SÜT Posamezna številka stane 10 v.
Meribot, dne 5* novembra 1917,
^rožadna lista: —
Celo leto . . K10*-Pol leta ... s 5*—
'Četrt Seta . .	« 2*9§
Meseč». . . s '1'— Utami Avstrije: —«* Celo leto . .	„ 15*—
fh»»am«zne številke —> 1® vinarjev. —
A S A
Inserat! ali oznanite
•e računa}» pe 12 vfs od 6 redne petitvrsttn pst
večkratnih oznanilih wm,
popust —
„Straža“ izhaja v pmfr deijek in petek popohtaa
Rokopisi se ne vračajo
•WaWMWW^IIM«>CTW»^»ll«WIW»»OWIg
Ürs*«liivcs is »pravsiiSfvtK Maribor Mar«®k» ntiea. S. - Telefon št. 113.
i*ww»Kmiiwwii)aiiiiii>iiwiiiii«)MW«iwiri» i» i ini^nmiUiCTniii« miPiwirnwiw "im |lll^^^lfflnBl| w wwBwaww»r»wrwwwiii»MUu«ji
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo
2 uredništvom s« more gcvorifl vsak dan od 11.—12. ura ticmokin«.

i®	I# «>
■&š?‘
«wtliCä'
11,;> .Ć.JS.'SU1
Düna], 4. -novembra.
Italijansko ’febjišče.
'Vojno 3e§pvapje ob reti Tilment postaja vedno večje. Vojni položaj dopušča -šele danes pregled, kal vse so med 12, siiško bitko pri armadni skupini generala pehote Alfreda Kraus izvršile zavezniške čete in. njihovi poveljniki. Zavzetje 2800 metrov visokega gorovja Kanin in 1668 metrov visokega Stola, nevzdržno prodiranje v pusta ozemlja južno od doline Fella, na katerih se nahaja malo cest in potov, katero prodiranje- ni mogel ustaviti ne sovražnik, ne slabo vreme in turili ne poruše val no sovražno delo, zavzetje Rezije, zavzetje utrjenega tabora Humin— Osepo zajamčujejo gorovju vajenim četam, med temi pešpolkoma št. 14 in 59, tirolskim cesarskim Jovoem, štajerskima strelskima polkoma št. 3 in 26 in cesarskim strelcem nov list slave v zgodovini te naj večje vseh vojsk.
Vzhodno bojišče.
Položaj nespremenjen.
Albansko bojišče.
Položaj nespremenjen.
kongresa, da se napove Avstriji vojska in se po štjejo .ameriške, čete Italiji na pomoč. Iz Haaga vedo' poročati, - da se vsak čas pričakuje vojne napovedi Se». eoKiameriških Združenih držav Avstriji.
Mmj
m nesstlk#
porodilo.
Bero!in, 4. novembra.
Italijansko bojišče.
!Ob reki Tilment artilerijsko delovanje menjajoče se sile.
Francosko bojišče.
V Flandriji so se ob krajevno pomnoženem ognju ob reki Yser in isevernovzhodnb od Ypern a razvili manjši infanterijski boji pri kraju Paschendae-le. S sunki smo zboljšali našo črto in smo na večih mestih odbili angleške delne napade.
Ob Oise—Aisne-kanalu in na ozemlju Eilet živahno artilerijsko delovanje in vspešni boji naših prednjih čet s francoskimi poizvedovalnimi oddelki. 'Na vzhodnem bregu reke Može se je čez dan živahni artilerijski boj zvečer zvišal med krajema Samo-neuv in D.esanvauz. Naše združeno obrambno učinkovanje je zadrževalo francoski napad, ki se je pripravljal pri gozdu Ghamau.
Vzhodno bojišče.
Položaj je nespremenjen. Ob cesti Riga-Wenden so bili ruski oddelki .pri Segewoltu razpršeni.
Macedonsko bojišče.
'Že veB dni trajajoči močni artilerijski boj med 'Vardarjem %i jezerom Dojran se je včeraj nadaljeval. Dosedaj so napravili delne sunke samo Angleži. Bolgarske varnostne čete so sunke odbile.
Lloyd George in Famley# r Italiji
Francoski mi »istrski^ predsednik Painleve in angleški ministrski predsednik Lloyd George sta 3. novembra zjutraj odpotovala iz Pariza v Italijo.
„Najboljši francoski general v Italiji.
Francoski listi pišejo, da je dne 1. novembra dospel eden najboljših francoskih vojskovodlij v Italijo in da bodo najboljše fraycoske in angleške čete postavljene y boj proti naši armadi.
Severna Amerika napove vojsko Avstriji ?
Iz Novega Jerka poročajo, da je ameriška obrambna zveza (odbor vojnih hujskačev) pozvala predsodmka Wilson», naj skhče izvanredno sejo
ItasvoJ.
Dunaj, 1. novembra 1917.
Ha«prava, o začasnem proračunu v gosposki zbornici je bila za politični svet velezaninaiva. Pokazala nam je, kako mislijo člani te zbornice o preosocm naše države. Seveda se morajo njihove •izjave drugače ocenjevati kakor izjave političnih voditeljev v poslanski zbornici. D oči m koreninijo izjave poslancev v mnenju širokih ljudskih mas, •so izjave gosposkih članov le mnenje posameznih oseb ali pa .naziranja takozvanih visokih krogov. Govornike pri zadnji proračunski debati lahko delimo v tri dele, ki nam kažejo obenem stopnje-valni razvoj v naziranju visokih avstrijskih krogov. V prvi tabor spadajo ljudje, ki se iz vojske niso nič naučili, ampak še nazadovali. Njih glavna govornika sta bila opat Helmer in grof Nostic, kojih go veri so .bili polni vsenemškega šovinizma. Oba sta nastopila denuneijatorično .in % največjim gnjevom proti slovanskemu prebivalstva Avstrije. Grofa Nosilca boli, da so Slovani glede števila prebivalstva v večini in za' to je izrazil srčno že Ijo, da se naj iz te večine naredi manj-š i -n a, tako da bodo potem Nemci v večini. Ka ko si to delo nemški grof predstavlja, nam ni po vedah
: gim tudi glasi: Češko konzervativno veleposestvo se bo udeležilo zgraditve nove Avstrije in revizije ustave. Pri tem bo vedno imelo pred očmi, da so narodi v tej državi prvotni in j da se ta država ie lahko razvija, ako se narodi ; čutijo srečni v drža vi in ako vidijo v n j e j i braniteljico svojega narodnega obstoja. To pa se l more zgoditi le, ako se jim .'zagotovi neovirani j kulturalni razvoj in svobodno narodno življenje. — V svojem nadaljnem govoru je izjavil govornik, da še vedno smatra kraljevstva in. dežele za pod-Sag» nove preurejene države, in je s tem pokazal da se še tudi konzervativno veleposestvo ni razvilo do Čistega federalizma.
Vkljub temu, da ne moremo soglašati z na-ziranji niti enega tabora v državni zbornici o preureditvi avstro-ogrsbe države — dualizma se sploh nobena skupina ni upala dotaknit, vendar vidimo v mnenju višjih krogov veliko evolucijo v narodnopolitičnih vprašanjih. Kajti bili so časi, ko tudi češko veleposestvo ni več poudarjalo »svojih federalističnih« načel. Mnenja se sedaj hitro spreminjajo, vse je v razvoju in vsled tega je nam J u-g o s 1 o v a n o m le eno potrebno, da nepremakljivo, trdno in neizprosno vstrajamo na svojem stališču. Vse drugo bo dal Bog in čas.
Nemški grof nam ni' povedal, na kak način namerava opraviti svoje človekoljubno delo, da spravi slovansko večino v manjšino.
Drugi tabor, kateremu se ne more odreči vsaj dobra volja, je zastopal dr. Lammasch. Njegovo mnenje je, da morajo vse narodnosti dobiti svoj delež pri vodstvu skupne države. Vsled tega bi se moral centralizem nekoliko ©mejiti. Kajti centralizem ni vedno istoveten z držav®-© mdčjo. Nasprotno, zvezna, država s popolnoma zadovoljnimi članicami državami bo gotovo močnejša kakor država s pokrajinami, ki se medsebojno prepirajo. Centralni oblasti pa mora. na vsak načni ošteti rezervirana zunanja politika, vojaštvo, po večini tudi prometna sredstva, mogoče do gotove stopinje tudi policija. Kulturelna vprašanja pa se naj dalekosežno decentralizirajo. Gospodarska in politična vprašanja niso vseskozi vsporedna, istotako ne gospodarska in kulturalna.
Tretji tabor, ki se je najbolj približal sedanjem naziranju slovanskih narodov o narodnopolitičnih vprašanjih, čeprav se nikakor ne krije ž njim, je govoril po me!niškem knezu Lobkovieu. Kar je govoril, je govoril izrecno v imenu konzervativ nega češkega veleposestva. Njegovi somišljeniki se borijo proti centralizmu že od nekddj, ker so glo ; bokega uverjenja, da j® ta sistem najnesrečnejši, da je monarhijo neprenehoma slabil in o t e ž ko č e v a i razmerje narodov do dr- I ž a v e. Zgodovina 'zadnjih desetletij je potrdila : njihova naziranja. Tudi veleautoritaiiv- ; ne izjave in vladne izjave jim dajejo prav. Zato hočemo federalistično spre m e m bo sedanjih razmer. Češko veleposestvo S je dne 23. julija t. L, kakor je rekel govornik, : sklenilo na cesarja adreso, v kateri se med dru- j
Memškt naklepi asap^r Julu#
Slovane
Vsakomur je lahko znano, kako junaško se bore slovenski in hrvatski vojaki na bojnem polju. Da, ravno radi junaštva slovenskih vojakov je dobil tretji kor častni primek »železni kor«. Toda vkljub temu in ravno v tem času, ko naši vojaki v potokih prelivajo kri za Avstrijo, kujejo narodni nasprotniki črne naklepe zoper slovensko zemljo. Čujmo poslanca Hoffmann von Wellenhoffa, od ličnega Nemca is Gradca, kaj piše o nalogah »Süd marke« in nemštva v reviji »Deutsche Kuitur in der Welt« (1917, stran 222—225):
»Südmarka ima 88.000 članov v 1017 podružnicah, izmed katerih jih je 20 v Nemčiji, 3 pa v Švici «
»Med vsemi nemškimi obrambnimi društvi je »Südmarka« prva začela delovati za nemško naseljevanje in sicer tam, kjer je prenehalo v 13 stoletju. Najprej se je začel uresničevati načrt, da bi se mariborski jezikova! otok na severu in zahodu polagoma pritegnil zaprtemu nemškemu jezikovnemu ozemlju. V ta namen smo sklenili v Št, lij kot središče naseliti nemške kmete in iz Marenberga v Dravski dolini ustanovljati nemške naselbine na poti proti Mariboru“ (stran 223).
Nemci imajo torej načrt, pokupiti prej kot prej posestva v Dravski dolini med Marenbergom in Mariborom ter med poslednjim in Št. lijem ter jih spravili v roke nemškim posestnikom. Cesarja zvesti slovenski kmet bo prisiljen zapustiti svojo grudo za to, da se bo naselil nemški luteranec, ki se bo ogreval za pruskega Viljema, Od 1. 1906 do 1. 1914 je izdala »Südmarka« za naseljevanje
1.238.000	kron. Pri Marenbergu se je naselilo 9, okrog Št. lija pa 64 družin, skupno okrog 430 oseb. Naseljenci so večinoma protestantovski Švabi iz Virtemberškega. Seveda, ko se bo Maribor pritegnil nemškem ozemlju, potem se bodo z vso silo vrgli na Slovenske gorice in Mursko polje. Slovenski narod mora tu izginili samo za to, ker je slovenski.
Dalje piše Hoffmann von Wellenhoff:	»Iz
nemškega (ali iz avstrijskega tudi?) stališča se moramo boriti zoper vse bodoče državne ivprhe, naj se že imenujejo Ilirija, Velika Slovenija, Velika Hrvatska ali trializem. Gre se za narodni in gospodarski obstanek stolisočev nemških rojakov, ki imajo naložene milijone v nemških posestvih in v nemških podjetjih. Nemčija ima tu čez južnoalpske in kraške dežele prosto pot domorja, in njen mo gočen vpliv v srednji Evropi bi bil kmalu ogrožen, če bi jo utegnilo Slovanstvo razstaviti ali zapreti. Za to je že največi nemški državnik izdal geslo, da »špica« ne iškega meča mora segati do Trsta. Vesoljno nemštvo si mora zavarovati z vso močjo prost vhod in izhod iz Jadran skega morja« (stran 225).
»Najbolj uspešno sredstvo bi bilo velikopotezno nemško naseljevanje (v slovenskih krajih), in sicer po načrtu izpeljano naseljevanje nemškega narod nega prebitka (Volksüberschuß), ustanovljanje nemških gospodarskih podjetij ob železnicah, ki peljejo k Adriji in na jadranskih obrežjih. N e m š t v o potrebuje kot ž i v lj e n s k i pogoj v Evropi gospodarsko ozemlje od Vzhodnega in Severnega pa do nemškega južnega (Jadranskega) morja, od Belta in Sunda pa do Kvarnerskega zaliva in do r t a| Promontore (na južnem koncu Istre). Slo- \ venci, Hrvatje, Srbi in Italijani vsi skupaj ne bi \ imeli toliko moči, da bi mu to zabranili.«
»Tako se pripravljajo v jugovzhodnih alpskih jj deželah imenitne odločitve za vesoljno nemštvo, i Od slovanske strani se bojujejo po načrtu ne za jj »ravnopravnost«, katero že davno imajo (??), ne | za to, da bi se povzdignili na višjo kulturno sto- j pinjo, marveč da bi pregnali Nemce iz starodav- jj nega ozemlja da bi si osvojili nemško posestno j stanje in da bi se izročil ves jugovzhod in ž njim j dohodi do morja jugoslovanskemu gospodstvu« j (stran 225).	jj
Tako piše eden izmed voditeljev štajerskih Nem- jj cev, državni poslanec tiste stranke, katera ima na dunajske ministrstvo odločilen upliv. Za to ni ču- jj dno, da ministrski predsednik o zahtevah južnih I Slovanov noče nič slišati. Toda saj sliši ali ne f sliši, razmere bodo nanesle, da bo moral slišati, j
V čudnem pomenu umeva Hoffaaann v. Wel- 1 lenhoff besedo »ravnopravnost«. To »ravnoprav- j nost« smo južni Slovani najboljše občutili 1. 1914. Takrat je vsak nemški pisač pri kakem okrajnem glavarstvu imel večji vpliv kot ves slovenski narod. Vsleđ »ravnopravnosti« so takrat naše najboljše može ometavali z blatom po cestah, do krvi so jih pretepali, pljuvali so po njih ter jih kot razbojnike gonili v Gradec. Ne pozabimo nikdar tiste »ravnopravnosti« leta 1914, ko je na stotine in na tisoče nedolžnih hrvatskih žrtev šlo v smrdljive ječe, deloiha pa pred krogle.
Hvala Tebi, Jugoslovanski klub, da se tudi Ti j tako dobro spominjaš tiste »ravnopravnosti« ter tako pogumno zastopaš naše koristi in naša prava! Mi gremo vsi kot en mož za Teboj v življenje ali smrt. Toda proč, smrt! Življenje naj živi!
Ruski 2uuauji minister o položaju.
Rusiri zunanji minister T-ereščenko je imel v predparlamentu govor o ruski zunanji politiki, v katerem je označil kot vodilno in temeljno misel kot v interesu Rusije, da naj Rusija vstraja v sedanjem razmerju do zaveznic ter da naj ne sklene nobenega ponižujočega miru. Ce bi moč ruske armade po ofenzivi meseca, julija ne bila onemogla, bi Rusija sedaj že imela mir. Vprašanje, . je-li so osrednje velesile zmagovalke, je zanikal kljub j ruskim strategičnim porazom in kljub najnovejši voj- j ni nesreči Italije. Naglašal je, da skušajo Nemci | Rusijo osameti od zahodne strani ne z aneksijami ali j priklopljenjem ozemlja, ampak z deljenjem političnih j enot. Na ta način bi Nemčija ustvarila nasip, ki bi S odrezal Rusijo od zahoda. Nemčija skuša zasedena ozemlja tako organizirati, da bi služila Nemčiji za oporo proti Rusiji. V Kurlandiji že Nemčija izdeluje gospodarski načrt svoje kolonizacije, s katerim hoče poplačati svoje vojake za njihov trud. Rusija pa ne bo trpela, da bi bila oropana dohoda do »bali take- ] ga morja, ki ne zamrzne.
Slučajni strategični sovražni vspehi ne morejo očločiti v vprašanju, ako je možno premagaj to ali eno 'deželo. Prav dobro so umljiva nemška stremlje-
nja, spraviti sovraštvo med četverosporazumove države ter na tak lahek način doseči konec vojske še predno bi bil mučni položaj, v katerem se Nemčija nahaja, preveč očividen predi celim svetom. Bojazen, da bi zaveznice izrabljale razdrapan ost v Rusiji in zvalile na Rusijo vso težo vojske, je neutemeljena,. Uradni krogi zaveznic so odločno in opetovano izjavljali, dia je vojska v svoji celoti za vse zavezniške države ena sama neločljiva enota, v kateri igra Rusija zelo veliko vlogo. V tesnem soglasju z našimi zaveznicami moramo nadaljevati vojsko in z njimi skupno razpravljati vprašanja o vojski in miru. Na konferenci v Parizu se bo tudi razpravljalo o v-prašanjih glede obrambe in enotnosti. Nadalje se bo gotovo določil vidik, iz Katerega bo mogoče spoznati obris, ki bo označil konec velikega krvoprelivanja. Rusija mora na tej konferenci predstavljati eno samo enoto.
TerešČenko je nato pozdravljal navodila za zastopnike ruske demokracije kot prvi poskus za upo-stavitev konkretnih obrazcev, vendar je mnenja, da ta poskus za Rusijo ni preveč srečen. Ce zasledujemo naprej pot, katero nam kažejo navodila, bi nas gotovo grajali poznejši rodovi. Vsled tega moramo na konferenci govoriti samo o tem, kako bi se dosegel mir, toda tak mir, ki bi 'dal zadoščenje ruskim interesom, zahtevati moramo mir, ki bi nam zasigu-ral nedotakljivost našega ozemlja ter možnost, da se Rusija razvija proti severu in proti jugu.
Italijanski bojišče.
Na bojišču ob reki Tilment je nastal odmor. Naši so izčistili ves vzhodni breg reke. Dne 31. oktobra smo vzeli močno utrjeno mesto Hnmin (Gemona) in mostišče Pinzano. Naše predstraže j so na nekaterih mestih že prišle na desni breg reke. Krausova in Krobatinova armada prodirata polagoma proti benečanski ravnini. Cadorna je od 24. oktobra do 3. novembra izgubil nad 200 tisoč vjetnikov in več kot 1800 topov. Kje se bodo Lahi resno ustavili naši armadi, se danes j še ne more reči. Gotovo pa je, da čaka Cadorna \ na obljubljeno pomoč iz Francije in Anglije.
Cesarjev oklic na armado.
Naš cesar je dne 2. novembra izdal na armado sledeči oklic :
Pred 2 1/2 leti sq Italijani poslali v hrbet naši državi svojo milijonsko armado. Italija bi naj zadala smrtni udarec, toda moji junaški boritetji ob Soči so zmagonosno vztrajali v ednajstih krvavih bitkah. S polno močjo so se mogle skozi tri poletja brez skrbi za južni zapad izvojevati velikanske bitke na vzohodu ; v polni moči se je nedavno mogel, zgrajen na pogoje, katere je ustvaril in opravil odpor, ki mu ni primere, pripraviti oni odločilni udarec, ki je vodil do dvanajste bitke. V dnevih osvoboditve moje Primorske se prisrčno spominjam vseh sijajnih činov, katere so od Binkošti 1915 izvršili proti Italiji vqditelji in čete. Najsvetejše spomine gojim za vedno za tiste neštete ju nake, ki so morali odkupiti zmago s svojim življenjem.
Vsegamogočnemu bodi zahvala! Kri teh hrabrih ni bila prelita zastonj. Moje in čete mojih zvestih zaveznikov se nahajajo globoko v sovražni deželi. Ob ognju straž v Furlaniji se zopet oživljajo v moji armadi ponosni spomini na davno mi nule slavne dobe, v katerih korenini vojaška mladost mojega nepozabnega prastrica, cesarja in kralja Franca Jožefa, in katerih ni nikdar ločiti od imen naših prednikov Karla in Alberta in od spomina na Radeckega. Duh teh velemož, ki za vse čase živi v moji armadi, maj nas vodi nadalje po poti vspehov. Saj edino na njej morejo moji narodi doseči od vsega sveta tako zaželjeni mir. Bog z nami!
Humin zavzet
Avstrijske čete so dne 31. oktobra zavzele u-trjeno mesto Humin (Gemona). Naši slovensko-štajerski strelci polka št. 26 so z zavzetjem gore Lanza na jugovzhodni strani mesta zabili močen klin v utrjeno huminsko taborišče in so največ doprinesli k padcu Humina. — Humin leži kaj sliko vito na položenem obronku in šteje 15.000 prebivalcev. To starodavno mestece čepi na podnožju Čampona, zadnjega odrastka heneškega sredogorja proti Tilmentu (Tagliamento). Od tega so prinesli nekdanji snežniki široko plazovino, pred katero se dviga 307 m visoki hrib. Med tem in čamponovimi obronki stoji sedmerovrati Humin, ki je okoli in
S °froIi obdan s- starinskim zidovjem. Iz te lege sledi, j da so vse mice več ali maaj strme in je mesto podobno veliki grbi. Ravno pred glavno cerkvijo ! pripelje cesta v to zanimivo, čedno mestece. Vz-I hi dno nad njim stoje razvaline nekdanjega gradu f ' Monte falcon e«. Na huminskem Gradu se vzdigu-I j e ta še vedno dva visoka, štirivgljata stolpa in j kljubujeta vsem vremenskim nezgodam. Krasna \ bela cerkev ima vse polno slik, zlasti je velike j vrednosti »Češčenje sv. Treh Kraljev« od Porde-j uona. Krasno slikan je tudi strop cerkve sv. Ivana j (iz leta 1533),. V srednj'fm veku je bilo tu imeni-I too skladišče za blago, ki je šlo iz Italije v Nem-: čijo. Ravno na severni strani Humina je cerkvica j sv. Neže, kjer lomijo rdeč marmor »roso di Gemona«. Humin leži ob železnici Ponteba Videm (Udine) in je zadnja postaja pred Vidmom.
Levi breg Tilmenta očiščen,
Levi breg reke Tilment (Tagliamento) je, kakor poročajo iz vojnega tiskovnega stana, popolnoma očiščen sovražnika. Dne 1. novembra so naši pri Huminu in pri Latisani uničili zadnje italijanske bataljone, ki so od zadnjega velikega laškega poraza ostali na vzhodnem bregu.
Italijanska armada se zbira.
Sovražna armada se baje ustavlja in zbira v prostoru med rekama Livenza in Piave, ki tečeta : vsporedno s Tilmentom in se nekoliko južnozahodno j od Tilmenta izlivata v Adrijo. V tem prostoru, tako poročajo naši opazovalci, organizira italijansko ; armadno vodsivo odpor proti našemu prodiranju.
Gadoma se bo umikal do Piave?
Pariška »Agence Havas« poroča, dajeCador-! na prisiljen se umakniti s svojo armado do reke Piave. Tam bodo Francozi in Angleži branili mesti Treviso in Benetke. -— Reka Piave izvira na južni strani italijansko-ko roško-tirolske meje in se 30 km južno od Tilmenta izliva v Adrijo.
I Francozi In Angleži prihajajo na
pomoč.
Angleži in Francozi so uvideli, da preti vsled s italijanskega poraza celemu četverosporazumu velika I nevarnost. Sklenili so, da pošljejo Italiji izdatno i pomoč. Aogleško-francoska armada pod vrhovnim I poveljstvom francoskih generalov Foche in Castel-; nau je že na potu v Italijo. Dolgi vlaki prevažajo i pomožno armado v Gornjo Italijo. Castelnau in i Foche sta izmed najboljših francoskih vojskovodij.
Cadorna se zagovarja.
Na Cadorno in celo italijansko armadno vod-\ stvo letijo od vseh strani ostri napadi. Radi teh j napadov je Cadorna, kakor poročajo iz Amster-i dama, podal v italijanskem nacionalističnem časo-; pisju izjavo, s katero skuša opravičevati svoje po-I stopanje. Cadorna zatrjuje, da je sovražnik razumel ; spretno zakriti svoje načrte in izvršiti napad na I popolnoma nepričakovanem mestu. Italijansko ar-I madno vodstvo čaka samo še na francoska oja-j čanja, da zamore pričeti s protinapadom.
Italijanski poraz v Tripolitaniji.
Iz Carigrada se dne 3. novembra: Dne 12. j septembra je napravila italijanska posadka v Tripolisu izpad, in sicer z velikimi množicami čet. Turške čete so-izpad zavrnile in uničile več kakor polovico italijanske posadke. Na bojišču je obležal eden polkovni poveljnik in veliko število dragih j častnikov. Uplenili smo veliko orožja in dragih vo-I jaških potrebščin in med bojem sestrelili eno italijansko letalo.
Na bojiščih.
Nemci so svoje naprej potisnjene postojanke med mestoma Dvinsk irf Jakobovo na severnem krilu ruskega bojišča umaknili nekaj kilometrov nazaj. -—Na francoskem bojišču so Nemci izpraznili dne 2. növembra svoje postojanke na gorskem grebenu Chemin-des-Dames, ker bi jih sicer Francozi, ki so severoizhodno od Sois-sonsa predrli nemško črto, obkolili. Dne 2. nov„
so Nemci prvikrat trčili skupaj z ameriškimi četami — V T r i p o 1 i t a n i j i so bili Italijani občutno tepeni od Turkov. V boju so izgubili polovico posadke mesta Tripolis.
Politične vesti
Mariborski Nemci protestirajo. V seji mariborskega občinskega sv*ta dne 31 oktobra je mestni svetnik dr. Orosel, sin slovenskega rodoljuba dr. Orosla, stavil predlog, v katerem občinski svet pro • testira proti pošiljanju slovenskih tiskovin od strani odbora za vojaške grobove. Nadalje ugovarja občinski svet proti »hujskanju* slovenskega časopisja, slovenskih poslancev in voditeljev proti zvezi z Nemčijo; občinski svet ugovarja proti ustanovit vi jugoslovanske države, proti razkosanju Štajerske itd, itd. V dolgoveznem protesta se je povspel dr. Orosei do smele in nespametne trditve, da ja večina mest, trgov in okrajnih zastopov na Slov. Štajerju radi tega v nemških rokah, ker baje Nemci pla čujejo največ davka. V protestu se zahteva, naj vlada neha s podpiranjem Slovencev in naj ne pošilja več slovanskih tiskovin. Nemški poslanci se pozivajo, naj stopijo radi pošiljanja slovanskih tiskovin mariborskemu magistratu, v najstrožjo o-pozicijo napram vladi, dokler se ne izpolnijo zahteve nemškega naroda po enotni državi. — To jeremijado so poslali vsem avstrijskim ministrom. Gotovo bodo na Dunaju dobili hud rešpekt pred Oroslovim pisanjem in bodo takoj odredili, da morajo vsi Slovani se nemudoma dati ponemčiti, ker bo to gotovo najbolje podpiralo zvezo z Nemčijo in preprečilo vsako razkosovanje Štajerske. Tako ponemčiti se dajo, kakor je to gospodu doktorju O—rosel dobro znano, le nekateri značajni posamezniki, nikdar pa ne ves narod, kateremu se-bodo morale pošiljati slovenske tiskovine kljub vsemu nemškutarskemu tarnanju.
Parlamentarni program. Zbornica bo imela seje ta teden samo v torek, 'dne 6., in v petek, dne 9. novembra. Vmes bodo zborovali odseki, pred vsem proračunski in finančni odsek. O podrobnem parlamentarnem programu se bo razpravljalo v seji načelnikov dne 6. novembra. Državni zbor utegne zborovati ves mesec november. Dne 3. decembra pa se najbrže začne zborovanje delegacij na Dunaju, katero bo trajalo do Božiča. ‘Obenem z delegacijami pa bodo zborovali različni odseki državnega zbora. — Dne 10. januarja se bodo zopet pričele redne državnozborske seje.
Grof Herding — nemški državni kancelar. Za Mihaelisovega naslednika je imenovan voditelj bavarskih katoličanov in dosedanji bavarski ministrski predsednik. Grof Hertling in njegova vlada se bo opirala na centrum, nacionalne liberalce, napredne ljudske stranke in menda tudi na socialne demokrate. Program grofa Hertlinga je: Vladati s pomočjo parlamenta, izpeljati prusko volilno preosnovno, glede zunanje politike pa stoji Hertling na istem stališču kakor večina državnega zbo ra, katera je sv#je mirovne nazore večkrat in nazadnje v odgovora na papeževo mirovno noto pojasnila in določila. Z imenovanjem grofa Hertlinga za državnega kancelarja je zadan vsenemškemu gibanju hud udarec. Grof Hertling je odločen in zaveden katoličan ter nasprotnik vsenemškega gibanja. Zato ga pa že sedaj vsenernški listi in tudi tisti, ki so v službi nemške vojne industrije ostro napadajo. Tudi t» jim ne gre v trde pru saške glave, kako more biti katoliški Bavarec pruski ministrski predsednik. Rojen je bil grof dr. Jurij Hertling dne 31. avgusta 1843 v Darmstadtu Kot profesor na raznih nemških učiliščih je bil grof Hertling organizator katoliške nemške vi sokošolske mladine. Leta 1882 je prevzel profesuro v Monakovem. Od 1. 1875 naprej je bil z aaajhnim presledkom član nemške državne zbornice Bil je vedno odličen člau katoliškega centra. L, 1909 je prevzel grof Hertling centrovo vodstvo. Hertling je učenjak svetovnega slovesa ter je spisal veliko filozofskih, zgodovinskih in socialnopolitičnih del. Meseca februarja 1912 je bil Hertling imenovan za ministrskega predsednika na Bavarskem. V grofovski stan je bil povzdignjen 1. 1914. Štiriinsedemdesetletni starec, ki pa je še izredno čil na duhu in na telesu, bo torej odslej vodil politiko Nemčije.
4091etnica Luthrove verske revolucije. Protestanti obhajajo letos 4001etnico, odkar se je katoliški redovnik Luther izneveril katoliški cerkvi ter ji odpovedal pokorščino. V mestu Halle na Nem-
škem so te dni odkrili Luthrov spomenik. Ob tej priliki je slavnostni govornik profesor Wolf nagla-šal, da je ravao mesto Halle izmed vseh nemških mest najbolj protestantovsko mesto, kajti 97% prebivalstva je protestantovskega veroizpovedaaja.
Novo špansko ministrstvo. Garcia Prieto je sestavil novo ministrstvo, v katerem je on sam ministrski predsedjnik in zunanji minister. Novo ministrstvo izjavlja, da se bo- v svetovni vojski držalo stroge nepristranosti.
Prevzv. g. knezoškof dr. Mihael Napotnik so odpotovali na Dunaj k škofovskim, zborovanjem.
Visoko odlikovanje Conrada pl. Hötzendorf. Naš cesar je imenoval feldri ^fifia Conrada pl. Hötzen dorf za kancelarja vej.:.-vega reda Marije Terezije.
Odlikovanje. Nemški cesar je nadvojvodu Evgenu podelil hrastovo listje k redu Pour le merite, načelnika našega generalnega štaba barona Arza je imenoval za imejitelja šlezijsfeega inianterijskega polka, št. 57; generalnemu polkovniku pl. Boroeviču in generalnemu majorju baronu Waldstätten je podelil red Pour le merite.
Za Tiskovni dom so darovali p. n. gg. : Kri
stan Mihael, slikar v Slivnici 5 K, Ratej Vinko, postiljon Sv. Jakob v Slov. gor. 20 K, Jamšek Nikolaj, župnik v Razbor 50 K, Kovač Jožefa v Konjicah 200 K, Gornik Alojzij, pos. pri Sv. Petru -pri Maribora 20 K, Kostanjevec Ivana, kuharica na Du naju 10 K s pripombo; »Malo a ©d srca. H. K. mesto kinčanja groba 20 K, Javšovec Franc, superior v Celju 20 K: Batistič Kata v Mariboru 5 K, Neudauer Alojz v Gornji Radgoni nabral 21'40 K, Klampfer Janez, mladenič v Partinju 4 K, vžitkar Jur-šinski 10 K s naslednjim dopisom: (Po nakaznici . . .). Slovenski oslepeli vojaki v Gradcu 22 K. Prisrčna hvala! A. Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne.
Obmejni Slovenci proslavili cesarjev god. Vče raj, dne 4. novembra se je v Št. liju v Slov. goricah v tamošnjem Slovenskem domu zbral® nad 200 obmejnih Slovencev, ki s© veličastn® proslavili god svojega ljubljenega vladarja Karla I. Mladina je nastopila v pevskem zbora, z gledališkimi igrami in z deklamacijami, slavnostni govornik č. g. Pavlič pa je v vznesenih besedah proslavljal našega ljudomilega cesarja. Živio cesar Karel!
Sedmo vojno posojilo. Cesarski namestnik grof Clary nam je poslal naslednji oklic prebivalstvu Štajerske: V trenotku zgodovinskega pomena se je j namenila Avstrija razpisati 7. vojno posojilo. Pošteno mirovno voljo, katero je naš cesar že ob nastopu vlade svečano izjavil in katero so v svečani obliki tudi naši zvesti zavezniki ponovno razodeli, so naši sovražniki dosedaj prav mrzko zavrnili. Zapoved samoohrane nas sili, da dosedaj I z božjo pomočjo zmagovito prestalo vojsko z vso močjo in vztrajnostjo nadaljujemo dotlej, da dose žemo častni mir, ki nam zajamči obstoj in prosti razvoj naše države. S tem visokim ciljem pred očmi se je začel pred nekaj dnevi naš mogočen napad proti italijanski fronti ob Soči. Za Italijo, nezvesto zaveznico, ki nas je zahrbtno napadla, je prišla sedaj ura povračila. Gorica, ki smo jo pred enim letom s krvavečim srcem morali pre pustiti sovražni premoči, je zopet naša, Trst je zopet oproščen sovražnega ogrošenja, in združeni z našimi zvestimi zavezniki udarjamo, že na laških tleh stoječi, proti italijanski glavni moči. Naš ljub Ijeni cesar sam stoji v tem odločilnem boju na čelu zavezniških armad. Vsiljeno nam nadaljevanje vojske zahteva najetje 7. v«jnega posojila, katero razpisuje vlada z dovoljenjem državnega zbo-
Ira Podpisati je mogoče: 1. 401etno davka prosto 5x/2%no amortizačno državno posojilo v kosih po 50, 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K. Obresti se bodo izplačevale v polletnih obrokih za nazaj dne 1. februarja in dne 1. avgusta vsakega leta. Posojilo se bo vračevalo v letih 1923 in 1957 na temelju izžrebanj. Vračevalo se bo po popolni imenski vrednosti, med tem k® znaša pod-pisovalna cena le 92.50 od 100.	2. Davka pro
ste ravnotako 51/2%ne državne zakladnise v kosih po 1000, 5000,' 10.000 in 50.000 K, ki se jih bo vrnilo dne 1. avgusta 1926 po polni imenski vrednosti. Podpisovalna cena je določena s j 94 50 od sto, obresti se bo naknadno izplačevalo i v polletnih obrokih dne 1. februarja in 1. avgu-I sta vsakega leta. Ker so se poslovalnice za pod-j pisanje odrekle %% proviziji, znaša cena sedme-
ga vojnega posojila celo le 92 K oziroma 94 K za 100 K imenske vrednosti. Podpisovalni rok se prične v pondeljek, dne 5. novembra 1917 m se neha v pondeljek, dne 8. decembra
1917	ob 12 uri dopoldne. Priglasiti se more pri vseh poštnih uradih, davkarijah, bankah, hranilnicah, zadružnih kreditnih zavodih in šolskih nabirali ščih, kjer je dobiti tudi vsa natančnejša pojasnila Vojnoposojilne papirje je mogoče kot take vporabljati za plačevanje davka od vojnih dobičkov. Prodaja vojnega posojila je tudi med dobo njegovega obteka vsakomur mogoča po vseh denarnih zavodih ter s posredovanjem vseh poštnih uradov potom poštne hranilnice. Kjer je treba blago in kri zastaviti za cesarja in državo, tam niso Štajerci nikdar zaostali. Vsak, ki po svojih močeh podpiše vojno posojilo, pomore izbojevati časten mir in nadalje, ker zmanjša podpisanje vojnega posojila obtek bankovcev, tudi odstraniti enega izmed najbistvenejših vzrokov vladajoče draginje. Zato podpišite 7. vojno posojilo!
Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za sedmo avstrijsko vojno posojilo.
Prodajalna Tiskarne sv. Cirila se mora vsled odloka c. k namestništva kakor vse druge prodajalne od zdaj naprej vsak dan že ob 5. uri popoldne zapreti. Časniki se bodo raditega od pete ure naprej dobivali v upravništvu „Slov. Gospodarja“ (vhod pri glavnih vratih na desno).
Našel se je zlati poročni prstan na Pragerskem. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri Martinine Albina, Kolberg, Gornja Polskava.
Gospodarske m.<» ¥ i e«,.
Zaradi vojaških rekvizieij. Po Slov. Štajerju
so se začele z veliko strogostjo vojaške rekvizicije. Na podlagi popolnoma netočnih podatkov o nasadu se zahtevajo množine, da ljudje ne vedo, kaj bo za nje same ostalo. Zato je treba pomniti: Krompirja si sme vsak producent (posestnik ali najemnik) obdržati zh vsako osebo v družini 100 kg. Ako je torej 5 o-seb v družini, si sme obdržati 500 kg. Za seme si sme za hektar ohraniti do 25 meterskili stotov. Za krmljenje in za izgubo, i. i. za gml krompir, se od-računa 22% od pridelane količine. Te množine naj si vsakdo sešteje in to si sme obdržati na vsak način. Le kar je več, do toga ima rekvi/.ieijska konusi j a pravico. Komur so torej predpisali toliko, da bi moral oddati tudi od množine, ki mu pri stoj a, temu ni treba vse predornine množine oddati, pač pa mora takoj javiti oko nemu glavarstvu, kaj je storil in zakaj je to storil. Isto velja tudi o drugih pridelkih, ki se sedaj rekvirirajo. Pšenice, rži, ječmena, koruze, prosa in ajde morajo vsakemu posestniku pustiti toliko, da bo imel do nove žetve, i. j. do 1. avgusta
1918	(koruze do 1. oktobra 1918) na mesec 10 kg vsega zrnja za osebo. V to količino se računajo v jednaki meri vse vrste žita, ki jih imaš v zalogi. Semensko žito ti morajo brezpogojno pustiti, nadalje ti morajo pustiti vse zadnje žito in 20% pridelanega ječmena in koruze (ko si odračunil seme) za krmo živini. 'Ovsa morajo pustiti za vsakega konja na dan 1 kg. Fižola ti morajo pustiti za osebo 12 kg na leto in seme.
Vojni vjetniki na Slovenskem Štajerskem. Dodatno k zadnji notici poročamo, da. je poslanec dr. Benkovič sprejel iz poljedelskega ministrstva obvestilo. da je deželno mesto za posredovanje dela (Landes-Arbeitsnachweisstelle) v Gradcu dobilo nalog, , kolikor le mogoče vojne vjetnike pustiti poljedelcem, če pa izdanega ukaza ni mogoče več preklicati, jih vsekakor nadomestiti čim preje z novimi, ki pridejo iz etapnega ozemlja v ozadje o priliki izmenjave z bolj sposobnimi, ki se sedaj vrši. Občine naj tedaj dotične prošnje vlože naravnost pri deželnem mestu.
Zopet slabša moka. Urad za ljudsko prehrano je določil, da morajo mlinarji odslej iz pšenice in rži izmleti zopet 90% moke in ne več 82. oziroma 85%. Torej dobimo na zimo zopet bolj črno moko.
Manj moke. Ker baje gre oddaja žita zelo počasi izpod rok, je naenkrat nastalo v naših krajih veliko pomanjkanje moke. Vsled tega se ho dajalo odslej na karte zmanjšane količine.
Dopisi.
Maribor. Skozi Maribor pošiljajo dan za dnevom velike množice italijanskih vjetnikov na sever. V Nemčiji bodo baje ustanovili veliko taborišče za Italijane.
Gradec. Crna. žalna zastava raz zvonika cerk-Ye usmiljenih bratov v Gradcu naznanja, da je dne 2. novembra ob petih zjutraj mecl jutranjo molitvijo od kapi zadet mirno v Bogu preminul ljubeznjivi, dobri in milosrčni prijor č. o. Bernardin Fröis. star 60 let: Vse od prvega do zadnjega se v solzah globoke žalosti spominja dobrot preblaigeign in tako rano umrlega prijorja. Pogreb je bil v nedeljo, dne 4. novembra, popoldne ob štirih. Priporočamo ga v blagohoten memento!
Ma prosto Sipi« Đavla prosti B
io
Podpismialec prejme nagrado ^Jo in pri državnem posojilu,
ki se amortizira, vrh uteg a enomesečno obrestno nagrado.
Držanu® pestilI!® se v letih 1923 do 1957' z žrebanjem povrne.
Državni zakladni listi se dne 1. avgusta 1926 plačajo nazaj.
!PödptSCVS#l|a in pc jasnila pri poštn o- h ra ß ilničn em Uradu in pri poštnih uradih, pri davkarijah, državnih blagajnah, pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah, pri vseh bankah, bankirjih, hranilnicah, zavarovalnih zavodih, kreditnih zadrugah in njih zv ah.
iStl a v stro-ogrske banke in blagajne za vojno posojilo pri posojilih v svrho podpisovanja.
& %
. det. 1917.
if? jnturiMl:* JQxnsoitM' *8$ra*a."	waÄri&s IJltoabv Btao&ib	-Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.