavljene oksidaciji. Zaradi tega je treba sojo stiskati sproti. Pozimi lahko pogače pripravimo za največ dva tedna, poleti pa za en Babnik, D., Gartner, A., Verbič, J. in Čergan, Z. (1992). Protein quality in various faba bean and pea varieties used as feed for rumi-teden. Med toplotno obdelavo se aktivnost encimov, nants. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kmetijstvo. Živinoreja, 60, 125–136. ki povzročajo oksidacijo maščob, zmanjša. Toplotno obdelane pogače so zaradi tega nekoliko bolj obstojne Babnik, D. in Verbič, J. (2002). Protein value of pumpkin seed cakes in ruminant nutrition = Bjelančevinasta vrijednost pogača od neobdelanih. sjemenki bundeve za preživače. Krmiva: časopis za hranidbu životinja, proizvodnju i tehnologiju krme: review for animal feeding, production and feed technology, 44(3), 117–124. sojine tropine Babnik, D., Verbič, J., Žnidaršič, T., Jeretina, J., Jenko, J., Perpar, T. in Ivanovič, B. (2013). Spletni program za sestavljanje obrokov in vodenje krmiljenja krav molznic V T. Čeh in S. Kapun (Eds.), Zbornik predavanj, 22. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih Sojine tropine ostanejo po ekstrakciji olj s topili. Ek- živali “Zadravčevi-Erjavčevi dnevi” (str. 59-65). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod. strakcija je precej učinkovita, majhna vsebnost ma- Faldet, M. A., Son, Y. S. in Satter, L. D. (1992). Chemical, In Vitro, and In Vivo Evaluation of Soybeans Heat-Treated by Various ščob v tropinah (približno 35 g na kg suhe snovi) pa Processing Methods1. Journal of Dairy Science, 75(3), 789–795. https://doi.org/https://doi.org/10.3168/jds.S0022-0302(92)77817-5 ima pred polnomastnim sojinim zrnjem in sojinimi pogačami številne prednosti. V obroke za prežveko- INRA feeding system for ruminants. (2018). Wageningen Academic Publishers. valce jih lahko vključujemo brez posebnih omejitev. Pri načrtovanju krmnih mešanic ali popolnih obrokov Jeroch, H., Drochner, W. in Simon, O. (2008). Ernährung Landwirtschaftliche Nutztiere. Verlag Eugen Ulmer. upoštevamo le vsebnost in lastnosti sojinih beljako- Jeroch, H., Lipiec, A., Abel, H., Zentek, J., Grela, E. in Bellof, G. (2016). Körnerleguminosen als Futter- und Nahrungsmittel. DLG-Verlag. vin. Zaradi majhne vsebnosti maščob so sojine tro- pine tudi razmeroma dobro obstojne na zraku in jih KOKRA. (b. d.). Spletni program za sestavljanje obrokov in vodenje krmiljenja krav molznic. https://www.govedo.si/pls/govedo/!ko_pkg. lahko skladiščimo za daljše obdobje. Po potrebi lahko ko_kazalo [10. 10. 2021] sojine tropine vključimo tudi v obroke, ki vsebujejo sojino zrnje ali pogače, če je njihova uporaba zaradi KOPIT. (b. d.). Spletni program za računanje obrokov za pitance. https://www.govedo.si/pls/govedo/!ko_pkg.ko_kazalo [10. 10. 2021] velikih vsebnosti maščob ali zaradi velike razgradlji- Lin, C. in Kung, L. (1999). Heat treated soybeans and soybean meal in ruminant nutrition. . Technical Bull. American Soybean Assoc. vosti beljakovin omejena. Vse sojine tropine na trgu and United Soybean Board. 1–18. so toplotno obdelane. Na trgu so tudi tropine, katerih beljakovine so še posebej zaščitene pred razgrajeva- Losand, B., Pries, M., Steingaß, H. in Bellof, G. (2020). Ackerbohnen, Körner- futtererbsen,Süßlupinen und Sojabohnen in der Rinderfütterung. njem v vampu. Vključujemo jih predvsem v krmne Union zur Förderung von Oel- und Proteinpflanzen e. V. https://www.dlg-feldtage.de/fileadmin/download/2020/partner/ufop/ mešanice za krave molznice z zelo velikimi mleč- Praxisinfo_Koernerleguminosen_Rind.pdf nostmi, smiselna bi bila tudi uporaba pri mlajših, hitro rastočih govejih pitancih. Storm, E. in Ørskov, E. R. (1983). The nutritive value of rumen micro-organisms in ruminants. 1. Large-scale isolation and chemi-cal composition of rumen micro-organisms. British journal of nutrition, 50(2), 463–470. https://doi.org/10.1079/bjn19830114 Universität Hohenheim, D. (1976). Aminosäurengehalte in Futtermitteln: DLG-Futterwerttabellen. DLG-Verlag. 61 62 primeri obrokov Za Pri zmerno intenzivni prireji mleka z voluminozno krmo slabe kakovosti je mogoče vse dodatne potrebe po beljakovinah pokriti s toplotno obdelanim ali neobdelanim sojinim zrnjem (preglednica 23). Ob začetku laktacije prežvekovalce je smiselno ob danih predpostavkah krmiti nekaj manj kot 2,5 kg sojinega zrnja na dan, proti koncu laktacije pa količino zmanjšati na približno 1 kg na dan. Pri tem je upoštevano, da je obrok glede na potrebe po energiji dopolnjen tudi s koruznim zrnjem. Pri tovrstnih obrokih toplotna obdelava sojinega zrnja nima večjega pomena. Preglednica 23: Obroki za krave molznice (mlečnost 6000 kg/laktacijo, telesna masa 600 kg, lisasta Jože Verbič, Drago Babnik pasma) pri osnovnem obroku iz slabe travne in koruzne silaže, dopolnjeni s toplotno obdelano ali neobdelano sojo na količine beljakovinskih krmil, ki jih je treba vključiti Primeri krmnih obrokov s v krmne obroke, vplivajo številni dejavniki. Med njimi so najpomembnejša razmerja med različnimi vrstami sojo iN sojiNimi pogačami za Stadij laktacije (po telitvi) 5. teden 14. teden 28. teden 40. teden voluminozne krme v obrokih (travna silaža, koruzna krave molzNice silaža, paša, seno …), kakovost voluminozne krme in količine krmnih žit v obrokih. Krmljenje mora Dnevna mlečnost 25 25 23 23 18 18 14 14 temeljiti na podlagi dejanskih potreb rejnih živali ob Primeri krmnih obrokov s sojinim zrnjem in poga- upoštevanju razpoložljivih količin in kakovosti krme Travna silaža, slaba kakovost 14,4 14,5 15,2 15,2 15,8 15,8 15,4 15,4 čami so predstavljeni v preglednicah 23 do 32. Pred- na kmetiji. Ob primerih krmnih obrokov, ki jih pri-postavili smo, da imajo kmetije, ki pridelujejo sojo, kazujemo v nadaljevanju, moramo opozoriti, da vsi Koruzna silaža, slaba kakovost 14,4 14,5 15,2 15,4 15,8 15,8 15,4 15,4 tudi koruzno silažo. Obroke smo izračunali s spletnim vključujejo tudi koruzno silažo. V primeru obrokov, ki programom KOKRA (Babnik in sod., 2013). Potrebe vsebujejo izključno travniško krmo, bi bile optimalne Koruza (zrnje) 3,5 3,6 3,8 3,4 2,0 2,0 1,7 1,7 molznic po energiji so bile ovrednotene po sistemu količine soje ali sojinih pogač v obrokih manjše, po-neto energije za laktacijo, potrebe po beljakovinah pa men toplotne obdelave krmil pa večji. Soja, toplotno neobdelana 2,4* / 2,0 / 1,4 / 1,0 s sistemom presnovljivih beljakovin. Gre za dinami- čen pristop, ki upošteva, da sta razgrajevanje in sinteza primeri krmnih obrokov s ko-Soja, toplotno obdelana / 2,3 / 2,3 / 1,4 1,0 beljakovin v vampu povezana z zaužitjem krme, in s tem odvisna tudi od intenzivnosti reje. Osnovna po- rUZno silažo, travno silažo in Sojine tropine / / / / / / / / goja, ki smo ju upoštevali pri izračunu obrokov, sta: a) polnomastnim sojinim Zrnjem izravnana bilanca dušika v vampu in b) razpoložljive Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali presnovljive beljakovine zadostujejo vsaj za mlečnost, Primeri krmnih obrokov s polnomastnim sojinim Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih ki je pogojena z razpoložljivo neto energijo za lakta- zrnjem so predstavljeni v preglednicah 23 do 27. V proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. cijo. V večini primerov omogočajo presnovljive belja- preglednicah 23 in 25 so obroki za zmerno intenzivno kovine večjo mlečnost kot neto energija za laktacijo. prirejo mleka (6000 kg mleka v laktaciji), v pregledni-Temu presežku se ne moremo izogniti, saj je treba za Mlečnost po NEL (kg/dan) 25,2 25,0 23,2 23,2 18,3 18,3 cah 24 in 26 pa za intenzivno prirejo (8000 kg mleka 14,1 14,1 normalno delovanje prebave v prvi vrsti poskrbeti za v laktaciji). Pri pripravi receptur je bilo upoštevano, da primerno količino v vampu razgradljivih beljakovin. je razmerje med travno in koruzno silažo v obroku 1 Mlečnost po PB (kg/dan) 26,0 31,0 25,5 30,0 19,4 22,2 15,5 17,5 Presežek presnovljivih beljakovin se v tem primeru : 1. Pripravljeni so bili primeri za slabo kakovost (pre-porabi za kritje potreb živali po energiji. glednici 23 in 24) in zelo dobro kakovost (preglednici Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 146 144 138 143 132 132 126 126 Namen predstavitve krmnih obrokov je predvsem pri- 25 in 26) voluminozne krme. Prikazan je tudi primer kaz možne uporabe doma pridelane soje in sojinih po- za povečan delež koruzne silaže v obroku (2/3 osnov-Vsebnost SM (g/kg SS) 51 50 47 49 41 41 38 38 gač za rejo molznic. Prikazane količine so približne, saj nega obroka) (preglednica 27). 63 64 Pri intenzivni prireji mleka z voluminozno krmo slabe kakovosti potreb po beljakovinah ni mogoče pokriti s Pri zmerno intenzivni prireji mleka z voluminozno krmo zelo dobre kakovosti je mogoče v začetku in sredi polnomastnim sojinim zrnjem (preglednica 24). Količina sojinega zrnja v obrokih je omejena z veliko vseb-laktacije vse dodatne potrebe po beljakovinah pokriti s polnomastnim sojinim zrnjem (preglednica 25). Primer-nostjo maščob, ki na ravni celega obroka ne smejo preseči 50 g na kg suhe snovi. Zaradi tega moramo obrok ni sta tako toplotno obdelana kot toplotno neobdelana soja. Potrebe po soji so precej manjše kot pri obrokih dopolniti s sojinimi tropinami ali drugimi beljakovinskimi krmili z majhno vsebnostjo maščob. Zaradi velikih z voluminozno krmo slabe kakovosti (1,3 do 1,6 kg na dan proti 2,0 do 2,4 kg na dan). Ob koncu laktacije je potreb po v vampu razgradljivih beljakovinah je za te obroke toplotno neobdelana soja primernejša od toplotno vključevanje polnomastne soje v obroke omejeno zaradi tveganja prekomernega nalaganja telesnih maščob, ki obdelane soje. Velike potrebe po razgradljivih beljakovinah so posledica majhne vsebnosti surovih beljakovin lahko povzročajo presnovne motnje ob začetku naslednje laktacije. Še posebej je problematično krmljenje to-v travni silaži, pa tudi velikih količin krmnih žit (v tem primeru koruznega zrnja), s katerimi izravnavamo slabo plotno neobdelane soje, ki v dopustnih količinah ne bi zagotovile dovolj presnovljivih beljakovin. Če nimamo energijsko vrednost voluminozne krme. Zaradi navedenega so potrebe po sojinih tropinah pri krmljenju toplo-možnosti za toplotno obdelavo soje, je v tem primeru v obroke bolje vključiti nekaj sojinih tropin ali drugih tno obdelanega sojinega zrnja večje kot pri krmljenju toplotno neobdelanega zrnja. Velik presežek presnovljivih beljakovinskih krmil z majhno vsebnostjo maščob. Če zaloge krme na kmetiji dopuščajo, je mogoče v drugem beljakovin glede na neto energijo za laktacijo pri obrokih s toplotno obdelano sojo ima lahko vsaj na začetku delu laktacije opustiti krmljenje koruzne silaže ali pa namesto zelo kakovostne travne silaže v obrok vključiti laktacije tudi pozitivne učinke, ki bi se morali pokazati v večji vsebnosti beljakovin v mleku. travno silažo slabše kakovosti. Preglednica 24: Obroki za krave molznice (mlečnost 8000 kg/laktacijo, telesna masa 650 kg, lisasta Preglednica 25: Obroki za krave molznice (mlečnost 6000 kg/laktacijo, telesna masa 600 kg, lisasta pasma) pri osnovnem obroku iz slabe travne in koruzne silaže, dopolnjeni s toplotno obdelano ali pasma) pri osnovnem obroku iz zelo dobre travne in koruzne silaže, dopolnjeni s toplotno obdelano neobdelano sojo ali neobdelano sojo Stadij laktacije (po telitvi) 8. teden 16. teden 26. teden 40. teden Stadij laktacije (po telitvi) 5. teden 14. teden 28. teden 40. teden Dnevna mlečnost 35* 35* 30 30 25 25 19 19 Dnevna mlečnost 25 25 23 23 18 18 14 14 Travna silaža, slaba kakovost 14,4 14,8 15,2 15,2 15,8 15,8 15,4 15,4 Travna silaža, zelo dobra kakovost 14,8 14,8 16,2 16,2 16,8 16,6 16,0 16,0 Koruzna silaža, slaba kakovost 14,4 14,6 15,2 15,0 15,6 15,6 15,6 15,2 Koruzna silaža, zelo dobra kakovost 14,8 14,8 16,0 16,0 16,6 16,6 16,0 16,0 Koruza (zrnje) 7,5 6,7 6,1 5,8 4,4 4,1 3,5 3,5 Koruza (zrnje) 1,6 1,6 1,2 1,2 0 0 0 0 Soja 2,5 / 2,5 / 2,2 / 1,6 / Soja 1,6 / 1,3 / /* /* * /* Soja, toplotno obdelana / 2,5 / 2,4 / 2,4 / 1,8 Soja, toplotno obdelana / 1,6 / 1,3 /* 0,8* * 0,5* Sojine tropine 1,1 1,7 0,5 1,1 / 0,2 / / Sojine tropine / / / / 0,5* / 0,3* / Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. Mlečnost po NEL (kg/dan) 35,2 35,2 30,1 30,4 24,9 25,2 19,1 19,3 Mlečnost po NEL (kg/dan) 25,2 25,3 23,3 23,3 19,2 20,0 15,7 16,3 Mlečnost po PB (kg/dan) 42,5 48,9 35,6 42,2 27,6 33,2 21,5 25,4 Mlečnost po PB (kg/dan) 24,9 28,2 24,4 27,0 20,7 22,0 17,1 18,0 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 157 167 149 158 140 146 133 136 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 152 152 148 148 142 143 138 139 Vsebnost SM (g/kg SS) 49 48 49 48 48 49 44 45 Vsebnost SM (g/kg SS) 47 47 44 44 31 39 31 36 *Pogojno ustrezna strukturnost obroka, ki zahteva večkratno krmljenje močne krme ali krmljenje enolončnic. *Dopolnitev obrokov s polnomastno sojo lahko pri tej mlečnosti povzroča prekomerno nalaganje telesnih maščob. 65 66 Pri intenzivni prireji mleka z zelo dobro voluminozno krmo lahko del potreb po beljakovinah pokrijemo s so-Pri obrokih s povečanim deležem koruzne silaže v krmnem obroku (2/3 suhe snovi) moramo ob polnomastni jinim zrnjem, prve mesece po telitvi pa je treba ob tem krmiti tudi sojine tropine ali druga beljakovinska krmila soji krmiti tudi precej sojinih tropin ali drugih beljakovinskih krmil z majhno vsebnostjo maščob (preglednica z majhno vsebnostjo maščob (preglednica 26). Potrebe po teh krmilih so več kot dvakrat manjše kot v primeru 27). Ob koncu laktacije, ko se mlečnosti zmanjšajo pod 18 kg na dan, moramo polnomastno sojo umakniti iz obrokov s slabo voluminozno krmo (preglednica 23). Zaradi velikih potreb po v vampu razgradljivih beljakovi-obroka. Zaradi velikih potreb po beljakovinah bi bil obrok s sojo energijsko preobilen in bi se krave preveč nah so potrebe po sojinih tropinah pri krmljenju toplotno obdelanega sojinega zrnja večje kot pri krmljenju to-zredile. Tudi sicer so krmni obroki s tako velikim deležem koruzne silaže v zadnjem delu laktacije vprašljivi in plotno neobdelanega zrnja. To vodi v velik presežek presnovljivih beljakovin glede na neto energijo za laktacijo. so prikazani zgolj zaradi primerjave z drugimi obroki. Presežek lahko pri velikih mlečnostih povzroči tudi pozitivne učinke, ki se kažejo v večji vsebnosti beljakovin v mleku. V drugi polovici laktacije lahko sojino zrnje pokrije vse potrebe po beljakovinah. Preglednica 27: Obroki za krave molznice (mlečnost 7000 kg/laktacijo, telesna masa 600 kg, lisasta pasma) pri osnovnem obroku iz dobre koruzne silaže (2/3 SS osnovnega obroka) ter dobre travne si-Preglednica 26: Obroki za krave molznice (mlečnost 8000 kg/laktacijo, telesna masa 650 kg, lisasta laže in sena (1/3 SS osnovnega obroka), dopolnjeni s toplotno obdelano ali neobdelano sojo pasma) pri osnovnem obroku iz zelo dobre travne in koruzne silaže, dopolnjeni s toplotno obdelano ali neobdelano sojo Stadij laktacije (po telitvi) 6. teden 18. teden 30. teden 43. teden Stadij laktacije (po telitvi) 8. teden 16. teden 26. teden 40. teden Dnevna mlečnost 29* 29* 25 25 20 20 15 15 Dnevna mlečnost 35* 35* 30 30 25 25 19 19 Koruzna silaža, dobra kakovost 21,8 21,8 24,0 24,3 24,0 24,0 23,2 23,2 Travna silaža, zelo dobra kakovost 15,0 15,2 16,2 16,2 17,0 17,0 17,4 17,4 Travna silaža, dobra kakovost 7,6 7,6 8,4 8,4 8,4 8,4 8,4 8,4 Koruzna silaža, zelo dobra Seno vse košnje,dobra kakovost 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 kakovost 15,2 15,4 16,2 16,4 17,2 17,2 17,4 17,4 Koruza (zrnje) 2,6 2,2 0,9 0,7 / / / / Koruza (zrnje) 5,1 4,6 3,4 3,1 1,4 1,4 0,1 0,2 Soja 2,3 / 2,3 / 1,5# / # # Soja 2,2 / 2,2 / 1,5 / 0,8 / Soja, toplotno obdelana / 2,3 / 2,3 / 1,5# # # Soja, toplotno obdelana / 2,2 / 2,2 / 1,5 / 0,7 Sojine tropine 0,8 1,1 0,5 0,6 0,7 0,7 1,4 1,4 Sojine tropine 0,6 1,0 / 0,3 / / / / Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. Mlečnost po NEL (kg/dan) 29,1 29,0 25,0 25,0 20,8 20,8 15,9 15,9 Mlečnost po NEL (kg/dan) 34,9 35,0 30,0 30,1 25,1 25,1 18,9 18,9 Mlečnost po PB (kg/dan) 31,3 36,5 26,5 31,2 22,1 25,1 19,1 19,1 Mlečnost po PB (kg/dan) 39,7 45,2 32,9 38,1 26,5 29,5 19,9 21,2 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 151 157 146 147 141 141 134 134 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 160 167 154 159 149 149 143 14,1 Vsebnost SM (g/kg SS) 48 48 48 47 41 41 26 26 Vsebnost SM (g/kg SS) 50 49 50 50 45 45 39 38 *Pogojno ustrezna strukturnost obroka, ki zahteva večkratno krmljenje močne krme ali krmljenje enolončnic. V primeru majhne vsebnosti maščob v mleku so potrebni dodatki, kot je soda bikarbona. *Pogojno ustrezna strukturnost obroka, ki zahteva večkratno krmljenje močne krme ali krmljenje enolončnice. #Dopolnitev obrokov s polnomastno sojo lahko pri tej mlečnosti povzroča prekomerno nalaganje telesnih maščob. 67 68 Za obroke s travnimi in koruznimi silažami, ki primeri krmnih obrokov s Preglednica 28: Obroki za krave molznice (mlečnost 6000 kg/laktacijo, telesna masa 600 kg, lisasta so dopolnjeni z žiti ter polnomastnim sojinim korUZno silažo, travno silažo pasma) pri osnovnem obroku iz travne in koruzne silaže slabe kakovosti, dopolnjeni s toplotno obde-zrnjem, velja na splošno naslednje: lanimi ali neobdelanimi sojinimi pogačami in sojinimi poGačami • glavna omejitev za vključitev polnomastne soje v krmne obroke je velika vsebnost maščob; Primeri krmnih obrokov s sojinimi pogačami so pred- Stadij laktacije (po telitvi) 5. teden 14. teden 28. teden 40. teden stavljeni v preglednicah 28 do 32. V preglednicah 28 • pri zmerno intenzivni prireji mleka z voluminozno in 30 so obroki za zmerno intenzivno prirejo mleka Dnevna mlečnost 25 25 23 23 18 18 14 14 krmo slabe kakovosti je mogoče s polnomastno (6000 kg mleka v laktaciji), v preglednicah 29 in 31 pa sojo pokriti vse potrebe po beljakovinah, ne glede za intenzivno prirejo (8000 kg mleka v laktaciji). Pri Travna silaža, slaba kakovost 14,4 14,4 15,2 15,3 15,7 15,7 15,3 15,3 na to ali je soja toplotno obdelana ali ne; pripravi receptur je bilo upoštevano, da je razmerje • pri intenzivni prireji mleka z voluminozno krmo med travno in koruzno silažo v obroku 1 : 1. Priprav-Koruzna silaža, slaba kakovost 14,5 14,5 15,4 15,2 15,6 15,6 15,3 15,3 slabe kakovosti potreb po beljakovinah ne mo- ljeni so primeri za slabo kakovost (preglednici 28 in Koruza (zrnje) 4,2 4,1 4,2 4,0 2,4 2,4 2,0 2,0 remo pokriti le s polnomastno sojo, v obroke 29) in zelo dobro kakovost (preglednici 30 in 31) vo-je treba vključiti beljakovinska krmila z majhno luminozne krme. Prikazan je tudi primer za povečan Sojine pogače,toplotno neobdelane 1,8 / 1,6 / 1,1 / 0,8 / vsebnostjo maščob, potrebe po slednjih so pri delež koruzne silaže v obroku (2/3 osnovnega obro-krmljenju toplotno obdelane soje večje kot pri ka) (preglednica 32). Sojine pogače, toplotno obdelane / 1,9 / 1,8 / 1,1 / 0,8 krmljenju surove soje; Pri zmerno intenzivni prireji mleka z voluminozno Sojine tropine / / / / / / / / • pri zmerno intenzivni prireji mleka z volumi- krmo slabe kakovosti je mogoče vse dodatne potre-nozno krmo zelo dobre kakovosti je mogoče na be po beljakovinah pokriti s toplotno obdelanimi ali Po izračunu Po izračunu Po izračunu Po izračunu začetku in sredi laktacije vse potrebe po beljakovi- neobdelanimi sojinimi pogačami (preglednica 28). Ob Mineralno-vitaminski dodatek ali navodilih ali navodilih ali navodilih ali navodilih nah pokriti s polnomastno sojo, ne glede na to ali začetku laktacije je smiselno ob danih predpostavkah proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. je soja toplotno obdelana ali ne, zaradi tveganja za krmiti nekaj manj kot 2 kg sojinih pogač na dan, proti prekomerno nalaganje telesnih maščob je v tem koncu laktacije pa količino zmanjšati na približno 1 Mlečnost po NEL (kg/dan) 25,0 25,0 23,0 23,0 18,0 18,0 14,0 14,0 primeru uporaba soje omejena ob koncu laktacije; kg. Pri tem je upoštevano, da je obrok glede na potrebe po energiji dopolnjen tudi s koruznim zrnjem. Pot- Mlečnost po PB (kg/dan) 26,8 30,3 26,3 29,6 19,8 21,7 15,9 17,3 • pri intenzivni prireji mleka z zelo dobro volumi- rebe po pogačah so neodvisne od tega, ali so pogače nozno krmo je treba v prvem delu laktacije ob toplotno obdelane ali ne. Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 143 145 138 142 132 132 127 127 polnomastni soji krmiti tudi beljakovinska krmila z majhno vsebnostjo maščob, v drugem delu lak- Vsebnost SM (g/kg SS) 37 37 36 36 33 33 31 31 tacije pa lahko vse potrebe po beljakovinah pokri- jemo s sojinim zrnjem. Tudi pri intenzivni prireji mleka z voluminozno krmo slabe kakovosti je mogoče vse potrebe po beljakovinah pokriti s sojinimi pogačami (preglednica 29). Zaradi velikih potreb po razgradljivih beljakovinah in manjše razgradljivosti beljakovin pri toplotno obdelanih pogačah so potrebe po toplotno obdelanih pogačah večje kot potrebe po toplotno neobdelanih pogačah (v prvem delu laktacije za približno pol kg na dan). To vodi v velik presežek presnovljivih beljakovin (za 10 do 15 kg mleka). Ta presežek bi lahko na začetku laktacije prispeval k večji vsebnosti beljakovin v mleku. 69 70 Preglednica 29: Obroki za krave molznice (mlečnost 8000 kg/laktacijo, telesna masa 650 kg, lisasta Preglednica 30: Obroki za krave molznice (mlečnost 6000 kg/laktacijo, telesna masa 600 kg, lisasta pasma) pri osnovnem obroku iz travne in koruzne silaže slabe kakovosti, dopolnjeni s toplotno obde-pasma) pri osnovnem obroku iz zelo dobre travne in koruzne silaže, dopolnjeni s toplotno obdelanimi lanimi ali neobdelanimi sojinimi pogačami ali neobdelanimi sojinimi pogačami Stadij laktacije (po telitvi) 8. teden 16. teden 26. teden 40. teden Stadij laktacije (po telitvi) 5. teden 14. teden 28. teden 40. teden Dnevna mlečnost 35* 35* 30 30 25 25 19 19 Dnevna mlečnost 25 25 23 23 18 18 14* 14* Travna silaža, slaba kakovost 14,5 14,8 15,2 15,2 15,4 15,8 15,3 15,4 Travna silaža, zelo dobra kakovost 15,0 15,0 16,0 16,0 16,6 16,6 16,0 16,0 Koruzna silaža, slaba kakovost 14,4 14,9 15,2 15,4 15,6 15,8 15,4 15,6 Koruzna silaža, zelo dobra kakovost 15,2 15,1 16,2 16,2 16,6 16,8 15,8 16,0 Koruza (zrnje) 7,9 6,9 6,6 6,0 5,0 4,6 4,0 3,7 Koruza (zrnje) 1,5 1,8 1,5 1,5 / / / Sojine pogače, toplotno neobdelane 3,2 / 2,6 / 1,9 / 1,3 / Sojine pogače,toplotno neobdelane 1,5 / 1,0 / 0,7 / 0,4 / Sojine pogače, toplotno obdelane / 3,9 / 3,1 / 2,1 / 1,5 Sojine pogače, toplotno obdelane / 1,2 / 1,0 / 0,6 / 0,4 Sojine tropine / / / / / / / / Sojine tropine / / / / / / / / Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali Po izračunu ali proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. Mineralno-vitaminski dodatek navodilih navodilih navodilih navodilih proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. Mlečnost po NEL (kg/dan) 35,0 35,0 30,0 30,0 25,0 25,0 19,0 19,0 Mlečnost po NEL (kg/dan) 25,1 25,0 23,0 23,0 19,6 19,5 15,8 15,9 Mlečnost po PB (kg/dan) 41,6 49,4 35,9 41,9 28,9 32,8 22,3 25,0 Mlečnost po PB (kg/dan) 25,7 27,5 24,7 26,5 20,4 21,2 16,8 17,6 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 157 167 150 158 142 145 133 137 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 157 151 147 147 145 143 140 139 Vsebnost SM (g/kg SS) 42 43 40 41 37 37 35 35 Vsebnost SM (g/kg SS) 38 37 36 36 34 34 33 33 *Pogojno ustrezna strukturnost obroka, ki zahteva večkratno krmljenje močne krme ali krmljenje enolončnic. *Zaradi kakovostne voluminozne krme je obrok za tako mlečnost energijsko preobilen in se bodo krave redile. Pri zmerno intenzivni prireji mleka z voluminozno krmo zelo dobre kakovosti je mogoče vse dodatne potrebe po beljakovinah pokriti z razmeroma majhnimi količinami sojinih pogač (preglednica 30). Na začetku laktacije Pri intenzivni prireji mleka z zelo dobro voluminozno krmo je mogoče s sojinimi pogačami pokriti vse potrebe zadostuje 1,2 do 1,5 kg, ob koncu pa približno 0,5 kg na dan. Primerni sta tako toplotno obdelana kot toplotno po beljakovinah. Ob danih razmerjih med travno in koruzno silažo in potrebno dopolnitvijo obrokov s krmni-neobdelana soja. Potrebe po pogačah so za približno 0,5 kg na dan manjše kot pri obrokih z voluminozno krmo mi žiti (v primeru obroka iz preglednice 31) je treba ob začetku laktacije v obrok vključiti 2,5 do 3 kg pogač, ob slabe kakovosti. Ob koncu laktacije je obrok z voluminozno krmo zelo dobre kakovosti in s sojinimi pogačami koncu laktacije pa dobrega pol kg. Tudi pri teh obrokih so zaradi velikih potreb po razgradljivih beljakovinah energijsko preobilen. Smiselno je zmanjšati količino ponujene koruzne silaže, s tem pa se zmanjšajo tudi potre-potrebe po toplotno obdelanih pogačah večje kot potrebe po toplotno neobdelanih pogačah. To vodi pri obro-be po sojinih pogačah. kih s toplotno obdelanimi pogačami v presežek presnovljivih beljakovin, ki je z vidika izkoriščanja beljakovin sicer neugoden, prispeva pa k večji vsebnosti beljakovin v mleku. 71 72 Preglednica 31: Obroki za krave molznice (mlečnost 8000 kg/laktacijo, telesna masa 650 kg, lisasta Preglednica 32: Obroki za krave molznice (mlečnost 7000 kg/laktacijo, telesna masa 600 kg, lisasta pasma) pri osnovnem obroku iz zelo dobre travne in koruzne silaže, dopolnjeni s toplotno obdelanimi pasma) pri osnovnem obroku iz dobre koruzne silaže (2/3 osnovnega obroka) ter dobre travne silaže in ali neobdelanimi sojinimi pogačami sena (1/3 osnovnega obroka) , dopolnjeni s toplotno obdelanimi ali neobdelanimi sojinimi pogačami Stadij laktacije (po telitvi) 8. teden 16. teden 26. teden 40. teden Stadij laktacije (po telitvi) 6. teden 18. teden 30. teden 43. teden Dnevna mlečnost 35* 35* 30 30 25 25 19 19 Dnevna mlečnost 29* 29* 25 25 20 20 15 15 Travna silaža, zelo dobra kakovost 15,1 15,2 16,0 16,2 17,2 17,2 17,4 17,4 Koruzna silaža, dobra kakovost 21,8 21,8 24,1 24,3 24,0 24,2 23,2 23,2 Koruzna silaža, zelo dobra Travna silaža, dobra kakovost 7,6 7,6 8,2 8,2 8,4 8,5 kakovost 15,1 15,1 16,1 16,2 17,3 17,3 17,4 17,4 8,4 8,4 Koruza (zrnje) 5,6 5,0 4,0 1,7 1,7 0,4 0,4 Seno vse košnje,dobra kakovost 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 1,0 Sojine pogače, toplotno neobdelane 2,5 / 1,9 / 1,15 / 0,6 / Koruza (zrnje) 3,0 2,7 1,5 1,2 / / / / Sojine pogače, toplotno obdelane / 3,0 / 2,15 / 1,15 / 0,6 Sojine pogače, toplotno neobdelane 2,8 / 2,4 / 2,05 / 1,7# / Sojine tropine / / / / / / / / Sojine pogače, toplotno obdelane / 3,1 / 2,6 / 1,9 / 1,6# Po izračunu Po izračunu Po izračunu Po izračunu Mineralno-vitaminski dodatek ali navodilih ali navodilih ali navodilih ali navodilih Sojine tropine / / / / / / / / proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. Po izračunu ali Po izračunu Po izračunu Po izračunu Mlečnost po NEL (kg/dan) 35,0 35,0 30,0 30,0 25,0 25,0 19,0 19,0 Mineralno-vitaminski dodatek navodilih ali navodilih ali navodilih ali navodilih proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. proizvajalca. Mlečnost po PB (kg/dan) 40,0 46,1 34,3 38,4 27,1 29,2 20,4 21,4 Mlečnost po NEL (kg/dan) 29,0 29,0 25,0 25,0 20,3 20,2 16,8 16,6 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 162 170 156 160 148 148 142 142 Mlečnost po PB (kg/dan) 31,1 36,9 26,8 31,6 21,0 24,1 17,8 20,2 Vsebnost SM (g/kg SS) 42 43 40 40 36 36 34 34 Vsebnost SB v obroku (g/kg SS) 152 158 146 149 143 140 137 136 *Pogojno ustrezna strukturnost obroka, ki zahteva večkratno krmljenje močne krme ali krmljenje enolončnice. Vsebnost SM (g/kg SS) 40 41 38 38 36 35 35 34 Pri obrokih s povečanim deležem koruzne silaže v krmnem obroku (2/3) je treba zaradi majhne vsebnosti beljakovin v koruzni silaži krmiti razmeroma velike količine sojinih pogač (ob začetku laktacije približno 3 kg, *Pogojno ustrezna strukturnost obroka, ki zahteva večkratno krmljenje močne krme ali krmljenje enolončnic. V primeru majhne ob koncu pa nekaj manj kot dva kg na dan, preglednica 32). Sojine pogače pri majhnih mlečnostih in velikih vsebnosti maščob v mleku so potrebni dodatki, kot je soda bikarbona. količinah koruzne silaže v obrokih niso najprimernejše beljakovinsko krmilo. Zadnji mesec laktacije ali pri mleč- # Dopolnitev obrokov s polnomastno sojo lahko pri tej mlečnosti povzroča prekomerno nalaganje telesnih maščob. nostih pod 17 kg na dan jih je smiselno nadomestiti z beljakovinskimi krmili, ki vsebujejo veliko beljakovin in malo maščob (npr. sojine tropine). Tudi sicer so krmni obroki s tako velikim deležem koruzne silaže v zadnjem delu laktacije vprašljivi in so prikazani zgolj zaradi primerjave z drugimi obroki. 73 74 Za obroke s travnimi in koruznimi silažami, ki so maščob. V primerjavi s krmni mešanicami na trgu sta Preglednica 33: Primeri sestave domačih krmnih mešanic s sojo, sojinimi pogačami in tropinami dopolnjeni z žiti in s sojinimi pogačami, velja na tako neto energijska vrednost kot vsebnost surovih splošno naslednje: beljakovin razmeroma veliki. Krmna mešanica • vsebnost maščob v pogačah ni omejitveni dejav- Krmilo nih za vključevanje pogač v obroke za molznice, A B C D E zato je mogoče z njimi pokriti večino potreb po beljakovinah; Koruza % 61,1 56,9 66,9 63,9 69,2 • primerne so tako toplotno obdelane kot toplotno neobdelane pogače, s tem da so zaradi velikih po- Sojine pogače, toplotno neobdelane % / / 30,9 / / treb po razgradljivih beljakovinah potrebne količi- ne toplotno obdelanih pogač večje od potrebnih količin toplotno neobdelanih pogač; Sojine pogače, toplotno obdelane % / / / 33,9 / • pri krmljenju toplotno obdelanih pogač količina presnovljivih beljakovin v obroku zelo presega Soja potrebe in zaradi tega lahko pričakujemo ugoden toplotno neobdelana % 36,7 / / / / učinek na vsebnost beljakovin v mleku. Soja krmne mešanice Za krave toplotno obdelana % / 40,9 / / / molZnice, ki jih krmimo k iZrav- nanim osnovnim obrokom Sojine tropine / / / / 28,4 Recepture za krmne mešanice s polnomastno sojo, sojinimi pogačami in sojinimi tropinami so predsta- Mineralno-vitaminski dodatek % 2,2 2,2 2,2 2,2 2,4 vljene v preglednici 33. Gre za mešanice, ki jih lahko krmimo k izravnanim osnovnim krmnim obrokom, ki zadostujejo za približno 20 kg mleka na dan. Z njimi Vsebnost NEL MJ/kg 7,61 7,66 7,40 7,43 7,23 pokrivamo potrebe za prirejo mleka, ki presega mleč- nosti, ki jih omogoča osnovni obrok. En kg krmne Vsebnost SB g/kg 185 195 190 200 190 mešanice omogoča prirejo približno 2,2 kg mleka. Krmljenje teh krmnih mešanic je količinsko omejeno. Paziti moramo, da s prevelikimi količinami ne ogrozi- Vsebnost surovih maščob g/kg 87 93 54 55 32 mo strukturnosti obroka in da ne presežemo največje dopustne vsebnosti maščob v obroku (50 g na kg suhe snovi). Zaradi velike vsebnosti maščob, krmnih meša- Prireja mleka na kg krmne mešanice kg/kg krmila 2,2 2,3 2,2 2,2 2,2 nic s polnomastno sojo (mešanici A in B) ne smemo krmiti več kot 5 kg na dan, pa še to le, če izravnan osnovni obrok ne vsebuje krmil z veliko vsebnostjo 75 76 Primeri krmnih obrokov s primeri krmnih obrokov s korU- Preglednica 34: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z zelo kakovostno koruzno silažo, toplotno sojo iN sojiNimi pogačami Zno silažo in toplotno neob-neobdelano sojo in sojinimi tropinami za goveje pitaNce Delanim polnomastnim sojinim Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Zrnjem Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo, ki so do- Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040* Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno polnjeni sojinim zrnjem ali pogačami so predstavljeni neobdelanim polnomastnim sojinim zrnjem so predv preglednicah 34 do 45. Obroki so bili izračunanji s Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 stavljeni v preglednicah 34 do 36. V preglednicah 34 spletnim programom KOPIT (2021). Potrebe pitan- in 35 so obroki za zmerno in zelo intenzivno pitanje Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 cev po energiji so ovrednotene po sistemu presno- z zelo kakovostno koruzno silažo, v preglednici 36 pa vljive energije (Verbič in Babnik, 1999), potrebe po obrok za zmerno intenzivno pitanje z manj kakovo-Sestava obroka beljakovinah pa s sistemom presnovljivih beljakovin stno koruzno silažo. (Verbič in Babnik, 1998). Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 1 1 1 1 1 Pri zmerno intenzivnem pitanju z zelo kakovostno Namen predstavitve krmnih obrokov je predvsem Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,4 10,4 14,2 16,6 18,4 20,2 koruzno silažo je uporaba toplotno neobdelanega so- prikaz možne uporabe doma pridelane soje in sojinih jinega zrnja precej omejena. V obroke lahko vključi-pogač pri reji govejih pitancev. Prikazane količine so Koruza (zrnje) kg/dan 1,7 0,2 0 0 0 0 mo le približno 0,5 kg sojinega zrnja na dan (pri laž- približne, saj na količine beljakovinskih krmil, ki jih je jih pitancih še manj). Ob tem moramo krmiti še vsaj Soja, toplotno neobdelana kg/dan 0,2 0,5 0,5 0,5 0,5 0,4 treba vključiti v krmne obroke, vplivajo številni dejav- toliko sojinih tropin ali drugih beljakovinskih krmil z niki. Med njimi sta najpomembnejša intenzivnost reje majhno vsebnostjo maščob in majhno razgradljivostjo Sojine tropine kg/dan 0,7 0,8 0,6 0,6 0,6 0,7 ter vrsta in kakovost voluminozne krme. Predstavljeni beljakovin (preglednica 34). Krmljenje toplotno neob-so obroki za zmerno intenzivno pitanje s povprečnimi Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. delanega sojinega zrnja je omejeno zaradi neugodnega prirasti 1250 g/dan v celotnem obdobju pitanja (od razmerja med presnovljivo energijo in presnovljivi-150 do 720 kg telesne mase) in za dve različni kako- Hranilna vrednost obroka mi beljakovinami. Z maščobami bogato sojino zrnje vosti koruzne silaže (manj kakovostna in zelo kakovo- vsebuje veliko energije in razmeroma malo v vampu Surove beljakovine v obroku g/kg SS 156 148 126 120 116 114 stna). Za zelo kakovostno koruzno silažo smo prika- nerazgradljivih beljakovin. Zaradi velike vsebnosti zali tudi obroke za zelo intenzivno pitanje. Povprečen maščob je sojino zrnje tudi slab vir energije za sinte- Škrob v obroku g/kg SS 377 282 302 313 320 326 prirasti v celotnem obdobju pitanja lahko pri bikih z zo mikrobnih beljakovin v vampu. Krmljenje večjih odlično sposobnostjo za rast dosegajo ali celo prese-Surove maščobe v obroku g/kg SS 37 38 36 36 35 33 količin toplotno neobdelanega sojinega zrnja bi lahko gajo 1500 g/dan. Pri tako intenzivnem pitanju mo- povzročilo prekomerno zamaščenost živali. To velja ramo zelo paziti na ustrezno strukturnost obroka. Delež močne krme v obroku % 51,1 22 14 12,5 11,5 10,7 še posebej za pitance ob koncu pitanja. Velika vseb- Priporočamo krmljenje enolončnic, pri obročnem nost maščob ni najpomembnejši omejitveni dejavnik krmljenju pa uporabo dodatkov (kot je soda bikarbo- *Nevarnost, da se bodo pitanci prekomerno zamastili. za krmljenje toplotno neobdelane polnomastne soje na) za preprečevanje zakisanja vampa. govejim pitancem. Krmljenje je omejeno zaradi velike Pri zelo intenzivnem pitanju z zelo kakovostno koruzno silažo lahko v obroke vključimo nekoliko več toplotno razgradljivosti beljakovin in zaradi širokega razmerja neobdelanega sojinega zrnja kot pri zmerno intenzivnem pitanju (preglednica 35). Krmljenju sojinih tropin ali med presnovljivo energijo in presnovljivimi beljako-drugih beljakovinskih koncentratov z majhno vsebnostjo maščob in majhno razgradljivostjo beljakovin se ne vinami. moremo izogniti, so pa potrebe relativno manjše kot pri zmerno intenzivnem pitanju. Zaradi velikih potreb po energiji moramo dodajati v obrok koruzo ali druga žita, s tem pa pitanci bolje izkoristijo tudi večjo količino razgradljivih beljakovin iz soje. 77 78 Preglednica 35: Zelo intenzivno pitanje bikov lisaste pasme z zelo kakovostno koruzno silažo, toplotno Preglednica 36: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z manj kakovostno koruzno silažo, toplotno neobdelano sojo in sojinimi tropinami neobdelano sojo in sojinimi tropinami Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1150 1720 1800 1760 1560 1180 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040 Starost živali meseci 5,9 8,2 10,1 11,9 13,9 16,3 Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 Obdobje krmljenja obroka dni 87 58 56 57 64 59 Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 Sestava obroka Sestava obroka Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,5 0,7 1 1 1 1 Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,8 1 1 1 1 Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,2 9 12,8 15,2 17,8 19,6 Koruzna silaža, zadovoljiva kakovost kg/dan 3,6 10 13,8 17,4 18,8 23 Koruza (zrnje) kg/dan 2 1,2 0,7 0,6 0,4 0 Koruza (zrnje) kg/dan 2 1 0,6 0,3 0,6 0 Soja, toplotno neobdelana kg/dan 0,3 0,6 0,6 0,7 0,7 0,8 Soja, toplotno neobdelana kg/dan 0,4 0,6 0,6 0,7 0,7 0,8 Sojine tropine kg/dan 0,6 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 Sojine tropine kg/dan 0,6 0,6 0,5 0,4 0,4 0,4 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Hranilna vrednost obroka Hranilna vrednost obroka Surove beljakovine v obroku g/kg SS 154 157 139 131 122 118 Surove beljakovine v obroku g/kg SS 164 143 127 118 116 112 Škrob v obroku g/kg SS 402 329 315 321 325 318 Škrob v obroku g/kg SS 378 312 301 300 315 302 Surove maščobe v obroku g/kg SS 41 42 39 39 38 39 Surove maščobe v obroku g/kg SS 44 40 37 36 36 35 Delež močne krme v obroku % 55,5 37,4 24,8 21,4 16,9 12,7 Delež močne krme v obroku % 59,6 31,7 21,1 15,4 16,9 11,0 Toplotno neobdelano sojino zrnje je mogoče razmeroma uspešno vključevati v obroke z manj kakovostno primeri krmnih obrokov s korUZno silažo in toplotno obDela-koruzno silažo, saj z njo izboljšamo energijsko vrednost obroka. Mladim pitancem (200 kg telesne mase) jo je smiselno krmiti približno 0,4 kg, s starostjo lahko količino postopno povečujemo do približno 0,8 kg na dan nim polnomastnim sojinim Zrnjem (preglednica 36). Potrebe po sojinih tropinah ali drugih beljakovinskih koncentratih so v tem primeru manjše kot pri obrokih z zelo kakovostno koruzno silažo, potrebe po koruznem zrnju ali drugih žitih pa večje. Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno obdelanim polnomastnim sojinim zrnjem so predstavljeni v preglednicah 37 do 39. V preglednicah 37 in 38 so obroki za zmerno in zelo intenzivno pitanje z zelo kakovostno koruzno silažo, v preglednici 39 pa obrok za zmerno intenzivno pitanje z manj kakovostno koruzno silažo. 79 80 Pri zmerno intenzivnem pitanju z zelo kakovostno silažo toplotna obdelava sojinega zrnja ne prinaša bistvenih Preglednica 38: Zelo intenzivno pitanje bikov lisaste pasme z zelo kakovostno koruzno silažo, toplotno obdela-prednosti. V primerjavi s toplotno neobdelano sojo lahko količino v obroku povečamo za približno 15 %, s tem no sojo in sojinimi tropinami pa se za 5 do 10 % zmanjšajo potrebe po sojinih tropinah (predvsem pri mlajših živalih) (preglednica 37 v primerjavi s preglednico 34). Prednosti toplotne obdelave sojinega zrnja pridejo do izraza pri zelo intenzivni reji, pri kateri je mogoče v primerjavi s toplotno neobdelano sojo količino v obrokih v povprečju povečati za 85 %, Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 količino sojinih tropin ali drugih beljakovinskih koncentratov pa razpoloviti (preglednica 38). Pri intenzivnem pitanju s koruzno silažo lahko krmni obroki vsebujejo 0,7 do 1,4 kg toplotno obdelanega sojinega zrnja na dan, Načrtovani dnevni prirast g/dan 1150 1720 1800 1760 1560 1180 odvisno od telesne mase pitancev (preglednica 38). Starost živali meseci 5,9 8,2 10,1 11,9 13,9 16,3 Preglednica 37: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z zelo kakovostno koruzno silažo, toplotno Obdobje krmljenja obroka dni 87 58 56 57 64 59 obdelano sojo in sojinimi tropinami Sestava obroka Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,5 0,8 1 1 1 1 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040* Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,2 8,6 12,2 15 17,8 18,8 Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 Koruza (zrnje) kg/dan 1,8 1,4 0,8 0,5 0 0 Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 Soja, toplotno obdelana kg/dan 0,7 0,9 1,1 1,3 1,3 1,4 Sestava obroka Sojine tropine kg/dan 0,3 0,5 0,4 0,3 0,3 0,2 Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,5 0,9 1 1 1 1 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,6 11 14 16 17,6 21 Hranilna vrednost obroka Koruza (zrnje) kg/dan 1,8 0,2 0 0 0 0 Surove beljakovine v obroku g/kg SS 154 149 139 133 127 124 Soja, toplotno obdelana kg/dan 0,2 0,6 0,6 0,6 0,7 0,4 Škrob v obroku g/kg SS 383 338 314 311 304 308 Sojine tropine kg/dan 0,6 0,5 0,6 0,6 0,6 0,8 Surove maščobe v obroku g/kg SS 54 50 49 50 48 49 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Delež močne krme v obroku % 54,8 38,3 27 22,1 15,9 15,1 Hranilna vrednost obroka Surove beljakovine v obroku g/kg SS 148 134 130 124 123 116 Škrob v obroku g/kg SS 397 297 298 307 311 326 Surove maščobe v obroku g/kg SS 38 41 38 37 38 33 Delež močne krme v obroku % 51,2 19,4 15,2 13,8 13,6 10,9 *Nevarnost, da se bodo pitanci prekomerno zamastili. 81 82 Toplotno obdelano sojino zrnje je zelo primerno tudi za obroke s koruzno silažo nekoliko slabše kakovosti. Z primeri krmnih obrokov s korUZno silažo in toplotno neobDela- njo izboljšamo energijsko vrednost obrokov in hkrati pokrijemo pretežen del potreb po beljakovinah v obroku (preglednica 39). nimi sojinimi poGačami Preglednica 39: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z manj kakovostno koruzno silažo, toplotno Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno neobdelanimi sojinimi pogačami so predstavljeni v pre-obdelano sojo in sojinimi tropinami glednicah 40 do 42. V preglednicah 40 in 41 so obroki za zmerno in zelo intenzivno pitanje z zelo kakovostno koruzno silažo in v preglednici 42 obrok za zmerno intenzivno pitanje z manj kakovostno koruzno silažo. Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Sojine pogače so za pitance primernejše kot polnomastna soja. Z njimi lahko pitancem zagotovimo več beljakovin, in s tem zmanjšamo potrebe po sojinih tropinah. Pri zmerno intenzivnem pitanju s koruzno silažo zelo Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040* dobre kakovosti se prednost pogač pred sojo pokaže predvsem proti koncu pitanja, ko lahko znatno zmanj- šamo krmljenje sojinih tropin (za približno 50 %) (preglednici 34 in 40). Ob začetku pitanja je zaradi velike Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 razgradljivosti beljakovin možnost uporabe toplotno neobdelanih pogač precej manjša. Z njimi lahko količino Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 sojinih tropin v primerjavi s toplotno neobdelanim sojinim zrnjem zmanjšamo le za približno 15 %. Sestava obroka Preglednica 40: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z zelo kakovostno koruzno silažo, toplotno neobdelanimi sojinimi pogačami in sojinimi tropinami Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,5 0,9 1 1 1 1 Koruzna silaža, zadovoljiva kako- Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 vost kg/dan 3,6 10 14 17 19 21,4 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040* Koruza (zrnje) kg/dan 2,2 0,9 0,2 0 0 0 Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 Soja, toplotno obdelana kg/dan 0,5 0,8 1,1 1,2 1,3 1,4 Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 Sojine tropine kg/dan 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 Sestava obroka Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,8 1 1 1 1 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,4 10,6 14,2 16,6 18,2 21,8 Hranilna vrednost obroka Koruza (zrnje) kg/dan 1,7 0,4 0 0 0 0 Surove beljakovine v obroku g/kg SS 154 141 135 130 128 126 Sojine pogače, toplotno neobdelane kg/dan 0,3 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 Škrob v obroku g/kg SS 403 303 274 275 281 287 Sojine tropine kg/dan 0,6 0,7 0,5 0,3 0,3 0,3 Surove maščobe v obroku g/kg SS 48 45 46 45 45 44 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Delež močne krme v obroku % 61,5 30,3 20 16,6 16 15,2 Hranilna vrednost obroka Surove beljakovine v obroku g/kg SS 158 147 130 119 119 116 *Nevarnost, da se bodo pitanci prekomerno zamastili. Škrob v obroku g/kg SS 376 304 300 314 318 326 Surove maščobe v obroku g/kg SS 35 32 32 33 33 33 Delež močne krme v obroku % 51,1 23,5 14,1 11,6 11,6 10,6 *Nevarnost, da se bodo pitanci prekomerno zamastili. 83 84 Pri zelo intenzivnem pitanju je mogoče s toplotno neobdelanimi sojinimi pogačami pokriti večino potreb po Obroke s toplotno neobdelanimi sojinimi pogačami je treba tudi pri zmerno intenzivnem pitanju s koruzno beljakovinah (preglednica 41). Zaradi velike razgradljivosti beljakovin v toplotno neobdelanih sojinih pogačah silažo slabše kakovosti dopolnjevati s sojinimi tropinami (preglednica 42). Potrebe po sojinih tropinah se v pri-je treba nekoliko večje količine sojinih tropin, ali drugih beljakovinskih krmil z veliko vsebnostjo v vampu ne-merjavi s polnomastno toplotno neobdelano sojo kljub temu precej zmanjšajo, v začetnem obdobju pitanja za razgradljivih beljakovin, krmiti le v začetnem obdobju pitanja. Ob koncu pitanja je mogoče s toplotno neobde-približno 35 %, ob koncu pitanja pa za približno 25 %. lanimi sojinimi pogačami zagotoviti vse manjkajoče količine beljakovin. Preglednica 42: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z manj kakovostno koruzno silažo, toplotno Preglednica 41: Zelo intenzivno pitanje bikov lisaste pasme z zelo kakovostno koruzno silažo, toplotno neobde-neobdelanimi sojinimi pogačami in sojinimi tropinami lanimi sojinimi pogačami in sojinimi tropinami Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1150 1720 1800 1760 1560 1180 Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 Starost živali meseci 5,9 8,2 10,1 11,9 13,9 16,3 Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 Obdobje krmljenja obroka dni 87 58 56 57 64 59 Sestava obroka Sestava obroka Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,8 1 1 1 1 Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,7 1 1 1 1 Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4 8,2 11,7 14,4 16,9 20,2 Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 3,2 9,8 13,8 17,2 18,4 20,4 Koruza (zrnje) kg/dan 2,1 1,8 1,4 1,1 1 0 Koruza (zrnje) kg/dan 2,5 1,5 0,8 0,5 0,9 0,8 Sojine pogače, toplotno neobdelane kg/dan 0,3 0,7 0,7 1 1 1,1 Sojine pogače, toplotno neobdelane kg/dan 0,3 0,5 0,6 0,7 0,7 0,8 Sojine tropine kg/dan 0,5 0,5 0,5 0,3 0,1 0 Sojine tropine kg/dan 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,3 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Hranilna vrednost obroka Hranilna vrednost obroka Surove beljakovine v obroku g/kg SS 151 149 137 133 120 115 Surove beljakovine v obroku g/kg SS 148 134 123 120 117 117 Škrob v obroku g/kg SS 405 361 345 338 347 324 Surove maščobe v obroku g/kg SS 36 37 35 36 36 35 Škrob v obroku g/kg SS 426 351 315 309 326 324 Delež močne krme v obroku % 55,6 40,9 30,2 25,1 20,3 10,5 Surove maščobe v obroku g/kg SS 37 33 31 30 30 31 Delež močne krme v obroku % 63,1 34,4 21,2 16,5 18,7 17,3 85 86 primeri krmnih obrokov s korUZno silažo in toplotno obDelanimi Preglednica 44: Zelo intenzivno pitanje bikov lisaste pasme z zelo kakovostno koruzno silažo in toplo-sojinimi poGačami tno obdelanimi sojinimi pogačami Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno obdelanimi sojinimi pogačami so predstavljeni v pregle-Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 dnicah 43 do 45. V preglednicah 43 in 44 so obroki za zmerno in zelo intenzivno pitanje z zelo kakovostno koruzno silažo in v preglednici 45 obrok za zmerno intenzivno pitanje z manj kakovostno koruzno silažo. Načrtovani dnevni prirast g/dan 1150 1720 1800 1760 1560 1180 S toplotno obdelanimi sojinimi pogačami je mogoče govejim pitancem zagotoviti vse manjkajoče beljakovine. Starost živali meseci 5,9 8,2 10,1 11,9 13,9 16,3 Ne glede na starost pitancev, kakovost koruzne silaže in intenzivnost reje krmljenje sojinih tropin ni potrebno (preglednice 43, 44 in 45). Priporočene dnevne količine sojinih pogač v obrokih se gibljejo od 0,8 do 1,3 kg, Obdobje krmljenja obroka dni 87 58 56 57 64 59 odvisno od telesne mase pitancev. Sestava obroka Preglednica 43: Zmerno intenzivno pitanje lisastih bikov z zelo kakovostno koruzno silažo in toplotno obdelanimi sojinimi pogačami Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,8 1 1 1 1 Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,1 8,4 11,8 14,6 17 18,8 Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040* Koruza (zrnje) kg/dan 2 1,7 1,2 1 0,7 0,4 Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 Sojine pogače, toplotno neobdelane kg/dan 0,8 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 Sojine tropine kg/dan 0 0 0 0 0 0 Sestava obroka Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,9 1 1 1 1 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 4,1 11,2 14 16,2 18,2 20 Hranilna vrednost obroka Koruza (zrnje) kg/dan 1,9 0,2 0 0 0 0 Surove beljakovine v obroku g/kg SS 148 147 139 131 126 123 Sojine pogače, toplotno obdelane kg/dan 0,8 1 1 1,1 1,2 1,2 Škrob v obroku g/kg SS 397 355 332 334 331 327 Sojine tropine kg/dan 0 0 0 0 0 0 Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. Surove maščobe v obroku g/kg SS 44 42 40 39 38 37 Hranilna vrednost obroka Delež močne krme v obroku % 54,3 39,6 29,2 24,1 19,5 15,9 Surove beljakovine v obroku g/kg SS 149 133 124 123 122 118 Škrob v obroku g/kg SS 391 299 301 309 314 320 Surove maščobe v obroku g/kg SS 44 38 36 36 36 36 Delež močne krme v obroku % 53,4 18,1 13,3 12,7 12,4 11,4 *Nevarnost, da se bodo pitanci prekomerno zamastili. 87 88 Preglednica 45: Zmerno intenzivno pitanje bikov lS z manj kakovostno koruzno silažo in toplotno obdelanimi UGotovitve o možnosti vkljUčevanja polnomastneGa sojineGa sojinimi pogačami Zrnja in sojinih poGač v obroke Za Goveje pitance Telesna masa pitancev kg 200 300 400 500 600 700 Na podlagi analiz krmnih obrokov s koruzno silažo različne kakovosti ugotavljamo naslednje: Načrtovani dnevni prirast g/dan 1095 1375 1360 1355 1295 1040 • Uporaba toplotno neobdelanega sojinega zrnja v obrokih za pitance je precej omejena. V obroke lahko Starost živali meseci 6 8,7 11,1 13,5 16 18,8 vključimo le približno 0,5 do 0,8 kg sojinega zrnja na dan. Ob sojinem zrnju moramo krmiti tudi znatne ko-ličine sojinih tropin ali drugih beljakovinskih krmil z majhno vsebnostjo maščob in majhno razgradljivostjo Obdobje krmljenja obroka dni 91 73 74 74 77 67 beljakovin. Krmljenje toplotno neobdelane soje je omejeno zaradi velike razgradljivosti beljakovin in zaradi širokega razmerja med presnovljivo energijo in presnovljivimi beljakovinami. Sestava obroka • Pri zmerno intenzivnem pitanju z zelo kakovostno koruzno silažo toplotna obdelava sojinega zrnja ne prinaša bistvenih prednosti. Prednosti toplotne obdelave sojinega zrnja pridejo do izraza pri zelo intenzivni Seno, vse košnje, dobra kakovost kg/dan 0,6 0,9 1 1 1 1 reji, pri kateri je mogoče v primerjavi s toplotno neobdelano sojo, količino v obrokih v povprečju povečati Koruzna silaža, zelo dobra kakovost kg/dan 3,5 9,8 14 17,1 18,6 22,2 za 85 %, količino sojinih tropin ali drugih beljakovinskih koncentratov pa razpoloviti. Pri intenzivnem pitanju s koruzno silažo zelo dobre kakovosti lahko krmni obroki vsebujejo 0,7 do 1,4 kg toplotno obdelanega Koruza (zrnje) kg/dan 2,3 1,2 0,5 0,3 0,5 0 sojinega zrnja na dan, odvisno od telesne mase pitancev. • Toplotno neobdelane sojine pogače so za pitance primernejše kot polnomastna soja. Z njimi lahko pitan-Sojine pogače, toplotno obdelane kg/dan 0,8 1 1,1 1,2 1,3 1,3 cem zagotovimo več beljakovin, in s tem zmanjšamo potrebe po sojinih tropinah. Pri intenzivnem pitanju s koruzno silažo zelo dobre kakovosti lahko krmni obroki za pitance s telesno maso 200 kg vsebujejo 0,3 kg, Sojine tropine kg/dan 0 0 0 0 0 0 nad 300 kg pa 0,7 do 1,1 kg toplotno neobdelanih sojinih pogač na dan, odvisno od telesne mase pitancev. Mineralno-vitaminski dodatek Po izračunu ali navodilih proizvajalca. • S toplotno obdelanimi sojinimi pogačami je mogoče govejim pitancem zagotoviti vse manjkajoče beljakovine. Primerne dnevne količine obrokih se gibljejo od 0,8 do 1,3 kg, odvisno od telesne mase pitancev. Hranilna vrednost obroka • Zgoraj navedene ugotovitve veljajo za obroke s koruzno silažo. Surove beljakovine v obroku g/kg SS 151 137 130 127 126 120 Škrob v obroku g/kg SS 405 322 294 294 303 296 VIRI IN LITERATURA: Surove maščobe v obroku g/kg SS 44 37 35 34 34 33 Delež močne krme v obroku % 60,9 31,7 20,1 16,5 17,8 11,9 Verbič, J. in Babnik, D. (1998). Vrednotenje oskrbljenosti prežvekovalcev z beljakovinami: navodila, normativi, preglednice (Vol. 195). Kmetijski inštitut Slovenije. https://arhiv.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/Publikacije/prikazi/pi195.pdf Verbič, J. in Babnik, D. (1999). Oskrbljenost prežvekovalcev z energijo: neto energija za laktacijo (NEL) in presnovljiva energija (ME) (Vol. 200). Kmetijski inštitut Slovenije. https://arhiv.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/Publikacije/prikazi/PI-200-Oskrbljenost-prezvekovalcev-z -energijo.pdf 89 90 postopki toplotne obDelave delave. Če soja ostane v bobnu več kot eno minuto, obstoječe tehNologije za lahko pride do pregrevanja sojinega zrnja, kar negativ-Zrnja stročnic in potrebna toplotNo obdelavo soje no vpliva na prebavljivost hranljivih snovi (predvsem beljakovin). Oprema, ki prenaša sojo po perforirani podlagi, skozi katero piha vroč zrak, povzroča manj mehaniZacija Pri toplotni obdelavi soje na kmetiji lahko uporab- ožiganja in je lahko energetsko učinkovitejša kot kla-ljamo različne postopke. V osnovi lahko v prehrani sični bobnasti pražilnik. Ta vrsta opreme je običajno uporabljamo toplotno obdelano polnomastno sojo dražja. Praženje je priljubljeno zaradi velikega pretoka (termična obdelava predvsem s praženjem (toasiting surovine (3 do 12 ton na uro). Oprema za praženje je ali roasting ali ekstrudiranjem) ali toplotno obdelane lahko mobilna, kar omogoča predelavo soje na kme-sojine pogače, ki nastanejo, ko pri procesu toplotne tiji. Pomanjkljivost tega postopka je, da se praženje Tamara Korošec, Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije obdelave soje iz nje odstranimo še približno 10 % olja lahko izvaja subjektivno glede na stopnjo obarvanosti s stiskanjem. Toplotna obdelava lahko poteka krajši zrnja, ki izstopa iz naprave. Posledica tega so velike Da bi doma pridelano sojo lahko uporabili za prehra- na enoto proizvoda, vzdrževalni stroški na enoto proi- čas pri višjih temperaturah ali daljši čas pri nižjih tem- razlike v temperaturah, ki jim je izpostavljena soja pri no neprežvekovalcev, mladih prežvekovalcev, molznic zvoda in stroški dela za vzdrževanje, predelavo in nad-peraturah z dodatno manipulacijo tlaka in v odvisno- različnih izvajalcih storitve praženja. Primernost praz zelo veliko mlečnostjo in govejih pitancev z zelo zor. Ko stroji za predelavo proizvajajo samo majhne sti od vsebnosti vlage. ženja je treba preverjati. To lahko storimo s hitrimi hitro rastjo, potrebujemo stroje za toplotno obdelavo serije in jih uporabljamo le občasno, delujejo s pod-testi na mestu praženja ali z laboratorijskimi metoda- soje ali sojinih pogač. Na trgu je kar nekaj opreme za povprečno učinkovitostjo. Popolna učinkovitost, ki jo praženje mi, kot sta ureazni test ali Indeks topnosti beljakovin. različne načine toplotne obdelave sojinih zrn in pogač. je navedel proizvajalec, tako verjetno ne bo dosežena. Glavni cilj postopkov praženja je doseči primerno in Glavna ekonomska korist, ki jo moramo upoštevati, je Pri praženju gre za tretiranje celega zrnja z vročim enakomerno toplotno obdelanost krmil. Iz soje, ki jo uporabna vrednost končnega proizvoda in učinek, ki zrakom, pri čemer so možne različne kombinacije toplotno obdelamo z bobnastim pražilnikom, dobimo se kaže v prireji mesa, mleka ali jajc. kako se odločamo pri temperature zraka in trajanja praženja. Pri bobnastih izdelek dokaj izenačene kakovosti. Nabavi stroja za toplotNo pražilnikih pogosto uporabljajo temperature 200–300 Če izkoriščenost opreme zaradi premajhnega šte- °C in več in praženje običajno traja do ene minute. obdelavo soje vila obratovalnih ur na leto ni zadovoljiva, lahko Temperatura soje pri izhodu iz pražilnika je precej niž- razmislimo o nadaljnjih ukrepih: ja od temperature zraka. Praženju lahko sledi kondici- oniranje, pri čemer zadržimo sojino zrnje na povišani Po tehtnem premisleku se odločimo za tisto, ki po svo- • Izvajanje skupne toplotne obdelave s sosednjimi temperaturi nekaj minut do nekaj ur. Postopke pražejih tehnoloških karakteristikah in glede na ekonomič- kmetijami. nja moramo prilagoditi opremi, ki jo uporabljamo, in nost najbolj ustreza potrebam kmetije, v primeru sku- tudi drugim dejavnikom, kot je vlažnost zrnja. Zmo- pne naložbe pa skupini kmetij. Upoštevati moramo, • Ponudba toplotne obdelave kot storitev za druge. gljivost pražilnikov je razmeroma velika. Če praženje katero živalsko vrsto imamo, kako imamo sestavljene To je mogoče storiti s stacionarnimi ali mobilnimi izvedemo ob žetvi, se izognemo dodatnim stroškom obroke ali popolne krmne mešanice, kakšne so zahte- rešitvami. sušenja, saj se med praženjem zrnje tudi posuši. ve po beljakovinah in energiji, omejitve glede maščob • Ponovna preučitev odločitve za naložbo v opre-ali drugih hranil itd. (glejte predhodna poglavja). Nato mo za predelavo soje (drugačni stroji …). Obstajata dve glavni vrsti naprav za praženje soje, ki moramo narediti ekonomski izračun ali se nam nalož- se uporabljajo na terenu – bobnasti pražilniki in viso- ba v stroje za toplotno obdelavo izplača. Pogledamo kotemperaturni zračni sušilniki, kjer se soja prenaša ali je poraba soje na naši kmetiji dovolj velika, da se bo po perforirani podlagi, skozi katero piha vroč zrak. Pri naložba v opremo povrnila v racionalnem časovnem bobnastih pražilnikih sojo dovajamo v vrteči se boben, obdobju. Nato naredimo oceno stroškov in koristi za kjer se lahko temperature zraka gibljejo od 200 °C do celotno potrebno infrastrukturo. Stroški, ki jih mora- 315 °C. Soja ostane približno eno minuto v bobnu z mo oceniti, so: amortizacija opreme, stroški energije vročim zrakom, preden nadaljuje pot v sistemu pre- 91 92 Preglednica 46: Primeri toplotne obdelave z možnostjo razmastitve lahko naprej doziramo v stiskalnico olja, kjer se iztisne slabše prebavljivih kompleksov Maillardove reakcije. okrog 10 % olja in dobimo ekstrudirane sojine pogače. Pri prežvekovalcih moramo s toplotno obdelavo čim Praženje Parjenje Ekstrudiranje bolj zmanjšati razgradljivost beljakovin v vampu in Ekstrudiranje se v Evropi najpogosteje uporablja v hkrati paziti, da se zaradi preveč agresivne obdelave vzhodnoevropskih državah, kjer je tudi kar nekaj glo-Zmleta zrnja so 10 min ne zmanjša prebavljivost beljakovin v tankem čreve- balno prepoznanih izdelovalcev ekstruderjev. Cela sojina zrnja so toplotno Cela zrnja so v reaktorju obdelovana z vodno paro pri su. Za zmanjšanje razgradljivosti beljakovin v vam- Obdelava obdelana pri 200-300 °C za obdelana s paro pri 103 °C 102 °C. Nato so obdelana na pu mora biti toplotna obdelava precej bolj agresivna sistem Za ekstrakcijo olja kratek čas. 40 minut. ekstruderju 1–5 sekund pri kot za inaktivacijo antinutritivnih snovi, zato sojo za 125 °C. prežvekovalce obdelujemo pri višjih temperaturah kot V Evropi evropsko gensko nespremenjeno sojo pre- za neprežvekovalce. Na učinkovitost toplotne obde-Razmastitev je možna s pol- Razmastitev je možna s pol- Razmastitev je možna s pol- delujejo tudi s kemično ekstrakcijo z organskimi topili lave vplivajo številni dejavniki, predvsem temperatu- (običajno heksan). V tem procesu dobimo sojine tro- Razmastitev žasto stiskalnico po toplotni žasto stiskalnico po toplotni žasto stiskalnico po toplotni ra in trajanje izpostavljenosti krmil tej temperaturi. pine, ki vsebujejo le 1-2 % olja. Celoten proces poteka obdelavi. obdelavi. obdelavi. Če bi želeli ugotoviti, ali je bila toplotna obdelanost po naslednjih glavnih korakih: čiščenje, kondicionira- ustrezna, bi morali pri prežvekovalcih vzorce krme nje/sušenje, luščenje, kosmičenje, ekstrakcija, odstra- inkubirati v vampu fistuliranih živali, ali pa izvesti la-Proizvod Polnomastna pražena soja ali Polnomastna soja ali sojine Ekstrudirano sojino zrno ali sojine pogače. pogače. ekstrudirane sojine pogače. njevanje topila, praženje, sušenje in hlajenje. Kosmiči, boratorijske poskuse z vampovim sokom. Te meto-ki v samem procesu nastanejo, so debeli le od 0,25 de so za praktično uporabo preveč zahtevne, zato so mm do 0,35 mm, kar omogoča učinkovito odstranje- razvili enostavnejše laboratorijske metode. Med njimi parjenje predelava in uporaba smo ugotovili, da mora biti za vanje olja s topili. S heksanom ekstrahirajo sojino olje je Indeks topnosti beljakovin (PDI, Protein Dispersi-primeren učinek toplotne obdelave za prežvekovalce iz kosmičev približno 60 min, nato heksan odstranijo bility Index). Indeks topnosti beljakovin pove, koliko Nekateri predelovalci soje za uporabo soje v prehrani temperatura soje na izhodu iz ekstruderja vsaj 135 z vročo paro pri 100 do 105 °C. Dobljene tropine tudi beljakovin med intenzivnim mešanjem vzorca v vodi živali uporabljajo tudi hidrotermični sistem. Sistem za °C. Ekstrudiranje zagotavlja dokaj izenačeno toplo-termično obdelajo z neposredno paro, in sicer od 40 preide v vodo. Za surovo sojo so značilne vrednosti parjenje in luščenje z možnostjo naknadnega delnega tno obdelanost soje. Pri tem se soja zmelje, segreje in do 70 min pri 100 do 103 °C. Nato izdelek posušijo od 70 do 80 %, ciljne vrednosti za prežvekovalce so razmaščevanja je bil v osnovi razvit za živilsko indu- s polžem potisne skozi majhno odprtino, pri čemer in ohladijo. od 9 do 11 %. Vrednosti od 11 do 14 % so mejne, strijo za proizvodnjo žitnih kosmičev in muslijev. Sis- nastane izdelek, ki ga imenujemo ekstrudirano sojino vrednosti nad 14 % pa kažejo, da toplotna obdelava tem uspešno uporabljajo pri pripravi soje za prehrano zrnje. Prodor toplote je olajšan s fizičnim drobljenjem ni bila dovolj učinkovita, da bi lahko pričakovali obse- živali, saj ohranja beljakovine nepoškodovane. Parje- zrnja. Vsebnost maščob se med postopkom ekstrudi-oceNjevaNje ustrezNosti to- žnejše zmanjšanje razgradljivosti beljakovin v vampu. nje soje namreč poteka pri nižjih temperaturah (cca ranja ne spremeni. Slabost ekstrudiranja je v tem, da Ciljna vrednost za Indeks topnosti beljakovin (PDI) plotNe obdelave sojiNega 103 °C) približno 40 minut, čemur sledi kosmičenje je ekstrudirano sojino zrnje pokvarljivo in ga je treba pri neprežvekovalcih je 15–30 %. v valjarni in sušenje v vrtinčnem sušilniku. Dodatno pripravljati sproti. zrNja, pogač iN tropiN Ena od posrednih metod za ugotavljanje ustreznosti je možno tudi delno odstranjevanje olja iz kosmičev s toplotne obdelave sojinih krmil je tudi ureazni test. stiskalnico. Zmogljivost sistema je približno 3-4 t/h, Pred predelavo moramo sojo najprej posušiti do vseb-Cilj toplotne obdelave krmil iz soje pri neprežveko- Z njim ugotavljamo, v kakšnem obsegu se je med to-odvisno od nastavljenega časa zadrževanja in narave nosti vlage največ 14 odstotkov in očistiti. Nato zrnje valcih je inaktiviranje inhibitorjev encimov za prebavo plotno obdelavo v krmilu zmanjšala aktivnost encima surovin. Potreba po pari je približno 300 kg/t. z drobilnim valjem zdrobimo na četrtino prvotne ve- likosti. Iz drobilnika pridejo v posodo za shranjevanje beljakovin (t. i. inhibitorji proteaz; tripsinski inhibi- ureaze. Predpostavljamo torej, da če je bila toplotna in jih v polžu odmerjamo v ekstruder. Končni proi-torji), pri prežvekovalcih pa povečanje vsebnosti pre- obdelava učinkovita pri zmanjšanju aktivnosti urea-ekstrUDiranje zvod ekstrudiranja je običajno bolj enoten v kakovosti bavljivih nerazgradljivih beljakovin v krmi (PNRB). ze, je inaktivirala tudi antinutritivne snovi v soji. Pri kot pri praženju, vendar je ekstrudiranje počasnejše V obeh primerih mora biti toplotna obdelava rav- ureaznem testu vzorec krmila inkubiramo v raztopini Ekstrudirana soja je izpostavljena visokim tempera- (1–10 t/h), oprema je manj mobilna in stroški na eno-no pravšnja, ne premalo in ne preveč obsežna. Pri sečnine in spremljamo njeno pH vrednost. Če se ak-turam zaradi trenja, pri čemer se izstopna tempera- to proizvoda so praviloma višji. Delovanje ekstruderja neprežvekovalcih želimo uspešno inaktivirati vse an- tivnost ureaze zaradi toplotne obdelave zmanjša, se tura ekstrudirane mase giblje od 100 °C do 160 °C. in nastajanje pare lahko izboljšamo z dodajanjem vode tinutritivne faktorje, kot so inhibitorji proteaz, vendar pH raztopine ne spremeni oziroma se le rahlo pove-V sklopu EIP projekta Zrnate stročnice – pridelava, tik pred ekstrudiranjem. Ekstrudirano sojino zrno moramo paziti, da zaradi pregrevanja soje ne pride do ča. Če toplotna obdelava ni uspela, ureaza razgrajuje 93 94 sečnino do amonijaka in pH vrednost se poveča. Ureazni test je bil razvit za preverjanje ustreznosti toplotne VIRI IN LITERATURA: obdelave soje in sojinih krmil za neprežvekovalce. Priporočene vrednosti za aktivnost ureaze so manj kot 0,1 enote pH vrednosti. Kasneje so začeli ureazni test uporabljati tudi za določanje ustreznosti toplotne obdelave za prežvekovalce. Na podlagi povezav med Indeksom topnosti beljakovin (PDI) in rezultati ureaznega testa je mogoče sklepati, da so tudi sojina krmila za prežvekovalce primerno toplotno obdelana, če se pH vrednost ne Asam, L., Spory, K. in Spiegel, A.-K. (b. d.). Sojaaufbereitungsanlagen. Fibl. https://www.sojafoerderring.de/wp-content/uplo- poveča za več kot za 0,1 enote. ads/2014/02/Sojaaufbereitungsanlagen-FiBL.pdf Ob nakupu strojev za toplotno obdelavo danes podjetja uporabnikom dodajo tudi reagente za sprotno prever-Batal, A. B., Douglas, M. W., Engram, A. E. in Parsons, C. M. (2000). Protein dispersibility index as an indicator of adequately pro-janje ustreznosti toplotne obdelave. V priročniku smo za vsako živalsko vrsto predstavili načine, temperaturo in cessed soybean meal. Poultry Science, 79(11), 1592–1596. https://doi.org/https://doi.org/10.1093/ps/79.11.1592 čas, pri katerih naj bi bilo sojino zrnje primerno obdelano. Lin, C. in Kung, L. (1999). Heat treated soybeans and soybean meal in ruminant nutrition. Technical Bull. American Soybean Assoc. and United Soybean Board. 1–18. 95 96 procesiranje Zrnja soje ponovno začela uveljavljati mehanska ekstrakcija olja ciji. Z uporabo ekstruderjev in stiskalnic dosegamo različnih oljnic z mehanskimi kontinuirnimi stiskalni- manjše stroške obratovanja in nimamo potrebe po s stiskalnicami cami vijačnega tipa (postopek izstiskanja olja poteka uporabi topil. Pri kemičnem procesiranju pri konven-neprekinjeno in je praktično dostopen širokemu kro- cionalni metodi uporabljajo topilo – heksan, ki je zelo gu uporabnikov omenjene tehnologije). Mehanska ek- hlapno in eksplozivno. Zaradi tega so potrebni tudi strakcija zrnja soje se dobro vključuje v trend lokalne posebni previdnostni ukrepi. Zaradi svoje toksičnosti pridelave končnih kmetijskih proizvodov. Zmogljivost moramo heksan odstraniti iz olja in tropin. Odstranje-Viktor Jejčič, Kmetijski inštitut Slovenije obratov za mehansko ekstrakcijo zrnja soje se pri mi- vanje heksana je energijsko potratno, potrebne so ve-kro obratih giblje od predelanih nekaj deset ton soje like količine pare, da dosežemo mejne vrednosti preV besedilu so podani opisi procesiranja zrnja soje (ki ekstrudiranje in stiskanje s stiskalnicami vijačnega do nekaj sto ton na leto. Večje enote lahko predelajo ostanka heksana, ki so dovoljene v oljnih tropinah in so primerni za različne velikosti kmetij) zaradi eno-tipa. od tisoč in tudi po več deset tisoč ton soje na leto. olju. Mehanska ekstrakcija omogoča, da v oljni pogači stavnosti postopkov. Predvidena je uporaba stiskalnic ostane 6–8 % olja. Posledično vsebujejo oljne pogače • Ekstrakcija s pomočjo topil: termična obdelava vijačnega tipa, ki so že prisotne na nekaterih kmetijah več presnovljive energije kot tropine. zrnja s paro, odstranjevanje lupin, mešanje topila in v manjših obratih za proizvodnjo rastlinskega olja s in ekstrakcija s topilom. Pri mehanski ekstrakciji olja iz zrnja soje v kontinuir- postopkom hladnega stiskanja. nih stiskalnicah vijačnega tipa se uporablja oluščeno • Mehanska ekstrakcija in ekstrakcija s pomočjo to- Za ekstrakcijo olj iz zrnja soje so danes v uporabi fi- ali neoluščeno zrnje. Pred luščenjem moramo sojo 24 pil: odstranjevanje ovojnic – lupin (ni obvezno), zikalne in kemične metode. Pri fizikalni (mehanski) ur skladiščiti v prostoru za obdelavo. S tem je omogo- drobljenje zrnja soje, stiskanje s stiskalnicami vi- metodi se uporablja mehanska ekstrakcija olja s sti- čena enakomerna razporeditev vlage v zrnju. Toplo- jačnega tipa, v drugi stopnji se oljna pogača iz skalnicami kontinuirnega delovanja. Omenjene sti- tno odstranjevanje ovojnice poteka tako, da očiščeno postopka mehanske ekstrakcije meša s topili, ek- skalnice predstavljajo tehnologijo s primernim raz- zrnje soje segrejemo na temperaturo 60 °C v času pol strakcija s topilom. merjem kakovost/cena za različne velikosti kmetij ure. S tem dosežemo premik vlage na površje zrnja. (male, srednje, velike). V primeru kemične ekstrakcije Temu sledi hitro segrevanje na približno 85 °C, kar pa se uporabljajo različna topila. pomaga odstraniti 1 do 3 % vlage. V tem postopku mehaNska ekstrakcija se ovojnice – lupine zlomijo in odstopijo od zrnja. Zrnje postane krhko in se razdeli na dve polovički. Procesiranje soje lahko opravimo na več načinov: sojiNega olja s stiskalNicami Dodatno se zrnje zdrobi s pomočjo valjčnega mlina v več delcev. Pri drobljenju ne smemo ustvariti prašna- • Termična obdelava: termično obdelano celotno te strukture, ker s takim vhodnim materialom ne bo zrnje soje pridobimo s segrevanjem zrnja soje na Danes proizvodnja rastlinskih olj v velikih industrij-mogoče opraviti kakovostnega stiskanja (material se določeni temperaturi. skih obratih poteka kombinirano – s pomočjo mehan- začne nabirati v stiskalnici oziroma prekine tok soje ske ekstrakcije in s pomočjo topil. Rastlinska olja, pri- • Termična obdelava in mehanska ekstrakcija s sti- Vijačna stiskalnica AIS P 60 omogoča stiskanje soje skozi stiskalnico). dobljena izključno z mehansko ekstrakcijo, vsebujejo (fotografija: V. Jejčič) skanjem: zrnje termično obdelamo, s površja zrnja veliko različnih hranilnih snovi, ki se med postopkom Ob tem luščenje sojinega zrnja zmanjša količino ma-soje odstranimo ovojnice – lupine; stiskanje soje mehanskega stiskanja zrnja skoraj v celoti ohranijo. Običajni proces v mikro- ali miniobratu za procesira- teriala za stiskanje (ovojnica predstavlja približno 8 opravimo s stiskalnicami vijačnega tipa. Rastlinsko olje pri sodobni industrijski predelavi gre nje soje poteka po naslednjem vrstnem redu: čiščenje % celotne mase zrnja) in poveča vsebnost beljakovin skozi več različnih faz predelave. Sodobna industrij- • Mehanska ekstrakcija s stiskanjem: odstranjevanje zrnja od primesi, segrevanje, stiskanje zrnja soje in do- v pogačah. Ovojnice – lupine nato odstranimo na ska tehnologija proizvodnje olj se je zaradi zahtevnosti ovojnic – lupin (ni obvezno), drobljenje zrnja soje, datno čiščenje olja s sedimentacijo ali filtracijo (tem strojih z vibracijskimi siti, zračnim odpihovanjem ali in cenovne nedostopnosti strojev za proizvodnjo olj stiskanje s stiskalnicami vijačnega tipa. postopkom sledi tudi rafinacija v velikih obratih). V gravitacijsko. Lahko na strojih uporabimo tudi kom-oddaljila od zmožnosti proizvodnje olj na decentra- našem primeru gre za procesiranje soje na kmetijah binacijo omenjenih postopkov. Za doseganje dobre • Mehanska ekstrakcija z ekstrudiranjem in stiska- lizirani način. Industrijski način proizvodnje olj je za tako, da postopek rafiniranja odpade. Mehansko pro- kakovosti olja mora delovni proces teči neprestano – njem: odstranjevanje ovojnic – lupin (ni obvezno), aplikacijo v majhnem obsegu neprimeren, zato se je cesiranje soje je odlična alternativa kemijski ekstrak- postopku luščenja sledi stiskanje. 97 98 S stiskanjem in ekstrudiranjem sojinega zrnja kombiniramo prednosti obeh procesov. Ekstrudiranje omogoča SOJA mehansko porušitev celičnih struktur, odstranitev neželenih snovi in snovi, ki zmanjšujejo krmno vrednost pogač. S tem je omogočeno, da se poveča količina pridobljenega olja pri naknadnem stiskanju zrnja soje s stiskalnicami vijačnega tipa, in s tem se izboljša tudi prebavljivost oljne pogače. Čiščenje SOJA Segrevanje Čiščenje Odstranjeni delci nečistoč Drobljenje Drobljenje Odpihovanje Lupine Stiskanje Mletje pogače Hlajenje Ekstrudiranje Sediment olja Stiskanje Mletje pogače Hlajenje Filtriranje OLJE Sedimentacija Potek procesa stiskanja soje z vijačno stiskalnico (jejčič, 2021) Pred stiskanjem z vijačno siskalnico zrnje soje očistimo različnih primesi. Čiščenje opravimo strojno, in sicer kombinirano s siti in z razpihovanjem zraka odstranimo različne primesi. Sledi segrevanje zrnja in drobljenje zrnja z valjčnim drobilnikom (drobljenje ni obvezno, saj začne pri segrevanju zrnje razpadati na manjše delce Filtriranje – se drobi). Zdrobljeno zrnje transportiramo s polžnim transporterjem v stiskalnico vijačnega tipa, kjer poteka proces mehanske ekstrakcije. V procesu stiskanja v vijačni stiskalnici prihaja do segrevanja celotnega zrnja in olje mehansko iztisnemo iz soje. Toplota, ki se ustvari zaradi trenja v stiskalnici, deluje tudi na škodljive snovi, ki se nahajajo v zrnju soje. Proizvod stiskanja je oljna pogača, ki jo zmeljemo z mlinom kladivarjem ali valjčnim mlinom. Olje, ki nastane kot stranski proizvod, lahko očistimo kombinirano s sedimentacijo in filtiranjem ozi-OLJE roma samo s sedimentacijo, če ni zahtevana večja čistost olja. Olje za energetske in druge industrijske namene moramo filtrirati do velikosti delcev 1 µm. V tem primeru opravimo sedimentacijo, čemur sledi filtracija. Proces s kombiniranim ekstrudiranjem in stiskanjem soje z vijačno stiskalnico, črtkano je prikazan del procesa, ki ni obvezen (jejčič, 2021) 99 100 stiskalNice za mehaNsko različne namene ter pripravo krme za prehrano živali. kateri se na koncu (izteku) vijaka za transport in stiska- Olje, ki je iztisnjeno iz zrnja, teče v nasprotni smeri Ob tem jih lahko uporabljamo v šolah in raziskovalno ekstrakcijo oljNic nje in glavo stiskalnice opravi stiskanje zrnja soje. Na od smeri obračanja vijaka in izteka skozi drobne od-razvojnih inštitucijah za eksperimentalne namene, v zgornjem delu stiskalne cevi je pritrjena nasipnica za prtine na stiskalni cevi. Polž za transportiranje in sti-manjših obratih za proizvodnjo olja v manjšem ob- vhodni material (zrnje). Vhodni material iz nasipnice skanje izriva stisnjeni material iz stiskalne glave skozi segu in za nišne butične izdelke, kjer lahko na vsakih Današnji postopki mehanskega stiskanja oljnic so prihaja gravitacijsko ali s pomočjo dozirne naprave do šobo, ki oblikuje pelete. Sedaj je že večina stiskalnic nekaj dni stiskajo različna olja. Učinek mikro in mini enostavni, kontinuirani in ne zahtevajo veliko energije. horizontalno nameščenega vijaka – polža za transport opremljena z elektronsko regulacijo vrtilne frekvence stiskalnic je 15–50 kg stisnjenega zrnja oljnic/uro, kar Za stiskanje olja tudi niso potrebni izredno zahtevni in stiskanje. Z obračanjem omenjenega vijaka v sme- stiskalnega vijaka – polža. S tem je omogočeno, da se je odvisno od vrste zrnja. Urni učinek se lahko pove-in dragi stroji, ki se uporabljajo pri industrijski ekstrak- ri proti stiskalni glavi se vhodni material transportira delovanje stiskalnice prilagodi vrsti zrnja, njegovi vla- ča z dodajanjem ene ali več stiskalnic (baterijski na- ciji rastlinskega olja. Zahvaljujoč vse večjem povpra- do stiskalnega dela – stiskalne glave, kjer poteka sam žnosti in vsebnosti olja. Ob tem elektronska regulacija čin delovanja, kjer lahko povežemo v sistem dve ali ševanju po hladno stisnjenih rastlinskih oljih, ki jih proces stiskanja. Na stiskalni glavi je pritrjena šoba, vrtilne frekvence stiskalnega polža omogoča dosega-več mikro- ali mini stiskalnic). Ta način se priporoča pridobivamo z mehansko ekstrakcijo, so začeli tudi skozi katero prihaja pogača v obliki peleta ali v amor- nje dobrega izkoristka stiskanja in prihranke v porabi za postopno povečanje zmogljivosti mikro oljarne na proizvajalci strojev ponujati različne izvedbe strojev fni obliki (odvisno od geometrije glave za stiskanje). električne energije. kmetiji ali v manjšem obratu. za mehansko ekstrakcijo zrnja oljnic. Sodobne stiskal- nice vijačnega tipa opravljajo kontinuirano stiskanje Večje stiskalnice z močjo pogonskega elektromotorja zrnja oljnic. Omenjene stiskalnice zajemajo razpon od od 5 do 8 kW so namenjene srednje velikim oljarnam, mikro do mini ter srednje velikih in velikih stiskalnic. ki imajo zmogljivosti od 50 do 100 kg zrnja na uro. Obstajajo tudi stiskalnice večjih zmogljivosti, vendar V primeru ko je vhodna surovina pravilno priprav- v takem primeru govorimo že o proizvodnji v večjem ljena in je stiskalnica pravilno nastavljena, lahko pro- obsegu, ki presega zmožnosti prej omenjenih mikro ces stiskanja poteka kontinuirano, samo z občasnim oljarn. Za večurno neprekinjeno delovanje moramo nadzorom. Na nekaterih kmetijah in manjših obratih zagotoviti kontinuiran dotok zrnja v stiskalnico. Nad mikro in majhne stiskalnice lahko obratujejo od nekaj stiskalnico namestimo večjo posodo ali vrečo za kon-ur do deset in celo več ur dnevno brez ustavitve (gre tinuirani dovod zrnja (gravitacijski dotok). Drugi način za zmogljive izvedbe stiskalnic, ki so namenjene za je dovajanje zrnja s pomočjo polžastega transporterja večurno neprekinjeno delo). Na gospodarnost stiska- iz zalogovnika za zrnje, ki je na tleh. Dovajanje zrnja se nja soje pomembno vpliva tudi trženje proizvodov, ki avtomatsko vklopi, ko senzor v nasipnici stiskalnice za-a b c nastanejo po stiskanju. Pri stiskanju zrnja soje nasta- zna, da je le-ta prazna. Olje iz stiskalnega dela med pro-jajo oljne pogače, ki so beljakovinsko krmilo za živali Iz stiskalnice AIS P 60 med stiskanjem zrnja soje priteka olje in oljni pelet (fotografija: T. Poje) cesom stiskanja kontinuirano odstranjuje v posebno ali druge namene, in olje. Za mehansko ekstrakcijo posodo, kjer opravimo grobo čiščenje olja mehanskih rastlinskega olja za domačo uporabo ter za manjšo itn. Na začetku so bili za mehansko ekstrakcijo različ- delcev s postopkom sedimentacije. Iz omenjene poso- proizvodnjo olja za trg v mikro in mini oljarnah na nih olj v uporabi zelo enostavni postopki in naprave. de nato olje pretočimo v posodo za skladiščenje olja. olje iz soje kmetijah in v manjših obratih danes skoraj izključno Uporabljali so samo šaržne postopke, ki so bili časov- uporabljajo vijačne stiskalnice (prevladujejo izvedbe z no zelo zamudni. Konec devetnajstega in v začetku enim vijakom – polžem; zelo redko z dvema vijakoma Stranski proizvod stiskanja zrnja soje je olje, ki ga lah- dvajsetega stoletja so razvili že veliko bolj dodelane zasNova vijačNe stiskalNice (izvedb z dvema vijakoma po nam dostopnih podat- ko uporabimo za prehrano in različne industrijske in mehanske in hidravlične stroje in tehnologije za ma-kih pri nas trenutno ni v uporabi) za hladno stiskanje. energetske namene. Rastlinska olja je človeštvo pro- sovno proizvodnjo rastlinskih olj. Postopno je vse izvajalo že pred več tisočletji iz različnih plodov in bolj začel prevladovati industrijski način proizvodnje Mikro in mini stiskalnice moči od 1,5 kW do 5 kW V osnovi je vsaka vijačna stiskalnica narejena iz sti-zrnja oljnic. Olja, pridobljena s postopkom mehanske olj in po drugi svetovni vojni je industrijski način pro-so predvidene za večurno ali celodnevno pol profe- skalnega dela, ki ga predstavljajo: vijak – polž za tran-ekstrakcije iz zrnja oljnic ali plodov različnih rastlin, izvodnje rastlinskih olj v veliki meri prevladal. Zani-sionalno in profesionalno uporabo na manjših in sre- sport in stiskanje zrnja, cevi z drobnimi odprtinami, so ob osnovnem (prehranskem) namenu, namenjena mivo je omeniti, da so sojino olje začeli stiskati zelo dnje velikih kmetijah za manjšo proizvodnjo olja za skozi katere priteka iztisnjeno olje, in stiskalne glave, v tudi razsvetljavi, proizvodnji barv, maziv, kozmetiki pozno, v začetku dvajsetega stoletja. 101 102 frekvence in napetosti reguliramo oziroma krmilimo zaključek elektromotor). Pri meritvah porabe energije za stiskanje zrnja soje smo uporabljali na izhodu iz stiskalnice šobo premera Sojo je mogoče uspešno predelovati z mehansko ek- 22 mm za oblikovanje oljnega peleta. Z meritvami po- strakcijo tudi na mikro in majhnih stiskalnicah vijač- rabe električne energije smo ugotovili, da poraba elek- nega tipa (primerne so za uporabo na kmetijah). Meri- trične energije stiskalnice AIS P 60 znaša 0,42 kWh pri tve porabe energije so pokazale, da je poraba energije frekvenci 41 Hz na frekvenčnem pretvorniku, pove- za mehansko ekstrakcijo zrnja soje s pomočjo vijačnih zanim s pogonskim elektromotorjem (ustreza vrtilni stiskalnic majhna in da se giblje v primeru stiskalnice frekvenci polža stiskalnice 31 vrt./min. – določena je AIS P 60 z elektromotorjem nazivne moči 1,5 kW, ki minimalna vrtilna frekvenca, ki je še dovoljevala pra- je povezan s frekvenčnim pretvornikom, v razponu vilno delovanje stiskalnice pri zrnju soje, ki smo ga od 0,42 kWh do 0,85 kWh. Glede kakovosti stiskanja stiskali). Urni učinek stiskalnice je znašal 9,23 kg zrnja in optimalne porabe energije je smiselno opravljati sti- (količina zrnja, ki se iztisne v eni uri). Pri frekvenci, ki skanje zrnja soje pri urnih učinkih stiskalnice AIS P je znašala 75 Hz na frekvenčnem pretvorniku, pove- 60, ki znašajo od 10 do 15 kg zrnja/uro. zanim s pogonskim elektromotorjem (ustreza vrtilni frekvenci polža stiskalnice 56 vrt. na min.) je ugoto- Ob tem so možni dodatni energetski prihranki v pri- vljena poraba energije 0,61 kWh. Urni učinek stiskal- meru dodatnega zajema odpadne toplote v mehanski nice znaša 15,6 kg zrnja. ekstrakciji. Med procesom ekstrudiranja in stiskanja zrnja soje nastajajo tudi precejšnje količine toplote. Pri Maksimalna poraba električne energije je znašala 0,85 ekstruderjih je to para na izhodu iz ekstruderja, pri kWh pri frekvenci 110 Hz na frekvenčnem pretvorni- stiskalnicah pa toplotna energija. Nekateri proizvajalci ku, povezanim s pogonskim elektromotorjem (ustre- ponujajo možnost zajema omenjene energije in njeno za vrtilni frekvenci polža stiskalnice 82 vrt. na min. vračanje na začetek procesa (dogrevanje zrnja soje). S Vijačna stiskalnica AIS P 95, moči 4 kW omogoča večji delovni oziroma maksimalni vrtilni frekvenci polža stiskalni- kompleksnimi večstopenjskimi sistemi za rekuperaci- učinek pri stiskanju soje, primer mikro oljarne na kmetiji ce) in učinku stiskalnice 24 kg zrnja na uro. Pri vseh jo je mogoče vrniti do 40 kWh energije na tono pro- (fotografija: V. Jejčič) meritvah je temperatura glave stiskalnice znašala 90 cesiranega zrnja soje. S tem so omogočeni prihranki °C. Sojo smo pred stiskanjem tudi termično obdelali, energije, ki so značilno večji v primerjavi s porabo da se zrnje lažje zdrobi na manjše delce, ki jih je laž- energije v primeru kemijske ekstrakcije soje. poraba eNergije pri stiskaNju je stiskati. Ugotovili smo, da se z naraščanjem vrtilne frekvence polža povečuje učinek stiskalnice, narašča soje Na vijačNi stiskalNici Majhni energijski vložki mehanske ekstrakcije soje v pa tudi poraba električne energije. Glede kakovosti povezavi z lokalno pridelavo in procesiranjem soje stiskanja in optimalne porabe energije je smiselno op- omogočajo majhen ogljični odtis oljne pogače za pre- ravljati stiskanje zrnja soje pri urnih učinkih stiskalni- Opravili smo meritve porabe električne energije na hrano živali (manjši v primerjavi z oljno pogačo, ki jo ce, ki znašajo od 10 do 15 kg zrnja/uro. vijačni stiskalnici AIS P 60, ki je zasnovana in nare- transportirajo iz oddaljenih delov sveta). Pomembna jena na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Oddelku za prednost lokalnega procesiranja soje s stiskalnicami kmetijsko tehniko in energetiko. Stiskalnica AIS P 60 Merjenje delovne temperature stiskalnice med stiskanjem soje je, da lahko kontroliramo kakovost od pridelave do na stiskalnici AIS P 60 (fotografija: T. Poje) omogoča kontinuirano delovanje. Opremljena je z končnega proizvoda (oljne pogače za prehrano živali). elektromotorjem nazivne moči 1,5 kW, ki je povezan s frekvenčnim pretvornikom, ki omogoča spreminja- nje hitrosti vrtenja elektromotorja (s spreminjanjem 103 104 VIRI IN LITERATURA: Bogaert, L., Mathieu, H., Mhemdi, H. in Vorobiev, E. (2018). Characterization of oilseeds mechanical expression in an instrumen-ted pilot screw press. Industrial Crops and Products, 121, 106–113. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j.indcrop.2018.04.039 Chapuis, A., Blin, J., Carré, P. in Lecomte, D. (2014). Separation efficiency and energy consumption of oil expression using a screw -press: The case of Jatropha curcas L. seeds. Industrial Crops and Products, 52, 752–761. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/j. indcrop.2013.11.046 Farmet. (b. d.). Complex soybean technologies. Farmet. https://www.farmet.cz/Media/ContentItems/2781_02781/aJ2To7/3-komplexni -zpracovani-soji-en-web-zmenseno.pdf Grossschedl, H. (25. 6. 2018). Customer experience with soybean processing with Farmet technologies. Farmet. https://www.farmet.cz/Media/ ContentItems/2316/customer-experience-with-soybean-processing-with-farmet-technologies.pdf Jejčič, V. (2008). Decentralizirana proizvodnja rastlinskega olja za energetske in druge namene na kmetijah in manjših obratih. Kmetijski inštitut Slovenije; Hocem d.o.o. Merljak, M. in Jakob Merljak, P. (2014). Olja za prehrano, zdravje in nego telesa. Kmečki glas. Moses, D. R. (2014). Performance evaluation of continuous screw press for extraction soybean oil. American journal of science and technology, 1(5), 238–242. Patil, R. T. in Ali, N. (2006). Effect of Pre-Treatments on Mechanical Oil Expression of Soybean Using a Commercial Oil Expeller. International Journal of Food Properties, 9(2), 227–236. https://doi.org/10.1080/10942910600592315 Riva, G. in Sissot, F. (1999). CIGR Handbook of Agricultural Engineering, Volume V Energy and Biomass Engineering, Chapter 3 Biomass Engineering, Part 3.1 Biomass Liquid Fuels, Part 3.1.2 Vegetable Oils and Their Esters (biodiesel). ASAE. https://doi.org/https://doi. org/10.13031/2013.36418 Singh, J. in Bargale, P. C. (2000). Development of a small capacity double stage compression screw press for oil expression. Journal of Food Engineering, 43(2), 75–82. https://doi.org/https://doi.org/10.1016/S0260-8774(99)00134-X SURS. (b. d.). Povprečni pridelek (t/ha) pomembnejših kmetijskih kultur, po statističnih regijah, Slovenija, letno https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/ Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo Zanetti, F., Monti, A. in Berti, M. T. (2013). Challenges and opportunities for new industrial oilseed crops in EU-27: A review. Industrial Crops and Products, 50, 580–595. https://doi.org/10.1016/j.indcrop.2013.08.030 105 106 primeri Dobrih praks na Sestava obroka Proizvodne značilnosti slovenskih kmetijah Glavne komponente krmnega obroka za pitan- Prirasti v povprečni višini 0,75 kg/dan. Boljši ce od 25 do 60 kg: kot pri krmljenju s sojinimi tropinami, ki se po- nujajo na trgu. • 35 % koruze, dobra praksa: vključevaNje lastNe soje v krmNe obroke prašičjih Konverzija: 3 do 3,2 kg/kg prirasta • 25 % ječmena, pitaNcev Na kmetiji urek matjaža iz loč pri dobovi (brežice) • 10 % tritikale, • 25 % soje, 2,5% lucerne in Način termične obdelave soje/boba Mateja Strgulec, Manfred Jakop Značilnosti kmetije • 2,5 % mineralno-vitaminskega krmila. Naprava: Mobilni stroj za praženje soje Mecmar Beljakovinsko komponento v celoti pokrivajo z s zmogljivostjo2–2,5 t zrnja/uro Površina KMG: 65 ha doma pridelano sojo in lucerno. Temperatura postopka: temperatura zraka Njive: 63 ha Posebnosti sestave krmnega obroka 240 oC, v praksi zrnje grejejo na 125 oC, pri ma- Travniki, pašniki: 2 ha ksimalni vlažnosti zrnja 18 %. Doma pridelana polnomastna soja je bogata Površina s sojo: 18,9 ha (lucerna 3 ha) energijska krma z 18 % vsebnostjo olja, ki se Opis postopka: sveže zrnje potuje po tekočem v kombinaciji z lucerno energijsko uravnava traku naprave 30–40 kg/min. Stroj poganja ele- Tip tal: srednje težka tla, gline > 25% oziroma zmanjša, da ne prihaja do prekomerne ktrični tok, zrnje grejejo na kurilno olje. zamaščenosti pitancev. Delež soje se v obroku Založenost tal: spreminja, z višanjem teže pitancev se delež soje Prednost domače beljakovinske krme • Fosfor in kalij: C–B razred (dobra-srednje v obroku manjša. dobra založenost s hranili) Kmetija ni odvisna od nihanja cen sojinih tropin niti od dobavljivosti krmil na trgu. To izboljšuje • Humus: 3 do 4,5 % in pH = 7,2 (bazična ) njeno tržno in okoljsko stabilnost in odpornost. • Površine niso na VVO, vključeni v KO- Razvoj V prireji opazimo dobro počutje in dobro zdra- POP poljedelstvo: petletni kolobar vstveno stanje živali ter dobro klavnost. V prihodnje želijo na kmetiji povečevati obseg • N min analize, gnojenje z nizkimi izpusti površin soje, vključno s setvijo soje kot strnišč- v zrak nega dosevka. Stroške pridelave želijo zmanjšati Vrsta živine: prašiči pitanci z uvajanjem neposredne setve soje in z uvaja- njem izboljšanega varstva soje pred pleveli s Obremenitev GVŽ/ha: 0,79 pomočjo IKT tehnologije na škropili napravi. Digitalno uravnavanje naprave bo preprečilo Posebnost kmetije: dvojno prekrivanje posevka s herbicidi, in s tem Lastna pridelava krme, vključno z beljakovinsko zmanjšalo fitotoksičnost na mladih rastlinah Lastnik kmetije na njivi požete strniščne soje krmo. soje. (fotografija: M. Strgulec) 107 108 dobra praksa: vključevaNje lastNe soje v krmNe obroke govejih pitaNcev Na kmetiji kure iz grma pri podzemlju v beli krajiNi Mateja Strgulec, Manfred Jakop Sestava celoletnega obroka Način termične obdelave soje Glavne komponente krmnega obroka: Naprava: Ekstruder 200 (Ekstruderi Stanišić, Sremska Mitrovica) v kombinaciji s stiskalnico • 60 % silažne koruze Značilnosti kmetije Čas obdelave: / • 10 % travne silaže Površina KMG: 93 ha • 20 % seno Temperatura: 115–120 °C Njive: 79,3 ha • 10 % močna krma (mešanica: 60 % koruza, Opis postopka: Soja kontinuirano doteka v 18 % soja, 20 % tritikala, 2 % mineralno-vi- Travniki, pašniki: 13,8 ha nasipnico ekstruderja, kjer se navlaži z manjšo taminska mešanica). količino vode. Sledi ekstrudiranje pri tempera- Površina s sojo: 12 ha turi 115–120 °C. Ogreta masa gre iz ekstruderja Krmni obrok in beljakovinska komponenta je v neposredno na mehansko stiskalnico. Tempera- Tip tal: srednje težka tla, gline > 25% celoti pridelana na domači kmetiji. tura ob vhodu v stiskalnico je 80 °C, pri izstopu Založenost tal: 105 °C. Po stiskanju se pogače, ki imajo listas- to obliko, zdrobijo z mehanskim drobilnikom. • Fosfor in kalij: od A do C razred (od si- Zmogljivost sklopa za obdelavo soje je 2,5 kg Proizvodne značilnosti romašne do dobre založenosti s hranili) pogač na minuto. Obdelava soje z ekstruderjem in naknadno stiskanje ne ohlajene mase zago- • Humus: 2–3,5 %, in pH od 5,6 do 6,7 Prirasti: biki v višini: 1,1 do 1,2kg/dan, telice tavlja ustrezno toplotno obdelanost pogač za (zmerno kisla) v višini: 0,9 do 1,1 kg/dan. neprežvekovalce, ne uspe pa izboljšati beljako- • Površine niso na VVO, vključeni v KO- vinske vrednosti pogač za prežvekovalce. POP poljedelstvo) V čem vidi prednost takšne sestave obroka/ Vrsta živine: GOVEDO pitanci Razvoj lastne beljakovinske krme Obremenitev GVŽ/ha: 0,3 GVŽ/ha Dobro počutje in zdravstveno stanje živali, ugo- Posebnost kmetije: Pridelava beljakovinske krme (vključno s sojo) dna cena obroka. se bo na kmetiji izvajala tudi v prihodnje. Zara- Lastna pridelava krme, vključno z beljakovinsko di velike dražitve mineralnih gnojil in povečanja krmo. ekonomike pridelave poljščin želijo delež zrna- tih stročnic v kolobarju povečati. Na kmetiji že- Nosilec kmetije Kure pri spremljanju posevka lijo nadaljevati tudi z uvajanjem ohranitvenega (fotografija: M Strgulec) kmetovanja na njihove njivske površine. 109 110 dobra praksa: vključevaNja termičNo NeobdelaNe doma pri- Sestava obroka delaNe soje v krmNe obroke krav molzNic Na kmetiji jamšek iz Proizvodne značilnosti bukovice pri vodicah Sestava krmnega obroka je odvisna od kategorije Mlečnost: živali. Krave, ki jih molzejo dobijo koruzno in travno silažo, silažo iz DTM, 3 kg mrve (koše- Mlečnost na kmetiji je dobra, krave imajo v eni Mateja Strgulec, Damjana Iljaš no sredi maja), doma pridelan ječmen ali tritikalo. laktaciji cca 10.500 kg mleka. Presušene krave, telice, teleta dobijo namesto sena otavo. Beljakovinski dodatek dobijo živali glede na potrebe. Razvoj Ostale komponente krmnega obroka: Koraki v prihodnje glede domače beljako- Beljakovinsko komponento do 40 % pokrijejo z vinske krme: doma pridelano krmo (soja, inkarnatka v DTM) ostalo beljakovinsko krmo dokupijo. Dokupijo Soja se je izkazala kot zelo zanimiva poljščina. Značilnosti kmetije tudi mineralno vitaminske dodatke. Lahko se jo dobro proda ali s krmljenjem na lastni kmetiji zmanjša stroške v prehrani živali. Posebnosti sestave krmnega obroka: Površina KMG: 67 ha Pridelki soje so na dobro pripravljenih tleh, dobri sorti, primerno globoki in gosti setvi lahko zelo Molznice dobijo 2 – 2,5 kg beljakovinske krme Njive: 42 ha veliki. Površine posejane s sojo nameravajo pove- sestavljene iz doma pridelane soje (0,5 - 2 kg/ čati s 5 % njiv na 10 % njiv. Eden od razlogov za Travniki, pašniki: 25 ha kravo (odvisno od cen na trgu)) in dokupljenih povečanje površin posejanih s sojo je tudi vpliv repičnih in sojinih tropin. Domačo sojo vključu- Površina z sojo: 1,5-3 ha; DTM (10 ha posevek po žitih: inkarnatka + ljulka) soje na tla. Njive so po setvi soje bolj rahle in jejo v obrok termično neobdelano, mleto ali kos- koruza za zrnje, ki v kolobarju sledi soji, ima do mičeno. Tip tal: njive: peščena ilovica 20 ha, ilovnat pesek 10 ha, ilovica 12 ha; travniki :peščena ilovica,I 13 ha, 2 t suhega zrnja več na ha kot drugje. Ob večjem peščeno-glinasta ilovica 12 ha pridelku suhega zrnja koruze/ha so stroški gno- jenja z mineralnimi dušičnimi gnojili manjši, kar Založenost tal: Način termične obdelave soje tudi znižuje stroške pridelave krme. • na njivah fosfor in kalij v C - B razredu (dobra-srednje dobra založenost s hranili) • vse njive vsakih 3- 4 leta meliorativno apnijo s 3 t agro apna/ha. Soje pred uporabo termično ne obdelajo, jo pa v • humus = 3-4,5 % in pH = 6, 7 – 7,0 lastni sušilnici takoj po žetvi zelo dobro posušijo • Površine niso na VVO, niso vključeni v KOPOP. (na 9 % vlage). Vrsta živine: Na kmetiji so usmerjen v proizvodnjo mleka. Vseh živali skupaj imajo za 85 GVŽ; od tega V čem vidijo prednost pridelave lastne belja-je 64 krav molznic; ostalo so telice in teleta. kovinske krme Obremenitev GVŽ/ha: 1,27 Pridelava lastne beljakovinske krme zagotavlja finančno stabilnost kmetije oziroma zmanjša po- Posebnost kmetije: Na kmetiji upoštevajo staro načelo, da mora imeti kmet doma pridelane krme za dve sledice nihanj cen pri nakupu repromateriala in zimi, zato vso osnovno krmo pridelajo sami, 40 % beljakovinske krme pridelajo na kmetiji. prodajni ceni mleka. 111 112 dobra praksa: podjetje iNterkorN, d. o. o., gaNčaNi, beltiNci – predelava soje Tamara Korošec Podjetje Interkorn, d. o. o. se prvenstveno ukvarja s prodajo izdelkov lastne blagovne znamke Eurogarden (travinje, dosevki za kmetijsko in parkovno rabo, se- menski krompir, semenska krmna pesa, hrana za pti- ce) in prodajo izdelkov podjetja Corteva Pioneer, ki ga zastopajo na slovenskem trgu. Dodatne storitve pod- jetja so tudi dodelava in distribucija soje, sirka, koruze, lucerne, sončnic in ozimne oljne ogrščice. Interkorn je eden največjih predelovalcev soje pri nas. Sojo odkupujejo od okoliških kmetij, jo ekstrudirajo in Prednost linije je, da ima sorazmerno veliko zmoglji-po potrebi iztisnejo olje. Ostanek je ekstrudirana sojina vost in omogoča dva proizvoda: olje in sojine pogače. pogača, ki jo tržijo kot krmno surovino. Tudi sojino Koristijo jo predvsem kmetje iz Prekmurja za storitev olje prodajo večinoma v mešalnice krmil. Težava, s ka- ekstrudiranja za lastno porabo na kmetiji. Omogoča tero se srečujejo, so letošnje visoke odkupne cene soje. tudi odkup soje in prodajo predelanih krmil (pogače, S pogačami in oljem pri tako visokih cenah na trgu s olje, ekstrudiranega sojinega zrna), v kolikor je soja krmili niso konkurenčni. Če ceno predelanih krmil zni- cenovno ugodna. žajo, ne pokrijejo stroškov predelave in analiz. Letos so tako izvajali samo storitev ekstrudiranja za kmetije, ki so ekstrudirano sojino zrnje porabili na lastni kmetiji. Za predelavo soje so se odločili v obdobju, ko so za- radi podpor za beljakovinske rastline v Sloveniji priča- kovali povečano pridelavo soje. Podjetje uporablja ekstruder podjetja Bronto. Pred ekstrudiranjem je sojino zrno obdelano s suho paro. Pri ekstrudiranju dobimo polnomastno ekstrudirano sojino zrnje z izhodno temperaturo od 130 do 150 °C (čas obdelave 20–30 s, tlak do 55 bar). Pri nadaljnjem transportiranju na liniji se temperatura surovine zniža na 100 do 110 °C. Nato lahko procesu ekstrudiranja sledi tudi stiskanje s polžasto stiskalnico. Ekstrudirane sojine pogače vsebujejo 7–8 % maščob in jih je treba ob koncu procesa ohladiti, da ostajajo čim manj iz- Podjetje Interkorn uporablja extruder podjetja Bronto postavljene oksidaciji oziroma kvarjenju. (fotografija: Bronto) 113 114 projektni partnerji Kmetijski inštitut Slovenije Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Tip projekta: EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) Tematika projekta: Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto Naslov projekta: Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba Obdobje trajanja projekta: 18. 12. 2018–19. 4. 2022 Kmetijsko gospodarstvo Žipo d.o.o. iz Lenarta vodilNi partNer: Kmetijsko gospodarstvo Kure iz Grma pri Podzemlju Kmetijsko gospodarstvo Ferlan iz Ljubljane Kmetijsko gospodarstvo Leskošek iz Migojnice Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Kmetijsko gospodarstvo Grubič iz Brežic Kmetijsko gospodarstvo Topolovec iz Veržeja člaNi partNerstva: Več o projektu na spletni strani: http://zrnatestrocnice.um.si/ Partnerji projekta Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, na uvo- • Oddelek za agronomijo dnem sestanku na Fakulteti • Oddelek za živilstvo za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, februarja 2018 (fotografija: M. Jakop) 115 116 iZvleček abstract ZRNATE STROČNICE V PREHRANI REJNIH ŽIVALI GRAIN LEGUMES IN NUTRITION OF FARM ANIMALS TAMARA KOROŠEC (UR.) JOŽE VERBIČ (UR.) TAMARA KOROŠEC (ED.) JOŽE VERBIČ (ED.) Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, Slovenija. Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia Institute of Agricultural Institute of Slovenia, Ljubljana, Slovenia. zavod Maribor, Maribor, Slovenija. E-pošta: joze.verbic@kis.si Agriculture and Forestry Maribor , Maribor, Slovenija. E-mail: joze.verbic@kis.si E-pošta: tamara.korosec@kmetijski-zavod.si E-mail: tamara.korosec@kmetijski-zavod.si V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in The sources and needs of protein feeds for farm animals in the world, in Europe and in Slovenia are v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljako-presented in the publication. In addition, the specificities of protein digestion, the limitations of using vinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost different protein feeds in the diet, the composition of protein feeds and their energy and protein va-za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. lue for monogastric animals and ruminants are described. Emphasis is placed on grain legumes and V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko oilseeds and their products. We also present examples of complete feed mixtures for poultry and pigs vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno that may contain different locally grown grain legumes. A special chapter is devoted to the possibility možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke of including heat-treated and unprocessed whole soybeans, soybean cakes and meals in diets for dairy za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih cows and beef cattle. The procedures and effects of heat treatment of soybeans, soybean cakes and pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih meals are also described. We conclude the publication with a description of Slovenian best practices in zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila. the use of home-grown grain legumes and their products as a local source of protein. Ključne besede: Keywords: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava. grain legumes, animal nutrition, cattle, pigs, poultry, full-fat soybeans, heat treatment ISBN 978-961-286-584-9 (pdf) ISBN 978-961-286-584-9 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.5.2022 DOI https://doi.org/10.18690/um.fkbv.5.2022 117 118 EIP projekt: «Zrnate stročnice- pridelava, predelava in uporaba» Urednika: Tamara Korošec, Jože Verbič Avtorji: Tamara Korošec Jože Verbič Viktor Jejčič Tip dela: Drago Babnik Strokovna monografija Mateja Strgulec Damjana Iljaš Manfred Jakop Document Outline zrnate strocnice_PLATNICE_WEB zivali_2 zrnate strocnice v prehrani zivali_web_29 (1) PREDGOVOR Uvod Viri beljakovinske krme v svetu in Evropi Viri beljakovinske krme v Sloveniji Zrnate stročnice v prehrani neprežvekovalcev Osnovne značilnosti posameznih zrnatih stročnic kot beljakovinskih krmnih virov Soja (Glycine max) Krmni Grah (Pisum sativum) Krmni bob (Vicia faba L.) Volčji bob ali sladka lupina (Lupinus spp.) Vpliv tripsinskih inhibitorjev (TI) in drugih antinutritivnih snovi na neprežvekovalce Primeri obrokov za neprežvekovalce Prašiči Primeri obrokov z vključenimi stročnicami za breje in doječe svinje Primeri obrokov z vključenimi stročnicami za prašiče pitance Krmljenje ekoloških prašičev Možnost vključitve toplotno neobdelane polnomastne soje v krmo prašičev Nesnice in pitovni piščanci Primeri popolnih krmnih mešanic za nesnice Primeri popolnih krmnih mešanic za pitovne piščance Zrnate stročnice v prehrani prežvekovalcev Posebnosti prebave pri prežvekovalcih Razgrajevanje in sinteza beljakovin v vampu Ocenjevanje beljakovinske vrednosti krme za prežvekovalce Ocena stanja na področju oskrbljenosti prežvekovalcev z beljakovinami v Sloveniji Sestava, energijska in beljakovinska vrednost zrnatih stročnic, oljnic, pogač in tropin za prežvekovalce Sestava beljakovinskih krmil Beljakovinska vrednost različnih beljakovinskih krmil Omejitve pri vključevanju zrnatih stročnic v obroke za prežvekovalce Krmljenje soje, sojinih pogač in tropin kravam molznicam in govejim pitancem Sojino zrnje Sojine pogače Sojine tropine Primeri obrokov za prežvekovalce Primeri krmnih obrokov s sojo in sojinimi pogačami za krave molznice Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo, travno silažo in polnomastnim sojinim zrnjem Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo, travno silažo in sojinimi pogačami Krmne mešanice za krave molznice, ki jih krmimo k izravnanim osnovnim obrokom Primeri krmnih obrokov s sojo in sojinimi pogačami za goveje pitance Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno neobdelanim polnomastnim sojinim zrnjem Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno obdelanim polnomastnim sojinim zrnjem Primeri krmnih obrokov s koruzno silažo in toplotno obdelanimi sojinimi pogačami Ugotovitve o možnosti vključevanja polnomastnega sojinega zrnja in sojinih pogač v obroke za goveje pitance Postopki toplotne obdelave zrnja stročnic in potrebna mehanizacija Kako se odločamo pri nabavi stroja za toplotno obdelavo soje Obstoječe tehnologije za toplotno obdelavo soje Praženje Parjenje Ekstrudiranje Sistem za ekstrakcijo olja Ocenjevanje ustreznosti toplotne obdelave sojinega zrnja, pogač in tropin Procesiranje zrnja soje s stiskalnicami Mehanska ekstrakcija sojinega olja s stiskalnicami Stiskalnice za mehansko ekstrakcijo oljnic Zasnova vijačne stiskalnice Olje iz soje Poraba energije pri stiskanju soje na vijačni stiskalnici Zaključek Primeri dobrih praks na slovenskih kmetijah Dobra praksa: vključevanje lastne soje v krmne obroke prašičjih pitancev na kmetiji Urek Matjaža iz Loč pri Dobovi (Brežice) Dobra praksa: vključevanje lastne soje v krmne obroke govejih pitancev na kmetiji Kure iz Grma pri Podzemlju v Beli krajini Dobra praksa: vključevanja termično neobdelane doma pridelane soje v krmne obroke krav molznic na kmetiji Jamšek iz Bukovice pri Vodicah Dobra praksa: Podjetje Interkorn, d. o. o., Gančani, Beltinci – predelava soje projektni partnerji VODILNI PARTNER: ČLANI PARTNERSTVA: Izvleček ABSTRACT zrnate strocnice_PLATNICE_WEB zivali