I Z V E S T J E I. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE (Z REALČNIMI ODDELKI) V LJUBLJANI ZA SOLSKO LETO 1934-35 IZDALO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI 1935 f Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. IZVE S T J E I. DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE (Z REALČNIMI ODDELKI) V LJUBLJANI ZA ŠOLSKO LETO 1934-35 IZDALO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI 1935 DELNIŠKA TISKARNA, D.D. V LJUBLJANI PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ N J. VEL. KRALJ ALEKSANDER I.ZEDINITELJ Globoka bol in neizmerna žalost je napolnila naša srca, ko nas je presenetila tragična vest, da je 9. oktobra 1934 padel kot žrtev straKotnega atentata v Mar-seilleu naš viteški vladar, ustvaritelj Jugoslavije, kralj Aleksander I. Zedinitelj. Jugoslovanski narod ne bo nikoli pozabil te naj-veeje žrtve, ki jo je žrtvoval njegov veliki kralj za svobodno in Zedinjeno Jugoslavijo. Sihie borbe za našo zemljo so ga ovenčale z nesmrtno slavo heroja in viteza, Njega, ki ni nikoli klonil duha, temveč je živel v prepričanju, da po porazu mora priti zmaga, a z njo popolna svoboda in zedinjenje našega naroda in naših zemlja. Bil je velik, moder državnik, ki se je po zmagi posvetil vzvišeni ideji miru za procvit in lepšo bodočnost svojega naroda. Še zadnji Njegovi vzdihljaji so bili namenjeni blagru naroda; zapustil nam je svojo oporoko: Čuvajte Mi Jugoslavijo! Sveta nam je ta oporoka in sveta naša obljuba, da hočemo vsi čuvati narodno svobodo in edinstvo in braniti, če treba, s svojim življenjem kraljevino Jugoslavijo, za katero se je boril, jo ostvaril in zanjo padel viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj. Veliko srce, ki je Svoje življenje prav posebno posvetilo narodni prosveti in kulturi, je nehalo utripati. Naša hvaležnost in zvestoba do rodu Karači j ord je vi če v pa ostaneta večni. Spominski govor za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, ki ga je imel profesor Grafenauer Frane dne 16. oktobra 1934 v šolski telovadnici. G. direktor, gg. profesorji, dragi dijaki! Veliko bol in veliko žalost preživljamo te dni vsi Jugoslovani, vsi južni Slovani od drevne Gospe Svete in Devina pa vse tja do Črnega morja. Vrb Triglava plapola ogromna žalna zastava, Sleme in Fruška gora sta pokriti z globoko črnino, Kopaonik in Belasica se vijeta v neizmerni bolesti. Pri Kumanovem, Prilepu, Bitolju, Mačvi, Ceru, Kolubari, vrh Kajmakčalana in Dobrega polja žarijo na visokib, v črno odetih stebrih plamenice, kakor da bi pošiljale k nebu pobožne molitve v brezmejni tugi skrušenega jugoslovanskega prebivalstva. Črna žalost na Belem dvoru; v Zagrebu, Ljubljani, vsepovsod širom naše lepe Juigoslavije plapola zastava pri zastavi, ves dan pojo zvonovi po državi in oznanjajo junaško, tragično smrt našega Aleksandra I., viteza, zedinitelja, našega skrbnega in dobrega očeta, prvega kralja zedinjene Jugoslavije. Padel si, naš Kralj, padel si, vitez, kralj zedinitelj, kralj našega rodu v borbi za mir, pravico, srečo in veličino Jugoslavije. Odšel si tja, kjer bivajo nesmrtni velikani naše preteklosti, slavni dedje Karadjordjevicev, kosovski junaki, heroji iz svetovne vojne; odšel si k svoji ljubljeni materi Zorki in k «lavnemu očetu Petru I. Osvoboditelju, da boš z nebeških višin gledal, molil in tudi še naprej vodil usodo oisirotele matere Jugoslavije. Padel si na zahrbten, v zgodovini do sedaj še neznan način v Mar-«eilleu, na ozemlju naše velike zaveznice. Padel si, ko si pohitel tja po veličastnem sprejemu in velikem zunanjepolitičnem uspehu v Sofiji, kamor smo Te spremljali s strahom v srcu korak za korakom. Padel si, ko si stopil na tla naše velike zaveznice Francije, padel, ko tega nihče ni pričakoval, ko si hotel dograditi s svojim, sotrpinom Bartoujem stavbo evropskega miru. Kajti mir, mir in zopet mir, poživitev gospodarstva drage Ti Jugoslavije so Ti lebdeli vedno in povsod pred očmi. Padel sd, pravnuk našega Karadjordja, padel Karadjordjevič, ki je živel v narodu, z narodom, on, ki je delil z narodom srečo in nesrečo, on, ki je delal in trpel z vso, samo njemu svojstveno energijo. On je očetovsko žrtvoval tudi svoje življenje za blagor in veličino svoje in naše Jugoslavije. Že v agoniji, ko bi vsak drugi skrbel samo zase, nam je po poslaniku Spala jkovicu in preko njega vsem državljanom Jugoslavije še sporočil oporoko, sicer samo v dveh, toda jedrnatih besedah: «Čuvajte Jugoslavijo!» Pokrita in s cvetjem zasula leži Tvoja krsta v Belem dvoru; cvetje so Ti nanesli v neizmerni tugi Tvoji državljani od sivega Triglava do ponosnega Peristera in zelene Belasice. Med njimi se svetlikajo lovorovi venci z zlatim in srebrnim cvetjem. Tudi mi, gospod direktor, profesorji in verni dijaki naše šole, ki so na tako prisrčen način izrazili neizmerno bol za svojim kraljem, se v duhu klanjamo sedaj in vedno pred zlato krsto Tvoji veličini in Ti izrekamo večno hvalo za vse, kar si nami in Jugoslaviji dobrega storil. Velik si bil, naš Kralj, velik vojskovodja, velik diplomat in državnik. Še Te vidimo v duhu kot mladega polkovnika, kot poveljnika I. armade, kako stojiš ure in dneve pri cerkvi na Goričanki nad Kumanovim, kako hrabriš in spodbujaš svojo armado. Z vehemenco in odločnostjo kraljeviča Marka si premagal 9taro Turčijo in tako odprl pot svojemu očetu, srbstvu in Jugoslaviji do Skoplja in Povardarja. In kaj Kosovo, Prilep, Bitolj? Ti si maščeval Kosovo, po katerem je tugoval ves jugoslovanski rod 500 let, Ti si ga zopet rešil suženjstva. O, kdo se ne bi spomnil teh slovesnih trenotkov, ko si pripeljal svoje silne ptice tja v te svete kraje; Kosovo je zopet naše, Markove kule, kjer je spal pol tisočletja naš narodni jugoslovanski junak. Prihitel Ti je sam na pomoč, da sta skupaj končala prvi del osvoboditvenega dela. Res je, prišla je tudi Bregalnica, kjer si se zopet pokazal vrlega vojskovodjo, kako Srbin svojo zemljo brani. Zmaga na Bregalnici je drugi veliki cvet, okrašen z lovorjem, ki si si ga vpletel v svoj vladarski venec. Tam, kjer se danes dviga ogenj Tvoji veličini in spomenik padlim borcem za ohranitev Povardarja, govore o Tvoji veličini. Zaplakal si, ko je zapeljan po staronemškik politikih bratski narod dvignil orožje nad brata; a pred Tvojimi očmi je lebdela samo ljubezen do kralja in domovine. Kdo ne pozna Tvoje zmage na Ceru, Drini in edinstvene zmage na Kolubari. Da, prišla je tudi albanska Golgota, trpljenje, smrt. Kdo od nas se ne spominja Tvojega samaritanskega dela. Težko bolan v nosilnici si čakal, da Ti vkrcajo Tvojega zadnjega vojaka na zavezniško ladjo. Kdo je pozabil, kako heroično strt stojiš pred grobovi svoje armade. Toda že po pičlih dveh mesecih, po strahotah, ki si jih videl na otoku smrti, na otoku Vidu, plapola zopet narodna zastava na Kajmak-čalanu, odprla so se zopet vrata v domovino, odprla vrata nove mlade države Jugoslavije. Kdo more kdaj v zgodovini pozabiti Tvojo skromno poveljniško kolibo pod Jalekom, Tvojo skromno vladarsko palačo v Solunu? Skromnost in neizmerna vztrajnost sta rodili Dobro polje, drzen prelom solunske fronte leta 1918. Po dveh letih skrbnega pripravljanja, vojaškega in diplomatskega, si si vpletel v svoj življenjski venec Dobro polje, zmago, ki je začetek konca svetovnega klanja. Z Dobrim poljem si nam ustvaril Jugoslavijo. Dobro polje nam je prineslo 1. december 1918, dan osvobojenja in zedinjenja. A vodja vseh teh težkih naporov si mogel biti samo Ti, naš narodni mučenik Aleksander I. Že od 14. leta si vodil regentske posle, a 16. avgusta 1921 si nasledil blagega pokojnega kralja Osvoboditelja. Gledal si dobrih deset let strankarsko mrcvarjenje na škodo države in naroda in zato si s šesto-januarskim manifestom presekal neveselo preteklost. En narod, en parlament s spoštovanjem plemenskih Individualnosti so bili zatesuprema lex. In kdo bi mogel pozabiti in kdo ne bi smel omeniti Tvojega zunanjepolitičnega dela. Mar ee more podcenjevati Mala antanta, zveza Češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije, mar Balkanski pakt brambe štirih držav Balkana? In uspehi v Sofiji, Franciji in Angliji? In vse to si delal samo v dobro in napredek naše kraljevine. Kdo bi mogel naštevati Tvoje zasluge za prosveto? Mar ne nosi ljubljanska univerza Tvojega vzvišenega imena? In dvorni muzej v Beogradu? Da, velik, močan in dostojanstven vladar si bil. Tudi svoje življenje si sedaj položil na oltar domovine. Bridko Te bomo pogrešali. Toda atentatorji in vsi oni, ki so računali po germanski ali romanski miselnosti na razdor in nemire v državi, so se vnovič urezali. Slovan trpi, zdrži, in nesreča, ki ga zadene, je izhodišče njegove veličine. Ali ni morda Kosovo rodilo Kumanovega, Slivnice, Bregalnice? Pred Tvojo krsto, veliki naš kralj, obljubi jamo, da bomo še močneje ljubili našo domovino; obljubljamo, da ise bomo strnili še bolj okrog prestola Karadjordjevicev, okrog Jugoslavije in bomo tako izpolnili Tvojo zadnjo vzvišeno željo, Tvojo oporoko: «Čuvajmo Jugoslavijo!» Dostojanstveno in možato vedenje vseh Jugoslovanov v časih borb so nam porok za to. Pozivam Vas, da z molkom ene minute izrazimo vdano čast, spoštovanje in hvalo vitezu kralju Zedinitelju.------------- Neizmerna hvala in slava Tebi, vitez, kralj Zedinite]j! Slava, slava, slava! Žalni govor, ki ga je imel profesor dr. Šorli Peter v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani na dan pogreba N j. Vel. kralja Aleksandra I. Setev solza na svetu je obilna. Nešteto solz pretočijo ljudje dnevno v tej solzni dolini. Redke so solze veselja, navadno so žalostni dogodki vzrok naših solz. Hude so nesreče, ki nas lahko zadenejo na tem svetu, nobena med njimi pa nas tako ne pretrese kakor smrt ljubljene osebe, posebno pa 6111 rt ljubljenega očeta. Dragi učenci! Tudi mi objokujemo te dni smrt, izgubo dobrega očeta, pa ne očeta ene hiše, ene družine, ampak skupnega očeta velike države, velikega naroda. Neizmerna in nenadomestljiva je izguba, ki je zadela državo in nas. Ko smo zvedeli za smrt ljubljenega vladarja po morilčevi roki, smo začudeni vprašali: Kje je na svetu človek, ki bi mu bil naš dobri vladar vedama naredil kaj slabega? Vedno je imel pred očmi blagor svojega naroda, ljubi in dragi so mu bili vsi prebivalci njegove kraljevine brez razlike vere in narodnosti. Laudemus viros gloriosos! Hvalimo slavne može! Kolikokrat sem že stal na tem svetem mestu in pred menoj mladina našega zavoda, da sem ji jaz, njen dušni pastir, tolmačil slavna dejanja našega kralja in prosil božjega blagoslova nanj in na njegovo kraljevsko družino. Od vsakega svojega govora bi lahko dal danes račun, ponovil njegovo vsebino. Iz srca mi je prišla vsaka beseda in jaz vem, da je vedno našla odmev v srcih naših gojencev, ld so bili navzoči pri onih proslavah. Tri dogodke iz nove jugoslovanske zgodovine naj omenim danes, ki vam, ljubi učenci, jasno pokažejo veličino pokojnega kralja. Bilo je v začetku leta 19t6., ko je srbska armada, razbita in premagana od silne premoči, po strašnem trpljenju prišla do morja; ladij, ki bi ostanke vojske prepeljali na Krf, ni bilo. Le za vladarja je bilo preskrbljeno, da stopi na ladjo in se odpelje. Regent Aleksander je to ponudbo odbil, ni stopil na ladjo, dokler ni bil vkrcan zadn ji srbski vojak. Kaka plemenita poteza! Bog, ki vsako krščansko krepost obilno poplača, je blagoslovil viteški čin pokojnega kralja, s tem svojim činom je rešil ostanek svojih vojakov, ki so tvorili pozneje jedro tiste vojske, ki je ustvarila Jugoslavijo. Drugi dogodek je bil 1. decembra 1918. leta, ko je blagi pokojni kralj v imenu svojega velikega očeta uresničil tisočletno voljo vsega naroda in upostavil Jugoslavijo. Tretji dogodek je brezdvomno 6. januar 1929, ko je rešil propasti in razsula delo in uspeh svojega, ,s slavo ovenčanega očeta in svoj. Začeli so se bili brezplodni prepiri; politiki, ki jim je bila poverjena naloga, da izvedejo notranjo ureditev, niso bili kos tej nalogi, zato je obup prišel do vrhunca. Kakor so nekdaj učenci Gospodovi v silnem viharju na morju klicali k Jezusu: salva nos, perimus, reši nas, poginjamo, tako so vsi zvesti državljani upirali svoje oči v kralja Aleksandra, kličoč mu: salva nos, perimus, reši nas, potopili se bomo! Velik dan je bil 6. januar 1929. leta; lcakor mogočen steber je vzel pokojni kralj na svoje rame vso pezo, vso težo, obvaroval je mlado državo pogina. Ta dan je začetek prave, velike, nedeljene in nedeljive Jugoslavije. Et meminisse juvat! Mimo mojih oči gredo vsi oni srečni dnevi, ko smo se učitelji in učenci našega zavoda zbirali na tem svetem mestu, da proslavimo razne spominske dni. V tej častitljivi cerkvi smo se zbrali dne 1. decembra 1918 učitelji in učenci našega zavoda. S tega mesta sem prebral £ikt uposlavitve nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kako smo bili veseli, navdušeni in ponosni, polni hvaležnosti do regenta Aleksandra in njegovega velikega očeta! Na tem mestu, kjer sem moral do takrat našim gojencem razlagati božjo besedo v nemškem jeziku, je zadonela lepa slovenska beseda, ki je oznanjala novo dobo, slavno prihodnost našega rodu. S kako hvaležnostjo smo se po končani službi božji zahvaljevali Bogu v mogočnem slavospevu: Te Deum laudamus! S kakim zanosom so peli takratni učenci prvič: Bože pravde! S posebnim veseljem smo prihajali sem na dan 17. decembra vsakega leta, na rojstni dan našega kralja. S ponosom, lahko ugotavljam, da sem bil jaz, vaš dušni pastir, vsako leto deležen velike sreče, da sem s tega mesta kot «rednik med Bogom in mladino prinašal Bogu čuvstva zahvale, da je blagoslovil delo našega kralja s tolikimi uspehi. Zvest besedam sv. pisma: laudemus viros gloriosos, častimo slavne može, sem s tega mesta slavil vrline in zasluge našega kralja. Nešteto govornikov nastopa te dni, pred našimi očmi se dviga s slavo ožarjena postava našega kralja, nedosegljiv politik, državnik, vojskovodja. Ne smemo pozabiti, da bo njegova podoba popolna, njegovih krščanskih kreposti. Ko je bila njegova vojska docela v razsulu, ko je bilo po človeški sodbi popolnoma izključeno, da se zopet uveljavi, takrat se je najlepše pokazalo zaupanje našega kralja v božjo pomoč. V veeh njegovih proglasih za časa vojne se vidi vodilna misel: pravični Bog Srbov ne bo zapustil. Sploh so ti vojni proglasi nekaj izrednega, kažejo na eni strani strašno trpljenje srbskega naroda za časa ßvetovne vojne in junaštvo srbskega vojaka, da mu ni para na svetu; na drugi strani pa nam kažejo našega kralja v njegovi veliki ljubezni do domovine, njegovo zaupanje v Boga in njegovo vero v Kristusa odrešenika, ki je po trpljenju na Golgoti prišel k častitljivemu vstajenju. Zato je pa mili Jezus blagoslovil našega ki-alja s tolikimi uspehi, dal mu je milost, da je 011, prestolonaslednik majhne kraljevine, postal kral j velike države. Kralj je umrl! Umirajoč ne izgovarja imena svoje ljubljene soproge, ne imen svojili mladoletnih otrok, njegov zadnji dih, njegove zadnje besede veljajo njegovemu življenjskemu delu, njegovi državi. Oporoka je to, kakršnih je bilo malo narejenih na svetu. Dve besedi, ali te dve besedi imata ogromno vsebino. To oporoko mi, njegovi podaniki, sprejmemo in kličemo mrtvemu kralju v odgovor: Juigoslavia hodie et heri et in saecula! Jugoslavija danes in včeraj in vedno! Dragi učenci! Vaše resno obnašanje v teh dneh žalosti, s črnim trakom ovita trobojnica na vaših prsih, luči, ki ste jih prižgali pred podobo rajnega kralja po vaših razredih, vse to navdaja nas, vaše vzgojitelje s tolažbo, da naše prizadevanje, vzgojiti vas v dobre državljane, ni bilo zaman. Z veliko resnostjo in pobožnostjo ste pristopili v soboto k obhajilni mizi s prošnjo, naj Bog milosti vašega vrednega sv. obhajila nakloni duši pokojnega kralja. Ko je bila Francija še kraljevina, je bila navada, da so ob kraljevi smrti zaklicali: Kralj je umrl, živel kralj! Življenje gre pač svojo pot naprej. Tudi mi imamo kralja, mladega v letih, kakor ste najmlajši med vami. Kakor vi, se bo tudi on šolal, vzporedno z vami bo rastel in se pripravljal za svojo vzvišeno službo. Veliko bo razdalje med njim in vami podložniki, toda skupno delo za blaginjo države bo družilo njega na zlatem prestolu svojega očeta in vas v vaših poklicih, ki so vam namenjeni. Ljubi Bog, prosim Te, daj našemu pokojnemu kralju večni mir in pokoj, blagoslovi novega kralja, tem našim učencem pa dodeli pravo ljubezen do države in njenega kralja, da bodo vedno spoštovali zakon in zakonodajalca, da bodo sposobni ljudje, dobri državljani in zvesti sinovi velike Jugoslavije! ŠOLSKA POROČILA I. Učiteljski zbor. A. Izpremembe. 1.) Profesor Mašera Fran, dodeljen na službovanje III. državni realni gimnaziji v Ljubljani, je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.326 z dne 17. avgusta 1934 določen, da se vrne na svojo redno službo; službo na tem zavodu je nastopil dne 27. avgusta 1934. 2.) Suplent Logar Janez je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 34.210 z dne 29. septembra 1934 dodeljen na službovanje državni realni gimnaziji v Novem mestu, kjer je po nalogu kraljevske banske uprave (IV. No. 11.330/1 z dne 31. avgusta 1934) poučeval že od začetka šolskega leta. Z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 41.305 z dne 23. novembra 1934 je bil premeščen na državno realno gimnazijo v Novem mestu. Formalno je bil razrešen službe na tem zavodu dne 5. decembra 1934. 3.) Suplentka Ferjančič Sonja je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.325 z dne 15. avgusta 1934 premeščena na državno realno gimnazijo v Kranju; razrešena je bila tukajšnje službe dne 28. avgusta 1934. 4.) Učiteljica veščin Pavlovič Justina je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.325 z dne 15. avgusta 1934 premeščena na državno realno gimnazijo v Šabcu, kamor je bila že dodeljena na službovanje. 5.) Dipl. filozof Uršič Alojzij je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.759 z dne 20. avgusta 1934 postavljen za suplenta na zavodu; službo je nastopil dne 30. avgusta 1934. 6.) Honorarni učitelj Sotošek Janko je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.759 z dne 20. avgusta 1934 postavljen za suplenta na zavodu. Kot suplent je nastopil službo dne 29. avgusta 1934. 7.) Dipl. filozof. Lukič Vera je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.759 z dne 20. avgusta 1934 postavljena za suplentko na zavodu; službo je nastopila dne 30. avgusta 1934. 8.) Dipl. filozof. Macak Marija je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 26.759 z dne 20. avgusta 1954 postavljena za suplentko na zavodu; službo je nastopila dne 27. avgusta 1954. Z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 54.210 z dne 29. septembra 1954 je bila dodeljena na službovanje državni realni gimnaziji v Kranju, kjer je po nalogu kralj, banske xiprave (IV. No. 9809/2 z dne 10. septembra 1954) že poučevala od začetka šolskega leta. Z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 41.505 z dne 25. novembra 1954 je bila premeščena na državno realno gimnazijo v Kranju; formalno je bila razrešena tukajšnje službe dne 5. decembra 1954. 9.) Suplent Štrukelj Vojteh je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 54.210 z dne 29. septembra 1954 dodeljen zavodu na službovanje z II. državne realne gimnazije v Ljubijani. Po nalogu kralj, banske uprave (IV. No. 9809/2 z dne 10. septembra 1954) je že od začetka šolskega leta poučeval na tem zavodu. 10.) Suplentka Pirc Melita je bila z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 54.210 z dne 29. septembra 1954 dodeljena zavodu na službovanje z državne realne gimnazije v Kranju. Po nalogu kralj, banske uprave (IV. No. 9809/2 z dne 10. septembra 1954) je že od začetka šolskega leta poučevala na tem zavodu. 11.) Honorarni učitelj Sajovic Oton je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 59.662 z dne 10. novembra 1954 postavljen za suplenta na zavodu. Kot suplent je nastopil službo dne 50. novembra 1954. 12.) Honorarni učitelj Kraljič Janko je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 981 z dne 21. januarja 1955 razrešen dolžnosti honorarnega učitelja verouka na zavodu; s poukom je prenehal dne 9. februarja 1955. 15.) Diplom, teolog in kurat bolnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani Sedej Janko je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 981 z dne 21. januarja 1955 postavljen za honorarnega učitelja verouka na zavodu; s poukom je pričel dne 11. februarja 1955. Z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 18.795 z dne 21. maja 1955 je bil postavljen za suplenta na zavodu. Kot suplent je nastopil službo dne 28. maja 1955. B. Učiteljski zbor na koncu šolskega leta 1954/55. Opomba Druge šolske dolžnosti Od 6. maja do 5. julija nadomešča direktorja Varuh zemljepisno-zgodo vinske zbirke Varuh fizikalne zbirke Varuh dijaške franc.-nem. knjižnice :^iupaizi?y VIII. a V.a IV. b uopo) I?U Jf} 00 CD T—> 00 T—t O (M 00 T—< 00 Kaj je učil, v katerem razredu in koliko ur na teden Od 6. maja do 5. julija 1935 na bolezen, dopustu. prirodopis 6b/3, 7aß; higijena 4ab/2, 6ab/2, 7b/l; matematika la/4, 2b/4. Od 8. maja I do konca: matema-1 tika la/3, 2b/3 zemljepis 3e/2, 5a/2, 7b/l, 8a/2; zgodovina 5a/3, 6b/2, 7b/3, 8a/5 risanje labc/6, 3ab/4, 4a/2, 5b/2, 6b/2, 7b/l, Sb/1; umetnost 8b/2 matematika lc/4, 8b/5; fizika: 3a/2, 4b/2, 8b/4 francoščina 5a/3, 8a/3; nemščina 5a/5, 7a/3, 7b/3, 8b/3 matematika 4b/3, 5br/4, 7a/4, 8a/4; fizika 7a/3 Skupina (in stopnja), v katero je napredoval, a še ne prejema plače, in datum napredovanja Skupina (in stopnja), po kateri prejema plačo, in kdaj jo je dobil III-1 1. okt. 1929 III—2 1. okt. 1929 m-2 29. dec. 1930 IV-1 1. okt. 1929 IV-1 1. okt. 1929 IV-1 1. okt. 1929 IV-1 1. okt. 1929 98«! I lircp bu eqzn|s a^sliojijn BlUI 191 OHIIOM 33 1 9 m 14 d 32 1 9 m 14 d 29 1 9 m i 14 d 32 1 3 m 25 d 281 9 m 14 d X CO ^ (M (M 27 1 8 m 2 d Glavna in stranska stroka matematika opisna geometrija prirodopis matematika fizika zemljepis zgodovina risanje matematika fizika francoščina nemščina matematika fizika Značaj direktor profesor R R R R R Priimek in i m e Mazi Josip Mašera Fran Verbič Vladimir 1 Koželj Anton Andree Leopold Gregorin dr. Janko Schweiger Josip •A3JS 00 00 I 9861 «funt i uep im oqzr»is o>|Hf|ü]ion ! ptni ]3[ oquoH M ° T_2 m 00 CD 14 i 'r+~ cd d • 2 S & R .3 Ji tue Jh’ C> 47-- J3 ^ ® J3 ~ 3 'S« a.x /š V CA . Q Ui'—-k\ cd -h O ^ . .§ K w .£.SmS P CM cd P.- OJ v <-* y ls|t| o ,> w :2, ojk*' >o fl O co p -14 Q-( o s?* o J2 >o>N " a a>^ ^ o« I "S" h-1 cd > «.«■ uC. 10 .o S --o tN. >3 Id * o '2 cd o M CM ■S-cKiei vO ^£} Cd .PS* *3 ^ g ^ iCL iüXrS ^£i §2 o cd Si >r ra h sD Ol -rf N iJS-rf C3 ja cd N, cd 6 0 • M a^?3 tUD •** cd ja^C. ^ N cd rt^00 fö xj' a ^ - d) .. Cvl rt ^Iq 2 cd m S pQ 1^ 3* rt o 00 cd tr\ ~ „■»-* -Q (rt ^Kfl^vo ■"in cd - 'O—- Ü Cd o-;aaogž 2.1 ai so -d v -c o M *n - p.” >s 03 hJ52 Ih CO cun cd o* > cd -r^ as? — a-o o — oo — S-o ~ 0TJ l> 00 D- *-« 0tj CO v-4 CM -H S CM t* ~ 0 CM rt< - 0 CM ^ cd p «J >3.9 >co >cj O >w o a d ^ cd cd cd G cd >5.9 >’Jj >ZJ C >co s a Is cd 1« a^ (D .2 -*- u-< cd a co M cd a a^ o .„2 cd ^ S o, o •V o d o> > o cd -M N d (D ü p C/) O Ph O H3 =5 jsk J2 ^ o^5 M h V 52 '4-* Jw {/) > £ CQ w s •FH K ► o •2=0 CS Cfi > te Ji *S u cd e 3c« 03 rU (J t, »ss o 52 >. c^> &< cd »4 O c u o SÜ Sw M o Sc K 15 o CO I 9E6I Blnnt 'l UBp rtu oqzniso^slion^n | mn; 131 o>t!1o^ 00 r* >o o- M co co (M co o CO co CM 00 O CM >N rfs CJ '“h I ^ C/J a) >o . p-4 Stj O CM O 00 CM cn cd sJ CD >■ tx CO Šolski letopis. i. A. Popravni izpiti v avgustu 1934. I.a razred. Izpit so napravili: Badiura Boris, Bedenčič Alojzij, Blažiča Ludovik, Fortič Dušan, Grebenc Borislav, Jarc Viktor. Izpita nista napravila: Bedenik Frančišek, Hribar Janez. I. b razred. Izpit so napravili: Kastelic Marijan, Kranjc Matko, Krašovec Branko, Medved Borislav, Menna Klavdij, Moljk Gabrijel, Novak Pavel, Oblak Dragan, Oblak Pavel, Pančur Konrad, Muller Rajko. Izpita niso napravili: Kacjan Maks, Matičič Dušan, Mohar Anton. K izpitu ni prišel: Kcržič Miroslav. I. c razred. Izpit so napravili: Pihlar Rudolf, Ravnikar Bruno, Smrke Dragotin, Učakar Marijan, Volčanšek Anton. Izpita niso napravili: Šansoni Franc, Tomkiewicz Ivan, Tratnik Miran. II. a razred. Izpit so napravili: Bajželj J osip, Bezlaj Matko, Borisov Peter, Cvetko Franc, Hribar Milorad, Jemec Ivan. Izpita niso napravili: Bahovec Ciril, Brovinski Stanislav, Gabrijelčič Stanislav, Hostnik Adolf, Jančič Danilo. K izpitu ni prišel: Bertoncelj Franc. II. b razred. Izpit so napravili: Jeriha Viktor, Kocutar Franc, Kregar Rado, Lampič Franc, Lenard Matija, Leskovšek Anton, Močan Jožef, Pelicon Slavko, Perkon Stanko, Pintar Vekoslav, Podobnik Milan. Izpita niso napravili: Kogej Miljutin, Križman Marijan, Mihelj Josip, Pavlovič Vekoslav, Pogačnik Marijan. II. c razred. Izpit so napravili: Skuk Janez, Širme Franc, Šorn Jože, Terčelj Bogdan, Toni Niko, Topolšek Božo, Vasle Branko, Vrhovec Ivan, Zelenko Vladimir, Zupančič Viljem, Žontar Srečko. Izpita niso napravili: Progar Franc, Steinbuch Vladimir, Šuštar Franc, Vilhelm Vladimir. III. a razred. Izpit so napravili: Ahčin Branko, Bricelj Feliks, Budkovič Cvetko, Dolenc Andrej, Druškovič Vekoslav, Fajon Miroslav, Gaspari Sergij, Humer Jernej, Janežič Miloš. Izpita nista napravila: Ciglič Zvonko, Franzot Viktor. III. b razred. Izpit so napravili: Jenko Boris, Jug Gojko, Kos Ludovik, Legat Anton, Lipicer Drago, Makarovič Dušan, Matajec Boris, Mazek Marijan, Mišič Ivan, Možina Franc, Mravlje Franc, Mulej Matevž, Musič Miroslav, Orehek Albert, Pavlin Jožef. Izpita ni napravil: Kogej Ivan. III. c razred. Izpit so napravili: Pirkmajer Smiljan, Rabič Viktor, Račič Marko, Svolj-šak Stanislav, Valentinčič Ciril, Vojnovič Branko, Vujadinovič Vese-lin, Wedam Jožef, Zrimšek Egidij. Izpita niso napravili: Ravnikar Karel, Šimenc Rudolf, Šinkovec Ludovik. V. a razred. Izpit so napravili: Bogataj Vladislav, čopič Miloš, Gruden Janko, Gspan Marijan, Nadrag Ivan, Osterc Ludovik, Perme Josip, Rakovec Rajmund, Sirnik Velimir, Vahtar Zdenko, Wedain Adolf. V. b razred. Izpit so napravili: Brelih Vlasta, Česnik Marijan, Kramaršič Marko, Logar Viktor. Izpita nista napravila: Cerar Feliks, Guštin Svetozara. VI. a razred. Izpit so napravili: Babnik Ivan, Bajt Ljubivoj, Kastelic Marijan, Linhart Božo, Pirkmajer Miroslav, Rejec Zorko, Trost Janez, Žerjal Anton. Izpita nista napravila: Cerer Anton, Felle Karel. VI. b razred. Izpit so napravili: Česnik Vladimir, Filipič Bojmir, Kiissel Božidar, Stančič Viktor, Vahen Rudolf. VII. a razred. Izpit so napravili: Golob Mirko, Kopitar Bogomir, Oblak Marijan, Ribnikar Miran, Svete Jernej, Škerlavaj Bogomil, Zidar Marijan, Zrimec Stanislav, Žorga Aleš. Izpita ni napravil: Ferjančič Karel. VII. b razred. Izpit so napravili: Burger Kajetan, Guštin Josip, Miklič Demeter, Zitterschlager Boris, Živič Martin. B. Razredni izpiti po čl. 52. zakona o srednjih šolah. Izpit je napravil: VII. b razred: Jurečič Franc. Izpita ni napravil: V. b razred: Verbič Ivan. K izpitu ni prišel: VII. a razred: Garlus Fran. C. Popravni nižji tečajni izpit v avgustu 1934. Izpitni odbori za nižji tečajni izpit so bili isti kakor v junija 1934. Vršil se je dne 27. avgusta 1934 s temle uspehom: Izpit so napra,vili: IV. a razred: Bedenk Rudolf, Benič Karel, Berger Narijan, Bokal Anton, Čede Ivan, Dedek Josip, Gaspari Miroslav, Jamar Janez, Breskvar Avgust (priv.). IV. b razred: Lenard Feliks, Novak Jaroslav. IV. c razred: Pušnar Ivan, Savrič Vilibald, Sever Marko, Škapin Leon, Toman Mojmir, Valentinčič Ludovik, Žagar Maksim. Izpita ni napravil: IV. b razred: Osterc Ludovik. Č. Popravni višji tečajni izpit v avgustu 1934. Višji tečajni izpit se je vršil dne 28. in 29. avgusta 1934. Člani izpitnega odbora so bili isti kakor v juniju 1934. Teme pismenih nalog so bile tele: 1. Iz francoskega jezika: Lamartine, Prčfaces des Mčditations: Les ages de 1’homme et la počsie (34 vrstic). Prevod. 2. Iz nemškega jezika: P. Diels, Slowenen. Geschichtlicher Überblick (35 vrstic). Prevod. 3. Iz matematike: a) 3 števila tvorijo geometrično postopico; njihova vsota je 28 in produkt iz srednjega člena in iz vsote ostalih dveh znaša 160. Določi števila. b) Pokončen stožec in enakostraničen valj imata skupno osnovno ploskev in enako višino. Kolika je stožčeva prostornina, če meri valjev polmer 3,76 dm? c) Določi enačbo one tangente parabole y2 = 4 x, ki tvori z odseki na ko- 27 ordinatnima osema trikotnik ploščine ! 16 Izpit so napravili: a) v realnogimnazijskem oddelku: Bajec Jožef, Drobnič Ivan, Gajšek Vladimir, Srčnik Ivan; b) v realčnem oddelku: Dolenc Vladimir, Ješe Pavel, Kummer Franc, Tič Rafael. D. Popravni izpiti privatnih učencev v avgustu 1934. Izpit so napravili: I. razred: Blciweis Leander, Bleiweis Roman, Pelhan Milan. II. razred: Janičijevič I. Dimitrije. V. razred: Uršič Milan. Letopis. 1934. 24. avgusta je bila prva seja učiteljskega zbora, na kateri so se določile učne knjige za šolsko leto 1934/35. 24. do 29. avgusta so se vršili popravni, razredni, popravni višji in nižji tečajni izpiti. I. do 5. septembra: Vpisovanje učencev. Naknadno vpisovanje od 6. do 20. septembra. Gimnazija ima 20 oddelkov, med temi tri oddelke čiste realke (VI. b, VII. b, VIII. b; V. b razred je kombiniran iz realnogimnazijskega in realčnega odseka. 6. septembra na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je direktor s profesorji udeležil slovesne službe božje v stolnici. 10. septembra je bila otvoritvena služba božja ob začetku šolskega leta v cerkvi sv. Jakoba. Istega dne je bila otvoritvena seja učiteljskega zbora. II. septembra se je pričel redni pouk. Ker je v istem šolskem poslopju nastanjena tudi III. realna gimnazija, sta imeli obe gimnaziji izmenoma pouk dopoldne in popoldne. Naš zavod je imel dopoldanski pouk ob četrtkih, petkih in sobotah, popoldanski pouk pa ob ponedeljkih, torkih in sredah. 16. septembra je bila glavna proslava «Tedna Rdečega križa». Učenci so se pod vodstvom svojih razrednikov udeležili službe božje na Kongresnem trgu za padle osvoboditelje našega naroda. Po službi božji je bil obhod po mestu, nato pa so učenci poslušali govor predsednika društva Rdečega križa Nj. kralj. Vis. kneza Pavla, ki ga je prenašala radijska postaja, in govor predsednika ljubljanskega pododbora društva RK. 3. oktobra so si učenci ogledali v kinu Matici poučni film «Dovedi jih žive». 9. oktobra je padel od strelov zločinske roke zadet naš veliki kralj Aleksander I. 10. oktobra so učitelji takoj ob osmih obvestili o tej veliki tragediji učence. V znak žalosti ta dan ni bilo pouka. V naslednjih dneh so učitelji pri vseh svojih učnih urah na srčen način spominjali dijaštvo na pokojnega velikega kralja Aleksandra I. in na njegovo zadnje sporočilo «Čuvajte Jugoslavijo» ter zbujali l jubezen do novega kralja Petra II. in do domovine Jugoslavije. Učenci so se trenotku primerno in ves čas žalosti odlično vedli; v učilnicah so zavili kraljevo sliko v črnino, jo okrasili s cvetjem in prižgali svečke. Pod sliko so v vseh razredih pritrdili napis «Čuvajmo Jugoslavijo». tO. oktobra so vsi učitelji prisegli Nj. Vel. kralju Petru II. 12. in 13. oktobra so opravili učenci spoved in sv. obhajilo. 15. oktobra so učitelji v prvi učni uri predavali učencem o tužnem pomenu dneva, ko so prispeli v državo zemski ostanki pokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja in bili prepeljani v prestolnico. Posebno so poudarili velika dela kralja Zedinitelja pri snovanja in ureditvi naše domovine in nato počastili spomin nesmrtnega kralja s pobožnim molkom. 16. oktobra je imel zavod spominsko svečanost za pokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja v šolski telovadnici z govorom profesorja Grafenauerja Franca (glej govor na prvih straneh izvestja!) in z nagovorom direktorja Mazija Josipa, ki je v lepih in izbranih besedah podal sliko o novem kralju Nj. Vel. Petru II., kateremu prisegamo vdanost in zvestobo. 18. oktobra na dan pogreba pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je vršila ob osmih v cerkvi sv. Jakoba žalna služba božja za premimdim kniljem, ki so sc je udeležili vsi učitelji in učenci. Katehet profesor dr. Šorli Peter je imel globoko zasnovan govor o pokojnem kralju (glej govor spredaj!). Po cerkveni svečanosti so odšli dijaki pod vodstvom svojih razrednikov na Kongresni trg, kjer je bilo žalno cerkveno opravilo za pokojnim kraljem in nato komemoracijski in vdanostni govor gospoda bana dr. Marušiča Draga. Po svečanosti se je v šolski telovadnici zbranim učencem prečitala poslanica gospoda bana dravske banovine, namenjena jugoslovanski mladini. Pogrebnih svečanosti v Beogradu so se udeležili profesorji: Schweiger Josip, Grafenauer Franc, Bunc Stanislav in Lukič Vera z večjo deputacijo učencev. — Pri vseh svečanostih je bilo vedenje dijaštva vseskozi patriotično in brezhibno. 27. oktobra je bila izredna seja učiteljskega zbora o nacionalni in državljanski vzgoji srednješolske mladine. Namen seje je bil, da se ugotovi, kako bi bilo možno pri posameznih učnih predmetih najbolje vzgajati mladino v nacionalnem in državljanskem duhu. Zato so imeli izbrani profesorji referate za posamezne predmete. 28. oktobra: Proslava dneva jugoslovansko-češkoslovaške vzajemnosti. Razredniki so učencem tolmačili pomen tega dne. 31. oktobra: Proslava «Jadranskega dneva» kot dneva slave naše kralj, mornarice. Učencem je govoril o dogodkih in pomenu onih dni profesor Grafenauer Franc. O dnevu varčevanja je predaval učencem istega dne profesor dr. Gorjanec Martin. 3. novembra do 21. decembra se je izvršil sistematski zdravniški pregled vseh učencev zavoda. 9. novembra se je vršil v cerkvi sv. Jakoba žalni obred ob mesecu smrti pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja, ki so se ga udeležili vsi učenci z učiteljstvom. 10. novembra je zavod proslavil dan miru in «angleški dau». Učencem je predaval profesor Kozak J uš. 15. novembra so si učenci z učitelji ogledali patriotični film «Pogrebne svečanosti v Beogradu» v kinu Matici. 17. novembra so se udeležili učitelji in učenci pravoslavne vere parastosa za pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja v tukajšnji pravoslavni kapeli. 1. decembra: Državni praznik zedinjenja s službo božjo in šolsko slavnostjo po sporedu: 1.) Simon Jenko, Molitev. (Recitiral Bokal Anton, V. b). — 2.) Slavnostno besedo je govoril profesor Kozak Juš. — 5.) Francevič, Kralju Petru II., čuvarju Jugoslavije. (Recitiral Betetto Milan, 111. a.) — 4.) jul. Velčič, Ujedinjenoj brači. (Recitiral Hadži Dušan, I V. a.) — 5.) Državna himna. V tednu od I. do 8. decembra so učitelji zgodovine in zemljepisa govorili učencem o pomenu in potrebi gospodarsko krepkega obrtniškega stanu kot temelja narodne blaginje. V tednu od 3. do 9. decembra so govorili razredniki učencem v svojih razredih o pomenu izseljenskega vprašanja. 18. decembra so si učenci pod vodstvom svojih profesorjev ogledali v kinu Matici komemorativni film «O življenju in delu pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja». 1935. 23. decembra do 10. januarja: Božične počitnice. 27. januarja: Šolski praznik sv. Save. Pravoslavni učenci in deputacije iz vseh razredov so se udeležili svetosavske proslave v dvorani Narodnega doma. Za ostale učence je bila šolska proslava v soboto 26. januarja v šolski telovadnici s sporedom: 1.) Himna sv. Savi. (Pel mešani zbor.) — 2.) Kulturni in politični pomen sv. Save. (Govoril Eypper Ernest, VIII. b.) — 3.) Ilič, Sv. Sava. (Recitiral Hadži Dušan, IV. a.) — 4.) S. Jenko, Pobratimi ja. (Recitiral Betetto Milan, III. a.) — 5.) Državna himna. 29. in 30. januarja so bile razredne konference zaradi ocenjevanja ob sklepu I. polletja. 31. januarja: Seja učiteljskega zbora ob koncu prvega polletja. 4. februarja: Proslava spomina na velikega jugoslovanskega vladiko Jos. Jur. Strossmayerja. Spored: 1.) Strossmayerjevo kulturno delo. (Slavnostni govor, govoril Vratuša Anton, VI. a.) — 2.) Avgust Šenoa, Jos. Jur. Strossmaycrju. (Recitiral Mikyška Jiri, IV. b.) — 5.) Remec, Mož iz Čičarije. (Recitiral Budkovič Cvetko, IV. a.) — 4.) Državna himna. 18. marca: Direktorjev dan, pouka prost. 19. do 21. marca: Verske vaje. 13. aprila: Proslava «Ilirskega dne» z akademijo v šolski telovadnici po sporedu: 1.) Preradovič, Zora puca. (Deklamiral Hadži Dušan, IV. a.) — 2.) Ilirizem iu duhovno zbližan je južnih Slovanov. (Govoril profesor dr. Kolarič Rudolf.) — 3.) Ivan Mažura-nič, Ilir. (Deklamiral Mikyska Jifi, IV. b.) — 4.) Ilirizem in delo za preporod jugoslovanskega naroda. (Govoril suplent Bunc Stanislav.) — 5.) Antun Njemčič, Domovini. (Deklamiral Hofman Harald, II. a.) — 6.) I. Zajc, (J boj. (Izvajal di jaški pevski zbor.) — 7.) Državna himna. 14. aprila: Akademija Podmladka Rdečega križa ljubljanskih narodnih, meščanskih, srednjih, učiteljskih in strokovnih šol v veliki dvorani «Uniona»; sodelovali so tudi učenci našega zavoda. 18. aprila do 6. maja: Velikonočne počitnice. V dnevih od 24. do 28. aprila je priredila dravska oblast «Feri-jalnega saveza» poklonitveno potovanje učencev vseh srednjih in strokovnih šol dravske banovine na Oplenac. Z našega zavoda so se udeležili tega potovanja 64 učenci pod vodstvom profesorja dr. Ilca Josipa in suplenta Bunca Stanislava. Spotoma so si učenci ogledali znamenitosti Beograda in Zemuna. 6. maja je nastopil direktor Mazi Josip dvomesečni bolezenski dopust. Direktorske posle je vršil v času njegove odsotnosii po odredbi kralj, banske uprave IV. No. 7735/1 z dne 26. aprila 1935 profesor Mašera Fran. 11. maja: Akademija Podmladkov Jadranske straže vseli ljubljanskih šol v veliki dvorani «Uniona» v proslavo razvitja praporov PJS vseh šol ljubljanskega okoliša; sodelovali so tudi učenci našega zavoda. 12. maja: Mogočna mladinska svečanost na Kongresnem trgu. ko je bila slovesno posvečena in izročena vsem Podmladkom Jadranske straže na šolah ljubljanskega okoliša 41 zastava ob udeležbi vseh učencev in dijakov Velike Ljubljane. Učenci našega zavoda so se udeležili pod vodstvom svojih razrednikov polnoštevilno te slovesnosti. Podmladku JS na našem zavodu je kot najmočnejšemu po številu daroval zastavo izvršni odbor Jadranske straže v Splitu, ki je tudi kumoval zastavi. Po proslavi se je razvil po mestu sprevod in se je dijaštvo pri banski palači še enkrat poklonilo svojim zastavam. 16. maja je stolni kanonik g. monsignor dr. Opeka Mihael nadziral katoliški verouk na zavodu. 17. in 18. maja so učitelji zgodovine pri svojih učnih urah govorili učencem o zaslugah Rusije za osvoboditev Južnih Slovanov ob priliki prenosa kosti v svetovni vojni na solunski fronti padlih ruskih vojakov v «Kostumico» v Beogradu. 18. in 19. maja se je vršila evharistična akademija dijaštva 1 jubljanskih srednjih in strokovnih šol v veliki dvorani «Uniona»; sodelovali so tudi učenci našega zavoda. 19. maja: Akademija Podmladka Jadranske straže na našem zavodu ob I6h v dvorani «Kazine». Vršila se je pod pokroviteljstvom pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja Otmarja in je povsem odlično uspela. Dne 23. maja je v zadnji učni uri in v okviru tedna zdravja predavala učencem zdravnica državne šolske poliklinike gospa Lunaček Slava o tuberkulozi, njenih vzrokih in sredstvih za pobijanje. Dne 27. maja je predaval učencem nižjih razredov predsednik Društva treznosti v Ljubljani, g. Horvat Rudolf, učitelj v p., o pogubnosti alkoholizma. 29. maja je bila zadnji dan pouka za učence IV. in VIII. razreda. 31. maja: Razredne konference za IV. in VIII. razred ob sklepu šolskega leta. 1. junija so se pričeli privatni izpiti, ki so trajali do 17. junija. V tednu od 3. do 8. junija so učitelji francoščine pri svojih učnih urah predavali o življenju in delu francoskega pesnika Viktorja Hugoa ob petdesetletnici njegove smrti. 5. junija: Proslava 85letnice nadškofa dr. A. B. Jegliča. Učencem je predaval v zadnji učni uri profesor dr. Kolarič Rudolf. 5. junija se je zaključila zbirka prispevkov za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju v Ljubljani. Darovali so: učiteljski zbor Din 3910’—, služitelji Din 82'— in učenci Din 2383-50. Skupni znesek Din 6377'50 je ravnateljstvo oddalo kralj, banski upravi, da ga pošlje odboru za postavitev spomenika. 7. in 8. junija so bili popravni in razredni izpiti učencev IV. in VIII. razreda. tl. junija: Pismeni nižji tečajni izpit. Od 11. do 27. junija je pregledal zavod in predsedoval tečajnim izpitom ministrski odposlanec g. dr. Ivan Prijatelj, univerzitetni profesor v Ljubljani. 12. do 15. juni ja: Ustni nižji tečajni izpit. 12. do 16. junija: Pismeni višji tečajni izpit. 17. junija: Sklepna seja učiteljskega zbora. 19. do 26. junija: Ustni višji tečajni izpit. 25. in 26. junija: Sprejemni izpiti za I. razred. 27. in 28. junija: Razstava risarskih izdelkov učencev. 28. junija: Sklep šolskega leta s službo božjo, šolsko proslavo in razdelitvijo letnih izpričeval. Spored šolske proslave: 1.) Dr. Fr. Kimovec, Otroci Petru II. (Pel deški zbor dvoglasno s spremi j evan jem klavirja.) — 2.) Kosovo v nacionalni zgodovini. (Govoril suplent Štrukelj Vojteh.) — 3.) E. Adamič, Vesela pesem. Sopranski solo. (Pela Stritar Nada, VI. b.) — 4.) A. Gradnik, Naša beseda. (Deklamiral Bokal Anton, V. b.) — 3.) Fr. Drdla, Serenada. Violinski solo s spremijevanjem klavirja. (Igral Sever Marko, V b.) — 6.) Jov. St. Popovič, Davorje na polju Kosovu (Deklamiral Hadži Dušan, IV. a.) — 7.) Narodne pesmi. (Igral orkester na harmonike in violine.) — 8.) St. Premeri, Slovanska pesem. (Pel mešani zbor.) — 9.) Državna himna. 3. Učni n a č r t. a) Obvezni predmeti. Pouk obveznih predmetov se je vršil po temle načrtu: za realno gimnazijo (g) in realko (r). Razred I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. g r g r g r g r 1 Verouk 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 | Slovenski jezik . . . Srbohrvaški jezik . . 5 2 5 2 4 2 4 2 4 3 4 3 4 3 4 3 I Francoski jezik. . . 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 Nemški jezik . . . 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Latinski jezik . . . , . . 4 4 . 3 . 3 . Zemljepis 2 2 2 2 O 2 2 2 2 1 2 2 Zgodovina 2 3 3 3 2 3 2 3 3 3 3 Prirodopis 3 3 . 2 2 3 3 2 3 . j Kemija . . 3 . 3 . 2 2 2 Fizika 2 2 . 3 4 3 4 Matematika .... 4 4 4 3 3 4 3 4 4 4 4 5 ! Opisna geometrija. . . . . . o 2 2 2 Higijena . . 1 1 1 1 1 1 Filozof, propedevtika. 2 Umetnost 2 Risanje 2 2 2 2 2 2 1 2 1 . 1 Petje 2 2 . . Telovadba 2 2 2 2 2 2 1 1 1 Skupaj . . . 27 29 30 32 30 30 30 30 31 31 31 31 V V. b razredu, ki je bil kombiniran iz realnogimnazijskega in realčnega odseka, se je pouk vršil v vseli predmetih po učnem načrtu za realno gimnazijo razen v matematiki, opisni geometriji in kemiji. b) Neobvezni predmeti. Poleg obveznih predmetov so se učili na zavodu v šolskem letu 1934/35. tile neobvezni predmeti: 1.) Češki jezik po 1 uro na teden za učence V.—VIII. razreda. 2.) Slovensku stenografija v dveli tečajih po 2 tedenski uri za učence V.—VIII. razreda. Poučevala je ga. Robida Ivanka. 3.) Kemijske vaje so se vršile pod vodstvom profesorja Prezlja Maksa po 2 tedenski uri. Udeleževalo se jih je 17 učencev iz VI. realčnega razreda in 2 učenca iz VIII. gimn. razreda. Med vajami so se učenci seznanili z osnovnimi operacijami eksperimentalne kemije in predelali ves potek kvalitativne anorganske analize. 4.) Zborno petje se je gojilo po 6 tir na teden. Celotni pevski zbor je štel 171 dijakov. Vodil ga je učitelj glasbe Rančigaj Pavel. Zbor je štel 117 sopranov in altov, 54 tenorjev in basov in je bil razdeljen na deški oktet, večji deški zbor, izbran deški zbor in mešani zbor. Poleg pevcev so na proslavah in različnih šolskih prireditvah nastopali violinisti, kitaristi, klarinetisti in harmonikarji. 5.) Prirodoslovna predavanja pod vodstvom profesorja Dolžana Frana. Da bi si razširili obzorje in poglobili znanje iz vseh področij prirodoslovja, so prirejali dijaki nazorna predavanja z eksperimenti, demonstracijami, slikami in razgovorom po predavanju. Predavanja so se vršila ob sobotah popoldne v kemijski dvorani. Udeleževalo se jih je od 15 do 80 učencev (povprečno 30). Predavanja so bila tale: 1. O mesojedih rastlinah (Zalokar Marko, VII. a); 2. O reji metuljev (Žlajpah Franc, VII. b); 3. Duševno življenje kot delovanje živčevja (Kuščer Ivan, VII. b); 4. O električnem prenosu slik. (Koršič Marko, VII. a); 5. Kaj pripoveduje spekter (Kiissel Božidar, VII. b); 6. Rastlinska stanica (Zalokar Marko, VII. a); 7. Sto poskusov s kromom (Kuščer Ivan, VIL b); 8. Kako lovimo metulje (Šlajpah Franc, VIL b); 9. Celuloza v tehniki (Miklič Miloš, VII. b); 10. O razvoju sveta (Nachtigall Konstantin, V. a); 11. O dušiku in njegovih anorganskih spojinah (Pavlin Miran, IV. b); 12. O radiju (Sever Marko, V. b); 13. Poskusi z bakrom (Sedlar Janko, IV. c); 14. Opraševanje cvetov (Zalokar Marko, VIL a); 15. Naše jame (Kuščer Dušan, V. b); 16. Rastlinstvo naših Alp (Smrekar Rudolf, VII. b). lil. Naloge iz narodnega jezika v višjih razredih. V. a razred. 1) Prilika o pesniku Selimu. (Snovna razlaga.) — 2.) Vitezu luči in miru. (Pogled na duhovne in gmotne ustvaritve pokojnega kralja.) — 3.) V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosvetnega ministra.) — 4.) Čemu smo pač reveži na sveti? (Aškerc. Socialno razmišljanje.) — 5.) Pesem ljudska, ti stojiš na straži — ob svetišču narodnih spominov. (Mickiewicz.) — 6.) Glej, tam od morja do zibeli Soče, o ded moj, narod še pod jarmom stoče, od gospodarja milosti proseč. (Gradnik.) — 7.) Voda dobro služi, a slabo gospodari. (Razpravica.) — 8.) Kako skleneš in obdržiš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po ministrski odredbi.) V. b razred. 1.) Pravi jične, basenske in legendne snovi v Trdinovem «Cvetniku». — 2.) Padlim čast in mir — živim odgovornost in boj. — 3.) V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosvetnega ministra.) — 4.) Motivi v epski narodni pesmi. — 5.) Naš kmet — steber države. (Razprava.) — 6.) Napake in vrline Jurčičevega «Desetega brata». — 7.) Kako skleneš in obdržiš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po ministrski odredbi.) 8.) Naši onstran meja. (Slovensko manjšinsko vprašanje — naše narodno vprašanje.) VI. a razred. 1.) Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske... O. Župančič. (Poklon slovenske zemlje velikemu Kralju Zedini-tel ju.)—2.) V miru se razvija narodna kultura. (Razprava po ministrski odločbi.) — 3.) Oj zemlja, zemljica krasna! (Vrednost naših največjih pokrajinskih lepot. Razprava.) — 4.) Ako vtaknem prst v morje, sein zvezan z vsem svetom. Splitski pregovor. (Razprava o gospodarskem pomenu našega morja.) — 5.) Žuljave so tvoje roke, delavec, a častitljive. (Delavsko vprašanje v naši državi.) — 6.) Naša beseda. (Misli ob postanku jugoslovanskih književnosti.) — 7.) Takšni smo. (Oznaka našega razreda.) — 8.) Kako skleneš in obdržiš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po ministrski odločbi.) VI. I) razred. 1.) Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno svojo si usodo — morda Ti z njo bo počivati lažje. (Župančič.) — 2.) V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosvetnega ministra.) — 3.) Klasični tipi v Gogoljevem «Revizorju». (Označitev značajev.) — 4.) Ljubljana v prvem snegu. (Oris.) — 5.) Po svoje jaz — vi pa po svoje kot bratje častimo Boga; molitev je dobra i vaša, če dobrega vzdih je srca. (Aškerc.) — 6.) Iz narodne smrtne, stoletne noči na delo si prvi buditelj. (Aškerc. Pomen Trubarjevega nastopa.) — 7.) Pomen kulturnih rastlin za človeka. (Razprava.) — 8.) Kako skleneš in obdržiš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po ministrski odredbi.) VII. a razred. 1.) Zakaj moramo čuvati Jugoslavijo? — 2.) V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosvetnega ministra.) — 3.) Kratka označba glavnih preporoditeljev od Pohlina do Prešerna. — 4.) Literarnozgodovinsko ozadje Prešernove «Nove pisarije». — 5.) Naše morje — vir zdravja, blaginje in sile. — 6.) Al što pevah neče propanuti. (Označba Branka Radičeviča.) — 7.) Kako skleneš in obdržiš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po ministrski odredbi.) — 8.) Kako si zamišljam sodelovanje slovanskih narodov? (Pota in cilji slovanske vzajemnosti.) VII. I» razred. 1.) K uspehom, k nagradam misli nam vro. (Obraz sodobnosti.) — 2.) V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosvetnega ministra.) — 3.) V tlačanstvu tvoj ječal je rod; — usmilil se ljudstva si sužnih sirot, svobodo si zlato mu vrnil, gospod. Zato domovina te tvoja časti. (Aškerc.) — 4.) Prešernova «Nova pisarija». (Oblikovna in snovna analiza.) — 5.) Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih «Poezij». (Pregledna oznaka.) — 6.) Pomen ilirizma za Jugoslovane. (Poskus razprave). — 7.) Elektrika v službi človeka. (Študija.) — 8.) Kako skleneš in obdržiš prijateljstvo s tovarišem iz zavezniške države. (Po ministrski odredbi.) Vlil. a razred. 1.) «Čuvajmo Jugoslavijo!» (Zgodovinski pomen kraljeve oporoke.) — 2.) V miru se razvija narodna kultura. (Po odredbi prosvetnega ministra.) — 3.) Napoleonov god v Ljubljani. (Kid-turna slika francoskega medvladja po Aškerčevi pesmi.) — 4.) Pomen zimskega športa za naše narodno gospodarstvo. (Poskusna razprava.) — 5.) Razvoj novele in romana v jugoslovanskem realizmu. (Razprava po danem načrtu.) — 6.) Delavsko vprašanje in njega reševanje v Jugoslaviji. (Študija.) — 7.) Jadransko morje v naši lepi knjigi. (Razprava po načrtu.) — 8.) Naloga pri višjem tečajnem izpitu. Vlil. b razred. 1.) «Čuvajmo Jugoslavijo!» (Kako bomo izvrševali oporoko velikega kralja.) — 2.) V miru se razvija narodna kultura. (Razprava po ministrski odločbi.) — 3.) Gospodarska in socialna vprašanja v naši državi. (Razprava.) — 4.) Naša trgovska in vojna mornarica. (Razvoj in pomen. Razprava.) — 5.) Morje v naši književnosti. (Načrt za razpravo.) — 6.) Vpliv tehnike na naše naravne krasote. (Razmišljanje.) — 7.) Naloga pri višjem tečajnem izpitu. IV. 'WT: • j Dijaška društva, šolski fond in podporno društvo. l. a) Podmladek Rdečega križa. (Vodja suplent Petkovšek Viktor.) V začetku šolskega leta 1934/33. je obveljal novi «Pravilnik Podmladka Rdečega križa», nakar so se morali likvidirati stari odbori in izročiti imovino novemu Šolskemu odboru, ki ga tvorijo vsi gg. razredniki z direktorjem. Predsedniške in tajniške posle opravlja suplent Petkovšek Viktor, blagajniške pa suplent Uršič Alojzij. Krepko so pomagali poslujočima odbornikoma Šolskega odbora namestniki iz dijaških vrst: petošolca Pirkmajer Fedor in Jeruc Josip in šestošolci Kranner Martin, Strauss Emil in Jurko Oton. Po več oddelkov na zavodu smo združili v razredni pododbor in s tem znatno skrčili izdatke za administracijo. Število članov Podmladka po razrednih pododborih je naslednje: 1. pododbor (oddelki I.a, b, c) 61 član; 2. pododbor (II. a, b, c) 67 članov; 3. pododbor (III. a, b, c) 77 članov; 4. pododbor (IV. a, b, c) 79 članov; 5. pododbor (V. a, b) 53 članov in 3 članice; 6. pododbor (VI. a, b) 47 članov in 3 članice; 7. pododbor (VII. a, b, VIII. a, b) 40 članov. Skupno število članstva na zavodu znaša 424 članov in 6 članic. Vsak razredni pododbor je bil naročen na en izvod «Glas- nika Podmladka Rdečega križa». Vsi člani so vestno poravnali članarino in nabrali celo lepo vsotico prostovoljnih prispevkov, za kar gre predvsem zahvala požrtvovalnim gospodom razrednikom, ki so vedno radi pomagali blagajniku. Vneto so sodelovali podmladkarji našega zavoda na lepo uspeli akademiji Sekcije Podmladka pri Banovinskem odboru Rdečega križa v Unionski dvorani 14. aprila 1935 in želi za svoja krasna izvajanja navdušeno priznanje občinstva. Ker smo bili navezani le na dohodke iz prostovoljnih prispevkov in 50 % članarine, je mogel Podmladek le pičlo podpirati naše revne dijake. O velikonočnih počitnicah je prispeval Podmladek denar petim siromašnim, a prav dobrim višješolcem, da so se mogli udeležiti poklonitvenega potovanja na Oplenac. Dalje je izplačal podmladek iz svoje blagajne enemu siromašnemu dijaku iz vsakega razreda znesek za «Izvestje» in poškodbe (16 Din); kjer je bila potreba hujša, tudi več. Tri slabotne nižješolce smo predlagali za sprejem v počitniško kolonijo in bomo za potrebnejša dva prispevali polovico vzdrževalnine. Julija pa se bo vršila pod okriljem Podmladka ekskurzija IV. c razreda na Plitvička jezera; vodil jo bo razrednik suplent Sotošek Janko. Blagajniški obračun. a) Dohodki: Gotovina iz prejšnjega leta...........................Din 247-27 Članarina za 430 članov po 4 Din...................... „ 1720-— Za prodane koledarčke in razglednice.................. „ 55'— Prostovoljni prispevki članov......................... „ 355-50 Skupaj . . . Din 2377-77 b) Izdatki: Podpora za potovanje na Oplenac Din 450*— Banovinskemu odboru 50%: članarine 55 cc o f Glavnemu odboru Rdečega križa za «Glasnik» in koledarčke 55 122-50 26 siromašnim članom za «Izvestje» 55 550-— Za počitniško kolonijo dvema dijakoma 55 550-— Razni izdatki (beležnice, etikete itd.) 55 20-— Skupaj . . . Din 2354*50 V blagajni ostane torej še Din 23-27. b) Podmladek Jadranske Straže. (Nadzorni vodja profesor Grafenauer Franc.) Podmladek Jadranske Straže je štel 700 članov; to število ga je uvrstilo med najmočnejše organizacije na zavodu. Odbor, ki je bil zelo delaven, je popolnoma zadostil smotrom, ki si jih je postavil na občnem zboru v oktobru 1934. Na istem občnem zboru je bil sestavljen tale odbor: načelnik Breznik Igor (VII.)a, podnačelnik llamor Igor (VI. a), 1. tajnik Jelašič Boris (VI. a), II. tajnik Švajgar Rasto (VI. b), blagajnik Osredkar Milan (\'.b), blagajnikov namestnik Oblak Marijan (VIII. a) in še trije odborniki Stritar, Pirkmajer in Kiissel; poslednji je opravljal posel knjižničarja. Na občnem zboru je bil sestavljen celoten načrt za to šolsko leto; obsegal je te točke: Priredi naj se vsakih 14 dni poučno predavanje za člane, priredi akademija in za zaključek izlet na morje. Imeli smo 9 predavanj; med njimi je bilo predavanje gospoda državnega tožilca dr. Fellacherja: «O Koroški in Jadranu» najzanimivejše in najbolj obiskano (270 poslušalcev). Vse naše delo pa je pretrgala smrt našega pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki nas je globoko; zadela. Priredili smo komemoracijo in se ob tej priliki spominjali njegovih zaslug za Jugoslavijo in naš Jadran. Pogreba v Beogradu so se udeležili 3 odborniki z zastavo JS za mesto Ljubljano. Že pred Veliko nočjo smo pričeli s pripravami za akademijo, ki smo jo priredili 19. maja v Kazini pod pokroviteljstvom pod-bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja in častnega damskega komiteja. Uspeh je bil v gmotnem in moralnem pogledu zelo velik. Spored akademije je obsegal nagovor načelnika, nekaj pesmi, ki jih je zapel moški dijaški oktet, nekaj glasbenih točk in deklamacije. Zaključil pa ga je g. prof. Rančigaj s svojimi mladimi harmonikarji. Ker odbor ne bi zmogel urediti vseh priprav sam, smo povabili v pripravljalni odbor tov. Stepišnika (VII. b), Ferjančiča (VII. a) in Čuka (VII. b). Dne 12. maja smo prejeli Podmladkovo zastavo, kateri je bil kum izvršni odbor JS v Splitu. Zastava je shranjena v ravnateljevi pisarni. V dneh od 17. do 23. junija smo priredili izlet v Split in odtod s parnikom do Sušaka. Ogledali smo si tudi Solin, Trogir in Šibenik. Izleta se je udeležilo 35 dijakov, spremljali pa so nas gospod prof. Ovsenek in g. prof. Sajovic. Občni zbor, ki bi se moral vršiti meseca maja, smo morali zaradi kasne akademije in izleta, ki se je izvršil šele v počitnicah, preložiti na september. c) Sokol kraljevine Jugoslavije. Pri sokolskih društvih v Ljubljani in okolici je bil včlanjen 4“l učenec, in sicer: v l.a 23, I. b 21, 1. c 14. 11. a 33, 11. b 34. II. c ^2, 111. a 39, III. b 29, 111. c 23, IV. a 20. IV. b 26, IV. c- 27, V. a 33. V. b 31, VI. a 14, VI. b 12, VII. a 12. VII. b l(>, VIII. a 20, VII. b 8. č) Podružnica (XII.) «Korijalnega saveza». (Vodja profesor Lapajne Vladimir.) Na rednem občnem zboru XII. podružnice I’'erijalncga saveza dne 11. novembra 1934 je bil izvoljen tale odbor: predsednik Biber Alfred (VII. b), tajnik Gabrščik Milan (VII. a) in blagajnik Linhart Božo (VII. a). Dravska oblast Ferijalnega saveza je priredila poklonitveni izlet na Oplenac. I ega izleta se je udeležilo 63 članov naše podi •užnice. Podružnica je naklonila nekemu dijaku podporo za la izlet v znesku 30 Din. Do I. junija je bilo vpisanih 198 dijakov. Članarino po 40 Din so plačevali s čeki št. 11.991. Podružnica je prejela članarine 7920 Din. Od te vsote ostane podružnici 891 Din. Vsak član dobi člansko izkaznico in železniško legitimacijo, ki mu daje ugodnost polovične vožnje na vseh železnicah in parnikih v državi. S člansko izkaznico dobi član brezplačno stanovanje v vseh prenočiščih Ferijalnega saveza, ki so v vseh večjih krajih, in hrano po znižanih cenah. V počitnicah daje vsa pojasnila Biber Allred, Medvode. d) Kolo trezne mladine. (Vodja profesor dr. Gregorin Janko.) Kolo (rezne mladine se je tudi v letošnjem šolskem letu udejstvovalo na zavodu. Občni zbor je izvolil tale odbor: predsednik Žlajpah Franc (VII. b), tajnik Klanjšček Gojmir (V. a), blagajnik Jeruc Josip (V. a). Kolo je imelo 43 članov. Poleg rednih sestankov je priredilo Kolo spominsko svečanost za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom [. Zedini tel jem; nato je predsednik predaval o alkoholnih pijačah. Predavanju je sledilo nad 40 skioptičnih slik. Ob koncu šolskega leta je imel gospod Horvat, predsednik društva treznosti, za vse učence nižjih razredov predavanje o kvarnem vplivu alkohola. Šolski fond. Dohodki šolskega Fonda so znašali Din 3337-25, izdatki pa Din 2094-50; ostanek Din 1242-75 se je prenesel na poslovno leto 1935/36. Obračun je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine z odlokom IV. No. 2113/6 z dne 8. aprila 1935. 3. Podporno društvo na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Namen društva je, da podpira siromašne in v redne učence in učenke zavoda z učili in drugimi potrebščinami. Računski zaključek za poslovno leto 1934: a) D o h o d k i : 1. Obresti naloženega denarja Din 2002-50 2_ Članarina in podpora 5820 — 3. Božična darila učencev 1109-25 4. Prispevki dijakov za izposojene knjige . . • 55 1745-— 5. Posebni dohodki 400-— 6. Blagajniški prebitek iz leta 1933 • 99 33.574'— Skupaj . . . Din 44.650-85 b) Izdatki : 1. Nakup knjig Din 6769 — 2. Nabava obleke in podpore učencem .... • 55 i 065-— 3. Manipulacija in provizija poštne hranilnice . • 55 46-72 4. Razni izdatki (papir, znamke, kuverte ild.) . * 55 315-— Skupaj . . . Din 8195-72 Blagajniški prebitek znaša torej dne 31. decembra 1934 Din 36.455-13. Seznam članov podpornega društva v šolskem letu 1934/35.: G. Ančik Franc, učitelj veščin, Ljubljana, 10 Din. „ Andree Leopold, profesor, Ljubljana, 20 Din. »» Arh Matijo, Svečina, 50 Din. Bajuk Marko, profesor, Ljubljana, 20 Din. Baloh Janko, Ljubljana, 50 Din. »* Ban Boris, dentist, Ljubljana, 150 Din. Berce dr. Janko, Ljubljana, 100 Din. Betetto Evgen, Ljubljana, 50 Din. »» Breskvar Silvester, profesor, Ljubljana, 10 Din. »• Breznik Josip, načelnik prosvetnega oddelka Kr. banske 50 Din. uprave, Ljubljana, G. Brozovič Fran, Ljubljana, 50 Din. „ Bunc Stanislav, profesor, Ljubljana, 10 Din. „ Čop Josip, profesor, Ljubljana, 10 Din. „ Debeljak dr. Anton, profesor, Ljubljana, 30 Din. „ Demšar Minka, Ljubljana, 50 Din. „ Dimnik Ivan, šolski upravitelj, Ljubljana, 30 Din. „ Dolinar Anton, pekarija, Ljubljana, 100 Din. „ Dolžan Franc, profesor, Ljubljana, 20 Din. „ Dular Alojzij, trg', zastopnik, Ljubljana, 50 Din. Ecker sinova, kleparstvo, Ljubljana, 100 Din. „ Erker Anton, trgovec, Ljubljana, 100 Din. „ Erzin Gabrijel, trgovec, Ljubljana, 100 Din. .. Fabiani-Jurjevec, trgovina, Ljubljana, 100 Din. „ Favai Karel, Ljubljana, 30 Din. „ Fettich dr. Oton, odvetnik, Ljubljana, 50 Din. ., Friedrich Aleksander, Ljubljana, 50 Din. „ Fuchs Alojzij, trgovec, Ljubljana, 30 Din. „ Gaj dr. Emil, Ljubl jana, 200 Din. „ Gjud Aleksander, brivski mojster, Ljubljana, 150 Din. „ De Gleria Anton, Dolnji Logatec, 100 Din. „ Gorjanec dr. Martin, profesor, Ljubljana, 10 Din. Gradišek Mirko, posestnik, Zalog pri Ljubljani, 75 Din. „ Grafenauer Franc, profesor, Ljubljana, 20 Din. „ Gregorin dr. Janko, profesor, Ljubljana, 25 Din. „ Grobelnik dr. Ludovik, notar, Ribnica, 100 Din. „ Griinfeld Jela, Ljubljana, 20 Din. „ Gulič Gvido, inženir, Ljubljana, 50 Din. ., Hadži dr. Jovan, profesor, Ljubljana, 50 Din. „ Hafner Matevž, mesar, Škofja T.oka, 50 Din. „ Hamrla Jan, inženir, višji rudniški inšpektor, Ljubljana, (00 Din. „ Hrovat Alojzij, inženir, Ljubljana, 100 Din. „ Iglič Avgust, Ljubljana, 10 Din. Ilc dr. Josip, profesor, Ljubljana, 20 Din. „ Jamar dr. Anton, zdravnik, Ljubljana, 50 Din. „ Janežič dr. Zvonimir, zobozdravnik, Bled. 150 Din. ., Jenko dr. Andrej, banovinski zdravnik, Vevče, 50 Din. ., Jeran Franc, profesor, Ljubljana, 20 Din. „ Jereb Franjo, tiskarnar, Ljubljana, 50 Din. ., Kandare dr. Albin, odvetnik, Ljubljana, 30 Din. „ Keršmanc Josip, Kamnik, 20 Din. ., Klanjšček Mihael, lekarnar. Rogaška Slatina, 100 Din. „ Kobal Avrelij, inženir, Ljubljana, 40 Din. „ Kolarič dr. Rudolf, profesor, Ljubljana, 5 Din. ., Kozak Josip, učitelj veščin, Ljubljana, 10 Din. „ Kozak Juš, profesor, Ljubljana, 5 Din. „ Kožel j Anton, profesor, Ljubljana, 20 Din. „ Koželj Gregor, trgovec, Mokronog, 12 50 Din. „ Kramolc Luka, učitelj veščin, Ljubljana, 20 Din. „ Kranjc dr. Milko, apelacijski sodnik, Ljubljana, 30 Din. „ Kravanja Milan, trgovec, Cerknica, 20 Din. „ Kurent Filip, Ljubljana, 10 Din. C. Lapajne Vladimir, profesor, Ljubljana, 20 Din. „ Lapornik Franc, inženir, Zagorje, 100 Din. ., Lukič Vera, profesorica, Ljubljana, 5 Din. Mallner Janko, Ljubljana, 50 Din. .. Marolt iNande, direktor, Ljubljana, 50 Din. .. Mašera Franc, profesor, Ljubljana, 30 Din. .. Mazi Josip, direktor, Ljubljana, 50 Din. .. Menard Luka, trgovec, Ljubljana, 50 Din. ., Menart J., trgovec, Domžale. 20 Din. „ Miklavc Žane, Ljubljana, 50 Din. „ Miklič Matko, inženir, Ljubljana, 40 Din. „ Mikyska V., ravnatelj, Ljubljana, 50 Din. ., Novak dr. Franc, profesor, Ljubljana, 25 Din. ., Oleum, d. z o. z., Ljubljana, 50 Din. .. Ovsenek Josip, profesor, Ljubljana, 20 Din. .. Pavlič Klotilda, profesor, Ljubljana, 10 Din. .. Pestotnik dr. Pavel, profesor v pok., Ljubljana. 50 Din. .. Petkovšek Viktor, profesor, Ljubljana, 10 Din. .. Pirc Melita, profesorica, Ljubljana, 5 Din. .. Pirkmajer dr. Otmar, pomočnik bana, Ljubljana, 50 Din. .. Pleterski Ivan. Ljubljana, 50 Din. .. Podboršek Peter, veletrgovec, Ljubljana, 50 Din. ., Polacli Zdenko, Ljubljana, 30 Din. „ Polajnar Karel, kavarnar, Ljubljana, 40 Din. ,, Polak Karel, inženir, Tržič, 40 Din. „ Prelog Karl, trgovec, Ljubljana, 50 Din. ., Prezelj Marko, profesor, Ljubljana, 10 Din. ., Prijatelj Fran, Ljubljana, 20 Din. „ Račič Božo, ravnatelj, Ljubljana, 20 Din. .. Ramor Rudolf, lekarnar, Ljubljana, 500 Din. Rančigaj Pavel, učitelj veščin. Ljubljana, 20 Din. Ranzinger R.. špediter, Ljubljana, 50 Din. „ Reich Josip, Ljubljana, 100 Din. „ Rojina Anton, tovarnar, Ljubljana, 200 Din. „ Sajovic Oton, profesor, Ljubljana, 10 Din. ., Sancin Franc, industrijec, Ljubljana, 100 Din. „ Schuster Anton, trgovec, Ljubljana, 40 Din. „ Schwarz Marija. Ljubljana, 75 Din. „ Schweiger Josip, profesor, Ljubljana, 20 Din. Sedlar Ivan, Ljubljana, 20 Din. „ Selan Franc, mesar, Ljubljana, 50 Din. .. Sever & Komp, trgovec, Ljubljana, 300 Din. .. Slokan Ivan, stavbenik, Ljubljana. 25 Din. .. Smrkolj Albin, trgovec, Ljubljana, 100 Din. . Sodnik Rudolf, profesor, Ljubljana, 20 Din. .. Sotošek Janko, profesor, Ljubljana, 10 Din. ,. Spiller-Muys dr. Fran, Ljubljana, 10 Din. ., Ster dr. Fran, ravnatelj zdravilišča, Dobrna, 30 Din. .. Stojkovič Joško, Ljubljana, 50 Din. „ .šifrer Matija, knjigovez, Ljubljana, 20 Din. .. Škerlj dr. Stanko, Ljubljana, 20 Din. G. Šorli dr. Peter, profesor. Ljubljana, 20 Din. ., štili Ludovik, Ljubljana, 50 Din. š(nikelj Vojteh, profesor, Ljubljana, 10 Din. „ šuštar Lovro, Ljubljana, 40 Din. .. švajgar Verij, uradnik drž. železnice, Ljubljana, 20 Din. „ Tanko Erna, Ljubljana, 30 Din. „ Toman Anton, inženir. Ljubljana, 50 Din. „ Treppo Irma, Brežice, 100 Din. „ Uršič Alojzij, profesor, Ljubljana, 10 Din. , Ušlakar Ivan, notar, Kranj, 40 Din. „ Verbič Vladimir, profesor, Ljubljana, 30 Din. „ Verlič Josip, \eletrgovec, Ljubljana, 100 Din. „ Vrhovnik Fran, inšpektor prosvetnega oddelka Kr. banske uprave, Ljubljana, 20 Din. ., Vurnik Ivan, univerzitetni profesor, Ljubljana, 35 Din. „ Zorn Franc, tovarnar. Ljubljana, 50 Din. „ Zupančič Ivan, izdelovatelj metel, Ljubljana, 50 Din. Zbirka med učenci za podporno društvo: Prenos Din 670-75 La razred.........................Din 24-50 IV. b razred.................... „ 8875 l .b .................................... 69-50 IV. e 80- I. c .................................. 101-50 V. a .................................... 154' II. a .............................. 130 — V.b ........................................... „ 100' II. b ...................................... 80-— VI. a .......................... 103- II. c .................................... 58-— VI. b 14 — II La ...................................... 74-— VIL a ................................. 62- IH. b ................................... 40-— Vll.b 20 — III. c ............................... 60-25 VIII. a ................................... 96-50 IV. a .. .......................... 33"— VII1. b ................................. 130-— Odnos Din 670-75 Skupaj Din 1519'— Vsem članom in dobrotnikom «Podpornega društva» izreka ravnateljstvo najlepšo zahvalo in priporoča društvo njih nadaljnji naklonjenosti. V. Učne knjige, ki so se uporabljale v šolskem letu 1934/35. I. Verouk. I. razred: Levičnik, Zgodbe sv. pisma stare zaveze, 2. izd. II. Levičnik, Zgodbe sv. pisma nove zaveze, 2. izd. Lil. „ Stroj, Liiurgika, 3. izdaja. IV. Mlakar, Katoliški verouk. V. razred: Svetina, Katoliški verouk, i. knjiga, 2. izdaja. VI. ,, Pečjak, Katoliški verouk, 2. knjiga, 2. izdaja. Vil. Pečjak, Katoliški verouk, 3. knjiga, 2. izdaja. Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izd. II. Slovenščina. 1. razred: Ba jec-Rnpel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za I. razred. II. „ Bajec-Kolarič-Rupel-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica za II. razred. III.—VIII. „ Slovenska slovnica za srednje šole, 4. izdaja. III. „ Wester, Slovenska čitanka, III. del. IV IV 1 ’ • » 99 99 99 J T . „ V. „ Vodnik, Narodne pjesme, 9. izdaja. V., VI. in Vlil. razred: Poljanec, Istorija srpskohrvatskog knji-ževnog jezika. VI.— Vlil. „ Popovič, Jugoslovenska književnost. V.— Vlil. „ žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike. III. Srbohrvaščina. I. razred : Rupel, Sibskohrvatska vadnica, I. letnik. .—IV. IV. Francoščina. I. razred: Južnič, Francoska vadnica, I. letnik, f 9 IV. V. VI.—VIII. V.—Vlil. 99 99 99 99 99 99 99 9' Šturm, Francoska vadnica, III. in IV. del. Adamovi e, Francuska čitanka za više razrede. Šturm, Francoska slovnica. V. Nemščina. III. razred: Irivunac-Kangrga-Brezni k, Nemška čitanka, I del. IV. „ Piskernik, Učbenik nemškega jezika za III. in IV. razred. V.—VIII. razred: Trivunac-Kangrga, Nemačka gramatika. V. „ Trivunac-Kangrga, Nemačka čitanka, III. del. VJ IV ’ A* » 99 95 99 99 A f * 99 VII. „ „ „ „ „ v. „ Vlil. „ „ „ „ „ VI. „ VI. Latinščina. V.—VIII. razred: Pipenbaeher, Latinska slovnica, 3. izdaja. V. „ Pipenbaeher, Latinska vadnica, l. del. VI. ,, ,, ,, ,, II. ,, VII. „ čolic, Latinska čitanka za VII. razred. Vlil. „ „ „ „ „ vin. „ VII. Zemljepis. I. razred: Radivojevič-Prijatelj, Obča geografija. „ Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis zaIl.razr. „ Prijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis, II. del. IV. „ Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred. V. „ Radivojevič, Osnovi fizičke i opšte geografije. VI. „ Čermelj, Kozmografija. VII. „ Erdeljanovič, Osnove etnologije. Vlil. „ Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije zaf VIII. razred. I.—VIII. „ Šenoa-Juras-Bohinec, Geografski atlas. VIII. Zgodovina. 11. razred: Bučar, Zgodovina starega veka, 2. izdaja. III. „ Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovenov, I. del. IV. ,, 5* J) ,) II* 5» V. „ Bučar, Zgodovina starega veka za višje razr. VI. „ Bučar, Zgodovina srednjega veka. Nova. izd. Vil. „ Popovič, Opšta istorija novog veka, l.deo. VIII. „ „ „ „ » „ II. ,, II.—Vlil. .. Stanojevič, Uistorijski ailas. IX. Matematika. k—II. razred: Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Ul.—IV. „ „ „ UI. in IV. „ J.—IV. razred: Mazi, Geometrija za I.—lil. razred, "5. izd. V.— VI. „ Nedič, Aritmetika za V. in VI. razred V. „ „ Geometrija za V. razred. VI- „ „ „ „ Vi. „ VII. „ Kune, Aritmetika in algebra za VII. razred. Nedič, I rigonometri ja za VII. razred. Vlil. „ ,. Analitična geometrija za VII. in VIII. razred. Nedič, Infinitezimalni račun. VI.— Vlil. „ Sodnik, Logaritmi. X. Prirodopis. I.—II. razred: Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede, 2. izda ja. Kapus, Prirodopis rastlinstva, 3. izdaja. V. „ Bevk, Botanika za višje razrede, 2. izdaja. VI. ,. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razr. VII. „ Dolžan, Mineralogija in geologija. XI. Fizika. 111.—IV. razred: Kunc, lizika za nižje razrede. VII.— Vlil. ,. Ileisner, lizika za višje razrede, 2. popr. izd. XII. Kemija. IV. razred: Prezelj, Kemija in mineralogija. V. „ „ Anorganska kemija (za realko). Vlil. „ XIII. 1 ligi jena. III.—IV. razred: I. in B. Pirc. I ligi jena za III. in IV. razred. VI.—Vlil. „ Pirc, Čitanka o liigijeni. XIV. Filozofija. razred: Ozvald, Logika. XV. Petje. razred: Kramolc, Pesmarica. Učila in knjižnice. I. Učiteljska knjižnica. (Varuh prof. dr. Ilc- Josip.) Prirastek v šolskem letu 1934/35.: 32 deli v 43 zvezkih in 4 snopičih. Stanje ob koncu šolskega leta l()34/33.: 2890 del v 3078 zvezkih in 302 snopičih. 2. Dijaška knjižnica. (Varuha prof. dr. Novak Kran in dr. Gregorin Janko.) a) Srbskohrvatsko-slovenski oddelek: Prirastek v šolskem letu ll)34/33.: 22 deli v 26 zvezkih. Stanje ob koncu šolskega leta 1934/33.: 1802 deli v 2738 zvezkih. b) Nemški, francoski, angleški in italijanski oddelek: Prirastek v šolskem letu 1934/33.: 6 angleških del. Stanje ob koncu šolskega leta 1934/33.: nemških 1393 del. francoskih 233 dela, angleških 17 del. italijanskih 86 del; skupaj 1951 delo. 3. Zemljepisna in zgodovinska zbirka. (Varuh prof. Verbič Vladimir.) Prirastek v šolskem letu 1934/35.: I slika Carigrada (podaril učenec). Stanje ob koncu šolskega leta 1934/35.: 384 zemljevidi, 779 slik (od teh 197 stereoskopnih), 5 reliefov, 52 modela in predmeta, 561 knjiga. 4. Prirodopisna zbirka. (Varuh prof. Dolžan Kran.) Prirastek v šolskem letu 1934/33.: I kosovo gnezdo z jajci (podaril prof. Koželj Anton), «Proteus» 1. letnik. Stanje ob koncu šolskega leta 1934/35.: a) Zoologija z antropologijo: 369 nagačenih živali, 178 preparatov v tekočini, 317 suhih preparatov, 198 mikroskopskih preparatov. b) Botanika: 4 herbariji, 216 semen in plodov, l() modelov, 100 mikroskopskih preparatov. c) Mineralogija: 1476 rudnin, 109 rudninskih posnetkov in modelov, 240 kristalnih modelov. č) Geologija: 218 kamenin, 341 okamenina. d) Knjižnica: 887 knjig, 396 zvezkov, 120 slik, kart i.dr., 50 tehničniIi predmetov. 5. Fizikalna zbirka. (Varuh prof. Andree Leopold.) Prirastek v šolskem letu 1954/35.: 2 aparata in 2 knjigi. Stanje ob koncu šolskega leta 1954/35.: a) Aparati: 746 kosov. b) Knjižnica: 175 zvezki. c) Stenske slike: 30 kosov. č) Orodje stekleni predmeti itd.: 544 kosi. d) Aparati za fizikalne vaje: 453 kosi. 6. Kemijska zbirka. (Varuh prof. Prezelj Maks.) Stanje ob koncu šolskega leta J 934/55.: a) Aparati: 40 kosov, h) Knjižnica: 855 zvezki, c) Stenske slike: 29. č) Orodje, stekleni predmeti itd.: 544 kosi. 7. Matematična zbirka. (Varuh prof. Jeran Fran.) Stanje ob koncu šolskega leta 1954/55.: 90 modelov, aparatov in slik. 8. Risarska zbirka. (Varuh učitelj Ančik Franc.) Prirastek v šolskem letu 1954/35.: 1 oljnata slika «Oplenac», ki sta jo naslikala učenca IV. a razreda Hrovat Stojan in Jelušič Dušan. Okvir je izgotovil Iglič Marijan iz IV. a razreda. Za material, platno, barve itd. so prispevali učenci IV. a razreda znesek 154 Din. Stanje ob koncu šolskega leta 1954/55: 864 modeli, leseni, lončeni in stekleni predmeti in nagačene živali. 1 model je bil zaradi neuporabnosti izločen. 9. Telovadna zbirka. (Varuh učitelj Kozak Josip.) Stanje ob koncu šolskega leta 1954/35.: 20 večjih orodij in premakljivih priprav, 115 manjših orodij (ročk, palic, krogci itd.); skupaj 155 kosi. 10. Pevska zbirka. (Varuh učitelj glasbe Rančigaj Pavel.) Prirastek v šolskem letu 1934/55.: 125 partiture. Stanje ob koncu šolskega leta 1954/35.: a) Cerkveni zbori: 48 različnih partitur z glasovi in 754 partiture brez glasov. b) Posvetni zbori: 22 različni partituri z glasovi in 569 partitur brez glasov. c) Zbirke z mešano vsebino: 6 različnih partitur z glasovi in 26 partitur brez glasov. č) Eno- in dvoglasne pesmi: 15 različnih partitur z glasovi in 185 partiture brez glasov, d) Skladbe za salonski orkester: 76 partitur. c) Strokovna knjižnica: 5 knjig. I) Stenske sliki1: —. 5 kosi so bili zaradi neuporabnosti izločeni. g) Instrumenti: 1 klavir, I harmonij, I viola, I čelo z lokom, I kontrabas z lokom, I zaboj za kontrabas, 65 ovitkov, I pult. Zaradi neuporabnosti je bil izločen I pult. VII. Zdravstveno stanje učencev. a) Poročilo državne šolske poliklinike v Ljubljani. V šolskem letu 1954/55.: so bili pregledani vsi dijaki. Izvršeni so bili sistematski pregledi v vseli 1., IV. in Vlil. razredih, v vseh ostalih pa tako zvani kontrolni pregledi. Njihov glavni namen je, ugotoviti zdravstveno stanje učencev in določiti potrebne mere za korekcijo. Najpogostejše napake so kariozno zobovje, slaba drža telesa, nabrekle hilusne žleze in adenoidne vegetacije v žrelu, ki povzročajo nenaravno dihanje skozi usta. Namen rednih zdravniških pregledov bo dosežen, ko bodo starši in dijaki z resnostjo in pravim razumevanjem sodelovali v lej važni, a še premalo upoštevani panogi zdravstvene zaščite, /ato l>i bilo potrebno, da se starši informirajo o izidu zdravniškega pregleda in vplivajo na svoje otroke-di jake, da se izvrše potrebne korekcije in vsa ostala navodila. b) V splošnem ambulatoriju državne šolske poliklinike v Ljubljani se je v šolskem letu 1934/35. zdravilo učencev: R a z r e d ct Naziv bolezni I. 11. III. IV. V. VI. VII. VIII o n. u (JU j m. ž. sk. m. ž. sk. m. ž. sk. Infekcijske bolezni 2 5 7 » 3 3 4 4 2 — 2 8 40 Očesne bolezni . 17 17 8 8 6 1 7 5 1 6 8 - 8 8 79 Tuberkuloza v prvem stadiju . 13 26 21 12 8 — 8 6 — 6 4 — 4 3 93 Ušesne bolezni . 3 3 2 3 1 - 1 2 2 2 - 2 3 19 Kimrgične bolezni 22 12 27 13 1 14 6 — 6 11 1 12 9 115 Živčne bolezni . — 2 _ 3 1 - 1 2 — 2 — 1 1 1 10 Bolezni srca in krvnega obtoka. 1 4 Bolezni dihalnih organov .... 7 7 6 7 4 — 4 8 — 8 6 — 6 4 49 Bolezni prebavil . 3 7 4 3 2 — 2 2 - 2 — — — 12 33 Žlezne bolezni . 2 1 4 3 3 - 3 1 1 1 1 — 15 Kožne bolezni . . 8 7 3 3 4 — 4 2 — 2 1 - 1 7 35 Konstitucionalne bolezni .... 1 3 1 1 . — — — — — — 5 Bolezni zob . . . 15 18 5 5 8 1 9 6 6 4 4 9 71 Krvne bolezni . . - _ 1 2 - 2 - - — - — — 3 Bolezni kosti in mišic - — — — — — — — — — — — —• Ostale bolezni 14 20! 21 21 6 6 4 — 4 5 1 h 7 99 Skupaj . . . 97 137'94 109: 62 3 65 48 1 49 44 3 47 72 663 7 670 c) Fond za zdravstveno zaščito učencev. Za ta fond je plačalo 898 rednih učencev po 20 Din, skupaj 17.960 Din, 24 privatisti po 20 Din, skupaj 480 Din. Skupna vsota je 18.440 Din; ravnateljstvo jo je oddalo državni Hipotekarni banki, da jo izroči fondu za zdravstveno zaščito učencev. Od tega zneska ni ravnateljstvo prejelo ničesar. Vili. A. Kedovanje učencev. Imena odličnih učencev so debelo, prav dol)lili ra z. p r I o tiskana. L n razred. II a zreci ni k : prof. Grafenauer Fra ne. li) Izdelali so: 1. A m b r o ž i č Jož ko 12. Brtoncelj Anton 2 > Fiezko Pavel ) Andlovič Jožko 15. Cesar 15 o j a n 25. Grašič Bogomil A r h D o 1) r o m i r 14. ( h raška Jan Bogo- 24. G r i n feld A 1 e- .J Baloh Dalibor sla v k s a n d e r 1! a 1 o h J a n e z 15. Coklin Anton 25. Hočevar Miroslav (). Bedenik Franc 16. Čampa Leopold 26. 11 o č e v a 1' R o ni a n - B e g M i 1 a n 17. Č u ček ž. i v o j i n 27. 11 o d n i k Rado- s. B e r e e M a r k o IS. Drn o v š e k M i ra n slav <). B e r g i n e Vladi- 19. Duhovnik Avguštin 28. Hribar Janez m i r 20. Erker Anton 2‘J. J o v a n o v i č M i r k o 10. 15 o ž i č e k F r a u e 21. Est Mladen 50. J u r e č i č 1 v a u 1 1. Brozovič Tugomir b) P o p r a v n i izpit I) o d o delali: Arko Slavko iz slovenščine Auguštin Maks i/ slovenščine Banda Dušan i/ Francoščine čenčur Bogomil i/ matematike Črgan Alojzij iz slovenščine in matematike 6. Fuchs Alojzij iz slovenščine 7. Gaspari Marijan iz prirodopisa S. De Gleria Anton iz slovenščine in prirodopisa Gorkič Dušan iz. slovenščine 10. Jenko Uroš iz slovenščine c) K a z r e d n i izpit poč I. 54.: Archine Drago (ni delal izpita) Bogataj Janko (popravni izpit iz prirodopisa in petja) Brass Rudolf (ni delal izpita) 4. Cotman Drago (ni delal izpita) 5. Grebene Anton (ni delal izpita) 6. Intihar Ljubomir (ni delal izpita) č) Razi' e d b o d o p o n a v I j a 1 i: Černe Anton 5. Dolinar Anton 5. Gruden Dušan Bitenc Leopold 4. Grošel Branko 6. Hudnik Anton I. I) razred. Razrednik: sitni. Sajovic Oton. 1. J u v a n e B o j a n 2. Keržič Miroslav 5. Keržič Oton 4. Kliam Franc 5. k I a n j š č e k Dalibor a) Izdelali so: (i. Kobentcr Milenko 7. Kogej Vasilij H. kogelnik Roman 'J. k o r u n 15 oris K), kozak Damjan 11. krajne Milan 12. Krakar Janez 13. k ra in o le Ni ko I a j 14. k r a v a n j a M i I a n 15. kriv e e R o m a n H), kry/.anowski Janko 17. k u uovar Ivan 18. Lebar Ludovik 19. Likar Mihael 20. Likovnik Maks 21. Lipovšek Marijan 22. Lojk Marko 23. M a her 13 o j a n 24. Mihelčič Rihard 25. Mihelič Josip 26. Mohar Anton 27. Nepužlun Dragotin 28. O g r i / e k Stane 29. Omahen Ivo 30. Ostrelič Josip 31. Pavlin Stojan 32. Pel niša Ivan 33. Pfeifer I v a n 34. Pirnat Branko 35. Plevnik Miran 36. Paternuš Karel b) P o p r a v n i izpit l> odo delali: 1. Justin Franc iz srbohrvaščine in francoščine 2. Kavčič Marijan iz francoščine 3. Kos Maksimilijan iz francoščine in matematike 4. Leben Franc iz srbohrvaščine in matematike 5. Pirnat Franc i/ francoščine I. Leštan Abel c) 11 a z r o dni izpit p o č 1. 52. 2. Kolenc Vladimir č) 11 a z r e d n i izpit po č 1. 54.: 1. Lipovšek Kamilo (ni izdelal) d) II a z r e d b odo ponavljali: 1. Koprivec Alojzij 4. Mauser Marijan 7. Metlar Anton 2. Kosmatin Mavricij 5. Medič Miloš 8. Omahen Anton 3. Marolt Franc 6. Medvedšek Viktor 9. Petrič Egon c) Izgubita pravico do rednega šolanja: 1. Lozic Stjepan 2. Matičič Ivan 1. c razred. Razrednik: prof. Ovsenek Josip. 1. Podpac Anton 2. P o t o č n i k Iv a n 3. Puh Dušan 4. Ilojina Miroslav 5. Saje vic Stanislav 6. Saksida Marijan 7. Šansoni Franc 8. Slana Dušan 9. Sluga Egon 10. Spanring Jožef 11. Stopar Jožef 12. Sulič Bruno a) Izdelali so: 13. Šifrer Mati j a 14. Šircelj Branko 15. Škerlj Marko 16. Š k r b e c Jožef 17. Škrk B o j e s 1 a v 18. šlajpah Miroslav 19. Šmalc Gvidon 20. Šubic B r a n k o 21. šuštar Miran 22. Telban Jožef 23. Teršar Branimir 24. Tomkievvicz Ivan 25. Tratnik Miran 26. T r e p po Marij a u 27. Valentinčič Ivan 28. Videnič Davorin 29. Vizjak Marko 30. Vrečar Stanislav 31. Zrimšek Pavel 32. Zupančič Franc 33. Z u p a n č i č J a n e z 34. Zupanič Nikolaj 35. Ž u i d u r č i č M a -r i j a n b) Popravni izpit bodo delali: 1. Pollak Franc i/. francoščine 3. Puhar Bogomir iz prirodopisa in 2. Progar Alojzij iz slovenščine in matematike francoščine 4. Rebernik Branislav iz francoščine 6. Škafar Vincenc iz francoščine in in zemljepisa matematike 5. Slemenšek Janez iz matematike 7. Vičič Davorin iz matematike c) I? a z r e d n i izpit p o č 1. 54.: 1. Puc Metod (ni delal izpita) 3. /aninovič Živko (ni delal izpita) 2. Roškar Aleksander (ni delal izpita) č) Razred bodo ponavljali: I. Urbajs Ludovik 2. Urbančič Milenko 3. Žagar Franc d) Izgubita pravic o do rednega šolanja: I. Poženel Anton 2. Schrimpf Hugon H.a razred. Razrednik: prot. dr. Gorjanec Martin. 1. A m I) rož F r a n c 2. Badiura Boris 3. Bahovec Ciril 4. Bedenk Franc 5. 15 i b e r M i 1 a n 6. Bischof Herman 7. B o h i n j e c Jožef 8. Boštjančič Aleksander 9. Brajer Anton 10. B r o d a r F r a n c a) I z d e 1 a 1 i so: 11. Č i ž in a n Vinko 12. Črne Franc 13. Demšar Silvester 14. Depo 11 i Marijan 15. Drganc Silvester 16. Fabiani Peter 17. Gabrijelčič Stanislav 18. GanoniCir il 19. Golmajer Pavel 20. Golouh Stanisl a v 21. Gorjan Roman 22. Gračner Karel 23. Gradišek Miroslav 24. II amila Boris 25. Hlebec Jožef 26. 11 o f m a n H a r a I d 27. Humar Aldo 28. Jančič Danilo 29. Janežič Zvonimir 30. Jerina Franc 31. Juvan Dušan 32. Kardelj Bojan b) Popravni izpit bodo delali: 1. Ambrož Marijan iz slovenščine 6. Ferjančič Marijan iz slovenščine 2. Bleiweis Leander iz francoščine in srbohrvaščino 3. Bonač Martin i/. slovenščine 7. Germek Milan iz matematike 4. Borko Boris iz prirodopisa 8. Glavnik Vekoslav iz slovenščine 5. Česnik Pavel iz francoščine c) R a z r e dni izpit po čl. 54.: 1. Bali Stanislav (ni izdelal) 5. Česen Marijan (popravni izpit iz 2. bajt Milan (ni izdelal) francoščine in prirodopisa) 3. Bleiweis Roman (ni delal izpita) 6. Jarc Viktor (popravni izpit iz 4. Bone Dušan (ni izdelal) francoščine) č) R a z r e d bodo ponavljali: 1. Bedenčič Alojzij 4. Gaberc Jožef 7. Jamar Marijan 2. Blažiča Ludovik 5. Grebenc Borislav 8. Jeraj Edvard 3. Črne Ladislav 6. Hönig Štefan d) 1 z g ubit a p r a v i c o d o r e d n ega šol a n j a 1. Besov Drago 2. Demšar Milan II. 1) razred. Razrednik: prof. dr. Novak Fran. 1. Kastclic Gabrijel 2. K e c k G ü n t c r 3. Kersnik Alojzij 4. K 1 e m e n c V i 1 j e m 5. Kordin Bogdan 6. Kratocliwill Kami 1 7. K r š m a n c Mi r a n 8. Kržičlvan 9. K v e d e r R a d i -slav 10. Leber Drago 11. Majcen Franc a) Izdelali so: 12. Mallner Alfred 13. Marinčič F r a n c 14. M a r k c 1 j D u š a n 15. Mauer Duša u 16. Mazovec Mihael 17. Melik Ivan 18. Menart Vladimir 19. Menila Klavdij 20. Minatti Vilko 21. Mulaček Josip 22. Müller Hajko 23. Novak Pavel 24. Ogrizek Franc 25. Omladič Ljuban 26. Oražem Josip 27. Osojnik J osip 28. Osredk a r Rad ko 29. Osredkar Sava 30. Otorepec Ivan 31. Pavlovič Vekoslav 32. Perzl Karel 33. Peteln Ratislav 34. Petkovšek Drago 35. Piskar Vekoslav b) Popravni i /. p i t bodo delali: 1. Kogej Miljii tin iz francoščine in zemljepisa 2. Kovačič Franc iz francoščine 3. Kranjc Matko i/. francoščine 4. Krašovec Branko iz francoščine in matematike 5. Krek Alojzij i/, zemljepisa in matematike 6. Likar Milan iz francoščine 7. Lipušček Silvo iz francoščine 8. Makarovič Drago iz francoščine 9. Oblak Dragan iz matematike 10. Paleček Dušan iz francoščine c) I! a z r e dni i /. p it po č 1. 54.: I. Pančur Konrad (ni delal izpita) 1. Kastelic Marijan 2. Markič Stanimir č) Ra/ r e d bodo ponavljali: 3. Markočič Marijan 5. Pevc Gojmir 4. Medved Borislav 6. Pihlar Rudolf IT. c razred. Razrednik: suplent Štrukelj Vojteh. a) Izdelali so: 1. Pleterski Ivan 15. S p e i 1 M a r i j a n 29. Tavzes Radovan 2 Podboršek Danijel 16. Stamač Julij 30. Tavzes Ž a r k o 3. Pogačnik Marijan 17. Stibilj Boris 31. Trampuž Miloš 4. Popovič Božidar 18. Stojkovič Branko 32. Valant Anton 5. Pretnar Branko 19. Šabec Alojzij 33. Vidmar Ludovik 6. Progar Franc 20. Š a v n i k Bo g d a n 34. Vilheltn Vladimir Rainer Bruno 21. Šircelj Zdenko 35. Vuga Zvonimir 8. Ravbar Zorko 22. Škodnik Stojan 36. Vurnik Ivan 9. Repar Zvonimir 23. škof Viktor 37. Za k raj še k Stanislav 10. Rusjan Jožef 24. š m i d F r a n c 38. Završnik Maksi- II. Selan Ivan 25. šli Ii I? o j a n milijan 12. Sever Mil jut in 26. šuštar Franc 39. Z u b a 1 i č J a n k o 13. Sever Tugomir 27. Šušteršič Mirko 40. Žeinljič Andrej 14. Smrke Dragotin 28. Tarkus Maks 41. Žitko Milan t. Podlogar Milan i/. francoščine 2. Polach Edvard iz zgodovine in prirodopisa 3. Ravnihar Bruno iz francoščine 4. Rustija Branko iz francoščine 5. S tarna c Drago iz slovenščine 6. Škof Otmar iz francoščine 7. Verbec Jožef iz srbohrvaščine in f rancoščine ? Volčanšek Anton iz francoščine 9. Wedani Silvester iz francoščine 10. Zalar Gregor iz francoščine I. Planinšek Milan c) Razred bodo p o n a v 2. Podrekar Marko 5. Sotler Albert j a 1 i: 4. Učakar Marijan 1. Adamič Franc 2. Adlešič Milan 3. Berlot Ljuban 4. Betetto Milan 5. Bizjak Alojzij 6. Boh Anton 7. Bratov/. Marij 8. Ciglič Zvonimir 9. C i r m a n M a r i j a n 10. Cvirn Teodor III. a razred. Razrednik: supl. Bunc Stanislav, a) Izdelali so: II. Čigon Alojzij 12. Dobnik Duša n 13. Ebner K u r t 14. Erzin Miroslav 15. Fettich Janez 16. Franzot Viktor 17. Gaj Aleš 18. Gulič Miloš 19. Hladnik Milivoj 20. Hribar Milodar 21. Hrovat Jožef 22. Hubad Ciril 23. Hudnik Mila n 24. Iglič Božidar 25. Jak Artur 26. j a n e ž i č S a v o 27. Janežič Vladimir 28. Jarec Dušan 29. Jenko Tvan 30. Jeran Branko b) Popravni izpit bodo delali: 1. Bekš Ladislav iz matematike 2. Bevc Fedor iz matematike 3. Bezlaj Matej iz francoščine in nemščine 4. Boltar Danijel iz francoščine in matematike 5. Bradeško Jožef iz fizike 6. Cof Ivan iz zgodovine 7. Čolnar Ivan iz slovenščine in zgodovine 8. Gale Anton iz francoščine in nem- 9. 10. G j ud Aleksander iz slovenščine iz i rancoscine in Gunstek Jožef matematike 11. Heinrich Ciril iz francoščine 12. Her k sel Viktor iz slovenščine in matematike 13. Herzog Janez iz slovenščine 14. Hieng Janez iz slovenščine in francoščine 15. Honzak Milenko i/. slovenščine 16. Jemec Ivan iz francoščine seme c) Razred bodo ponavljali: 1. Bajželj Josip 2. Barlič Junez 4. Gašperin Igor 3. Borisov Peter III. h razred. Razrednik: prof. Lapajne Vladimir. a) Izdelali so: 1. J e n k o M e t o d 4. Kopitar Marijan 7. Kramolc Božidar 2. Kastelic Ivan 3. Kontelj Bojan 5. K o v a č i č Erik 8. Kregar Rado 6. K r a j n c Branko 9. K u h a r R a d o 10. Kunc Božidar 11. Kurent Vladimir 12. Legiša Dušan 13. Lenček Boris 14. Levičar Jožef 15. Loskot Vid 16. Macarol Miloš 17. Magolič Miloš 18. M a 1 V o j a n 19. Manger Natko 20. Marinc Marijan 21. Markelj Branko 22. Mihelič Milan 23. Miklavc Branko 24. Miklavčič Franc 25. Miklič Boris 26. Močan Jožef 27. Namar Leopold 28. N o v a č a n Stanko 29. Pleničar Marijan 50. Polajnar Anton 51. Prelog Karel 52. Prevoršek Dušan h) Popravni izpit bodo delali: 1. Kocutar Franc iz francoščine 6. Pfeifer Ciril iz francoščine in 2. Lenärd Matija iz srbohrvaščine matematike 3. Leskovšek Anton iz nemščine 7. Pintar Vekoslav iz slovenščine i 4. Perkon Stanko iz slovenščine fizike 5. Pevc Stojan iz slovenščine c) Razred bodo ponavljali: 1. Jeriha Viktor 3. Mazi Davorin 5. Podlogar Danilo 2. Juvan Radoslav 4. Pelicon Slavko č) Izgubita pravico do rednega šolanja: I. Kogej Ivan 2. Korošec Ladislav III. c razred. Razrednik: supl. Uršič Alojzij. 1. Prijatelj Nikolaj 2. Ranzinger Hubert 5. Ravnikar Karel 4. Remec Vladimir 5. Rolih Ivan 6. Sedej Ivan 7. Sedlar Jožef 8. Skuk Janez 9. Sluga Anton 10. Smrkolj Samo 11. Spille r - Muys F rane a) Izdelali so: 12. Stanič Ignacij 13. Škerjanc Lovrenc 14. Škerl Milan 15. Šorn Jožef 16. Taufer Karel 17. Tavčar Adolf 18. Tavčar Janez 19. Tomec Alojzij 20. Trampuž Karel 21. Ušlakar Dušan 22. Vasic B r a n k o 25. Vene Vincenc 24. Verbič Jožef 25. Vrabec Stojan 26. Vrhovec Ivan 27. Wernig Ferdinand 28. Zadnikar Marijan 29. Zakrajšek Dušan 50. Žiberna Boris 51. Žitko Marij 52. Žitnik Miloš 55. Žonta r Srečko 54. Šinkovc Branko b) Popravni izpit 1. Širine Franc iz fizike 8. 2. Terčelj Bogdan iz francoščine 3. Toni Vincenc iz francoščine in 9. nemščine 4. Topolšek Božidar iz francoščine in 10. fizike. 5. Urbančič Marijan iz francoščine 11. 6. Vagaja Dušan iz francoščine 12. 7. Verbič Stanislav iz fizike b o d o delali: Vitek Milan iz srbohrvaščine in francoščina Vodopivec Alojzij iz srbohrvaščine in francoščine Završnik Ernest iz srbohrvaščine in francoščine Zelenko Vladimir iz fizike Zorn Jurij iz srbohrvaščine in fizike 1. Vagaja Uroš 2. Vrančič Marijan 4. Zupet Jožef 3. Zupančič Viljem IV. a razred. Razrednik: prof. Breskvar Silvo. a) Izdelali so: 1. Accetto Borut 14. B r e z n i k Marko 27. Gaspari Sergij 2. Ahčin Branko 15. Budlcovič Cvetko 28. G r u m Duša ii 3. Ajdič Miljutin 16. Clenienz Hubert 29. Hadži Dušuu 4. Arrigler Adolf 17. Clenienz Viljem 30. Hirsch Peter 5. Avanzo Leo 18. Česnik Milan 31. Hrovat Stojan 6. Babšek Miran 19. Češnovar Saša 32. Humar Jernej n B a j ž e 1 j Stani- 20. Čohal Miran 33. Iglič Marijan slav 21. Dimnik Peter 34. Jaklič Vladimir s. Ban Boris 22. Dular Ivan 35. J a m n i k F r a n 9. Batič Anton 23. E c k e r Emil 36. Janežič Miloš 10. Batič Stanislav 24. Favai Marcel 37. Jelušič Dušan 11. Benčina Anton 25. F e 1 i c i j a n V 1 a - 38. Jenko Samo 12. Biber Demeter dimi r 39. Jeras Josip 13. Bordon Dušan 26. Furlan Borut 40. Kačer Zdenek b) R azred bodo po navij a 1 i 1. Dolenc Andrej 4. Fritsch Herbert 7. Jesenko Blaž 2 Druškovič Vekoslav 5. Jenko Boris 8. Jug Gojislav 3. Fajon Miroslav 6. Jereb Franc c) Izgubi pravico do rednega š 0 1 a n j a : 1. Ham Franc I V. 1) razred. Razrednik: prof. Schweiger Josip. a) Izdelali so: 1. Kališnik Ivan 15. Kukec Miroslav 29. Možina Frančišek 2. Kandare šaša 16. Kiissel Smiljan 30. Možina Ladislav 3. Karič Rajko 17. Lozej Zdravomir 31. Musič Miroslav 4. Kastelic Ivan IS. Lušin Primož 32. N a m o r š Velimir 5. Kern Vladimir 19. Luzar Saša 33. Nedog Jožef 6. K o m p a r e Duša n 20. Makarovič Dušan 34. Omerza F rane 7. Korošec Zvoni- 21. Marolt Marko 35. Orehek Albert m i r 22. Matajec Boris 36. Ovsenik Janez 8. Kos Ludovik 23. Mayer Ernest 37. Pahor F e d o r 9. Kostanjevec Stojan 24. Michler Zoran 38. Pavlica Alojzij 10. Kovačič Božidar 25. Mihič Vekoslav 39. Pavlin Jožef 11. Kravos Vladimir 26. M i k y š k a J i f i 40. Pavlin Miran 12. Kržič Ivan 27 Mišic Ivan 41. Pestotnik Pavel 13. Kržišnik Zorko 28. Molk Ivan 42. Pirih Miroslav 14. Kukec Marko b) Razredni izpit po č 1. 54.: 1. Lipicer Dragotin (ni delal izpita) 2. Mazek Marijan (ni delal izpita) c) 11 a z r e d bodo ponavljali: 1. Kolarič Marijan 3. Lunder Milovan 5. Mulej Matej 2. Legat Anton 4. Mravlje Frančišek č) Izgubita pravico do rednega šolanja: 1. Kobav Svetozar 2. Langof Janez (delal razredni izpit po členu 54.) IV. c razred. Razrednik: supl. Sotošek Janko. a) Izdelali so: 1. Petrin Ernest 12. Sedlar Janko 23. Varl Bojan 2_ Pirjevec Dušan 13. Sever Bojan 24. V e r 1 i č Josip 3. Pirkmajer Smiljan 14. šmid Aleksander 25. Vipotnik Ivan 4. Pliverič Zvonimir 15. Šušteršič Mirko 26. W e d a m Albin 5. Pollak Milan 16. Tavčar Franc 27. Ziherl Bojan 6. Prešern Igor 17. Tavzes Dušan 28. Z r i m š e k E g i d i j 7. Pretnar Josip 18. Tominc Marijan 29. Zupan Ernest 8. Rabič Viktor 19. Treppo Lenart 30. Zupan Gojmir 9. Robida Stanislav 20. Tro št Stojan 31. Z u p a n c Alb i n 10. Rupnik Božidar 21. Urbas T v a n 32. Žajdela Franc 11. Schuster Anton 22 Valant Ivan b) R a z r e d n i izpit poč 1. 54.: 1. Svoljšak Stanislav (ni delal izpita) 2. VujadinovičVeselin(ni delal izpita) c) R a z r e d bodo ponavljali: 1. Pleterski Radivoj 3. Samotorčan Ivan 5. Valentinčič Ciril 2. Račič Marko 4. Štefula Ludovik č) Izgubita pravico do rednega šolanja: 1. Vahen Stanislav 2. Weissbaclier Oton V. a razred. Razrednik: prof. dr. Gregorin Janko. 1. C i r m a n Branko 2. D e č ni an Ivan 3. Dimnik Dušan 4. Dolinšek Karel 5. Drnšček Stojan 6. Drnovšek Alojzij 7. Drolc Karel 8. Erzin Gabrijel 9. Friedrich Aleksander a) Izdelali so: 10. Gaspari Miroslav 11. Gulič Uroš 12. Hrovat Dušan 13. Jašovec Leopold 14. Jenko Miloš 15. Jeruc Josip 16. Klanjšček Gojmir 17. Komidar Vladimir 18. Košir Božidar 19. Košir Milan 20. Lindtner Miran 21. Mali Ludovik 22. Mallner Ivo 23. N u m a r F m i 1 24. Pavlič Franc 25. P e r t o t Duš n n 26. Peterlin Peter 27. Počkar Gregor 1. Čuden Dušan iz matematike 2. Fischer Bogomil iz francoščine 3. Gorenc Jožef iz nemščine 4. Keržar Janez iz francoščine 5. Kolenc Dušan iz latinščine 6. Kos Leon iz narodnega jezika 7. Lukan Jožef i/, latinščine 8. Nachtigall Konstantin iz nemščine 9. Novak Jaroslav iz nemščine 10. Okrupa Štefan iz latinščine 11. Pehani Josip iz latinščine 12. Petrič Alfred iz latinščine 13. Pirkmajer Fedor iz matematike c) Razred bodo ponavljali: 1. Bedenk Rudolf 3. Kocmur Marijan 5. Peršič Dušan 2. Jamar Janez 4. Lenard Srečko 6. Peternelj Branko č) Izg ii b i pravico do rednega šolanja: I. Kozinc Savo V. I) razred. Razrednik: prof. dr. Debeljak Anton, a) Izdelali so: 1. Poljšak Zoran 2. Presl Janez 3. Puhar Ivan 4. Reich Anton 5. Ribičič Dimitrij 6. Roš Zlatomir 7. R u s j a n A 1 e -k s a n d e r 22. Berce Marija 23. Biber Josip 24. C e r a r 1' e l i k s 25. Dedek J o s i p 26. Kuščer Dušan G i m n a z i j a : 8. Savrič Vilibald 9. S c a r j) a I v a n 10. Schuster Ernest 11. Selan Stanislav 12. Škapin Leon 13. S 1 u g a Gabrijel 14. š t e r Ivan R o a 1 k a : 27. L o j k Branko 28. Lokar Dušan 29. O r e h e k Vi d a 30. Osredkar M i 1 a n 31. Pešl Rado 15. Tanko Anton 16. Turk Srdan 17. Zaletel Bojan 18. Zornada Josip 19. Zupan Svatopluk 20. Železnik Vinko 21. Žerdoner Vekoslav 32. Schell Ilugou 33. Sever M a r k o 34. Šuštaršič Angela 35. Tratnik Bojan b) P o p r a v n i i G i m n a z i j a : 1. Saunig Dušan iz prirodopisa 2. Tomažič Boris iz prirodopisa 3. Valentinčič Ludovik iz latinščine 4. Žagar Stanislav iz nemščine e) R a z r e dni z p i t bodo delali: R e a 1 k a : 5. Bokal Anton iz opisne geometrije 6. Slokan Milan iz nemščino 7. Toman Mojmir iz opisne geometrije izpit po č 1. 54.: Gimnazija : 1. Satler Jožef (ni delal izpita) i. Pušnar Ivan č) Razred bodo ponavljali: Gimnazija: 2. Trotošek Karel 3. Žagar Maks Realka: 4. Premelč Bogomir VI. a razred. Razrednik: prof. Bajuk Marko. 1. Bester Ivan 2. Blejec Marijan 3. Bogataj Vladimir 4. Cerer Anton 5. Čadež Marijan 6. čopič Miloš 7. Gostič Milan 8. Gspan Marijan 9. ITabbo Alfonz 10. Jelašič Boris 11. Jurko Oton a) Izdelali so: 12. Kersnik Franc 13. Kersnik Gregor 14. Kobal Boris 15. Kranner Martin 16. Kuralt Jože 17. Mauer Anton 18. Osterc Ludovik 19. Pezdir Milan 20. Porenta Viktor 21. Ramor Igor 22. Razpotnik Jože 23. Raztresen Ivan 24. 11 u p ar Marija n 25. Ruprecht Uroš 26. Stenovec Franc 27. Škerl Oton 28. Urankar Feliks 29. Vali tar Zdenko 30. Vratuša Anton 31. Wodam Rudolf 32. žiža Peter. b) Popravni izpit bodo delali: 1. Perme Jože iz zgodovine 3. Rakovec Rajko iz matematike 2. Polajnar Henrik iz latinščine 4. Strauss Emil iz zemljepisa c) Razredni izpit po č 1. 54.: t. Derenda Vladimir (ni izdelal) e) Razred bodo ponavljali: 1. Gruden Janko 2. Juvanec Marijan 4. Brumec Jože 3. Sirnik Velimir d) Izgube pravico tl O' rednega šolanja: 1. Felle Karel 2. Košmrl Jože Urek Vladimir VI. h (realčni) razred. Razrednik: prof. Prezelj Maks. 1. Bevc Ed m u n d 2. Bischof B r u n o 3. Brelih Vlasta 4. Č e b u 1 j Albert a) Izdelali so: 5. Jenko Zdravko 6. Knez Božena 7. Kos J ožci 8. Kramaršič Marko 9. Lapornik Edvard 10. Leskovšek Drago tl. Pavletič Karel 12. Stritar Nada b) P o p r a v n i izpit bodo delali: 1. Hafner Pavel iz francoščine 3. Švajgar Rasto iz nemščine 2. Polak Uroš iz nemščine c) Razredni izpit po č 1. 52.: 1. Šuštar Maksimilijan č) Razred bodo ponavljali: 1. Česnik Marijan 2. Logar Viktor 3. Willinann Rudolf VII. a razred. Razrednik: prof. Kozak Jus. 1. Babnik Ivan 2. Bajt Ljubivoj 3. Bitenc Boris 4. Bole Janez 5. BradaškaPeter 6. Breznik Igor 7. Černigoj Franc 8. Erjavec Stanislav a) Izdelali so: 9. Erker Ferdinand 10. Gaberščik Milan 11. Gorjanec Gorazd 12. Grobelnik Slobodan 13. Janežič Vekoslav 14. J e r o v e c Franc 15. Kersnik Anton 16. Koršič Marko 17. K o s e c Feliks 18. Kotnik Josip 19. Linhart Božo 20. Mali Franc 21. Milič Danilo 22. Pirkmajer Miroslav 23. Varga Ludovik 24. Zakrajšek Miroslav 25. Zalokar Marko b) Popravni izpit bodo delali: I. Binter Miran iz latinščine 4. Kozina Dragotin iz latinščine 2. Češnovar Ivan iz latinščine 3. Ferjančič Karel iz latinščine 5. Trost Janez iz latinščine 6. Žerjal Anton iz nemščine c) Razred bosta ponavljala: l. Soban Stanislav 2. Sadnikar Demetrij 1. Biber Alfred 2. Čuk Franc 3. Kobol Albin VII. h (realčni) razred. Razrednik: prof. Jeran Fran. a) Izdelali so: 4. Koželj Albin 5. Kuščer I v a n 6. Miklič Miloš 7. Ribnikar Stojan 8. Stepišnik Zvonimir 9. šlajpali Franc 10. Vahen Rudolf b) Popravni izpit bodo delali: 1. Čuček Tatjana iz prirodopisa 4. Smrekar Rudolf iz francoščine . Kren Heribert iz narodnega jezika 5. Stančič Viktor iz nemščine . Kiissel Božidar iz narodnega jezika c) Razred bodo ponavljali: 1. Česnik Vladimir 2. Filipič Bojmir 4. Malahovsky Rudolf 3. Kolarič Ervin VIII. a razred. Razrednik: prof. Verbič Vladimir Andrej. 1. Bergelj Miroslav 2. Bratulič Viktor 3. Budič Zdenko 4. Burger Ivan 5. Flerin Milan 6. Golob Friderik 7. Hrovat Miroslav 8. Kravos Vladimir 9. Lukežič Jožef 10. Menard Boris 11. Menart Franc 12. Močnik Ernest 13. Naglič Stanislav a) I z d e 1 a 1 i so: 14. N c g r o J a n e z 15. C) b 1 a k M a r i j a n 16. 1’ o č k a r J o s i p 17. Podkrajšek Svobodi» 18. Ribnikar Miran 19. Rusjan Anton 20. Sadnikar Nikolaj 21. Saje Vladimir 22. Schwarz Ernest 23. Sladič Vil j CI11 24. Smerkolj Stojan 25. Soklič Emil 26. Stanonik Pavel 27. Svete Jernej 28. š k e r 1 a v a j 15 o g u m i 1 29. Ulaga Ciril 30. Vipotnik Vincencij 31. Vivod Friderik 32. Z arnik Jožef 33. Zidar Marijan 34. Zrimec Stanislav 35. Ž c r j a v B o r u t 36. Žižek Alfonz 37. Žorga Aleksij b) Raz r e d n i izpit po č 1. 52.: 1. Kopitar Bogomir c) Razredni izpit po č 1. 54.: 1. Kuhar Antheo (ni delal izpita) č) Razred bo po n a v 1 j a 1 : I. Dobovičnik Stanislav VIII. I) (realeni) razred. Razrednik: prof. dr. Kolarič Rudolf. a) Izdelali so: 1. Berce 15 o r i s 10. J u r m a n F r a n c 19. Štibernik Hu- 2_ Berdajs Bogo- 11. Kavčič Viktor bert m i 1 12. Labernik Marijan 20. Te r š a r Josip 3. Budnar Alojzij 13. Lovša Bojan 21. Valentinčič Karel 4. Burger Kajetan 14. Marinšek Anton 22 VVeiss Franc 5. Ciulia Vinko 15. MikličDe m eter 23. Zitterschlager Boris 6. Cotič Vojeslav 16. Novak Karel 24. Z u b a 1 i č Leopold 1' Eypper Ernest 17. Sagadin Erik 25. Zupan Ivan 8. Guštin Josip 18. Sancin Franc 26. Živič Martin 9. Hladky Karel b) Razredni izpit po č 1. 52.: 1. Jurečič Franc c) I z g u b i pravico do rednega šol a n j a : 1. Polz Volbenk B. Nižji tečajni izpit. Nižji tečajni izpit se je vršil v IV. a, IV. b in. IV. c razredu pod predsedstvom razrednikov od 11. do 15. junija. Izpitom je prisostvoval ministrski odposlanec g. dr. Prijatelj Ivan, univerzitetni profesor. K izpitu so se prijavili: iz IV. a razreda 40 rednih učencev in I učenec, ki je izpit ponavljal; iz IV. b razreda 4L učenec in 2 učenca, ki sta izpit ponavljala; iz IV. c razreda 50 rednih učencev in 2 učenca, ki sta izpit ponavljala. Izpitni odbori: v IV. a razredu: predsednik Breskvar Silvo, profesor, za matematiko; Uršič Alojzij, suplent, za slovenščino; dr. Ilc Josip, profesor, za francoščino; Sotošck Janko, suplent, za zemljepis in zgodovino. V IV. b razredu: predsednik Schweiger Josip, profesor, za matematiko; dr. Gorjanec Martin, profesor, za slovenščino; doktor Debeljak Anton, profesor, za francoščino; Kozak Jus, profesor, za zemljepis in zgodovino. V IV. c razredu: predsednik Sotošek Janko, suplent, za zemljepis in zgodovino; Pavlič Klotilda, profesorica, za slovenščino; dr. Novak Fran, profesor, za francoščino; Jeran Fran, profesor, za matematiko. Za pismeni izpit iz slovenščine, ki se je vršil 11. junija v vseh treh oddelkih, je bila določena naloga: «Brez dela ni jela». (Razprava.) Uspeli izpita: 1. Oproščeni so bili po čl. 2. pravil o nižjem tečajnem izpiiu (§ 57. zakona o srednjih šolah) naslednji odlični in prav dobri učenci iz: IV. a razreda: I. Batič Stanislav, 2. Bordon Dušan, 5. Breznik Marko, 4. Ecker Emil, 5. Grum Dušan, 6. Hadži Dušan, 7. Hrovat Stojan. IV. h razreda: 1. Kandare Saša, 2. Karič Rajko, 5. Kompare Dušan, 4. Luzar Saša, 5. Marolt Marko, 6. Maver Ernest, 7. Mihič Vekoslav, 8. Mi-kvška Jiri, 9. Pestotnik Pavel. 1. Pirjevec Dušan, 2. Sedlar Janko, 3. Tominc Marijan, 4. Treppo Lenart, 5. Trošt Stojan, 6. Valant Ivan, 7. Varl Bojan, 8. Verlič Jožef, 9. Vipotnik Ivan, 10. Zrimšek Egidij, 11. Žajdela Franc. 2. Izpit so napravili: a) v IV. a razredu: 1. Accetto Borut, 2. Ahčin Branko, 3. Ajdič Miljutin, 4. Ar-rigler Adolf, 5. Avanzo Leon, 6. Babšek Miran, 7. Bajželj Stanislav, 8. Ban Boris, 9. Batič Anton, 10. Benčina Anton, 11. Clemenz Hubert, 12. Clemenz Viljem, 13. Česnik Milan, 14. Češnovar Saša, 15. Čobal Miran, 16. Dimnik Peter, 17. Dular Ivan, 18. Felicijan Vladimir, 19. Franki Bogoljub (delal drugikrat), 20. Furlan Borut, 21. Gaspari Sergej, 22. Humar Jernej, 23. Jaklič Vladimir, 24. Jamnik Fran, 25. Janežič Miloš, 26. Jelušič Dušan, 27. Jenko Samo, 28. Jeras Josip. b) v IV. b razredu: 1. Kališnik Ivan, 2. Kastelic Ivan, 3. Kern Vladimir, 4. Korošec Zvonimir, 5. Kostanjevec Stojan, 6. Kovačič Božidar, 7. Kravos Vladimir, 8. Kržič Ivan, 9. Kržišnik Zorko, 10, Kukec Marko, 11. Lozej Zdravomir, 12. Malis Tegodrag (delal drugikrat), 13. Miclder Zoran, 14. Mišic Ivan, 15. Molk Ivan, 16. Možina Frančišek, 17. Možina Ladislav, 18. Musič Miroslav, 19. Namorš Velimir, 20. Omerza Franc, 21. Osterc Ludovik (delal drugikrat), 22. Pahor Fedor, 23. Pavlica Alojzij, 24. Pavlin Jožef, 25. Pavlin Miran, 26. Pirih Miroslav. c) v IV. e razredu: 1. Martinšck Avgust (delal drugikrat), 2. Martinšek Henrik (delal drugikrat), 3. Petrin Ernest, 4. Pirkmajer Smiljan, 5. Pli-verič Zvonimir, 6. Pollak Milan, 7. Prešern Igor, 8. Pretnar Josip, 9. Robida Stanislav, 10. Rupnik Božidar, 11. Schuster Anton, 12. Sever Bojan, 13. Šmid Aleksander. 14. Šušteršič Mirko, 15. Tavčar Franc, 16. Tavzes Dušan, 17. Urbas Ivan, 18. Wedam Albin, 19. Ziherl Bojan, 20. Zupan Ernest, 21. Zupan Gojmir, 22. Zupanc Albin. 3. Popravni izpit v avgustu bodo delali: a) v IV. a razredu: 1. Biber Demeter iz zemljepisa in zgodovine. 2. Budkovič Cvetko iz zemljepisa in zgodovine. 3. Favai Marcel iz francoščine. 4. Hirsch Peter iz francoščine. 5. Iglič Marijan iz francoščine. 6. Kačer Zdenek iz matematike. b) v IV. b razredu: J. Kos Ludovik iz francoščine. 2. Kukec Miroslav iz zemljepisa in zgodovine. 3. Kiissel Smiljan iz zemljepisa in zgodovine. 4. Lušin Primož iz zemljepisa in zgodovine. 5. Makarovič Dušan iz francoščine. 6. Matajec Boris iz francoščine. 7. Nedog Jožef iz zemljepisa in zgodovine. 8. Orehek Albert iz zemljepisa in zgodovine. C~\T • v • • i v • • • • i . Višji tečajni izpit. Višji tečajni izpit se je vršil od 12. do 26. junija v dveh oddelkih: v realnogimnazijskem in realčnem. Izpitni odbor je bil sestavljen takole : Predsednik: ministrski odposlanec g. dr. Prijatelj Ivan, univerzitetni profesor; podpredsednik: direktorjev namestnik Mašera Fran, profesor. Člani za realnogimnazijski oddelek: suplent Bunc Stanislav za narodni jezik, profesor dr. Gregorin Janko za francoski in nemški jezik, profesor Verbič Vladimir za narodno zgodovino in za občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije, profesor Schweiger Josip za matematiko. Člani za realčni oddelek: profesor dr. Kolarič Rudolf za narodni jezik in za nemški jezik, profesor dr. Debeljak Anton za francoski jezik, profesor Grafenauer Franc za narodno zgodovino in za občo zgodovino z zemljepisom kraljevine Jugoslavije, pro-profesor Andree Leopold za matematiko in fiziko, profesor Prezelj Maks za kemijo, profesor Lapajne Vladimir za opisno geometrijo. Pripuščeni so bili k izpitu 74 redni učenci in 2 privatista: 39 rednih učencev in 1 privatist (delal tretjikrat) v realnogimnazijskem in 35 rednih učencev in I privatist (delal tretjikrat) v realčnem oddelku. Izmed predloženih nalog za pismeni izpit je določil izpitni odbor naslednje: 1. Iz slovenskega jezika v obeh oddelkih: Vpliv Levstikovega literarnega programa iz 1. 1858. na slovensko literaturo. (Razprava.) 2. Iz srbohrvaške književnosti v obeh oddelkih: Tuji vplivi v srbohrvaški literaturi. (Razprava.) 3. Iz nemškega jezik a v obeh oddelkih: Daniel, Volks-charakter der Deutschen (35 vrstic). Prevod. 4. I z francoskega jezika v obeh oddelkih: Ernest Renan, La nation (56 vrstic). Prevod. 5. I z matematike v obeh oddelkih: a) Pet števil tvori aritmetično zaporedje. Kako se glase, ako je njih vsota 40 in njihov produkt 12320? b) V kroglo (R = 50mm) se postavita na njen vzporednik dva pokončna stožca tako, da ležita njuna vrha v krajiščih premera, ki stoji pravokotno na vzporedniku. V kakem razmerju so prostornine vseh treli teles, če sta si stožčevi višini kakor I : 4? c) Poišči enačbi tangent na hiperbolo I6x2 — 9y2=l44, ki sta s premo y = 4x— 5 vzporedni. Kolike so dotikalne količine za točko Mi? V realčnem oddelku še: č) Baterija 16 V daje tok, Ako se poveča upor spojne žice za 2 ß, se zmanjša jakost toka za 1.8 Amper. Kolika je 1 jila prvotna jakost toka? 6. Iz opisne geometri j e v realčnem oddelku: a) Načrta j najmanjši oktaeder, ki ima dvoje oglišč na premicah p |/V (—2, 10, 7) 15 (—7, 0, 0)| in q [C (6. 1*5, 0) I) (3, 3. 10)| tako, da sta dva roba, ki ne gresta skozi oglišči na premicah p in q vzporedna ti2. ])) Določi vse sence čaše, sestavljene iz odsekanega stožca, valja in krogle za tehnično osvetljavo. Uspeli izpita: A. V l* e a I n o g i m n a z i j s k e m o d d e 1 k u : 1. Zrelostni izpit so napravili: 1. Bratul ič Viktor Lukežič Jožef 2 Budič Zdenko 10. Menard Boris 3. Burger Ivan II. Menart Franc 4. Čuden Franc (delal drugi- 12. Močnik Ernest krat) 13. Negro Janez 5. Flerin Milan 14. Oblak Mari jan 6. Golob Friderik 15. Počkar j osi]) 7. Hrovat Miroslav 16. Podkrajšek Svobod in S. Jarc Vladimir (delal drugi- 17. Ribnikar Miran krat) IS. Rusjan Anton 19. Sadnikar Nikolaj 20. Schwarz Ernest 21. Sladič Viljem 22. Smerkolj Stojan 25. Stanonik Pavel 24. Svete Jernej 25. Škerlavaj Bogomil 26. Ulaga Ciril 27. Vipotnik Vincencij 28. Vivod Friderik 29. Zarnik Jožef 30. Zidar Marijan 31. Žerjav Borut 32. žižck Alfonz 35. Žorga Aleš 34. Tomažič Pavel (delal tretji-krat, kot privatist) 2. Popravni izpit v avgustu bodo delali: 1. Bergel j Miroslav iz narodnega jezika 2. Kravos Vladimir iz nemščine 5. Saje Vladimir iz francoščine 4. Zrimec Stanislav iz francoščine 3. Odklonjena na leto dni: 1. Naglič Stanislav 2. Soklič Emil B. V r e a 1 č n e m oddelku: 1. Zrelostni izpit so napravili: L Berce Boris J 5. Lovša Bojan 2 Berce Srečko (delal drugi- 16. Marinšek Anton krat) 17. Miklič Demeter 5. Berdajs Bogomil 18. Novak Karel 4. Burger Kajetan 19. Pielick Evgen (delal drugi- 5. Butinar Rudolf (delal d rugi- krat) krat) 20. Sagadin Erik 6. Ciuha Vinko 21. Sancin Franc L • Cotič Vojeslav 22. Štibernik Hubert 7. Eypper Ernest 25. Teršar Josip 9. Franzot Karel (delal drugi- 24. Valentinčič Karel krat) 25. Weiss Franc 10. Ceršak Cirila (delala drugi- 26. Zitterschlager Boris krat) 27. Zubalič Leopold II. Hladkv Karel 28. Zupan Ivan 12. Jurman Franc 29. Sondag Evgen (delal treij 13. Kavčič Viktor krat. kot privatist) 14. Labernik Marijan 2. Popravni izpit v avgustu bodo delali: 1. Černe Angel iz narodnega jezika (delal drugikrat) 2. Guštin Josip iz francoskega jezika 3. Pengov Jožef iz fizike s kemijo (delal drugikrat) 4. Živič Martin iz narodne zgodovine ■■ 3. Odklonjeni za leto dni: 1. Budal Stanislav (delal drugi- 3. Varl Evgen (ni prišel k krat) pitu) 2. Budnar Alojzij IX. Redovanje privatnih učencev. Debelo tiskana imena /nacijo odličen, razprto prav dober uspeh. Sprejemni izpit za I. razred so napravili: 1. Bitenc Josip 5. Podobnik Bronislav 2. Grdevič Bruno 6. Pukl Franc 3. Iliaš Stanislav 7. Strlič Janez 4. Kočar Ivan I z p i t a n i napravil: I. Miljutin Aleksij I. razred a) Izdelala sta: 1. K o č a r I v a n 2. P o d o b n i k B r o n i s 1 l>) Popravni izpit bosta d e 1 a 1 a : 1. Iliaš Stanislav iz slovenščine in prirodopisa 2. Strlič Janez iz slovenščine c) Niso izdelali: 1. Bitenc Josip 4. Potisek Franc (dopolnilni 2. Grdevič Bruno izpit) 3. Pukl Franc II. razred a) Izdelali so: 1. Čehovin Bogomil 3. Podobnik Bronislav 2. L u k e ž A 1 e k s a n d e r b) Popravni izpit bosta delala: 1. Mikolič Ciril iz zgodovine in prirodopisa 2. Pelhan Ludmil iz francoščine iz- a v III. razred a) I z d e 1 a 1 i so: II ub m a y e r Zlat a n 3. Lukež Aleksander Kosmač Ciril (dopolnilni izpit) b) N i izdelal: Janičijevič I. Dimitrije V. razred a) Popravni izpit bosta delala: Mehle Jožef iz matematike Breskvar Avgust (realka) iz kemije VI. razred a) Popravni izpit bo delal: Povše Anton iz nemščine b) Niso izdelali: Tavčar Josip (realka) 3. LJssar Maks (dopolnilni iz Uršič Milan pit za realko) VII. razred a) Izdelal je: AVeissbaclier Fedor (realka) b) Ni izdelal: Aleš Fran jo (realka) cd • CD • p—< H—> 03 C/3 0) V 5 >w s cc -+* V} o <■* >3 • l-< k 0) -4-* >1/1 cd > co 'S) 3 O X (-< o -o J-4 CS3 > s £> 03 ft 3 C/2 > jq $ '/5 C"fl bß 3'C 3 ■o — ■8.5* >.S M N s ^3 cß 'o >co fl M © >o cd N > *3 cd co ‘ft > O .2 ftT cd i • fl 0 npoazej a i.....................r 00 CO 00 CD I i CO (N »—• I l I I 1 r (M y—i i I I I I I CO CO *-• O »O I - 00 Ci CO CO I I I I I O CO —< ”«* CO >o CO 05 CO Ol Ol o -* Q} CO I I I 00 CO CO CO CO l> 00 oa CO Ol 00 I CO I 00 o oo L— ___I_ CO o II. Statistika ocenjenih učencev na koncu drugega polletja. A Z £2 o a c a» o •p* © s 1" o ® ^ o -♦-» © O vseh I 143 CO o 146 136 eo Cd CO 52 65 854 p« 5b © CD 1 1 i 1 CO CO - i t'“ © 0) >o 1 >CO P u TJ £ 145 CO *o CO 136 90 68 o 65 817 2 © CO > 12 1 2M 1 CO 29 73 P a Pt P J5 co >J< 1 1 1 1 1 1 1 1 1 «0 : 'S E 12 1 - (M 1 CO 29 1 o I P, o : to P 0 2 ® o CO > O o 1 l 1 (M 33 Z š e i © ' p iO -JT. M 1 1 1 1 1 1 1 1 1 _ o *c ° E O E>» 1 «h 1 (M >w Ts i ** o U) vseh (M 1 1 1 1 rH 1 (M »O ,o O xO acc >N 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ! rA ž E (M 1 1 1 1 1 ifi es 1® j KO O eö»^ vseh 157 eo •x IH 146 140 94 63 52 68 883 bfi 3 ^5 S5 § §•§* •d W >Š 1 1 1 1 CO CO - i r- « Q, T3 > O E 157 163 146 140 91 09 »O 00 CO CO 00 Razred h4 d III. IV. > > VII. VEL Skupaj III. Statistika učencev Razred I. II. III. Oddelki a b c a b e a b c Odlični . . . 4 4 5 13 1 1 6 8 4 6 2 12 Prav dobri . . 15 10 9 34 11 13 7 31 8 11 10 29 Dobri .... 11 22 21 54 20 21 28 69 18 15 22 55 1. Izdelali 30 36 35 101 32 35 41 108 30 32 34 96 [ 2. Popravni izpit bodo delali . . . 11 5 7 23 10 10 10 30 16 7 12 35 | 3. Ne n cenjeni po l? 52 — 2 — 2 — — — — — — — — 4. Neocenjeni po §54 5 — 3 8 1 1 — 2 — — — — 5. Razred bodo ponavljali. . . . 6 10 3 19 11 6 4 21 4 5 4 13 6. Izgube pravico do rednega šolanja . — 2 2 4 2 — — 2 — 2 — 2 Vseh . . . 52 55 50 15) 56 52 55 163 50 46 50 146 XI. Oznanilo za šolsko leto 1935/36. Popravni in razredni izpiti bodo od 24. do 31. avgusta po razporedu, ki bo dne 20. avgusta objavljen na deski v veži šolskega poslopja. Prošnjo za dovolitev popravnega izpita je nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z izpričevalom prinesti k izpitu ter oddati razredniku. Spisana naj bo na celi poli. Kolkovana mora biti s 5 Din in po 10 Din za vsak predmet. Vpisovanje dosedanjih učencev bo due 3. septembra v učilnicah po razporedu, ki bo v začetku šolskega leta objavljen na deski v veži šolskega poslopja. Za vpis naj prinese vsak učenec s seboj izpolnjeno «Prijavo», kolkovano s 30 Din, in zadnje šolsko izpričevalo (za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu); poleg tega mora prinesti vsak učenec odnosno oseba, ki prijavlja učenca za po uspehu. IV. V. VI. VII. VIII. Skupaj °/„ od skupnega števila učencev a b C a b a b a b a b 1 1 6 7 3 3 6 5 , 5 4 1 5 56 6 37% 12 14 12 38 7 12 19 4 6 10 11 2 13 8 11 19 193 21-85% 27 27 15 69 17 20 37 23 6 29 10 7 17 29 15 44 374 42-36 % 40 42 32 114 27 35 62 32 12 44 25 10 35 37 26 63 623 70-55% - — — — 13 7 20 4 3 7 6 5 11 — — — 126 14-27% - — — — — — — — 1 1 — — — 1 1 2 5 0-57% — 2 1 3 — 1 1 — — — — — — 1 — 1 15 1-70% 8 6 5 18 6 4 10 5 3 8 2 4 6 1 — 1 96 10-87% 1 2 2 5 1 — 1 3 — 3 — — - — 1 1 18 2 04% 49 51 40 140 47 47 94 44 19 63 33 19 52 40 28 68 883 100% vpis, potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Po velikosti davka mora učenec plačati pri vpisu takso, ki znaša: S k u p i n a III. II. I. kdor plača davka I. do IV. V. in VI. VII, Vlil. za leto dinarjev razr. razr. razr. nad 500 do 1.000 100 — 150-— 200-— 1.000 „ 5.000 150'— 200’— 250-— 5.000 „ 5.000 200'— 230*— 500 — 5.000 „ 10.000 500'— 400-— 500-— „ 10.000 „ 20.000 500'— ()00-— 700-— „ 20.000 „ 50.000 800'— 900'— 1.000-— „ 50.000 1.500'— 1.400 — 1.500-— Za učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki se jim razen uslužbenskega davka od prejemkov ne predpisuje nobena druga davčna oblika (davek na rente, zgradarina, pridobnina, zemljiški davek in ostalo), izdaja potrdila o velikosti davka urad (državni in samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek še po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva o velikosti davka. Ako plačuje uslužbenec samo uslužbenslci davek, mora predložiti lastnoročno podpisano izjavo, spisano na četrtinki pole, da plačuje samo uslužbenski davek in da nima za obdavčenje nobene druge imo-vine. Šolnina se odmerja po skupni vsoti davkov. Šolnina se plačuje pri vpisu v gotovini. Plačevanja šolnine so oproščeni učenci, katerih roditelji plačujejo manj ko 500 Din davka na leto. Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v državnih šolali, se plačuje za prvega otroka polna šolnina, za ostale otroke pa polovična. Vpis učencev v 1. razred se bo vršil v ravnateljevi pisarni dne 2. in 3. septembra po razporedu, ki bo objavljen na šolski deski in v časopisih. Učenci naj prinese s seboj rojstni in krstni list, šolski «Izkaz» s potrdilom o uspešno opravljenem sprejmnem izpitu, «Prijavo» in potrdilo davčnega oblastva, kakor je omenjeno za ostale učence. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo dne 4. septembra od 8. do 12. ure. Pri vpisu plača vsak učenec poleg šolnine še 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev. V I. razred se bodo vpisovali učenci, ki so opravili sprejemni izpit; pri vpisu v V. razred ne sme biti učenec starejši od 17, a v VII. razred ne starejši od 19 let. O izjemah za V. in VII. razred odloča kraljevska banska uprava, ako učenec predpisane starosti ni prekoračil za več ko dve leti. Prošnje za izpregled starosti je vložiti pri ravnateljstvu do 20. avgusta; kolkovati jili jo s 5 Din in jim priložiti rojstni in krstni list. Kdaj bo otvoritvena služba božja in kdaj se prične redni pouk, bo v začetku septembra razglašeno na deski v veži šolskega poslopja in v dnevnih listih. Disciplinska pravila veljajo tudi za velike počitnice. li avnateljst v o.