savinjski vestnik GLASILO SOCIAUSTI^E ЖТЕЖЕ I>FÏ.OVHF€»A MTDSTTA CEI.JSKKGA IW SO^TAÎiJSHEGJ. OKRAJA I Celje, petek 5. novembra 1954 LETO VII. — ST. 44 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednilc Tone Maslo. — Uredništvo: Celje, Titov trg t. Pošt. pred. 123. Tel. 2О-0Г. Cek. račun 620-Т-Г» pri NB FLRJ T Celju. — Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celoletna 500 din. — Izhaja vsak petek. Poštnina plačaea Ob Tednu Rdečega križa BR zavzema častno mesto f naši socialistični skupnosti Fred vojno je tudi v Sloveniji, kakor àrugod v prejšnji Jugoslaviji, obstajal RK kot dobrodelna, humanitarna usta- nova. Toda ta, v bistvu meščanski in celo malomeščanski RK ni imel za- slombe vied ljudstvom in je v dobi mkupacije prišel pod silo razmer v roke 0kupatorja ter ni več mogel vršiti svo- jega pravega poslanstva. Егшко kot voj- ska stare Jugoslavije, je doživel tudi stari jugoslovanski RK že takoj v za- éetku vojìie popoln moralni zlom. Nje- govo vodstvo se je rešilo v emigracijo. Prispevki in darila, ki jih je dobival v inozemstvu so bili sicer znatni, ven- dar od vsega tega ni dobilo naše ljud- stvo ničesar, prav tako pa tudi NOV ni dobila nikake pomoči. Nasprotno pa je hü ta emigrantski RK močno sredstvo emigrantskih vlad za materialno po- moč četnikov in drugih okupatorjevVi pomagačcv. S tem je stavil visok ugled, ki ga uživa mednarodna ustanova RK ■» svetu, naravnost v službo okupator- ja. Emigrantski П.К je pod krinko, da podpira herojsko borbo jugoslovanskih narodov prejemal v zavezniškem svetu izdatno pomoč. Da bi preprečili to sle- parijo, je Nacionalni komitet osvobo- âitve Jugoslavije v pozni spomladi leta 1944 dal pobudo za ustanovitev JRK. In tako je organizacija OF omogočua, âa se je dne 18. junija 1944. leta vršil pri nas v Gradacu v Beli Krajini usta- novni občni zbor RKS, na katerega so prihiteli delegati iz vse Slovenije. S lem je bil likvidiran emigrantski RK, ki je z ustanovitvijo ruišega izgubil svo- jo Tprav^ico do obstoja. Tako praznujemo danes s Tednom RK obenem tudi de- setletnico ustanovitve JRK. Razvojrm pot, ki jo je RK napravil v tem obdobju je bilo tako plodovita, da o potanko- stih tega epohalnega dela sploh ne mo- remo govoriti. Dejstvo je, da je bua ustanovitev RK sredi vojne dejanje, ki je razodevalo izreden pogum in samo- 3avest ter je v marsičem postavilo naše luxrode na lestvico enakop^ravnosti z drugimi večjimi narodi. RKS je takoj po ustanovitvi začel z delom. Zajel je vse osvobojeno огетЦе '-'п vodil velifce in pomembne akcije: 2biral je prispevke v živilih, denarju m blagu, pomagal ranjencem v parti- xinskih bolnišnicah, pomagal vsem po- trebnim v zaledju in tesno sodeloval z vojsko in novo ljudsko oblastjo. Po osvoboditvi pa se je znašel še pred od- 9ovornejšimi nalogami: vršu je poiz- vedbe za pogrešanimi, požgani in oro- pani domovi so našli pri RK prvo po- moč. Z dobavo raznega materiala je izdatno pomagal pri obvrfñ dežele. Do- sledno izpolnjuje RK kot član Medna- rodne Lige društev Rdečega križa tudi erto poglavitnih nalog, to je borbo za WAT. Vsakoletni Teden RK je posvečen Pudi borbi za mir, za ohranitev sloge iu bratskega sožitja med narodi. Akcija za prostovoljno krvodajalstvo spada danes že med splošne naloge RK. Po zaslugi RK se danes že ljudje v vsa- kem mestu in v vsaki vasi zavedajo ogromnega pomena krvodajalstva in ponekod beležimo naravnost presenet- Ђive uspehe. Med svoje naloge je vzel RKS tudi borbo proti TBC in boj proti pijančevanju. Zato lahko rečemo, da RK na splošno skrbi za ljudsko zdravje in pomaga dvigati ljudstvo iz zaosta- iosti v zdravstvenem ozira. Pa tudi snira,vstvena prosveta zavzema važno mesto v delovanju RK. Mnogoštevilni tečaji za žensko mladino bodo brez dvo- »la imeli pozitivne rezultate in vplivali » splošnem na zdravstveno prosveto "Ла vasi. RK je pri nas resnična množičrui or~ šanizacija, katera zajema mesto in ims, vilado in staro. Ko so bili z ustanovi- ^ijo RKS leta 1944 postavljeni osnovni temelji organizacije RKS, smo začeli pri nas tudi z organiziranjem Podmlad- Mladina do 18 leta je začela tru- *^от?га pristopati v Podmladke RK. Na- *^en Podmladka je v tem, da že v mla- *h letih vzgoji mladino v ljubezni do bližnjega ter v dobre in zavedne držav- ^ane, prežete z domovinsko ljubeznijo •** ne zanemarjajoč pri tem splošnih ^nravstvenih načel. Po šolah se usta- ^avljajo iz dobrih PodmUidkarjew bir gienskà, aktivi, ki skrbe za snago učen- cev, razreda, šole in šolskega dvorišča. Mnoge šole pa imajo tudi že Uistne hi- gienske kotičke, da se lahko Podvrdad- kar uri v pravilni prvi pomoöt pošfco- dovanemu tovarišu. Tudi Okrajni in Mestni odbor RK v Celju sta v tem letu uspešno izvršila vrsto važnih in pomembnih akcij. V junijski poplavi so se vsi prizadeti z velikim zaupanjem ozirali na organi- zacijo RK za prvo pomoč. Do vključno 30. septembra je izdal Okrajni odbor RK Celje-okolica za. poplavljence v de- narju 8,673.617 dinarjev, raznega blaga pa je dobilo 7.484 poplavijencev. MO RK pa je samo za Gab er je po poplavi izdal 2.800 m tekstilnega blaga, 490 ko- madov pohištva, 4.500 rabljenih oblačil in čevljev ter 1.950 komadov posode. Požrtvovalne odbomice so 2 tedna kr- pale in prole obleko, da so lahko čisto in zašito porazdelile. Pri akciji za pro- stovoljno krvodajalstvo je ekipa pri Okrajnem odboru RK odvzela 1.649 prostovoljcem kri. Kot najbolj požrtvo- valni so se izkazali kraji Laško, Pol- zela, Prebold, Slov. Konjice in Rogaška Slatina. Okraj dosega lepe uspehe tudi pri organizaciji tečajev RK, pri usta- navljanju postaj RK in pri raznih asa- nacijah na podeželju, kjer so samo na poplavljenem področju ievedli popra- vilo 42 greznic, vodnjakov in stranišč. Specialno za Teden RK je Mestni od- bor RK opremil vse celjske šole s hi- gienskimi kotički, kjer je vsak razred dobil po dve brisači, milo in skodelice za rrúlo, poleg tega pa je MO RK naba- vil 5 zdravstvenih filmov, ki jih sedaj v šolah predvajajo. Po vzorcu Ljub- ljane bo tudi Celje v kiratkem priredilo razstavo brezalkoholnih pijač. V Celju imamo 6300 odraslih članov RK ter 1814 Podmladkarjev. Upati je, da bo z novim letom ta najbolj huma- nitarna množična organizacija kljub potnšani letni članarini še bolj narasla. Zato pa stopajmo v drugo desetletje ustanovitve RKS z geslom: vsak pol- noletni Jugoslovan član RK in vtak mlacüneo član Podrrúadkal Vedno pripravljeni fX)magati soljudem v nesreči Fote Lik S SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA ODBORA CELJE Za napredek našega šolstva PROSVETNIM PROBLEMOM BO TREBA POSVEČATI VEČ SKRBi KOT DOSLEJ — DODATNI KREDITI ZA SOLSTVO — DELO ZA DO- KONČNO IZVEDBO AGRARNE REFORME NAJ BI V OKRAJU KON- ČALI SE LETOS — FINANČNA INŠPEKCIJA JE ODKRILA V POD- JETJIH VRSTO POMANJKLJIVOSTI — DELAVSKI SVETI MORAJO SKRBETI TUDI ZA DOBRO TEHNIČNO IN FINANČNO VODSTVO T PODJETJU — SPREMEMBA PARTICIPACIJE V KORIST OBČINSKIH ODBOROV — DOTACIJE OBCINAM DOBRNA, FRANKOLOVO, GRIŽE IN KOZJE V sredo je bila skupna seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev celjskega okraja, ki jo je vodil predsednik okraj- nega odbora tov. Riko Jermaai. Poleg odbornikov obeh zborov so bili na seji navzoči tudi zvezni in republiški ljud- ski poslanci tov. Viktor Avbelj. tov. Helena Borofvšak. tov. Mica Slantirova- Marinkova, tov. Olga Vrabdčeva, tov. Miran Cvenk itd. Tokrat so odborniki posvetili največ časa prosvetnim problemom v okraju, saj prva točka dnevnega reda ni ob- segala go&ix)darskih vprašanj kot obi- čajno, temveč izčrpno poročilo o delu Sveta za prosveto in kulturo, ki ga je podal predsednik Sveta tovariš Anton Aškerc, nakar se je razvila zelo živa in koristna razprava o šolstvu. Tovariá Aškerc je v daljšem poročilu nanizal vrsto vprašanj s področja pro- svete. Poudarñ je predvsem socialni sestar na naših srednjih šolah, ki mu bomo morali v bodoče posvečati večjo pozornost kot doslej, ker ni v skladu z današnjim družbenim razvojem. Po statističnih podatkih je razvidno, da se socialni sestav v višjih razredih gimna- zije močno približuje v korist name- ščencev, medtem ko je delavske mla- dine v višjih razredih vedno manj. V prvem razredu gimnazije na I. gimna- ziji v Celju je n. pr. največ dijakov iz delavskih vrst, nato otrok nameščencev in 17 % kmečke mladine. V drugem razredu se razmerje že spremeni v ko- rist učencev iz vrst nameščencev, v višjih razredih pa je razmerje 103 :55 v korist nameščencev. Povprečno raz- merje na I. gimnaziji pa je 305 : 405 v korist dijakov iz vrst nameščencev. Na II. gimnaziji je razmerje nekoliko boljše (327 :328). Na ekonomski srednji šoli. zlasti na učiteljišču, pa je socialni sestav zelo ugoden v korist dijakov iz delavskih vrst. V svojem obširnem referatu je prof. Aškerc anali2iiral tudi šolske uspehe po šolah, govoril je o kadrovski politiki, o starosti kadrov in ugotovil, da je zelo mnogo mladih učiteljev, ki jim je treba nuditi vsestransko pomoč. S tem v zvezi se je dotaknU tudi inšpekcijske službe ter podčrtal potrebo, da bo treba in- špekcijsko službo še okrepiti. Tudi šolskih prostorov v Celju ob- čutno primanjkuje. Na I. gimnaziji je okoli 1000 dijakov, na II. pa okoli 1100. Zaradi prevelikega števila dijakov v teh šolah trpi pouk. učiteljski kader ter učenci. Prav tako šole v Celju ne leže sorazmerno pravilno, ker so vse zidane v središču mesta. Tako morajo učenci iz bližnje okolice hoditi tudi po 2 uri daleč v šolo, kakor na deželi, saj med Laškim. Vojnikom in Petrovčami ter med Celjem ni nobene .^ole. Zaradi tega je nujno, da čimprej i-ejradimo osnovni šoli na Six)dnji Hudinji in na Polulah. Ko bosta zgrajeni ti dve šoli in če bo zgrajeno tudi šolsko poslopje za učite- ljišče, ki ima sedaj razrede v mestni osnovni šoli, ter poslopje za glasbeno šolo in ko bo adaptirano poslopje za vajensko šolo, se bodo razbremenile osnovne šole. kjer sedaj preti že uvedba tretje izmene pouka zaradi pomanj- kanja učunic. Šolska oprema ne služi več svojemu namenu, ker ne ustreza higienskim predpisom in je večkrat tudi škodljiva za zdravje učencev. (Nadaljevanje na 2. strani.) JESEN JE TU ... V vsej svoji pestrosti barv narava še enkrat zažari, potem pa za ne- kaj mesecev zamre in tiho zbira moči za nov razcvet. Sonce je slabot- no. Le nekaj dni nas bo še grelo. Potem bosta ognjišče in branje naša družabnika ob hladnih večerih. Upamo, da Vam bo tudi naš list krajšal čas. Ce še niste, naro- čite ga! Fet« Lik Dostojno smo počastili spomin padlih Na Dan mrtvih so bile v Celju na več krajih komemoracije za padlimi borci in žrtvami fašističnega terorja. Centralna spominska svečanost je bila na Slandrovem trgu ob grobnici herojev Dušana Krajgherja in Vere Slandrove. Tu se je zbralo lepo število Celjanov, med njimi najvidnejši predstavniki ljudske oblasti, množičnih in političnih organizacij. Ko je godba SKUD »France Prešeren« odigrala žalostinko, je predsednik Mest- nega odbora ZB tov. Loštrk imel daljši spominski govor, namenjen vsem žrtvam NOB. Po njegovem govoru je vod JLA izstrelil častne salve, nakar je moški komorni zbor zapel žalostinko. Medtem so predstavniki delovnih kolektivov, množičnih organizacij in terenov polo- žili vence na grobnico herojev. Večina udeležencev se je nato na- potila na Trg svobode pred spominsko ploščo, kjer so gestapovci med vojno mučili in sramotili naše borce za svo- bodo. Tu se je veličastne borbe naših narodov in številnih žrtev spomnil v svojem govoru tovariš Hilbert Kamilo. Tudi tu je sodeloval Komorni moški zbor in godba na pihala. Na svečanosti v spomin mučenim žrtvam pobesnelega gestapovskega te- rorja na dvorišču Starega piskra pred ploščo z imeni vseh tu ustreljenih je imel zelo lep govor prof. Anton Aškerc. Tukaj je častno salvo izstrelil oddelek ljudskih miličnikov. Tudi pred spomenikom padlim po- štarjem in na železniški postaji preé ploščo padlim železničarjem so bile spominske svečanosti, popoldne pa tudi na vseh treh celjskih pokopališčih. Posebno lepo so komemoracijo pri- pravili na Frankolovem, kjer je sodelo- valo predvsem prebivalstvo Konjic. Se- veda je bilo tudi veliko Celjanov ia ljudi iz raznih krajev našega okraja na tej spominski svečanosti. Komemoracije so bile pravzaprav povsod, kjer so grobovi naših borcev, kjer ležijo pokopane žrtve fašizma im kjer so jih zločinski fašisti ubijali. Komemoracifa v Žatcu Na dan mrivih je bila popoldan žalna svečanosl pred spomenikom padlih borcev N05 in žrlvam fašizma v 2alcM. Ko 5o člani občinskega ljudskega od- bora, ZB in svojci padlih položili vence, je spregovoril predsednik obč. ljud. odbora, iov. oozovičar. Navzoče je opomnil, da se spomnijo na la dan tudi vseh iislih, ki so dali svoja življenja za lepšo bodočnosl nas vseh, posebn« listih, katerih žare so vzidane v tem spomeniku. Žalne proslave na grobo- vih talcev na Frankolovem Žalne proslave ob priliki Dneva mrtvih se je na grobovih talcev na Frankolovem letos udeležilo preko 400 ljudi. Posamezni svojci tu pokopanih talcev so prišli na grobove že dan poprej in prinesli več vencev in šopkov, okoli cbeh grobov pa so prižigali svečke. Na Блт praznik pa je več avtomo- bilov, avtobusov in kamionov pripelja- lo udeležence iz Konjic in iz Celja, med katerimi je bilo dosti takih, ki imaj» tu pokopane sorodnike. Kmalu po de- veti uri je spominsko svečanost otvorfl domačin, šolski upravitelj na Stranicah in partizan od leta 1S43, tov. Konra* Sodin. godba Tovarne emajlirane po- sode iz Celja pa je zaigrala žalostinko. Govor v čast tega praznika je imel tovariš Albert Rajer-Borut iz Celja, za njim pa so deklamirali učenci iz stra- niške osnovne šole več borbenih pesmi Predstavnik množičnih organizacij, de- lovnih kolektivov in svojci pokopanih so položili na oba groba dvajset vencev, konjiški pevski zbor je zapel dve žalo- stinki, ob zaključku pa so člani strel- ske družine »Tempo« iz Celja izstrelili častno salvo. Občinski odbor Zveze borcev je po- skrbel, da so bili za ta dan urejeni vsi partizanski grobovi na področju ob- čine ter na nje položeni venci. Krajš* proslava je bila popoldne še na konji- škem pokopališču, kjer je tudi poko- panih večje število padlih borcev. L. V. Neugoden vtis Na Dan mrtvih sem obiskal na poko- pališču v Šentjurju pri Celju grobove svojih dragih pokojnikov. Pri izstopu iz vlaka sem imel zelo neugoden vtia, da pred ploščo od okupatorja ustrelje- nih uslužbencev ni bilo niti preprostega venca. Kolektiv bi z majhnim trudom lahko nabavil zelenja, ki ga je v okolici na vozove, cvetja na vrtovih pa tudi. Fr. B. Ustanovljena je komisija za društva in organizacije pri Mestnem odboru SZDL СеЦе Zelo široka dejavnost celjskiii druž- 'eenih organizacij in društev, katerih je ■a našem področju preko 50 ter pro- blematika, ki se pri nj'ih pojavlja, po- stavlja že dalj časa nujno zahtevo, da se ustanovi neko telo, ki bi skrbelo za pravilno politično usmerjanje notranje- ga življenja teh organizacij in dru- štev. Na zadnji seji sekreitariata Mestnega •dbora Socialistične zveze je bil zaradi tega tudi sprejet sildep, da se pri tem Î forumu ustanovi p>osebna komisija za , organizacije i|n društva. V to kom'isijo 90 bili imenovani tov. Melik Goimir, kot predsednik ter Kanduč Stane, Gre- gorčič Nace in BLagotinšek France kot člani. Komisija, ki je imela dne 27. oktobra svoj konstitualni sestanek, si je isto- časno določila tudi nekatere okvirne smernice za svoje bodoče delo. Dogovo- rili so se, da bodo v bližnji bodočnosti prvenstveno proučili delo Ijudsko-pro- svetnih in športnih organizacij ter dru- štev, pri čemer bodo povabili na po- svete tudi predstavnike ißtili. Ne smemo pa seveda pričakovati, da bo delo te komisije imelo kakršenkoli operativni značaj in da bo posegala v »strokovno« delo organizacitj in dru- štev. Za to je številčno vsekakor pre- majhna ter tudi ni bua v ta namen ustanovljena. Samostojnost v delu dru- štev in organizacij bo seveda ostala tudi v bodoče absolutno neokrnjena. Kot že omenjeno, bo delo te komisije predvsem v tem, da tam, kjer bo se- veda to potrebno, skuša s pomočjo osta- lih forumov urejevati eventualna neso- glasja in da si ustvari potreben pre- gled nad notranjim življenjem dru- štev ter organizacij. Omeniti je èo žeijo, ki co jo iertóli člani komisije na svoji prvi seji, da bi se vodstva celjskih organizacij in dru- štev tudi samoinifCiativno povezovala z novo ustanovljeno komisijo odn. nje- nimi člani glede nuđenja eventualne pomoči pri reševanju problemov, kate- rih rešitev presega moči posameznih organizacij in društev. P. I. V Pesju so odkrili spominsko plošio padlim skojevcem v nedeljo, 30. oktobra, je bila v Pesju lepa slovesnost. SlavUi so 35. obletnico SKOJ. Na predvečer je bilo tekmovanje vseh centrov predvojaške vzgoje v šoštanj- skem okraju. Tekmovali so v strelja- nju, skladanju puške in v lahki atletiki. V nedeljo je bUa ob pričetku sloves- nosti parada vseh mladincev predvoja- ške vzgoje. Najboljši so prejeli diplome, ki jim jih je razdelil predsednik Sveta za kulturo in prosveto, tovariš Marolt. Po paradi je govoril na slavnostni tribuni star borec za delavske pravice tovariš Ulrih, predsednik šoštanjskega okraja. Govoril je o veliki vlogi in po- menu komunistične mladine pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Po govoru je tovariš Ulrih odkril six>- minsko pk)ščo padlim skojevcem na hiši »Melanšek«, v kateri je bil usta- novljen prvi aktiv SKOJ v Šaleški do- lini. Program so poživile partizanske in narodne pesmi, ki sta jih izvajala pev- ska zibora nižjih gimnazij Šoštanja in Velpnja. Slavncst je zaključila Inter- nacionala. ki so jo p>eli vsi ob sprem- ljavi velenjske godtbe. Popoldne je bua proeta zabave, ki jo je priredila Zveza borcev Pesje. —«V— stran 2 »Savinjski veetnik«, dne 5. novembra 1954 Stey. 44 POGLED PO SVETU Svet se je navadil časnikarskih ugo- tovitev, da je napetost med silami po- pustila, in nič kaj dosti na to ne da. Tudi zdaj, po pariških sporazumih go- vore — sevedM, predvsem tisti, ki se zbirajo okoli avtorjev teh sporazumov — da je nevarnost za vojno mnogo manjša. Celo Moskvi so ti sporazumi tako »všeč«, da ponuja razorožitev in vabi štiri velesile na ponoven razgo- vor o nemškem vprašanju, ki je, kaj bi skrivali, ostalo slej ko prej nerešeno. V Evropi imamo zdaj, ali pa bomo še bolj \ф11еи v bodoče, opravka kar z dvemu nemškima armadama. AH je to slabši ali boljši razvitek kakor po prvi svetovni vojni, bomo še videli. Toda Zapad je ves meden od sreče: Eden že izjavlja, da še ni bilo bolj defenzivnega sporazuma, kot je ta. Eisenhower je zadovoljen z Dullesom kot še nikoli. Nobeden pa ne mara sprejeti moskovskega vabila, češ, treba je najprej ratificirati to tako težko priborjeno evropsko integracijo, jo spraviti v življenje in jo окл-epiti, po- tem pa s to karto potovati magari v Moskvo. Celo Mendès-France je izjavil, da bo Francija v kratkem nadoknadila dobršen del izgubljenega časa, ki ga je zapravila s svojim kujanjem. Da bi ra- tifikacija nekako v redu potekla, se Mendès-France ponižuje pred klerikal- cem Schumannom, očetom EOS, in sku- ša ugoditi Guy Molletu in njegovemu pametnemu, človekoljubnemu sod.fiii- itičnemu programu. Tudi Adenauer ko- ketira z opozicijo in obljublja razgovore z Moskvo, čeprav v Londonu in Wa- shingtonu istočasno izjavlja, da je tre- ba z Moskvo govoriti z roko na pete- Vjiu. Nemška soc(>alno-demok\ratska opozicija namreč trdi, da bo sporazum o Posarju skopal še ploblji prepad med Francozi in Nemci. Gre torej še vedno za politiko blo- kov, ne pa za pravo mednarodno po- vezovanje. ZDA \in Velika ВШапу.ја sta odločno odbili sklad za gospodarsko pomoč v okviru OZN, češ najprej obo- rožitev našega bloka, nato pridejo na vrsto manj razvite države s svojimi gospodarskimi problemi in potem mo- rebiti pride na vrsto tudi kak skola- stičen disput o razorožitvi. V tem zna- menju bo Italija dobila 100 mUijonov dolarjev, pomoč pa ZDA obljubljajo tudi Južnemu Vietnamu, če bi svojo notranjo in zunanjo politiko popolnoma vpregel v ameriški bojni voz. To po- moč je Eisenhower imenoval »inteli- gentno« in to na večerji, ki jo je pri- redil na »Industrijskem združenju za nacionalno varnost^. Nacionalna varnost! Koliko velikih stvari je bilo izvršenih v imenu nacio- nalizma, pa tudi koliko zločinov, ker ljudje v nacionalizmu tako radi gledajo brezpogojno vrednost, nad katero ni nobene druge. In ker so nacionalna ču- stva najboljša vzletišča najslabših po- javov masne psihologije, se nam danes ta dan, ko se spominjamo saino v naši državi 1,700.000 mrtvih, ki jih štejemo brez vseh pomislekov za žrtve pobes- nelega nacionalizma, se nam zdi sle- herno oživljanje pretiranega naciona- lizma nevarno za mir. Politika, zgo- ščen izraz ekonomskih razmer v svetu, je zapletena in zelo pestra stvar: du- hovi, ki jih danes kličejo v ris zastop- niki velenarodov, so taki, da se jih bo težko rešiti. Zelja je mati misli in mi- selnosti: vsi želimo biti veliki, močni, odtod pa ni daleč do miselnosti, da ta ali oni hoče biti »najboljši«, določen za »vodstvo sveta«. Ker živi vsak na- rod v svojem, večkrat izpačenem svetu, je res težko tipati na sporazum med na- rodi, ce tega zastopniki narodov za- vestno nočejo: ne more biti govora o neki demokratizaciji ali o nekem »svo- bodnem svetu«, če ni tu volje do »ko- eksistence^ (sožitja) različnih nazorov in sistemov, če ni tu volje, da bi vsak povedal, kaj pravzaprav hoče (to se v politiki blokov skriva za umetno meglo parfumiranih fraz o svobodi, enakopravnosti in kar je še podobnih španskih sten človeške diplomacije), kajti priznati je treba konec koncev tudi to, da nobeden nima v zakupu cele resnice, da nobeden ne more biti do- cela objektiven. Demokratičen je prav- zaprav samo Usti, ki pravico bolj ceni kot moč. V znamenju te misli se nam zdi ven- darle značilno, da se 1. 1954 prvič v zgodovini praznuje Dan za svobodo od- visnih narodov, to je dan, ki naj bi opozoril svet na eno od osrednjih sve- tovnih vprašanj, na vprašanje koloni- alizma. Pametno povezovanje velikih azijskih držav, ki jih kolonialne vele- sile postrani gledajo, je ena od poti, ki držijo k pravi mentalni kulturi 61o- veštva. Zakaj ne bi imela LR Kitajska pro:^.to luko v Kalkuti, če pa to koristi milijardi Indijcev in Kitajcev? Svet se ne bo izmotal iz zagate z močjo vojnih strojev, marveč s pametjo. Tako nam pravijo naše tantalovske oči, odprte za svet in življenje. T. O. POPRAVEK V članku »Pogled po svetu« z dne 29. oktobra ee je dvakrat poigral tiskarski škrat. V drugem odstavku je izpustil т stavku >Trst je . . . kakor staro jabolko na meji dveh velenarodov« besedo >razdora<, najbrž zato, ker mu ni znano >jabolko ra/dora« iz stare grške bajke. Sredi tretjega odstavka pa jo neusmiljeno spremenil smisel. Stavfik: >Ali ni to znamenje, da se ven- darle podira . . .« se je v tipkopisu glasil: >Ali ni to znamenje, da vendarle prodira skozi oblake in prekope zmot resnica . . .< Krivo vero, ki jo je -skrit s spremembo smisla učil, tajé ecveda uaslcdiiji stavki, ki jih je pustil takšne, kakršue je т roke dobil. T. O. Za napredek našega šolstva (Nadaljevanje e 1. stranL) Razvoj našega gospodarstva in vsega nažega družbenega življenja nas sili k temeljitejšemu pouku realnih predme- tov, kot so prirodo pis, fizika in kemija. Zato bo prva naloga Sveta, da bo pri- skrbel potrebna učila, katerih na našui šolah občutno primanjkuje, saj so po- nekod v tem pogledu na nižjem nivoju, kot so bili pred vojno. 2e samo raz- merje med osebnimi in tvarnimiizdatki, ki je v celjskem okraju 5:1 v skcxio tvamah izdatkov, nam nujno narekuje potrebo, da moramo temu vprašanju v bodoče posvetiti večjo skrb. V ne- katerih naprednih državah na zahodu je to razmerje 1:1. Zato moramo čim prej oskrbeti naše šole z najnujnejšimi učiU. Tudi vprašanje vajenske šole v Celju Je pereče. Doslej ima ta šola svoje pro- store v dveh stavbah. Ko bo adaptacija vojaákega skladišča pri Glaziji gotova, bo vajenska šola v tej zgradbi razpola- gala s 6 učilnicami, 6 kabineti. 1 zbor- nico, 2 pisarnama in 1 delavnico. Za to adaptacijo je do sedaj zbranih le 16 milijonov dinarjev, proračun pa pred- videva 22 milijonov dinarjev, zraven tega je pa potrebno za ureditev cen- tralne kurjave še 4 milijone dinarjev. Za adaptacijo in opremo te šole je po- trebno 28 milijonov dinarjev ter še manjka okoli 12 milijonov dinarjev do tega zneska, vendar bo šola izročena svojemu namenu že 29. novembra letos. V razpravi, ki je bUa zelo živa, so odborniki iznesli vrsto problemov a področja presvete. Obravnavali so pre- majhno nagrajevanje za naporno in od- govorno delo inšpektorjev, obupno sta- nje šolske opreme v osnovni šoli v Šmarju, o šolskih svetih ter s tem v zvezi izrazili željo, da bi naj le-ti upravljali tudi s šolskimi skladi, kar bi šolske svete še bolj spodbujalo k aktiv- nemu delu in denar bi bU še bolj ko- ristno porabljen. Med razpravo je bü zlasti koristen predlog, da bi naj šolski inšpektorji pri pregledu šol seznanüi tudi občinski odbor s problematiko pre- gledane šole. Razpravljali so tudi o šol- skih kuhinjah, o pomoči ljudskim knjiž- nicam, ki jih je v okraju 86 In nimajo dovolj denarja za nabavo novih knjig ter da je treba vlagati več investicij tudi na podeželske šole. V razpravi, kako bi naj stimulirali strokovno in politično dobre učitelje, so bili nekateri mnenja, da bi naj bili takšni učitelji za to nagrajeni s tem, da jim omogoči- mo službovanje v mestih. Vendar je končno prevladalo mnenje, da bi bilo to v nasprotju z današnjo družbeno stvarnostjo. Iskati bi morali možnosti stimulacije na način, ki bi omogočil, da najsposobnejše moči ostanejo tam, kjer so najbolj potrebne — v najbolj zaostalih vaseh našega podeželja. Ko je tov. Aškerc seznanil odbornike s predračunskimi izdatki Sveta za pro- svetc in z upKjrabljenimi investicijskimi sredstvi, je poudaril, da so v glavnem neizčrpani krediti za štipendije in pod- pore partizanskim sirotam, ki pa se bodo izplačale še do konca leta. Tudi vsi ostali krediti bodo do konca leta iz- črpani. Na kraju sta oba zbora sprejela pred- loge, da se ojača inšpektorska služba, da se ustanovi referat za varstvo spo- menikov, da se prihodnje leto pred- vidijo potrebna denarna sredstva za ureditev Narodnega doma v Celju, da se čimprej dogradijo zadružni domovi in preskrbi za to potreben denar. Do- grajeni domovi naj bi prišli pozneje ▼ upravo komun in naj bi služili v kul- tumoprosvetne namene. Sprejeli so tudi nekaj sklepov, in sicer, da se Železarni Store odobri 6 milijonov dinarjev kre- dita za dograditev zgradbe, v kateri bi bila začasno nameščena šola, da se iz rebalansa odobri kredit 1 milijon 2(>0 tisoč dinarjev za ureditev fasade na II. gimnaziji, 1 milijon dinarjev za na- bavo 300 šotorov za taborjenje učencev in za predvojaško vzgojo, za opremo učilnic 6 milijonov 300 tisoč dinarjev, za nabavo učil 3 milijone dinarjev ter za odkup nedograjene stanovanjske hiše (Znuderlove) za prosvetne delavce in sodnike 3,5 milijona dinarjev. Ko je bila izčrpana prva točka dnev- nega reda, ki je bila najdaljša, je po- ročal dr. Dragotin Vrečko o delu komi- sije za agrarno reformo. Iz poročila povzemamo, da ves okrajni zemljiški sklad, katerega zemlja je last splošnega ljudskega premoženja, obsega v 25 ob- činah 2,712.125 ha. Delo na dokončni izvedbi agrarne reforme v glavnem za- virajo neurejeni in pomanjkljivi po- datki, zlasti v bivšem šmarskem okraju, tako da se morajo mnogi spisi na novo sestavljati. Tudi pri zaplenjenih zem- ljiščih so spisi nepopolni in brez odločb zaplembene komisije. Razen tega so se izvajale med tem razne izmenjave in prodaje, ne da bi te spremembe vnesli tudi v zemljiško knjigo. Zaradi napačnih odločb agrarne komisije so bile izvršene tudi delitve zemljišč napačno, tako da uživajo mnogi agrarni interesenti druga zemljišča, kot bi jih sicer smeli. V Vi- tanju je n. pr. 45 kmetij oziroma zem- ljiških parcel, za katere ni mogoče ve- deti, čigava so. Zato je zvezni poslanec tov. Avbelj predlagal obema zboroma, naj bi okraj skupno z občinskimi od- bori še do konca leta to stanje uredil in dodeUl zemljo iz agrarne reforme le tistim, ki so do nje upravičeni. Nato je poročal o delu finančne in- špekcije tov. Stane Tratnik ter poudaril, da je vzrok raznih nepravilnosti in ma- hinacij v podjetjih največkrat slabo in neurejeno knjigovodstvo ter da se or- gani delavskega samoupravljanja tega večkrat premalo zavedajo. Opozoril je tudi na to. da je na področju mesta Celja finančna inšpekcija številčno pre- majhna in zaradi tega kontrola večkrat neučinkovita. Ko je govoril o družbenih sredstvih, je naglasil, da je v nekaterih podjetjih še vedno preslaba evidenca o osnovnih sredstvih, da se ta sredstva večkrat nabavljajo in prodajajo proti zakonitim predpisom. Nato je pa na- nizal nekaj konkretnih primerov v naših podjetjih, kjer je inšpekcija ugotovila večje in manjše prekrške in nepravil- nosti. V tekstilni tovarni v Preboldu je inšpekcija ugotovila n. pr. večje po- manjkljivosti (2 milijona din v črni blagajni, prodaja in preprodaja raz- nega blaga in ostankov, slabo računo- vodstvo itd.) in se bodo morali zaradi tega krivci zagovarjati pred sodiščem. V Opekarni Bukovžlak je blagajničar- ka poneverila 500.000 din, ugotovili so primere prekupčevanja z opeko in knji- govodstvo je büo vodeno malomarno. Tudi tu se bodo тогаЦ krivci zagovar- jati pred sodiščem. Manjše pomanjklji- vosti je ugotovila inšpekcija tudi v Volni L^ško in še v nekaterih podjetjih, katerih primere bo obravnavalo gospo- darsko sodišče. Finančna inš'pekcija je tudi ugotovila, da gradbena podjetja in kmetijska go- spodarstva nimajo dobrega tehničnega kadra, ter da mnoge kmetijske zadruge, ko so bile z novo uredbo izenačene z ostalimi gospodarskimi podjetji, upo- števajo le pravice, ki jim jih nova uredba nudi. vse premalo pa se zave- dajo dolžnosti s tem v zvezi. Tudi pri občinskih režijskih odborih je inšpek- cija odkrila vrsto pomanjkljivosti, kot n. pr. črpanje kreditov je pomanjkljivo, materialna in finančna evidenca je slaba itd. Vse to nalaga delavskim svetom tn občinskim odborom, da bodo posvečali večjo skrb in budnost pri vodenju pod- jetij. Ob zaključku sta oba zbora sprejela predlog o dodatnih investicijah ter od- lok o spremembi odloka o družbenem planu za letošnje leto, ki predvideva spremembo participacije v korist ob- činskih ljudskih odborov na delu do- hodnine kmečkih gospodarstev ter spre- membo participacije celjske mestne ob- čine na delu dobička gospodarskih ог'- ganizacij od 88 % na. 19 % v korist okrajnega odbora, ki bo deležen 21 % dobička, namesto prejšnjih 12 %. Ta zadnji odlok predvideva tudi 991.600 dinarjev kot dotacijo občini Dobrna, občini Frankolovo 420.300 din, občini Griže 154.000din in občini Kozje 465.400 din za kritje proračunskih izdatkov. Po skupni seji obeh zborov je bila še seja zbora proizvajalcev, na kateri so obravnavali vloge gospodarskih orga- nizacij Trgovina,NAPRIJED* prva v Celju znižala cene tekstilnim izdelkom 2e je izgledalo, da je vsa javna krl- tilka na nerealne cene bob ob steno. Trgovina se zanaša na industrijo, in- dustrija kdo ve na koga in tako je kljub vsemu razburjenju ostalo s cenami vse lepo po starem, namreč neprestano so po malem rasle in še rastejo. Izgleda, da je trma vseh sokrivcev pri tej dra- ginj'1 ti'da kot kdaj koli in da se ko- lekb-ì'/i, ki so se okoriščali z raznimi nerealnimi dobički težko ločijo od svoje navade — zgrabiti čim več. No in po toliko tednih smo te dni prvič zagle- dali v izložbenih oknih celjskih trgov- skih lokalov napise: Znižali smo cene! Te dni smo lahko videli v trgovini konfekcije na Tomšičevem trgu napis: ZnižaM smo cene od 20 do 50 %. Kot potrošniki smo tudi mi postali pozorni na ta dogodek. No, ugotovili smo, da pred tednom res še ni šlo za vsestran- sko znižanje, temveč da je trgovina po navodilih centrale znižala cene le ne- katerim proizvodom, predvsem oblekam slatoše kvalitete, otroškim plaščem, moškim Mačam itd. Takratno znižanje je »dišalo« po razprodaji, ki pri nas nI tako redek ix)jav trenutnega zruižanja nekaterih izdelkov. Pozneje je poslo- valnica »Naprijeda« zopet razširila asortimant izdelkov ipo znižanih cenah. Zaradi tega smo to znižanje gledali z nekako skepso, češ, znebiti se hočejo zalog, ki »ne gredo«. Ta teden pa je tovairna >Na!prijed« ponovno znižala cene in to celotni za- logi za 6 %. Znižanje predvideva tudi tiste predmete, ki so bui že pred tem cenejši. Torej le znižanje na celi črtil Vprašanje je le, če je tovarna znižala cene tudi tistim izdelkom, ki so v iz- delavi ali šele v načrtu. Če je znižala cene tudi svojim surovim zalogam itd. Čeprav je ta vest zelo razveseljiva in ugodno vpliva na [potrošnike, vendar odkriva dokaj jasno resni:co, da je in- dustrija v prvi vrsti »založena« z re- zervami in da lahko zniža cene svojim izdelkom. To dokazuje dejstvo, da »Na- prijed« prvi znižuje cene v Celju 'in to zato, ker je trgovina z industrijo tukaj zelo tesno povezana. Ce verjamemo trgovski mreži v Celju, potem je ta poslovalnica med »srečniki«, ki je lahko prva to storila. No, kljub temu ta pri- mer dokazuje, da je cene mogoče zni- žati in da tudi trgovine lahko bistveno vplivajo na padec cen, čeprav niso po- družnice kakšnega industrijskega ipod- jetja. Pritisk trgovine na industrijo bi moral biti večji, ker dostikrat le drži, da trgovska podjetja brez posebnih raz- mišljanj jemljejo blago od potnikov, ki pač prvi pridejo. »Naprijed« je že taka konkurenca, ki bo prisilila tudi ostalo tekstilno industrijo k razmišljanju. j Ob tem prvem razveseljivem pojavu je vendar treba opozoriti na nekatera dejstva. Kaj lahko se zgodi, da posa- mezni kolektivii, ki imajo »slabo vest« z ozirom na dosedanje poslovanje in bi radi odvrnili pozornost javnosti in kon- trolnih organov, trenutno zelo občutno znižajo cene. S tem b'^ seveda »doka- zali«, da zdaleč ne mislijo na nedovo- ljene dobičke, potem pa spet polagoma navili staro ploščo. Ce gre za tem, da res najdemo vsi skupaj enoten trgovski jezik, da nam bo šlo vsem za znižanje cen in povečanje pro''izvodnje, potem je treba temeljito pretehtati vse možnosti in od sklenjenega načrta niti za ped odstopiti. Tako bo tako zniževanje cen in dvig standarda imel neko resno i>er- spektivo, neko trajnost brez sunkovi- •tih, nezdravih skokov. Naj ne bo na- men industrije in trgovine, da trenutno zapre usta potrošnikom. Drastično ni^- hanje cen ni zdrav pojav, niti takrat ko padajo. Pri nas pa tako uravnove- šen j e cen ne more biti stvar le ene ali dveh vej v gospodarstvu, temveö prizadevanje vseh, ker smo vsi proia- vajalcî in hkrati potrošniki. ÍNadaljevanje) Nekaj problemov in stanje obrti v Celju OBRTNIŠTVO Prav v teh strokah je veliko malih obrtnikov, ki delajo sami ali zaposlu- jejo največ od 1 do 2 pomočnika. Red- ki so, ki zaposlujejo več delovne sile. Moramo pri tem seveda upoštevati, da je pri teh strokah manj materialnih stroškov z ozirom na to, da je pri iz- računu prometa upoštevana predvsem vrednost delovne sile oz. izvršenega dela s pripadajočimi režijskimi pribitki. V visoko konjunkturnih strokah je seveda uporaba materiala višja, zlasti če upo- števamo v teh strokah veliko količino gotovih izdelkov in celo majhen del uslug reparaturnega značaja. V visoko konjunkturnih strokah, to je v celotni kovinski stroki, lesni stroki in zidarsko-gradbeni ter slikarski stro- ki opazimo, kako so posamezni obrtni obrati povečali svojo proizvodno kapa- citeto tudi za 3 do 4 krat v primerjavi z preteklim obdobjem. Pri tem je pouda- riti, da se je občutno dvignilo stanje šte- vila zaposlene tuje^ delovne sile. Tako so se v teh strokah obrii razvijali obrt- ni obrati v popolnoma izrazito kapita- listično smer, kjer dosegajo neverjetne višine čistega dobička, na drugi strani pa obstojajo mali obrtniki, ki so na- daljevali svoje delo v nespremenjenem obsegu. Zanimiva je ugotovitev, da to razširitev proizvodnje oziroma kapa- citete v teh strokah niso narekovale potrebe širokih potrošnikov-prehival- ccv našega mesta, temveč so v vseh primerih največji naročniki uslug bili iz socialističnega sektorja, n. pr. grad- bena podjetja, industrijska podjetja, ki so izvajala v lastni režiji velika popra- vila in investicije itd. Z gotovostjo se razvidi, da je pri vseh takih privatnih obratih, kjer jc bil opravljen visoki pro- met — glavni naročnik socialistični sek- tor — za katerega so nekateri privatniki opravili skoraj v vseh primerih 80 do 90, celo 95% celokupnega svojega bruto prometa. Tako se vsaj razvidi iz nji- hovih prijav o dohodku in prometu. Potrebno je sedaj ugotovih, kakšno je medsebojno razmerje med številom privatnih obrtnih obratov, ki so prešli v kapitalistično proizvodne odnose in tistih, ki delajo z lastno delovno silo oziroma zaposlujejo eventuelno 1 po- močnika. To razmerje je naslednje: od 329 privatnih obrtnih obratov zaposluje večje število delovne sile 92 obratov, dočim 221 obrtnih obratov v večini pri- merov ne zaposluje tuje delovne sile oziroma zaposluje po 1 tujo delovno silo. Teh obratov, ki zaposlujejo po 1 delovno silo, je približno 20% od gor- njega števila. Iz tega se da zaključiti, da je obravnavati problematiko tistih 30% obrtnih obratov privatnega sektor- ja, ki jih je preusmeriti iz kapitalističnih tendenc proizvodnih odnosov v smer današnjega razvoja, ki terja socialistič- ne proizvodne odnose tudi v obrtni drobno blagovni proizvodnji, kjer jc stalna nevarnost, da se latiko vsak čas drobno — blagovni proizvajalec — pre- usmeri v malega kapitalista. Poudarjeno jc, da je vredno obrav- navati odnose in stanje, ki vlada v tistih 30% obrtnih obratov, kjer vladajo tendence kapitalističnih proizvodnih odnosov. Da vladajo take tendence, lahko podkrepimo z več argumenli, kot so zaposlovanje tuje delovne sile in visoki ter prekomerni čisti dobički, ustvarjeni ob sorazmerno dokaj dobrem bruto prometu. V teh dobičkih se skri- vajo različni rezultati kapitalističnega načina poslovanja, kot so n. pr. konjunk- turno pribijanje pribitkov na ceno ma- teriala, ki je kritičnega značaja, samo- voljno pribijanje režijskih procentov k izdelavnim plačam — pod geslom trg jc svoboden — če komu ni po volji, takšna cena jc — naj kupi in naroči uslugo drugje (to je zlasti v kovinski stro- ki obrti in gradbenih strokah, slikarsko- pleskarski, zidarski in mizarski, kjer je povpraševanje po teh uslugah ogromno in so kapacitete zasedene za več me- secev do enega leta vnaprej) čeprav vedo, da bo naročnik moral naročiti uslugo pri privatnem obrtniku z ozi- rom na velike potrebe v tako živahni gradbeni sezoni. Enako se dobiček po- večuje s tako imenovanim »delom po čez«, kjer se delodajalec na »tilio do- govori« z delovno silo o prevzemu ne- kega dela za določeno plačilo, ne glede na to, v kakšnem času bo delo opravil. To plačilo je relativno večje od nor- malnega zaslužka, vsaj po vrednostni obliki, niso pa taka plačila realna in pravična nagrada za storjeno večvred- nost. (Nadaljevanje prihodnjič! Prometna nesreča Voznik Protić Janko iz Rirriskih To- plic je vozU po Trgu V. kongresa in nadaljeval vožnjo s tovornim avtomo- bilom po Ljubljanski cesti. Ko je pri- peljal do križišča Ljubljanske ceste in Gledališke ulice, je opazil škropilni av- tomobil, ki je privozil iz stranske ceste. Skropüni avtomobU. je upravljal voi:nik Tkalec Mihael. Pri tem ni pazU na prednost glavne ceste in se zaletel / vojaški tovorni avtomobil. Oba voznika sta vozili zavrla. Komisija je ugotovila, da je škropUni avtomokJ imel n^iz- pravne zavore. Škoda na škropilnem avtomobilu je ocenjena okrog 20.00C di- narjev. Nesreče je kriv voznik škropil- nega avtomobila, ker ni upoštev;.! pred- nosti glavne ceste, kazal pa je tulž zna- ke vinjenosti. Jubilej konjiških športnikov Kot T raznih drugih krajih naše domovin* imajo tudi športniki v Slovenskih Konjicah že precej dolgo pot za seboj. Pred nedavnim so slavili dvajseto obletnico, odkar so ustanoTili v tem kraju prvo športno društvo. Prvi občni zbor konjiških športnikov je bil dne 27. avgusta 1934 in je takratni klub štel 65 članov, kar je bilo razmeroma lepo število. Kot glavni panogi sta bili kolesarstvo in nogomet, pa tudi smučarstvo je našlo dosti aktivnih čla- nov. Ze dober mesec po ustanovitvi so priredili svoj prvi športni dan. Dne 30. 9. t934 so se prvič na domačem igrišču pomerili konjiški nogometaši s sosedi iz Poljčan, kolesarji pa so priredili dirko, na kateri so sodelovali .?e gosti iz takratne Ilirije iz Ljubljane in iz SK Ptuj. Ta dan je torej računati kot zgodovinski za- četek organiziranega športnega dela т Sloven- skih Konjicah. V letih pred drugo svetovno vojno so sodelovali še na številnih tekmah ie nastopih v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenski Bistrici in številnih drugih krajih poleg do- mačih prireditev. Za svoje uspehe so si pri- borili vrsto trofej, diplom in drugih priznanj, s svojim delom pa so znali pravilno zastopati svoje modre barve in tako dokazati, da sn spo- sobni snniostojno delati. Seveda imajo za ta- kratno delo društva brez dvoma dosti zasluÇ takratni funkcionarji, ki so bili hkrati vodilni šporiniki (Bertoncelj pri kolesarjih, Kroil prt nogometaših itd.). Tudi po drugi svetovni vojni, zlasti pa še * zadnjti letih, so se prav dobro izkazali. Tako so nogometaši lansko leto т celjski podzvez' dosegli drugo mesto, letošnje leto pa so lahko atleti in plavalci dosegli celo prvo mesto * okrajnem prvenstvu. Dobro so se izkazali iuoi pri smučanju in v vzgoji mladega naraščaja- Okoli 30 pionirjev hodi redno na nogometni trening, pa tudi т drugih sekcijah jih ne manjka. Ko so ob svoji dvajsetletnici priredili pokalno nogometno tekmovanje, na katerem so sodelo' vali tudi trije nogometni klubi iz Celja, sO koniiški nogometaši v obeh tekmah preinagal' svoje nasprotnilce (5:0 in 1:0) ter s tem ponovno pokazali svoje znanje. L. V. Sier. 44 »Savinjski vestnik«, dne 5. novembra 1954 Stran 9'^ 6000 OTROK JE »VLOVILA« Mislim, da vsaka mati, predvsem pa §e mati^porodnica čuti posebno nagnje- nje do žene, ki ji v najtežjih urah, ko daje življenje novemu človečku, mate- rinsko sočutno Ln tovariško stoji «b ítrani. Navadno se matere še pozneje, ko vidijo ob svoji strani že odrasle ilnove in hčere s hvaležnostjo sipomin- jajo svojih babic. Nasprotno pa babice tudi visijo s posebnim čustvom na teh »svojih« otrocih in jim rade pripove- dujejo o časih, ko so zagledali luč sveta. Celjska Ana Cek je gotovo ena izmed onih babic, ki jo matere-^porodnice ni- koli ne morejo pozabiti in jo priporo- čajo tudi svojim hčeram. To ljubeznivo ln materinsko »teto Ano« sem slučajno srečala te dni pri postelji mJade ma- tere, ko je kopala njenega Zorančka. Izrabila sem priliko in jo prosila, da bi mi kaj povedala o seibi in o svojem poklicu. O sebi sicer ne pripoveduje rada, prerada govori o »svojih« dojenč- kih in njihovih mamicah. Vendar sem izvlekla iz nje ravno dovolj, da vam pokažem njeno pravo sliko. Ana Cek je bila pravzaprav »dedno obremenjena«. Njena mati je bila 56 let babica in je pomagala 12.000 otro- kom na svet. (Trboveljski črni revirji se je bodo gotovo najbolj spominjali, saj je samo tam »lovila« 40 let). Hčer- ka Ana se je tako že pri svoji materi sagledala v ta poklic. Ko je učitelj osnovne šole dal svojim učencem v Soli nalogo, kaj hočejo postati, ko bodo veliki, je 12-letna Ana zapisala: »Po- stati hiočem babJoa!« Toda njena mati jo je najbrž namenUa drugi usodi. Ana se je 'poročila in že sama postala dva- krat mati. Toda v njej je tlela neugasla želja postati babica in pomagati ma- teram v najtežjih urah. Bila je že več let poročena, prosila je svojega moža, da jo pusti v babiško šolo, toda vse zaman. Po 12 letih zakona se je mož končno dal omehčati in 35 letna Ana Cek se je dala vpisati v Ljubljani v babiško šolo, kjer je diplomirala in absolvirala za tem še maserski tečaj na ortopedskem oddelku. Leta 1927 je že bila v Novi Gradiški, kjer je vse do leta 1940 opravljala babiško službo. Istega leta pa je bila na lastno prošnjo prestavljena v Celje, kjer še danes neguje celjske porodnice in njihove do- jenčke. Najtežje čase svojega poklica je Ana Cek preživljala med okupacijo v Gra- diški, kjer je med bombardiranjem v bunkerjih ix)magala mladim materam pri porodu. Ure, ko ni smel biti noben civilist na ulici, za Ano niso veljale. Mlada mati in otrok sta jo potrebovala in Ana je delala velike ovinke čez polja, da je prišla do trp>eče matere. V neki deževni noči se je več ur skri- vala pred ustaši v grmovju, nato pa se je po trebuhu splazila prek proge in tihotapsko ušla nemški straži, da je lahko prišla v pomoč porodnici. Najbolj oprezno pa se je Ana morala skrivati takrat, ko je pomagala raateram-pvarti- zankam. Tu je tudi posredovala, da so lahko partizani dobili medikamente, obveze in razkužila. Ker se je Ana Cek tako pozno uspo- sobila za svoj poklic, ima danes za po- kojnino starostnih let preveč, službenih pa premalo. Sploh pa se upokojitve kar boji in pravi, da bi rada še dolgo ne- govala celjske dojenčke. Pri njeni či- losti in zdravju ji bo to gotovo uspelo, to pa tem bolj, ker bodo to dobro, sposobno in dobrodušno Ano Cek še vedno rada klicale Celjanke pred in po E>orodu na posvete. Babica Ana Cek ima v oskrbi vse porodnice v mestu, ko se vrnejo iz porodnišnice. V njen rajon spada pa še Ostrožno, Lopata in Nova vas. Bodoče matere obišče že pred porodom, po porodu pa je spet v hiši takoj, ko se mati vrne iz bolnišnice. Prosta ni prav- zaprav nikoli — tudi v nedeljo ne. Dnevno napravi 6 do 10 obiskov pri porodnicah, kjer jim okoplje dojenčke. To vse navadno opravi v dopoldanskih urah, v kolikor pa ne zmore vseh teh obiskov, jih opravi še zvečer, kajti po- poldne najdemo Ano Cek v posvetoval- nici za noseče matere in dojenčke. Tako je ves njen dnevni čas — ne- redko pa tudi nočne ure — .posvečene skrbi za mater in otroke. V Šmarju pri Jelšah se bodo ze znašli Problem nezaposlene ženske delovne sile je tudi v Šmarju zelo pereč. Na občinskem odboru se iz dneva v dan oglašajo mlada, zdrava, dela željna de- kleta, ki jih doma mala pKïsestva in ko- čarije konaaj preživljajo. Občina jim za- poslitve ne more preskrbeti in jih po- šilja celjski posredovalnici za delo, ta pa jih spet vrača domači občini, ker je problem nezaposlenosti tudi v Celju dokaj p>ereč. Nezaposlene ženske mla- dine je v šmarski občini gotovo preko ICO. število pa narašča iz dneva v dan. Ker je to vprašanje v Šmarju zelo aktualno, so začeli o njem razpravljati tudi na množičnih sestankih. Tako so na zborih volivcev v zadnjih tednih resno govorili o tem, da bi se v Šmarju osnovala tekstilna industrija. Predlog so volivci z velikim odobravanjem sprejeli in ga poslali v Celje v odobri- tev. Prostore za majhno tovarno si bo- do uredili v državni zgradbi, ki bo za to zelo pripravna in ne bo ureditev terjala prevelikih izdatkov. Tekstilnega strokovnjaka imajo tudi že na razpKDla- go in vprašanje je le še dobava strojev. To pa upajo, da bo celjski okraj tudi zadovoljivo rešil. V novi tekstilni tovarni, ki bo izde- lovala predvsem frotirke in namizne prte, bodo zaposlili največ žensko de- lovno silo in (bo s tem vprašanje brez- poselne ženske mladine v Šmarju vsaj delno rešeno. V zvezi z ostrimi in burnimi debata- mi glede vprašanja komune in njenega sedeža, so Smarčani po hudi borbi le uvideli pravilno pot in na zadnjem se- stanku ni padla nobena pripnamba več, da se Šmarje ne bi hotelo priključiti rogaško-slatinski komuni. Kateri uradi ostanejo v Šmarju in kateri se bodo preselili v sedež nove komune še ni točno določeno. Smarčani pa že pogum- no in zdravo razmišljajo o tem, kako bi to »pusto vas« razgibali in p>oživilL Začeli so razmišljati tudi že o tem, da bi znova odprli rudnik Kamenik, ki so ga že pred vojno v manjši meri izkoriščalL Rudnik Kamenik vsebuje baje bogata nahajališča črnega premoga, ker pa so poti do njega zanemarjene in nepri- stopne, so ga opustili že pred vojno. In znova Smarčani razmišljajo o iz- koriščanju tega bogastva, zato name- ravajo zaprositi geologe, da bi teren še enkrat pregledali in jim svetovali, če bi bilo izkopavanje rentabilno. Seveda pa bodo morali v tem primeru zgrar- diti od šmarske postaje do nahajališča premoga ozkotirno železnico, ker z voaj- niki se jim rudnik ne bi Izplačal. V. S, pRIPADNIKI sLOVENSKE BRIGADE IZ sRBIJE VKLJUČENI v 5. BATALJON I. KRA- JIŠKE BRIGADE V. DIVIZIJE I. PRO- LETARSKEGA KORPUSA — POZOR! Z odredbo Glavnega sitaba NOV Ju- gOGlaviije z đone 8. 11. 1944 je bila usta- novljSena Slovenska brigada ia Srbije, h kateri je pristopilo nad 600 sloven- eifcih fantov, mož, žena in deklet, veči- noma onih. katere so od leta 1941 dalje Nemca izselili v Srbijo. V težkih borbah v Sremiu in dalje pri zasledovanjfu sovražnika sifcotí Hr- vatisko in Slovenijo je padlo nad 300 piTipadnikov te brigade. Se do danes ni mogoče Tbraíá imen vseh pripadnikov te brigade, niti ne imen vseh padlih borcev te sJoiveeiske voj. ediinioe in tudi ne imen preriirvelih, ker I. krajiška brigada ni тчмЈш1а evi- dence o tem batajljonu, seznama vojtne- g'a odseka OF siLovenskega nanoda iz Srbije v Beogradu, ki je vodil efvidenoo, pa so se zgubitM pri selitvi SNOS v Slovenijo, Ker želimo Imeifci za 10. obleitmioo u- etanovitve te brigade kolikor mi>goče pòpolen seznam vseh prlpadinikov te brigade ter naslove preživelih borcev iz področja našega okraja, poírlvanw vse preživele borce, da se takoj Javijo na Okrajnem odiboru Zveze boroeiv v Celju (nasproti I. drža/vne giinuiarije), k.jer bodo izipolraM popisne poie. Vse one pripadnike iz oddaljenih krajav, ki ee ne bi mogli Eglasiti v Celju pa pozi- vamo da nam nemudoma doetavijo na- olednje podatke: Priimek ln ime, ixkjsrtrke podatke, wc- denje bivališč« iax p(¿klic ter četo, ka- teri Je pripadaj. Za vse padle borce, ki ste jih poznali, pa dostavite poleg navedenih posladkov tudi kdaj in kje so padM, ter nasilove njihovih sorodnikov. Na Okrajötiem odljoru Zv«2>e borcev Celje imanuo sioer sezmam borcev te brigade, ki pa je nepopaJen. Seznam je namreč sestavljen iz spiskov društva »Fraince Rozman« v Beogradu, ki je prevzelo agende OF silovenskega naroda iz Srbije. Le z Vašim takojšnjim od- zivom nam bo uspelo te sezname izpo- polnàti za priprave proslave 10. oblet- nice ustanovitve te brigade. Okrajmi odbor Zveee boireev NOV Celje Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško V petek 5. in soboto 6. novembra ob 20. uri gostuje po velikih uspehih širom naše domovi- ne zopet v Celju v dvorani »Ljudskega odra« (staro gledališče) B A U K M A N 1 telepatijo, jasnovidnostjo, sugestijo, hipnozo, post- hiipnozo in hipnozo skozi materijo itd. Program na znanstveni bazi, po- vezan s šalo in smehom Ne zamudite te priložnosti! S SEJE GOSPODARSKEGA SVETA OLG CELJE Za boljše izhoriščonje gozdnih sortimentov Preteklo soboto je bUa seja gospo- darskega sveta OLO Celje, na kateri so razpravljali o rebalansu družbenega plana za 1. 1954 ter o ureditvi prometa z gozdnimi sortimenti. Zlasti živa in ostra je hila debata pri predlogu za reg;j5tracijo lesnih obratov, ker so bili člani sveta različnega nmenja. Svet je bU soglasen, da se ves fi- nančni presežek družbenega plana po- rabi za prosveto, za ^obnovo podeželja in preostanek vloži v okrajni kreditni sklad za investiciie. Kmetijske in in- dustrijske investicije ne bo več inve- stirala republika, ampak jih bodo okraji nemoteno nadaljevali ter bodo tudi o investicijskih graditvah sami odločali. Zaradi tega bo republika udeležena le na 24 % družbenega prispevka in ne več na 33 % kot doslej. Ker je celjska mestna občina znatno presegla družbeni plan zaradi tega, ker je bil plan se- stavljen na ix>dlagi nižjih cen, ki so se pa pozneje zvišale, so člani sveta pred- lagali, naj bi se participacija spreme- nila v korist okraja, in sicer tako, da bo okraj participira! z 21 % na delu dobička gospodarskih organizacij in ne več z 12 /O, kot je predvideval družbeni plan doslej. Ta sprememba velja od 1. januarja letos. Za tem je gospodarski svet proučil osnutek revizije gospodarske dejavnosti s področja proizvodnje lesa ter prometa z lesom na območju OLO Celje. Po tem osnutku bodo z izkoriščanjem gozdov upravljali Gozdno gospodarstvo za državne gozdove, kmetijske zadruge po naročilu svojih članov in zasebni gozdni ■posestniki v svojih gozdovih. Prodajo gozdnih sortimentov opravlja Gozdno gospodarstvo Celje, podjetja za prodajo in predelavo lesa, ki jih ustanovijo kmetijske zadruge in zasebni lastniki gozdov iz svojih gozdov. Dovoljenja- za nakup gozdnih sortimentov po tem osnutku dobijo le obrati primarne in predelovalne industrije, ki jim je pri- znana registracija za obratovanje. Brez omejitev bodo obratovali in nakupovali les le žagarski in predelovalni obrat v Spodnji Hudinji. žagarski in furnirski obrat v Šentjurju pri Celju ter žagarski in predelovalni obrat v Slovenskih Ko- njicah. Ta osnutek predvideva registra- cijo z omejenim obratovanjem samo za potrebe lastne proizvodnje in omejen nakup surovine naslednjim podjetjem: Tovarni lesne galanterije v Rimskih Toplicah, žagarskemu in lesno predelo- valnemu obratu »Betona« v Celju do letne količine 1400 m' hlodovine, žagar- skemu in stolarskemu obratu v Rogatcu samo za listavce, žagarskemu in pre- delovalnemu obratu lesne industrije Mestinje, žagarskemu in predelovalne- mu obratu tovarne barv v Letušu. Uslužnostna žaganja brez dovoljenja za nakup surovine bodo opravljali na- slednji obrati: Žagarski obrat (Kukovec) v izkoriščanju 'i>odietja »Savinja« v Celju za 1500 m' hlodovine letno, žagar- ski obrat (Grebotnjak) v izkoriščanju Okrajnega mizarstva v Šempetru v Sa- vinjski dolini, žagarski obrat (Kobi) v Kozjem. Tovarna zabojev in ovojnega papirja v Višnji vasi naj bi sklenila pogodbo za obrezline s podjetjem »Sa- vinja«, delavce na žagi pa bi prevzelo podjetje v svoj obrat v Sp. Hudinji; žagarski obrat (Vrečko) v izkoriščanju Mizarstva na Polzeli, žagarski obrat (Jost) v Gotovljah, žagarski obrat Gozd- ne uprave Rakovec nad Vitanjem in zadružni žagarski obrat v Ločah. Venecianskih žag bo po tem osnutku obratovalo le 31 v okraju, komaj ena tretjina od vseh venecianskih žag. Vse ostale venecianke pa bodo ustavili, ker ni krajevne potrebe za njihovo dejav- nost in ker so žage tehnično zastarele. Osnutek tudi vsebuje predlog, da bi naj obrata v Konjicah in Mestinju prešla v zadružno upravljanje. Tako pa res ne moremo DELATI Iz Vitanja odnosno Fužin gradijo novo cesto pro'i Paškemu Ko7Jaku. Lepo in koristno je to delo, treba ga je pohva- li'i in pri tem pomaga'i, kolikor se da, vendar pa ne smemo nii pri tem. kakor tudi ne pri drugih delili pozabili, da v^e naloge i-vršujemo z ljudmi zaradi ljudi. Pri gradnji ceste pa soodgovorni ljudje predrli delovnega človeka s ka- terim delajo. Ogledali smo si gradbišče, ki se raz- teza od glavne ceste Celje—Vitanje po pobočju proti Paškemu Koz-jaku v dol- žini dveti do treh kilometrov. 2c pred odhodom v Vitanje in na poti so nas nekateri ljudje opozorili na to, da so imeli in imajo neprijetnosti ob prehodu po glavni cesti, ker da leti kamenje na cesto. Cestarji so povedali, da tako neorganiziranega in nepravilnega dela še niso videli in da imajo nepravilnos i, ki jih delajo pri tej gradnji lahko zelo težke posledice. In res. Delavci, ki jih zaposluje re- žijski odbor za gradnjo ceste v Vi- tanju in ki jih neposredno vodi njihov vodja tov. Došen Ivan, ne poznajo pred- pisov za varnost pri delu. So gotovo marljivi delavci, saj delo napreduje, ker delajo že več let in so si pridobili pre- cej izkušenj. Vendar pa to ni dovolj. Če jih vpraša+e »kdo je pri vas miner?« vam bodo odgovorili: »mi vsi smo mi- nerji — mi vsi znamo« in se nasmejejo. V praksi je menda tudi res tako, da so vsi minerji, ker ima vsaka grupa nekje položeno razstrelivo, vžigalno vrvico in kapice. In kako ravnajo z vžigalno vrvico in kapico pri pripravljanju za uporabo? Ker nimajo klešč stiskajo oboje kar z zobmi, ne da bi se pri tem zavedali, kako je tako delo nevarno in da je tak postopek tudi strogo prepo- vedan. Tudi ods^reljevanje na cesti ne vršijo ob določenih dnevnih urah, da bi se delavci in prebivalci vedeli rav- nali — odstreljiiijejo pač kadar je, in menda kar sreči ali nesreči prepustio, da bo nekdo zaradi njihove nepazlji- vosti plačal 5 ."»vojim zdravjem ali celo življenjem. Cc jih vprašate, kam se skri- jejo v času odstreljcvanja, povedo:: »Evo ovako, kao mi sada, pa ako po- trefi, potrefi.« mi smo sc namreč sti- snili k pobočju nekega odkopa na ovin- ku ceste in smo čakali ali nas bo ka- menje »potrefilo«. K sreči smo ostali celi in bomo čakali prihodnje prilož- nosti. Ti delavci celo eden na drugega ne pazijo. Eni na primer delajo na tlako- vanju spodnjega dela serpen^ne, dočim drugi na gornjem delu izsipajo zemljo in kamenje, da leti na one spodaj. »Pa mi znamo, da je ooa'^no,« pove'^o ti spodaj »a sta ćemo mi, mi moramo da ra- dimo.« Delajo pa r'ejansko po 10 in več ur dnevno »od zore do mraka«, kakor sami povedo z cnournim opoldanskim odmorom. Ce je to pravilno, je posebno vprašanje, verjetno pa bo glede dela držalo tisto, kar je dejal nek starejši delavec: »uveče me tako bole ruke, da ih uopš'e ne osećam« in kako naj jih čuti in kako naj jih v redu odpočije? Se polno je drunih nepravilnosti pri !ch delavcih, saj niti nimajo nobenih prenosnih ročnih torbic za prvo pomoč. In kdo naj nudi to prvo pomoč? V kamnolomu in na cesti delajo nepra- vilno, saj celo podkopavajo. Nič čud- nega ni, da so pred kratkim imeli v kamnolomu težjo nesrečo, ko so morali sotovariša prepeljali v celjsko bolniš- nico. Morda jih bo pa to izučilo? Kakšno pa je drugače življenje Ich ljudi, ki so prišli od daleč, da bi nam zgradili cesto? Ali je res v.ižna samo cesta? Ali ni naša skupna naloga in dolžnost, do vzporedno gradimo tudi človeka. Kako to izvesti pii ljudeh, ki delajo od jutra do večera in če nimajo niti časopisa, ne slišijo radia in dru- gih novic in ne morek) vedeti in videti ričcsar drugega razen reste in svojih ne ravno najboljic urcjicnih barok. Zadruge Dansko zadružništvo je zelo staro in ima za seboj dolgo razvojno pot, skozi najrazličnejša obdobja kriz, preorien- tacije v proizvodnji, skozi različne epo- he borbe s privatnim kapitalom. So različne po svojem ustroju, ene z več- jimi, druge z manjšimi notranjimi ka- pitalističnimi elementi. Nisem še tako daleč z mojim proučevanjem, da bi lahko dal določeno sodbo o njihovih zadrugah. Po mojem so bistvene na- slednje značilnosti v njihovem zadruž- Franc Lubej bistvu; a) Zadruge vršijo v glavnem podjetniško dejavnost v trgovini — od- ^up in prodaja — in v predelavi. Kon- kretno strokovno v kmetijsko proiz- vodnjo ne posegajo; b) zadruge so od 4>odaj pa navzgor strogo specializirane Po panogah; c) zadruge so zelo različne, ^ko po obsegu, načinu poslovanja s ^lani, kakor tudi po medsebojnih eko- "^ompkih odnosih s člani. Deleži, jamstvo obt;e2ruosEi so prav tako različni; zadruge so v svojem poslovanju sa- mostojne — vendar pa vezane po hie- '"arfiični lestvici; e) n danskem izvozu ^vzemajo prvo mesto. i*o k-pecializaciji so zadruge navzgor ^^zane v svoje centrale približno slično poslovnim zvezam. Slednje шо vklju- ^ene v Dansko zadružne centralo, ki Kmetijstvo in zadružništvo na ßansicem je reprezentant njihovega zadružništva doma in v svetu in poleg centrale kme- tijskih združenj član Kmetijskega sveta Danske, kot najvišje kmetijske orga- nizacije. Obstojajo mlekarske, potroš- niške, strojne, zavarovalne in še vse mogoče zadruge. Nekatere se nazivajo tudi zadružna združenja, delajo in po- slujejo pa po istih principih kot za- druge (ta zadružna združenja niso isto- vetna s prej opisanimi kmetijskimi strokovnimi združenji). Vseh poslovnih zvez je trenutno 28. Taka specializacija je pri njih od vsega početka zadruž- ništva, ki je staro 100 let. Kmet se drži zadruge, ker mu je tako najbolje zasi- gurana prodaja njegovih proizvodov. A prodati tukaj kmetijske proizvode spričo prenasičenega trga ni enostavna stvar. Upravljanje članov z zadrugo je eno posebnUi poglavij. Zamislite si sa- mo potrošniško zadrugo v Kopenhage- nu, ki ima 45.000 članov, ali zadruga za odkup in klanje perutnine v Rin- stetu, ki ima 55.000 članov. Tu prak- tično proizvajalci ne morejo odločati o delu zadruge. Obstaja sicer delegat- ski sistem volitev v organe zadruge, toda v glavnem je usoda zadruge v rokah upravnega odbora. Mimogn'de povem, da so Danci iz- redno pošteni. Zatj so nam. rekli vse- povsod, kjer »m-.- stavili vprašanje o nadzornih organih in pravicah članov, da zaupajo upravnemu odboru in di rektorju zadruge. Tukaj n. pr. puščajo kolesa vsepovsod, tudi čez noč in osta nejo nedotaknjena. Specializacija je tudi rezultat zelo enostavne rajoniza- cije v kmetijstvu, saj nimajo skoraj nič drugega kot poljedelstvo in živinorejo. Kmet proda mleko in živino ter jajca. Sadja je zelo malo, žita prodajajo malo in še to v glavnem večji kmetje — iarmar>i. Ne morem reči, koliko kme- tov je včlanjenih v zadruge. Toda tudi privatni sektor je zelo močan. Kmet je član zadruge, ker mu je zasigurana konstantnu prodaja kmetijskih proiz- vodov in ker dobi na koncu leta del dobičJca kot ristorno. Ristorno je po obsegu zelo različen. Zadruge so raz- lično obdavčene. Potrošniške hol j, do- čim mlekarske čisto malo. Na splošno pa so obdavčene veliko manj kot pri- vatniki. Tako jim ostanejo večji do- hodki, ki jih uporabijo delno za inve- sticije, drlno za ristorno, posebno po- zornost pa polagajo na rezervne fonde, zaradi nes+alnosti cen in konkurence na svetovnem trgu,' od katerega so v veliki meri kot močni Í2;*02niíci kme- tijskih produktov odvisni. Obveznosti zadružnikov do zadruge in ob-otokov. Vsi najstrožji ukrepi pa niso preprečui, da se brez- estno zastrupljanje ne bi ponavljalo. Tako je Zdravilišče Dobrna dne 12. •ktobra t. 1., ko je čistilo svoj kopališki kazen, spustilo v potok neočiščene od- plake ter zastrupilo ,p>otok Dobrnico v dolžini 2 km. Poginilo je preko 1000 komadov porcijskih postrvi ter na tiso- če mladic. Postopek proti zdraviliški upravi je v teku in bo ribiško društvo ložuo proti njim odškodninsko tožbo. Keramična tovarna Liboje si je na- bavila nov generator, s katerim je za- strupila v letošnjem poletju s svojimi fenolnima odplakami ves potok Bistrico. Zasmradila je vse okolje in spušča še vedno odplake v sedaj prazen potok Bistrico, ki se v takem stanju ne bo mogel več p>opravitL Tovarna bo vse- kakor morala misliti na ureditev večjih čistilnih naprav, da ne bo delala škode ribičem v svoji okolici. Prav tako pa tudi Voglajno še nepre- stano zastruplja Železarna Store in celjska industrija. Komisija, ki je bila sklicana pri MLO za ureditev čistilnih naprav v celjskem bazenu, bo morala čimprej postopek nadaljevati. Nova ribogojnica, na katero so bili celjski ribiči tako ponosni, je v junij- ski poplavi utrpela veliko škodo. Ri- biško društvo sedaj nabavlja matere- ribe za svojo ribogojnico. Letos bo ob- novilo tudi ribnike v Blagovni in jih spomladi nasadilo s krapi. Dela so že v teku. Zakaj na Gomilskem ni mladinske organizacije Pred leti je bila na Gomilskem močna mladinska organizacija. Plod njenega dela je še samo bogata mladinska knjiž- nica. Vodstvo takratnega mladinskega aktiva je imelo vso oporo v učiteljstvu. Ko pa so bili prosvetni delavci preme- ščeni na nova službena mesta, prišli so drugi, ki so se manj zanimali za mla- dino, je bil s tem zadan mladinski or- ganizaciji smrtni udarec. Njeno delo je popolnoma usahnilo. Tako je mladina Ita Gomüskem ostala brez organizacije. Kmečka mladina je osíaña osamljena; tu in tam — ampak to je bua res red- kost — se je kdo vključi v telovadno ali gasilsko društvo. Zadnja kongresa, tako ZKS kot tudi SZDLS, sta prinesla novo življenje in nove oblike dela v organizacije. Oba kongresa sta javno začrtala smernice novih organizacij do dela z mladinski- mi organizacijam.L Toda vsega tega na Gomilskem ni čutiti. Skoraj v vseh po- litičnih organizacijah teče življenje po stari poti. Pred dnevi pa se je zgodil »čudež«. Sekretar ZK na Gomilskem je sklical sesitanek vse mladine (in še to je naj- brže storil po naročilu OKLM). In spet se je tu pokazala slabost in tudi nedelavnost množičnih organizacij, ki ne znajo 2:a interesirati mladine. Le ski-omno število mladincev se je udele- žilo sestanka; tudi zastopnika iz OK sta prišla zastonj. Žalostno pa je, da na sestanltu ni bil navzoč niti' eden funk- cionarjev množičnih organizacij. Mladina je pripravljena delati. Samo začeti je treba! -le- FRANC KINCE petdesetletnik Invalidska organizacija I. četrti v Ce- lju ima marljivega tajnika, ki z velikim veseljem opravlja svojo dolžnost. Tih in skrom.en opi-avlja tov. Franjo Kind tudi dolžnost blagajnika društva re- zervnih oficirjev z veliko vnemo in vso natančnostjo. Poznamo ga tudi kot vzornega odbornika Mestnega odbora Zveze borcev NOV v Celju. Tako dela tov. Franjo Kind že vsa povojna leta kot discipliniran član v množičnih orga- nizacijah v Celju, v raznih akcijah pri olepševanju mesta, posebno še pri vseh humanih akcijah. V tako mirnem, pa vendar razgiba- nem življenju je dopolnü tov. Franjo Kind zadnji dan oktobra 50. leto. Ro- dil se je v Celju, otroška leta je pre- živel v Šentjurju, kot mladenič sode- loval že pri Sokolu in i)evskem društvu. V zadnji vojni je bil kot rezervni oficir zajet pri Paračinu in preživel kot vojni ujetnik 18 mesecev v Nürnbergu. Po vrnitvi iz ujetništva je nekaj časa delal v finančnem uradu v Celju. Zaradi po- vezave z osvobodilnim gibanjem pa je bil leta 1943 aretiran in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau, od- koder se je živčno zlomljen vrnil po osvoboditvi v Šentjur pri Celju, kot 50% vojni invalid. Sedaj službuje v Železarni Store. Zelo rad čita in dopi- suje v Savinjski vestnik. prav pretres- ljivo je opisal življenje v Dachau-u. Tov. Kind je eden najbolj aktivnih sodelavcev našega lista, saj je samo v Železarni Store pridobil 50 novih na- ročnikov. Želimo mu še mnogo zdravja in plod- nega dela na njegovi nadaljnji življenj- ski poti. ! Pometanje trgovskih lokalov pred zakifučnim poslovnim časom draži Celjane Zadnje čase smo v Celju dosegli že dokaj kulturno postrežbo v naših trgo- vinah. V tem pogledu ni kaj oporekati in bi nasprotno človek lahko večkrat občudoval potrpežljivost prodajalcev, ki ne prestopi meje vljudnosti tudi pri najibolj »kapricnih« nakupov4alcih. Toda v zadnjem času se je p>o celj- skih trgovinah rsjipasla čudna in za po- trošnika dokaj neprijetna razvada. Ce stopiš tri četrt na pet v trgovino, opa- ziš pri pultih še precejšnje število na- kupovalcev. Ne trdim, da ni med njimi tudi takih, ki bi irneli lep čas nabaviti si blago v primernejši uri. Mnogo pa je nedvomno tudi takih, katerim služba ali gospodinjstvo ne dopuščata, da bi si v dopoldanskih ali zgodnjepopoldan- skih urah nabavili potrebno iz trgovine. Tako ulovijo pač zadnje minute pred zaključkom poslovnega časa. Toda me- tla v trgovini ne pxjzna izjeme in usmi- ljenja. Za vse bi pač veljalo geslo: pridi prej, ker pied 5. uro začnemo po- metati! Malo neprijetno je to za stranke — da namreč še ni minil poslovni čas, pa ti v trgovinah že opletajo metle okrog nog. Vsem nam se mudi — vsi povsod hitimo, toda. da nas metle v trgoviei preganjajo že ob tri četrt na pet, tega pa ne vidimo radi. Ker smo potrošniki mnenja, da tudi to spada h kultur«! postrežbi, bi želeli, da bi v bodoče po- metali trgovine, ko mine poslovni еав, odnosno, ko jih zapro. PA §E NEKAJ ... Leseni metii v trgovinah imaj» go- tovo predpisano dolžmo 100 cm. Рваг tako dolžino imajo metri pri krojać« in šivuji. Zdaj pa rešujmo uganke: V trgovini kupiš 2,50 m blaga za oble- ko ali plašč. Pred očmi ti ga nameri im nimaš kaj pripomniti o »pošteni meri«. Ko pa prineseš blago h krojaču ali Ši- vilji, ti ga spet izmeri pred očmi in d»- kaže, da ga manjka 5 cm (včasih pa tudi več — odvisno je od elastičneelK^ Kdo reši to uganko!? Zgodilo se je v mizarski delavnici neke večje tovarne v našem okraju in takole je zapisano: »Včeraj me je nekako 10 minul pred 14. uro dvakrat oziroma Irikral udaril mizar... po glavi in sicer dvakrai z dlanjo, enkrai pa s pesljo. Trelji udarec s pesijo se mi še danes pozna, ker imam na desni lični kosii polpluibo. Preden pa me je udaril, mi je v hrbei zagnal še kladivo. Zakaj me je udaril m zagnal kladivo, sprva nisem vedel, pozneje pa mi je začel očiiaii, da sem sodelavca modelnega mizarja... na- hujskal, da naj začne z njjim neko kup- čijo zaradi puloverja in da naj mu шк tem reče: »daš ali ne daš, ро'ем grem«. To se je res zgodilo med delavci, med soiovariši. Najprej sklepajo med de- lovnim časom kupčijo za pulover zelene barve, najdejo časa ze medsebojno na- gajanje in prerekanje, potem pa fi- zično, grobo fizično obračunavajo. To niti ni več fantovski pretep, temveč grob netovariški nastop, ki ne spada v naše družbo, v nobenem primeru pa ne v delavnico, na delovno mesto, kjer bi morala vladati najlepša harmonija, so- delovanje in medsebojna pomoč. Kje je, in kakšen je vodja take delav- nice, če njegovi delavci najdejo čas za lake izpade, kje je delovna disciplina in odnos, ki mora obstojati med sode- lavci? Nihče ni proti temu, da se tudi med delom lahko nasmejimo, da se morda za trenutek oddahnemo, ioda takim grobim primerom kršitve delovne discipline in tovariških odnosov ne sme bili mesta v naših kolektivih, ker niso človeški. Podrobnejša preiskava po gornjem primeru bo morda pokazala, da je tisti, ki je udaril, bil izzvan, da je živčen, da je ... vendar vse io ni, ne more in ne sme biti opravičilo za to, kar jc siorjeno. Pravilni medsebojni odnosi so eden od osnovnih pogojev pravilnega funkcioniranja naših gospodarskih ih drugih organizacijskih enot. Od njih jc odvisen naš pravilni ali nepravilni na- daljnji razvoj. S temi odnosi bi se mo- rali bolj pogosto in temeljito ukvarjati, ker se nam bodo sicer še ponovili po- dobni primeri. Kam io lahko privede, nam ne bo težko ugotoviti. Ne pozabimo torej, da nova družba zahteva ludi nove odnose in da je treba vsak tak primer lemelji- to preiskati in odpraviti. K. Gradbeni delavci iz Žalca o disciplini in nizki storilnosti V četrtek, 29. 10 1954 jc bil izredni občni zbor sindikalne podružnice obrt- nih in gradbenih delavcev v Žalcu, na katerem so govorili predvsem o de- lovni disciplini pri gradbenem podjetju, katera je v letu 1954 zelo padla. Zbor je ostro kritiziral posamezne primere slabega dela, ker nekateri delavci, ka- dar nimajo nadzorstva, ne izvršujejo dea! kot bi morali. Ugotovljeno je bilo, da je temu kriv tudi sistem plač, ter bi bilo treba uvesti akordno delo in plače po učinku dela, ne pa po urah, ne glede na to, kako je bilo delo izvršeno. Člani so bili seznanjeni s formiranjem komun. Gradbeni delavci so dali pobu- do za samostojni sindikat gradbenih delavcev, ki bi zajemal gradbeni obrat Žalec in regulacijo Ložnice. Do tega je prišlo zaradi mnogih problemov, ki se povsem razlikujejo od obrinih delavcev. Zato je bil izvoljen nov'upravni in nad- zorni odbor sindikalne podružnice grad- benih delavcev. Nova organizacija si je zadala nalogo, da bo skrbela za večjo storilnost dela in zboljšanje delovne discipline. Bosančbi so obishaii svoje rojstne hraje Grozote vojne so ostale neizbrisne pri naših narodih. V najtežjih letih je bil teh grozot deležen skoro vsakdo, tako tuđt: naša mladina. Toda mladina iz bratske republike BiH je to borbo še močneje občutila, saj so ravno v Bosni bile najtežje borbe in je mnogo otrok ostalo brez staršev. Naša ljudska oblast se je takoj po vojni zavzela za te sirote. Novembra leta 1945 je prispelo v Slovenijo večje itevilo teh otrok^ ki so jih posamezniki mdvzeli in jih vzljubili kot svoje. Tudi v okraju Soštarij prebiva 20 otrok pad- lih borcev iz BiH, ki so ostali pri svo- jih rejnikih vse od prihoda. Devetletna odsotnost jim je popolnoma izbrisala spomine na svojce. Da spoznavajo svo- je rojstne kraje in svojce, je OLO So- štanj. Svet za zdravstvo in soc. pol. skupno z Republiškim svetom BiH or- ganiziral za to mladino koristno ekskur- zijo po Bosni. Dne 3. avgusta t. 1. je odpotovalo 20 vedrih Bosančkov s svojimi vodiči v srce Bosne, Sarajevo, kjer jih je spre- jel predsednik LS BiH tov. Djuro Pu- car-Stari. Z njimi je bil dalje časa v prisrčnem razgovoru in se zanimal za njihovo življenje in šolanje. V znak hvaležnosti je mladina izročila pred- sedniku lepo izdelan usnjen album, s Mlikam\i krajev, kjer prebivajo sedaj Bosančki. Pozdravili so tudi sekretarja republiškega sveta za zdravstvo in so- cialno politiko tov. Obračuniča in na- Čelnico tovarišico Bijedič, katera je spremljala mladino vso pot do Splita. V Sarajevu smo se zadržali 2 dni, da smo si ogledali znamenitosti tega me- sta, predvsem muzej, poln bogatih zgo- dovinskih zbirk, iz katerih so otroci vsaj delno spoznali zgodovino svojega naroda. Iz Sarajeva nas pelje pot proti Jajcu. Po cesti prehitevamo otovorjene bosanske konjiče, katere spremljajo ljud- je v narodnih nošah. Kamorkoli se ozre- mo, vidimo kaj novega, predvsem velike nove tovarne z gosto naseljenimi sta- novanjskimi bloki. Dospeli $m« » Tr*»- nik, mesto, kjer je bila postojanka čet- niške svojati in kjer so med NOB za- pirati napredne Bosance. Ze smo se bližali Jajcu. Bogati gozdovi in koruzna polja so nas spremljali vsepovsod. Vi- deli smo obnovljene domačije in gro- bove številnih žrtev za svobodo. Ko smo prispeli v to znamenito zgodovinsko mesto Jajce, nas je nad vse prisrčno sprejel predsednik OLO tov. Stipi Bilan, ki je mladini na kratko prikazal borbo in trpljenje prebivalstva okraja Jajce v času NOB. Svojim rojakom je tudi dal lep spominek, knjigo »Krajiške bri- gade«. Mladina se je zanimala za ka- takombe, kjer se je večkrat zadrževal tov. Tito z vrhovnim štabom. Ogledali smo si tudi sobo, kjer je tov. Tito pisal zgodovinske sklepe v času NOB. Na desni obali reke Plive smo si ogledali muzej izza časa II. zasedanja AVNOJ. Nad vhodom v muzej je pod državnim grbom napis: »29. novembra leta 1942 je v tej zgradbi bilo II. zasedanje AVNOJ, kjer so bili postavljeni teme- lji FLRJ.^ Priklenile so nas bogate prirodne le- pote mesta Jajca, z značilnimi slapi in slapiči. Nedaleč od mesta stoji lep ho- tel ob jezeru, ki privablja mnoge turi- ste. Slikovit je ta kraj, obdan z zele- nimi gozdovi, a v sredini valoin temno- zelena Pliva, 'znad nje pa ss razprosti- rajo mnogoštevilni vodni mlini. Hitro je potekel čas našega bivanja v Jajcu. Vračali smo se v Bugojno, kjer se nam je odprl stari in novi del mesta. Vse bolj in bolj so nas prese- nečala srečanja na tej poti. Mladina je tu že našla svoje bližnje in daljne so- rodnike. Srečanja so nepopisna, po- zdravljanja in objemanja ni kraja, saj je to srečanje po devetih letih. Na licih vseh se bere zadoìwljstvo, toplo jim je pri duši in pogovor teče o doživljajih preteklih časov. Vso pozornost je svojim mladim so- rojakom izkazal predsednik ZB iz Bu- gojna tov. Mitrovič Ignat. Med pogo- stitvijo jim je orisal borbe in trpljenje njihovih sorojakov. Orisal je težke bor- be, ki so bile na področju Jajca, Livna., Glamoča ter Kupresa, ki je bil v NOB popolnoma požgan. Ko smo si na poti ogledovali slikorite planinske predele, se nam je pridružilo mnogo domačinov, ki so nas oòsuli z vprašanji, kdo smo in od kod prihajamo. Soudeleženka ekskurzije Ruža je v tej gneči nena- doma zakričala: xNasla sem svojo se- stro!* Solznih oči je pohitela deklici nasproti. Med nas je legla globoka ti- šina. Vsi smo ostrmeli in se radov>áli sreče dveh mladih src, ki sta postali neločljivi vse do Livna. V istem kraju je tudi mala Darinka našla svojo se- strico. Srečanja so bila tiha, saj so bile bolečine srečujočih ridne na njihovih obrazih. Globoko ganjeni in brez besed smo napoln.üi avtobus, hi nas je popeljal dalje. V vasi Dolnji Milanovtac nas pri- čakujejo prebivalci, da se pozdravijo z nami. Visoka, lepa žetva, ki ji je trplje- nje začrtalo plemenite poteze v obraz se pozdravlja s svojim sinom Milanom, ki živi že 9 let v Sloveniji. Znova se pozdravljam» z materjo, ki je •¥ sl#- vesu objela svojega sina, kanila neka; solz na čelo in se poslovila. Proti večeru se pripeljemo v Livno, kjer so praznovali občinski praznik. Tu smo imeli priliko videti njihove bogate narodne noše. Kmalu po prihodu so nas obiskali svojci otrok. Niko je srečal svojo sestrico, mala Ljuba in Sonja svoje drage mamice. Tako so srečni ljudje ostali neločljivi vse do našega odhoda. Naslednje dopoldne smo si ogledali mesto Livno, potem smo na- daljevali pot proti Glamoču. Iz mladih grl je zaorila pesem »O srečna draga vas domača« ... Pot nas je peljala mi- mo nepreglednih livanjskih polj, natm zopet vožnja po hribih navzgor in navzdol. Tu smo videli male hišice iz ilotñce, nedaleč od njih pa čebelnjake. Ze se nam odpre nova dolina z griči, v valujočih prelivih ležijo tam prostor- na Glamočka polja, kjer je tekla zi- belka Mitici in Stani. Zopet smo bili priče panljivih prizorov, ko so se p« devetih letih prvikrat objeli bratje in sestre in kjer so matere pritiskale svo- je otroke na ljubeča srca. Domačini s# se na vse načine trudili, da bi se čim- bolj približali dragim prišlecem. V tem kraju smo zaključili obisk svojcev in rodne domovine z obljube, da se naši Bosančki pozneje, ko de- rasejo, vrnejo kot strokovnjaki v s»*j« zlato Bosno. Videli smo na tej poti velik napre- dek bosanskega naroda, ki se iz ruševin in zaostalosti dviga k rvojemu velike- mu cilju. Mnogo je bilo v povojnih le- tih zgrajenega v naši bratski republiï»» Bosni. Nove tovarne, stanovanjski ole- ici, železnice, ceste, nove šole, zdravst- veni domovi itd. Iz Bosne smo odha- jali z najlepšimi vtisi, povsod smo č«tAt •srčno kulturo njenih ljudi. Vsa pot je bila zanimiva in jo b»i»' še dolgo pomnili. Ko smo se po enti' stih dneh potovanja polni lepih in gatih doživetij vrnili v Šoštanj in ^е razkropili na vse strani, smo obljubff^' dia nikdar ne bomo pozabili sv»je roéS^ domov me — at«ie B#sne. Ш. Bosanci šoštanjskega okraja pred odho dom v svoje rojstne kraje »SsHTimjaad. утШЛс.<и, dne 5. novembva ItM; stran 5 Pirandello ш celjskem odru. it»e 10. t. m. bo celjsko Mestno gle- . кшее uprizorilo Pirandellovo dramo »Sest oseb išče avtorja«. To bo menda prvi primer, da se na jugoslovanskem odru v povojnem času uprizarja delo tega znamenitega mojstra moderne erropske gledališke umetnosti. Luigi Pirandello po pravici velja za emegtì od očetov novejše dramatike, saj mimo nekaterih njegovih scenskih no- votarij ni mogel nihjče. ki se je v ob- dobju med obema vojnama, pa tudi v našem času. ukvarjal z odrsko litera- turo. Pirandello je bil prvi. ki je zares temeljito razbil tradicionalno formo re- alistične igre in odprl na nek način neomejene možnosti scenske fanteizije, kakrêna se nam razodeva v mojstrovi- nah današnjega gledališča pri Arthurju Millerju. Tennessee "Williamsu, Georgu Eliotu in drugih. Oprostitev od vsakršne brzde fabulativne, časovne in krajevne zakonitosti, ki je realistično gledališko igro oklepala komaj kaj manj od brzde v klasicističnih igrokazih, je v bistve- nem delo italijanskega mojstra. Prav gotovo je Pirandello že izgubil nekaj svoje gledališke mikavnosti in ob prenekaterem njegovem delu se vpra- šujemo, kako da je ta umetnik s takšno suverenostjo obvladoval evropske odre v svojem času. Njegova filozofija o re- lativnosti človekove eksistence, njegov temeljni dvom o tem, da je človeka mogoče zatrdno določiti in ga videti v dokončnem obrisu, je danes zvečine premagan. Vendarle pa je res. da je za zaslonom te füozofije, ki je nemara dekadentna in pesimistična, opaziti čvrste podobe ljudi Pirandellove epohe, ljudi z vsemi njihovimi bolečinami in radostmi, ki jih avtor spremlja v živ- ljenje s sočutjem in prizadetostjo veli- kega humanista. Mimo tega: Pirandel- lova presenetljiva scenična okretnost, ajegova globoka duhovitost v uporabi sredstev, sta tako veliki, dsa predstav- ljata še danes užitek za vsakega ljubi- telja gledališča. Igra »Sest oseb iSče avtorja« je eno najznačilnejših in najznamenitejših Pi- randellovihi del. Sam jo imenuje kome- ^М«. vendar bi bolj zaslužila na2iiv eksperimentalne komedije. Avtor pri- pelje na oder šest »oseb«, ki so se nekoč rodile v fantaziji neznanega pisatelja; ta jih potlej ni hotel utelesiti v do konca izoblikovani umetnini. »Osebe« — mož. žena, štirje otroci — pridejo v gledališče in zahtevajo od režiserja in igralcev, naj jih upodobijo. Med do- gajanjem smo priča, kako nastaja neko gledališko delo. kako se prvotne podobe v ustvarjalnem procesu spreminjajo, v isti mah pa tudi sledimo temni zgodbi neke tragično razbite družine. Za naše gledadce bo nemara največji čar upri- zoritve v tem. da bodo videli kos odr- skega snovanja, gledališče brez maske in preobleke, gledališče brez pravih kulis, tisto gledališče, ki ga sicer po- znajo samo njegovi ustvarjalci. jj Obeta se nam bogata koncertna sezona Večkrat slišimo od prijateljev glas- benih prireditev, češ da je v Celju pre- malo dobrih koncertov in da zaradi tega glasbena kultura v Celju nima dovolj zveste publike. Mnogi stavljajo za vzor seveda celjsko Mestno gleda- lišče, ki si je v letih poklicnega delo- vanja že precej pridobilo občinstvo. Toda v tem je bistvena razlika. Gleda- lišče je lahko veliko bolj homogeno v svojem delovanju, ker ni odvisno od gostovanj, brez katerih si glasbenega repertoarja ne moremo misliti niti v večjih mestih, kaj šele v Celju. Zato je neobhodno potrebno, da si celjski prireditelji pridobijo občinstvo, ker le tako lahko računajo na vse ostalo. Toda tudi občinstva ni mogoče privabiti kar tako. Treba mu je predočiti možnostni načrt, ki naj zainteresira glasbeno ob- činstvo za obisk. Zato zavisi od nas samih, če bo le- tošnji glasbeni repertoar bogat, ali pa bo ostal priložnosten. Glasbena šola je letos v sodelovanju s Koncertno direkcijo v Ljubljani iz- dala načrt za vrsto koncertov v letoš- nji sezoni, v kateri bi sodelovali naj- boljši domači umetniki, ki so doma in v tujini na raznih glasbenih festivalih dosegli prve nagrade, poleg tega pa tudi nekaj priznanih umetnikov iz ino- zemstva. Za štiri koncerte si je Glasbena šola zagotovila že določena gostovanja,, in sicer: 17. novembra bi nastopila Cvetka Součkova (mezzosopran) in Dušan Po- po vič (bas) ob klavirski spremljavi Pa- vla Sivica. Nadalje bi 8. decembra na- stopil ljubljanski godalni kvartet s pev- cem solistom, ki še ni določen. Poseb- nost sezone bi gotovo bUo gostovanje 9-letnega violinista Boža Mihelčiča in 13-letne pianistke Marije Mihelčič. Go- tovo nas zanima njun napredek od zad- njega gostovanja v Celju. Končno je določeno še gostovanje violinistke Jelke Stanič-Krekove ob spremljavi pianista Marijana Lipovška. Za pomlad bi prišli v poštev še Karlo Rupel. Marijan Lipovšek, violinistka Sabina Skalarjeva, absolventka ptusi- škega konservatorija, pianist Walfi««fc iz Londona in Janigrov komorni шт- sambel. Torej, program je zelo širok in 1еџ. Gre samo za to, če ga bo mogoče i«- vesti. Glasbena šola mora vsekakor zbrati gotovo število aboniranih poslu- šalcev, ker nadaljnjih gostovanj ne m*- remo sklepati na prazno. Določila je tudi že dan, ki naj bi bil rezerviram za glasbeno občinstvo, in sicer naj bi bila to sreda. Vsi koncerti bi bili v dvorani Narodnega doma ob osmi uri zvečer. Cene vstopnicam bodo od lOt dinarjev navzdol. Za abonente, ki imaj« 25 % popusta, bodo upoštevani tisti, hi kupijo vstopnice za štiri koncerte, ka- tere pa so plačljive v dveh obrokik. Dijaki bodo imeli še poseben popust. Iz tega je razvidno, da si vodstv» Glasbene šole resno prizadeva letošnje sezono dobro pripraviti, seveda s po- močjo občinstva, da cene niso previsoke in da so predvideni koncerti za Celje že na lepi višini. Zato ne zamudimo prilike in pomagajmo prirediteljem, d» bo lep načrt tud uresničen. Prodaj« abonmajskih vstopnic je vsak dan •€ 8.—12. in od 15,—18. ure. KMETIJSKO GOSPODARSKE ŠOLE V CELJV se ze pripravijaio na začetek novega šolskega leta v večino našega kmečkega ljudstva je že prodrlo prepričanje, da je za iz- vrševanje kmečkega ix)klica potrebna širša splošna, zlasti pa kmetijska stro- kovna izobrazba. Za napredno kmetij-^ stvo je že od nekdaj bila najbolj do- vzetna mladina, ki pa do pred kratkim ni imela prilike za smotrnejše izobra- ževanje v kmetijstvu. V vrstah napred- nih kmetovalcev se vedno bolj širi za- hteva, da se tudi za kmečko mladino obojega spola ustanovijo posebne šole, v katerih bi dobivala širše splošno in strokovno znanje. Da je celjski okraj med prvimi, ki širi in dviga kmetij sko-gospodarsko šol- stvo na stopnjo vajenskih in industrij- skih šol, je predvsem zasluga okrajnega ljudskega odbora ter prizadevanje uči- teljstva in kmetijskih strokovnjakov, zlasti pa njihove organizacije DIT. Ze v preteklem šolskem letu je delovalo 13 šol, katere je obiskovalo nad 80O kmečkih fantov in deklet. Na x>03ebni konferenci upraviteljev in kmetijskih strokovnjakov, dne 28. oktobra, so pod vodstvom inšpektorja inž. Kača iz Žalca pregledali dosedanje delo in določili smernice za naslednje šolsko leto. ki se prične s 16. novem- brom. V svoj program so sprejeli na- daljnjih 12 šol, ki jihi bodo odprli že letos. Nove kmetijsko-gospodarske šole bodo ustanovili v Rimskih Toplicah, Pristavi, v Polju ob So tli, na Planini, v Ponikvi pri Grobelnem, Rogatcu, Zrečah, v Vitanju in Preboldu. V teku so tudi priprave za kmetij sko-gospo- darsko šolo v Medlogu pri Celju. Na seji so sprejeli predmetnik, učni načrt in porazdelitev kmetijskih strokovnja- kov za strokovni pouk na posameznih šolah. Po poročilu načelnika tov. Rajerja je bU v preteklem šolskem letu obisk za- dovoljiv, učni uspehi pa prav dobri. Cesto izostajanje strokovnih predava- teljev iz službenih in drugih razlogov se mora po sklepu konference odpraviti z dobro premišljenim urnikom. Kljub velikemu zanimanju naprednih kmeto- valcev za lastno šolo je ponekod še vedno premalo propagande s strani množičnih organizacij in splošnih lone- tijskih zadrug. Tudi nekateri občinski ljudski odbori se še premalo zavedajo svojih dolžnosti do teh šol. Zaključne izpite bodo v bodoče opravljali le učen- ci II. letnika, zato se pa naj vsak mla- dinec in mladinka po končanem I. let- niku obvezno vpišeta tudi v II. letnik. Predpisana enomesečna obvezna prak- sa gojencev teh šol je predmet obširne razprave. Ugotovljeno je bUo, da je v taki obliki in v času od pomladi do jeseni, ko je na kmetijah največ dela, skoraj neizvedljiva. Izvajati jo bo treba na drug način: s poučnimi izleti, eks- kurzijami, ogledi vzornih posestev, krat- kimi sestanki kmečke mladine, zlasti pa z izvrševanjem raznih opaizovalnih in praktičnih nalog, ki bi jih naj učenci predlagali v pregled šolskim vodstvom v predpisanem roku. Tako bo mladina tudi po končanem p>ouku ostala v stiku s šolo in se pri tem sama izobraževala. Občni zbor Društva profesorjev in učiteljev strokovnih šol v Celju Na Ekonomski srednji šoli v Celju je v soboto, dne 30. oktobra bil redni občni zbor Drušlva profesorjev in uči- teljev strokovnih šo! v Celju. Občni zbor kot tak bi ne bil nič posebnega, saj ga imajo vsako leio vsa drušiva; loda ta občni zbor je prikazal delo in naloge, v katere naša javnost nima dovolj vpo- gleda in se zanje še vse premalo zani- ma. Društvu predseduje iov. Slane Terčak, učitelj na Vajenski šoli raznih strok I. v Celju. V svojem obširnem poročilu je nanizal vrsto najrazličnejših problemov, ki jih je društvo obravnavalo med po- slovnim letom. Po splošnem političnem pregledu se je dotaknil formiranja ko- mun in družbenega upravljanja v šol- stvu, dalje plenuma SZDL, ki je nakazal sindikatom posebno nalogo, to je idejno in politično vzgojo delavskega razreda. Prosvetnim delavcem pa je poverjena vzgoja delavske mladine, ki bo nekoč prevzela vodilna mesta v sindikalnih organizacijah, v podjetjih in delavskih svetih pa tudi v političnih in drugih množičnih organizacijah. Takozvano »vajensko vprašanje« se dotika vrste nerešenih zadev, ki ovirajo vzgojo in pouk vajenske mladine. Pri- čenši s prenizko predizobrazbo vajen- cev, sledi pomanjkanje učbenikov in internatov, naporna vožnja vajencev ria delo v delavnici in šoli, pomanjkanje telovadnic, slaba prehrana, visoki vzdr- ževalni stroški v internalih itd. Kričeča je neenotnost v trajanju po- uka, saj imamo še vedno pettedenske, tromesečne in celoletne vajenske šole. Učenci s podeželskih vajenskih šol, kjer se uče samo splošnih predmetov, mo- rajo nadaljevali šolanje v mestih, kjer dobe še strokovno znanje. Razveseljivo pa je dejstvo, da se va- jenci kljub težavam oprijemajo tuoi izvenšolskega izobraževanja v obliki krožkov. Na Vajenski šoli I. imajo pev- ski ztior, orkester, šahovski in dramat- ski krožek, za katere žrtvujejo svoj prosti čas vzgojitelji in učenci. V razpravi je bila poudarjena neenot- nost honorarjev v raznih republikah, nerešeno vprašanje različnih plačilnih razredov v raznih poklicih s fakultetno izobrazbo. Pomanjkanje moškega kadr* tiči v neenakih materialnih pogojih v raznih strokah. Prešibka stimulacija ni vabljiva za sprejem službe v prosvetni stroki. Zastopnik Obrtne zbornice ugotavlja, da je v Celju nujno potrebna gradbena šola. Enaki šoli v Mariboru in v Ljub- ljani, toda sta opredeljeni in tudi nc moreta sprejeti večjega števila učencev. Celjska gradbena podjetja bi lahko za- poslila večje število vajencev, če bi jira lahko nudila tudi strokovno izobrazt>e. Za tako šolo bi bili primerni zimski me- seci, ko gradbena dejavnost več a!i manj počiva. Ce omenimo še predavanje o komu- nah, ki ga je imel po otvoritvi občnega zbora tov. R. Macarol, lahko ugotovimo, da je društvo opravilo mnogo koristne- ga in požrtvovalnega dela ne samo v korisi svojega članstva, marveč tudi v korisi naše skupnosti, zlasti pa vajen- ske in delavske mladine. l/spela letna honlerenca ceifskih učitetiisčnikov Konec preteklega meseca se je zibrala mladina celjskega učiteljišča na svoji letni konferenci, ki je zelo uspela. To dokazuje 100% udeležba mladine in pa izredno pestra in razgibana razprava. Tov. S. Zadravec je v svojem referate nakazala vsestransko in zelo razgibano delo učiteljiščnikov v zadnjem letu. Vi- soka ideološka zavest mladine se je îlasti odražala v zanimanju do naših političnih in gospodarskih problemov. Tudi fizkulturniki so bili zelo aktivni in so dosegli lepe uspehe v tekmovanju raznih ŠE>ortnih panog. Od sekcij MKUD »Oton Zupančič« pa je bil najaktivnejši mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Ferlinca, medtem ko so ostale sekcije nekoliko zaostajale. Uspešno sta delo- vali tudi ljudska univerza in dijaška knjižnica, ki je izposodila dijakom čez 500 knjig. Se prav posebno se je mladina uči- teljišča izkazala ob priliki letošnje po- plave, ko so osnovali svojo brigado za pomoč poplavi j encem, in kjer so se od- likovali mnogi posamezniki, predvsem ¿e vodja brigade tov. Marijan Debeljak. Za svoje pKJŽrtvovalno delo so prejeli toplo priznanje v obliki javnih pohval. Živahna razprava po p>oročilih je po- kaMla, da znajo učiteljščniki s pravil- nimi očmi presojati pomembno vlogo bodočh učiteljev na vasi, ki morajo biti nosilci najnaprednejših misli in nazo- rov. Po izvolitvi novega mladinskega ko- miteja so ob zaključku sprejeli še vrsto pomembnih sklepov za nadaljnje delo. C. S. Gostovanje celjskega gledališča v Žalcu Pretekli petek je v Žalcu gostovalo celjsko Mestno gledališče z dramo Ugo Betija: Zločin na Kozjem otoku. To je bua prva predstava celjskega gledali- šča v letošnji sezoni, v kateri bo to gledališče gostovalo s sedmimi uprizo- ritvami Gostujoče Celjane je pozdravu tova- riá Predan Drago, kr je ansamblu želel še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu in v imenu prisotnih prosil za še pogo- stejše obiske v središču Savinjske do- line. Obisk je bil zadovoljiv, vendar so v dvorani pogrešau predvsem pubUko iz dedavsküi vtrst, ki bi jim obisk take predstave gotovo koristU.. IZ ŠTOR KZ Store se zopet pripravlja na orga- niziranje tečajev in predavanj za kme- tovalce in gospodinje. Lani je bilo pre- malo zanimanja, letos bo verjetno več interesentov in stalnih obiskovalcev te- čajev, saj prihajajo predavat res stro- kovnjaki. Le za prostore bo letos težko, če ne bodo naleteli na razumevanje pri ustanovah in množičnih organizacijah. KLUB CELJSKIH KULTURNIH DELAVCEV bo imel svoj redna letni občni zbor v ponedeljek, 8. novembra 1954 s pričetkom ob 19. uri v klubski sobi hotela »Evropc« (poleg vrt- nega salona) Člani in gostje vabljeni! RAZPIS Ljudski odbor mestne občine Celje razpisuje službena mesta za komunalno nadzorno službo. POGOJI Zuželjena je nižja srednje šolska izobrazba ali druga ustrezajoča kvalifikiicija. Obvezno odslužen vojaški (kadrovski) rok. Starost do 35 let. Da je nekaznovan in ima volilno pravico. Prednost imajo udeleženci v NOV. Ponudbe z obširnim življenjepisom, opisom dosedanjih služb in kva- lifikacij je poslati na tajništvo Ljudskega odbora mestne občine Celje, najkasneje do 15. novembra 1954. ZGODBA. PO PRIPOVEDOVANJU PADEŽNIKA IVANA, KMEČKEGA SINA IZ TROJNEGA PRI LASKEM Mirko Roš: Slekli in oddali smo svoja oblačila, prezebali več ur na zamrznjenih be- tonskih tleh in se okopali pod ledeno- mrzlo prho: Obrili so nas po vsem ži- votu in po sredini glave. Prejeli smo svojo jetniško opremo, srajco, spodnje hlače in lesene coklje. Prvih štirinajst dni smo prebili v karanteni. Takrat *nio morali vsak dan od jutra do večera stati zunaj v mrazu in snegu v svoji perilni opremi. Vsa dolga vrsta jetni- kov, stisnjenih drug za drugim, se je na mestu neprestano pripogibala izme- ■noma naprej in nazaj, da se telo ne bi o stopnicah na betonsko ploščo. Utrpel je poškodbo na glavi. * Jutršek Tonetu iz Arclina je v pre- tepu nekdo z nožem razrezal roko. * Bačner Niko iz Rateč na Gorenjskem, je v kavarni »Evropa« padel skozi o- grajo na stopnišču in se precej poško- doval. Zoher Anton se je pri delu V Cin- karni polil s cinkom. Pri tem je dobU opekline na nogi. * Povalej Ivan iz Nove vasi pri Šent- jurju si je v gozdu s puško prestrelU nogo. Pušnik Slava iz Socke pri Strmcu je padla z jablane. Pri padcu si je po- škodovala hrbtenico. * Drinjak Matija iz Orove vasi pri Pol- zeli je padel s kolesa. Pri padcu si je zlomu roko. Kocman Panika iz Vrh - Teharje si je pri delu poškodovala nogo v členku. * Selekar Jurija iz Imenega pri Pod- četrtku je na travniku prevrgla krava. Pri padcu je utrpel odprt zlom noge. Kotlan Jožefa iz Pariželj pri Braslov- čah je padla s kozolca in obležala ne- 2:avestna. Cater Jožetu iz Zadobrave pri Skofji vasi je pri delu na cesti padel na roko kamen in mu jo poškodoval * Slapšak Slava iz Gregorčičeve ulice se ie na Mariborski cesti s kolesom zapeljala pod vprežni kmečki voz in bila pri tem t^žje poiškodovana. Vsi pr>škock»vanci eo iskali pomoč v ...in zaledja v Žalcu imajo lepo urejen otroški vrtec V Žalcu je otroški vrtec, čeprav niti vsi Zalčani ne vedo zanj. Nastanjen je v hiši ob cesti, ki vodi v Zabukovco. Vrtec obiskuje okoli 40 otrok, ki so razdeljeni v dve skupini, med male in »vebke«. V vrtec prihajajo od 8. do 9. ure. Vzgojiteljici sta jim v vsem v pomoč. Ob deveti uri se začne »pouk«. No ta pouk je ponavadi prijetno igra- nje, pri katerem, se seveda tudi mnogo naučijo. Mamice vedo povedati, da se njihovi malčki vediko nauče. Ob de- setih uri je malica, ki jo prinesejo s se- boj, potem pa gredo spet v sobe k igra- čam, ali pa ob lepem vremenu na vrt, kjer imajo gugalnice, pesek in prega- njajo čas v igri in veselju. Opoldne gredo otroci domov na kosilo iii so do dveh iX)poldne spet lepo zbrani v vrtcu, v kolikor »ta manjši« ne zaspijo doma. Popoldansko bivanje v vrtcu traja spet dve urL Večkrat naredijo kak izlet, ali gredo v kino, če je na sporedu otroški fUm, ali pa so spet najzanesijivejša publika lutkovnih predstav, če je lut- kovno gledališče ravno v Žalcu. Otroci imajo zelo radi obe vzgojiteljici^ zlasti še upravnika Pivca, ki povzroči prav- cati vihar navdušenja, če jih pride ob- ijskat. Otroci so živahni, toda dobre vzgojiteljice jim pridejo z lepim do konca. No iin če sem tn tja nekomu le ne da nagajiva žilica miru, mora v najhujšem primeru za kazen v kot. Preteklo nedeJjo so imele matere v domu roditeljski sestanek, na katerem so z vzgojiteljicama in vodstvom raz- CESTO VRB'E-?ÄLEC BODO POPRAVILI V minulem tednu je imel sejo Gospo- darski svet občine Žalec, na kateri je obravnaval га7па pereča vprašanja. Z ozirom na dotok delovne sile v podje- tja in ustanove, hi bilo potrebno nra- di'i nova stanovanja, za kar pa občinski odbor nima na razpolago denarnih sred- stev. Razprav'jali so tudi o popravilu ceste Vrbje—Žalec, za kar je dalo po- budo državno posestvo Vrbje ter sc zavezalo, da bo dalo brezplačen pre- voz za material skupno z ostalimi kme- tovalci. Nekaj denarnih sredstev bo dal tudi občinski lindski odbor. Govora jc bilo tudi o boliši organizariii dela ob- činskega gradbenega podjetja, ki ima zaradi pomanjkanja tehničnega kadra precej pomanjkljivosti. Predlagano jc bilo, naj podjetje dobi dobrega grad- benega tehnika ali inženirja, ki bo skr- bel za boljši delovni efekt in pravo- časno izpolnitev vseh pogodb, za ka- tere se je podjetje zavedalo. Ugotov- ljeno ie bilo, da se je zadnje čase orga- nizacija dela v podjetju zboljšala in ima pogoj za dobro delovanje. V ŽALCU BODO USTANOVNI »ZAVOD KOMUNALNE DEJAVNOSTI« V nedeljo, 31. 10. 1954 je bila seja odbornikov občinskega ljudskega od- bora Žalec. Sprejet je bil sklep o usta- novi'vi Zavoda komunalne dejavnosti, katerega skrb bo predvsem upravljanje pokopališč, ki so š'irje v občini ter so v zelo neurejenem stanju. Pokopališka in pogrebna služba se bo vršila po predpisanih pravilih. Sprejet je bil tudi odlok o pokopališkem pristojbinskem pravilniku. Obravnavalo sc je številčno stanje partizanskih grobov, za katere je zadolžena občina, da bodo dostojno vzdrževani. Razpravljali so nadalje o drugih ko- munalnih vprašanjih. Pospešijo naj sc priprave za gradnjo nove parne pe- karne v Žalcu, ki jc nujno potrctina. Kritizirali so mnenja nekaterih Zalča- nov, ki menijo, da v Žalcu ni potrebna nova pekarna, kljub temu da vidijo, da se veča številčno stanje prebivalstva v Žalcu in okolici. Zelo pereče vpra- šanje je kanalizacija trga Žalec, ker nima pravega iztoka, za ureditev tega je občinski ljudski odbor planiral zne- sek 3 milijone din v Iciu 1955, ko se bodo ia dela začclii. NOVICE IZ ŽALCA IN OKOLICE Vaški odbor SZLD v Pirešici pri Žal- cu je nedavno sklical sestanek članstva na katerega so povabili zastopnika ob- čine Žalec in ljudskega poslanca ter predsednika gospodarskega sveta okra- ja Celje, Cvenk Mirana. Razpravljali so o zaključni fazi elektrifikacije. Po- ročilo je podal predsednik elektrifika- cijskega odbora. Doslej vloženo delo in material znaša 13 milijonov dinarjev. Napeljan je bil daljnovod v razdalji 4 do 5 km. Ta kraj je predvsem sad- jarsko-živinorejski pa je kljub slabim letinam prispeval veliko za elektrifika- cijo. Tov. Cvenk je čestital k doseženim uspehom. Na sestanku so izrazili željo za denarno pomoč katera jim je potreb- na za kritje še neplačanih računov, ki jih iz lastnih sredstev ne morejo kriti. Zelo živo so se zanimali o problemu ustanavljanja komun in postavljali^ to- varišu Cvenku razna vprašanja. Nadalje so se pogovorili o raznih ko- munalnih delih, predvsem o cestah in mostovih, ki so bili uničeni in poško- dovani ob poplavi. Ugotovili so, da dela na popravilu gozdnih cest zelo dobro napredujejo. Razpravljali so že o obdavčitvi po katastru, seznanili so se o razgrnitvi davčnega razporeda za leto 1964, o pri- javi sprememb i-iiuitur in drugem. pravljale o raznih važnih viprašanjih. Sklenili so, da tudi čez zimo ostane isti učni čas in da mesečni prisi>evek še naprej ostane 200 din. To sicer ni ve- liko, saj komaj doseže stroške za kur- javo. Hiša bi bua tudi že potrebna po- pravila. Upajo, da bo v bodoče morda nekoliko več razumevanja, a seveda predvsem sredstev za to ustanovo. Ma- tere so sprejele prijazno povabilo, da bodo prišle pogledati kako se njihovi malčki učijo in kaj znajo. IzvoJile so tudi tričlanski odibor, ki bo upravi vrtca v pomoč. _.^^________,____ IZ MOZIRJA Kmetijska zadruga v Ljuibiji pri Mo- zirju gradi za svoje 'potrebe lepo stavbo, v kateri bo imela v pritličju prostore za trgovino, skladišče in pisarno. V nadstropju 'pa bodo stanovanja, kar po- sebno pozdravljamo, ker teh v Mozirju tako primanjkuje. Ko je bil leta 1944 napad na Mozirje, je bil cerkveni stolp močno poškodo- van, seveda je pri tem trpela tudi ura. Sprednjo in levo stran stolpa so res lično obnovili, žal pa ostali dve strani še vedno kažeta sledove opustošenja. Zakaj ti dve strani niso .popravili, tega sicer ne vemo, vemo pa, da močno ka- zita lice tre^ kar posebno poudarjajo tujci. Temeliito so popravili tudi uro, toda sed^i ni tn-liVo denarja, da bi Dia- celi človeka, ki bi io v r^du navijal. Morda pa bi se le n^šlo toliko denarja, da bi ura v redu tekla? Kaj pravite? Na nižji gimnaziji imajo posebno hude težave s poukom matematike. Pretekla sta že dva meseca, a dveh učnih moči. ki jih šola za nemoten pouk nujno ^potrebMje. kljub obljubam ni od nikoder. Pozdravljamo sklep SPK pri LRS, ki ie predlagal ljudski skupščini, da se z zakonom osnuie komisija, ki bo imela pravico soodločati pri nameščanju učnih moči na srednjih šolah Imamo vtis, d4 bi bili mlajši ljudje pač najraie v Ljubljani in drugih mestih, na deželo pa se skoraj nobenemu ne ljubi dosti. S primernim dodatkom k plači pa se bo zaideva gotovo vidno izbolišala. Ker bo sedež zgornjesaviniske komu- ne v Mozirju, zato bodo začeli tu gra- diti primerno upravno poslopje za urade. Obenem pa tudi stanovanjski blok, saj Mozirju že sedaj primarijkuje stanovanj in kaj bo šele potem, ko bedo začeli z uradovanjem na sedežu bodoče komune. K sreči je nekaj denarja že na razpo- lago in tako upamo, da bosta obe staVbi čez leto ali še prej sposobni za uporabo. IZPOD BOHORJA K najboljšim vaškim odborom SZDL v tem delu Kozjanskega prištevamo Ješovec pri Kozjem, kjer so vsakokratni sestanki dobro obiskani. Tako jc bil 29. oktobra lep sončni dan, ljudje so hi*e!i s po5prav!janjem zadnjih poljskih prir'elkov, ven'^ar so sc zvečer polno- š'evilo udeležili sestanka. Predsednik občinskega odbora SZDL Kozje je po- vedal, kako se imamo pri nas doma in kaj je novega zunaj naših meja. Potem so se pomenili o tržaškem sporazumu. Pri razgovMh o komuni se je poznalo, da so ljudje o njenem bistvu žc kar dobro poučeni. Odbor bo skrbel, da bo vsa vaška mladina vključena v LMS in tam tudi delala. Potem so pregle- dali, če je članarina povsod plačana in če imajo tudi vsi izkaznice. O vsebini občinske konference so de!eoa1je svoje članstvo žc poprej seznanili, na se- stanku so se le vpraševali, če šc dol- gujejo kakšno neizpolnjeno nalogo. Ješovec je tudi v času, ko so bili še odkupi, brez godrnjanja prispeval k skupnosti, z udeležbo pri katerih koli volüvah je bil vselej na čelu, pri pro- stovoljnih akcijah ni nikoli zaostajal, ker je bilo članstvo povezano s svojo or- ganizacijo, Ic-ta pa s krajevno ljudsko oblastjo. Posamezniki iz Ješovca so že zgodaj sodelovali v Osvobodilni fronti, vaški odbor pa jc bil ustanovljen oktobra 1944, čeprav je bila takrat šc močna nemška posadka v Kozjem. Za sekre- tarja je bil izvoljen tov. Stanko Pere, ki šc danes predseduje odboru in jc torej praznoval desetletnico svojega uspešnega nepretrganega organizacij- skega dela na vasi. Redek primer, ki zasluži zaradi vztrajnosti in predanosti naši skupni stvari vse priznanje. IZ SLOVENSKIH KONЛC V nedeljo, kmalu popoldne, je pri či- ščenju na dvorižču GAP v Slov. Ko- njicah nenadoma začel goreti osebni avto. last tov. Pačnika iz Skomarja na Pohorju. Kljub takojšnji pomoči in ga- šenju je avto popolnoma zgorel in trpi lastnik precejšnjo škodo. Dela pri betoniranju jarka skozi Ko- njice so za letošnje leto že končana. Jarek je od izliva v Dravinjo do pošte že poglobljen, skoraj za 3 metre, in bo sedaj v celoti pokrit. Ko se bo beton dovolj osušil in bodo lahko razkopano cestišče zopet uredili, bo verjetno cesta še ta mesec sposobna za promet. Seda- nja zasilna rešitev za ves tovorni pro- met okoli mesta bi v zimskih mesecih, posebno še ob poledici, lahko povzro- čila kakšno nesrečo. Svcječasno je sicer že bilo govora, da bo za ves avtomobil- ski promet, ki gre skozi mesto, zgrajena posebriKA cesta ob robu Skale, vendar tega v^erjetno Je ne boirxo faxÁlu uča- kali. L. V. IZ STOR Nogometaši SD Kovinar so po kaj zmagah doživeli dva težka poraz*. Ali bo pri tem ostalo? Kegljači pa ima- jo lepše uspehe in so zadnjo nedeljo ▼ Ljutomeru po težki, izenačeni borbi le dosegli zmago. Nimajo doma igrišča, vadijo v Celju, zato so uspehi tembolj zadovoljivi. Imajo pa v načrtu izgradi- tev kegljišča v Storah, kar bo priteg- nilo še več članov v klub. Tudi letos so srne povzročile precej škode na fižolu in ajdi. Pritožbe kmfr- tovalcev so vedno pogostejše. Pri pre- gledu na terenu pa je komisija ugoto- vila, da se zaradi nepazljivosti pridru- žijo srnam tudi pripadniki domačih parkljarjev. Take škode seveda ne bo nuiče ix)vrnil. _ RAZPIS Razpisujemo mesto honorarnega računo* vodje za štiriumo dnevno zaposlitev. — Prošnje je nasloviti na Mestni zdrav- stveni dom. Celje. Vodnikova ulioa L ßibanjt prebivalcev v eeljski okoiiei T od M. oktobra do 2. norembr« i9Sá ]• bilo rojenik 14 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: 2agar Filip, poljedelec iz Šmarja pri Jelšah in Ribič Štefanija, poljedelka iz Paneč pri Јиг- kloštrn; Romih Hinko, poljedelec iz Laziš pri Planini in Kosmačin Terezija, poljedelka ia Lahovega grabaa; Kralj Franc, delavec iz Do- lenje vasi in Kolenc Jožefa, kmečka hči il Latkove vasi; Hojnik Alojz, kmet iz Ločice i« Jug Ljudmila, gospodinjska pomočnica it Žalca; èivLk Dragutin, trgovski pomočnik iz Plaviča is Jiiričan Marija, poljedelka iz Lastnica; Vihar Albert, delavec iz Latkove vasi in Rzeničnik Jožefa, kuharica iz Nazarja; Vratanar Гтам, kljačavničar iz Dobrne pri Trbovljah in Kantv- žar Rozalija, poljedelka iz Male Breze; Gračnar Ivan, rudar iz Zabnkovce in Zaje Jožefa, polje- delka iz Troben dola; Cretnik Mihael, progovni delavec iz Sv. Ursule in Zidanšek Gabrijela, poljedelka iz Sv. Uršule, občinski ljudski odbor Dramlje; Penič Jožef, čevljar iz Podsrede i« Maček Terezija, poljedelka iz Kozjega'; Hruše- таг Alojz, aameščenec iz Mlač in Kogej Vikto- rija, učiteljica iz Loč; Zupane Avgust, železniški krefničar iz Tekačevega U Sajko Olga, stekl*- siikarj^a iz Rjavice. Umrli so: BidervaH Franc, kmet iz Paneč, star 54 let; Vehovar Ema, upokojenka iz Jurkloštra, stara 72 let; Senica Anton, kmet iz Golobinjeka, star 56 let; Godec Marija, gospodinja iz Latkov« vasi, stara 57 let; Zidar Anton, upokojenec i* Žalca, star 60 let; Kobilica Uršula, prevžitkaric« iz Vel. Grahovš, stara И let; Knap Marija, go- spodinja iz Imenega, stara 74 let; Plevnik Anto- Mija, prevžitkarica iz Rudnice, stara 99 let; Gajsek Antonija, prevžitkarica iz Babnc gore, stara 81 let; Kopinšek Janez, kmet iz Pletovarja, star 75 let; Hotko Ivan, telefonist iz Kozjega, star 4( let; Stepihar Anton, upokojenec ia Strmca, star 8i let; Topolšek Franc, posestnik iz Hreaove, star 84 let; Plavčak Mihael, posest- mik iz Zg. Negonja, star 75 let. Pred ustanavljanjem šolskih cdborov ^ Spričo dosedanjih uspehov pri uresni- čevamju samoupravljanja delovnega ljudstva na področju gospodarstva in na drugih področjih družbenega živ- ljenja sc postavlja tudi zahteva, da sc usJavno načelo samoupravljanja delov- nega ljudstva začne uresničevati v šir- šem obsegu tudi na področju prosvetc. Glede Tla to, da dosedanji sistem upravljanja šol ni več v skladu s tem načelom, je Svet za prosveto in kul- turo pri LO mestne občine Celje pri- stopil k ustanavljanju šolskih odborov pri v^ch splošno izobraževalnih in stro- kovnih šolah. Tako bodo ustanovljeni šolski odbori pri obeh osnovnih šolah, obeh vajeniških šolah raznih strok, šoli za vajence v trgovini ter vrtnarski šoli. Ker bo člane šolskih odborov imeno- val LO mestne občine na podlagi pred- logov zborov volivcev, družbenih orga- nizacij, uči'cljskega zbora ter gospo-^ darskih organizacij in strokovnih dru-^ š'cv, jc Svet za prosveto in kulturo mestne občine že izdal potrebna navo- dila za sestavo tozadevnih predlogov. Delo šolskih odborov bo zelo ob- širno. Tako spada v njih delokrog po- svečanje skrbi socialnozdravslvenim problemom šole, zlasti še, da so učni prostori higiensko urejeni ter da sc organizirajo pri šolah, kjer to ni pri- mer, internati in šolske kuhinje. Skrbeli bodo, da sc s š'ipendijamj ter olaj- šavami pri nabavljanju učbenikov in šolskih potrebščin omogoča šolanje na višje organiziranih šolah kar največjemu številu mladine. Se posebno skrb bodo pa šolski odbori morali posvečati so- cialno ogroženi mladini, partizanskim sirotam in sirotam fašističnega nasilja. Stremeli bodo morali dalje tudi za tem, da sc na šolah čimbolj razvije kulturno življenje, zlasti z ustanavljanjem in de- lovanjem šolskih knjižnic, dramatskih^ glasbenih in likovno-umetniških krož- kov, prirejanjem ekskurzij ter obiski razstav, muzejev in podobno. Dela torej šolski odbori nc bodo imeli malo. Zaradi tega je še posebej pod- črtali nujnost, da omenjene organiza- cije skrbno prouče koga bodo pred- lagale za člana šolskega odbora, saj je od delavnosti poedincev v mnogo- čcm odvisno uspešno delo celotnega odbora. Vsekakor morajo pa imeti predlagane osebe predvsem veselje \^ smisel za delo v dobrobit našega do- raščaiočcga mladega rodu, ki v dobi šolanja sprejema osnovo za svoje bo- doče samosloino iivljerje. L P. ¿tev. 44 »SevMiislii v«eteflc€, dne 5. novembra 1954 Stran T Jurček Kraèorec: S potovanja na bližnji vzhod TEM LJUDEM SE NITI NE SANJA O ENAKOPRAVNOSTI... Na mojo škodo sem se o tem kaj kmalu prepričal... Zadnji ovinki okoli gričev, še kratka vožnja po meji med vegetacijo in rjavim peskom in bui smo v Gizeh. Zamislite si zeleno trato, katere polovico ste zasuU s peskom, tako da je prehod zelo oster. Tako je tudi tu. Ta nenavaden prehod daje možnost, da stojite z eno nogo v puščavi, z drugo pa na najrodovitnejšiji tleh, ki obrodijo večkrat letno. Toda nisem imel časa razmišljati, zakaj tako. Cim eem zapustü avtobus, me je že obkrožila jata otrok, vodičev, izposoj evalcev velblodov, konj in oslov. V hiipu sem bü središče nepopisnega hrupa in vsUji- vostL Eden je ponujal svoje strokovno vodstvo samo za funt (pomislite, vseh skupaj sem imel samo sedem), drugi je apeliral na dobrosrčnost gospoda doktorja ali celo barona in moledoval za bakšiš, tretji je po vsej sili hotel nositi mojo aktovko, češ da se bom do smrti izmučil, če jo bom nosil sam, Cukali so me za hlačnice mali Arabčki, ki so komaj hodui, veliki pa so uporabljali vsemogoče trike, da bi me preslepariLL Jasno, zanje sem bU bogat Evropejec, ki ne ve kam z denarjem, i>a pride razmetavati .svoje bogastvo v puščavo. Naj sem jim še tako zatrjeval, da nisem niti doktor, niti bogataš, še manj pa baron, nič ni pomagalo. Logično so me zavrnili, češ, brez denarja se vendar ne hodi tako daleč V svet. Rečem vam, stalo me je dokaj truda, preden sem jim mogel pobegniti iz dežja pod kap, namreč na vrt najdražjega hotela Mena House. K sreči sem tu naletel na natakarja, ki me je kot »študenta« poučil, kako naj ravnam naprej in ni zategoval obraza, ko sem naročil samo limonado. V miru sem pü svojo limonado in razmiišljal o vsem tem. Nič čudnega, da so me vzeli na tarčo in da niso raziuneli mojega položaja. Nihče jim nikoli še ni pravil, da so upravičeni na do.stojnejše življenje. Zato ni čudno, da si vse ipo svoje razlagajo. Ce bi bü res, kot so me imenovaJi, baron, kaj bi bilo zame nekaj funtov. In teh nekaj funtov bi nasitilo kopico lačnih otrdk po blatnih bajtah. Sedanja vlada baje preganja to oderuštvo turistov. Toda slab je tak začetek. Samo prepo- vedati, to je lahko. Treba bi bilo ekonomsko strukturo v osnovi spre- meniti. Ti ljudje morajo vendar jesti in živeti. Nasmehniti sem se moral nad lepakom, ki je propagiral čitanje Naserjeve knjige »Filozofija revo- lucije«. Če je res bila revolucija, potem je bila jalova, ker ni nikjer znakov socialnih sprememb. Zategadelj bi Faruk in Angleži mirne duše lahko ostali v Egiptu. Po hrupu so menda imeli revolucijo, po namenu pa po mojem ne. Kaj pomaga. Jaz sem bü v tem trenutku eden izmed redküi v tej deželi, ki so o tem ui>ali na glas misliti. Ce bi bü tu Lenin, bi jim na mojem mestu posredoval koristno predavanje. Jaz pa sem vedel samo eno. Moral se jih bom otresati, četudi na nesocialistični način. Moja sredstva so bUa preskromna, bü sem že daleč v notranjosti dežele, moral sem obrniti vsak piaster, če se nisem hotel neprostovoljno odreči svoji domovini ali pa dovoliti, da me naše poslaništvo, kot občinskega reveža pošlje nazaj v pristojno občino. PIRAMIDE — NAJVELIČASTNEJŠE DELO CLOVESKIH ROK Da bi mogel vsaj pribdižno posredovati vtise in veličino teh najmo- gočnejšiih zgradb v zgodovini človeštva, se moram kot vsi drugi zateči k številkam, ker opisovalno bi nič ne opravu. Tri piramide v Gizeh niso edine zgradbe te vrste v Egiptu. So pa tu trj največje, ki so jih v zaporedju postavüi trije faraoni za svoje grobnice: Keops, Kefren in Mikerijn. Največja je Keopsova in tudi najstarejša. Ce verjamemo prvemu evropskemu potopisen in zgodovinarju HeixKiotu, je bü Keops zelo velik trinog. Danes o tem ne razmišljamo več toliko, čeprav bi büo potrebno. Čudimo se samo, kako so mogli takrat ljudje pred 5000 leti kaj takega zgraditi. Kdor pa je količkaj sï>oznan z razvojem človeške družbe in proizvajalnih su, bo v prvem trenutku pomislifl, piramide so najzgo- vornejši dokaz dobe suženjstva. Samo pomislimo. Tako velike zgradbe so bue namenjene samo za grob enega samega človeka, kamor ni smela stopiti noga navadnega smrtnika. Tako ogromne piramide so bue zgra- jene v trpljenju tisočev in tisočev sužnjev. V teh piramidah je hkrati spomenik najnedostopnejšemu egoizmu, ko gospodarji nad življenjem in smrtjo podanikov niti mističnega življenja niso hoteli deliti z ljud- stvom. Oni so bui sinovi bogov, torej polbogovi, edina živa bitja, ki so tudi po smrti »ostala večno žijva«. Faraonom so v grobnice odnesJi neprecenljiva bogastva, ki so jih pozneje v tisočletjih izropalii nomadi in roparske vojske. Zatorej ni čudno, da se vsakega obiskovalca рд-amid loti neka vznemirjenost, ki izhaja iz radovednosti, kakšni so morali biti taki-at ljudje, kakšno je büo njihovo življenje in kakšni so bui njihovi gospodarji!, ki so si po- stavüi takšne sjKMnenike, kot nobeden ix>znejši vladar. Kakšno je samo nasprotje med srednjim vekom v Evropi, ko so številni vladarji in go- spoščina gradili na ti/soče gradov in med faraoni starega Egipta, ki so bui edini in absolutni vladarji nad zasužnjenim narodom. Vrsta fara- onov je dolga. Traja več kot tri tiisoč let pred našim štetjem. Nekateri so gradui za bogastvo in napredek dežele ogromne namakalne naprave, ki so storüe dolino ob Nüu rodovitno. Drugi so gradili mesta, templje, tretji so se spet vojskovali in si podjarmüi sosedne narode. Toda čudno, najbolj БО ostali v spominu oni, ki so ljudem svojega časa dali najmanj, od njih pa največ zahtevali. Keopsova piramida je bila nekoč vi&oka 147 metrov. Zob časa ji je odglodal vrh, da je danes nekaj manj kot 10 metrov nižja. Pri tleh je vsaka od štirih strani doiga 230 metrov. Za to piramido so porabui okoli 2 müijoixa in 300.000 kamnitih blokov, vsak večji od enega ku- bičnega meti-a. Vanjo je vzidano okoli 2 in pol müijona m^ kamenja. Danes piramide nimajo več prejšnjega izgleda. Vsa površina je po- dobna nekakim ogromnim stopniščem, medtem ko je včasih bua pokrita z belim marmorjem. Vrh srednje, Kefrenove piramide je še danes tak. Tudi Keopsova piramida ima pri tleh še gladko pokrivalo, ker je bua na tem delu šele pred nedavnim pri tleh odkopana. V notranjosti pira- mide je kraljevska dvorana au grobnica, ki je dolga 47 metrov, visoka 8 metrov in pol, široka pa samo meter in 4 cm. Ta dvorana je poševna. Na vrhu je grobnica, kjer se še danes nahaja prazen sarkofag faraona Keopsa. Vse ostalo so v tisočletjih raznosüi pustolovci in roparji. Do teh dveh dvoran vodi 98 m dolg hodnik, ki je zelo ozek in nizek, da je mogoče v njem hoditi le globoko upognjen. Kaj smo videli in doživeli vHOLANDIlI J (Kedatjeruje) KDO JE IZNAJDITELJ TISKA? Na eni izmed glavnih haarlemskih ulic smo odkrili zanimivo novost. Sredi trga je stal bronast kip z napisom: »Laurentius filius Cosierus typogra- phiae litteris mobilibus e metallo jusis inventur«. Začudeni smo se spogledali. Kaj ni Nemec Guttenberg iznajditelj tiska? Na vprašanje, kdo je to Köster, mi je domačin pojasnil čudno zgodbo okrog tiskarske pravde med Holandci in Nemci. Holandci so namreč zase še da- nes prepričani, da je tisk izumil njihov rojak, Nemci pa spet proslavljajo Gu- ttenberga kot izumitelja tiska. Toda po- slušajmo kaj pravijo zgodovinski viri in legende o Kosterju. Haarlemčan Lorenc Jay son je živel v Haarlemu kot cerkovnik — kar po- meni v holandščini Köster — ob koncu 14. stoletja. Zgodovina pripoveduje, da se je ta Köster nekoč s svojo deco spre- hajal v gozdičku na južni strani mesta Haarlema. Da bi zabaval svoje otroke, je vrezal v grmovju šibo in začel v njo vrezavati razne pismenke. Te pismenke so porodile v njem prvo idejo o tisku. Ko se je vrnil domov, je te črke na le- seni palčići zamočil z neko mastno tva- rino in jih pritisnil na papir. Izboljše- val je svoj poizkus, izpopolnjeval črke in nazadnje »natisnil« cele strani. Po dolgem trudu se mu je končno posre- čilo, da je izvršil svoje glavno delo in svoj »Speculum humanae salrationis« tiskal v nemškem jeziku v gotici na dveh stolpcih. To »ogledalo« (ki ga še danes hrani Mestna palača v Haarlemu) je Köster tiskal na lesenih tablicah, z vezanimi, delno pa tudi že s premikajo- čimi črkami — in nosi datum 1440. leta. To je najstarejši in prvi datum iznajdbe premikajočih črk, v katerih je stvarno zapopadena iznajdba tiska. Toda ko pa bi Holandec Köster moral požeti slavo svojega izuma, je nastala nenadejana zmešnjava okrog te iznajdbe. Med pred- meti, ki se hranijo v Mestni palači, ni nikjer Kosterjevih premikajočih črk in manjka tudi vsak dokument, ki bi ne- sporno dokazal, da je ta »Speculum^ ali vsaj del tega ogledala, tiskan s pre- mikajočimi črkami, tiskal res Köster. To pomanjkljivost pristaši holandskega iznajditelja zagovarjajo s tole legendo: V božični noči leta 1440 je stari in bolestni Köster prisostvoval polnočni maši v Haarlemski cerkvi. To odsotnost je izkoristil neki njegov sodelavec, ka- teremu edinemu je Köster izdal skriv- nost svojega izuma, ter ukradel cerkov- niku črke in zapiske. Ko je Köster opa- zil krajo, je od bolesti umrl. Po legendi je bil tat Guttenbergov starejši brat, s čemer bi se pojasnilo dejstvo, da je izum tiska iz Holandije prešel na Nem- čijo. O vprašanju Köster—Guttenberg je napisana v Nemčiji in Holandiji cela biblioteka. Holandska je stoletja uporno odbijala nemške pretenzije, Nemčija pa z največjim preziranjem holandske. Oba moža imata danes svoje spomeni- ke — eden v Nemčiji, drugi v Holan- diji. Mnoge pa še danes bega, pred ka- terim spomenikom bi odkrili glavo in koga od obeh mož bi pozdravili kot izumitelja tiska. NAPREDEK V TEKSTILNI INDUSTRIJI Doslej se je dogajalo, da je med bale volne prišlo mnogo drobnih železnih delcev in ostruì kov. Le-teh doslej ni bilo mogoče odstraniti. V Angliji pa so iznašli magnetski česalni stroj, ki sproti izvlači vse te železne drobce. Več magnetov, postavljenih v vrsto, to sijajno opravi, saj vsak magnet lahko potegne do 15 kg železa. Ta stroj lahko uporabljajo tudi mlini, žage in tovarne papirja . i^.tt.JéiM CELJSKE BODICE GIBLJIVE CENE Gibljive cene — naš so vzor! Vsakdo po svoje to razlaga. Trgovec misli to: navzgor! Tako k dobičku si pomaga. Potrošnik misli to: navzdol! Samo tako ugnai bo vraga. In sta spopadla se oba, potrošnik — revež je podlegel in že trgovec se smehlja, ki mu do dna je v žepe segel. A boj se ta še ni končal. Le kdo se zadnji bo smejal? Gibljive cene — a le dol! To je parola vseh parol. ZVESTOBA DO GROBA Za možem umrlim obupana vdova solze je prelivala vsak dan iznova, na grob mu postavila lep spomenik, ki sreči naj njeni pomeni zapih! Na kamnu iz marmora zlate so črke oznanjale vdovine misli vse mrke: »Zvestoba do groba!« Z obljubo je to napis izzvenel ji v samotno temo. A kmalu so vdovi se dnevi zjasnili in srečo ji z novim soprogom vrnili, objavila v listih je mali oglas: »Prodam spomenik, grobu vsakemu v fcras.« Ponudb si ugodnih je mnogo nabrala, zato je »zvestobo do groba« prodala, a z jurčki, ki jih je dobila za njo, otroški voziček kupila si bo. LIM V Celju Uma nimajo! V Ptuju pa imajo Um! Pa je limar potoval tjakaj z vlakom jutranjim. V Ptuju Итпа nimajo, vendar točno to vedó: »V Mariboru Um dobiš, kolikor si ga želiš!* Limar šel je v Maribor, a zaman ishal je Um. »Pojdi v Celje brez skrbi, tam so založeni z njim!* Celje, Ptuj in Maribor Uma danes nimajo. Le kako tam delajo, ko brez Uma limajo? Ali veste — 1. Kaj je »sončno olje«? 2. Odkod »krokodilove solze«? 3. Odkod beseda »Jvriance«? 1. Ne veste, kaj je »sončno olje?« Mi tudi ne. Poznamo sončno luč in sončne žarke, ne pa olja. V trgovini, kjer ga im,ajo v za- logi smatrajo pod njim olje na- pravljeno iz jederc sončnih se- men. Pravilno se tedaj to olje imenuje »sončnično« olje. 2. Predstava jokajočega kroko- dila izvira iz prastarih vzhodnih bajk in pravljic, po katerih po- snema krokodil glas jokajočega otroka, da vabi k sebi žrtve. 3. Beseda finance izi-ira iz srednjega veka od besed fin (fran- cosko), fein (nemško), ki pome- nijo fin, zvijačen, ker je büo takrat kraljevo blagajno težko polniti brez posebnih zvijač. te^a itoHlta Уат м ke&a litoü... PISMONOŠE — NUDIMO VAM ZASLUŽEK, KI VAS NE BO STAL TRUDA Ko smo začeli akcijo za razširitev lista, smo mnogo razmišljali o tem kdo hi imel največ stika z ljudmi, to se pravi na koga bi se lahko obrnili, da bi nam pomagal razširiti naš list. In tako smo se domislili naših poštarjev, ki z dneva v dan obiskujejo družine po vaseh in krajih, ki vsaj tedensko enkrat potrkajo na vrata slednje hiše. Kdo bi torej mogel bolje vedeti za domove, kjer še ni našega lista, kjer sploh nimajo nobenega časopisa in vendar vsako so- boto kupijo kakšen list, ker je ob nedeljah vendar čas za branje. Ze v Celju opažamo kmečke ženice, ki v nedeljo zjutraj kupijo časopis, pa jim je vseeno katerega, enostavno kupijo, ker za nedeljo mora biti nekaj tiskanega papirja v hiši. Ce bi tem ljudem kdo povedal, da izhaja naš »Savinjski vestnik'<, ki prinaša novice iz njihovega kraja in iz krajev v bližnji in daljni okolici, če bi vedili, da tak tednik v zgoščeni obliki prinese najvažnejše dogodke, kakršne čez teden prinašajo dnevniki, če bi vedeli, da je ta list najbolj priročno glasilo ljudi Celja in njegovega zaledja, da redno obvešča prebivalce o vseh ukrepih, odločbah itd,, potem bi se ljudje kaj hitro odločili za naš list. V našem interesu je, da Savinjski vestnik« prejema vsaka hiša v bodoči celjski skupnosti komun. Ker vemo, da je za razširitev lista treba tudi nekaj žrtvovati, smo sklenili za vsakega novo pridobljenega naroč- nika, ki plača vsaj polletno naročnvno, plačati 40 din kot nagrado zbi- ralcu naročnikov. Vaš trud bo toliko manjši, če boste opozorili ljudi, da Savinjski vest- nik dvakrat letno priredi VELIKO IN BOGATO ŽREBANJE NAGRAD- NIH KRIŽANK. Za letos ob novem letu bo pripravlejno NAD 50 BO- GATIH NAGRAD, ki pa jih bodo deležrvi le naši stalni naročniki. List je premalo razširjen zlasti v krajih bivšega šmarskega okraja, ki so bili pred leti priključeni k celjskemu okraju. V mnogih vaseh okoli Šmarja našega lista sploh ne poznajo. Tudi v šoštanjskem okraju ima »Savinjski vestnik« še premalo naročnikov. Zato bi naj bila dolžnost vseh občinskih in vaških odborov SZDL in prosvetnih delavcev na vasi, da seznanijo z našim listom tamkajšnje ljudi in jim ga priporočijo. Ker je naš list tednik, ki obravnava predvsem lokalno problematiko Celja in njegove širše okolice z vseh področij družbenega življenja, hkrati pa je poceni, saj dva obroka po 250 din letno ne predstavljata občutnega izdatka, je prav primeren za ljudi na naši vasi. Zato vabimo k sodelotmnju vse člane SZDL, naše naročnike in bralce, da nam pri tem pomagajo. Marsikdo bo prav rad postal naročnik našega lista, če ga bomo nanj spomnili, saj danes mnogi niti ne vedo, kje ga lahko naročijo in koliko stane. Tiste pa, ki se bodo odločili za zbiranje novih naročnikov, prosimo, da nam sporoče v pismu ali dopisnici njihove točne naslove, po pošti pa nakažejo od njih sprejeto polletno naročnino 250 din: Naslove in denar lahko oddajo tudi osebno v upravi našega lista. Po prejemu se- znama in naročnine ho zbiralcu uprava takoj nakazala 40 din od vsakega novega naročnika. >Savin.iski vestnik«, dne 5. novembra 1954 Ste-. Telesna vzgoja Atletiku MLADIVAR JE ZAKLJUČIL SVOJO SEZONO Pretekli teden je AD Kladivar izredel še zadnja interna tekmovanja s svojimi atleti in lelinjami. Mladinke so nastopile v troboju, «anice v peteroboju, člani pa т teku na 200 m iez ovire. Na startu je bilo zbranih lepo število ♦ekmovalcev. V teku čez ovire je tekmovalo kar 11 atletov, med njimi celo Vipotnik, ki je prvič •astopil p^ zadnji po.škodbi na državnem prven- stvu. Lorgêr je za zaključek sezone postavil nov dr/avni rekord na 200 m čez ovire s časom 24,7 ia s tem izboljšal prejšnjega kar za 4 desetinke sekunde (Srp — Mladost, 15.1!). Lorgerju so sle- dili: Kopitar Marijan 25,5, Kovač 26,8, Vipotnik as.5, Cizej 29,2 itd. V troboju se je pomerilo 11 mladink, od katerih je bila najboljša Ocvir- fc#va s 1608 točkami (100 m — 13.5. met krogle — 8,90 in skok v daljino — 4,18 m), sledita pa ji Rečnikova in Zadravčeva. Prav v tem tekmo- »anju je presenetila novinka Rečnikova, ki je v »koku v daljino postavila za svoja leta iz- vrsten rezultat 4,40 m. Pri članicah je v petero- baju zmagala prof. Zabukovčeva z 2658 točkami pred Slamnikovo z 26% in Belajevo z 2597 toč- kami. Rezultati zmagovalke: met krogle — 9,68, »išina — 120, 200 m — 30,4, 80 m čez ovire — 14,6 in daljina — 4,42. Najboljše rezultate v krogli je dosegla Jezernikova z 10,36 m (zaradi po.škodbe pri skoku v daljino je morala odsto- piti od nadaljnjega tekmovanja), v višino Bela- jeva s 130 cm, v teku na 200 m in 80 m z ovirami pa Slamnikova s 27,5 oziroma 14,4 sek. Ob slovesu od letošnje sezone tekmovanj so se pomerili tudi zbrani sodniki v teku na 400 m. Irez tekmovalne opreme in kar v čevljih in suknjičih so se zapodili po stezi predvojni re- prezentanti in športniki Urbančič, Zadravec, Meštrov, Brečko in Ferič. Prepričevalno zmago ie pobral v lepem slogu teka Urbančič, kmalu za njim pa je prišel na cilj Zadravec, v krajših prí'sledkih pa še Meštrov, Brečko in Ferič. S tem je bila letošnja sezona oficielno za- ključena. Kljub kratkemu tekmovalnemu času je Kladivar imel v letošnjem letu kar 72 na- stopov, na katerih so atleti in atletinje postavili 72 republiških in 6 jugoslovanskih rekordov. To j«.' bogata bilanca, s katero se ne more ponašati uobeno atletsko društvo v državi. Le 15 dni od- hajajo atleti na počitek, potem pa se bodo že pričeli pripravljati z zimsko vadbo na nove «ozono 1955. NA EKONOMSKI SREDJI ŠOLI SO IZVRSTNI ATLETI Tudi na Ekonomski srednji šoli so I. športni dan posvetili atletiki. Na tekmovanju zavoda je bilo postavljenih več kvalitetnih rezultatov, kjer pa seveda prednjačijo dijaki in to že znani litliti Kladivarja. Ženske še niso pokazale prejšnje zmogljivosti, zadovoljiva pa je ugoto- viti'v, da je prav v prvih letnikih najboljši alietski kader, ki se bo v naslednjih letih še lahko izpopolnil. Poglejmo rezultate pri žen- .skah: 60 m — Poš 8,8, Boldin in Dežman 9,0, skok v daljino — Cukala 3,66, Kresnik 3,61 ia •ežman 3,57, met krogle — Matek 7,72, Smoa 7,55 in Zalokar 7,30. .'îtafeta 4 x 100 m — I. b 63.6. Najbolje se je odrezal I. c razred s 561,5 iočknmi pred I. b s 530 in III. a s 455 točkami. Moški pa so imeli naslednje najboljše rezultate: 100 m — Kovač 11,5, Videtič 12,1. 1000 m — 5:10 Kovač, 3:12 pa Vidctič; skok v višino — Kovač 179. Novak 145 cm; met krogle — Kovač 12,06 in Podpečan 11,96 m; štafeta 4 x 100 m — L ia II. letnik 51,6. in. in IV. letnik 51,7 .чек. Nogomet ODLIČEN USPEH VELENJCANOT Rudar (Velenje) : Sobota - 5:1 (1:1) Na domačih tleh je velenjski Rudar v nedeljo poskrbel za največje presenečenje 7. kola slo- venske nogometne lige. Z visokim rezultatom je premagal doslej zmagovito moštvo Sobote. T prvem polčasu je bila igra enakovredna in so Kostje celo prvi prišli v vodstvo. Domačinom pa je lispelo kmalu izenačiti. Po odmoru pa se je pričela prava ofenziva Rudarja. Vsi igralci so aaigrali kot prerojeni. Z borbenostjo in startom ■ a prvo žogo so povsem razbili nasprotnika. Kar štirikrat so potresli nasprotnikovo mrežo. Strelci: Kučera 3, Zagore in Hudarin za Ru- «larja. Tekmo je odlično sodil tov. Presinger Vtirko. S to zmago si je velenjski Rudar močno ■ trdi! pozicije na vrhu tabele. Z 10 točkami je trenutno na 3. mestu. RUDAR (Trbovlje) : KOVINAR (Štore) - 3 : 1 Storski Kovinar je gostoval v Trbovljah, od kedcr se je vrnil praznih rok, vendar kar z zadovoljivim rezultatom. Točke na tujih tleh .so težko dosegljive, zato bo treba pač doma po- kazati več marljivosti. IZ ŠIBENIKA 5 GOLOV! Celjski Kladivar prejema iz nastopa v nastop precejšnjo porcijo golov. Tako je tudi zadnjo ■edeljo prejel v Šibeniku proti nasprotniku, ki je počival v njegovi neposredni bližini na dnu lestvice hrvatsko-slovenske lige, kar 5 golov, •e da bi sam le enkrat potrcsel nasprotnikovo airežo. Že v prvem polčasu je bilo stanje 4:0 ;suhem< in so na tekmovanju olim- pijskih kandidatov v mnogoboju v Ljubljani pobrali več prvih mest. Pred ocenjevalno ko- misijo SZJ so z rezultati potrdili svojo odlične fizično kondicijo in pripravljenost na smučar- sko sezono. Pri alpskih smučarjih je prepriče- valno zmagal Kopitar Jože, pri ženslcah pa prof. Zabukovčeva, ki sta pustila v končnem točko- vanju vse ostale kandidate daleč za seboj. Ali bo tako tudi na snegu? Pri tekačih je Belajevi uspelo zmagati v kategoriji članic in je s tem že kar tretja zmaga pripadala Celjanom. Uspehi eo odlični, želimo le, da bi jih naši smučarji potrdili tudi na belih poljanah v dobi smučar- skih tekmovanj, ki ni več daleč. T LJUBNEM ŠKRIPLJE .. . Dva SOS klica sta prišla iz Ljubnega v Celje. Letošnje neurje je močno poškodovalo obe smu- čarski skakalnici in sedaj domačini iščejo po- trebna sredstva za popravila. Športno društvo Gozdar je v krizi in ne najde izhoda iz fi- nančne zagate . . . Pomagala naj bi Štajerska smučarska podzveza, ki pa sama nima denarnih sredstev za pomoč organizacijam na terenu in je za svoje delo vezana na dotacije merodajnih činiteljev. Značilna pa je izjava funkcionarjev SSK Go- zdarja iz Ljubnega, ki navajajo, da si neka skupina odgovornih ljudi na Ljubnem vztrajno prizadeva, da bi telesno vzgojo in šport na Ljubnem zatrla. Ker so ti ljudje imeli v rokah tudi edine finančne vire, je >prišlo, kar je bilo neizbežno: Najprej razpust TVD Partizan, nato nogometnega kluba in zdaj bi naj bil na vrsti smučarski klub. Ta pa ni klonil.< Iz navedenega sledi, da v Ljubnem nekaj škriplje ... Ni povezave in razumevanja lokal- nih oblastvenih organov s športnimi voditelji, ali pa obratno le-ti ne najdejo kontakta z njimi. Ce jo stvar postavljena res na ostrino, potem bi bilo nujno, da v tej zadevi posreduje okraj. Vsekakor ne more biti prebivalcem v Ljubnem in vsem v šoštanjskem okraju vseeno, da bi obe smučarski skakalnici, ki sta bili zgrajeni s to- likšnim trudom, enostavno opustili. Po snegu že močno diši . . . Poprijeti je treba takoj za delo. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Sobota ob 15. uri na atletskem stadionu: jesenski kros celjskih srednjih in strokovnilt šol Nedelja ob 11. uri na Glaziji: nogometna tekma med atleti Odreda in Kladivarja ob 13. uri mladinska tekma Železničar (Mari- bor) : Kladivar ob 15. uri Iirvatsko-slovenska liga Železničar (Maribor) : Kladivar •b 10. uri na Skalni kleti nogometaa tekiaa ZSD Celje : Svoboda (Trbovlje) Namiznoteniška sekcija pri DŠD »Svoboda« prireja v nedeljo, dne 7. t. m. odprto klubsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice za moške in ženske. Pravico nastopa imajo vsi igralci ne glede na njihovo društveno pripadnost. Začetek turnirja v nedeljo ob 8. uri zjutraj v telovadnici TVD Partizan v Gaberju. Žrebanje in dokončna prijava bosta izvršeni v soboto ob 19. uri v telovadnici v Gaberju. ( v PARTIZANU NA GOMILSKEM JE VSE 21УО S hladnim jesenskim vremenom se je težišče dela v >Partizanu< na Gomilskem preneslo v telovadnico. Vsi oddelki se marljivo priprav- ljajo za telovadno akademijo, ki jo bodo pri- redili za Dan republike. V letošnjo zimsko sezono so vnesli tudi igranje šaha in namizni tenis. Za šah je največ zanimanja med starejšimi člani društva. Prire- dili so turnir, ki se ga udeležuje blizu dvajset igralcev. T programu imajo še več tekmovanj s sosednimi društvi. U. Kaj so videli celjshi šoferji g inozemstvu Podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov v Celju je organizirala za svoje člane strokovno ekskurzijo v Avstrijo, z namenom, da bi si člani ogle- dali napredek in tehniko v cestnem prometu ter nekaj avtomobilskih to- varn. Ekskurzije se je udeležilo le 17 članov iz Celja, ker si ostali niso pra- vočasno preskrbeli potrebnih dokumen- tov. Krenili smo z brzim vlakom proti Gradcu, založeni vsak s 5 kg suhe hra- ne in 1500 dinarji v stotakih. Po teme- ljitem pregledu naših, carinikov smo prišli v roke avstrijskim, ki pa niso dosti pregledovali naših aktovk in so spraševali več po žganju. Pregledali so še potne liste in potem smo imeli mir do povratka na mejo. V Gradcu se nismo dolgo zadržali, ker je vlak čez dobrih 15 minut krenil dalje proti Dunaju, kamor smo prispeli zve- čer z debelo uro zamude. Ze takoj ob prihodu na Dunaj nas je presenetil ve- lik cestni promet in brzina vozil, ki švigajo po razsvetljenih ulicah. Tu je zakon tak, da mora voznik motornega vozila voziti vsako brzino, tudi nadnor- malno, če le ima prostor, saj jih pro- metna policija še priganja k temu ter hitro kaznuje počasneža, če zavira pro- met. Na menjalnici dobimo vsak 65 šilin- gov za 1500 dinarjev. Bili smo prosti do ponedeljka, zato smo se razkropili vsak na svoje mesto in v skupinah po- stopali po dunajskih ulicah ter pasli radovedne oči po razsvetljenih izlož- bah. Primernih prenočišč nismo več do- bili, dragih hotelov, kjer račurmjo 60 do 80 šilingov za posteljo, pa naši žepi niso prenesli. Po polnoči na ulici že ni bilo dosti prometa, pa tudi ljudi ne, le na vsakem vogalu ulice nas je pre- stregla poulična ženska, ki hoče za vsa- ko ceno nekaj zaslužiti. Vse preveč nam že ta nadležnost preseda, zato smo neki taki trojki obljubili že policijo, če nas ne pusti pri miru. Za tako »vljudnost« so nas pa dekline ozmerjale na najbolj prostaški način in končno le izginile. Noč smo prevedrili v parku, zjutraj pa smo se ob 7. uri vsi zbrali in se na- potili v tovarno »Saurer«. Predstavniki te tovarne so nas zelo vljudno sprejeli ter nas po kratkih besedah povedli sko- zi vse njihove oddelke in nam podrobno razkazali vse glavne značilnosti obra- tovanja. Saurerjeva tovarrui na Dunaju ima že stoletno tradicijo. Z obratovanjem je začela v Svici kot tovarna tekstilnih strojev in se je šele pozneje razvila v avtomobilsko tovarno. Od leta 1906 be- ležijo njeno dejavnost na Dunaju. Pred vojno je proizvajala dnevno po 12 ka- mionov (5—8-tonskih), zaposlenih pa je imela okoli 6000 delavcev. Med vojno je bila bombardirana, po vojni pa mo- derno obnovljena, tako da so že kos močni konkurenci avtomobilske indu- strije nasploh. Danes zaposluje tovar- na že 1800 delavcev in proizvaja 60 do 70 kamionov in modernih avtobusov na mesec. Višek ar>tomobilske tehnike so novi avtobusi, ki imajo motor mon- tiran na strani šasije v srednjem delu avtobusa, opremljen s specialnim me- njalnikom z osmimi brzinami in raz- vijajo hitrost do 90 km na uro. Razen poznanih 5 do 7-tonskih tovornjakov z navadnimi Diesel stroji izdeluje to- varna še nov model 8-tonskega ka- miona z osemvaljnim strojem izvedbe »V* ter nove izvedbe diferenciala in menjalnika. Vsa proizvodnja v tovarni je urejena na tekočem traku, vendar še ne izdelujejo vseh delov doma in jim druge tovarne nabavljajo še bloke, ša- sije in ohišje diferenciala. V prihodnjem letu pa bo baje tovarna spet vse iz- delovala doma, kot pred vojno. Bralce bo gotovo zanimalo dejstvo, da je tovarna »Saurer« predala licence naši novi avtomobilski tovarni v Pri- boju in da poteka delo med tema dve- ma tovarnama v zelo dobrem odnosu. Saurer dobavlja sestavne dele za kc mione znamke FAP, v Priboju pa za- enkrat še samo montirajo z delno po-^ močjo Saurerjevih strokovnjakov. V glavnem pa vršijo celotne montaže naš, domači strokovnjaki. Po izdatni zakuski, ki nam jo je pri- redila tovarna, smo jim želeli obií» uspeha pri nadaljnjem delu, se p>ra% lepo zahvalili za prisrčen sprejem ter jim v spomin podarili lepo sliko mestm Celja. Tretji dan svojega bivanja v Avstriji smo si ogledali Dunajski velesejem m mesto samo. Dunaj, ki se še ne bo kma- lu izkopal iz ruševin, je še vedno raz- deljen na štUri zasedbene cone, le d« meje med njimi niso vidne za obisko- valca, ki se lahko nemoteno in brez dm- voljenja sprehaja po vsem mestu, šeie pogled ПЏ, kakšnega vojaka ali polici**«, fci nosijo posebne tablice na prsih z označbo cone te inforinira, v kateri fni se nahajaš. (Konec prihodnjiot OBJAVE IN OGLASI NOVI DOMACI VINSKI MOŠT toči Vinarska zadruga z o. j. Brežiee v svoji kleti v Celjn, Dečkova cesta 14 •d 5 litrov naprej po zelo konkurenč- nih cenah. Na zalogi ima tudi dobra stara vina. obratuje vsak delovni dan v čaen od do 12. ia od 14. do 17. are, ob sobotah pa neprekinjeno od 9. do 14. are. POSKUSITE! RADIO CEUE aa valovni dolžiai 2«2 m ali 1,484 Kk (preñas iz Ljubljane in domača poreiila) PREGLED VAŽNEJŠIH ODDAJ Nedelja, 7. aovcmbra: 15,45 Celjske novice 16,G0 »Neznani talenti« 17,00 V plesnen ritma 17,39 Radijska igra: Romeo ia Ji^a 19,90 Radijski dnevnik Poaedeljek, 8. novembra: 16,M Celjske noviee in objave 16,59 Želeli ste — poslnšajte! 18,99 Radijske aniverza — prof. Srečko Brodar: Stara kameaa dob« v Jugoslaviji 18,15 Igrajo veliki zabavni orkestri 18,30 Zdravstveni nasveti 19,C0 Radijski dnevnik 19,39 Zabavna glasba, vmes reklame Torek, 9. aovembra: 16.99 Celjske aovice ' 16,30 Želeli ste — poslušajte! 17,19 Popoldanski simfoaičai koacert 18,99 Knitnrni pregled 18,39 Športni tednik 19,99 Radijski dnevnik Sreda, 19. novembra: 16,99 Celjske aoviee in objave 16,39 Želeli ste — poslušajte! 17,19 Naši in inozemski solisti pred mikrofonom 18.09 Ljodje med seboj 18,15 Glasbeni mozaik 18,39 Mednarodna radijska aaiverza 19.39 Zabavna glasba, vmee reklame ia objave Četrtek, 11. novembra: 16,eo Celjske novice in objave 16,50 Želeli ste — poslušajte! 18,00 Okno v svet 18,30 Modni kotiček 18.40 Umetne in narcdne_ pesmi poje mariborski komorni zbor 19,00 Radijski dnevnik Petek, 12. novembra: 16,00 Celjske novice in objave 16,'iO Želeli ste — poslnšajte! 17.10 Popoldanski simfonični koaeert 18,00 Družinski pogovori 18,10 Poje ljubljanski komorni zbor 18,30 Iz kolektivov za kolektive 19,00 Radijski dnevnik Sobota, 13. novembra: 16,09 Celjske aovice in objave 16,50 Želeli ste — poslnšajte! 18,00 Jezikovni pogovori 18.15 Pesmi za naše mnle 18,30 Zanimivosti iz znanosti ia tohaike 19,00 Radijski dnevaik SPREJMEMO kleparje, ključavničarje in iní-ín laterje. Vprašati v podjetju j Ključavničar« Celje, Aškerčeva 7. SKLADI.^ÎCNIK dobi stalno službo. Pogoj: p« možnosti praksa v skladišču ali v trgovio« s kovinskimi izdelki. Tovarna žičnih izdelkov, Celje. ABSOLVENTKO ekonomske srednje šole sprej- memo takoj. Tovarna žičnih izdelkov, Celje. HONORARNO ZAPOSLITEV iščem s 1. 12. Te* strojepisja in vseh pisarniških del. Ponndfcf poslati na npravo lista pod »Honorarna m- poslitev«. PRODAM električni vrtalni stroj. - Zavreott Jože, Vransko. UGODNO PRODAM blago za »Hubertus<. — Naslov v upravi lista. PRODAM štedilnik, sobno peč in polico. Nasiov v upravi lista. PRODAM mehko spalnico, skoraj novo. Zupeac, Žalec 41. PRODAM večje posestvo (23 ha). — Naslov V opravi lista. PRODAM zemljišče v Zgornji Hudinji blien opekarne. Vprašati: Sloser, Zg. Hudinja, ah Kopitar, Celje, Aškerčeva ulica 18. PRODAM kuhinjsko kredenco in Sah-mizo. Vi- slov v upravi lista. PRODAM PLESNO OBLEKO (inozemsko). mo¿4i. škornje štev. 41 in tapeciran najinodcrneiííí šporlni globok otroški voziček po ugodni eeo« Naslov v upravi lista. MANJŠE POSESTVO ALI HIŠO z vrtom v Wi Zini Celja vzamem v najem ali kupim z oá- plačevanjem v večjih mesečnih obrokih. — Naslov v upravi lista. SPREJMEM v vso oskrbo tri dijakinje ali *a- meščenke. Naslov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE C E L J FT Petek, 5. novembra 1954 ob 15 — Herbert Gr*a ATOMSKI PLES — II. šolski abonma Sobota, 6. nov. 1954 ob 20 — Hans Tiemeyer. MLADOST PRED SODIŠČEM — gostovaaje v Storah Sreda, 10. nov. 1954 ob 20 — Luigi PirandelW: SEST OSEB ISCE AVTORJA — premieri« abonma in izven Četrtek, 11. nov. 1954 ob 20 — Luigi PiranacBo: SEST OSEB ISCE AVTORJA - abonma re4 četrtek in izven Petek. 12. nov. 1954 ob 15 — Luigi Pirandello SEST OSEB ISCE AVTORJA - I. šol. abonm* Sobota, 13. nov. 1954 ob 20 — Luigi Pirandelto:: ŠEST OSEB ISCE AVTORJA — abonma геШ sobota (delavski) in izven Nedelja, 14. nov. 1954 ob 15,30 — Luigi Pirandelo- ŠEST OSEB ISCE AVTORJA — abonma пШ aedelja in izven Torek, 16. nov. 1954 ob 20 — Luigi PirandeB»; ŠEST OSEB ISCE AVTORJA - abonma réÊ torek in izven RAZPORED NEDELJSKE ZDRAVNIŠKE SLUJBB Dne 7. XI. 1954: dr. Cerin Josip, Celje, Cum kar jeva ulica 9. KINO UNION, CELJE Od 1. do 19. 11. 1954: îV VRTINCU« — ameri*» barvni film Predstave dnevno ob 18. uri, ob nedeljah •» 14. in 18. ari. KINO DOM, CELJE Od 6. do 8. II. 1954: >EVA PODEDUJE RAJc avstrijski lilm Od 9. do 14. 11. 1954: »KALNE VODE« — argentinski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15. ob ncde^ai* •b 16,15, 18,15 ia 20,15. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcer 1er furnirsko hlodovino ^ Plačujemo po dnevnik cenah ^ Les ponudite našemu podjetju v CelJH ali pa našim nakupovalcem: UDOVîC PETER, Celje, Tmovlje 101, LEVAR JOŽE, Šmartno ob Dreti, KOZAR STANKO, Cadran 20, Oplotmea, KOVSE IGNAC, Vitanje 54