128
Razne stvari.
Šilja dež na zemljo. „Striboga" so imenovali Poljaki boga vetrov. „Trut" pomeni skoro gotovo isto, kar Krsnik, če je bil sploh malik tega imena. „Setek" je tolik kakor palec. Pravili so, da stanuje najrajši blizu ognjišča. „Čadež" je večji od njega, na pol kozel, na pol človek in se greje na pečinah. Pravili so, da je rad dobre volje, pa, če mu kdo nagaja, odtrga skalo in pobije zlobneža. „Prija" pomeni prijazno boginjo (Lado) ali  srečo.                                                              (Dalje.)
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil I. Šašelj.J
V naslednji zbirki podajem častitim naročnikom „Dom in svet"-a nekaj besed in izrazov, katera rabijo Belokranjcem ob hrvaški meji. Zapisal sem samo take, katerih Pleteršnik v novem slovensko-nemškem slovarju ali sploh nima, ali pa jih rabi v drugem pomenu. Nekatere sem primerjal z drugimi ali v Pleteršnikovem slovarju (Pl.) ali pa v „Letopisih Mat. Slov." (L.). Pripomnim naj še, da krije Bela Krajina še obilno besednih zakladov, katere je treba le zbirati. Da se je to zgodilo pred nekaj leti, bil bi Wolfov slov.-nemški slovar še dokaj narastel. Trebalo bi pa nabirati na več krajih.
'Aždaj,  a,  m.. zmaj.
bacati, težko hoditi — gacati.
bačina, e, f., gl. batak.
balati,  metati,  kepati.
banjati se,  kopati se v banji.
banjkati = banjati.
batak,  a,  m., vol z debelimi a kratkimi rogovi.
bataljfrati se,  prepirati  se.
batavlje, a, n. coll., turšični štori, ki ostanejo v zemlji,
kadar se  pospravi turšica. bedalija, e, /., bedarija. bedjak,  a,  m., bedak.
belač,  a, m., orodje, s katerim se beli kolje. belat, i,/., drevo ima tri   dele:   kora (skorja)   in   srce,
med njima pa je belat, adj. belaten. benariti,  neumno ravnati. berlača,  e, /., berla, bergla. berlati,  metati, krepeliti. bersa. e, /., der Weinstein. bersar,  a, m., kdor brzo skupljuje. bistrica, e, /., češplja.
blajsati, plapolati. Prim. plajzikati v L   1894, str. 32. blinka,  e, /., ime beli psici, m. belinka. bočina,  e, /., bok.
bokast, adj.; bokasto gledati, škiliti. bol padeča, božjast. bolet, a, m., znamenje, ki  se naredi na  preji, kadar se
snuje. boletati,  zaznamovati. bombak,  a, m., bombaž. brbnjati,  brazdati; perf. brbniti. brecati,  brekati, kolcati se; breca se mi. breska,  e, /., breskva. brezik,  a, m , brezova hosta. bnžiti,  brigati. bfinda,  e, /., človek, ki zmirom godrnja in sam s seboj
govori. Prim.  „brunda" v Pl.
brluhati, bruhati, hervorstromen  (od vode).
brodnja, e, /., brozga.
brukniti, aufstossen.
brunčati,  brenčati, doneti; zvon brunči.
bližati, plapolati.
candrati, kričati, vpiti.
cavsati, kavsati.
cepanka, e, f., poleno.
cerik, a, m., cerova hosta.
cerkvenjak,  a, m., cerkven ključar.
cfmati, cukati, zupfen.
cokelj,  a, m., deščica pri kolovratu. Pl. ima cokla.
cota,  e, /., die Franse.
curki,  ocurki, ov, m. pl., die Kerzenabfalle.
cuzljati, curljati,  kleinweise tropfeln.
cvikati,  cviliti.
cvrzugati, škrtati. knarren.
čajati se,  kaditi se.
čapra,  e, /., roga v zaničljivem pomenu.
čaprati,  sem in tam hoditi.
čbelec,  a, m., der Bienenschwarm.
čeden, a, m., tjeden.
čekati, čakati.
čepati,  počepati.
čeprlj,  a, m., = pri), a, ročica pri vozu.
čerape, pl. f, nogavice iz debele volne.
čevlja, e, f, čevelj.
čin, a,  m., žila n. pr. v kamnu.
človečina,  e, /., velik in močen človek.
črešnjak, a, w>, črešnjevec (fižol).
čiibati se, čubiti se.
čukec, a, m., petelin.
čiiven, adj., wachsam.
dakaj! adv., seveda, ja wohl, freilich.
ded,  a, m., die Stacheldistel, carduus acanthoides.
delača, e,/., rogovilasto obtesano drevo na treh nogah, na katerem se kaj dela, teše, seka itd.
delanec, a, m., delano vino, der Kunstvvein. Naj pripomnim tu k Navratilovi besedi „delano vino" v „Dom in svef-u 1894, str. 91, da rabi ta izraz v vsi Beli Krajini za  n. Kunstvvein.
deske, pl. f., die Todtenbahre; deti koga na deske, auf-bahren.
devetak, a, m., človek, ki ima na obeh rokah samo devet prstov.
deževit, adj., deževen.
digati, vzdigati.
digniti,  vzdigniti.
divljača,  e, /., divje,  necepljeno drevo.
divljast, adj., divji.
dižma,  e, /., žila n. pr. v kamnu.
dižmast, adj., žilav.
dobričest! če kdo odhaja in pravi „Z Bogom!" odgovorijo mu: dobričest!  ali  hodite dobričest!
dobričko, adv., dobro veliko.
dobnisiti n. pr. domu, privleči se.
dolgopetka,  e, /., trta s podolgovatimi jagodami.
dolgovast, adj., podolgovat.
dogovoren, adj., zgovoren, beredt.
dogrizati,  pojedati; on me zmirom dogriza.
dak, conj., dokler.
doma, adv., rabi v pomenu zuhause in nachhause; gre ddma = domov.
domuh, adv., nachhause (Semič).
dopomniti se, spomniti se.                                   (Dalje.)
Popravek. V pesmi ,.Knez Ljudevit" v 3. številki na str. 66 v drugem predalu zadnji vrsti čitaj kinkne nam. knikne.
I 92
Razne stvari.
hahuljati, slabeti, pešati.
hajdosevec,  a, m.,  kresnica, der Junikafer, rhizotrogus
solstitialis;  ime je  dobil od todi, ker se prikaže takrat,
ko je treba ajdo sejati. hajdiičina,  e, f., hajduk.
harpav, adj.
Sv. Jožef. (K. Multer.)
halamigati, kaj hitro in hlastno delati, n. pr. jesti, hoditi ; halamiga kaj vuk. Od tega je „halami'ga", e, f., neroden, hamlast človek. Prim. „falamigati" v L. 893, str. 9 )
hrapav, rauh. hecati, jecati. hiljada, e, f., tisoč. hinje, a, n., ivje, der Rauhreif. hit, a,  m., die Eile. hitroba,  e, /., hitrost. hoklica,  e,/., (Preloka), mala sekirica, kateri pravijo   v   Adlešičih   „nažek". hranati, hraniti.
hreniti,  n. pr. meso, v hren pomakati. hrhneti, hrhnjati, grunzen. hripiti,  rdeti. PL ima ripiti. hripotav,  adj., hripav. hripoten, adj., hripav. hrkelj, a, m., = rkelj. hrskec,  a, m., hrustavka (črešnja), die
Knorpelkirsche. hrščavec, a, m., krhelj, der Kehlkopf. htibati   se,   jeziti   se.   Prim.  L.   1893, str. 13 in ,,hujevati" v L. 1892, str. V4. ilovač,  a,  m., ilovica. izbetežati,  oboleti.
izbrejati se; krava se izbreja, kadar izvrže, da ni več breja. izdabati,  izdolbati. izgoniti, uganiti.
izkapača, e, /., izkopač, der Misthaken. izkolek,  a, m., oni košček lesa na ro-vašu, ki se odkoli (odreže) in na katerem je na  polu   zaznamovana   zareza.  Dobi  ga dolžnik. izlatati se, latje dobiti.  Proso se izlata. iznebaviti se, iznebiti se.   Pl. ima iz-
nebavljati se. izneškati se, izločiti, ausbauchen. Les
se izneška. iznožiti se;   detelja se   iznoži,   ko   po prvi košnji   požene   več   izrastkov iz korenine (nože). izpednjiti, s pednjem zmeriti. izpoguniti, uganiti, pogoditi. izprokšiti se, prokšen (izbirčen) postati. izproustiti,  izpregovoriti. izrubeneti se, ruben (puhel) postati. izverugati se, ausbauchen. izvisati se; vino se izviša, ako ni dobro zatreno.    Erjavec   piše   isti   izraz   v L.   1879, stran   139   „izvešiti   se" in g. Barle v L. 1893, str. 13  „izviščati se". Prim. „vrisk" v L. 1880, str. 209. izvaditi,  „ven   vzeti",   herausnehmen;
zob  izvaditi. izzračati,   pojemati; zaklana   žival   iz-
zrača. jablan,   a,   m.,   die   Pvramidenpappel,
populus pvramidalis. jabučine,   pl. f.,    posušeno   jabolčno
sadje. jač,  a, m., jakost. jaglen,  adj.,  prosen;   jaglena kaša =
prosena. jagriš,  a, m.,  nezrelo in trdo grozdje, ki se ne da stolči in sprešati. Prim. Pl. agres in egriš. jagulec,  a, m., jaglec, primula acaulis. jaklo, a, n., jakost; trta je pokla (počila) od jakla.                         (Dalje.)
320
Razne   stvari.
Iz belokranjskega besednega zaklada.*)
(Priobčil 7. Šašelj.) (Dalje.)
jakša,  e, /., jelša.
jalva,   e,  f., smreka.
javkati, za mrličem pri pogrebu peti in plakati.
javkarica,  e, /., =   plakarica, das Klageweib.
javol,  a,  m., hudič, diabolus.
jedine! tudi jedine bože! interj. jehata!
jelen  divlji,  rogač, lucanus cervus.
jesenovec, a, m., (Essig)-Essenz; tako imenujejo jesih, ki ga kupujejo.
kablenik, a, m., stol, na katerem stojijo škafi z vodo; po Dolenjskem vedernjak.
kada? adv., kedaj? nimam kada = nimam časa.
kadi ? adv., kje ?
kaj, conj., rabi i) v pomenu „kakor', n. pr. sam kaj Bog brez brata, hrv. kao. 2) mesto „da" ali „ker", n. pr. hvala, kaj ste dali!
kajgod, proti., karkoli, was immer.
kalati se, v kalu kopati se (od svinj).
kalfa,  e, /., rokodelski pomočnik, der Handvverksgeselle.
kaloki, pl.  m., zobje, katere dobi konj v petem letu.
kanja,  e, /., spodnja čeljust,  der Unterkiefer.
kapine, pl f.,  kar kane od  sveč;  die Kerzenabfalle.
karminaf, a, m., der Gast beim Leichenmale. Pl. ima karminjak.
kasovina, e, /., podpora, ki se deli poškodovanim, na pr. po toči.  ker se deli iz  ..kaše".
kasovinar,  a, m., kdor dobi  podporo iz  „kase".
keliti se komu, pačiti se komu, jemandem eine Grimasse schneiden.
kip,  a, m.,  die Kapelle.
kiselina,  e, f., der Weinstein.
kiseljača,  e, /., kislo jabolko.
kištra,  e, /., kišta;  enako klestriti  = klestiti.
klapača,  e, /., teloh, helleborus niger.
klapaš,  a,  m., nek fižol.
klasunčar, a, m., tako imenujejo Podzemeljčani Adleši-čane. To ime so jim nadeli 1. 1817., ko je bila tolika lakota, da so mleli klasunce (turšične štore) in iz te moke pomešane z malo druge kruh pekli.
kleniti, zakleniti; kleni vrata! Podobno rabi Belokranjec tudi druge glagole same, mesto sestavljenih s predlogom, n. pr. klekniti = poklekniti, koriti = pokoriti, noviti = ponoviti, ložiti = naložiti, takniti = dotakniti, voščiti = privoščiti, zdraviti = pozdraviti, znati =  poznati   itd.
klenit,  a,  m.,  klarinet.
klobučati, n. pr. streho, klobuk (venec, sleme) narediti na  nji.
klompicati, tudi klompitati, ropotati. Prim. Pl. klompati.
klopina,  e, /., svinja s klapastimi ušesi.
knežnica,  e, /., der Kaiserling.
knjapača,  e,/., berglja; die Krucke.
knjapež,  a, m., človek, kateremu manjka prsta na roki.
kojištvo,  a, n., gojitev, die Pflege.
koljavina,  e, /., grizenje, die Kolik.
kolotačiti se, premetavati se, vrteti se.
kopanja,  e, /., kopanje,  das Graben.
kopinica,  e, f.,  „rinčica", das Ringlein.
*) Popravek. Na str. 128. in 191. naj se popravijo te-le tiskovne pomote: pri besedi „bersar" naj se čitaberso mesto ,brzo" ; mesto „brinda* naj stoji brnda; pri besedi ,,čapra" čitaj noga ne ,,roga"; dok m. ,,dak"j pri besedi ,,grljav" naj se dostavi grčav, knorrig, ne ,,škripav", knarrig.
koromada,  e, /., (DragatušJ,  koleraba.
koštriva, e, /., neka trava.
koteč, a. m., s kamenjem zagrajen prostor v vodi, kamor seganjajo ribe, da jih love.
kozjaki, ov, pl. m., (Stari  Trg), die Schafblattern.
kreblja, e, /., greblja, die Ofenkriicke.
kreljutati, leteti.
krevčati, kričati (od kokoši).
krilakar, a, m., klobučar.
križevak, a, m., 1) križavec, der Kreuzthaler, 2) kmet-podložnik, ki je daval svoje dni nem. vit. redu tlako in desetino. Imeli so na vratih svojih hiš velike črne križe. Tu pa tam se še dandanes vidi tak križ.
kfmsati se; krmsa se mi, da bi drugi želi, kar sem jaz sejal = žal mi je.
kfnješ,  a, m., raztrganec.
krosna, pl. n., der Weberstuhl. Naj navedem tu razna imena in dele kr&sen in stvari, ki rabijo pri tkanju: bilo, braduse, bfdo, cevi, čunek, grabljice, izatkavača, križi, ničalnice, palice, podnožniki, stalce, stranice, stupički, sukalo, šfpka, škarje, vitlenec, vitlenj, vratilo. Torej sama lepa domača imena, kakor rabi sploh Belokranjec večinoma za vsa orodja in priprave le domače  narodne  izraze.
krošiti,  krušiti.
kfpast, adj.,  fleckig.
krstitva,  e, /., pojedina na dan sv. krsta.
krtinjača,  e, /"., kača, ki pobira krte po krtinah,
kuč, a, m., lesena ali železna kljuka, ki se utika v kambe pri jarmu.
kiidaj, adv.,  kodi.
kukovač,  a, m., kukavica (samec).
kukovača,  e, /., kukavica (samica).
kukul,  a,  m.,  kokalj, agrostemma gittago.
kumiti,   kuni  biti.
lajtar, a, m , reta. Kakor piše Erjavec v L. 1882 do 1883. str. 325. pravijo v Volčah „lejtra". Oboje je iz nemškega die Reiter.
lakanje, a, n., lakno.
lančenka,  e, /., veriga.
lasenka, e, f.; v človeku se zarede včasih n. pr. na kaki rani lasenke, t. j. nitim podobni črvički. Najbrž isto,  kar „živa nit".
lasnice, pl. f., bolje kodelje,   a slabeje so „vrhunčine<(.
latati se, latje dobivati.
latek,  a, m., laket, die Elle, der EUbogen.
latica,  e, /., kožica (pri srajci), der Zvvickel.
lazar,  a, m., hroma žival.
lažica,  e, /., lažnica.
ledarnica, e, f., ledenica.
leg,  a, m., lega.
legacija,  e, f., akacija, robinia pseudoacacia.
les kurbin, die Berberitze, berberis vulgaris.
leskavlje,  a, n., leščevje.
letvati, letviti, belatten.
lindrati, ulivati se; mladi prasci lindrajo.
lisčak, a, n., lisjak.
locnjevka,  e, /., der Henkelkorb.
loga,  e, f., lega; od te loge je tele.
lompitati, gl. klompicati.
loncogloja, e, /., kdor lonce strga; rabi v pomenu siromak.
luljačka,  e, /., die Schaukel.
luljati, schaukeln, schwingen.
lupiti,  ružiti n. pr. grah, fižol.
lužiti, vodo preminjati; vol luži, kadar ima krvavo vodo. (Dalje.)
4i6
Književnost.   —  Razne stvari.
Med raznimi veselicami ob kronanju ruskih carjev, katerih se udeležujejo ogromne množice, je najznamenitejša ljudska veselica na hodinskem polju. Tu je bilo vselej polno lop za pogošče-vanje, cirkusov za razvedrilo, gledališč, gugalnic, igraliŠČ itd. Tudi to pot je bilo vse pripravljeno najbogateje za veselico dne 30. vel. travna. Več nego pol milijona ijudij je bilo zbranih, da dobe jedil, pijače in daril, ki so se imela deliti od pete ure zjutraj naprej. A nastala je pri tem razdeljevanju tolika gneča, da so zmečkali in pohodili več kakor 2000 Ijudij.  Car se je jako
užalostil nad to nesrečo in ukazal izplačati za vsakega poškodovanca 1000 rubljev in mrtve pokopati na svoje stroške.
To je pač žalosten in tužen sklep take slovesnosti. A reči se mora, da je prav ta dogodek svetel žarek, ki nam s prave strani pojasnjuje take slovesnosti. Velikaši tega sveta potrebujejo tolike množice, da jim kliče slavo; ona sama dere za uživanjem. V tem pohlepu pa ugonablja množica samo sebe. In to je senčna stran takih slavnostij, dejal bi skoro, neko fino barbarstvo sredi krščanske  omike.
Književnost.
Slovenska književnost.
Biser - ljubav zlasti za Slovane, kakor jo je pojasnil dr. Bratoljubič Domobranski. Gaslo: ljubimo se, bratje, Ljubimo i dom! Cisti dohodek je namenen blagim narodnim ¦zavodom, sosebno šolam po Jugoslovanskem, tako: i. del družbi ssv. Cirila i Metodija po Slovenskem, 2. z^a Istro, 3. del za Bosno. Ljubljana, 18g6. Zalomil pisatelj. Tiskal R. Milic. 16°. Str. 189. Cena 65 kr. (Dobiva se pri J. Bonaču v Ljubljani in tu tudi originalne platnice a 20 kr.) — Prav radi bi o tej knjigi poročali z ono navdušenostjo, s katero jo je spisal pisatelj.  Ker pa moramo govoriti resnico
in biti pravični tudi proti naročnikom, ne moremo reči drugega, kakor da se je lepa namera pisateljeva ponesrečila. Saj je znano, da je to, kar je vzvišeno, prav blizu tega, kar je smešno. Čudimo se, da ni tega opazil gospod pisatelj, ki kaže semtertje bistroumnost in spretnost v slovstvenih vprašanjih. Knjiga ima Štiri dele: 1. (nevezani) del je nekako teoretičen ali kritičen uvod; 2. podaje razne pesniške, epiške in liriške proizvode; 3. del: iskrice i puščice, in 4. del ima dve kratki alegoriji dramatske oblike. Bralec najde v knjižici posamezna zanimiva in poučna zrna, a celotno delo se ne more imenovati primerno, da bi se poštevalo za dostojno last narodovo.
Razne   stvari.
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil I. Šašelj.J (Dalje.)
macava, e, /., neko jabolko.
mačurlja,  e,/., neko jabolko.
majčuken, adj., majčken.
malik,  a, m.,  „malan"  svetnik.
malko,  malo.
marelci,  ev, pl. m., nam. remeljci.
mariti,  marati.
marjetinka,  e, f, die Margaretenbirne.
maternina,  e, /., lakno od debele konoplje, kar   rabijo
za plahte (rjuhe). mavez,   a, m.,   rdeči,  zeleni   in  višnjevi   konci,   katere
vpletajo v jalbo. medicija, e, /., medica. melec, a, m., der Riihrstock melta,  e, /., mort, der Mortel. meltati, z melto ometavati. menjkati,  manjkati. mesojeda, mesojeja, e, /., predpust. mestiti se, premeščati se. minati,  minieren. mirak, indecl., veliko,  mnogo; bilo je mirak ljudi.
mirovina,  e, /., der Friedenstrank; piti mirovino.
mišvina, e, f., das Mauseloch.
mladan, a, m., ime volu.
mladarija, e, /., mladina.
mladoženin, a, m., der Brautigam.
mleč, a, m., das Schollkraut, chelidonium  majus.
mnijavkati, mijavkati.
modrovati se, modrega se delati.
molja, e, /"., molitev.
motavina, e, /.,  motanje;  motavina je bila v oblakih.
mračnjak, a, m , prvi mrak.
mrava,  e, /., mravlja.
mravunec, a, m., mravljinec.                             (Dalje.)
Zvezdoslovni koledar za mesec mali srpan.
Planeti so ta mesec le malo vidni. Venera se skriva za solncem, Mart vshaja okoli polnoči, Jupiter se tudi skrije in izgine na večernem nebu, Saturn pa vshaja v slabi svetlobi okoli polnoči. — Ta mesec se pokažejo dne 28. zvezdni utrinki ne daleč od lune proti  zapadu.
Razne  stvari.
191
Klavdije Antonovne. Ta je bila generalova hči.. Pustila je vse: očeta generala, mesto, veselice, ter odšla v vas kot učiteljica, da koristi ljudem, vzgaja otroke. Vse jo je ljubilo, bila je pravi angel — vsem vse. Vse prigovarjanje očetovo, da bi jo pripravil nazaj, bilo je zastonj. Začela je hirati in umrla je za sušico v najlepši dobi. Grob njen je   pričal,   kako   jo je ljubilo   ljudstvo.
Beroč ta dnevnik se je sprijaznila Marija Vladi-mirova s svojo prednico, katero je poprej neznano črtila, ker je vedno slišala hvalo o njej. Hotela je njej postati podobna: otrokom je začela biti prijazna, a ti so se, je bali. Občevala je z ljudmi; hotela celo sama pomagati ubožcem. Obišče je-denkrat z zvesto služkinjo revno družino. Nesnaga v hiši, siromaštvo in nezdrav zrak stori, da izgubi pogum. Čuti, da ne more biti ljudem, kar je hotela. Med tem, ko se mati veseli in obiskuje imovitejše ljudi v vasi, hiti ona o polnoči na grob generalove hčere, vzemši s seboj samokres, s katerim si je njen oče vzel življenje. — „Ni vjere, hi ljubavi, ni zlobe, ni mržnje, ni sučuti. Zaista ona je več mrtva i preostaje joj samo, da ovrši formalnost."   In  zvrŠi formalnost:   ustreli  se.   Mati
Razne
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil I. Sašelj.J (Dalje.)
doročen, adj., priročen, n. pr. konj.
dosvetiti se, spomniti se.
dotlek, adv., dotle.
dračiti, vlačiti; komaj se drači.
idrajsan, dfman in dudan, a, m., vsa ta tri imena rabijo za novo istrijansko vino   v  zaničljivem   pomenu.
drapan, a, m., raztrganec.
drapiti, udariti.
dremavina, e, /., dremota.
dresen, a, m., preslica, der Schachtelhalm, equišetum arvense.
drgetati,  drdrati, ratschen,
drgetec, a, m , drdra, die Thurmratsche.
driščati,  driskati, das Abvveichen haben.
drobnetija, e, /., drobnjad.
drobucen, adj., droben.
drugodaj, adv., drugje.
drum, a, m., pot, der Ausvveg; voda je dobila drum in prošla.
drvenik, a, m., tnalo.
drvlje, a, n. coll., drevje.
držal, a, m., držaj.
duplak, a, m.,  das Dopelliter.
duplanka, e, /., die Gartenrose.
duplik, indecl., dvojen.
diisati, suvati.
diisniti, suniti.
duželnik, a, m., = deževnik, močerad.
dvojenice, pl. /., palici, ki se skupaj zvežeta in rabita pri tkanju.
fatlati, tudi taflati, nerazumljivo govoriti.
flaža, e, /., gruda, gleba, die Erdscholle.
in druga družba prihite h grobu, . . . nikdo ni branil jej, da lije solze in da se žalosti, „jer su svi mislili, da je to nešta naravno, da mati izgubi kčer". — Taka, v tem zmislu je povest. Ali more oblažiti res koga ta nesrečni konec? Ali ni misliti, da se je tako moralo zgoditi in da se mora kakemu drugemu zgoditi ravno tako? Koliko pač lahko škoduje tako lepo, vabljivo pisana knjiga — ta pesimizem,  ta nihilizem!
„Seoski roman." Klasično risana vsaka oseba v njem — bodi „popadija" ali „otac Makarij", ali slikar Fjedjenjka, najbolje junak sam: Panas. Ali žal, tudi v tem delu je nekaj, kar človeka tlači, nezadovoljuje. Mogoče, da se je tako zgodilo, pa: ali se je moralo tako vse zgoditi? Ali se res v celi povesti ni mogla dobiti niti jedna oseba, ki bi ob dejanju blažila sebe in blažila i bralca? Panas postane tat, požigalec, prešeštnik, njegova mati pijanka in še huje; najvzglednejša žena v vasi. ko moža ni doma, nezvesta ter si konča življenje v valovih itd. Skoda, da tudi ta „selski roman" ob vseh vrlinah, s katerimi je pisan, tako neprijetno vznemirja bralče\o srce. Knjiga ima  343   str. in   stane   r   gld.            M. B.
stvari.
ffridati, kaj hitro delati, n. pr. presti.
fupketati, po malem fučkati (žvižgati).
futlavec,  a,  m., udeb.
gadnica,  e, /*., ti gadnica!  pravijo hudobni ženski.
galjuf,  a, m.,  goljuf.
glavobolka, e, /., teloh, die schvvarze Niessvurz, helle-
borus  niger. glibok, adj., globok. glibina, e, /., globina. gnjača,  e, /*., človeku, ki se je preveč najel, da ne more
dihati,  pravijo:  ti  gnjača, ti! gnjaviti,  dolgo žvečiti. godin, a, m., dež (v otročjem govoru). godfniti se, na dež se prip-avljati. godinjak,  a,  m., veter, ki prinese godin (dež). golobača, e, /., goba, katere barva je podobna golobu. gomeljica, e, /., gomilica, matricaria chamomilla. gončin,  a,  m., gonjač, der Treiber. goskan,  a, m., gosjak, der Ganserich grajen, adj , grajen kolec =   za grajo. grčiti se, zvijati se, kriviti se; žebelj se grči. grehovati, grešiti. grehovit, adj., grešen, siindhaft. grizavina,  e, f., grizenje, das Beissen. grljan, a,  m.,   1) jabolko   v grlu,   der Kehlkopf,   2) der
Fiaschenhals. grljav, adj , škripav, knarrig. grmlje,  a,  n. coll. grmovje. grocelj,  a,  m., prav belo proso.
gruhovina, e,/., mehek kamen, ki se drobi = groh,gruh Pl. grozdje mravfncje, n., gomulica, der Mauerpfeffer, sedum
acre. gureša, e, /., tudi gurež, a, m., len in počasen človek. habdovina,  e, /., sambucus ebulus. habrika, e, /., fabrika, rabi v pomenu  „dnina", habrikar, a, m., dninar.
Razne stvari.
447
Glas Kotljarevskega je probudil druge k delu za domovino in malorusko ljudstvo. To je bilo tudi povod, da se je v Harkovu 1816. 1. osnoval časopis »Ukrajinski Vistnik". Ta zanimivi list se je vzdržal do 1829. 1. ter postal takoj središče mnogoštevilnih maloruskih učenjakov, narodopiscev in be-letristov. V »Vistniku" so se tiskale poezije Petra A r t e m o v s k e g a-H u 1 a k a , ki je bil rojen v kijevski guberniji 1790. 1. ter je umrl v Harkovu 1866.I. S slovstvom se Hulak ni ukvarjal dolgo. Prvo in najboljše njegovo delo je bila pravljica „ Pan ta sobaka" (Gospodar in pes), ki mu je pridobila takoj mnogo častiteljev, toda ob jednem tudi mnogo sovražnikov. Pozneje je sledila še satira „Salopij ta Livrija", in ker je kmalu potem prevladal vpliv Focija, Magnickega in vsevlada Arak-čejeva,  umolknil   je   Hulak.   Bil je namreč  Hulak
Razn e
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil /. Sašelj.) (Dalje.)
mravunišče, a, n., mravljišče.
mfčkati, mečkati; prim. mršiti za mesiti.
mrhunec, a, m., mravljinec.
mrlinzgati, počasi in nerodno kaj delati, n. pr. jesti. Prim.  mflati  v L.  1893,  str.   20.
mfzen, adj., eckelhaft, verhasst.
mfzliti, mraziti;  mrzli me = mraz: me.
mrvo, malo;  mrvičko, prav malo.
muca, e, /., star   obrabljen klobuk,  isto   kar   „klofeta".
mudača, e, /., višnjeva in debela cibora.
mulj niča, e, /"., jama, v kateri se zbira mulj.
murla,  e, f., murva.
na, praec, rabi nam. k, h, pri, n. pr. donesli smo na krst; bil sem na izpovedi; tudi na spanje iti = spat iti.
nadobaviti, pridobiti.
nadometati, zur Geniige zusetzen, zulegen.
nadostreči, vollig bedienen.
nadozidati,. dazubauen.
nahfdati se, najesti se, nasititi se.
nahrupiti se, nagoniti se (od svinje).
nalantati se na kaj, nameriti se.
namfkati, namazati.
namfkan, adj., zamazan.
nanojati se, ponujati se; g6dina se nanoja.
nanorati, začeti, lotiti se; kadar enkrat godina nanora = začne deževati.
napačiti, spačiti.
napekati,  nagrejati;  napekali so mu opeko.
naploditi. napolniti;  naplodila se je polna hiša ljudij.
napredkovati,  napredovati.
naruniti na koga, napasti koga.
nasekati, zu verstehen geben.
naskliziti, privreti; voda nasklfzi.
nastena, e, /., drevo, ki gre vzdolž po steni in na katero pridejo škarnice (špirovci).
nastenek, a, m.,  = nastena
nastrešiti kaj, streho narediti na kaj.
nastreti, nastljati  n. pr. živini.
našikniti, udariti; našiknila je godina.
nastanjen kot profesor v Harkovu, kjer je razkladal jezik in literaturo poljsko, pozneje pa zgodovino Rusije ter se moral hote nehote podvreči temu vplivu.
V »Ukrajinskem Vfstniku" so se oglašali .prvič tudi drugi pesniki, izmed kateiih se je odlikoval zlasti Lev Bo rovi ko v s ki s svojimi prekrasnimi pravljicami. Ko je „Vistnik" prenehal, izhajal je nekaj časa „Slavljan", pa tudi ta se ni vzdržal dolgo. Maloruski pisatelji so pogosteje izdajali posebne knjige, almanahe, v katerih so se tiskali spisi nadarjenih pesnikov, beletristov, naro-dopiscov in zgodovinarjev maloruskih. Imena nekaterih izmed njih so znana daleč za mejami Malorusije, kakor Kvitka, Greben k a, K ost o -marova, Bodjanskegain Maksimoviča S r e z n j e v s k e g a.                                          (Dalje.)
stvari.
našpranjiti kaj, n. pr. deske, tako naložiti eno vrhu druge, da so špranje vmes.
natezati z nogo, šepati.
nazaditi, zuriick thun; bratova bolezen me je jako na-zadila.
nazebsti, ozebsti.
nebesati,  nebeškati.
neboze,  nebore
nedopek, a, m., trdi meso v slanini in salu, ki se ne da scvreti ali speči.
nesloščina, e, /.,  nesloga.
nestrah, a, m., neubogljivec; ti nestrah! pravi mati neubogljivemu detetu.
nestrašen, adj., neubogljiv.
neusiten, adj., nenasitljiv.
nikakover, adj., nikakoršen.
niš, pron., nič.
ništarija, e, /, nič vreden človek ali stvar.
nočas, adv., nocoj.
norčina,  e, /., norec.
obedastati, bedast postati.
obresiti se, korenine dobiti; trta se obresi.
obrežen, adj., rezen; vino je obrežno = rezno.
obročnjača,  e, /., stol, na katerem se obrezujejo obroči.
obfšek,  a,  nt., der oberste Theil  eines Weingartens.
obšica, e,./., obšit košček platna, s katerim se obsije „opleče".
očekivati,  pričakovati.
očoraviti,  čorav postati.
odavlje, odavljek, adv , od ovde, od tukaj.
odeveteriti, ki kaj cerkvi daruje, se mu odeveteri = devetkrat povrne.
odgon,  a,   m., der Trieb.
odjutriti se;  odjiitrilo se je = jutro je minulo.
odkoliti, odsekati.
odpit,  a,  m., palec, čep pri  trti,  der Rebenzapfen.
odtegnjenka, e,/., visoka ženska (v zaničljivem pomenu).
odvihniti, odvrniti, umakniti se, zginiti.
oduliti,  poslabšati se; odulilo je vreme.
ogaliti, ogoliti.
ograbati, grabo narediti okoli  česa.
ograšiti, otepsti; toča je ograšila grozdje.
ohripaviti, hripav postati.
okasovati, okasniti se nad kom, otresti   se, zajeziti se
448
Razne stvari.
okilaviti, kilav postati.
oklasek,  a, m., oružen turšičen klas (Maisahre).
oknjavati se, oknjavljati se, obotavljati se.
okoluš, a, m.; to besedo je priobčil g. Strekelj v L. 1894, str. 28. Pripomni, da je „temna beseda". Naj navedem tu, da je nastala iz adv. okolu, okoli. Prascem, katere prihranijo letos za drugo leto, pravijo v Adlešičih, da Jih bodo imeli „za okolu" namreč leta. In na Suhorju so napravili iz tega samostalnik. V Dragatušu pa jim pravijo  »prihranki",   ker jih prihranijo za drugo leto.
okrogvrč, adv., okrog in okrog; enako tudi okoluvrč, okolu in okolu.
okrožnast, adj., rundlich.
oleniti  se, poleniti se.
omakniti, zmakniti n. pr. nogo.
omfkan, adj., umazan.
omfkati, umazati.
omuhniti se, tiho se zmuzniti, kakor muha.
omušiti se, opiti se (kakor muha).
opaka,  e, /"., napaka.
opetiti  koga, zapaziti.
oplavnica, e, /., mali jarek, po katerem se sceja voda, gnojnica.
opflan,  adj., umazan.
opflati se, umazati  se.
oribek,  a, m., zadnji  košček repe, ki ga ni moč zribati.
osoka, voda, v kateri se nasalja svinjsko meso.
osoviti  kako reč, deti jo v senco.
oštravati, ostriti, ostriti.
oštrevina,  e, /., to, kar odpade pri ostrenju kolja.
otoč, adv., otodi.
otfkva,  e, /"., neka hruška.
ovako, adv.,  tako-le.
ovde, adv. tukaj.
ovudaj, adv., tukaj mimo.
ozovnica, e, /., der Verkiindschein.
pajiičina,  e, /., pajčevina.
pajuk,  a, m., pajek.
paličar,  a, m.,  kdor skupljuje les ali kolje za palice.
pulilo, a, n., prasec, ki se pali; ni imel palila = ni klal.
pamak, pamek, a, m., die Baumwolle.
papiti  =  papati.
papežen, adj., zdrav, čvrst; sicer je dete papežno, le ne čuje dobro.
pas  božji,  mavrica,  der Regenbogen.
pashati se, kesati se, obžalovati; že se pasha, da jo je vzel.
pavun,  a, m., pav.
pazderčina, e, /., kaka slaba stvar, n. pr. meso, isto kar „puzdrovina"   v  L.   1804,  str. 39.
peklenjak,  a,  m., = peklenščak.
pepeluh,  a,  m., = pepeluška.
perast, adj., pisan, bunt.
peravica,  e, /, svinjska ščetina.
perčin, a, m., mali klasec, ki se prikaže iz perja pri turšici, ko začne poganjati  klase.
perčiniti se; turšica se perčini, ko začne poganjati klase iz perja.
peruša,  e, /., der Pinsel.
perušina,  e, /., turšična slama,  „ličkanje".
peščevft, adj., peščen.
petešiček, a, m., petelinček.
petlanec, a, m., der Bettler.
pickati,  stechen, picken.
pijač,  a, m., der Rebenstecher, rhvnchites betuleti.
pikec, a, m., pikast prasec; navadno pravijo turopoljskim prascem samo  „pikcia.
pilj,  a, m., pilka, čep, der Fasszapfen.
piljun,  a, m., das Pathenkind (deček).
piljuna, e, /., das Pathenkind (deklica).
pipec, a, m., mala pipa.
pifiti, pirovati.
pirovnik, a, m., der Hochzeitsgast.
pisač,  a, m., igla, s katero se pišejo pisanice (pirhi).
pisk, a, m.,  piščalka.
pišiv, adj., piškav, črviv.
plandisce, a, n., prostor na  paši, kjer  živina  planduje
(počiva). plavica.  e, /., anemone hepatica.
plavilo,  a, n., višnjeva barva, s katero se   plavi perilo. plavinec,  a., m., višnjev krompir. plevice, pl. /., kan na vinu. pliš,  a, m., pleša. pljuvati, plajhati, wogen (o vodz'). plotica, e, /., platica, leuciscus rutilus. pluhati,  plajhati. pocedina,  e, /., kar se nazadnje   pocedi   pri pretakanju
vina. podkahlanec, a, m., kruh, ki se peče pod kahlo (Ofen-
kachel). podkvačiti, podstavki; podkvačiti nogo. podolce = po dolu. podtrličina,  e, /., to, kar odpade   pod trlico pri trenju
prediva. podružnik,  a, m.,  „tovariš"  na ženitnini. podružnica,  e, /".,  „tovarišica''  na ženitnini. pofuriti, popariti, posmoditi;  mraz pofuri. pogon, a, m., tu ima burja svoj pogon, moč, udar. poharačiti, uničiti.
pojeden, adj ,  ta trava je pojedna = živina  jo rada je. pokeckati se, spreti se, skregati se. poklobučati n  pr. streho, klobuk narediti na njej. polaganja,  e, /., polaganje, die Futterung. polakšati,  polajšati. poležkivati, polegati. pomotnja,   a, /., pomota. ponedeljica,  e, /., der Blaumontag. pootaviti se; travnik se pootavi,   kadar zraste na njem
otava. postelj ima „sklajnice" ali „b6šiiiceft (bočnice), t. j. stranice in    čevnice" ali „čelnice" t. j. vznožje in vzglavje. pošklebica, e./., kadar po zimi dežuje in potem zmrzne,
naredi se na drevju led, ki se imenuje pošklebica. potlan, adv., potem. potlek, adv., potem. potrkalec,  a, m., potaknenec (pri trti). potfpati,  potriipati. poturčiti, vzeti, vkrasti. povozina,  e, /.. vino, ki se pije, kadar se pripelje vino
na dom. povraziti se, sich verfeinden. povrniti, spovrniti, povračati,   spovračati,  vsi  ti glagoli
rabijo za n. speien, sich erbrechen, povfšice = po vrhu. pozimiti se, mrzlo postati. pozoj, a, m.,   1) zmaj,   2)   nesreča,   uima,   3)   od   burje
pravijo, kjer hudo vleče, da ima tam svoj pozoj. požrtija,  e, /, požrešnost. prasičalka, e, /"., palica, s katero se uganja prašiča pri
„prasfčanju". prašač, a, m., kdor „prašia v vinogradu. praščina,  e, f., pojedina na dan, kadar se kolje. pravec, a, der Rechte, der Richtige. prčatek, a, m., malenček ali želodec pri kokoših. prebirnjača, e. /"., palica, ki se rabi pri tkanju. predelivati, prevečkrat kaj storiti, n. pr. preveč govoriti;
nemoj predelivati = ne govori preveč. predurati, pretrpeti. predvojiti, entzweien. prelivati se, presedati; človeku se preliva.       (Konec.)
5 t o                                                              Književnost.   —
Knjiže
Češka književnost.
Frisinske pam&tki. Jich vznik a vyznam v slovanskem pisemnictvi. Poddvd dr. Vdclav Vondrdk. V Pra^e. Ndkladem Ceske Akademie pro vedy, slovesnost a umeni. i8g6. 40. 82 stranij. g   fasc.
Neumorni mladi učenjak, docent slovanske filo-logije na dunajskem vseučilišču, obogatil je to pot slavistiko z delom, ki se v prvi vrsti tiče nas Slovencev. Že pred dvema letoma je priobčil v Jagi-čevem arhivu manjšo razpravo o brizinških spominikih. Ker so le-ti sp. najstarejši z latinico pisani spominiki, trudili so se ž njimi že mnogi slavisti, počenši od Dobrovskega in Kopitarja. Zato moramo biti hvaležni gospodu Vondraku, da nam je najprvo kritično podal dosedanje trude in razlage o brizinških spominikih, iz česar vidimo, kako je napredovalo oziroma se izpreminjalo njihovo razlaganje in v koliko je razširil to znanje pisatelj sam. Primerjaje naše spominike s sličnimi staro-slovenskimi molitvami konstatuje veliko njihovo podobnost; zlasti v leksikalnem delu se pozna jako malo sledov naše slovenščine. Tudi nemški upliv se javlja in sicer ne samo v naših, temveč tudi v siaroslovenskih spominikih, znamenje, da nam je treba iskati prvotnih podlag v nemščini, kar se je pisatelju tudi posrečilo najti. Češki upliv v nekaterih oblikah pa kaže, da so se prestave z nemškega zvršile kje pri Čehih ali Slovakih. Znamenita pa je grafika ali pravopis brizinških spominikov ; zlasti se drugi razlikuje precej od ostalih dveh. Zanimivo je, kako si pisatelj razlaga to stvar.
Razne
Iz belokranjskega besednega zaklada.
(Priobčil I. Šašelj.) (Konec.)
prem, a, m., pristrešek, m. trem.
preravati,  prerovati.
prerok zelveni praviio človeku, ki hoče kaj prerokovati, češ,  „prerok, ki zelje je, nič ne ve.'
presekati se, sesesti se, sesiriti se (o mleku).
pretanjati, tanje narediti.
pretrg, a, m., vole sem kupil za pretrg = da jih pre-tržim.
prevalci, pl. m., „na prevalcih" pravijo boku na njivi, kjer se zemlja prevali.
prevarancija,  e, /., prevara.
previdirati,  prepričati se.
previjač, a, m., der Rebenbogen.
pfhota, e, /., prhut.
pričati se, Abschied nehmen.
prfdober, adv., giitlich.
prigluhniti, gluhega se narediti.
Razne stvari.
/ n o s t.
Opiraje se na tedanjo nemško (bavarsko) grafiko, konstatuje, da je moral pisati drugi spominik kak Nemec brez kakega teksta pred sabo; zakaj le tako se dado razlagati pravopisne posebnosti (b = p, o = a, u = o, kar je tudi popravljal), kakor se nahajajo v tedanjih bavarskih spominikih. Tretji spominik, katerega je pisala ista roka, nima ni-kakih pogreškov v tem oziru, kar pač kaže, da je imel pisec spisan izvirnik pred sabo in ni mogel podleči svoji materinščini. Na vprašanje, zakaj ni pisec tudi drugega spominika prepisal, odgovarja Vondrak, da je bil izvirnik pisan najbrže s črkami, katerih pisec ni poznal (t. j. z glagolico). Tudi ostala grafika je močno podobna tedanji bavarski, kar je pisatelj obširno razložil in končno sestavil v pregledni tabeli. — Kar se tiče starosti naših spominikov, pisan je prvi po mnenju nemških paleo-grafov okoli 1. 1000., drugi in tretji v drugi polovici   1 1. stol.
Po tej 50 strani obsežni razpravi podaje nam pisatelj brizinške spominike v izvoru in trans-skripciji z jezikoslovnimi opazkami in latinskim prevodom. V prilogah pa je natisnjena homilija, katero pripisujejo sv. Klementu, in ki je podobna drugemu brinzinškemu spominiku, in prva naznanila o brizinških spominikih. Posebno poraben in važen je natančni slovarček z raznimi pojasnili, pa osebno in stvarno kazalo. Zlasti pa smo hvaležni pisatelju in češki akademiji, da je knjigi pri-dejala fascimile vseh brizinških spominikov, da bo imel vsakdo lahko spominike takorekoč v izvoru pred  sabo.                                                                   K.
stvari.
prinožič, a, m., poganjek, ki požene iz trte  tik zemlje. priptizina, e. f., to, kar se  „pripuzi'< k hiši, se pritepe,
= pritepenec. pristati, začeti.
privoža,  e, /., privoz, die Zufuhr. probežati, zbežati.
probusiti, oslabeti;  probusili so  voli  od  dela. prodika, e, /., pridiga. prodikalnica,  e, f., pridižnica. prodikavati, pridigati. prodivaniti, izpregovoriti. proha,  e, /".,   pot,   izhod;   voda   je   dobila   proho,   der
Ausweg. prohi, pl. m., neka notranja bolezen; kar se po človeku
»prehaja". prolečje, pratolečje, a, n., vspomlad. prolužati, začeti vodo preminjati (od govedi). proteči, davon laufen. proteklica, e, f., dež, ki nagloma pride   in hitro  „pro-
teče". provikati, razvpiti. provikan, adj., razvpit.
Razne stvari.
5H
prtljati, brbrati, čvekati.
prvaščica in prvščica, e, /"., žena,   ki   je   prvikrat  rodila, tudi krava s prvim teletom. puckati, po malem pucati, pocati. puča, poka. pukanica, e, f., to, kar se puče, n. pr. mlada  turščica,
da ni  pregosta. pustniki, pl. m., imenujejo se tisti, ki pustne dni ženi-
tujejo. puza, e, /., in puzina, e, /.,   žival,   ki   puzi  (polzi), na
primer kača. radovača, e, /., neko jabolko.
rajši comp. rabi n. pr. jaz sem rajši = imam rajši. rakija,  e, /., žganje, adj. rakijaški.
randati, nerodno hoditi. Prim. rendati v L. 1893, str. 29. rašek, a,  m., motovilo, die Haspel. rašelj,  a, m., das Gabelholz. raskati, viti po vsem klopku sem in tam in ne po redu
na „vitrice°. rašljast, adj., rogovilast, gabelig. ratelj,  a, m., porajtelj.
razbaviti,  motiti;   molim, kadar   me deca ne razbavijo. razbavljati, motiti. razderenec, a, m., raztrganec. razgoditi, ne ugoditi. razpaliti,  razsrditi, razjeziti.
razprimiti se, razdeliti se; voda,  oblak se  razprime. razrobati,  razdreti, razrušiti; grad je razroban. razvremeniti se;   razvremenilo se  je == vreme   se   je
napravilo. fdjav,  fdžav, adj., bolehen, slab. Sliši se tudi   fdja in
fdža, bolezen,  slabost. red, a, m., der Jahresring, pri   drevju   in   pri   kravi  na
rogeh. Za zadnji pomen imajo še izraza „6bročekft in
„zareza. rediti se, črediti se; redimo se k maši. reketaš,  a, m., ribežen za kruh ribati. rezkan, adj., rezljan. ročak,  a, m., lonec z ročo. roden, adj., deževen; oblaki so rodni, padalo (deževalo)
bo-v rogaš, a, m., neki fižol.
ropotarka, e, /., die Weckeruhr.
rosast, adj., rusast.
roškati, roštati.
roškotati = roškati.
riiben, adj., puhel.
rubeneti, puhel postati.
rubenjača,  e, /., neko jabolko.
ruček, a, m., das Friihstuck.
ručenje,  a, n., das Friihstuck.
ručevati,  friihstuck en.
riimava,  e, /, ime kravi šenične barve.
runčati, zavotlo mukati.
runjka,  e, /., neka hruška.
ruten, adj., slab, slaboten.  Pl. ima ruti ti, verletzen.
fžula,  e, /., rž. PL ima die Trespe.
sadine, pl. /., satovje. Pl. ima „satfnje".
sagama,  e, /., orodje, s katerim se  dela napustek (das
Gesims) pri zidu. samanika,  e, f., samoraslo drevo. samariti, sam biti. samovoljec, a, m., der Eigensinnige. san, a, m., drevo za sani. sapljati,  prasec saplja, kadar hlastno je. sekavina,  e, /., sekanje n. pr. v glavi. sesekati se, sesesti se, sesiriti se (od mleka). sešiiljkati, zviti; sešiiljkal je petak. sfrkutlati, sfrkniti. silina,  e, /., velika množica; silina ljudij je bilo, silino
dolga  ima. sfrobot,  i, /.,  clematis vitalba. sklezenjača, e, /., divji selzenovec, malva sylvestris.
skliziti,  cureti; sklizi mu iz rane; voda sklizi iz zemlje. skoriti se;   sneg   se   skori,   kadar   se   naredi   na   njem
skorja. skroniti se na koga, napasti koga. skfža,  e, /"., skopuh.
slabosten, adj., slab, slaboten,
slačika,  e, /., die Kleeseide (ker se   ovija, kakor slak).
sladčika, e, /., neko jabolko.
slap,  a, m., red  rezine (rezja) v vinogradu.
slapic,  a,  m , obrov  pri njivi.
slon,  a, m., skladanica, der Holzstoss.
služiček,  a,  m., mali sluga, hlapčiček.
smet,  a,  m., zamet.
smilen, adj., usmiljen.
smrdoča,  e, /., smrdoba.
smftviti se, omrtviti se.
smučati, smukati.
snovalnica,  e, /..  dar, ki  se donese tkalici s prejo.
sobaliti, obaliti, zvrniti.
sobjesti se, objesti se.
soblastiti se, zu Sinnen kommen.
sohladica, e, /., die Kiihle.
sokriti  se, odkriti se.
solnčenica,  e, /., die Sonnenblume.
somba, tudi zasomba, der Querriegel. Prim. „zasova" v L. 1880, str. 212.
sompar, a, m., sopar.
sopiti se, opiti se.
sopojiti se, opojiti se.
sovraž,  a,  m., sovraštvo.
spihalnik,  velik in dolg oblic.
sprhetati, sfrfotati; ptice so sprhetale.
sprobuditi,  vzbuditi.
sramiti se, sramovati se.
srborit,  a, m., sad od sipka, das Hetschepetsch.
stanovec,  a, m., kamen v zemlji, ki se ne da premakniti.
starci, pl. m., kan na vinu.
starinec,  a, m.,  neki krompir.
starostiti se, altern.
staviti komu sv. olje, v sv. olje deti koga.
stolčki bablji (babji), viola odorata.
strahariti, strašiti.
stratiniti se, s trato porasti se.
straževit, adj., vvachsam.
svestiti komu, svetovati.
svestiti se, zavesti se, spomniti se.
svijač, a, m., der Rebenbogen.
svfdlina,  e, /.,  malovreden človek.
šalopolkne, /. pl., die Jalousien.
šantorium,   sanctuarim, svetišče.
šarkina, e, /.,  ime šarastemu psu.
sarko, ta, m., ime šarastemu psu.
šapniti,  črhniti, ziniti;  niti  šapniti  ni smel  nikdo.
ščapina,  e, /., der Priigel.
šepastati, šepati.
ševerljuga, e, /., brglez, die Spechtmeise.
šiprun,  a,  m., nagel in hud dež.
šišek,  a, m., griček, boček na njivi.
šivačka, sivatka, e, /., šivanka.
škaf,  a, m., čeber.
škanjec,  a, m., = kanjec, der Hiihnergeier.
škavla, /., izdolbina v skali. To besedo sem že priobčil v Zgod. Adlešičke fare. Ker pa g. Barle v L. 1893 str. 33. dvomi, da se res tako izgovarja, zato ker pravijo po nekodi ,.škauba", zato sem jo še jedenkrat zapisal. Pripomnim pa še, da izgovarjajo isto besedo v Tri-bučah „škajba". V L. 18S0 str. 186. pa beremo isto besedo  „skalba".
škelja, e, /., nekak obroček, lesen ali železen, v katerega utikajo vrv, kadar kaj povezujejo na vozu n. pr. žrd.
šklecati, isto kar Pl. klecati. Prim. zgoraj škanjec = kanjec in nškloc" v L. 1893 str. 34. in „šklemfa v v L. 1894 str. 46.
512
Razne stvari.
šklobati, knarren; vrata šklobajo.
škopnjak, a,  m., slamnik.
škrab a,  m., peščena zemlja.
škrabina, e, /., = škrab.
škrabovit, adj.,  peščen.
škrobotljika, e, f., der Schlotterapfel.
škropijon, a, m., škorpijon.
škuljicati, skozi škuljo (lukno) pogledavati.
šlapočkati, voda šlapočka, šumi.
stika, e, /., zagvozda.
stisniti,  k sebi  obrniti (vola).
stransli, pl. m., konci, ki ostanejo na koncu platna pri
tkanju, das Kettenende des Gewebes. Ako se jih več
skupaj zvije ali zveze, nastanejo „cote". štrbalce, a, n., stebelce. štrickati, škrtati s škarjami.
štrigati, štrfgniti, zucken; štrfgnilo me je v roki. šumljavina, e, f., šumenje. šiipiti, udariti. šuškati,  schvvatzen, lispeln. šiiškica,  e, /., ženska,   ki   rada   govori;   tudi   kokošim
pravijo  Bšuškice". šVarčak,  a,  m., tako imenujejo živinske  trgovce,   zlasti
svinjske, ki pokupijo več glav skupaj in jih potem na
drobno prodajejo. talasati se, wallen; voda se talasa.
teči: v tej cerkvi teko ves dan maše = se mašuje ves dan. tepčenje, a, h., tepec. tikec = tikoma.
tlan,  a, m., zglavnik ali klada, na kateri se sekajo drva. tlanišče, tnališče. torec, a, m., der Getreidekafer. trdancija,  e, /., trdnost. tfdek,  a, m , zamašek. trebušina,  e, /., silvia pratensis. treskati,   jako pripekati;  na to stran treska solnce ves
dan. trešnja,  e, /., tresenje. trgavina,  e, /., trganje n. pr. v glavi. trikati se; sv. Mihael, sv. Luka in sv. Martin se trikajo
= so  po tri  tjedne  drug od  drugega. trun,  a, m., der Splitter, das Staubchen; v  kavo nisem
dela ni truna  cikorije. trupati se, truditi se; cel dan se trupa. trupina,  e, f., bedak.
tuhljak,  a, m., mehek kamen, ki se rad drobi. turje,  a, n., das Henicht.  Prim. ,,tul}ic  v L. 1880, stran
197  in  „tirje"  v L.   1892,  str. 42. turkven, adj., turšičen, n. pr. turkven  kruh. tute, adv., tukaj. uboščalo, a, n.; ta izraz   je   zapisal  župan   na   „ubožni
list". Skoval ga je sam. ular,  a, m., die Halfter. titornik, a, m., obroč na utoru. vada,  e, /., = svada, die Zvvietracht. vagniti, perf., od vagati. vam, adv., razun, ausser. van, adv., vun, heraus. vani,  adv., zunaj, draussen.
varnjak, a, m., mulj, ki ga rabi kovač za varenje. varovit, adj., varen; to je varovito pred ognjem. vedro, a,  n., vedrina; na čistem vedru je grmelo. verniti se, vernega se delati. veslo,  a,  n., noga račja ali gosja. vezivati se, imperf., od vezniti;   nazadnje  se   mi je že
vezfvalo piti.
vidik, a,  m., za vidfka = za dne.
vodariti se, vodo   dobivati;   iz  tega  zdenca   se  je   ves
mesec vodarila. vodopilka, vodapfvka. voga, e, /., vsi pri hiši ji pustijo vogo = po volji, da
dela kar hoče. volta, e, f., das Gewolbe.
voltati, w5lben, tudi zvoniti z vsemi zvonovi. vozčec,  a, m., voziček.
vrhunčati se, vrhunec dobivati; turščica se vrhunca. vfšak, a, m., vršek, vršiček. vfšnica,  e, f., rogovilasta  palica, ki   visi   navadno   nad
mizo ali   kje   na   steni, in na katere rogovile obešajo
male stvari, kakor škarje, molek, svečnik i. t. d. vftlec, a, m., vrtec. vsakover, adj., vsakoršen. vukman, a,  m., in vukvec, a, m., udeb. zabalati, schlendern. zaberačiti, Bettler vverden. zaberlati, = zabalati.
zabfzdati, zavrniti;  naenkrat so me zabrzdali. zabiindati, pozabiti. zadrapiti, hineinstossen. zakladiti   se,   staviti,   wetten.   Prim.   kladiti,   okladiti   v
L. 1893 str. 37 pod besedo  „vadljati". zamašit, adj., zamašen. zamfkati, zamazati. zapačevati, napačno ravnati. zastarniti, zastarati zasun,  a, m., der Schubriegel. zašikniti, obrniti se; meja se zašikne notri. zatfmiti,   otrpniti,   omolkniti;   roka  zatfmi, če   se kdo
udari. zaturkati, zavreči;  dete bo zaturkano. zavriščen, adj., zardel.
zažara,  e, /., kadar nebo zažari, nastane zažara. zburgati se, = zburkati se; voda se zburga. zdrizniti, se, stresti se; malo me je zdrfznilo. zeljanica,  e, /., njiva, na kateri je zelnik. zelven, adj., zeljnat; zelvena glava. zgonci;   bila   sem   trikrat  za   zgonci   na studencu, tako
sem slišal ta izraz, ki pomeni   „eno za drugim". zgrohati se, zgruditi se; zgrohal se je na tla. zgromati se, = zgrohati se. ziden, adj., lončen, n. pr. ziden vrč. zjesišiti se, skisati se. zlahkotiti, zlajšati. zlohran, adj., človek ali žival je zlohrana, ki ne je vsake
hrane  in  je  izbirčna v  hrani. zmočen, adj., sočnat, saftig; zmočno jabolko. zob,   a,   m.;   zob   imeti   na   koga  =   „piko"   imeti   na
koga. zokniti, = sokniti, suniti. zopreti se, upreti se, zoprstaviti se. žalva,  e, f., = želva, die Halsdriisengeschwulst. žalvija,  e, /., salvia officinalis. žepljak,  a, m., rmen fižol.
žica, e,/., rabi v teh-le pomenih:   1) žila pri vodi, 2) razpoka pri posekanem drevesu, ko se začne sušiti, 3) struna,
4) nit pri preji. žigerice, pl. f., drob pri drobnici. žmiikler,  a,  m., skopuh. žoladija,  e, /., die SuIzj. zrna,  e, f., die Handmiihle; koščica v raku. zrnati, schnurren; mačka zrna. žumanjec,. žumanjek, a, m., rmenjak (v jajcu).