if  ? > 'č !? ,'c- >j& M S

Naša naloga:

Probuja In na¬

predek naroda!


NARODNI VESTNIK

$!?■ f’’. J'4 J'4 J'l >'l J'i j'i >'i *'»«'! •». ,w «v

‘v * * * * '»* 't* 't' *»» «1» -i« v V V W < t . *i> V

1

I

$

Naš namen:

V edinosti in

I


S

•I’ ... ,1, ,1, *f.

Č?V"«* <i> «*» *»» '*»

NATIONAL HERALD.

g

slogi do cilja!

»

S

S

i*v,r<n <)»

'*» '»<■ 't* 'i‘ 't* '*» <*» 'i* 't» «i> <i» WA«VAfV,f,,»V,» V,f

Ko. 26. — St. 26,

Duluth, Mirni., Thursday, October 5,1911. — Četrtek, 5. oktobra 1911.

Volume I_Letnik I.

vJs*i

:ev al k 0
'5.00 S

Ameriške vesti.

konvencija k. s. k. j.

Konvencija K. S. K. J. se je pri
:eia dne 2. trn. Dne 1. t. m. je do-
pelo v So. Chicago 72 delegatov,
napeti so se potem drugo jutro odpe-
^esijjali v Joliet, kjer se vrši konven-
" ;i:  lija.

Rqw  V So. Chicago so bili delegati
■ Sprejeti navdušeno in vsa Sloven¬
ka naselbina je bila okinčena s
astavi.

IITIČ I' Vršil se  3 e v  počast delegatom
1  'dj ||\ anket, na katerem je Rev. Ka-
tigar govoril, ter bičal delovanje
maničevo in Kranjčevo.
Sklenilo se je tudi, da se ima
tonvencija vršiti in dokončati v
jo Chicago, ne pa v Jolietu kakor
' '»»ta , e  samooblastno odredil Jednotin

cerih

njlredsednik Nemanič.

" n aše j

;  h

Pn P°coč ls

povenj;

opravič.

GROZOVITA KATASTROFA.

tih

OSEM OTROK ZGORELO..

Osem otrok Viljema Diaz je v
Heshbonu blizo Indiane v Pa.
zgorelo. Otroci so bili v starosti
od 3 mesecev do 13 let. Pričelo je
goreti v drugem nadstropju in je
Diaz s svojo ženo šel gasiti o-
genj. Otroci so ostali v postelji v
prvem nadstropju Ogenj se je raz
širil s tako naglico, da ni bilo mo
goče več rešiti otrok in so vsi
zgoreli.

VLAGANJE V POŠTNE HRA¬
NILNICE.

V sredo so v VVashingtonu o-
bjavili, da se je do dne 31. avgu¬
sta nahajalo v novo otvorjenih
hranilnicah vlog za $2,500.000.
Tekom avgusta se je vložilo en
milijon dolarjev in koncem sep¬
tembra cenijo vlog na štiri milio-
ne dolarjev.

za

j Austin, mesto z 3200 prebivalci
i severni Pennsylvaniji je bilo v
edeljo popoldne popolnoma raz-
iejano in najmanj 150 oseb je pri
lo ob življenje, ker se je vodni
ksip pretrgal in je po ozki dolini
Cliitteklo čez pet milijonov galonov
bde, ki je kamor je dosegla vse
i- pičila,

1 Razven mesta Austin so delo-
ja pokončane tudi vasi Castello
j| Wharton. Kar deroča voda ni
pičila, to je napravil požar, ki je
astal s tem, da so se plinove ce-
j razpočile in se plin vžgal. Od
lih poslopij je ostala le bolnica
a lij eno šolsko poslopje.

Z grozovitim šumenjem se je
za  t,pda izlivala iz zasipa, ki je bil
»0 čevljev dolg in 49 čevljev vi-
jk, kateri pa je vsled pritiska o-
Chicajj-ottine množice vode razpočil.. :
irlh CiTakoj je bilo ljudstvo alarmi-
Ino in rešil se je. kdor se je mo-
j jfl. Ko je voda odtekla, pričelo je
preti in veliko ljudi je zgorelo,
koda znaša $6,000.000 in mesta
■;e. Pa, p nameravajo več zgraditi,
tl, PrjKoliko je prišlo ljudi ob življe-
e še ni znano. Nekateri trdijo
kolo 150 drugi zopet čez 500.

MASKIRANCI NAPADLI
VLAK.

VEČJE NESREČE VSLED
POVODNJI.

< j Leta 1530. Velikanska povo-

$t3VP n na  H°' an dskem. 400.000 oseb
*

, [Leta

iCOln AV6. rtvih.

j 1717.

I

1778. Navarre, 3000 mrtvih.

1617. Catalonia, 50.000
Hamburg,

druge

Zealand
'00 mrtvih.

st#l 1802. Lop ea

1 ffl

|00 utopljencev.

na Španskem,

||0 tOUHO i" j 1829. Danzig, 1200 mrtvih.
ha( jar imate %849, New Orleans, 1600 ubi-

na Ogrskem,

,.^-aK  i -"1879. Szegedin
^„|77 ljudi utonilo.

EST ^ 1879. Marcia na Španskem 1000
vS ih hrtvih.

j.  d" 1 " i:: ;;|l8S8. Canton reka na Kita j-
b.-cp' 1  cem izstopila, 3000 mrtvih.

iV' P . «1892. Povodenj v St. Louisu.
M-;' 1 ;, 50 mrtvih.

Pa. 5000

1889. v Johnstownu,
'irtvih.

i* v L  ''TAVKA  ŽELEZNIČARJEV.

r^V* _

[ 2deznički uslužbenci, ki so '
,£t. rh'cago v soboto prenehali z de-
,pm, da bi s tem prisilili pripo-

le Slrr,lo _i:_

Jnanje svoje novo ustanovljene
j. eze ’  so  se v nedelio še le priče-
| P n P r avlati na pravi odpor.. Se-
“ €c  a  družbe hočejo z delom in

i »-1  o no

- .vid Ciruzbe hočejo .

^ irometom nadaljevati in so na-
i* He stavkokaze. Takoj ko je bila

l 1 " »iivKOKaze. Takoj ko je bila
tavka razglašena se je pripeljalo
eh vlak stavkokazov.

, eki vlak stavkokazov ki se je
.jdpe jal proti New Orleansu, je
|i|u( stvo na. postaji v Chicago na-
• adlo. Pričelo ga je obmetavati s
;) iJjamenjem. Več stavkokazov je
P 0  ranienih.

Bartlesville, Okla., 4. okt. Mis-
souri-Kansas potniški vlak št.
29. ki je vozil iz Kansas C. proti
Oklahoma C. ,je bil ustavljen od
treh maskirancev.

Roparji so oropali poštni in to¬
vorni voz ,odnesli so dva zaboja
dragulj Roparja so pričeli zesledo
vati vendar kakor navadno, brez
uspeha.

ROSEVELT POJDE NA LOV
NA. KITE.

Rose €# iwstasten lovec, to ve
však: ULfbk. 'Lovil je med vede ' v

. i .

•S?

Texasu, slone, leve in tigre v A-
friki, a sedaj se pa namerava po¬
dati v Severno morje na lov na
kite ali some.

Kapitan Loop ima svojo ladijo
za lov že popolnoma opremljeno
in je dobil obvestilo o Rosevelto-
vi nakani .

TORNADO.

V Mestu Lima, Ont. je v ne¬
deljo popoldne tornado prizadel
veliko škodo s tem, da je rušil po
slopje na katerih cenijo škode za
$100.000. K sreči, da ni bila ne u-
bita ne ranjena nobena oseba.
Brez strehe je 150 oseb.

Arkansas.

Iz sto glav broječa tolpa je v
Dumas udrla v tamošnjo ječo
ter iz nje izvlekla belokožca Čhar
les Malpass, ki je bil pri nekem
streljanju, pri katerem so bile u-
bite štiri osebe. Jetnika so peljali
do vodnjaka in ga v njem vtopi-
li. Malpassa niso mogli rojaki vi
deti, ker je bil poročen s črnko.

Colorado.

— V Colorado Springs so za¬
prli nekega Arturja Burnhama,
ker je bil na sumu, da je usmrtil
svojo ženo in otroke. Sedaj se je
dognalo. da je nedolžen, kajti od¬
tisi krvavih sledov na sekiri so
pokazali, da je 'bil zločinec nekdo
drugi.

— V Lake Luna so spoznali
John Ellisona, Henry Yo'kena in
Theodore Riley krivim, da so ri¬
be z dinamitom lovili in jih na ta
način pobili na tisoče. Obsojeni
so bili v dveletno ječo.

Idaho.

—• Dva roparja sta v Priest Ri-
ver udirala v banko, razstrelila
blagajno in odnesla za $2000 go¬
tovine in $70000 vrednostnih li¬
stin.

Illinois.

— Sodnik Otman je na lastno
prošnjo poslal John B. Flemmin-
ga iz Pevira v norišnico. Flem-
ming se boji da bi znorel in v tem
napravil nesrečo.

Vojna med Italijo in Turčijo.

Ker turški odgovor Porte ni ri¬
gaj al Italiji je slednja napovedala
Turčiji vojno.

Vojno stanje je pričelo v petek
popoldne ob 2:30. Predno je Ita¬
lija to storila se je vršila kabinet¬
na seja, kjer so še enkrat pretu-
htali odgovor, kajti upalo se je da
bodejo velevlasti posredovale da
ne pride do krvoprglitja.

Turčija je obvestila Italijo, da
nima nič proti temmče zasede Tri
polis in Kyrene. Turške bojne la¬
dij e so odpoklicane v Konstanti-
nopl. Turško časopisje je zelo hu¬
do napadlo Italijo in' jo nazivlj«
roparko. Italijanski mornarski mi
nister je takoj po napovedi vojne
obvestil admirala Aubrey povelj¬
nika ladijevja pred Tripolis, da i-
ma zahtevati predajo mesta Tri¬
polis, drugače ga pa bombardi¬
rati ter blokirati celo obrežje. O
tem ukrepu so bile fclevlasti o-
bveščene in Italija je sprejela
pod svoe varstvo vse tujce ki še
nahajajo v Tripolisu.

V petek zjutraj se je približala
italijansko vojno brodovje pred
Tripolis. Torpedni uničevalec Ga
ribaldi je plul z belo zastavo v pri
stan. Velika množica ga je priča-
kovaal. Poveljujoči častnik je od
turškega poveljnika zahteval pre
dajo mesta v kar pa Turek ni pri¬
volil.

V soboto so italijanske topni-
čarke obstreljevale mesto Preve¬
ša. Ravno ta dan so Italijani po¬
greznili turško torpedovko. Mo¬
štvo te so rešili.

Pariški listi so mnenja, da se
bede dal spor še poravnati in ka¬
kor se sliši, Italija ne bode nada¬
ljevala vojne, če ji Turčija privoli
zasesti Tripoli. Okupacijski na¬
črt Italije je ta, da izkrca do 7.
oktobra 40.000 mož in obstrelje¬
vati mesto bi pričela še le takrat,
če bi bila v nevarnosti last tuj¬
cev. Italijanski minister ima tu¬
di v načrtu tripoličanskemu pre¬
bivalstvu popustiti davke, ki jih
s^daj ljudstvo komaj zmaguje.

Poroča se nadalje, da so Itali¬
jani zajeli turško transportno la¬
dijo ‘Derna’, iz katere so ravno
spravljali orožje in streljivo. Ve-
č j i del orožja, je bilo že spravlje
nega v notranjost ,4ežele.

1 Velevlasti so v tem neutralne.
Nemško časopisje strogo obsoja
italijansko postopanje ter pravi,
da je velika nevarnost, da prične
krvavi balkanski ples.
v Iz Rima prihaja danes, dne 4.
t,, m. naslednje brzojavno poro¬
čilo. Uradno se naznanja, da je
prišlo od admirala Faravelli po¬
ročilo, da se je pričelo bombardi¬
ranje Tripolisa ob 3:30 popoldne
in je trajalo do večera. Obrežne
baterije so tudi streljale na itali¬
jansko brodovje, vendar brez u-
speha.

Admiral pravi, da nadaljuje s
streljanjem toliko časa, dokler ne
poruši in uniči obrežne baterije.
Italijani pri obstreljavanju gleda
jo na to, da ne poškodujejo poslo¬
pja v mestu, vendar do sedaj so
porušili svetilnike in poškodovali
obzidje baterij.

Brzojav iz konvencije.

Nemanich se je moral podvreči. Zborovanje
se nadaljuje v So. Chicago. Delegati so vzorni in

napredni. Jednotina čast bode rešena!


šče nemški prestolonaslednik svo
jega avstrijskega kolega. Že ko
je bival avstrijski prestolonasled-
11 'k Hrane Ferdinand pri nemških
vojaških vajah, se je govorilo, da
je ta povabil na obisk nemškega
prestolonaslednika.

Kakor se sedaj uradno razglaša
se bodeta oba prestolonaslednika
sestala koncem oktobra v Blun-
bachu in se tam udeležita lova.

IZ SRBIJE.

Dogodki v Srbiji.

V zadnjih dneh je izšla v Bel-
gradu brošura pod imenom “Kr¬
vava noč”, v kateri se odkrito iz¬
javlja, da je bil kralj Peter pou¬
čen o umoru kralja Aleksandra in
Drage ter je zarotnike podpiral.
Brošura je bila takoj konfiscirana
vendar se je zelo razširila.

Belgrajsko “Novo Vreme” trdi,
da so neresnične vesti o namera¬
vanem obisku kralja Petra na du¬
najskem dvoru. Letos kralj Pe¬
ter ne bo nikamor več potoval, k
večjemu v Pariz k obisku pred¬
sednika Fallieresa, vendar tudi to
potovanje ne bo pred novembrom

Dementi.

Vesti nekaterih nemških listov,
da so imeli srbski radikalci v Ni¬
šu zborovanje na katerem so po¬
zvali kralja Petra naj odstopi, so
popolnoma izmišljene. Radikalci
v Nišu sploh nobenega zborova¬
nja niso imeli.

ITALIJA.

Dva duhovnika utonila pri rešil¬

nem poizkusu.

Daniel Leddičk iz Flinta, je
bil v svojem živlenju že desetkrat
zadet od strele. Zadnjič je bil pol
ure v nezavesti. Zdravniki so mne
nje, da ima Leddick za strelo po¬
sebno privlačno moč.

— Italijan Antonio Lucitali iz
Hancocka, se je nameraval podati
v stari kraj. Dvignil je svoje pri¬
hranke, nekaj tisoč tolarjev ter se
podal proti kolodvoru. Po nesre¬
či je prišel pod vlak in je bil ubit.

Indiana.

— V Indianapolis so roparji na
padli Daniela Burns, mu odvzeli
gotovine $11. potem so ga tudi
prisilili, da je vzel umetno zobo¬
vje iz ust, ki so mu ga tudi od¬
nesli.

— V Lafayette so se sproprieii
slušatelji Purden univerze. Pri
tem je bilo ranjenih dvajset dija¬
kov.

Michigan.

— Indianski poglavar Satago
je v St. Ignace umrl v starosti
108 let. Pokojni je bil dobro znan
in prijatelj s pesnikom Longfel-
low.

Brzojavne vesti.

-— V McComb City, Minn. so
bili od šerifov ubiti trije štraj
karji. Kakor se poroča, tudi tudi
stavkajo službenci železnice.

— V Chicagi so aretovali Louis
Ruehla, sina ustanovitelja najve¬
čje pivovarne v Chicagi in njego¬
vo ženo Avgusto, ker sta pod na¬
pačno pretvezo izvabljala de¬
nar od raznih bank.

— Britski parnik Ixon je blizo
Eugano na Sumatri pogorel do
morske gladine. Če so se potniki
rešili, še ni znano.

— V Pittsburgu so člani črne
roke razstrelili hišo Italijana Pe¬
tra Caruso'. Preje so od njega
zahtevali $1500 in ker jih ni pla¬
čal so položili pred hišo bombo
Stanovalci so bili lahko ranjeni.

— V Toledo, Ohio, so ustoličili
novega škofa Jožefa Schrembs.
Slavlja se je udeležilo poleg 500
duhovnikov tudi obilo občinstva.

— V New Yorku je umrl admi¬
ral ameriške mornarice Winfield
Scott Schley. Pozemske ostanke
so prinesli v Washington k več¬
nemu počitku.

Iz Evrope.

AVSTRIJA.

V Santo Marinella sta nadzo¬
rovala pri kopanju gojence kole-
•gija. .sv. iož.efa duU,oypil£^don • Mi-
'chele Tanarati in redovnik p.
Angelstino. Nenadoma opazila
nekega mladega delavca, ki se je
potapljal. Oba sta skočila v vodo
delavcu na pomoč, a sta oba izgu
bila življenje v valovih. Tudi de¬
lavec je utonil.

Cesarjevo potovanje..

Cesar Franc Josip se poda za¬
četkom oktobra v Budapešto,
kjer bode v kraljevi palači prebi¬
val nekaj časa. Pri tej priliki ga
obišče tudi srbski kralj Peter.

Demonstracije zaradi draginje.

Te še niso ponehale. Ljudstvo
je razburjeno kljub vladnim o-
dredbam. Iz več krajev države se
javlja, o demonstracijah in izgre¬
dih, ki so posebno naperjene pro¬
ti Židom. Iz Kutne hore na Če¬
škem poročajo, da je ljudstvo na¬
padlo in razdejalo židovske pro¬
dajalne. Se le po posredovanju
vojaštva in policije je nastal mir.

V Lvovu in Krakovu so se vr¬
šile zopetne demonstracije. V spo
padu z vojaštvom sta bile dve o-
sebi tako raneni, da so podlegle
ranam.

Zima na Tirolskem.

Čudno vreme je nastalo na Ti¬
rolskem. Medtem ko po nekate¬
rih krajih vlada še precejšna .vro¬
čina je okolo Merana nastala pra¬
va zima in zapadlo je precej sne¬
ga. Neurje in sneg je napravil o-
bilo škode. Promet je oviran in
brzojavne zveze pretrgane. Pač
čudno vreme v tem času.

15 milijonov kron za regulacijo
učiteljskih plač.

V seji deželnega odbora je pre¬
dložil deželni odbornik Burian te
meljni načrt za regulacijo učitelj¬
skih plač na Češkem. V prvem le¬
tu bi se po tem načrtu pomnožili
izdatki za učiteljske plače za 15
milijonov kron. Burianov načrt
se je v današnji seji češkega dežel
nega zbora predložil poslancem. •

NEMČIJA.

Nemški prestolonaslednik obišče
avstrijskega.

Dogovorjena stvar je, da obi-

ŠPANSKO.

Španija v revoluciji.

Medtem, ko se Portugalci po
tegujejo za to, da bi pregnani
kralj Manuel zopet zasedel pre¬
stol, se hočejo Spanci svojega Al
fonza znebiti. V raznih okrajih
dežele so nastale resne revolte.
Kralj je izdal proti upornikom
najstrožje odredbe kakor tudi je
ljudstvu odvzel konstitucijonalne
garancije.

Španska v finančni stiski.

Iz Madrida poročajo, da je
španska državna zakladnica v
brezupnem položaju ,ker nima v
denarju niti več 1,800.000 peset.
Ta vsota ne zadostuje niti za po¬
kritje inozemskih obveznosti.

PORTUGALSKO.

Hočejo poklicati kralja Manuela

na prestol.

Portugalski rojalisti so izjavili,
da se mora monarhija obnoviti in
sicer v severnem delu Portugal¬
ske, kot obletnica pobega kralja
Manuela. Člani nameravajo po¬
klicati Manuela nazaj ter ga zo¬
pet postaviti na prestol. Kakor
se poroča, se sedaj v oblasti ro¬
jalistov nahajajo mesta Chaves,
Guimaraes Barra in Barranca.

Vstaja na Portugalskem.

Iz Lizbone se poroča, da je

ljudstvo v severni Portugalski v
popolni ustaji. Ista je pričela v
soboto in monarhisti, ki so se že
dalj časa zbirali ob španski meji,
so prekoračili mejo. Monarhisti
računajo na podporo ljudstva
Vlada je v ta namen ojačila vo¬
jaške posadke.

Podpirajte naš list!

OBVESTILO.

Člane podpornega društva “Du-
luthski Slovani” se obvešča, da se
prihodnja seja vrši četrto nedeljo
v tem mesecu, to je dne 29 okto¬
bra ob 10 uri dopoldne v uredni¬
štvu N. V.

Do istega časa bode namreč vse
zvršeno, da bode novo društvo
sprejeto pod okrilje J. S. K. J.

Člani se naprosijo, da k tej seji
pripeljejo tudi one osebe, ki na¬
meravajo pristopiti k društvu.

Tajnik.

DOPIS.

Hughes, 2.  okt.

Prosim Vas za malo prostora v
Vašem listu, da malo naznanim
čitateljem kako se nam godi tu¬
kaj šnim farmarjem. Iz raznih
krajev se bere o njih le od tu se
ne oglasi nikdo, čeravno živi tu
precejšne število Slovencev] Pa
seveda kakor se jaz bolj težko pri
pravim k pisavi, tako se tudi dru¬
gi. Tukaj šna slovenska naselbina
šteje približno dvesto dobrih dru¬
žin ,tudi je precejšno število fan¬
tov in nekaj deklet, ki lastujejo
lastno kmetijo. Omenim, da ta
naselbina obstoji kakih pet let, se
veda je nekaj Slovencev, ki so tu
že po 8 let.

Začetek je bil težaven, vendar
počasi se že tako zgiba, da gre bo
lje in sedaj napredujemo prav le¬
po. Vsak si redi po več živine, i-
mamo tudi šolo, edino kar nam
treba je, da bi imeli železnico, da
bi naše pridelke lažje spravljali
na trg. Upamo pa, da jo bodemo
dobili 'kmalo.

Zemlja je tu zelo rodovitna in
pridela se na nji vse ,česar se ra¬
bi. Vreme imamo že nekaj časa
deževno, čeravno bi bili radi, da
bi bilo do Božiča lepo, ker dela
je vedno dovolj. Če bi katerega
veselilo pozvedeti o tukajšni zem
lji in farmah,, naj. se na me obrne
in jaz mu drage volje resnico po
vem. Zemlje je še za dobiti, po¬
sebno nekateri bi jo radi prodali,
ker jo imajo preveč.

Gospod urednik prosim na za¬
merite da sem moj dopis razteg¬
nil, in da se isti ogne Vašega ko¬
ša, Vam 'hočem poslati par jare-
bic in enega 'kosmatega zajca
(Se prav lepo priporočam, ker
uredniškemu želodcu pridja poleg
druzega tudi divjačina. Urednik).
Koncem Vam želim najboljši u-
speh pri listu ki je res vse hvale,
vreden.

Pozdrav čitateljem po širni A-
meriki in onim onstran oceana.

Frank Globočnik,

Hughes, Minn.

DULUTH SOUTH SHORE IN
ATLANTIC ŽELEZNICA.

Potniki iz Minnesote in druzih
zapadnih držav kakor Dakota,
Montana, W ashington, Oregon
in zapadne Kanade, so že dolgo
spoznali veliko udobnost te želez¬
nice, zatoraj se pridno poslužuje-
ri jim jamči splošno zadovolj¬
nost.

Naš vlak zapusti Duluth ob
6.15 vsako večer proti New Yor-
ku in vzhodu, kateri je popolno¬
ma preskrbljen z vsemi potreb¬
ščinami.

Naša proga ima direktno zve¬
zo z vsemi drugimi, tako da se ne
rabite prevažati iz postaje na po¬
stajo nikjer, vozove premenite sa¬
mo dvakrat do New Yorka in to
samo na tisti postaji na katero
pridete.

Kadar pridete v New York, vas
spremi naš oseben zastopnik, ka¬
teri preskrbi, da dobite čedna
prenočišča po primerni ceni in
vas tudi odpremi na ladijo, sploh
mi skrbimo da je vaša pot kolikor
mogoče, prijetna.

Kadar pridete v Duluth, obrni¬
te se na naš urad, ako pa kupite
listke na severozapadu ali od dru¬
zih agentov, zahtevajte, da vam
železniški listek čita preko Du¬
luth, South Shore & Atlantic Ry.
do Nev/ Torka.

“NARODNI VESTNIK 1

National Herald.

Slovenic Weekly.

Owned and published by the

Sloventen Prlnting & Publlshlng Co.

a Corporation.

Geo. L. Brozich, president.
Joseph Geržin, V. president.
John B. Smrekar, secretary.
Joseph Mantel, treasurer.

Anton Hrast, director.

Raymund Feigel, editor.

Plače of Business: Duluth, Minn. Christie Bidg.

National Herald

Isued every Thursday; subscription yearly $2.00

The best Advertising medium among Sloveniens in the
Northwest. Rates on application.

„Entered as second-class matter May 11.1911 at the
post Otlice Duluth, Minn., under the Act March 3,1879.“

»NARODNI VESTNIK«

izdaja

Slovenska tiskovna družba
Duluth, Minn.

Izhaja vsaki četrtek zvečer na 8 strani ali vec.

Naročnina stane

Za Ameriko In Canado za celo leto
za pol leta

Za Evropo za celo leto . .

$ 2.00

$ 1.00

$3.00

Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo.
Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika:
John B. Smrekar, sec'y, DULUTH, Minn.
j Dopisi se naj pošiljajo na urednika
Raymund Feigel, Duluth, Minn.
Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second floor.
Telephon: Melrose 2244.

Z roko v roki.

Pri nas Slovencih opazujemo
neko grdo navado, 'ki nam ne dela
le nečast, pač pa nam tudi škodu*
je. Škoduje nam različno: prvič,
na ugledu, drugič na uspehu. Ta
greh smo baje prinesli že iz sta¬
rega kraja, kajti tam smo si ga
priučili in tamošnje okoliščine so
nas privedle do tega, da se ne
moremo tega greha otresti

Priznanja dobivamo ,da smo si¬
cer na društevnem polju organi¬
zirani kaj dobro, to je kar se tiče:
podpornih društev, očita se pa
nam tudi, da smo v drugih ozirih
kaj zanemarjeni.

Za napredek in probujo ne gre¬
mo naprej z roko v roki. ne — pač
pa vlečemo tj e in sem in to je res.
Če bi se naš narod nekoliko bolj
pobrigal v oziru napredka, bi bilo
tudi z njim v življenju čisto dru¬
gače.

Ozrimo se nekoliko na to grdo
navado, na ta naš greh, poglejmo
ob enem kje smo si ga priučili,
pa tudi kako naj se ga oprostimo.
Poseči moramo v stari kraj. Na¬
vade in razvade, dobre in slabe
so narodu vkorenjene, kakor pri
drugih, vendar poleg teh imamo
še kaj druzega slabega, za kar se
pa imamo zahvaliti edino le na¬
šim takozvanim voditeljem. Ka¬
kor znamo, voditelji pripadajo ra¬
znim strankam in sicer strankam,
ki so si v navzkrižju, kjer le mo¬
rejo. Navzkrižje pa ne ostane sa¬
mo med voditelji, pač pa se za¬
sej a tudi med širše sloje, med ljud
stvo in kakor se voditelji med
saboj eden na druzega ščuvajo, ta
ko se potem prične tudi ljudstvo.
To najbolj opazujemo ob času vo¬
litev. Stranke prirerajo shode,
govori in agitira se na vse božje
načine, vsaka hoče drugo nadkri-
ljevati, vsaka hoče za “svoje” več
dobrega storiti, kakor druga. Ali
zamore udrihanje stranke po
stranki imeti dobre posledice? To
vidimo in žalibog priznati mora¬
mo, da ne. Na Kranjskem je pri¬
šlo že tako daleč, da se dva ne ra¬
zumeta, da dva nista enacega mi¬
šljenja. Celo v strankah je mne¬
nje različno in gotovo je, da to i-
ma tudi v ljudstvu zle posledice.

Nevošljivost, sovraštvo, nespo¬
razum. To je iz tega nastalo, če-
gar posledice trpi ljudstvo. Ome¬
nili smo, da smo tudi v novo do¬
movino zanesli nekaj tih razvad.
Le poglejmo, koliko nevošljivosti
je med nami, da če le bi se hotel
kdo povšpeti do kaj boljšega, go¬
tovo se mu to zavida in če bi se
le moglo, bi se mu to preprečilo.
Ta navada gotovo ni nam tukaj
vzrastla, pač pa smo jo importi-
rali iz starega kraja, kjer ima ne¬
vošljivost in sovraštvo obilo že¬
tve.

Treba toraj to izkoreniti in z
roko v roki, složno in vstršjno,
brez grdih navad in pregreh ki
se nam predbacivajo, pojdimo na¬
prej za naš napredek, prospeh in
procvit.

ROJAKI.

V Ely in okolici ki kupujete
hiše, oglasite se pri podpisanemu.
Jaz imam vedno nekaj hiš na pro¬
daj po primernih cenah, ravno ta¬
ko Vam lahko dobim kupca, če
imate hišo na prodaj. Kolektam
tudi stanarino (rent) po primer-
nih cenah.

Geo. L. Brozich.

Kolike koristi imajo av¬
strijski podaniki od svo¬
jega konzulata.

Vsakdo bi mislil, da je konzu¬
larni urad za dobro in korist po¬
danikov monarhije. Vendar to
vidimo pri avstro-ogrskem, da ni
tako. Vsakdo bi se nadejal pomo¬
či od konzulata, da preje, nego od
koga drugega. Vendar v Minne¬
soti je to ravno v nasprotju in
vse se zdi, da naš konzul v Chi-
cagi, nima niti pojma o stanju na¬
šega naroda. Konzul poveruje za¬
stopniške posle nekemu Heimu iz
St. Paula. Ta zastopnik pa ne de¬
la v dobro naroda, zaradi tega pa
trpi tudi konzulat na svojem u-
gledu.

Če se kdo naših ljudi ponesreči
Heim to poizve iz časnikov ali
drugim potom, takoj se vsili v
probatno sodišče ter naprosi isto,
da ga nastavi administratorjem.

Če ni pri sodišču nikoga druge¬
ga, ki bi imel dokaz, da je opravi¬
čen zastopati zadevo, tako se pu¬
sti Heim imenovati oskrbnikom
in seveda na to dobi vso pravico
in se pogodi z družbo za vsoto,
ki mu jo ponuja odškodninski a-
gent. Heim še nikdar ni nastopil
proti kaki družbi in sprejel je le
to, kar se mu je ponudilo.

Opazili smo slučaj, da se je ta
zastopnik c. kr. konzulata pogodil
z upravo Norman rudnika za
$1500, ko bi ravno v tem slučaju
dobil odvetnik dvakrat več. Če
gospod konzul tega ne verjame,
mu damo imena uglednih odvet¬
nikov, ki se zgražajo, da se pusti
konzularni zastopnik poravnati z
vsakim mu ponujenim zneskom.

Nadalje je “Duluth Herald" pri
nesel vest. da je konzularni za¬
stopnik v neki zadevi zahteval za
služka $500, a sodišče mu je pri-
poznalo le $150. Kakšno korist i-
ma toraj narod od takega zastop¬
nika? Ali ima to korist, da mu
hoče konzularni zastopnik od¬
vzeti tretjino tega, kar mu pri-
stoji? Prav srčna hvala za tako
zastopstvo!

V zadevi nekega N. L. Marti-
noviča e Heim prejel $100, od¬
poslal pa je v stari kraj le $415.
— Martinovič je bil ubit pri delu
in dobil je vse skupaj le $100.
Martinovičev sodelavec Prpič je
bil tudi poškodovan. Prišel je ob
stega od družbe izposloval $1800,
a konzularni zastopnik za ubite¬
ga Martinoviča le $100. — Je tre¬
ba k temu kaj komentarja? —
Mislimo, da ne! Nadalje se nam
poroča, da je nedavno Heim ne¬
kemu Leidelu od London Gua-
ranteee družbe stavil take ponud-
rantec družbe stavil take ponud¬
be, da je Leidel trdil, da so se
Heimu zmešala kolesa.

Znano nam je še več afer o za¬
stopništvu c. k. konzulata, katere
bodemo o priliki objavili in doka¬
zali, da c. kr. konzulat ni za nas
vreden niti počenega groša.

S takimi zastopniki se konzu¬
lat le osmeši in zgubi svoj ugled
ne le pred narodom, pač pa tudi
pred oblastjo in družbami.

Če noče konzulat svojim poda¬
nikom preskrbeti pravega zastop
nika tako naj jih pusti, da se sami
zastopajo in ljudje sami bodo bo¬
lje urediti, kakor konzularni za¬
stopnik Heim.

V Duluthu in Range imamo do
sti svojih ljudi, ki poznajo posta¬
ve, a tudi nam ne manjka dobrih
odvetnikov, ki so vešči v zastop¬
stvu. Če pa g. konzul v Chicagi
tega ne verjame naj se popraša n^
probate pri sodnikih ali pa pri u-
glednih odvetnikih.

Pred tremi leti.

“Slovenski Narod” piše:

Dne 20. 9. je tri leta tega, kar so v
večerni temi pokale v Ljubljani
vojaške puške, je tekla človeška
kri in sta dva mladeniča Ada¬
mič in Lunder od krogel j zadeta
obležala mrtva.

Od tedaj so se umirili duhovi
in polegle so se strasti, ki so jih
provzročili dogodki tistega krva¬
vega večera. Ostal je samo gre¬
nak spomin in ostalo je prepriča¬
nje, da onega streljanja ni bilo
treba.

Skoro za obletnico ljubljanske¬
ga krvavega večera so se prime¬
rili na Dunaju veliki izgredi. In
dogodki na Dunaju silijo človeka,
da dela primere z dogodki pred
letfv Ljubljani in z izgredi, 'ki so
se še prej primerili v Inomostu.

Italijanska fakulteta v Inomo¬
stu je bila v eni noči odpravljena.
Nemci so napravili izgrede. Raz¬
bili so šipe na hišah in trgovinah
Italijanov, pretepali in mesarili
italijanske visokošolce in končno

naskočili poslopje italijanske fa¬
kultete in je demolirali ter uničili
vse, kar je bilo v njem. Vojaštvo
se sploh ni prikazalo, policija ali
ni mogla ali ni hotela zabraniti
izgredov — nemški kulturonosci
so nemoteno izvršili svoje delo.

Na Dunaju! Izgredniki so raz¬
bijali šipe. Vojaštvo je prišlo, a ni
rabilo orožja. Zaradi par tisoč šip
se na Dunaju ne strelja na ljudi.
Šele, ko so izgredniki začeli udira¬
ti v trgovine in v hiše ter ropali,
ko je bilo ranjenih mnogo redar¬
jev in vojakov, ko so izgredniki
delali barikade, prižigali tram¬
vajske vozove in šole, izkratka.
ko so se izgredi premenili v pravo
in resnično revolucijo, tedaj je vo¬
jaštvo rabilo orožje.

Pred tremi leti je bilo v Lublja
ni drugače. Isti večer, ko je bilo
vojaštvo imelo nič opravka, kajti
čim so bile šipe ubite, so se izgred
niki razšli. Nihče ni bil napaden.
Navaden izgred, ki ga je samo
zlobnost razkričala kot nekako
malo revolucijo. Dne 20. septem¬
bra ni bilo ne demonstracij, ne iz
gredov. Ljubljana je bila mirna.
Sele ko je vlada dala razpostaviti
vojaštvo po ulicah, so se začeli
zbirati ljudje v majhnih gručah.
Nobenega izgreda ni bilo, nihče
ni bil napaden, a vendar je vo¬
jaštvo pod vodstvom poročnika
Mayerja, ne da bi bilo dobilo na¬
ročilo od službujočega vladnega
komisarja, v večerni temi strelja¬
lo in je bilo osem oseb ranjenih,
Lunder in Adamič pa sta bila u-
streljena.

V sodnih aktih so zabeležene iz
povedbe okrajnega glavarja Ma-
thiasa. policijskega svetnika Wra-
tschkota in drugih nad vsak dvo m
zvišenih prič in te izpovedbe pri¬
čajo, da se danes pred tremi leti
ni nič, a že absolutno nič takega
zgodilo, kar bi moglo opravičiti
streljanje vojaštva. Tega prepri¬
čanja je bila tudi vojna uprava, ki
je hotela poročnika Mayerja ka¬
znovati, kar pa je preprečil takrat
ni korni poveljnik zagrizeni nem
ški nacijonalec Potiorek.

Inomost - Dunaj - Ljubljana.
Prepuščamo čitateljem, da izve¬
dejo paralelo med izgredi v teh
treh mestih. To je najprimernejši
predmet za meditacijo ravno da¬
nes, ko časti vse narodno misleče
slovenstvo spomin Adamiča in
Lundra, ki sta kot žrtvi 20. sep¬
tembra 1908. morala iti v zgod¬
nji mladosti v hladno zemljo.

Strah pred taščo.

Strah pred hudimi taščami, ki
ga opazujemo tudi pri nas, in ki
tvori poleg tega tudi predmet
nebroj dobrim in slabim burkam
in dovtipom, je posebno vkore-
njen pri Indijancih. Tam meji ta
strah pri mnogih narodih že na
sovraštvo in najskrajnejše prezi¬
ranje .Navaji, rod Apahov v No¬
vi Mehiki, se izogibajo na vse mo
goče načine materam svojih že¬
na. To se zgodi večkrat tudi pri
nas. Toda tam gredo še dalje. Če
se spozabi kak nesrečnež, da ce¬
lo govori s svojo taščo, žaluje ra¬
di tega cela rodovina več tednov.
S tem se je zameril namreč zet
Velikemu duhu. Za pokoro se mo
ra tak grešnik po več dni strogo
postiti. — Večkrat zbeži sicer mo
čan in predrzen vojnik v najtem
nejši kot svoje celice, če ugleda
od daleč svojo taščo. Ta strah o-
pažajo skoro pri vseh prvotnih
narodov Severne Amerike. Semi-
noli na poluotoku Florida tašče
tašče niti ne pogledajo .Če sreča
zet taščo, obrneta se vsak v drugo
stran kajti tudi tašča ki se zaveda
svojega razmerja napram zetu, ga
noče spravljati v skušnjavo in se
raje. obrne od njega. Če ima zet
tašči kaj povedati, ali narobe, ne
zgovorita se nikdar sama, marveč
rabita dosledno posredovalca.
Pri Indijancih Tinneh mora zet
pozabiti celo tascino ime. Gorje
mu, če ga izreče vpričo navzočih
sorodnikov ali tovarišev. Če se
pa le spozabi in je imenuje, vr¬
že se takoj v prah in mirno tarna
in prosi Velikega duha za odpuš¬
čanje. Če bi tega ne storil, napra¬
vile bi se mu po celem telesu,
posebno pa po obrazu in rokah
grde rane srage, otekline in gar¬
je. Da ima tašča hud pogled in
da napravi človeka, posebno pa
zeta ali mlado ženo vročno, tega
ne verujejo samo Indijanci,’ mar-
več tudi nebroj drugih narodov.
Take tašče z vročnimi pogledi se
dobe baje tudi v Evropi. Pri In¬
dijancih Tatu velja še sedaj pra¬
vilo, da zet in mlada žena ne
smeta nikdar pogledati pogubono
sni tašči v obraz, marveč morata
se gibati vedno v primerno odda
ljenosti od nje. Sicer danes niso
tašče več tak nevarne, kot takrat-
vendar pa je ostal strah pred hu
dimi taščami, ki je ponajvečkrat
opravičen, še do danes, 'in sicer
ne v tem smislu in obsegu, pode-
dovan že od najstarejših ’ rodov
naših pradedov. Podobne razme¬
re med zetom in taščo ne opažajo
namreč samo med Indijanci, mar
vec so jih zasledili tudi pri’vseh
ostalih prvotnih narodih.

Podpirajte sloven
ska podjetja.

Tu prinašamo imena rojakov, j
ki imajo po Mesaba okolici svoje
trgovine. Kupujte potrebščine
pri njih:

Eveleth.

Gostilne: Geo Kotze, Frank

Steblaj, Anton Bleje, Lous Čos,
Math. Miroslavich, Math. Pri-
mozich, Jakob Ahčin, Anton
Fritz, Luka Ribič, Anton Lenič,
Jakob Virant.

Mesnica in grocerija: Geo

Brine, Peter Junke, Frank Šebat,
Geo Mihelič..

Brivec: Frank Lošin,

Krojač: Jakob Ambrožič.

Manufakturna trgovina: A. M.
Murnik.

Gilbert.

Gostilne: Joe Nose, John Mu¬
star, Anton Erčul, Anton Intihar,
John Francelj, Marko Matekovič.
John Praznik, Joe Brula.

Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬
helič.

Železnina: Mantel, Kukar in

Spitznagel.

Grocerija in oprava: Mike

Kraker.

Slaščičarna: Anton Brodnik.

Zlatnina: Joe Čimžar.

Aurora.

Gostilne: Frank Zajc, Maks

Arko, Joe Virant, Ga. Kovač,
John Kostelc, Josip Fugina.

Mesnica: Geršič-Grahek.

Pineville.

Železnina in grocerija: Martin

Sever.

Chisholm.

Gostilne: John Kuzma, P. Me¬
dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬
dač, John Čampa.

Grocerija: John Bartolj, Joe

Jakša.

Mesnica: Math. Macele. Jos.

Lovšin & Co.

Slaščičarna: Jakob Štukelj,

Frank Jurekovič.

Krojač: John Puš.

Čevljar: Jernej Levstek.

Hibbing.

Gostilne: John Pouše, Anton

Kromar, M. Bizal.

Buhi.

Gostilne: John Spolar, Frank

Perhaj.

. Ely.

Gostilne: Frank Virant, John

Gouže, Joe Seliškar, Joe Skala,
Ga. Smrekar, John Plut, Joe
Smuk, Martin Skala, Agnich
bratje, Math. Kapš.

Grocerija: Žlogar bratje.

Manufakturno blago: Peter

Bezek.

Brivec: Frank Čerček.

Krojači: Joe Schweiger, John
Teran, Math Spreitzer.

Tower.

Gostilne: Jakob Skala, Peter
Mihelič.

čevljar: John Meierle.

Krojač: Joe Stonič.

Mesnica: Ant. Gornik.

Virginia.

Gostilne: Frank Trampuš, An¬
ton Skubic, Joe Spreitzer.

Duluth.

Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob
Stubler, Elija Ratkovič, Marko
Dančilovič.

New Duluth.

Gostilna: Josip Francelj.

McKinley.

Gostilne: Joe Ahlin, Toni Sko¬
da, Geo Gorše.

I bfi

# .|itF n f3 ' ,

i*’V<

,»ci j  j f ,

if


»y-

[ ■’ ,j;3 ■

uk 5


Ne ribari okolo.

mestu kar ti treba. Ne gubi časa in ne išči dr u .

ge moke, kakor

| Duluth Universal moke

Ul

Vec ponarejanj se je izvršilo, pa brez uspeha. Vse drugo
se je pozabilo in ostal je le proizvod

!fi

bfi

Ui

Duluth Universal mlinarska družba.

Najboljša moka za kuhinjo In pecivo.

ie fll . prt'

L

K

Ve cC f noti 0 ' 1
ili^ P nstrv
i v! i
r V 3  mctl
$€eV’°'k 1
IflliAl 0 virc. k '

Vtšne i” *
J# 15 P pred i" '
S* "Jo P* (U '

jfefs

jf ir z3 stava  '

P'i jn znaki t- 1

|> rak3  ‘

N\ie deti' onsl
ScdaflJ e

IpOpO^OHj 3 ,

Ki*«*

P  rv - tfCI


Če smo po pomoti izpustili
kako slovensko podjetje, prosi¬
mo, da nam lastnik prijavi, da
popravimo do prihodnje objave.

‘NARODNI VESTNIK" ZA
VAS, VI ZA NJEGA!

je t-

. .  vsi E e(

stranka je f
ječijo u  mirt
| r jj običajnih red
aterih zna

FRANK čERČEf

Idi Im 50 sebl sa

: : slovenski brivec '•- lja | n o demo

p—  a »» > ■, ;o hoteli

ELt,  Minnesoti

n očitanja, da h

Priporoča se rojakom v obilen obist.

električnim strojem čisti in lepša i jiogoče vzdržati

odpravlja iz obraza mozole iz las ni

prhulje. V zalogi ima najbolše toniti t tega, kar prem
... , . Kninu, Ta dok:

: : krepijo rast lasi.

teci

KčiL Toda deii

™ '  B so zagospo

Jamči se za izvrstno db ;

L vsako prilik
v imetju
tolpe i\
i 11  Hrast n<

lo In postrežbo.

First National Bank,

EVELETH, INN.

Najstarejša narodna banka na
Mesaba Range.

KAPITAL IN PREOSTANEK

$ 67.00000

Pošiljamo denar v Avstrijo po
najnižjih cenah.

Parobrodni listi za vse

Plačamo obresti po 3 od sto.

črte.

g*’ H tli

i Var no noP

iS klicev

« ob  Srnic

&S;

j. “pod Snl

‘ % ; P 1 "

VA

l h;,  pi

fev«

■ Aiii .F "s

JOHN B. SMREKAR

EVELETH, Minn.

Vam preskrbi:

♦

♦

♦

f

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

♦

ZAVAROVALNINO

VOŽNJE LISTKE
NOTARSKA DELA
POŠILJANJE DENARJA.
PRODAJO ZEMLJIŠČ.

Zanesljivo in pošteno.


URAD 415 PTTT.PP.E ST.

jjjj ^feRl

•t'"

sSS

; b d 0 L
EVl, |J

ijfeV

IVV*

1  L JU u

k' f  d s °<

ti

>x

State Bank of Aurora

Aurora - - Minn.

Opravlja vse bankarske posle. - Zavari j
poslopja. J

Preostanek

Kapital $25.000.

Vis,

't X

V

* •»<> .v

ls «lt

a.

eclvo.

Krvava nedelja na Dunaju.

iKrvava nedelja na Dunaju.

O dunajskih izgredih prinašajo
istarokrajski listi podrobna, poro¬
dila, katere hočemo tudi mi obja¬
viti' Komentar menda ni potre¬
ben. reči se mora le “dal Bog,
da bi se tudi v Avstriji čimprej
vremena zjasnila, da bi borno
ljudstvo se oprostilo krvosesov.
Draginja je neznosna, davki ved¬
no večji. Ubogi kmetovalec vzdr¬
žuje državne lenuhe, vzdržuje
vojsko, plačuje pohotne velikaše,
praša se pa ne. kje vzeti, pač pa
je daj.

glavnem mestu države so
odigravali prizori, ki spo¬
minjajo na davno pretekle čase
houličnih revolucij. V zadnjih le-
i t ih je cesarski Dunaj videl na svo
ih ulicah ponovno stotisočere

O hinožice demonstrirati za politič-
« ne ali gospodarske zahteve. Dunaj
;ka ulica je v novembru 1906 po-
jrla zadnje ovire, ki so se stavile
Uti, jvedbi splošne in enake volilne
jravice, in pred meseci je dunaj¬
sko delavstvo pa tudi meščanstvo
Tlrvl 1  sijajni demonstraciji dvignilo
■■UKfirlas proti zavoženi gospodarski
''■jolitiki države. Toda takrat je šlo
i». v s>  :a urejene demonstracije; v o-

>il ° imeroStopih so takrat meščani in

lelavci, z zastavami, standartami,
lapisi in znaki mirno ter discipli-
lirano korakali po dunajskem
lingu.

| Sedanje demonstracije so bi¬
je popolnoma drugačnega znača¬
ja. Socijalni demokrati, ki so jih
^ilCLE franžirali, so kratkomalo napove-
^■^“Mali javno zborovanje v rotovžu
{n delavstvo je izdalo parolo vsi
a Ring, vsi pred rotovž. Soc.
’pem. stranka je odklonila vsako
garancijo za mir in red, ni posta¬
vila običajnih rediteljev, s pomo-
jjo katerih zna tako dobro varo-
ati disciplino svojih mas; prepu-

iski brivet tila maso sebi sam . i :

Socijalno demokratični vodite-
/lj nnpc ;ji so hoteli odgovoriti mi-
1  ''S|i s trskemu predsednku na njego-
a očitanja, da harangvirajo in
akom K Ollilii speljujejo nerazsodno maso. Po
..... ' azati so hoteli, da je njim edinim

c Ul CIS11 Id l!||i 0 g 0 če vzdržati v razburjenih
IHO^olj j; |ji| r °i etars 'kih vrstah mir in red in
a vsa državna avtoriteta ne dose
'i ima najbolje i; e tega, kar premore strankarska

ilin r«» lati feci P lina - Ta dokaz se  j im  3 e  P°"
n|u iadi iddi. L. e či] Toda demonstrujočo mno-

jico so zagospodovali oni temni
Zli izvrstdh neodgovorni elementi, ki pora-
no«lr<»7lvim 0 vsako  priliko za ekscese ter
* mesne v imetju in življenju ne-

arne tolpe. Poulično divjaštvo,

■ epa strast po uničevanju je

ag-osnodovala na Dunau.
E31. legimenti oborožene sile so si-

er zatrli vzplamenelo revolucijo,
redno se je mogla razširiti, na u-
rjrtrtl/cah je tekom popoldneva sicer
l3ClIl*Vavladal zopet mir —■ toda pri po-
cijskem ravnateljstvu izrekajo
ojazen, da bodo dogodkom na
lingu sledili še krvavi nemiri v
Unanjih proletarskih okrajih.

| Plamen socij alno-revolucij onar-
ie iskre, ki tli v masi, se je
jrvič nevarno pokazal. V znatne-
iju burnih klicev “živila revolu-
jja” in ob grmenju in pokanju
isočerih pobitih šip in demolira-
[ih gostiln in trgovin je izbruh¬
ala ona globoko segajoča neza-
ovoljnost ljudstva, ki trpi ved-
o hujše pod splošno draginjo.

Na tisoče in tisoče je bilo de¬
monstrantov, na stotine eksceden
|v; toda kar je pri današnjih do-
^igjodkih posebno pomenljivo, je
Crl 'lejstvo, da se v najširših meščan-
kih krogih ekscese naj strožje ob¬
oja, toda da je velika demonstra-
ija, v kolikor se je izvršila mirno
tudi v teh krogih s simpatijo
■< i^^5^ l0z dravljena.

J Ta momenat da misliti in naj bi
Hadi delal več preglavice, kakor

♦  . razbite šipe in demolirana vra-

a  istega dne. Pod pritiskom
gospodarske bede se širi dvom in
ApiP or  tudi v one kroge, katerim
jotovo nihče ne more očitati, da
ji bili državi sovražni,
j Socijalni demokrati so si ta dan
[ ot  stranka zelo škodovali, jav-
jost.jih bo obdolžila, da so aran-
urali te izgrede. Ne da se
fognati, v koliko je ta obdolžitev
jpravičena, gotovo pa je, da so du
ja]ski. krščanski socijalni krogi
fokrivi istih izgredov. Popolnoma
jbjektivne osebe zatrjuje da
ie je med množico nahajalo mno¬
go kršč. soc. agentov provokater-
,i/| r v ’ ki so haranguirali množico,

H"* ^  P a  uapravijo soc. demokratom ne
iP r! hke ter diskreditirajo draginj-
K L  ^4’sko akcijo

>**/\  V

poznih popoldanskih urah

ta na

tNEK

jo P°

se

1 sto.


se je raznesla po Dunaju vest, da
a  ° ^ s .‘ucaju, če se zvečer izgredi
,if0  P? novi j°» proglašeno obsedno sta
, 3. e - ' naslednjem podajemo o po
' teku demonstracij in ekscesov po

drobnejše poročilo.

.P

" A

../A

140.000 demonstrantov.

Socijalni demokrati so napove¬

dali za denes dopoldan veliko de-
monstračno zborovanje proti dra¬
ginji, ki bi se naj vršilo v rotov¬
žu. Vodstvo stranke je odklonilo
vsako odgovornost za vzdržava-
nje miru in reda ter tudi ni na¬
znanilo oblasti sprevoda, kakor se
je to dosedaj vedno zgodilo. Že
ob 8. zjutraj so se začele pomi¬
kati iz vseh zunanjih okrajev ne¬
pregledne množice delavcev, v no
tranjem mestu so se jim pridru¬
žili mnogoštevilni demonstranti
iz meščanskih krogov. Kmalu po
deveti uri je bil cel trg pred ro¬
tovžem natlačen ljudstva, ki je
tudi napolnjevalo velikanski pro¬
stor med univerzo in parlamen¬
tom. Ob 10. dopoldan je bilo tam
navzočih vsega skupaj 120.000 do
140.000 ljudi.

Varnostne odredbe.

Vlada je že v prvih dopoldan¬
skih urah mobilizirala vso dunaj¬
sko policijo in nad 4000 mož voja¬
štva, da po možnosti prepreči de¬
monstracije. V gostih gručah so
bili na Ringu postirani stražniki
peš in na konjih, vsi dohodi v no¬
tranje mesto, zlasti pa ulice, v
katerih se nahajajo vladna poslo¬
pja, so bile zasedene od kavale-
rije in ulanov, ki so bili deloma po
klicani tudi iz drugih mest. Cela
garnizia je bila v vojašnicah
konsignirana in z ostrim strelivom
pripravljena. Posebno ostro za¬
straženo je bilo poslopje ogrskega
ministrstva in pa cesarski grad.
Notranje mesto je izgledalo kakor
vojaško taborišče.

Zborovanje pred rotovžem.

Že pred deseto uro so morali
ustaviti na Ringu ves promet.
Pred in za rotovžem so bile po¬
stavljene tribune, raz katere je go
vorilo 30 soc. demokratičnih po¬
slancev med njimi Pernerstorfer,
Schuhmeier, Seitz. Govornikov
skoraj ni bilo slišati, ker je mno¬
žica venomer klicala fej vlada,
fej agrarci, fej Mažari!

Med zborovanjem se je prigo-
dil tudi

prvi burni prizor.

Nastopil je namreč češki posla-
Tomašek ter v češkem govoru na¬
padal trgovsko politiko vlade, za¬
hteval odpravo kartelov ter doka
zoval potrebo uvoza argentinske¬
ga mesa. Kar naenkrat se oglasijo
iz množice glasni protesti proti
češkemu govorniku “Dunaj je
nemško mesto”, “dol s Čehi” —
nastane prepir in mnogoštevilni
češki spe- demokrati navalijo na
kričžče, ki so morali pod njihovi¬
mi pestmi utihniti. Toda razbur¬
jenje je med tem postajalo vedno
večje. Klici “živila internacijona-
la” so se kmalu pomešali s klici
‘‘živela revolucija” in naenkrat
zaplapola

rdeča zastava

na kanderlabrih in sohah Baben¬
beržanov, ki stoje pred rotovžem.

Resolucija.

Končno je bila sprejeta resolu¬
cija, ki šiba gospodarsko politiko
vlade ter konča z zahtevo: odpri¬
te meje! Doli z oderuštvom živil,
doli s politiko gladu! Okoli 11. je
bilo zborovanje končano in med
petjem delavske pesmi ter nepre¬
stanimi klici: živela revolucija,

živijo Portugal, fej vlada, doli z
Gautschem, začnimo z generalno
stavko in pasivno rezistenco, go-
vc r ‘ ro z oderuhi angleško so se
pol tali tisoči po Ringu. Na ro¬
tovž. ;  pa se je v tem trenutku po
kazal velik transparent, ki kaže
ministra obešenega na kander-

laber. Prvi ekscesi.

Večino demonstrantov se je
mirno pripravljala na odhod.
Množica je baš pasirala parla
ment, kar se začuje

strel.

Za trenotek je zavladala grob
na tišina. Kar se začujejo glasni
kriki: “policija strelja!” Vse je
kazalo na poslopje upravnega so
dišča in v par sekundah se je vsu¬
lo kamenje proti oknom krasne
palače.

Ta bombardement s kamenjem

je v malo trenutkih uničil vse ši¬
pe ter poškodoval krasne štuka¬
ture. Razvezal pa je tudi vse di¬
vje instinkte mase in pričelo se je
pokončevalno delo, ne da bi se
popolnoma osupla policija le ko¬
ličkaj zoperstavila. Razni fantali¬
ni so začeli pobijati šipe v bližnji
ulici Bedarija, s palcami so tolkli
po plinovih svetilkah, mob je u-
stavil avtomobil, v katerem se je
nahajal nek oficir ter za bežečim
častnikom vdri v restavracijo Bel-
larija, ki je bila v trenutku demo¬
lirana. Policija je sedaj potegnila
sablje ter udrla za razjarjeno mno
žico mlad človek je pri tem dobil
težko rano, mnogo ljudi je bilo a-

retiranih. Razgrajači pa so med
tem že vršili svoje delo pri kavar¬
ni “Lang”, v kateri so razbili sto¬
le ter ž njimi pobijali-šipe na ju-
stični palači. V ulici Bellaria je
bilo demoliranih nekaj malih tr¬
govin ter mnogo ljudi ranjenih od
razbitih šip, s katerimi je ulica
uprav posejana.

Nastop vojaštva.

Ker se ljudstvo nikakor ni ho¬
telo pomiriti, so poklicali vojaštvo
Prišel je eskadron ulancev, ki so
bili sprejeti z glasnimi fej-klici.
Na trgu med muzejema je stal
eskadron huzarjev pripravljen, ka
tere so demonstranti nepreneho¬
ma zasmehovali. Z “'Bedarije” je
zdaj prikorakala asistenčna stot¬
nija 32. pešpolka in stotnija ‘deuč-
majstrov’. Množica je pozdravila
vojake s klici: “Ali ste lačni? Ali
ste dobili danes že kaj jesti?“
Med tem je skušala policija pro¬
stor okoli ‘‘Bedarije” sprazniti,
kar se je tudi proti dvem popold¬
ne posrečilo. Toda demonstranti
ki so jih z enega mesta pregnali
so se zbrali na drugem mestu. Na
to so spraznili tudi obe plati glav
nega dohoda pred parlament, ki
sta bili cel dan zasedeni od de¬
monstrantov. Demonstranti so se
temu z največjo silo vpirali.

Ravnotako hrupno je bilo tudi
na “Freiungi”. Ko je po konča¬
nem shodu šla velika množica pod
vodstvom poslanca Winterja sko¬
zi Teinfaltstrasse čez Schotten-
gasse, je dobila dohod v Herren-
gasse, zaprt od goste vrste poli¬
cistov, za katerim je stala četa
dragoncev. Množica je grozeče
dvigala palice, kričala “fej!” vladi
in agrarcem in korakala proti voj¬
nemu ministrstvu, kjer je četa hu
zarjev zaprla cesto. Demonstranti
so jih pozdravili z ironičnimi
“eljen-klici”. Zopet so začeli gro¬
ziti s palicami in kričati “fej !”.
Dolgo je trajalo, da so se nekoli¬
ko pomirili.

Nadaljni ekscesi.

Med množico, ki je šla z ro¬
tovškega trga, se je naenkrat raz
širila vest, da je nekdo z okna ma
gistrata vrgel vrček za pivo. V
trenotku so bila s kamenjem raz¬
bita vsa okna na magistratu, ki
imajo razgled proti Bartenstein-
gasse in Landesgerichstrasse in
Lichtenfelsgasse je bilo mnogo
oken pobitih. Demonstranti, ka¬
tere sta policija in kavalerija preg
nali zpred justčne palače, so pre¬
plezali ograjo vrta, ki je pred pri"
rodopisnim dvornim muzejem, in
so začeli tu razbijati. Razbili soj
več kandelabrov za plin, par oken
v suterenu muzeja in so odtrgali
dele železne ograje.

Ko so ekscendente od tu preg¬
nali, so šli ti pred magistrat na
Luegerjevem trgu in rotovškem
parku. Organizirano delavstvo je
odkorakalo večinoma že domov.
Ostali so le še napol odrasli dečki,
ki so s palicami razbijali okna in
svetilke. Trga pred magistratom
niso mogli izprazniti, ker so se
ekscendenti umaknili v park, ka¬
mor jim policija ni mogla sledi
ti. Opetovano je morala policija
na konjih pregnati ekscendente.
Pri tem je padlo več policistov
raz konje. Demonstracije pred ma
gistratom so trajale skoraj do ve¬
čera navzlic mnogoštevilni polici¬
ji in vojaštva. Ponekod so napol
odrastli dečki obmetavali polici¬
jo od zadaj s kamenji, ne da bi ta
vsled tega ostrejše nastopala.

Pri teh ekscesih je morala poli¬
cija večkrat potegniti sablje in je
posamezne glavne ekscedente tu¬
di aretirala. Aretovanih je bilo ka
kih 70 oseb. Nekatere od teh so
izročili deželnemu sodišču zaradi
javne nasilnosti. Več oseb, poseb¬
no policistov, je bilo ranjenih,
vsled česar je morala rešilna dru¬
žba intervenirati. Veliko polici¬
stov je popadalo s konj ter se pri
tem znatno poškodovalo. Demon¬
stranti so metali pred konje po¬
kalne žabice, vsled česar so se
konji splašili in pometali raz sebe
jahalce. Pokanje teh žabic je pov
zročilo tudi govorice, da se je stre
ljalo z revolverji.

Množica je bila zelo razburje¬
na. Dogodilo se je več značilnih
slučajev. Tako si je razgalil nek
demonstrant prsi, se postavil pred
policista in mu zaklical: “Le su¬
ni!” Tudi veliko število žensk se
je udeležilo ekscesov in so prina
šale iz jahalnega drevoreda na
Ringu možem kamenje. Opetova
no se je slišalo, kako so ženske
hujskale može, naj ne prenašajo
mirno postopanja policije.

Ko je množica korakala v zu¬
nanje okraje, je prišlo zopet do
hrupnih prizorov, posebno v O
takringu. Že na meji, pri viaduk¬
tu državne železnice, je prišlo do
ekscesov, katerim policija ni bila
kos.

Veliki ekscesi v Otakringu.

Kavalkada policije na konjih je
zasledovala demonstrante skozi
Josefstadt. V mestu so bile raz¬
širjene vesti, da je prišlo do o-

strih spopadov z vojaštvom, da se
je streljalo in da je bilo več smrt¬
no zadetih.

V Otakringu so razdjali več
prodajalen in trgovin, razbili ok¬
na javnih poslopij. Tudi več šol¬
skih poslopij je bilo poškodova¬
nih. Pri šolskem poslopju na vo¬
galu Plasnergasse in Hippgasse
so razbili okna in poškodovali o-
grajo . Tudi župnišče altlerchen-
feldske cerkve so ometali s ka¬
meliji. Iz parkov so znesli^ klopi
in napravili barikade. Iz šol so
zmetali na cesto opravo, šolska iz¬
pričevala in knjige. Veliki eksce¬
si so bili pred Delavskim domom
v Kreitnergasse in Klausgasse.
Šele ko so vse vojaštvo, kar ga je
bilo na razpolaganje, dirigirali v
Otakring, so vsaj v glavnih ce¬
stah pregnali demonstrante. Voja
štvo so obmetavali s kamenji,
vsled česar je nastopilo z bajoneti
in golimi sabljami. Več eksceden-
tov je bilo bolj ali manj ranjenih.
Ti cestni boji so trajali celo popol
dne do večera. Demonstranti se
niso hoteli umakniti. Če so jih ra¬
zgnali z glavnih cest, so se zbrali
zopet v postranskih ulicah. Go¬
vori se tudi, da je infanterija stre¬
ljala, toda ta vest še ni potrjena.
V Otakringu je bilo ranjenih 57
oseb. Zvečer je postala situacija
nevarnejša, ker so se začele med
demonstrante vmešavati razne ne
varne eksistence. Policija je uka¬
zala hišnikom, naj hišne duri
kmalu zapro. Kravali v Otakringu
so bili podobni revolti. Demon¬
stranti so se umaknili šele kava-
leriji. Večkrat so se ekscedenti za
barikadirali in so metali na voja¬
štvo kamenje in druge predmete.
Ob 7. zvečer še ni bilo konca ek¬
scesov. Te demonstracije name¬
ravajo prihodnjič nadaljevati.

Uradno poročilo o demonstraci¬
jah in dogodkih na Dunaju potr¬
juje, da je bil eden zaboden z ba¬
jonetom, 4 so bili težko ranjeni od
salve, 58 pseb, in sicer med njimi
tudi vojaki in redarji, pa je bilo
lahko ranjenh.

dala Turčiji vojno. Kar nana-
gloma je to nastalo in kakor se
poroča so se sovražnosti že pri¬
čele.

Gre se tu za Tripolis, ki je tur¬
ška provinca v Afriki. Ta dežela
je zelo prostrana in ima 1,300.000
prebivalcev ter v primeri skoraj

400.000 kvadratnih milj. Prebi¬
valstvo je mohamedanske vere in
sprajno fanatično. Italija ima tu
okolo 50.000 naselnikov in s pri¬
četim korakom si hoče osvojiti
deželo, ki bi ji v trgovini prina¬
šala lepe dobičke.

Italijani bi Turke na vodi po¬
razili, vendar na suhem bolj te¬
žko. Prebivalci v Tripolisu so ve¬
činoma Arabci in zelo bojeviti
vojščaki. Če se dvigne cel rod
nad Italijane, gotovo je, da bi I-
talijani bili tepeni. Turčija sama
ne more dosti pomagati, kajti, da
bi spravljala čete iz Trčije v Tri¬
polis je zelo težavno ker na vodi
bi naleteli na italijansko premoč.
Edina pot bi bila če spravlja Tur
čija svoje čete čez Arabijo in E-
gipt |30 suhem, a tudi v Egiptu
bi jim šlo težko, ker bi Angleži se
temu upirali. Edino kar je, da se
Turčija zanaša na Tripoličane in
kakor se čuje zadosti jih bode, da
se postavijo Italijanom v bran.

Italija lahko postavi v boj

525.000 voakov. Turčija pa 725,-

000 .

Črne vojske ima Turčija dva
milijona mož, Italija pa 1,200.000.

Kar se tiče mornarice se Tur¬
čija ne more meriti z Italijani,
kajti slednji imajo 175 različnih
bojnih ladij, Turčija pa le 24.

Stroški armad znašajo v Italiji
$87,124.700 v Turčiji $24,759.375.

FOTOGRAF

Charles Hendrlckson

ELY, MINN.

SE ULJUDNO PRIPOROČA
ROJAKOM ZA IZDELOVA¬
NJE VSAKE VRSTE FOTO¬
GRAFIJ PO NAJNOVEJŠI
MODI.

POSEBNO POZORNOST DA¬
JEMO NA ŽENITOVANJSKE
SLIKE.

DAJTE MI NAROČILO IN SE
PREPRIČAJTE.


Frank Veranth

ELY, Minn.=Phone96.

PRIPOROČA SE ROJAKOM
ZA NAROČILA TRDEGA IN
MEHKEGA PREMOGA.

Naročite pravočasno, da
boste imeli kadar rabite.

VOJNA MED ITALIJANI
TURKI.

IN

Česar svet ni pričakoval, da o
tem ni bilo niti sanjati, to se je
zgodilo in sicer Italija je napove-

Grozen umor.

Iz Londona poročajo: Neki

pohabljenec z imenom John Vau
ghau v vasi Cukoo je razstrelil
posteljo na kateri ste spala njego¬
va žena in njegov sin. Vaughana
samega so zadeli kosci razstrelje¬
ne postelje in so ga našli par ur
pozneje s razdrobljeno čeljustjo
na nekem skednju. Kmalu nato je
umrl. Med tem je zgorela hiša in
oba mrtveca, ki sta bila grozovito
razmesarjena. Vzrok temu gro
zovitemu činu je bila ljubosum
nost pohabljenca na nekega znan
ca, ki je bil nekoliko preveč prija¬
zen z njegovo ženo.




Kaner bratje

Eveleth, Minn.

509 Grant Ave. Phone 138.

Danes dobimo celo karo najbolj¬
ših krav, mladih in močnih.
Kdor želi dobre krave naj se o-
glasi pri nas. Blago je prve vrste.

Oglasite se in oglejte si blago pri

nas.



Slovenska tiskovna družba

“Narodni Vestnik * 4

National Herad

DULUTH, - - MINN.

* ^ *

Izdaja tednik
“NARODNI VESTNIK 11

V3

i

i

i

i

i

i

i

i

i

i

Izvršuje vsakovrstne tiskovine, kakor društvena pravila, vabila,
vizitke, pismen papir, zalepke in sploh vsa v to stroko spadajoča

- . - - dela. - - - -

Vse po zmernih cenah, oknsno delo in

točna postrežba.

Priporočamo se cenjenim društvam in posa¬
meznikom za naročbo potrebščin, uverjeni naj
bodo da izvršimo delo pravilno in zadovoljivo. |||

Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬
leznih rudnikov.

DULUTH.

Visoka zahteva.

John Olson, bil je vposljen v
kamenolomu Johnson in Carey
družbe. Vsled prezgodnje raz-
strelbe je bil Olson hudo ranjen,
zdrobilo mu je levo roko in zado-
bil je tudi hude poškodbe na pr¬
sih.

Za to zahteva odškodnine $8.-
225 in pri distriknem sodišču se je
vršilo tozadevno zaslišanje. Stvar
pride pred višje sodišče v krat¬
kem, kjer se bode sodilo, koliko
ima poškodovani dobiti.

Nevtrudljiv tramp.

West Duluth še ni prenočeval
takega trampa kakor ga je te dni
in sicer Banroe de Young ki potu¬
je peš iz Spokane, Wash. do Buf-
falo, kjer namerava prezimiti. Po¬
vedal je, da je imel s policijo o-
pravka le v Canadi, ker se ni ho¬
tel poprijeti dela. Pošegetali so
ga radi tega s 30 dnevnim zapo¬
rom. V West Duluthu so ga na
policijski postajanki pogostili in
prenočili, na kar je potem šel svo¬
jo pot. Povedal je da to leto še ni
delal, da mu tudi delati ni treba,
ker je dosti dobrih ljudi, ki mu
dajo jesti. Young je doma iz Ho-
lanske in prebiva v tej deželi
kakih pet let.

Razprave pred sodiščem.

Na vrsto pred probatnim sodi¬
ščem pride tekom tedna 28 sluča¬
jev. Omenimo le iste, ki se tičejo
Slovence in Hrvate. Nastavljenje
administratorjev: Jakob Brajko-
vič,' Frank Sterlikar.

Preiskava računov: Martin Ce¬
sar, John Burger, John Škerjanc.

Zaslišanje o lastninski pravici:
Blaž Zobec.

— Iz Železnega okrožja k kon¬
venciji K. S- K. J. so se podali
sledeči rojaki:

John Novak iz Aurore; Frank
Trampush in Matija Lakner iz
Virginije. John Povsha iz Hib-
binga; Frank First st. iz Chis-
holma; Martin Šukle in John Ma-
levič iz Eveletha; Geo L. Bro-
zich iz Ely; Jakob Petrich iz Chis
holma, Frank Jerich iz Ely; An¬
ton Erchul iz Gilberta; Peter
Staudohar iz Aurora.

WEST DULUTH.

— Hrvat Steve Matič, 251etni
delavec, je bil kaznovan v globo
$10 ker je z revolverjem streljal
v bližini topilnice. Aretovali so ga
v nedeljo.

AURORA, Minn.

— Vsled težkoč je napovedala
konkurz Aurora Mercantile druž¬
ba, ki je bila ena največjih trgo¬
vin v tem mestu. Sodiški skrbnik
za njo je že imenovan in že vodi
svoje posle.

CHISHOLM.

— Upravnik Doric Theatre
(gledišča) nam javlja, da se v nje
govem gledišču predstavljajo naj¬
bolj izbrane premikajoče slike in
druge predstave katere so poučne
in zabavne. Zatoraj se priporoča
svojim rojakom v obilen poset.
Malo zabave po trudapolnem de¬
lu je vsakemu priporočljivo.

— Veliko italijanskih delavcev
se je oglasilo, da hočejo postati
državljani. S tem so pokazali, da
jim ni dosti mari za turško itali¬
janski konflikt. Pravijo tudi, da
“trubeD med Italijo in Turčijo ne
bode trajal dolgo in da ni resen,
lijanski tolmač pa je rekel, da so
Italijani po Mesaba tako patrio-
tični (?), da če bil jih kralj po¬
klical pod zastavo, bi tudi odšli.

— Lovci, ki se vračajo iz lova
poročajo o obili divjačini ki se
nahaja na okolo. Le ena partija je
prinesla iz lova 27 jerebic. Seveda
je dosti divjih lovcev ki izven se-
zije streljajo divjačine, vendar
klub temu jo je še obilo.

ELY.

V sredo je bil aretovan John
Weltuna, ter obdolžen da je iz
kovčeka Maud Johnson na Win-
tonu ukradel $105. Ker je pa
Weltuna okradeni ženski povrnil
denar, je ona od tožbe odstopila
in Weltuna je bil oproščen.

Vršijo se priprave, da se elyški
mladeniči organizirajo v vojaško
kompanijo ter da zasedejo ono
mesto v II. polku, ki je sedaj pra¬
zno. V ta namen se vrši shod na
katerem se bode o tem obravna-
lo.

EVELETH.

— J. P. Tredinick, ki se je ne¬
kaj časa bavil z bankarskim po¬
slom je neznano kam zginil. Ni.
ga, a z njim je šlo kakor pravijq
okolo $30.000 do $50.000 tujega
denarja, ki so ga dajali ljudje
njemu v shrambo.

Tredinick se je posebno bavil s
prodajo raznih delnic in kakor se
čuje. je denar pobral, a delnice ne
kupil.

— Preteklo nedeljo se je vršila
seja političnega kluba na katerej
se je razmotrivalo stališče ki ga
imajo zavzeti Slovenci ob prihod¬
njih volitvah v mestni svet. Spre¬
jele sc se sledeče kandidature:
Geo Brince, alderman za splošno,
Joe Francelj, alderman za tretji
okraj, Geo Kotze, alderman za
prvi okraj.

Prihodnja seja kluba se vrši
dne 22 tm. zadnja pa dne 5. no¬
vembra.

(Op. ured.) Prav radi bi videli,
da bi se nam o političnem položa¬
ju nekoliko več poročalo, da bi po
tem mi storili v tem oziru našo
časnikarsko dolžnost, ter z njo pri
pomogli k zmagi.

— Nesreča ne počiva nikdar.
Posebno od kar drvijo po mestih
automobilisti je še več nesreč.
Tudi na Evelethu je dirjajoči au"
tomobilist zahteval nedolžno žr¬
tev. Še ne tri leta star, prišel je
pod kolesa, ki so mu zmečkala gla
vo. Končano mu je bilo življenje
in tako rekoč, ugrabljen je bil iz
sredine svoih dragih. Sreča pri
tej nesreči je, da se ne gre tu za
človeško življenje, pač pa za ono
Miroslavičevega vročekrvnega pe
telina. Pozemske ostanke so spra¬
vili v lonec in pozneje na pogrnje
no mizo, kjer si je J. B. S. mislil:
“Bog daj še dosti takih nesreč!“

— Fred Krining, pogrebnik,
vposljen pri Gleason tvrdki se je
ponesrečil na čuden način.

Nesel je nekoliko steklenic, ko
se mu je spodrsnilo. Pri padcu so
se mu steklenice razbile in trije
prsti na levi roki so mu bili ob
steklu obrezani. Tudi na desni
roki se je hudo poškodoval. Pri¬
peljali so ga v bolnico, kjer bode
moral ostati dalj časa.

Dne 28. m. m. je umrl italijan¬
ski rudar Fred Telerico in sicer
vsled poškodbe ki jih je zadobil v
Schley rudniku. Pogreb je opra¬
vil Rev. Pirnat in pozemske ostan
ke pokojnika so prepeljali na Vir¬
ginijo.

Pokojni je bil star 33 let in za¬
pušča vdovo s, tremi otroci.

— Zaznalo se je, da Winston in
Dear Stripping družba bode delala
celo zimo. Ta družba je ena naj-
večjih te vrste v tem okraju in
vposluje včasih do 2200 delavcev.
Letos čez zimo jih bode vposlje-
vala 1000, kar se še do sedaj ni
zgodilo.

— Župnik Clement Gamashe,
ki je opravljal župnijo Sv. Zakra¬
menta, je zapustil svoje mesto, na
katerem je bival IG let. Župnik
Gamashe je ustanovil goriimeno-
vano župnijo, ter sezidal pred 11
leti cerkev. Odstopivši župnik se
namerava podati na jug in sicer,
kakor se poroča, iz zdravstvenih
ozirov. Pri njegovem slovesu je
bilo opazovati, koliko prijateljev
si je pridobil tekom svojega lGlet
nega službovanja.

John Bartol

CHISHOLM, MINN.

Grocerijska prodajalna

MERCHANTS & MINERS STATE Bil

HIBBING - MINN. ^

Kapital $50.000.00 Preostanek Slo.

Plačujemo obresti p 0  3

Dajte nam zavarovalnino In pošiljajte denar pri nas
so vedno najnižje.

NAJSTAREJŠI SLOVENSKI
TRGOVEC V MINNESOTI.

VIRGINIA.

'— Neki Frank Ferley je dobil
toliko korajže, da je udrl v po¬
slopje Great Northern železnice
in tamo pričel stikati, če bi bilo
kaj okroglega. Res je našel celih
87 centov in ker ni bilo več jo je
hotel popihati, a ta prešmentana
policija, ki ima povsod svoj nos
je tudi Ferleya zavohala in ga pre
jela ravno v istem času, ko jo je
mislil popihati čez virginjsko je¬
zero. Ker je Frank Feeley s poli¬
cijo že star znanec, je samo ob se¬
bi umevno, da mu napravijo do¬
stojen sprejem.

PRIHRANIM VAM .DENAR
NA VSEH POTREBŠČINAH.
PREPRIČAJTE SE!

1 Josip Loushin & Comp,

l  slovenska mesnica

CHISHOLM ■ Minn.

— Požar je uničil hišo fotogra¬
fa Blackntana. Ker je to že drugi¬
krat, so vsi mnenja, da je požar
podžgala zlobna roka. Škoda po
požarju , ki znaša $2000 je s za¬
varovalnino pokrita le do polovi¬

ce.

— Nesrečna je rodbina Car-
penterjeva. Carpenterjeva žena je
padla na hodniku in si zlomila
roko: Nje mož George, pa se je
pred časom po nesreči tako hudo
obstrelil v nogo, da so mu jo mo¬
rali odrezati.

Kolera.

— Tu so pokopali triletnega
sinčka od J. Sedeja iz Fayal na¬
selbine. Otrokova mati ga. J. Se¬
dej pa je umrla pretekli mesec.
G. Sedeju izražamo naše sočutje!

— Konj, s katerim se je vozil
Z. Lappi se je splašil. Na Monroe
ulici je konj zadel ob hidrant in
si zlomil nogo. Poklicali so poli¬
cista Zidarja, ki je konja ustrelil
Voznik je bil tudi lahko ranjen.

GRAND RAPIDS.

— Okrajno sodišče je Hrvate K.
Sorica, Steve Milkoviča in Eli
Jerkoviča odkazalo glavni poroti
zaradi umora T. Skoriča. Sorič in
Jerkovič pravita, da sta nedolžna
in trdita, da je Milkovič oddal na
Skoriča smrtni strel.

— Novo Lincoln šolsko poslo¬
pje bode v teku enega tedna do-
gotovljeno, vendar šolski odbor
ima težkoče, ker še nima potreb¬
nih učiteljskih moči. Težko je
namreč dobiti učiteljem stanova¬
nja v obližju šole. Tudi plača je
majhna, zaradi tega so v skrbeh,
če bodo dobili učitelje.

— Pri delavcih George Coshran
lesne družbe je zbruhnil tifus, ki
se zelo širi in že več obolelih de¬
lavcev so pripeljali v bolnico sv.
Benedikta. Zdravniki trdijo, da so
muhe zanesle to bolezen.

HIBBING.

Ker je v bližini Hibbinga stre¬
ljal kose, je bil kaznovan John
Rosinič v globo $17. Tudi več I-
talijanov so kaznovali, ker so stre
ljali prepovedane ptice.

Dne 15. m. m. je obolelo v Bu¬
dimpešti zopet več oseb za kole¬
ro sumljivimi znaki. V infekcij¬
sko bolnico so odpeljali enega de¬
lavca in enega čolnarja. Tekom
tega dneva so odredene bakteri-
jologične preiskave več sumljivih
oseb. Izmed bolnikov, ki so jih
prepeljali v bolnico je pokazala
bakterij ologična preiskava pri e-
nem bolniku pravo azijsko kolero
Obolel je med drugimi tudi voz¬
nik nove infekcijske bolnice, pri
katerem kažejo vsi znaki obolje-
nja s kolero. — V političnem o-
kraju Balja je umrlo do danes
za kolero 6 oseb. Vsi slučaji so
se pripetili v eni sami vasi. Mesto
Brajla in pristanišče sta še prosta
kolere.

Iz Cetinja baje poročajo, da je
obolel za kolero neki kmet iz
Csjutja. Hišo bolnika so obkolili
prestrašeni okoličani in jo zažga¬
li. Kmet se je s silno težavo
vzdignil in hotel pobegniti. Toda
množica ga je šiloma zavrnila v
hišo, kjer je pogorel. Njegov sin
je bil med tem prizorem na polju,
Vrnil se je, ko so stali razjarjeni
kmetje še zbrani pred hišo. Ko so
ga zločinski požigalci ugledali, so
zgrabili tudi njega in ga pobili,
ter vrgli v ogenj. Bali so se na¬
mreč, da je sin že nalezel kolero
od očeta.' Tako poročajo nemški
listi in treba je pri tem opozoriti,
da je cela zadeva bržkone preti¬
rana, ker Nemci izrabijo dosled¬
no vsako priliko, da bi pokazali
svetu dozdevno nizko kulturo Slo
vanov. Pri tem lažejo kar morejo.
Resnica bo bržkome le ta, da je
kmet res obolel in da so nastali
vsled strahu večji nemiri med
prebivalstvom.

V Italiji kolera še vedno razsa¬
ja. Glasom uradnega izkaza pro¬
metnega društva v Palermu se pa
zanika število oboleleh in umrlih
oseb. V obče dohajajo iz Italije
tako različna in medsebojno si na
sprotujoča poročila glede kolere,
da je vsekakor jasno, da Italija
kolero koliko more zakriva. Po¬
sebno nevarna poročila pa so pri¬
šla glede razširjenja kolere iz Ma
le Azije. V mestu Uschak je obo¬
lelo, kakor poročajo iz Carigrada,
v zadnjih 24 urah 325 oseb, umrlo
pa jih je izmed teh 111 oseb.

Papež v strahu.

Pod naslovom “Svarilo" prina¬
ša dunajski klerikalni ‘Vaterland’
članek iz lista “Osservatore ro-
mano” v katerem pisec dokazuje,
da se papeževo stališče vedno
slabša in prihaja vedno bolj ne-
vzdržljivo. Množeče se provoka¬
cije revolucijonarnega in brezbož
nega bloka kačejo jasno, da se
pripravlja druga revolucija. “Va¬
terland” konstatira, da hoče “Os¬
servatore romano” s tem svojim
člankom opozoriti katoliški svet
na papeževe stiske.

John Bradač

gostilna in prenočišča

CHISHOLM, MINN.
Zraven mestne dvorane.

SE PRIPOROČA SVOJIM
ZNANCEM ZA OBILEN PO¬
SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬
BA ZAGOTOVLJENA.

fhoie 3 |, \

Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe = %
$ rutnino itd. oglasite se pri nas.

^ Mi vse doma susimo, in vozimo na dom.

Najnižje mogoče cene. = Dajte nam
H  naročila!

L,...

4 fcV£L^’^' n

q  G rant ave-

OBIŠČITE ME, KADAR STE
V MESTU.


Frank Gouže

javni notar
CHISHOLM - MINN.

Opravlja vsa notarska dela. Do¬
bite me pri Miners State
banki.

John Kuzma

Midway Saloon

CHISHOLM

MINN.

Box 74.

SE PRIPOROČA V OBILEN
POSET OD SLOVENCEV IN
HRVATOV.

TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE
DOMAČE IN IMPORTIRANE.

NAJBOLJA POSTREŽBA.
PRIDITE IN POSETITE ME.


Goldberg in *
Bogicevich

odvetniška pisarna

DULUTH - - Minn.

404 Columbia Bldg.

SE PRIPOROČA .SLOVEN¬
CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA
KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬
DEV, POOBLASTILA, KUP¬
NA PISMA TU IN STARO-
KRAJSKE POGODBE. PRI
ZAHTEVKIH ODŠKODNIN
OBRNITE SE NA NAS. RAV¬
NO TAKO ČE HOČETE IME¬
TI .UREJENE VAŠE VOJA¬
ŠKE ZADEVE.

Rojaki!

Kadite sIoyenske smodke

Oliver, Santiago

3  3I '


Si * sS

1  HAJA TM'

brivnica

In Porto Rico. ii« ITE IN P0SE '

TE NASI

| Izdeluje Oliver Cigar Co.

!w*mm****

Pavshe in Klofanda. Hibbing = Minn. » slovenska gos

f


Podpirajte domače podjetje!

S

I

CHISHOLM M *

Lote! Na prodaj!

V ARIZONI.

Gotovo, bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega in M 5  .

tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bi • Jug*.,
bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pride® M POSTRj .
tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanji *
lavci po $3.00 na dan... Tak dom si lahko zagotovite ako sed« 'RSTNI1*

kupite lote —

Plione 101.

Poroča se c e
ROJAKOM v OB
POSET

V Novem mestu DOLF,

ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe.

NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI, LAjj
ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVP

200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar^
kupite^e^ 0 ^ 3116 ’ b ° de cena  P osk °čila, ne odlašajte toraj a ®F‘ :

Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na:

O. E. Peterson & Co.

407—8, First National Bank Building, DULUTH, MINN.

Rojaki!

^ notar

Josipa Mantel

N

Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za odškodnin« 5
pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na j - ,

14

i

Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevki" j k ^
odškodnin. » Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. ^

Dobili ga bodete na sledeči naslov:

'h


JOSIP MANTEL, j


v n

■X

K

GILBERT, Minn.

Phone 30.


ELY, Minfl- |

Pbone Oh*

%

K

\


L


h

Mob

""e J|,

American Exchange

VIRGINIA — MINN.

Najbolj pripravna banka za
Slovence in Hrvate v mestu.

Pošiljamo denar na vse
strani sveta in prodajamo
vozne liste.

"as.

i«in

a $e, p. 3°|o obresti od vlog.

’ I

===113

e

<xkkk**x*****

na ™ Jakob Verant

GOSTILNIČAR

*H|hu£VELETH,  Minn.

310 Grant ave.

NAJBOLJŠE PIJAČE IN
SMODKE VSAKE VRSTE.

/ MOJEM POSLOPJU SE NA¬
HAJA TUDI

Slovenska brivnica.

KiCO.PRIDITE IN POSETI-
TE NAS!

[ar C»


-  Mini

el|e!

tvt. jv tvtvt:

it

NI.

SLOVENSKA GOSTILNA

Frank Medved

CHISHOLM, MINN.
Phone 101.

PRIPOROČA SE CENJENIM
ROJAKOM V OBILEN
POSET.

ne, ne snega

„ča brez daNAJBOJŠA POSTREŽBA Z

pokončala P rit
na dan in zunai

zagotovite ako

lOLF,

VSAKOVRSTNIMI

PIJAČAMI.

>pcr

družbe.

BRESTI,

LA?


TE V GOTO'
d0  $ 200 . 00 ,
vžajte t° ra]

IcšČim

i na ;

& c°:

Štefan Zgonc

javni notar

CHISHOLM, MINN.

JTH. IZDELUJE polnomoci,
UPNE POGODBE IN VS
GA NOTARSKA DEL,

OGLASITE SE PRI MEN

J. P. Ahlin

I Zgodovina Združenih 1
1 držav, I

M  g

Boj za novo Francijo in Louisiano

La Sallovo izkrcanje na texa-
skem obrežju, in zgradba St.
Louis trdnjave je dalo Francozom
povoda, da so si pričeli lastiti o-
zemlje južnega obrežja in sicer
nedaleč od španske zasede v Mek
siki.

Po francoskem obrisu bi bila
njih last Louisiana ki se razšir¬
ja od Roc'ky Mountains do Rio
Grande na zapadu, do Allegheny
hribovja na vzhodu in od meksi-
kanskega zaliva na jugu pa do
Nove Francije na severu.

Tu so pa mejile angleške kolo¬
nije ki so zelo naraščale in narav¬
no je, da so nastali prepiri radi
gorimenovanega ozemlja, ki so
si ga Francozi svojili.

Leta 1688—89 je na Angleškem
nastala revolucija. Pregnali so
kralja Jakoba II. in Viljem in
Marija, nečaka pregnanega kralja
sta zasedla prestol.

James je bežal v Francijo in ko
je Louis XIV. se za njega zav-
ze je nastala velika vojna
med Francozi in Angleži. U-
mevno je toraj, da se ta dva na¬
roda tudi v novi deželi nista do¬
bro gledala, posebno ker je rav¬
no v tem času šlo za to, kdo bo¬
de gospodoval Ameriki.

Francozi so sklenili odposlati
vojaštvo do države New York, da
bi si to prilastili, vendar njih že¬
lje se niso spolnile, ker so Iro-
quois Indijanci v poletju 1689 pri
čeli vojno s Francozi in so se mo¬
rali zadnji udati. Francozi pa v
poznejših letih niso hoteli miro¬
vati in so bili v vednem bojeva¬
nju najsibode z Angleži ali pa In¬
dijanci. Posebno leta 1894 so do¬
živeli Francozi od Indijancev hud
poraz. Čez par sto Francozov so
pobili, vjetnike so pa obsodili na
gromado. Leta 1697 je nehala ta-
kozvana vojska kralja Viljema in
sicer brez kakega uspeha od kake
Strane, pač pa vsaka stranka je i-
mela ogromno zgube.

Mir ni trajal dolgo, kajti že le¬
ta 1701 so se Francozi in Angleži
zopet spoprijeli.

Ko je angleški kralj Viljem le¬
ta 1702 umrl in je zasedla prestol
njegova svakinja Ana so Ameri-
kanci nastalo vojno imenovali
“vojno kraljice Ane”. Francozi
so pri tem prišli ob Acadia in An
gleži so tudi posedli Newfound-
land in deželo okolo Hudson za¬
liva. Acadia so imenovali deželo
Nova Scotia. Na to je nastal mir,
ki je trajal 30 let. V tem dolgem
času so se pa Francozi vedno pri
pravljali na novo vojsko in sicer
radi tega ker so si hoteli prilasti¬
ti dolino ob reki Mississippi, O-
hio in jezera. Posebno so bili do¬
bro pripravljeni v Mississippi do¬
lini. Radi tega so bili tudi zmago¬
viti. V svojem ozemlju so potem
pričeli graditi naselbine in trdnja¬
ve. Allegheny, Mississippi in O-
hio dolino so popolnoma preustva
rili, a tudi zapadno Pennsvlvanijo
so obljudili

Do leta 1756 so trajali razni
manjši boji med Franc’ozi in An¬
gleži a leta 1756 je Velika Britani
ja napovedala Francozom veliko
vojno ki je trajala skoraj dve le¬
ti. Leta 1758 so bili Francozi pri
Louisburgu hudo poraženi, ven¬
dar že drugo leto, to je 1759 so se
zopet dvignili in vojna pri Mont-
calin je bila zelo huda, kjer so
Francozi zopet doživeli hude po¬
raze in sicer take, da tedanja po¬
sest Francozov je prišla v roke
Velike Britanije in Španije in ta¬
ko rekoč Francoze so iz dežele
pognali. Velika Britanija je vze¬
la v posest Canado in vse dežele
od Mississippi do Atlantika. Špan
cem je prepustila Florido, a zato
so Španci morali Angležom dati
Havano.

-O-

Velika zbirka kač.

McKINLEY

Mih

n f 6

, PRODAJA HAMM Pl

. m ^

pfl ; DROBNO in DEBE

<cW° F  Ji,

a  j„ ^ SMODKE IN VSE DR
JAČE SPADAJOČI

gostilno prve vrste

SE ULJUDNO PRIPOROČA

ROJAKOM.

V Trebinju ima nadporočnik
64. pešpolka Linzer jako lepo in
veliko zbirko živih kač. Večino
kač je nalovil nadporočnik, ki je
strasten lovilec, sam v okolici me
sta. Zbirka šteje nad 1000 glav in
obsega vse vrste od najnedolžnej
še belouške do najbolj strupenih
gadov in modrasov, katerih je ze¬
lo veliko v hercegovinskem Kra¬
su. Pred kratkim je ujel največje¬
ga gada svoje zbirke, ki je dolg
nad 2 metra. Njegova zbirka se
vedno množi. Pred kratkim mu je
zvalila ena sama velika samica 13
mladih modrasov. —• Nadporoč¬
nik Linzer trdi, prepričan iz last
ne izkušnje, da tudi najbolj nevar
na in strupena kača ne napade
človeka, če ni ogrožena ali razdra
žena. Z nadporočnikom se pogaja
vodstvo muzeja v Inomostu radi
nakupa te velezanimive kačje
zbirke.

Nesreča.

Francoski spisal Francois Copee.

Župnik Faber se je nek žimski
večer napotil z odprtnim dežni¬
kom po pariških ulicah v staro cer
kev sv. Medarda na Montmartu,
da bi ondi izpovedoval. Vselej se
je napotil tja z neko bojaznijo, in
zlasti danes, v soboto, ko mnogi
delavci zapravljajo svojo mezdo
po žganjarnah, ker ni nič redke¬
ga, ako se žganja siti potepini du¬
hovnika zasmehujejo, ako ga sre¬
čajo. Danes pa zaradi slabega vre
mena skoraj nikogar ni na ulici,
in tako je prišel župnik v cerkev
brez vse ovire. Pomolivši pred
glavnim oltarjem vstopi v spoved
nico, kjer ga je že nekdo pričako¬
val.

Spokorjenec! Tak je maloke-
daj sem prišel Po obleki je žup¬
nik takoj spoznal, da tu kleči de¬
lavec.

“Gospod župnik....” pošepeče
plaho delavec.

“Nisem župnik, dragi prijatelj

.začnite svojo spoved in i-

menujte me očeta.”

Delavec, čegar obličje duhov¬
nik v Somraku ni mogel dobro vi
deti, jame se počasi spovedovati.

‘‘Gospod župnik. ... a ne. .. •
oče, odpustite, ako ne bom vse ta¬
ko povedal, kakor ima biti, nisem
bil namreč pri spovedi že nad
dvajset let, odkar sem šel z doma
v Pariz.... Vi dobro poznate
življenje v Parizu. Nisem bil sla
bši od drugih in rekel sem, saj bo
Bog usmiljen. Toda kar imam da
nes na vesti, to je pretežko, da bi
sam prenašal. Morate me, gospod
župnik, poslušati.... ubil sem
človeka!....”

Duhovnika strese. Morilec!
Spovedovati morilca, o čelo tako
blizo njegovemu prešinja uboj.
Te sklenjeni roki pri spovednici
bili ste oskrunjeni s krvjo Duhov
nika nehote strese ter de:

“Spovej se, sin moj.... božje
usmiljenje je neizmerno. ...”

“Poslušate torej vso zadevo,”
pravi grešnik bolestnim glasom.
“Zidar sem in prišel sem pred
dvajsetimi leti z našega kraja v
Pariz s svojim rojakom. Doma
sva hodila vkupe v šolo in žive¬
la ko brata. Ime mu je bilo Filip
.... meni je ime Jakob .Bil je
velik in lep mladenič. . . . nasprot
no sem bil pa jaz črneren in —
grd. .. . Bil je najboljši zidar, jaz
sem pa ostal navaden delavec, to¬
da s srcem na pravem mestu. Po¬
nosen se 'bil, da mi je prijatelj
in da hodim ž njim. .. . Stanovala
sva skupaj, zvečer me je pa ved¬
no pustil samega, da se zabava s
svojimi tovariši. Lahko je to de¬
lal, ker je bil sam, jaz sem pa mo¬
ral steci iti za svojo staro mater.
Filip ni jedel doma, kajti ta hrana
je bila zanj preslaba. .. . toda na
jina gospodinja je imela hčer, in
to hčer se mimel rad.

Tri leta sem prikrival te čute,
kajti kakor sem že rekel, priprost
delavec sem, in vse, kar sem za¬
služil, pošiljal sem materi. Kon¬
čno umre mati moja, in štedil sem
zdaj da si založim svoje gospo¬
dinjstvo. Nato sem spregovoril z

Mari. ni rekla niti ne, niti da.

Toda vedel sem, da mi ne bo ta¬
koj pala okrog vratu, saj nisem
bil lep. Mari se posvetuje s svojo
materjo in ker je vedela, da sem
pošten in reden delavec, je pri¬
volila in poroka je bila določena
za nekaj tednov. Oh. ti tedni!..
Videl sem, da Mari ne mara dosti
zame, vendar sem mislil, da se bo
sčasoma vse premenilo. Povedal
sem vse to Filipu ter ga predsta¬
vil Mari. Vse drugo lahko ugane¬
te, gospod župnik.... Filip je
bil zal vesel in vrl. Mari se je
vanj zaljubila in bila je tako od¬
kritosrčna, da mi prizna, da nje¬
no srce bije za —• Filipa! Tega
trenotja nikoli ne pozabim! Bilo
je v dan njenega godu, kupim
ji v spomin zlato verižico ter jo
ji vročim zajedno z iskrenim voš
Čilom. Ko pogleda vezilo, udero
se ji solze.

“Odpustite, Jakob,” de ona,
“obdržite darilo. Jaz ne morem
Hiti vaša žena.... ljubim druge¬
ga — Filipa.”

* *

*

“Gospod župnik, nepopisna je
bila bolečina moja. Toda kaj mi
je bilo početi, imel sem oba rad.
Pomagal sem obema do sreče, in
ker je bil Filip vselej vesel, pa
brez denarja, posodil sem svoje
prištedke, da si založi in uredi go
spodin jstvo.

‘‘Vzela sta se, in vse je šlo v
dobrem redu. Ko se jima porodi
fantek, bil sem mu 'kum, in v spo
min na mojo mater je dobil ime
Kamil. Toda kmalu potem je za¬
čel Filip živeti veselo. — Vi po¬
znate, gospod župnik, delavci, ki
vedno globlje padajo, domov ved
no manj prinašajo novcev, ter mu
čijo ženo in otroke. Tako je poče¬

njal Filip dve leti. Izpočetka sem
ga svaril, in sramežljivo mi je ob¬
ljubil, da se bo poboljšal. ... lo-
da videč, da se tožno oziram po
mučeni Mari in po prazni . sobi,
ker je bilo vse zastavljeno, je pri¬
čel divjati_Da, nekega dne mi

je predbacival da držim z njegovo
ženo, s tem angeljem, katero sem
imel že prej rad, ter je izzval pri¬
zor, katerega nočem opisati....
Skoro bi se bila zadavila. Od te
dobe nisem več obiskaval Mari in
malega Kamila, in s Filipom sva
se sestala tedaj, ko sva vkupe de¬
lala pri eni in isti stavbi.

Toda popolnoma nisem mogel po
zabiti teh ubožcev. Ko je Filip
v soboto s svojimi tovariši popi¬
val svojo mezdo, šel sem k Mari
ter ji pomagal iz zadreg,e kakor
sem mogel. Zdi se  mi, da je Fi¬
lip, ta ničimurnež, o tem vedel, in
da se je na to zanašal. Toda raj¬
ši molčim o teh žalostnih letih.

“Vzgajal sem z Mari Kamila in
je torej danes zal, vrl mladenič.
Ni delavec, temveč dela pri ne¬
kem arhitektu in ima dobro slu¬
žbo. Srečavši ga včeraj zvečer. . .
on ni kot gospod ošaben.... u-
strašil sem se njegovega tožnega
obličja, vprašam ga takoj, kaj se
je pripetilo.

“Bože, vzdignil sem včeraj pri
naboru žreb štev. 10. in zaradi
tega me bodo poslali v kako pre¬
komorsko naselbino, kjer razsaja
rumena mrzlica. — Ostati bom
moral ondi pet let, mati bo sama
brez podpore z očetom.... Ah,
ona bo izvestno umrla med to
dobo.”

Ta noč je bila zame strašna.
Pomislite, gospod župnik, dvajset
let miru in dela uniči glupi nak-
ljuček v eni minuti, ker mladenič
potegne slab žreb. Zjutraj sem
moral zgodaj na delo, in ko zle¬
zem na Oder v četrtem nadstropju
nove stavbe, potrka mi nekdo na
rame. Obrnem se in ugledam —
Filipa.

*

* *

Dolgo že nisem videl Filipa in
skoro bi ga ne bil spoznal. Obličje
njegovo je bilo od žganja vse za¬
buhlo. brado je imel razježeno in
roke so se mu tresle; izgledal je
lik starec.

“Kamil,” pravim, “je potegnil
slab žreb.”

“Torej tudr ti me dražiš?” za¬
reži name. “Kaj nimam že dosti
od Kamila in Mari?. .. . Naj fant
služi domovini kakor drugi....
Toda jaz vem, kaj jo grize....
Da bi bil mrtev, ostal bi Kamil
doma. .. . Toda tem hujše zanjo!
Še sem dečko. — Kamil ni sin
vdove.”

‘‘Sin vdove!.... Oh, gospod
župnik, zakaj je spregovoril te be
sede. Ves dopoldan, ko sem delal
poleg njega , nisem se mogel zne¬
biti te misli. Mislil sem, da se
bode hudo godilo Mari, ako ji si¬
na vzemo v vojake, ona bo ostala
sama s pijancem, ki jo bo prete¬
pal. — Ura je bila enajst in vsi
tovariši so šli na kosilo. Jaz in
Filip bila sva zadna; ko stopi na
lestvo, ozre se srdito name in
blekne:

“Vidiš, da še vedno plezam ka
kor pomorščak.... Kamil še dol
go ne bode sin vdove !”

Šine mi v glavo pri teh besedah
grozna zloba. Z obema rokama
zgrabim lestvo, katere se je Filip
trdno poprijemal, nagnem jo in
spustim doli.

Filip se je ubil; zgodila se je
nesreča. Zdaj je Kamil sin vdove
in ne bo vojak. To sem storil jaz
in to sem moral vam, gospod
župnik, in gospodu Bogu spove¬
dati. Kesam se in prosim odveze
Mari več ne bom videl, ka¬
ko srečna, dasi v črni obleki, ko¬
raka poleg svojega sina. . . . mo¬
glo bi se pripetiti, da bi ne obža¬
loval svojega zločina.... Da se
temu ognem, izselim se v Ameri-
ku. V pokoro vprejmite gosp.
župnik, to-le verižico in medaljon
kateri Mari ob svojem godu ni
hotela od mene, ker je imela rada
Filipa. Shranil sem ga v spomin
na nekoliko srečnih dni v življe¬
nju....  Vzprejmite to, prodajte,
novec pa razdelite med uboge.”

-O-

Nova vrsta slonov.

Francoski učenjak L. S., ki po¬
tuje v Osrednji Afriki po naro¬
čilu pariškega muzeja za priro-
doslovje in živalstvo, je našel v
okolici Leopoldovega jezera no¬
vo vrsto slonov. Domačini imenu
jejo te slone povodni sloni. Ti
sloni so manjši in merijo največji
komaj 6 čevljev. Truplo je izred¬
no kratko, ušesa so veliko manj¬
ša, nasprotno pa imajo ti povod¬
ni sloni veliko daljši vrat. Velikih
zob s katerimi se odlikujejo na¬
vadni sloni, ta vrsta nima. Med
naravoslovci je nastal sedaj pre¬
pir, ali so ti sloni primitivni tipus
slonov, kar zatrjuje velika večina,
ali pa so ti sloni le nekaka pritli-
kavska vrsta navadnih slonov. Do
zedinjenja v tem vprašanju med
učenjaki še ni prišlo.


Ufi

m

»

ifi

tfi

Si

Miners State Bank

Chisholm = = Minn.

h

us

si

a

s

s

ur

si

si

ur Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban-

i karske in notarske posle, ter prejemlje zemljiške

!fi
S
UR
Si

Si W. B. Pratt,

davke, prodaja vožnje listke.

Osebna odgovornost 5,000.000.

Si

UR

Si

Si

Si

Si

Si

Si

Hi

Si

S

Frank Gouže, pom. blagajnik,

Si
UR
Si
Si
Si

Plačuje 3°| 0  od vlog.

Rojakom na znanje!

PJ Piva in jedina slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in
fj „Veržinka" smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev
im  samo"na debelo, Wholesale. vam priporoča:

Importirani starokrajski orinjeveo,zaboj $10.50; kranjsko
tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50;

Three Star Cognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬
na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00.

A. H0RWAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50,
kakor tudi californijski trester in “BourbOR Whisky“ i. t. d. mm
v sodčkih od 25 gaionov naprej vedno po najnižjih cenah.

Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na

Antona Horwat,

600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois.

Steel Plant lote

v Norton oddelku

se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬
dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬
slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe
in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬
de vposljenih okoli 5000 delavcev.

Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske
hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih. Če iščete
dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote.

Prašajte za reference:

JOE SCHARABON, DULUTH, Minn.

GEO BROZICH, ELY, Minn.

ALFRED W. KUEHNOV, 4034 Columbia Bldg

DULUTH, MINN.

Math. Matzele

Mesnica

CHISHOLM- -Minn.

Zaloga syežega In suhega mesa, domačih klo¬
bas, perutnine, rib itd.

Rojaki podpirajte svoje
ga rojaka!

Dobro blago, nizke cene Jamčim.


Duluth Brewing & Mailing Co.

Duluth, Minn.

Vari najboljšo in rojakom dobro znano pivo
v steklenicah pod imenom „REX“ kakor
:: tudi pivo v sodčkih. ::

FRANK TRAMPUSH,

upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn.

Za kratek čas.

Neodpustljivo.

Nekemu možu je lahkomišljena
žena ušla in čez dolgo časa zo¬
pet prišla nazaj. “Ljubi moj,” pra
vi ona, “saj mi odpustiš, ker sem
te bila zapustila, kaj ne da?”

Mož:.“To ti že odpustim, am¬
pak da si nazaj prišla, tega ti ne
odpustim. Adijo!”

Hitra kazen.

A: “Koliko ti je podaril boga¬

taš ?”

I!: “Borih dvajset vinarjev!”
A: “Bog ga kaznuj, dokler bo
živel!”

B: Ga je že; sem mu pofulil

srebrno žlico ”

Najpotrebneje.

‘‘Kaj je igravcu v gledališču naj
boj potrebno?”
cer ne more nastopiti!”

“Noge — si-

Po pravici povedal.

Duhovnik vpraša jetnika, naj
mu po pravici pove, kaj ga je pri¬
peljalo v ječo. — “Žandar” — od¬
govori jetnik.

Po domače.

Oče: “No, Tonček, kaj boš re¬
kel, ko pojdem za dalj časa z do-

Tonček : “Z Bogom !”

Pošten človek.

A :“Če bi ti našel petdeset tisoč
v zlatu, kaj bi naredil?”

B : “Tistemu, ki jih je izgubil,
bi podaril petsto kron!”

Gliha z gliho.

Ženin: ‘‘Razmere so take, da

smem vprašati, koliko mislite hče
ri dote dati.”

Bogatin: “In ravno te razmere
zahtevajo, da Vas smem vprašati
koliko imate dolga!”

Naglo se jih je odkrižal.

K nekemu duhovniku pride več
gospode. Ko vidi, da mislijo dalj

časa pri njem ostati, jih veselo po
zdravi te reče služkinji: “Prinesi j
vina in kaj prigrizka mojim lju-

— .» A - pa

on se

bim prijateljem!
poslovi.

Gostje: “Pa nas vendar ne mi¬
slite zapustiti, velečastni?”

Duhovnik : “Dolžnost me kliče,
pa pridem kmalu zopet nazaj.
Grem k enemu kozavemu bolniku
kjer sem že zjutraj bil!” — Cez
pet minut je bila soba prazna.

Zakonska sloga.

Jože: “Že dvajset let sva z že¬
no skupaj, pa še nikoli nisva bila
ene misli; le enkrat, ko je hiša
gorela, sva hotela oba na enkrat
pri vratih vun ”

Žensko ročno delo.

Nace: “Za božji čas, kaj pa da
imaš tako zateklo lice?”

Tone: ‘‘To je žensko ročno de¬
lo!”

Žalostna resnica.

Dva dečka gresta domov iz šo¬
le. Eden pravi: “Kaj ne, ves svet
je lastnina božja!”

“Res je,” reče drugi; “toda moj
oče vedno trdi, da ima vrag na
tem posestvu veliko intabulirane-

stotniku in soprogi vendar le skri
voma posmehujejo in muzajo, se
preseli v drug hotel. A ko tudi tu¬
kaj ni bilo nič boljše, se preseli v
tretji hotel. Ko pa opazi stotnik
tudi tukaj, da se uslužbenci nje-
mu in soprogi posmehujejo skri¬
voma, pokliče Mihla predse re¬
koč: “Mihel, ali ti nisem prepo-
dal, da ne smeš nikomur pove¬
dati, da sva se jaz in gospa še
le poročila?!

Mihel: “O ja, gospod stotnik,
saj nisem tega nikomur povedal
temveč....” In Mihel se dobro-
vojno smeje.

Stotnik: “No, kaj pa?”

Mihel v svesti si, da je stotni¬
kov ukaz jako dobro izpolnil, se
smeji prekanjeno: “Rekel sem

vsem, da gospod stotnik in gospa
še nista oženjena.”

sne  veter vlak od s t r.„Ci»u-“j

no zmanjša hitrost ali g P . .

L niirosa, cm r,  ,

prevrne pri ^^“^^zgodi.
Vendar se to redko kedaj zg

Ogoljufali so ga.

ga!

Poceni dopust.

Predsednik: “Vi ste izostali šti¬
ri tedne, ne da bi bili prosili do-
pusta. Kako to opravičujete?”
..Pisar: “Prosim, gospod pred¬

sednik, dandanes mora človek var
čen biti in jaz sem tako-le mislil:
Če prosiš dopusta, te stane eno
krono, če pa ne vzameš dopusti,
boš samo kregan, in to ne stane

nic!

Razumen Mihel.

Stotnik se je oženil in je šel s
svojo mlado ženko na ženitovanj-
sko potovanje . Spremljal ju je
stotnikov sluga Mihel. Nastanili
so se v nekem hotelu in ker se z
novoporočencev uslužbenci po ho
telili navadno norčujejo, je pre¬
povedal stotnik Mihlu, da ne sme
nikomur povedati, da sta stotnik
in soproga še le poročena in da
sta na ženitovanjskem potovanju.
Mihel je obljubil. Ko pa stotnik
opazi, da se uslužbenci hotela

Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna

Slogar Bratje

ELY, Minn.

naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk.
V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in
možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom,

Josip Scharahon,

415. West Michigan St. DULUTH, Minn.

BLIZO UNION POSTAJE

Kadar pridete v Dulutfi posetite me. Zagotavljam
vam izvrstno postrežbo v moji gostilni.

Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser
Co. Prodaja parobrodne liste.

»v »V »'» «'» S »V .Vi 1 ' V* »'4 »'» «'»

s

H

«1»

«

FIRST NATIONAL BANKI

«

V

ik

V

5

S

s

*

g

5

jgt

V

S

Chisholm - - Minn.

Kapital $25.000. Preostanek $20.000. ®
Osebna odgovornost $5,000.000.

Obrestuje denar po 3 (

O

Prodaja parobrodne liste in pošilja denar
na sev strani.

Posebno pozornost dajemo Slovencem.

Pridite in se prepričajte!


Vdovec predstavi svojo neve¬
sto svojim otrokom rekoč: “Glej¬
te otroci, to so vaša nova mama.’

Štiriletna Ivanka pa potegne o-
četa za suknjo in mu pošepeta na
uho: “Atek, ta mama pač ni več
nova.”

-O-

PAROBRODI IN ŽELEZNICE.

Dočim so od 16. stoletja dalje
oskrbovale splošni promet pošte,
začelo se je v početku prošlega
stoletja prevažanje blaga in lju-
dij po parobrodih in železnicah.
Parobrod je izumil leta 1807. A-
merikanec Fulton, lokomotivo pa
leta 1827. Anglež Stepheson.

Že fiziku Papinu gre zasluga,
da je bil prvi, ki je zgradil parno
ladijo; takisto je Francoz Jeffroy
sestavil večjo parno ladjo, ali re¬
dnemu prometu ni rabila nobena.
Šele Fultonov parobrod “Cler-
mont” je ustrezal sleherni potre¬
bi, in skoro potem so jeli uporab¬
ljati parobrode ,najprej seveda le
na rekah, po vsem svetu. Največ
so jih zgradile države severoame-
riške; imele so jih že 1830. leta
315. Ali tudi Angleži niso zao¬
stajali. Istega leta so vozili po
vseh večjih jezerih in rekah e-
vropskih parobrodi; tudi avstrij¬
ska dunavska parobrodna družba
je jela delovati v istem letu in
šteje dandanes 170 parobrodov in
700 vlačilnih ladij, torej toliko,
kolikor jih imajo le malokatere la
djarske družbe na svetu.

Važnost parobrodov je izredna;
Kamorkoli prihajajo Evropci v
tuje dežele, povsod jih spremlja¬
jo parobrodi. Ker prav v takih de¬
lih sveta ni umetalnih cest, po ka¬
terih bi neumorni raziskovalci mo
gli v notranje dežele, rabi jim s
pridom parobrod, s katerim se vo¬
zijo po prirodnih, najboljših in
najcenejših cestah, namreč po re¬
kah.

Parobrod je torej občilo, ki i-
zredno speši .izobraženost in pro¬
met v našem stoletji. Dandanes
izdelujejo Amerikanci največje in
nahitrejše parobrode. Po missip-
ski reki vozio n. pr. parobrodi
dolgi 130 m, zgrajeni v tri nad¬
stropja; na njih so jedilnice in
posebne spalnice za 600 ljudij.

Ko je bil izumljen parobrod za
vožnjo po vodi, čuda ni, da so
skoro jeli ugibati, kako bi upo¬
rabljali par tudi za vozove. Spo¬
znali so, da treba najprej nalašč
zato prirejenih cest in potem par
nega voza, ki bi mogel premikati
dolgo vrsto drugih težkih voz.
Znamenit je v tem pogledu dan
30. septembra leta 1829., ko je
zdrdral prvi vlak Stephensonov
na železniški progi med Liverpo-
lom in Manchestrom. Vrstniki
Stephensonovi res še niso vedeli
podobno čislati novega izuma; a-
li kako važen je za vesoljni svet,
kako bivstveno je izpremenil vse
občevanje naše, to ve denašnji
svet. Največ dobička prinašajo že
leznice trgovini in obrtu; zato so
v velikih trgovskih državah, ka¬
kor na Angleškem, v Ameriki in
Belgiji zgradili prve železnice.
Na Avstrijskem so naredili prvo
železnico leta 1836.; leto prej na
Nemškem, leto pozneje na Fran¬
coskem. Največ so jih gradili, v
poslednjih 20 letih.

Zajedno s parobrodom je želez¬
nica izborno občila. Dandanes ob-
sezajo vse proge 300.000 km; hi¬
trost železniškega vlaka na uro
znaša do 100 'km. Železnice so dan
denašnji tako dovršene, da prav
za prav ni več ovir, katerih bi ne
mogle premagati.

-O-

Ali more vihar prevrniti vlak.

Pred nekaj tedni je ustavil hud
vihar v Ameriki osebni vlak in
ga zadržal celo uro na enem me¬
stu. Pri raztovarjanju o tem slu¬
čaju je stavil nekdo vprašanje,
če li more prevrniti vihar vlak’.
Dokazali so z raznimi slučaji, da
vihar vlak ustavi, če se ujme ve¬
ter naravnost v lokomotivo v na¬
sprotni smeri vožnje. Če pa priti-

l.eta 186K je prevrnil vih.rtoj£

To"^ je^zgodilo med' postajama
Leucate in*W Veter.je'Pa¬
skal na vozove s silo, ki od A t l j
ja pritisku 150 kg na kvadrat ‘ n
meter. Na tiru je obstal sa, T°
velik in težko obložen tovorni voz
Ta voz bi bil vihar prevrgel šele
če bi pritisnil z močjo 254 kg na
kvadratni meter. V novejšem ca
su se je zgodil podoben slučaj na
Angleškem blizo postaje Uiver-
stone. Vihar je polomil brzojavne
drogove in vse . signalne naprave
ob progi. Na viaduktu blizo Ul-
verstone je odpovedala zračna
zavora. Strojevodja je vlak usta¬
vil, da bi popravil zavoro. V tem
trenotku pa je pritisnil vihar s
tako silo, da je padel cel vlak na
sosedni tir. Če bi bil vozil vlak po
krajnem tiru viadukta, bi ga bil
vrgel vihar v globok prepad. Vlak
je ^i m el 10 osebnih voz v katerih
je bilo 34 potnikov. Poškodoval
se ni nihče. Hitrost vetra so ce¬
nili navzoči na 160 do 190 km na
uro, pritisk pa 160 do 200 kg na
kvadratni meter. Tudi pri nas se
mora vpoštevati nasprotni veter
in tudi veter v smeri vožnje pri
hitrosti vlakov ,vendar takih vi¬
harjev nimamo, da bi bili toliko
nevarni, da bi prevrnili vlak. Ka¬
ko vpljiva močan veter na hitrost
vlakov bi vedeli veliko povedati
pri nas posebno železničarji, ki
vozijo na južni progi iz Trsta v
Nabrežino, ali po loku pri Bivio
naravnost jDroti Gorici ali obrat¬
no, kajti ravno tam se upre burja
najmočneje v vlak.

Varčnost na Francoskemt

Francozi so vobče na glasu kot
lahkoživi in zapravljivi ljudje. To
pa ne odgovarja resnici. Francoz
ni umazan, radodaren je in se tu¬
di rad pokaže, da je šarmanten
človek, Francoz tudi veliko riški
,a, kar j3a v celotnem vedno dona-
ša le dobiček. Poleg tega pa so
Francozi bolj štedljivi kot mar -
sikak drugi narod. To dejstvo
nam jasno priča poročilo franco¬
skega ministra za javna dela o
stanju francoskih hranilnic, ki ga
je izročil pred kratkim predsed¬
niku republike. Skoro vsak, tudi
mali državljan ima hranilno knji
žico, v katero si redno nabira ka
pital za stara leta. Iz tega poro¬
čila se pa ne uvidi le kako go
spodarsko varčen je Francoz vab-
če, marveč tudi jasno, kako bo¬
gata je Francoska, da zbere tako
ogromne vsote svojega meščan
stva v posameznih hranilnicah.
Dne 31. decembra 1909 je izkaza¬
la Francija 8,116.270 hranilnih
knjižic, ki so se v enem letu po
množile za 167.907 knjižic. Vlo¬
ženi kapital je znašal 3.883,409,-
363 kron. Po misliti pa je treba,
da so to samo hranilne vloge brez
vsake špekulacije ali drugačnega
denarnega prometa. Med letom
so dosegla odplačila 2.46%, vpla
čila pa 3.46%, torej so ljudje še
vedno za cel odstotek več vpla¬
čali kot pa dvignili. In vendar
vlada kljub temu tudi na Franco
skem draginja.

Samomor zaradi poljubov.

Pred kratkim so prinesli v bol¬
nišnico v St. Louisu nekega Fili
pa Nicholsona, ki si je prerezal ži
le na roki. Zdravniki so ga rešili
smrti. In tako je tudi lahko po¬
vedal vzroke samomora. Mož je
izjavil, da ga je gnala v smrt pre¬
velika ljubezen njegove žene in
njena nenasitnost v poljubovanju*
Sam jo baje zelo ljubi in zahteva
to tudi od nje. Toda po njegovem
mnenju mora imeti zakonska lju
bežen tudi svoje meje. Njegova
žena je bila preveč ljubezniva.
Hotela mu je neprenehoma se¬
deti na kolenu ter ga poljubovati.
Tega bi se vsakdo naveličal. N T i
mu dala niti trenotka miru, ni mo
gel vzeti časopisa v roke, ni mo¬
gel kaditi in ne pisati. Žena mu
je vzela vse iz roke in nadomestila
to s poljubi. To se mu je pa ta¬
ko z^studilo, da je sklenil umreti

Strahote ob zadnjih vojaških va¬
jah na Hrvaškem?

“Hrv. Pokret“ z dne 15. m. m
poroča, da so se ob zadnjih vo¬
jaških vajah na Hrvaškem godile
prave strahote. Višji da so pošto
pali z moštvom nezaslišano stro¬
go in surovo. V Liki je vsled sil¬
ne žeje in napora umrlo 43 mož,
in sicer 20 od stoječe vojske in
23 domobrancev. Vsi so pokopa¬
ni v Liki. Ob Drežniku v Liki
pa je ponoči jezdilo po nevarnem
potu četvero huzaijev, ki so vsi
s konji vred strmoglavili v žrelo
in umrli.

DELAVEC, PRISTOPAJ K
ORGANIZACIJAM IN POKA¬
ŽI SE, DA SE  ZAVEDAŠ!

ADOLPH fi. DE VVILDE

Trgovina s žganjem in imciji n a  ^

874 ISLAND AVENIJE,

—== Miivvaukee, VVis.

se priporoča slovenskim gostilničarjem za
finejšega zganja, brinovca tropinovca in

Cene solidne, postrežba zajamčen;

a.

Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega

vina Rostopsin.


1  P° s  >v . „tV :TI

P%,veiy'tleč« “L- "

%r.>

h P?

icbtcf ‘

FIRST NATIONAL BANKA

DULUTH - MINN.

Glavnica. $500.000,

Preostanek in nerazdeljen
dobiček - - - - $1,550.000.

V to banko vlaga država svoje
vrednosti.

Obresti hranilnih vlog se plačujejo od
dneva vloge.

Helps Shea trgovina s

in pogrebnik

312 Grant Aye. EVELETH,MINN.

Najboljše vrste pohištvo, postelje
motroci, oprava izvršujemo po
kratkem naročilu. - Proda¬
jamo dobre peči in sploh
vse v to stroko spa¬
dajoče stvari.

GEORGE L. BROŽIČU

prva slovenska,

„ Ve «ko

ZAVAROVALNA AGENCIJA,

v Minnesoti,

Mi smo uradni zastopniki najboljših amerišG * 11
in evropejskih zavarovalnih družb
v sledečih mestih železnega okraja;

Ely, Tovver, Aurora, Bivvabik,

Gilbert, Eveleth, Virginia
in raznih “lokesnih.”

V

Poš

Zavarujte svoje poslopja in pohištvo pri svojem rojaku k alet

boite pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče.

Pošiljamo Denar

in zanesljivo na vse strani sveta, za staro doniO”’
smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera je z« 13 " 3
po svoji točnosti in poštenosti.

.vino

Prodajamo vozne listke

^a vse črte med Ameriko in Evropo, cene so vedno poštene-

tadaljna pojasnila se je obrniti na glavni urad v f-' 5
.J, .. Podružnico v Eveleth, Minn. V slučaju nni» e
r e e, pokličite nas po telefonu na naše stroške.

Podružnica v Eveleth, Minn.
John B. Smrekar, upravitelj.

GEO. L. BROZICH.

Ely Telephone 120.
Eveleth “ 174 L 1,

[

First National Bank

Biwabik - Minn.

Kapital - - 29.000.00,

Priporočamo se za vse bankarsko delo In po¬
šiljanje denarja.

«1» »V .V,'. ,W,

<A> ‘l> /»* •»« *»* 'l» «4» «A* '1' <4* '*> '»» JJ

I



X

Iz stare domo

g

g


Dr. Richter's

če trpite na revmatizma ki vam povzroča več-

Dr. Richterjev Pain-Expeller.

Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste *
njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas
ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬
ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬
matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v
bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo.

V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro
na steklenicah.

F. Ad. Richter C&,  Co.

215 Pearl St.

NEW YORK.

LAING HARDWARE CO,

ELY, MINN.

Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod.

Skušajte naše barve.

NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE CENE.

Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno
na razpolago.

OBIŠČITE NAS.



Ce se nahajate v Duluthu?

postelj
mo po
*oda
oh

obiščite

Miller-jevo restavracijo in hotel.

!e ste na Hibbinp stopite v Millerjevo restavracijo, ki
se nahaja v Hibbing hotelu.

Če ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici=

Priporočamo

JOašo veliko zalogo grocerijskega
^ 1  in manufakturnega blaga.

vme.

5|vVA*'|V '4* *i* *S* *(* *(•  V|‘ Vi* *(*  <4* 'I* #4» <1* *i*  »4* 'l*V|* <4W4* '4* '4* '4» »4*

Kranjsko.

Ubegli kaplan.

— Komisija za poravnavo meje
se sestane 25. septembra na Vid-
mu-Krškem. Udeležijo _S6 je teh¬
nični in politični uradniki iz obeh
pokrajin.

— Kolera v varaždinski župa¬
niji je proglašena za ugaslo. Vsled
tega odpade tudi straženje šta-
jersko-hrvaške meje in bode pro¬
met zopet popolnoma prost.

— Pretepla sta brata Anton in
Marin Goleč iz Trbovelj pri Ce¬
lju tovarniškega delavca Franca
Čaterja tako hudo, da so ga mo¬
rali spraviti v celjsko bolnišnico.

Primorsko.

Umrl je

v Gorici urednik in lastnik dnev¬
nika Tl Gazettino popolare” dr.
Adolf Codermas. Bolehal ie že
dolgo za sušico. Pokojni je bil kot
žurnalist miren človek in je svo-
i ječasno veliko delal za spravo
med Lahi in Slovenci na Primor¬
skem.

V dunajskem listu “Die Zeit”
se čita “Die Flucht eines sloveni-
schen Kaplans“ to-le vest: “Za

Kočevje imenovani kaplan Jožef
Koželj, ki je v soboto dospel v
Kočevje, je v nedeljo na vse zgo¬
daj izginil. Vse poizvedbe po nje
govem bivališču so ostale brez¬
uspešne. Sedaj je poslala kapla¬
nova sestra z Dunaja župnemu u-
radu pismo, v katerem ga obveš¬
ča, da je Koželj prispel na Dunaj.
Koželj je izjavil, da ne more v
Kočevju ostati, češ, da mu ni mo¬
goče imeti nemških pridig, ker ni
vešč nemškega jezika. To pomanj
kljivo jezikovno znanje ga je baje
napravilb tako nervoznega, da se
je odločil pobegniti.”

Mlad vtihotapec.

Neki, komaj 11-letni kajžarjev
sin iz Kozarij je izpazil prilož¬
nost, ko pri Pleškovih niso bili
doma, ter se splazil v hišo, kjer
je ukradel iz nezakljenega predala
srebrno uro. Skril jo je pri jezu
v Gradaščici pod kamen, odkoder
pa je zopet zginila.

Cene letošnjemu vinu?

Iz Toplic pišejo: Kakor sem iz¬
vedel od dobro poučene strani vi¬
nogradnikov samih se bodo na¬
stavile letošnjemu vinskemu pri
delku te-le cene: liter po 36 do
40 v, in sicer zato, da ne bi bili
ne producentje in ne kupovalci
— krčmarji prizadeti! Kajti v Be¬
li Krajini bode letos mnogo in pa
jako dobrega vina pri tistih vini¬
čarjih, ki so po predpisih škropili,
gnojili in obdelovali svoje vino¬
grade !

Vsled opeklin.

251etni Josip Erman, dninar v
radovljiškem sodnem okraju, je
padel 8. m. m., ko je pomagal
gasiti neki gozdni požar, v ogenj
in dobil na celem telesu hude o-
pekline. Pripeljali so ga v deželno
bolnišnico v Ljubljano, kjer je 10.
m. m. podlegel svoim opeklinam.

Zaloška gora gori.

CIJA

Cene poštene. Postrežba

točna.

iin

al»'

eri**'

Sartori Bratje

ELY - - Minn.

SARTORI in TRAMONTINI

CHISHOLM - - Minn.

o\»

K«

H ai

TRGOVINA  z mešanim blagom

,te-

O  O
f ** e

Peter Bezeka

*' ,i v (> !'i  R “ darii dobi i° P° na i n feji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga

čevljev zenskih in otročjih slamnikov.

Cene nizke, blago dobro.

EIy, Minn.

Naznanja rojakom, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikelj, ravno
tako tudi možkift, ženskih in otročjih klobukov.

ur</

t t>  I"

Neki star pastir je zažgal suh¬
ljad na vrhu Zaloške gore pri Go¬
ričah nad Kranjem pred 14 dnevi,
češ da bo potem ondi boljši paš¬
nik. Ogenj je pa šel naprej in od-
tej gori neprenehoma vedno bblj
na široko. Dne 15. m. m. je bila
že skoro vsa gora v plamenu. Po
noči so se videli ognjeni curki da¬
leč na okoli, ker so se vneli lesovi,
Na gašenje ni misliti mogoče
Škode bo veliko. — O požaru na
Zaloški gori se še poroča: Ta po
žar niti četrti teden, ni pogašen.
14. m. m. je z veliko močjo, vsled
močnega vetra, gorelo kar na treh
krajih. Prebivalstvo se trudi z ga¬
šenjem, seka drevje, koplje pre¬
kope, a vse zaman, ker ni nobene
vode. Požar je dospel preko vrha
že do polovice pobočja nad Gori¬
čami. Na progi Škofjaloka-Kranj
se ta požar prav dobro vidi.

Pobegnil je

v Ameriko trgovec Andreas
Ku-mp v Cermošnicah pri Topli¬
cah na Dolenjskem in pustil polno
dolga

▼

Štajersko.

Drobne novice

Iz Celja. Porotno sodišče je

oprostilo rudarja Jožefa Fajta iz
Trbovelj, ki je dne 4. julija t. 1.
bosumnosti, vsake krivde in kaz-
ustrelil svoo nevesto Nik iz lju
ni.

— Neprevidni tat. 161etni vini¬
čarski sin Maks Pavlič v Skalcah
pri Konjicah se je tako nerodno

igral s pištolo ,da je svojega, 7let
starega bratca, smrtno nevarno

ranil .-

— Zgorel je 14. septembra bli¬
zu Ljutomera v smeri proti Cve-
nu 1 oral gozda, last posestnikov
dr. Rosiča in Franca Stanjka.

— Iz Maribora. Za načelnika o-
krajnega zastopa je izvoljen dr
Janez Schmiderer, za namestnika
pa dr. Franc Kornfeld.

— Zbežal je lSletni delavec
Franc Schwazbratl iz Selnice ob
Muri iz marborske bolnišnice,
kjer se je zdravil. Mož je na su¬
mu, da je ubil nekega Roškarja.
Sodnija ga zasleduje s tiralico.

Umrl je

pri Sv. Lovrencu v Slovenski go¬
rici po dolgi mučni bolezni g. An¬
drej Lovrec, posestnik v Zogor-
cih. Bil je vzoren gospodar in
vnet Slovenec. Svoje sine je spra¬
vil vse do boljšega kruha: 2 sta
nadučitelja, 1 kaplan in 1 trgo¬
vec. Pogreba se je udeležilo ve¬
liko število ljudstva, domače uči¬
teljstvo in veteransko društvo.

Koroško.

S požigom je grozil

v gostilni pri “Hoislnu” v celov¬
ški okolici neki Valentin Urbanc,
rojen v Radovljici. Ker mu gostil-
čar ni hotel dati prenočišča, je za
čel Urbanc razgrajati in vpil:
“Dvakrat je že pri tebi gorelo,
pa bo tudi še tretjič.” Urbanca je
orožništvo aretiralo in odpeljalo v
Celovec na deželno sodišče.

Zakrinkani napadalci.

Dne 13. m. m. ob 1. ponoči sta
napadla dva zakrinkana napadal¬
ca na Marije Terezije trgu v Ce¬
lovcu nekega deželnega uradnika.
Pobila sta ga na tla in ga hotela
oropati. Preplašila pa sta jih dva
pasanta. Napadalca sta zbežala po
cesti proti Feldkirchenu.

Iz zdravniške službe.

Višji . okrajni zdravnik dr.
Quido vitez pl. Beden v Trstu je
imenovan za deželnega zdravstve
nega nadzornika za Primorsko.
Okrajni zdravnik dr. Edvard
Graeffe v Gorici pa je postal vi¬
šji okrajni zdravnik.

Iz železniške službe.

Razletel se je špiritov samovar
SOletnemu finančnemu stražniku
Ivanu Milovancu. Dobil je znat¬
ne opekline.

Zastrupiti se je hotela z octovo
kislino 181etna Marija Debek.
Odpeljali so jo v bolnico.

-o-

NEURJE OB OBREŽJU.

Iz Amsterdama poročajo, da je
ob Zeelandskem obrežju divjalo
silovito neurje in da je pri tem pri
šlo ob življenje kakih 250 ribičev.
Čez 120 ribiških čolnov se je po¬
topilo. Da sedaj so našli čez sto
utopljencev.

ANGLEŠKI KRALJ POJDE
NA DUNAJ IN BEROLIN?

V službo državnih železnic sta
vstopila kot volonterja Alojzij
Duda, ki je dodeljen postaji Her-
pele in B. Danek v Rocolu.

Neka tukajšnja korespondenca
poroča, da se poda kralj Jurij s
kraljico čim prej na Dunaj, da o-
bišče cesarja Franca Josipa. Na
povratku poseti kraljevska dvoji¬
ca bržkome cesarski dvor v Bero-
linu.

Za župana v Renčah

je bil izvoljen pri dopolnilnih vo¬
litvah bivši podžupan Andrej
Merljak. Po volitvi so nabrali vo-
lici za Ciril-Metodovo družbo 18
K.

Vojaški begunec.

Od 7. lovskega bataljona v Ka¬
nalu je pobegnil četovodja Lobo¬
da. Poneveril je nekaj vojaškega
denarja. Bežal je proti laški meji.
Ko jo je že srečno prekoračil, za¬
sačila ga je laška obmejna straža,
ki je begunca aretirala in poslala
nazaj v Kanal.

Nezgode v Trstu.

Nesreča na Velikem Zvonarju.

V nedeljo dne 10. m. m. ob 2.
popoldne je padel vsled neprevid
nosti čez rob nekega prepada na
Velikem Zvonarju nemški turist
Paul Otto iz Reichenhalla. Mesto
kjer se je Otto ponesrečil, ni ne¬
varno. Dobil je težke poškodbe na
glavi in po životu.

Smrtna nesreča.

V nedeljo dne 10. m. m. se je
peljal na izprehod s svojo družino
zidarski mojster in posestnik v
Radentheimu Franc Isola. Na po¬
vratku se je tik pred domačijo
splašil konj in prevrgel voz. Pri
padcu se je Isola tako poškodo¬
val, da je umrl še tisto noč. Žena
in 4 otroci so ostali nepoškodova¬
ni.

Obesil se je

na stranišču svojega stanovanja
361etni železniški delavec Seler v
celovški okolici. Bil je oženjen in
zapušča ženo in 4 nedoletne otro¬
ke.

Nasilen muzikant

V Celovcu so aretirali muzikan
ta S. Madriča, ker je posilil neko
lSletno deklico in ukradel posest¬
niku Martišniku v celovški okoli¬
ci 15 K. Madrič je znan nasilnež
in je še-le pred kratkim prestal

15mesečno ječo.

Obesil

se je v Gori nad Kobrco dninar
Kajetan Škof na neko drevo na po
lju svojega delodajalca posestnika
B. Tratnika v Kobrci.

Strela.

je udarila v skedenj posestnika
Primoža Šlifnika v Mali vasi in
ga užgala. Skedenj poln žita in
drugih pridelkov je popolnoma po
gorel. Škoda za veliko presega za¬
varovalnino.

Kako daleč gre duhovski fanati¬

zem.

V Foelolesu na Ogrskem je
prepovedal fanatični ortodoksni
rabiner vsem židovskim ženam

vstop v sinagogo, če si ne dajo o-
drezati las. Ta odredba fanatične-


K’"'/'

V

ga židovskega duhovnika je imela
za posledico nešteto družinskih
sporov, škandalov in celo tožeb
za razporoko.

Ivan Alt, 251etni uradnik je pu¬
stil zvečer odprt plinov vijak. Na¬
šli so ga zjutraj napol zadušenega
v postelji. Zdravniki upajo, da ga
bodo oteli.

Raz 4 metre visoki zid je padla
včeraj 71etna Palmira Dornavi.
Prebila si je lobanjo in močno
pretresla možgane. Odpeljali so jo
v bolnico.

Kje je

John Glavič? Pred dvema letoma
je bival v Newarku. Če rojaki
vedo za njegov naslov prosim da
mi ga prijavijo, ali pa se mi sam
javi, ker imam zanj važna poro¬

čila.

Geo Glavič,

box 151. Mount Iron, Minn.

Maks Shapero

EVELETH, MINN.
311 Grant A ve.

Naj veča zaloga možkih in otro¬
ških oblek, obuval, klobukov in
kovčekov.

PRIDITE IN POGLEJTE BLA¬
GO!—DOBRO  DOŠLI! .

Sl OPPORTUN1TV

MLADI MOŽ! Ča si hraniš $30 na mesec in sicer
pet let, bodeš prihranil dvatisoč dolarjev.

V desetih letih jih imaš že $4.500.

S tem pričneš pot do bogastva.

NAŠA BANKA JE VAŠA BANKA.
Plačamo 3 od sto obresti.

MERCANT’S BANK

C. Jesmore & Son,

najvecja

KONJUŠNICA
EVELETH, -

415 Grant Avenue.

MINN.

Phone 23-1.

Kakor tudi.

Pogrebniski zavod

PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ

PO PRIMERNI CENI.

Izročite nam

Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba
najboljša in naše cene vedno poštene.

A. M. Murnik

EVELETH - - MINN.

Grant Ave.

Avgust Šenoa:

ZLATARJEVO ZLATO.

C1 z

vrelo 'smolo, ranili sodnika na
smrt in odvzeli meščanom n e m
vso pripravo. Za posest Hraši

Petrovine morali so se Zagrebčani
(S plemenitaši vedno in vedno pre-

d ved grad in vasi Kralj evec, Boti-
nec, Novaki Hudibitek m druge.

O tej priliki oglasi se Tahi in
se potegne za Metlvedgrad v .me

Največja zaloga

MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽEN¬
SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN
VSEH DRUGIH POTREBŠČIN.

Posebno pozornost da¬
jemo Slovenkam!

Historička povest iz XVI. stolet. pj ra ti. ,.

__ I Pravd je bilo torej vedno dovol,

| Ali kaj so liasnile! Nebo je viso-
| ko in kralj je bil daleč, a edina
(sodnija in pravica sta bila v tisti
| dobi sta bila sabla in bat (kij). _

__ Stari Gričani morali so marsi-

.... 1 katero zaigrati s pestjo in izbiti

Čeprav niso vse mestne misi je-j g  klinom. Čeprav so bili pri-
dnako glodale debelo slanino, ker p r0S fp vendar so bili dovolj mo¬
je — nota bene — mestna gospo- . gledali so na lastno roko, da

~ 1 ~ 1 „ račun. V 611CL 3. T ! • _ 1 1 ***-*• A i • -rvn-

(Po petem hrvatskem natisu.)
Poslovenil Silvester K.

PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO
IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH.

Joe Seliškar

slovenski gostilničar
ELY, MINN.

Prodala pristno domače, ohijsko vino, rudeče in belo
po $1.50 do $2.50 galona.

Whiskey od $2.50 do $4.00 galona.

Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče.

Sveže pivo, dobre smodke.

I Mike VVeinzierl 1

tfi

yfi

s

ELY, Minn.

trgovec s zlatnino in urar.


tfi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. - Po- S

S

9R

Ui

pravlja ure zanesljivo.

Posedajte mojo trgovino.

s

s

s

s

s


Miners National Bank,

EVELETH, MINN.

-;s

Kapital, preostanek in delniška
odgovornost

$67.000.

OO

denar in prodajamo parobrodne liste
na vse strani sveta.

Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.

Posetite nas.

MATIJA ŽUPANČIČ

izdelovalec smodk
ELY, MINN.

Izdeluje line Queen Ettiel smodke. Če hočete ka¬
dit! kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah.

Anion Zalar

Martin Shukle j

Ch. Korošec

Anton Zalar & Co.

EVELETH,

503 Grant Ave.

Priporoča novo olvorfeno trgovino

Phone 147.

kakor tudi

grocerijskega blaga,

mesnico

s svežim In suhim mesom, perutnino in domače klobase.

Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo.

ska delala natančen račun, vendar sq  g j mes t 0  ojačali in utrdili; po¬
se nikjer ne spominja mestna krO; tem go g j jgj^jj koristi v medse-
nika, da bi bil kateri senator po-, | 30 j n jk krvavih borbah med ple-
leg svoje letne plače dvajsetih to-; men ;taši in pomagali so radi šo¬
larjev in dveh parov občinskih cre  vražnikom svojih plemenitih krv-
vljev trpel glad ali hodil bos P° j n jkov, a naposled so skrbeli, da
mestu. Lahko se reče, da je bita: go g ; pridobili vsa ona mesta okoli
mestna gosposka silno natančna, j 2agreba, katera so mogla še bo-
Mestni sodnik si je natančno z a- ij e ‘strditi hrvatsko prestolnico.

Močno kamenito ozidje, visoki

pisoval, koliko je porabil govedi
ne, kruha in vina, kadar je kakšne
ga kanonika odposlanca ali kak

snega drugega gospoda pogostil

stolpi, globoke jame in železne,
velike puške okrog Zagreba niso

na mestne stroške. Teh pogosto-
vanj se je katerega leta nabralo
precej

na srečo občinske ‘blagaj-

bili toliko v obrambo pred tur¬

škim strahom, kolikor pred veli-
kaškim nasilstvom in izza teh o
hramb je marsikaterikrat sprejelo

ne pa ni pri takratnih draginjskih j mes t no  možtvo nepovabljene go-
razmerah stalo pogostovanje vec, j S (- e  t a ko prijazno, da je tekla kri.

. ±StOta.KO j-\y •u n i • : p  k:1q 70otaK.čVp  trHnave.

kakor okoli 60 novčičev. lstotaKo j jMajbolj j e  bila zagrebške trdnave
je sodnik zapisal za las natančno,, p r i za deta v šestnajstem stoletju,
koliko je veljala nova pec za sta-jgj m0 n  Erdedi in Zopoljevci

novanje gospoda bana, koliko
žlahtne kaplje so dobili častiti o-
četje Dominikanci iz mestne piv-

razrušili so zagrebške zidine, ker
so se bili Zagrebčani po naddja-
konu Petru Kiepachu poklonili

niče, kadar so na praznik Rešnega cesar j u  Ferdinandu, ob jednem pa
telesa spremljali mestno P r ° C j e ® 1_ j tudi sprejeli v goste generala Don

jo. Najhujše rane so mestni bla¬
gajni prizadajali mestni odposlan¬
ci, ki so hodili na hrvatski in po-
žunski zbor. Koliko se je na ime
teh zborov potrošilo mestnih živil,
vina in mesa! Radi krajšega raču¬
na dala se je metsna gosposka sa¬
ma voliti v zbor in dobri Zagreb¬
čani so se na takšen način lahko
tolažili, da niso tujcem polnili že¬
pov.

Živelo pa se je, kakor se je da¬
lo — živelo se je pošteno in po
domače v Zagrebu. Mala naselbi¬
na je rastla in se širila, dokler ni
postala mesto, ugledno mesto, a
ko so si hrvatski bani postavili svo
je dvore na Griču, ko so si hrvat¬
ski stanovi prestavili svoje zbore
v Zagreb, razprostrlo je mlado
mesto svoja krila in kmalu je nad

Pedra Lazu de Castilla in njego¬
ve španske regimente. Raditega
so stolpi samevali in obzidje je na
mnogih krajih zijalo. Da bi si
zvesti Gričani nekoliko opomogli
in si pokrpali razrušeno obzidje,
podarila jim kraljeva svetlost ves
dohodek, ki ji je prihajal od za¬
grebškega mesta.

Mestna gospoda je te dohodke
pobirala kaj pridno, a kakor se vi
di, popravljala ni nič. Sicer bi
kralj Maks II. ne bil leta 1673 pi¬
sal Vidu Halleku, generalu sloven
ske pokrajine, prav po hrvatski,
da je lahko razumel, “kako je me¬
sto in trdnjava Zagreb v slabem
stanu, da ima pripravna samo dva
stolpa in da je zid na mnogih
krajih gol in nepokrit. Tuintam
še celo stopnic ni na zid, da bi se

krililo vsa druga hrvatska mesta- . .k  ... , ...

, x moglo priti na zid in se braniti

na glasu, moči m procvitanju. Se r  -.

več! Dokler je tuja sila zatirala

proti sovražniku. Sploh ni bilo
po smrti pokojnega Lenkoviča po

druga hrvatska mesta in vasi, , . - . - - „ v  .

- - - - - • . : lozenega nobenega računa. Zato

stala je glava hrvatskega .kraljev-

stva trdna in celotna in nikdar ni JI, j   \ .

nad Zagrebom plapolala druga za
stava, kakor — hrvatska zastava.

Pa procvitanje in ugled sta ro¬
dila Zagrebčanom mnogo mržnje
in zavisti. Nasilni plemenitaši, du
hovni mogotci so z zavidljivimi
očmi gledali, s kakšno močjo na¬
rašča meščanstvo in opazovali so,
kako se razvija tukaj početek one
svobodne vojske, pred katero so
se v poznejših časih morale uklo¬
niti gosposke zidine. Nad vsemi
mrzel jim je Zagreb, ki je bil du¬
ša razvijajočega meščanstva. Sta¬
ri Gričani, kremeniti značaji, niso
gledali pred gospodo natla — am¬
pak naravnost v lice. Raditega je
bilo boja brez broja. Velikaši so
ali sami ali pa po svojih ljudeh
grizli in ščipali meščane, kjerkoli
se jim je prikazala prilika, ali pa
so lazili okoli cesarskega dvora
in barvali ter črnili Zagrebčane,
kakor bi bili ti živi peklenski i-
zrodki.

Najhujši krvniki so bili mestu
najbližji sosedi: škof in kapitelj.
Cela knjiga ne bi dovolj mogla pri
povedovati o prizadetih nasilno¬
stih. Zgodilo se je, da je zagreb¬
ški škof dal v mestnem kopališču
pri potoku poloviti mestnega sod¬
nika in notarja in ju dal pošteno
pretepsti. Sicer slavni zagrebški
škof in ban Berislavič plenil je iz
zasede zagrebške trgovce, tako da
bolje za razbojnika kakor za ško¬
fa. Častni kapitelj pa je mnogo¬
krat preklel celo mesto in se za¬
klel, da noče nobenega zagrebške
ga sina vzgojiti v duhovna. Mno¬
gokrat je tekla kri na zemljišču
med mestnim in kapiteljskim zi¬
dom in nemški arkebuzirji ter
španski dragonci so imeli večkrat
dovolj dela, da so ločili zdivjane
sosede. Kratko rečeno — živelo
se je kakor v soseski in razbijalo
se je kakor v soseski.

Ali kakor je bilo s škofom, tako
je bilo tudi z drugo gospodo, z ve
likaši in njihovimi ljudmi. Graj-
ščaki medvedgrajski so bili že od
nekdaj na glasu kot brezbožni hu
dodelci in nasprotniki mesta Za¬
greba in mnogokrat so podili mest
ne ljudi in mestne hčere kakor
volk jagnjeta. Gospodje Heningov
ci, posestniki . sosedgrajski, zna li
so do golega izsleči zagrebške tr¬
govce, kadar so zahajali ti na tu¬
je sejme. Zrinoviči so zasipali me-
stjanom rudokope na zlato in sre¬
bro v zagrebški gori in jim požga¬
li kleti v Bukovcu. Vukovinski
gospodje Alapiči pričakali so ne¬
koč o sv. Klari v zasedi mestno go
spodo na prav razbojniški način
in ko so prišli sodnik in več dru¬
gih lovit ribe, polili so jih Alapi-

nu svoje žene Jelene Zrinjske. A
bil mu je trud zastonj. Kralj Fer¬

dinand potrdi leta 1561. to zame¬

njavo m drugega leta. vpeije ple¬
meniti zagrebški sodnik Mato Ra
~ '•- kot

kralj po generalu,
da ga ne jezi nemalo,” in da i-
ma imenovani Hallek “imenova¬
nim meščanom gotovo in z žuga-
njem kraljeve jeze reči, da morajo
položiti zahtevane račune, ali so
denarje potrošili pošteno, in da
morajo popraviti obzidje/

Ne ve se prav, ali je kraljeva je
za takoj pripravila mestno gospo¬
do, da je napravila zahtevane ra¬
čune in popravila obzide in stol¬
pe, samo to se čita, da je mestni
sodnik večkrat Halleku poslal
Varaždin po deset poličev vina.
Pa naposled je luč dogorela do
nohta, ko jih je popadel strah
pred Gubčevo vojsko; začelo se je
tesati, zidati in krpati na vse kri-
plje in sicer po pameti mestne go
spode, ker je Gubčevo vojaštvo
natihoma podpiral tudi medved
grajski gospodar Štefan Gregori
janec, hud nasprotnik Zagrebča¬
nov, ki je objednem s sovraštvom
protil Franju Tahi sosedkrajske-
mu, prijatelju gričkih meščanov.
Odtod je izvirala bojazen, radi¬
tega se je dejalo na vse kriplje,
kajti kmečki kralj bi bil vendar
le znal zapaliti Zagreb.

Z mogočnim Tahom, nekda¬
njim podbanom, in z meščani se
je bil Gregorijanec sprl radi neke
velike pravde. Tahi in Henigi i-
meli so Sosedgrad v posesti, vsa¬
ka stranka je imela polovico; že
je gledal lakomnež Tahi, da iz¬
podrine Heninge in že se mu je
skoraj posrečila namera, toda
vtem vzame junak in bogataš Šte
fan Gregorijanec Marto Heningo-
vo za ženo in Tahi podleži. Od
tega dne besnel je sosedgrajski
nasilnež proti mogočni obitelji
Gregorijančevi v zboru, pri kra^
ljevem dvoru in med hrvatskimi
plemenitaši, hoteč uničiti mogočni
rod, iz katerega je bil jeden izšel
kot škof zagrebški in se proslavil
kot zakonodajalec, a drugi —
Ambrož, oče Štefanov — se o-
dlikoval kot hrvatski podban, kot
junak in bogataš, dokler se ni
vsled hudega razpora z banom Ba
kačem moral odpovedati podba-
novi časti. Jeze se Tahi nad Gre-
gorijanci, gledal je, da je s pripo-
močjo denarja, s pripomočo svo¬
jega ugleda delal spletke, prido¬
bival si na svojo stran vsakega
plemiča in čakal prilike, kje bi se
dalo škodovati nasprotniku.

Kmalu se ponudi takšna prilika.
Stari Ambrož se dogovori s Pe¬
trom Erdedom in Nikolajem
Zrinjskim, vsled katerega dogo¬
vora zamenja del svojih posestvi
s posestvi imenovanih rodovin.
Gregorijanec da Erdedom svoj
grad Rakovec s sedmimi vasmi, a
dobi kraljev brod na Savi, Me-

škaj Ambroža Gregorij anca
posestnika v Medvedgrad. _ _

A Tahi še ni miroval. Z očmi je
jel ljubkovati z Heningovimi so¬
vražniki, z meščani Zagrebčani.
In ni se varal. . .

Že od nekdaj so gledali modri
meščani, da si utrdijo mesto, da
si utrdijo samovlado in že od nek¬
daj so opazili, da je okoli stare¬
ga Griča mnogo mest, s katerimi
bi se dala zagrebška trdnjava u-
trditi še bolje; z večjo močjo upa¬
li so se bolje upirati nasilnim ple¬
menitašem.

Ravno tako mesto, po katerem
so se najbolj obračale meščanske
oči, bilo je trdno gnezdo — trdni
Medvedgrad, velevažni prevoz
kraljevi brod in vse bogate in plo-
dovitne naselbine medvedgraj-
skih gospodov okoli mesta. Izmed
vseh napadov, katere je moralo
prestati kraljevo mesto tekom
svojega razvijanja, bili so najhuj¬
ši napadi medvedgrajskih gospo¬
dov in njihovih oskrbnikov.

Ni torej čudo, ako so Zagreb¬
čani vedno in vedno mislili, kako
dobiti pod svojo oblast medved-
grajske stolpe in ker se to ni dalo
doseči s silo, skušali so s pravdo.
Pravda — ne ve se, na podlagi
kakšne pravice — začela se je bi¬
la že pod Matijom Korvinom, pri¬
jateljem Zagrebčanov, ali njego¬
va roka je bila preslaba v hrvat¬
skem kraljevstvu; poznej se je
pravda ponovila pod Vladislavom
podbanom Ivanom Ernestom in
Petrom Berislavičem. Zaman!
Ali zdaj ko je dobil Medvedgrad
Ambrož, ki po smrti cesarja Fer¬
dinanda ni bil v milosti na cesar¬
skem dvoru — zdaj je mislil Tahi
spraviti nasprotnika v zadrego, za
čel je hujskati Zagrebčane, naj
zahtevajo svoje stare pravice, re¬
koč, da ima na dvoru in pri kra¬
ljevi sodniji mnogo prijateljev, ki
bodo na njegovo prigovarjanje
sodili Zagrebčanom v prid.

In res. Že leta 1571. predloži
mestni sodnik kovač Ivan Blaže-
kovič pred bana Jurija Draškovi-
ča tožbo radi Medvedgrada, a ko
umrje stari Ambrož, dvignejo se
Zagrebčani še hujši nad njegove¬
ga sina Štefana. Hudo bolan, raz¬
kačen, sovražen od celega sveta
poda se stari Tahi, da ruje in psu¬
je pred kraljevo sodnijo proti Gre
gorijancu t  da mu izvije lepo go-
spodstvo v korist Zagrebčanov.

Že je imela soditi kraljeva sod¬
nija — že so se pripravljali Za¬
grebčani, da slavijo svojo slavo v
medvedgrajskemu gnezdu — ali
ravno v neugodnem času zruši se
v grob njihov najjači steber, umr¬
je Tahi. Kmalu premine tudi Gu¬
bec, trepet Zagrebčanov, pod že¬
lezno krono na Markovem trgu;
toda živ ostane Štefan — hujši
od Gubca, sicer nepriljubljen na
carskem dvoru, toda bogat, sla¬
ven in ugleden med hrvatskim
plemstvom.

On in Zagrebčani čakali so
zdaj razsodbo, ki bo imela ali Šte¬
fana pahniti v prepast, ali Zagreb
dvigniti k večji moči, ali Štefa¬
na potrditi in Zagreb potisniti
med žrtve za osveto oholega ple¬
menitaša.

Po  strmih „ .
stopnicah dospeti . /
prost m odprt g p a  “

tod si- m T/ es en

tod še le potem"; 6 " <

Ko odpre
začudi malo. v Ic ^ dL
več gostov. 7-  So V ''

mizo sedel j e t  “ ! el iko,

w>»i 2<*3

njanec m
Alapič Vukovinski P ° d ban
mišljeno slonel 2  Ph

: lr " s,se

bal na stolu i n  r,-.

Nadalje j e  stfl ° ril
Pavel Gre--* PH


gon janec ‘
lo na mokrotno šin Pr ' tu i
sivo, modro nebo P ° ' n 01

Po nizki

V.

Bila je prva nedelja po sv. Ši-
munu leta 1576. Minila je bila ve¬
černica; ljudstvo in kanoniki raz¬
šli so se naglo domu, ker je deže¬
valo kakor iz vedra .Dvoje izmed
njih je stalo pod manjšo leseno
vežo, pred katero je gosto rastla
vinska trta. Med potom sta bila
molčala oba, ker se vsled prehu-
dega deževja ni dalo govoriti.
Dež je curkoma lil po dolgih ha¬
ljah, a širokokrajčna klobuka bi¬
la sta kakor dva žleba.

Hvala Bogu!” reče debelejši
izmed obeh, Anton Vramec, “zdaj
sva na suhem. Pojdi, častiti brat,
nekoliko pod mojo streho. Imam
ti povedati dve ali tri besede.”

Ne morem brat,” odgovori dru
gi, suh in zgrbančen človek, o-
strega obraza in sivih, ostrih oči,
kateremu je prsi kinčal zlat križ;
' ne morem, ker pričakujem Fra¬
nja Stolnikoviča iz Dunaja. Pisal
nu je, da hoče danes priti, ako ga
medpotoma ne zaleze kakšna
nesreča. Dobro veš, da sem rad
voj gost, toda rad bi izvedel no-
vost! m on kot hrvatski poslanec
,/? m> J* gotovo prinesel.”
o. , /. se .P a  zaneseš na gospoda
Btolnikovica?’ pripomni Vramec.

:11  l e na ®> ’ odgovori stolni
prost Niko Zelenički poltiho; “tu
m njemu so že začeli presedati
nemški generali.”

<< meni Vramec,

poslal bocEm slugo na tvoj dom,
n  ; v ^ n l e  Stolnikovič sem, ako je
pnsel. Pojdiva v hišo!”

odvpHf» S1 St ° lne & a  P ro šta za roko
odvede ga Vramec brž pod svojo

. sobani c e

ral mrak. Staro
mm klečalnikom, ŽS'
svetnikov, debele U H
šene mape - VSe
-led slabe svetl^

n< r


/



«jf>




e#

pet 1

■Kli¬

la

v tc

nS 1


Na

pragu postoji Žei„-,

jedno mizo! To s Pr ° tmI ''V
kanjenemu duhovnilV^

P <A '>N' i

f’i n V K- ■ ir
%rl '

pti čje

'V od^C bi>' /S

0%  so^šče'- 3

trs

LV'

[Osti

„ sta’

’ A-ve" 0  ’
c^Vrko


kOii* 1

PAji so

■ :■


in nepravo stanje.

Vsi  trije pozdravim

prosta. J° jim

“Klanjam se tvoii n ■ 5cr ° •' nal° z f. n  0  dali t f ' 1  .

sli!" skoči grbavi b an p, &! po <1’"’ .

sproti “Cemo se  «

piti v ta varni zakot naš®i^loži' 1 . u Pj v . Ker t' 1 '

zadržuje?


jatelja? Kaj te
‘n t\

tudi mojega! Smešir,

ne? c -~ - - * ■
ibro;

bana Petra, katera sta se

Z 3  A ka ., ne? - Sin  P oko jnega se J e

na Ambroža m svak^ f^jičnine

j> eto * riTtiii d nf

preff

• — “v ns r  •

ru prepirala kakor besna, W  io. Ko JV y D ra

S r !. zda]  ™ ke ’ čudi se. TC^ r ;i;- že n a  P ot d J

del.

Zs

Štefan je človek c e l7po' n fe 1  j»4 d ifda

sren, a stari odnošaji set;
njajo, pndene zvito Alapič B  Line bod ° P 1 H -
mežika kanoniku, ki stoji nei s r* nih P  Ivu-
cno pn durih in se igra zW P ri okrajne« R 3

oroznls , ■ J.

Po zadnjih besedah vukovj „» 0 glavarstvo mu

- ožnike z Zuzem

ga gospodarja odleže s!
proštu mržnja in stopivši
tri korake naprej, poda
roko.

“Mir z vami

; k<; 3 vbo

K. n e

ke r

;rkeV ,adn

ct

cer

kat^ivem

dar

labk°

sk<

i' M!

jo hote' 1  P

res

za P°» ticn -

,i odbor
se je r !

Šuštar* 1

uy edla.

zarub

(

P'

itn or<
iz Zagradca.

sluga z o:

pelje čez Krko v Dra
velemoj J na oni strani

ban in vi, gospod Štefan.”

“Ha, ha! “Ban” praviš? nafjjtdi,’ ld so šli
ji se Alapič porogljivo, a p in orožnikom do Meh t'
Nikovo roko. “Nisem vedeli Fina nasproti, ko so /a gl'
zna tvoja prečastljivost tudi: inike Bili so odločeni
ti. Ban Da, lepa beseda! L a braniti svojo lastnim
čast! Reče se, kadar je človek' S so in kričali ter je rekel
snici ban. Ali jaz — jaz sem; Matija Mehle: “Hura.
kolo v kraljevstvu in prej bit T knp možje in fantje!" M
jel, da sem ravne in vitke jbdn in Matija Mehle

Ko

orožniki <

Krke

ščovasjoi ob izhodu

m;  ti so šli okrajne

nego a

kakor gospodič Pavel

sem ban hrvatski!”_

“Tvoja velemogočnost je
sosebno voljna sebi na
bi j ati šale,” nasmeji se Žel
Debeli hišni gospodar je
pogovor, smej el se dobrovolj
sukal palca nad trebuhom,
sled se tudi in oglasi:

“Znana reč je, da je gospo! 1
naj večji veseljak med DraU“
Savo. Gotovo vam je znano,
so ga Turki veli pri Sigetu.
da imajo priprostega vojaka
seboj; ko se je odkupil ® 5M
nimi goldinarji, poročal it
škemu generalu, kako mu |f
da ni znal turški general dei
kapuna, katerega je imel v
pošteno oskubsti.”

kljubrfc. 'dopusten

PODPIRAJTE SLOVEN
PODJETJA.

onigo množico proti m-
hoteli ustavljati ■ o
marveč so hoteli le na
način prijiraviii
JO'tega, da bi odstopil

s.ki se je videla I h

ker ni nihče i

E !**, i'« denarnih
® oH JUbH, niti se k

' n . t0 / e ) ni hče izmed
PRpjiiiovem mnenju ,

J e  to tista roh
W n,ra ’ ki  ®i«r ni

Jp nadlež e 'n hk ° • r *'
^»■To vT,  ’ vsil ' iv

Vlečni

mr®  privid

)drži  in-vda? r,me 7:1
>o„ 0 ^J v  nj u

ljudi l S °videh

0 po se
Prodati ;
gre ki

ttltlo:

ln  toliko ,

rani

. ziv
l2 >c a

se. ! aiu ..Poziv

■stisnili i“ d ' l ,r vi

.Uh

m

v

''■fn tudi‘J Pred

iai

dl t n  ' 1)1

ir-ž//'-' 1 ''

\ k  l 1 '” 1  v<

ne

. r azn

JOllt

Ul;


S Tourists

“ • —ob* I

'št af % ’ Pa

>i ^hče r . a šne G 1

4S'Lte?i

triumr

who know the u ‘“'' j i
and troubles, pleasures ^
punctures on the roa >
clude in their equip I1,e

;;;


Pot

k V V' P'r„ ■ •

LU.s , t t;  ,r k J? /tlSc,

' Je ;. 4 PŽ

L


^11


ln


>n

.H.-

tlo:

Beer

“Leads them^

Its wholesome


. E r ai:

\  «0
'VA

fb
.Je ,

d elicioU 5' i

adds to the joy

0 f tou

Tbeo. Hamm Bre^

St. Pank M 1 ® 0,


'P 5 1

Vv.VViNL e d

B. 1

iSSi;:

uicT^

V/ TP.


lith.^b,

v?«


v eiii Je [h

m A

efsS:

^ St

Izpred sodišča.


■d^n (■' porotne razprave pri

okrožnem

'al

- Sjs5a

sodišču v Novem mestu.


Žrtve rabuke v Šmihelu pri
Žužemberku.

«o.

1  t;

'h

J le

Vs e


%

”id

te

, N

"^ia'S

til (

Prejšnji župnik v Šmihelu, Ja¬
nez Župančič, ki je potem vtonil
1  Krki, je prišel pred leti na mi¬
sel da bi bilo dobro graditi novo
cerkev. Bil je velik optimist in je
lislil, da bo zgradil cerkev mor
da s 30.000 ali 40.000 K. Sam je
namenil dati za cerkev več tiso¬
čakov. Ker pa je preje umrl, ni
el niti vinar od njegovega denar-
a  za cerkev, ki so jo bili začeli
raditi. Prebivalci Draščevasi so
■ 6 e do skrajnosti branili prispevati

)v »ik

u

ta v

JC 2 % £a cerkveno stavbo, ker imajo ta-
$A 0 j čez Krko farno cerkev v Za¬
gradcu, h kateri sicer ne spadajo,
'jo SUkamor pa k maši vendar lahko ho

'lijo ,dočim imajo v Šmihel skoraj

■ i l'," f re tasfeno uro hoda. Zato so se branili

Napravljati naloženo jim tlako.
. ;t p' >ot avlj a ;Jilerodajni činitelji so dali to tlako
Ž /l' 1 . tašLlratkomalo opraviti po dninarjih
■ ' U r ?Uje? j n  so naložili upornim kmetom
'V, 1 . ', ir 'jateljj|lačilo teh dninarjev. Ker tudi te-
, ' ^meš no | a  niso hoteli plačati, je zaprosil
i »Stavbni odbor za politično izvrš-

. V ' ,k  Poltlo, ki se je res uvedla. Okrajni
' ,l s ta Se Aluga Šuštaršič je zarubil upor-
. :  '"'Mia 'tiim kmetom premičnine, ponaj-
! " muli s/leč živino. Ko je bil dne 5. maja
' "'in po' Šuštaršič že na potu v Draščovas,
11  ‘ ' a ji s c  Jfia proda na. javni dražbi zarubi j e-
Zv, \°. Alapjč ne premičnine, je zvedel, da mu
; Kl  sto j .[Draščani ne bodo pustili prodati
C i^ ra  n *teh zarubljenih premičnin. Zapro
'h. s  ‘ z lil j e  pri okrajnem glavarstvu v
1  L ih vuk Novem mestu orožniško pomoč.

J:pkrajno glavarstvo mu je dalo za
topivji^potiioč tri orožnike z Žužemberka
l„,d a  fn dva iz Zagradca ;  Ko je prišel
■pkrajni sluga z orožniki do mostu

■ . ve | |i pelje čez Krko v Draščoves, je

■>tefan.”

‘jndel na oni strani Krke pred
, )r  j. ;  Draščovasjo ob izhodu mosta pol

■oKljivo’ **° liudi ’ ki S ° ŠH

tm vedel,
ivost
Beseda!

ljudi, ki so šli okrajnemu
'Slugi in orožnikom do Mehletove

U pri Sigeto;
ostega vojak
odkupil s S

j i  poročal!
kako mu

Ta mlina nasproti, ko so zagledali
Irožnike Bili so odločeni do skraj
. ■ .. 'Jošti braniti svojo lastnino. Ma-

. 1? C0T£! |ali so in kričali ter je rekel men-

J az  »L M a tjj a  Mehle: “Hura, zdaj pa
M ln  P r . e  “je vkup možje in fantje!” Matija
111 vl ®ilencin in Matija Mehle sta šla
, J, ■ ne t r pred drugo množico proti mostu.

Mišo se hoteli ustavljati orožni-
< 'gočnost jelom, marveč so hoteli le na lep,

‘ i-lii na kljctz. dopusten način pripraviti obla
meji se Žijtva do tega, da hi odstopila od
■ ■;>< dar jt prodaj e, ki se je videla Drašča-
dobrov nom krivična, ker ni nihče izmed
trebuhom.fijih niti tlake niti denarnih pri¬
glasi: Spevkov obljubil, niti se k temu

,| ;l  j e  gosplavezal in torej nihče izmed njih
■ tlR .(l Drfi bil po njihovem mnenju ne vi¬
nu je znane rarja dolžan. Je to tista robustna
mečka manira, ki sicer ni še si-
a, o kateri se pa lahko reče, da
e dotičnik nadležen, vsiljiv, ne
Da nasilen. To vidimo po sejmih.
Co prodajalec noče prodati za po
neral lu j an ° ceno  živine, gre kupec za
imel v fj'. rn ’ na P°l s  silo ga privleče na-
faj in s silo ga prime za roko,
u jo drži in. vdarja v njo nava-
ajoč vedno novo ceno. Je faktič¬
na sila, a pri kmetih velja še za
SLOVE psihični vpliv. Ko so videli orož¬
niki toliko ljudi in toliko odpor¬
nosti, so vzeli puške z ram v ro-
|e. Na opetovani poziv orožnikov
a naj se množica razide, le-ta
i ubogala. Da bi ljudi preplašili,
|o visoko dvignili in v Zrak na-
nerili puške in jih pred množico
labasali. Pa tudi to ni izdalo nič;
množica se ni razšla, temveč vpi-
P venomer naprej, da nič ne pla-
:aj°, pa tudi nič prodati ne puste.
re ^ nastavljenimi bajoneti se je
nožiča le toliko razmaknila, da
e šel okrajni sluga z orožniki
Ikoz, potem pa je pritisnila mno-
| lc _ a  za njimi. Šuštaršič je hotel
pačeti s prodajo, pa so zaorile
jned ljudstvom strašne kletve, pa
udi prav nihče ni hotel biti ku-
ec pri Mencinu. Treba je bilo
[ti drugam prodajat, pa se razbur
jeno ljudstvo ni hotelo umakniti,
j da so morali orožniki zopet
• <*lf Ba.jon e ti napraviti pot. Šli so
— k Mariji Prušček, kjer
T r0da lV krav0-  Edini kupec je

nika, ki ga je stražil. Zdaj stopi
Rutarjevo mesto Matija Mehle,
hoteč ubraniti prodajo prašičev in
še tega so morali ukleniti. Tedaj
ni kazalo več nadaljevati prodaje,
ker sta morala dva orožnika stra
žiti aretovance, ostali trije pa bi
razburjeni množici ne bili kos, za
to so odšli z aretovanci v Žužem
berk. Kako je bilo ljudstvo raz¬
burjeno in kako je razločalo cer
kev, oz. vero od duhovnika, kaže¬
jo njih besede. Matija Mencin je
rekel na orožnikovo grožno, da
bodo streljali: “Le streljajte, saj
za cerkev rad prelijem .kri, .za
farske teatre pa ne plačam prav
nič. Tukaj sem, pa me ustrelite!”

Par dni potem so plačali prav
vsi kmetje za tlako dolžne zneske

Pripomniti moramo, da je Draž
čavas leta 1909 pogorela, da so
njeni stanovalci zelo ubogi in do¬
stikrat za sol nimajo denarja. V
stavbnem odboru so: župnik

France Gabrjek, pos. Jož. Kaste¬
lic in Jakob Pečjak. Posebno Ga¬
bršek in Kastelic sta razdeljevala
tlako in plačila tako, da so se
kmetje začeli puntati.

Dne 19. avgusta t. 1. se je vr¬
šila zoper 21 posestnikov glavna
Obravnava pri okrožni sodniji v
Novem mestu. Toženi so bili radi
hudodelstva javne sile, pregreška
rabuke in žaljenja javne straže
sledeče osebe: Janko Sadar, Jože
Mestnik, Janko Maver st., Janko
Maver ml., Terezija Mencin, A-
na Nose, Janko Blatnik, Matija
Mehle, Anton Rutar, Ana Rutar,
Fortunat Mehle, Jože Nose, Ma¬
tija Mrvar, Matija Mencin, Jan¬
ko Zonta, Jože Sadar, Ivanka Pru
ščak, Ana Mestnik, Janko Mrvar,
Janko Urbančič.

Izmed teh so bili čisto oprošče¬
ni : Jože Mestnik, Ana Nose, Ma¬
tija Mrvar, Fortunat Mehle, Jan
ko Blatnik, Janko Urbančič in I-
vanka Pruščak. Obsojeni so bili:
Matija Mehle na dva meseca in
Matija Mencin na en mesec hu¬
dega zapora; Anton in Ana Rutar
vsak na en teden hudega zapora;
Terezija Mencin na pet dni, Jan¬
ko Maver ml., na štiri dni, Janko
Sadar na tri dni; Janko Mrvar in
Jože Nose vsak na dva dni; Jo¬
že Koncilija, Jože Sadar in Janko
Žonta pa vsak na 24 ur zapora.
Seveda bodo morali plačati tudi
kazenske stroške, ki menda niso
ravno majhni.

Tak je torej prvi blagoslov no¬
ve še ne dozidane cerkve. Kazno¬
vani se je bodo hvaležnim srecm
spominjali in bodo gotovo prav
goreče molili v nji za svojega do¬
brega župnika, kateremu se ima¬
jo v prvi vrsti zahvaliti za nesre¬
čo, v katero so bili prišli. Davno
potem, ko bodo dostali kazni, bo¬
do še pripovedovali vnukom in
pravnukom o blagohotnosti svo¬
jega tedanjega župnika.

[TE

OD

JETJA-

.he ‘‘ J. van . Gross iz Žužemberka. V
' i/>as ur£ ! |h ec A vas ’ se  i e  > zvr šila prodaja
P >R lk °:. Ko  - S0  P a  h° te N Mencinu
t* 1  . „,eiU 1  Uascivasi prodati nekaj preši-
f ev ’ se  J e  postavil Mencin pred
vrata svinjaka in vpil, da nima
i ce pravice njegovih prašičev
jp o ajati.. Morali so ga aretirati
■ n ukleniti. Toda že je stopil na
Mencmovo mesto Anton Rutar
h.. v P 1 L nima nihče tu kaj is-
1 m  Podajati. Tudi Rutarja
n , m ° ra ^ aretirati. Tedaj plane
f hei"  r e< ! Kut arja in orožnike Rutarje
ld s  , ? ena ’ ll0t eč iztrgati orožnikom
./r oza ‘ Nekemu orožniku je zbila
iz rok ključavnico, s katero je ho-
J e njenega moža ukleniti. Pri
(fjtem se je zadela z roko ob bajonet
£ S< j P re . ce i urezala. Tedaj dvigne
P f. , l J . en jen [Mencin obe uklenieni

,,U>

II*""", d«'

f*

, . . - . -—“ obe uklenjeni

j °ki  in hoče ž njima treščiti orož

hamedanjeni žid, gledali strogo-
verni mohamedanci z nezaupa¬
njem. Bil pa je precej spreten in
ker njegov naslednik Najli be tu¬
di ni dospel do nobenega čila, bo
bržkome Djavid bej zopet prev¬
zel bančno minitsrstvo.

List ‘‘Tanin”, čegar izdajatelj
je eden izmed najbolj vnetih pri¬
stašev stranke “enakosti in na¬
predka”, je mnenja, da se ne sme
trpeti postopanja vojnega mini¬
stra. Dne 18. septembra bo stran¬
ka zborovala, da dehnitivno skle
pa o tem vprašanju. Veliki vezir
Haki paša je splošno spoštovan
ter ima zmožnosti za državnika,
toda številne izpremembe v mi-
nisterstvu, katerih ni bilo doslej
nič manj kot 18, odkar je veliki
vezir, kažejo nepopolnosti pri se¬
stavi kabineta, kar nikakor ne
more dobro vplivati na zaupanje
javnosti.

Mnogo je pa tudi krivo zaplete¬
nemu položaju dvojna igra “stran
ke enakosti in napredka”. Odkar
je izšla oddredba, da se prepove
tajne organizacije, se je pač v jav
nosti konstituirala stranka, toda
za no se še vedno skriva tajni si¬
stem. Bilo bi veliko večjega po¬
mena, ako bi bila vsa organizacija
popolnoma javna, ker bi se na ta
način moglo postaviti proti voja¬
ški smeri veliko večji odpor. Rav
no vojaška tendenca pa je zena-
čenje narodnosti v državi polu-
mesca in svoj prvi poraz je doži¬
vela v ugoditvi albanskih zahtev,
ki se je izvršila proti volji voja¬
ških mogočnikov.

Kakorkoli pa se naj preosnuje
ministrski kabinet, pomagalo ne
bo dosti, dokler ne bo rešen kon¬
flikt med vojnim in finančnim mi¬
nistrom, kar se pa bo tudi težko
zgodilo.

Za vse evropske države pa bo iz-
prememba v notranji in zunanji
politiki Turčije imela za posledi¬
co precej diplomatičnega dela.

Arnold & Pickering

ODVETNIKI
VIRGINIA — MINN.
Phone 322.

Se priporočajo Slovencem za vsa
advokatska in zagovorniška dela.

Village Livery konjušnica

CHISHOLM, MINN.
Phone 60.

Matli. Boriin, lastnik

VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE
SLUČAJE.

PRIPOROČAMO SE ZA
POGREBE!

ELIZABETA MEDVED

gostilničarka

ELY, Minn.

Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano
vino na drobno in debelo.

: • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. : :

First Natinoal Bank

GILBERT — — — MINN.

GLAVNICA $25.000.00.

PREOSTANEK $2.500.

Agnich bratje

gostilničarji

ELY, Minn. Phone 108.

Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo
zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron
Range Brewing Ass. pivo, pristno vino in

whiskey.

V mnogobrojen obisk se priporočajo.

AGNICH BRATJE.


-o-

Kača.

Kmet Peter Veketič v Dugli v
Bosni se je oženil. Ko je šel s
svojo mlado ženo spat,' se je pri¬
plazila v njegovo kočo velika ka¬
ča in zlezla na posteljo ter zastru
pila oba zakonska. Drugo jutro so
ju našli mrtva v sobi .

Društvene vesti.

MINISTRSKA KRIZA V
TURČIJI.

Vsled enakih vzrokov, kot v
preteklem mesecu maju, ko sta
demisijonirala turški finančni mi¬
nister Djavid bej in naučni mini¬
ster Izmael Haki, je nastala v tur
škem ministerskem kabinetu no¬
va kriza. Težkoče vsega tega tiči
v želji vojnega ministra Mahmut
Šefket paše, da se mora kontrola
vojnih izdatkov prepustiti popol¬
noma njemu samemu. Finančni
minister, ki je spreten finančnik,
pa izjavlja, da ne more biti odgo¬
voren za državne finance, ako
sme vojni minister izdajati denar,
kakor se mu poljubi. Od svoje
strani, pa izjavlja vojni minister,
da ne more biti odgovoren za de¬
želno brambo, ako mu manka de
narja. V drugih državah se mo¬
rajo pač vojni ministri sporazu¬
meti s finančnim, toda na Tur¬
škem ustavno življenje še ni do¬
volj pojasnjeno, da bi se moglo
preprečiti spore, ki tvorijo naj ve¬
čje težkoče mladi Turčiji.

Revolucija leta 1908. je bila po¬
sledica vojaškega gibanja. Pod
režimom, kakršnega je ustvaril
Abdul Ilamid, je bilo nemogoče,
da bi se izobrazili sposobni držav
niki ali vsaj administratorji. Po¬
sledica tega je bilo dejstvo, da se
e morala vlada po izvršeni revo¬
luciji obrniti na malo število mož,
ki so se za časa starega režima
vsaj nekoliko izkazali kot sposob
ne. Edina institucija, ki je bila iz
šolana je bila armada in zato je
umevno, da se pojavlja vojaški
vpij iv v vseh smereh politike in
da vojaški interesi povsod dobe
premoč.

Javno mnenje seveda sodi zelo
neugodno o velikih vojaških iz¬
datkih, za katere se skrbi prej kot
za druge zelo važne probleme.

Spor med finančnim in vojnim
ministrom pa se je deloma tudi
poostril, ker je zadnji podpiral
polkovnika Sadeka. Ta je nam¬
reč svoječasno organiziral v ar¬
madi gibanje proti boju z istover-
ci v Albaniji in Jemenu. Djavid
beja, so kljub temu, da je pomo-

POSEBNO POZORNOST DA¬
JEMO POŠILJANJU DENAR-

NJI LISTI.

ZAVAROVALNINA IN VOŽ-
JA V AVSTRIJO.

*MXMXXXXXMMXX

SLOVENSKA ČITALNICA

Ely, Minn.

Prostori se nahajajo v g. Josip
Mantelnovi hiši. Vsak član dobi
ključ od čitalnice in jo lahko po¬
haja vsaki dan od 9 ure dopoldne
pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo
knjig dobite knjižničarja v čital¬
nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬
poldne.

Rojaki kateri ste ukaželjni in
radi čitate, pristopite k čitalnici
katera je znamenje našega napred
ka na polju izobrazbe. Pristopni¬
na znaša samo 50c in mesečnina
samo 25c na mesec.

V zalogi bodemo imeli vse slo¬
venske liste iz Amerike in stare
domovine, kakor tudi veliko šte-
vilo slovenskih knjig, tudi angle-
gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬
teri se hočejo uriti v angleščini.

Redne mesečne seje se vrše
vsako prvo nedeljo v mesecu ob
2 uri popoldne v čitalnici.

Predsedni: John Teran.

Podpredsednik: Josip Pešelj.

Tajnik in arhivar: Anton Hrast
Blagajnik: Karol Merhar.

Nadzornik: Matija Žgonc.

Društvo sv. Cirila in Metoda st 1.

J. S. K. J. v Ely, Minn .ima svoje
redno zborovanje vsako nedeljo
po dvajsetim, točno ob 2. ure
popoldan, v prostorih stare cer¬
kve.

Glavni uradniki društva za le-
leto 1911 so:

Predsednik: Toe Spreitzer,

Box 974.

Tajnik: Karl Merhar, Box 319.

Zastopnik: John Matkovič.

Bolniški načelnik: Fran Jerič,

Box 884.

Društvo plačuje bolno podpo¬
ro skozi 6 mesecev, 20 dolarjev
na mesec. Po preteku te dobe pla¬
čuje Jednota 20 dolarjev na me¬
sec, skoz 15 mesecev, dokler ne
splača $300.

Za zgubo obeh rok, nog ali
očes $800.

Za zgubo enega očesa $200.

Za zgubo ene roke ali noge
$400.

Zavaruje se za $500, ali pa za

$ 1000 .

Za nadaljna pojasnila se je obr¬
niti na odbor ali na člana.

K obilnemu pristopu vabi

Odbor.

John Povsha

javni notar

HIBBING-MINN.

IZDELUJE VSA NOTARSKA
DELA. POIŠČITE ME NA
614:—3rd Ave.

Posledice zanemarjenega pre¬
hlajen j a pozna vsak. Pravočasno
drgnjenje s krepkim linimentom
pa kali uniči. Najpotrebnejše
sredstvo v domači lekarni je to¬
rej dober liniment. Že leta sem se
je Dr. Richterjev “Pain Expel-
ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬
ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬
herni lekarni v Ameriki za 25 cen
tov steklenica. Človeku pa je tre¬
ba biti pozoren, da dobi pravega
z varstveno znamko s sidrom.

£

bfi

S

Velika razprodaja

^ Tibs Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis in

s

s

a

bfi

S

s

Manson prodajalni na Chishoimu.

Začetek v petek dne 16. junija.

s

«

tfi

s

s

a

}3n

šjj Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno |

a

s

*

vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate šjj

j£ Lfj

dolarje za 50 centov. w

s s

Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike jjj

!£ razprodaje v Lewis in Manson.

gj za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta-

Maks Volčanšek

Eveleth - Minn.

Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra'
znimi likerji na debelo.

Rojaki!

Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬
go, katero predaja vaš rojak, in

T rgovci!

Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše
blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬
čila za njega.

“OLIVER”,

NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC.

leži v sredini ogromnega podjetja.

Slika kaže podstavbe tovarniškim poslopjam pri Steel Plaintu.

Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬
sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v

slučaju bolezni.

Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke In plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto
OLIVER, kakor tudi na STEEL PLAHT vsako nedeljo ob 11. uri dopoldne.

OLIVER TOVVNSITE CO.,

203-4 Torrey BIdg, DELUTH, MINN.

Iščemo dobre in zanesljive zastopnike.

^latenski salmnt

M. Danculovich & Co.

s

tri

S

yfi

!fi Phone i Melrose 914. Zenith 934. Resldcnce Melrose 757. ifi

~ „ . „ tfi

S
tR
MR

S 529 West Mich. St. DULUTH, Minn. jjj

* Svoji k svojim! j|i

LE Zlat |e ta pregovor, a malo se spolnuje. Mi hočemo pa to spolnjevati in LE
J Izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šifkarte, a popijte tudi ■£
S izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela Itd.

UZ Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za UJ
2 vas storiti In takrat bodete sami rekli, držimo sex

jjj Svoji k svojim! [jj

jjj Pazite na napis i broj “Slavenski saloon’* ne “Poljski”,

ftjt£gg££f££g^£HSH6HBHGH6HGH6HSHSN0H8EMH9H9^

i

Raznoterosti.

x
s

t *

Nov vojaški vežbalnik.


Broadway Livery

Gilbert, Minn Phone 97.

Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po.
grebe in ženitnine.

Pridite k nam in se prepričajte.


***********!!;* SiSSiifiSfiSiHiaiffiHiffiifiSfi

John Francel, gostinicar

Gilbert - Minn. Phone 26.

Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem
vam z najboljšo pijačo in smodkami.

Svoj k svojemu!


|to&fflds§id



lirt:


1

ms

m

!«3


Brf\vingCompany

Fitger Brewing Co.

Duluth - Minn.

Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkihjn stekleni¬
cah varjeno iz pristnih snovij.

Josip Geržin

zastopnik za ELY, Minnesota.

Gospodarji in gospodinje!

Če rabite bišne sprave, rokodelskega ali
kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve
Izročite mi svoje naročilo.

Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar

Prodajalna nasproti pošte.

PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK.

ANDREW ROINE

trgovina železnine
CHISHOLM -

- Minn.


S

S

K

m

s

m

s

s

tfi

S

S

bfi

ifi

s

£

s

S

S

Peoples Brewing Co.

X

v Duluthu, Minn.

var najboljšo pivo in ga raz=

pošilja v sodcekih in

steklenicah.

Pivo se kosa v dobroti z vsa

kim drugim.

£

ffi

ffi

yfi

s

s

s

si

s

s

s

tfi

!fi

ifi

ffi

ffi

s

s

ffi


Te dni je izšel nov vojaški vež¬
balnik za avstrijske pešce in lov¬
ce. Vežbalnik je popolnofna mo¬
derniziran. Sestavitelji so poseb¬
no vpoštevali pri sestavi vežbal-
nika skušnje, ki jih je pokazala
velika rusko-japonska vojna, v
Mandžuriji. Ta vežbalnik je bil v
načrtu že pred enim letom gotov.
Bil pa je tik pred izdajo ustavljen.
Vzrok je bil, da so takrat resno
mislili na dveletno vojaško služ¬
bo in hoteli vežbalnik tudi v tem
smislu preurediti. Največ pa so
povzročli ustavitev razni izkušeni
višji vojaški poveljniki, ki so se
protivili posameznim vežbalnim
določbam v novem načrtu. Bil je
nov vežbalnik glasom sodbe teh
protivnikov premalo strog in pe-
dantičen. — Izginile bi bile vse
nepotrebne formalnosti in posame
zni vojaški poveljniki od stotnika
naprej bi bili imeli popolnoma
prost delokrog v svojem oddelku.
Vsled teh, baje čez mero dovolje-
nh prostosti, bi se bile udomačile
pri posameznih vojaških oddelkih
specijalne norme, ki bi kvarile e-
noto armade. — Te različne nava¬
de udomačene pri različnih oddel¬
kih bi armadi veliko škodovale in
nikdar bi ne mogel naj višji po¬
veljnik zanesljivo manevrirati in
operirati z raznimi oddelki, pri ka
terih so udomačene najrazličnejše
navade in posamezne posebnosti.
Vse te okolščine so privedle voj¬
no upravo do zaključka, da je ne-
obhodno potrebno ustaviti takrat¬
ni vežbalni načrt in sestaviti no¬
vega, ki nima teh nedostatkov,
kojih posledice bi v slučaju vojne
postale lahko za armado usodne.
Nov vežbalnik, ki je sedaj izšel
je v tem smislu popravljen. Ta
vežbalnik pripoznajo vsi vojaški
strokovnjaki, da je vzoren. Naši
fantje, ki gredo letos služiti cesar
a, vadili bodo že po novem vež-
balniku. Kako se bo ta vežbalnik
obnesel tudi praktično in kako bo
ž njim zadovoljen navaden vojak
in sploh vojaštvo, bo pokazala
prihodnost.

Tri milijone primanjkljaja.

V romunski bukovinski raifaj-
zenovki so konsitatirali, da pri-
mankujejo 3 milijoni kron. Ta de¬
ficit je nastal na ta način, da je
upravni svet nesrečno špekuliral
s prodajo lesa. Predsednika, dežel
nega poslanca Lupula so začeli
hudo napadati, vsled Časar je po¬
dal svojo demisijo. Upravni svet
je sklenil sklicati za 17. t. m.
sejo, h kateri bodo povabili ro¬
munske deželne in državne po¬
slance, da jih natančno informira¬
jo o krizi.

Posledica krvavih izgredov v
Drohobicah.

izgredov v

Povodom volilnih
Drohobicah, je bil, kakor že zna¬
mo, ustreljen tudi francoski poda¬
nik Bertelot. Po posredovanju
francoske vlade mora izplačati
Avstrija družini Bartelotovi 10.-
500 frankov odškodnine. Tudi mo
ra Avstrija na svoje stroške izko¬
pati truplo Bertelotovo in ga pre"
peljati na Francosko.

Podraženje piva.

Dne 19. m .m. so imeli na Du¬
naju delegati gostilničarskih za¬
drug s celega Avstrijskega shod,
ki se ga je udeležilo kakih 200 de¬
legatov. Na tem shodu so preci¬
zirali gostilničarji svoje stališče
naprarn kartelu pivovarnarjev.
Gostilničarji so izjavili, da nika¬
kor ne morejo nositi zvišanja cen
piva sami, marveč bodo to zviša¬
nje prevalili na konsumente. Tudi
so zahtevali, da naj vlada nastopi
proti tem kartelu in razveljavi nji
hove sklepe. Danes gre depntaci-
ja k ministrskemu predsedniku,
da mu sporoči želje postilničarjev
V Pragi so sklenili gostilničarji
prevaliti zvišanje cen pivu na kon
sumente. Na Tirolskem pa hoče-
čejo gostilničarji bojkotirati one
pivovarne, ki zvišajo cene.

Misterijozna ljubavna drama.

Pred par dnevi se je pred bel-
graško trdnjavo zgodil zelo dra¬
matičen slučaj. Carinski stražni,
ki, ki stražijo na trdnjavskem zi¬
dovju ob Donavi, so zagledali, ka
ko plove od železniškega mostu,
ki veže Zemun z Belgradom, čoln
v katerem sedi par oseb. Ko se
stražniki opazili, da ljudje v čolnu
ne veslajo, vsled česar so mislili,
da so tihotapci. — Stražniki so to
rej začeli klicati, toda iz čolna se
ni nihče oglasil in čoln je plul da¬
lje, ne da bi se ustavil. Nato so
stražniki oddali par strelov pro¬

ti osebam v čolnu, ki so jih s * lia
trali za špijone ali pa za  V 1 °'
ce. Toda čoln je plul navzlic temu
naprej. Stražniki so zaceli na

zasledovati ta sumljivi čoln, Ka¬
terega so kmalu dohiteli. V svoje
veliko začudenje so pa našli v
čolnu dva mrtveca, nekega mlade
ga moža in pa neko mlado dekli¬
co, ki sta imela več ran. Straž¬
niki so zadevo takoj naznanili m
zdravniki so konstatirali, da se je
mladi par ustrelil z revolverjem.
Stražniki so torej streljali na mr¬
tvece.

Hči ruskega čara — bolgarska

carica.

Časopisi javljajo, da se bo bol¬
garski prestolonaslednik v krat¬
kem zaročil s hčerko ruskega ča¬
ra Tatjano, ki je sedaj stara 10
let. Ta vest sicer še ni potrjena,
kaže pa na stremljenje potom rod
binskih zvez še bolj zbližati Ru¬
sijo, Srbijo in Bolgarijo.

Starost — norost.

Tako je treba preobrniti znani
pregovor z ozirom na dogodek, ki
ge je te dni dovršil pred zagreb¬
škim sodišem. 731etna starka Ja¬
na Štraus, posestnica v Dolcu pri
Kustošiji, ki je bila petkrat omo-
žena, se je zagledala v mladega
delavca Mija Huzjana. Bogata
starka je začela zanj razmetavati
denar in ga na vse mogoče načine
razvajati. Naravno, da je svoje si
nove s takim nevrednim postop¬
kom silno razburila in je bilo ved¬
no dovolj prepira v hiši. Končno
je začela celo odprodaj ati zemlji¬
šče in trošiti denar še v večji me¬
ri. Sinovom je grozila, da vse pro
da in gre s Huzjakom drugam. 11.
avgusta letos zvečer je bil zopet
prepir. Starka vzame žehtar in se
napoti v hlev mlest. Na dvorišču
ji pride nasproti vnuk Štefan Tru-
cek in jo vpraša, ako res namera¬
va cel grunt prodati. Starka mu
je razljučena odgovorila, da de¬
la s svojim, kar hoče ,da bo vse
prodala in vse pognala iz hiše. Pri
tem je vzdignila žehtar, da bi z
njim udarila vnuka. Ta pa jo po¬
dere na tla, nakar sta priskočila
še fantova mati Jana vdova Tru-
cek in Jaga Jelenčič; vsi skupaj
so starko tako pretepli, da je čez
pol ure umrla. — Sodišče je uva-
ževalo vse olajševalne okolnosti
ter obsodilo ml. Štefana Trucek
na 2 leti, njegovo mater na eno le
to in pol in Jago Jelenčič na leto
dni težke ječe.

Gradnja ruskih ladij.

Trgovsko ministrstvo je pre¬
dložilo dumi zakonski načrt, ki i-
ma namen, pospeševati gradnjo
ruskih ladij. Določile so se pre¬
mije v znesku 75 rubljev za tono
prostornine in 135 rubljev za vsa¬
ko napovedano konjsko silo pri
ladjah, ki jih zgrade ruske ladje¬
delnice iz ruskega materijala. Ra
zen tega je komite določil premi¬
jo 2 rubljev za vsak pud porablje
nega materijala.

Puške ne dam.

Grajščak Anton Rudež v Rib¬
nici je čul, da streljajo po njego¬
vem lovišču v Črnem vrhu nepo¬
klicani lovski tatovi Poslal je dne
27. aprila zapriseženega čuvaja
Franceta Urbančiča in lovca Ja¬
neza Schafferja na prežo. Ta dva
sta našla res sled ljudi in mesto,
kjer so bili kurili. Tudi onadva
sta zakurila in čakala. Čez nekaj
časa sta zapazila luč v daljavi.
Urbančič je stopil nasproti in sre¬
čal lovskega zakupnika A. K., ki
je nosil puško, in njegovega lov¬
ca Karela L., katerih pa ni poz¬
nal. Predstavil se je kot javna
straža in zahteval od A. K. pu¬
ško, ki mu jo je tudi prostovoljno
dal.' Kmalu ga je postalo sram, da
so mu vzeli puško in da bodo mo¬
rebiti še mislili, da je hotel krasti
divjačino. Pokesal se je, da je pu
ško izročil in razburjen je pristo¬
pil k Urbančiču, ga naj prej e po¬
šteno ozmerjal, potem pa mu ši¬
loma iztrgal puško iz rok in od¬
šel. A. K. se je zagovarjal, da on
ni poznal Urbančiča, kakor tudi
Urbančič njega ne in torej ni mo¬
gel vedti, če je Urbančič res za¬
prisežena javna straža, ali ne in
da puške vendar ni mogel kar ta¬
ko v en dan vsakemu nepoznate-
mu človeku izročiti. Sodišče se je
prepričalo, da A. K. ni vedel še
takrat, ko je vzel puško nazaj, da
ima opraviti z javno stražo, tem¬
več se je o tem šele pozneje pre¬
pričal in da jo je vkljub temu
zmerjal. Prsodilo mu je 60 K glo¬
be, ozir. tri dni zapora.

Orožniku se je uprl.

Dne 9. julija t. 1. je pil France
Kraševec, posestnikov sin v Lien-
feldu pri Kočevju, v gostilni Ma¬
rije Perz. Ker je bil že precej vi-
nen je začel razsajati in razbijati
po mizi, pa tudi goste je zbadal.
Ker ni hotel mirovati, so ga izti-

rali z gostilne. Sedel je na konja

in odjahal proti domu. Med po¬
tjo pa ga sreča orožniška patru¬
lja, ki je bila slučajno tam m ki

so o obvestili o tem, da razgraja
Kraševec. Patrulja ga je stavila
na odgovor, on pa je rekel. Jaz
prav nič ne vem, kako in kaj, pu¬
stite me na miru” ter šel na svoj
dom. Orožnik pa ga je na njego¬
vem domu vjel, a Kraševec mu je
zopet ušel. Še enkrat sta ga vje-
la orožnika in da bi zopet ne u-
šel, ga je držal eden izmed nju
za 'rokav, drugi pa izpraševal. Te¬
daj sune Kraševec tistega orož¬
nika, ki ga je držal za rokav, v
stegno, se mu iztrga in zbeži v do
mač hlev, kjer sta ga^ zopet vje-
la Tedaj je pa v veliki togoti sle¬
kel suknič in telovnik, srajco na
sebi pa je raztrgal in začel z obe¬
ma rokama mahati proti orožni¬
koma, ki sta bila vsled tega pri¬
siljena, da sta ga uklenila in od¬
gnala k okrajnemu sodišču v^Ko
čevje radi javne nasilnosti. Kra¬
ševec se zagovarja, da je slab v
glavi, ker je bil pred par leti na
glavi poškodovan, da je nekoliko
pil in bil takoj do nezavesti pijan.
Sodišče mu je na podlagi zasliša¬
nih prič verjelo, da je bil do ne¬
zavesti pijan in ga je le radi pija¬
nosti obsodilo na osem dni zapo¬
ra. poostrenega z dvema trdima

ležiščema in v povračilo stroškov.

Janez Košlar in Jože Lešnjak

nista le soseda, ampak tudi sva¬
ka, ker ima Lešnjak Košljarjevo
sestro ze ženo, pa se vendar gle¬
data kakor pes in mačka. Čez
Koši j ar jev vrt vodi namreč steza
bližnjica, ki so jo Lešnjakovi od
nekdaj vporabljali. Tudi dne 25.
maja je šel Lešnjak po ti stezi v
gozd. Košljar ga je pa sredi vrta
pričakoval in zahteval da se vr¬
ne nazaj, ker on ne pusti po lepi
travi hoditi. Lešnjak, ki je bil ne¬
koliko vinski, pa se ni hotel vrni¬
ti, ker mu je bilo pod častjo, da
bi ubogal Košljarja. Ko se prič¬
kata, prihiti na lice mesta tudi
Lešnjakova žena, ki je začela hu¬
do sramotiti Košljarja. Ta pa jo
je pograbil in vrgel ob tla, ven¬
dar se ni nič poškodovala. Leš¬
njak je porabil to priliko in šel po
prepovedani stezi dalje. Ko Koš¬
ljar to vidi, hitro stopi za njim in
ga pograbi. Oba se sprimeta, to¬
da Košljar je bil močnejši, zgra¬

bil Lešnjaka za desno roko in

s tako silo hitro potegnil za njo,
da mu jo je v desni rami vrgel iz
sklepa in je moral iti Lešnjak v
bolnico, da so mu roko vravnali.
Ivosljar se menda niti zagovarja¬
ti ni mogel, ker ni imel menda
kaj navesti v zagovor, zato ga k
obravnavi niti ni blo. Sodni 'dvor
ga je spoznal krivim in mu je pri¬
sodil en teden zapora z enim tr¬
dim ležiščem in v povračilo ka¬
zenskih stroškov. Travca je bila
res draga.

Sovraštvo.

Med rodbinama Ghiggi in Gio
vanelli v Brissagu v Švica je bilo
že dolgo vrsto let veliko sovra¬
štvo. V nedeljo je srečal Glletni

Ghiggi nasprotnika 401et. Giova-

nellija z njegovim sinom na cesti.
Prišlo je do prepira in Ghiggi je
ustrelil Giovanellia in njegovega
sina ter se potem sam javil sod¬
niji.

V mater božjo je treščilo.

Dne 23. avgusta t. 1. je divjala
nad mestom Milanom v sev. Ita¬
liji huda nevihta. Besedo so imeli
le vihar, grom in strela. Na kra¬
sni katedrali v Milanu je tudi so¬
ha matere božje. V to mater bo-
zo je treščilo in je odtrgalo eno
roko. Prebivala mesta Milana so
si to kaj različno tolmačili.

Denar podražen.

Nemška državna banka

. . -je povi¬

šala obrestno mero od 4 na 5 od¬

stotkov, ker primanjkuje denarja
m ker bi rada privabila inozem¬
ski denar v Nemčijo. To se je pri¬
čakovalo, ker so francoski in ru-

s  :>0 fJ lta ®j..P rece i denarja dvig¬
al’ v  Nemčiji. Položaj na denar-
1  T^u je pa le precej napet in

vnlb Sk ° v P rašan i e le  še zelo
J. na to .\ da je denar, kakor

žfnl S 0mjanc i, zaprt. Angle¬
ži ne bodo pustili denarja v Nem-

no°m n ern at ? §° t0vo  P° vi ša obrest-
Nemri ,J U<h  , ai Jgleška banka,
to ker - 0d M ra ^ rl1  denar tudi za-

več trLf ?T Clja v sled suše še
tr Pela. kakor dr uga  država.

Postavite eno
odprto mesm i ., evrl ko,

mesto take . K °v,
sešteva od katere ia  “

vedno vkupno 15
Vsaki oi -
slal dobro rešeno
de kredit od $100
mm lotoma, bli z ;

Vsaki oni, kateri

1  v£j

Yorka.

Cena lota je $19 9 . 0()  I
onega, kateri pošlje L®*
igro, stalo ga bode S
m ta denar izplačeva l
mesečno, in to $5 0 ‘ ° df
pozneje samo $3 00

naj

mesefU

Pisma pošiljajte na-

SLOV. DEP. R 00l j

New  Y 0 J

61 Park Row.

0 rili

stanje vladaj

■ V 1 ” n n> st0?  t

k' re stal a > • pode J.

«P r  vr kateri, bode”’
'-M) ’

si; >



, oosec

; r iiJ ednot

bode

ve<-

NAŠI ZASTOPNIC duh 0 ' 11 , 1

$*?**&«

V zadnjem našem listu| l istil ® 3) °

bjavili imena nekaterih na !
jakov, ki so sprejeli naše

stvo. Te naše go

» n2 " wii

ki so

^ kandid ate

.redsednik:

ospode z a .

rojakom toplo priporoč-
naprosimo, da jim poverijo! |b
čnino v katero so opravičen
birati.

Priobčimo imena tih žel®
bi jim rojaki zaupali svojn
čila v največji meri
Zastopniki so:

G. John Stupica,

Minn.

JJjOgl

Bn«. ^

*j,“ilj.it: John N° v »

»i* F™' 0 . M '

n-M0 ckiago ’  m
vodja:

i\  Cit)! N

G. Mat. Kostanjšek, za Vi:J Vrhovni zdravmk: Pr.
Minn.

za

j preuo— .j hlfr;

Calumet- ^

predsednik ■

edsedni k:  J°’
Jand, 0k'°-

Peterlin,

G. Josip Schmalzel

Minn.

G. Louis
Minn.

G. Jakob
Minn.

John B. Smrekar, za Ei
Minn.

Anton Motz, za So. Chicajfli

Delak, za Bi«

Frank Osredkar, North Cs FJ r °ke mož ki nar

111.

Rev.

bbiirg, Pa.

Jafaniki:

.ton Golobič. Joliet, IH
ren, Chicago, 111.; John
za Ai jjg, Alleghenjr, Pa. ; 'I' 1
rto, Colo.; Anconda, '
tetni odbor:

George Flajnik, Pittsburg
t Standohar, Aurora, '
Kakor se razvida i/. legi
jt stolec tudi vrli"-. -
urniku in vsa uprava h

I™ ugledu jamčijo, da
napredovala in da

Kajetan Erznožnik, box 13  pletu ne bode vec nc w\

mersel, Colo. - ne  komandiralo.

John Mlakar Claridge, Pa,k ^ je prav, in to je bil,

^^ebjšh
■ '° m  se tako nam

Mike Krivec, box 324,

Colo. retina , .

B. L. Kapsh, za Ely. WaJednotuf na k ° nv '
Louis Vesel, za okrožje Msto, d a  bi n

Vah L. Procvitala

A ■  kons t našem,,

Alois Ko

slovenski stavki
HO Lincoln M

Eveleth - - Mini

in a  *y°je pen
a zj . Sc itil a , k a
al °go oh .

^ l£ U> S >Pie

Postavlja poslopja in drugo st # 1
nižji ceni. - Delo točno in i'
Vprašajte pri meni kadar ima t6

C™*

i§.\s 1».

DELNIŠKA DRUŽBA
RODNI VESTNIK;

vsih

Jem;

a  ts

^ fatalno r ,e  kri m

slo*

veselje in želi P? s P? S n amef l ' i V
stvar, naj se prija.vi P
ustmeno pri upravni® {  ^ ,

gov trud in poirtova %

sti se mu običajne o

išče . zastopnike f>o
skih naselbinah

Vil

m


H

Pe

in


Vse konzularn« |( ,j
tarske zadeve, c  , r
vojaške, prevz^
tro in uspešno J*

IVAN KA kER

220*4 Grove Str*^

milwauke&

*4

VboiS j
'»6 „ , s tr a t r ”


Najmočnejša narodna banka v Mesaba RanS

First National Bank

HIBBING - MINN.

i f


e Jo


Premoženje cez $1,000.000'« ,j

*»no se priporočamo za zavarovanje In pošHi an *

°d vlog plačamo po 3°|o obresii-

& s
V]

ik \  ‘b ^




%