Zi^ VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE +lmmmmum Ju«urHL UliilU« »«l-«Rlei «*« IM A* Omitm * U.rch •. 1171, ilBICIONISTI SO VRINILI DOLOČBO Z* SUHO AMERIKO. •enatu je pričakovati hudega boja zoper prohibicijo. Žganje bo morda prepovedano, toda pivo in vino o-itane. — 300,000 mož v Franciji za jesensko ofenzivo. Kralji bakra kažejo vladi roge. Vlada je izdala brošuro, ki pojasnuje, zakaj je A-merika v vojni. )W« VESTI IZ WASHINQ-T0NA. fyhington, 25. junija — Med itarji je slišati glasove, da bo proti prohibistični določbi v jiki predlogi zelo ljut v sena-. Mnogo senatorjev je za to, da i wtivi žganje za časa vojne, ni-i pa proti pivu in vinu. faihington, D- 0-. 26- junij* — ojni department deluje, da bo 0,000 mož ameriške armade na leoikeh za jesensko ofenzivo, mož pa prihodnjo spo- fuhington, D. 0. 25. junija.— bakra je informiral vlado i m bo dal bakra sa vojne potre-i po cenah, ki jih določa vlada, jo bakra so dali ultima-da no dajo bakra ameriški eonojie kot po 25e in zave-po 38c funt. f fuhington, D. 0. 25. junija.— komitej za javne informa i je včeraj izdal uradno porodi- aulovom "Zakaj je ila A-v vojno". Porodilo je tis-i ? obliki brošure in na drobno mahinseije nemške vlaki jo provocirala Združene dr-i ▼ vojno. Washington, P. C. — S tem, da je kongres pričel napadati industrija! ne kneze, ki sede v posvetovalni komisiji narodnega obrambnega odbora, da svetujejo upravi pri nakupovanju produktov, ki so izdelek njih kompanij, so storjeni prvi koraki revolte proti vc-lekapitalistom, in kmalu bo predsednik z njegovim kabinetom prisiljen, da nastopi proti velekapl talističnira aspiracijam. Iz upravnih krogov prihaja glas, da se je predsednik odloČil omejiti, delokrog teh oficijelnih svetovalcev, ki se trudijo, da dobe lepe cene za produkte, ki jih dobavljajo njih kompanije. Situacija je sledeča: Senatni odsek zd. meddržavno trgovino je sklenil, da uvede preiskavo, zakaj je nemogoče dobiti sirovine po zmernih cenah. Pečal se je tudi s predlogom, da se »la predsedniku moč zapleniti in o-perirati rudnike premoga, bakra, svinca in drugih rudnin, oljnih studencev itd. Senator Borah je stavil kot do PODRŽAVUENJE INDUSTRIJ AGO, ILL«, PONDEUEK 25. JUNIJA (JUNE) 1S17 STKVt—NUMBE1 14*. bornica sprejela predlogo za nadzorstvo živil. Pošresnost kapitalistov bo povzročila, da Amerika podr-žavi rudnike in tovarne. DRŽAVNI SOCIALIZEM. Sinovi bogatinov in vojaščina. Bogati pridanici silijo v vladno službo sa pluto en dolar na leto, di% jim ne bo treba k vojakom. Waahington, D. O. — Kapitall stična samogoltnost pri trženju i živili in vseh potrebščinah, mogo če povzroči, da predsednik stopi pred kongres in zuhteva zakoiiej ki se približajo državnemu socia lizmu. Odkar je proglašeno vojno Stanje, zahtevajo kapitalisti nesramne cene za vse produkte l)a se nekaj kuha proti kapitalistom, dokazuje brzojavka Ar thur .Hears lleuninga, ki jo je po sini dnevniku 'Chicago Tribune', v katuri.pravi, du ima kabinet namen vzeti določbe o kurivu iz živilske predloge in jih pridružiti novi zakonski predlogi, ki daje predsedniku moč zaseči in operirati rudnike, v katerih kopljejo bakreno, železno in svinčeno ru -do, talilnice, eementovne, oljne vrelce, čistilnice in vso druga in-dustrijulna podjetja, če nočejo vladi prodati produktov po zmerni ceni. V kabinetu so prišli do prepričanja, da je proti izkodi&čanju e-dini pripomoček podržavljenje industrije. V vladnih krogih sodijo, če predsednik dobi moč, da lahko poidržavi rudnike in industrijalna podjetja, da bo,kapitaliste kmalu srečala pamet in, odnehajo /. nesramnimi iu pretiranimi cenami. Mornariški tajnik ni le odklonil ceno, po kateri so premogov-uiški baroni ponudili na prodaj PROČ S TEMI "SLUŽBAMI!" Washington, D. O. — Sinovi bogatinov se ponujajo kot prostovoljci /.n službe v vladnih civilnih department!!!. To je zadnja "patriotic na manifestacija" bogatinov in njih sinov. Vlada je izdala odredbo, da Ji)iiko ljudje aluiijo zvozili vladi gu en dolar častne letim plače. Za ln bilko se zdaj 'lovo sinovi bogatinov, du jim nebo treba k vojakom. , Pravijo, da je v korporaeiji za gradnjo trgovskega brodovje mnogo takih ljudi, kl služijo za eti dolar letne plače. V vojaškem zakonu je določba, du so možje in fantje izvzeti od vojaško službe, ee opravljajo po-Kctoio delo. Seveda vludno delo je .posebno delo. . V zadnjih dveh tednih je pri-ilo v Washington na stotine mlajih, zdravih in krepkih mož, du lobe službe zu en dolar plače na leto. Med temi "patrioti za en do-Jar" so seveda samo stnoyl bog,v jtinov, kajti jusno je, da ne more nihče delati za en dolar plače ns leto, Če nima premoženja. Jvo je bil zakon sprojet, so mno-gi rekli, da bodo sinovi bogatinov našli vrzel, skozi katero smuknejo, da jim ne bo treba služiti pri vojakih. Stvar izgleda tuko, da so kinovi bogatih sturišev nnfili to "vrzel. fuhington, D. C. — Zbornica »prejela živilsko predlogo. Pro-iibieionisti mo čakali do zadnjega, lahko urinejo svoj predlog in •ko zopet zavlečejo zakonodajo vladnem nadzorstvu živil. Pred-»t»ii ho, da se živil ne sme rabila izelovanje alkoholnih pijač, t« pijače ne služijo v vladne, mtvene, industrially ali za-wntne svrhe. Osebe, ki kri-Jtakon, hodo kaznovane ne z kot *f),000 ali z dve leti ječe, to w jim pa naloži obe kazni. Kkednik ima pravico, da lahko «*H)i ukaže, ki kna alkoholike, da jih izroče za izdelo-rmnJ«* muniejje. Predlog je bil prejet z 1:12 Klasovi proti 114. Snovanje dokazuje, da je bilo »jwije število kongresnikov «tnih, ko so prohibicionisti u i *voj predlog Ponovili so "'»n trik, ki se je v senatu '•o obne*el. K" j* prinlji predlog« v celoti fl«sovanje, je pet kongresni-1 flasovalo nasproti, Mtirje pa ,uk«j Zadnji niso hoteli gla.so- U i»rf-t|lojro, radi prohrbieio-■*ief*|a predloga. nvikka predloga pojde zdaj kurivo za mornarico, ompuk jc »r.y ^ujikopravnoall datni predlog k živilski predlogi, kapitalistom, ki so gospodarji da se podeli obrtni komisiji moč, da določi cene »ne le vojnim potrebščinam za vlado, ampak tudi za živež, poljedelsko orodje in u met na gnojila. Kongresnik Good iz lowe je povdaril, da je odsek za premog v narodnem obrambnem svetu sestavljen iz oseb, ki so pod kontrolo desetih največjih premogovni* kih družb. Priporočil Je dodatni predlog, da cena za premog ostane taka, kot je bila pred 1. julijem 1916 in da se k nji pribije jo povišani produktivni troftkl. Razprave v transportni komisiji o cenah z« jeklo dokazujejo, da kmalu odredi preiskavo ko.i-gres ali obrtna komiwij;i ln da mogoče pride jo jeklarne pod / cd no oblast. V narodnem obrambnem svetu sede večina možje, katerih kompanije bodo večinoma rzvrle (< Klrkpatrick. zadovoljijo^a 24c zn ^ j(l Jitnj(,H filiri hift -^^xrela Za konferenčni kon-1 določbo, da je neljudako ee IKni fvi^k ,|o i j„|ija kdo podraži življenske potrelm/i- ,^prfjmr prohibicio-1 - f ™ T, ^ f^vek bodo Združe-, ^ 'lfl,W,HllM "^^^v Vatere^ ^Huhe.kot vriskajo pro-l^"" "'T^l P7 In okr «mp.k ljudstvo b« dlvi<,, v,har B,i °Uf P« *ranJP najslabše vrste. fMifte- (lf ftc nikdar nisem slikal, da so bile cene tako povišane, da Je navadni konzument prisiljen plačati skoraj 400 odstotkov več *a treba zako- C* t* dane* lahko delajo T 1 *pnenes in iz takih reči, ■•P*nuisne, da bi jih tu na- 4 • * h° M°HU , surovine, katerih premog. Mislim, da je ■ >*hk., delali wftirit in iz špi- nu dodati določbo, s katero iwta ^l-J ' pij h .'*#*, Tako h«, t »i. /o. vimo naraščanje cen za premog. m enkrat ** najvf, Tako hc lwi 7.0-prohHrieija izkazala Ameriška Inka, 24. junija. Topničsrji semkaj došle trgovske ladje izjavljajo, da ho na svojem morskem potu potopili nemško siPbmarinko, ki je izstrelila tor ped prot i parnik u, toda torp« eksplodiral. Takoj nato ho topni trikrat ustrelili iz topa " ni carji in VSA DRUŽINA UMORJENA. Toledo, Ia. - Vso Ludlcekovo družino, obstoječo iz inr«. J. Ludi-cek, njenih sinov .femes in AHier-ta in hčere Helen ho nušli mrtvo vo, poleg sts rej še ga sina Alberta na Ludicekovi farmi. Vaakdo je bil ustreljen v gla vo. Poleg starej^ga sina Alberta je ležala puška, o katerem nodi- podmornica Je izginila, pu*tlv*i ^ <|n j(. ,M)Htrelil družno, za selmj oblak svetlomodrega dima in kolobar olja. Med topni-čarji so trije fantje Iz Hlinoisa. VOJNA UPRAVA KUPI 25,000 KONJ. St. oLuis, Mo. — Vojna uprav.. Albert Ludieekn našli mrtve un v kuhinji, v*i drugI ho ležali v postelji. TATOVI SO UKRADLI MOKO PUSTILI SO DENAR Des Moines, Ia. — H"jmrJi * bo k utiila za armado 25,000 Mnij.1 v|om|li v groeerijsko pro^lsjaliio Nakupovanje hc bo vršilo po m ukra«l!i l'» vre.' mol'«- T)« imrj.i itevi'"] hi v _ i^H^H^H Predsednik poljedelskega odse m ameriško ka je oni dan prečitat vrsto polj-r,rj| '"lpravi pijanče skih pridelkov, ki so »e podražil ^ ja,livarja razmere, iuk»u Kansas < ityju'. Z nakupovanj« konj no pričeli že v petek. Naraščajoči boji na ruski fronti. Petrograd, 24. j milja. — Blizo vasi Pozog, v okolišu reke Hto-kod, so naše črte zajele prihajajoče Neuvec in jih obsule z ročnimi granatami. Nato je sledil Imj z bajoneti in mnogo Nemcev je ob ležalo mrtvih. Ko so pa dobili Nemci pojačenje, ho ne naše partije vrnile v svoje zukope. V oko-IMu K reva iu mi ostalih krajih fronte se vrše topniški boji. Dunaj via Ixmdou, 24. junija. Na hriboviti fronti v Volinlji je .oživel rimki artilerijski ogenj. H us i so tudi bombardirali naše pozicije v okolišu Brzezany lil naše baterije so krepko odgovarja- Berlin via London. 24. junija. — Včeraj so m- vršili vroči boji med železnico hvov-Tarnopol in I)njestrom v Galiciji. Nu ruinuti aki fronti je bilo živahno strelja nje. ki jc bil v miznlei, niso dotaknili. iu blagajne se VREME Severni lllinot*: V pondclj. Iforko; v torek, j '^ju zakona. t roško v žavsli. « idili - ^.ste, Vo pronniUno. Povp^na ............... v dujih U urah t M. razstrslba v tovarni za SMODNIK Uniontown, Pa. Mupontova tovarna ra sm^lnik v Falnaiie i, M»-t milj 'hI l iiitowf.a, Je fila v zrak. 1'bita sta dva drlsvea, 72^ nI Arthur Garner in 22IHni Al-Inrrt Walter*. Na Oorišksm in Tirolskem. I>111111 j via London, 24. junija. — Na obeh frontah Je bilo včeraj lahko topniško bojevanje brez kakšnih izprememb. Itim, 24. junija. — V prelazu Tona le smo odbili avstrijske ogledne partije. Sovražnik Je včeraj koncentriral hixl (►genj na naš«« nove pozicije na gori Ortigarsj naše baterije *o UHpešno odgovarjale. Zaplenjen materijal v bitki dne 10. junija Je velik. Do zdaj HiiMi ništell štiri topove srednje ga kalibra, 14 strojnih pušk, 1000 pušk In veliko množino wtrellvs. S a Goriškem ho naše baterije r ddbrim učinkom obstreljevale železniško poatejo v *v. l/oelji pri Tolminu, medtem ko wi Av-Htrijiei nadaljevali s svojim uničevanjem poslopij v Goriri, Na Kranii ho naši top«rvi nepre*tano ovirali gihanje avstrijskih čet \'aši letalei ho zrušili dva ero plana. Na turiketn bojišču. Petrograd. 24 Jun. V sekejji Hajalsk na Kavkazu so naše čete prisilile Turke, da mi *e umaknili dve milji. V okolišu Hakira ho Dalje na 3. str. 1. kol. Washington,Junljo.a Ruska komisija je včeraj poselila kongresno zbornico, kl je v skupni seji senatorjev ln kongre. snlkov sprejela ruake odposlance, INislanlk in nsčelulk komisije Bakmetijev je imel krstek govor, ki je^zzval velike ovseije. Bakmetijev je med drugimi rekel: "Z vso odločnostjo smem reči, da Kuaija odklanja svsko mir' sel na separaten mir. Kuaija stremi po splošnem miru, ki mora biti trn jen med denuikratičninil narodi. Triurni' nemške svtokrselje bi pokopal npauje ns tsk mir. Rusija bo akrbels, da ostane v redil) član lige časti." Senatorji in kongresnik!, ki so ob desu Joffrovegs in Ueiour-ma v sbcirioei WUaii splsvzs do kones, niao se mogli premagovati včeraj ln so burno aplavdirall Bakmetljevu pri vsaki drugi besedi. Petrogrsd, 24. Junija. —> Mem* polju se pousvljajo nnarhistlftnl nemiri, ('eta narhistoV je okupirala poletno vilo ffnerala Durno-va v predmestju Viborga in us u-kaz Justičuega laldelka, du morajo takoj Izprazniti poslopje, so odgovorili narhiati, da se bodo branili z orožjem. Vlada Je oliva-stila javnost, da bo nastopila k drastičnimi odredbami proti u-narhistnm. Skupina teroristov, k! ho znani pod Imenom "makslins-listi", je akleuila organizirati o-ho roženo demona! rasi jo proti dumi, /.ačuNiii vladi in vojni. Kkse-kutivnl odbor delavtsko-vojaškega sveta iu eksekutive socialističnih strairk so Izdale poziv na vojake in delavce, da ae naj drže proč od vsakih demonstracij danea ln jutri. Kongres delavskih iu vojaških delegatov Je včeraj po dolgi debati Hp reje I renolucijo, ki zahteve odstranitev državnega sveta In dume. Moskva, 24. Junija. — Amerl-ška komisija je prišla v petsk v Monk v o, kjer se js prvič — odkar je v Kunij? — seznanila s zastopniki delavcev iu vojekov. Moskovski voditelji krajevnega Iclavako-vojaškega sveta in občinske dume, v ka4erl so zastopane vae polltlščne lu liiduatrljalne stranke, so priredili Američanom časten »prejem. Načelnik komisije Hoot je imel dva govora, prvega pred združenimi moskov-ukiiiii odbori in drucega pred dumo. Root je dejal, da Itiwija, ki je žrtvovala toliko tisoč življenj za carja, l»o gotovo prlpravljens žrtvovali še več, ako Je trebs, zs republiko In svojo svobodo. Mslo je vntal navaden vojak, ki Js prednednik vojaškega sveta, In odgovoril Itootu: "Rusi imamo ipjovino ih.Imo Irgedij In žalosti, a kljub temo smo imeli dovolj moči, da *mo *e olrSnli tirauatva in dosegli avoliodo. He večjo «»oč bo-mo Hueli zdaj, da lahko izv^lemo naš namen in »e borimo do kon- je izzval burno ea, Vojakov govor apla vdiranje (lialje *• L a«l.) Pff PROSVETA CLA31LO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE | Uhaja dnevno raise mM} to prssaikov. | LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Caaa oglasa* po Sogovoni. KokopUri ta n« vračajo. Naročnina: »adlnjans driave (izven Chicago) in Canada M aa leto, II.M ta pol lata in 75c ta tri mesece; Chicago ia lnuirru*tvo $4.60 aa lato, \2 u um pol 1»M. fl.18 sa tri ssasee*. Naslov as vm, kar Im »tili s - "PROSVETA" \1 Sa. Uv»4U Atwm, CM—f. "THE ENLICŠHTENMENT" Orgaa pf tha Sloraak Natiomal BvmTU ImUIt- "New York Tribune9' itd. Pomislite: Ti liati to vedno vi jo naj ie drug obroč v od njej zagovarjali kapitalizem in veliki buaineaa sploh.' Kaj pa jc buainesa? Buaineaa je, da kupiš po najnižji in prodal po najvišji ceni, da plačal delavcu za njegovo delo čim manj in prodaš njegov produkt za čim več. In zdaj pravijo: "To je ekonomska anarhija!" Naravno je anarhija in zavedni delavci vedo to že leta in leta. Na obzorjd ae avita in kapitaliatični liati aami naznanjajo, da ae bliža konec goapodarake anarhije v Ameriki. Owaad by Sbvnic NstioasI Bsaafit Saciaty. Advertising rates on agreement. Subscription: United States (except Chicago) sad Canada M P« V*ar; CThleaao and forslgn coantrisa, 94.60 per year. _ Address: -PROSVETA" f«. Lawaiala Aran«, Ckiugt, IltiaoU. Datum v okUpanju a. pr. (Maja 30-17) polag vaiaga imsna la naslova pomoai, da vaai ja • torn daavom potakla naročnina. Ponovita jo pravolatno, da sa vam aa ustavi list. f-tiir ^ it ................................-t-t nr Kako se suče svet—in mnenja v Stockholmu. neral Oroten je nasprotoval temu, toda knez je kratkomalo zapove-dal in takoj je odšlo več ko{ polovico vojaštva pad streho. Toda pripravljeni ao morali biti za vsak slučaj. General je bil jako nevol- Zadnji dm»i vladanja ruskPcariee. ' Indianapolis, Ind. — Poživljam članice društva "Franc Preše - roll' s 41. .'14, HNPJ, da ne gredo jen^toda knez mu je pojasnil, da delati v tovarno, kjer je štrajk. sfe mora z vojaštvom jako lepo po-Ana Zupančič. kopati, da to ostalo zvesto, medtem ko v nasprotnem slučaju še to vojaštvo lahko prestopi na revolucionarno stran. Ni minulo pol ure, že je zuuka- "7 asi. ' Iza* l?eneral Oroten alarmirati vse Stockholm, Švedska. — Neko j j vojaštvo. Poslal je polkovnika malega je prišlo med svet, kako (jerarta, ja naj takoj pripelje vose je podala garniziju v Car- ja6tvo na trg Ko je knez Mirca skojem selu, katera je bila najbolj zat0 zvedel> je priletel v najve. udana carjevi družini. Sele sedaj j 5jem galopu in začel izpraševati, jc izdala nova vlada nekaj najbolj kaj du to pomeni. General mu je važnih podatkov. i rekel> (la je s]ifial 8treIe Ko se V četrtek, dne 15. marca je du- je knez informiral pri dragih ča- Ko ao zaatopniki ruskih mužikov, delavcev in vojakov (zadnji so tudi mužiki in delavci) zadnje dni izjavili, da Rusija ne sme ne samo misliti na Separaten mir z Nemčijo, marveč mora takoj začeti z ofenzivo na fronti, so se zgodile v Stockholmu čudne reči. Stockholm, glavno mesto Švedske, je namreč zadnje čase zelo glasovit kraj.. Tam je zbirališče socialistov iz vse Evrope, ki ae posvetujejo, kako bi ae doaegel mir. Neformalni sestanki se tam vrše že dva meseca, in kolikor so poročali korespondentje raznih ameriških listov, so ti sestanki pokazali, da vladajo med socialisti iz raznih držav večja in manjša nasprotja. To ae pravi: vai so za mir, ampak pota do miru si slikajo na različne načine. Ali medtem, ko socialisti v Stockholmu debatirajo o mirovnih pogojih, se nadaljuje vojna in vaak dan rodi nove izpremembe, ki aegajo daleč čez svoje krajevno obzorje. Nemški socialisti (frakcija večine) so se na primer trudili, da dosežejo sporazum z ruskimi socialisti glede na separaten mir. Nihče ne more utajiti, da niso pristaii Scheidemanna pritiskali na Rusijo za mir in pri tem jih ie ie celo podpirala nemška vlada, ki jim je dala potne Iiate za v Stockholm. To je bilo pred nekaj tedni, ko se mui ruskih revolucionarjev še ni odločno izrekla, kaj misli o tem vprašanju. ! Prišla pat je Grimm-Hoffmannova afera in taricoj zatem je sledil zaključek delegatov ruske revolucionarne mase, ki jasno oznanja vsemu svetu, da ruski narod hoče nadaljevati vojno v korist splošnega miru. Vprašanje o separatnem miru je pokopano. In kakor odmev tega zaključka prehaja veat iz Stock-holma: "Mnenje tukajšnjih aocialiatičmh delegatov je, da or aeparatnem miru ne sme biti govora. Splošen mir ali pa nič!" To veat je aporočil Herman Bernatein, ruaHo-amefiški /urnaliat, ki ae nahaja v Stockholmu. Bernatein poroča dalje, da ao v Stockholmu tudi trije ameriški aocialiati, ki ao ae ukradli čez morje brez potnih liatov, in tudi ti ao izjavili, da niao za aeparaten mir; zahtevajo pa, da morajo biti vai narodi zaatopani pri aklepanju miru, uatanoviti ae mora mednarodna liga za varatvo bodočega miru, države se morajo razorožiti, vse narodnosti morajo imeti avtono mijo, nobenih aneksij niti vojnih odškodnin in končno mo rajo vai narodi pomagati, da se nanovo sezida poriRena Evropa. Ali ao tudi nemški aocialisti zdaj tega mnenja? Upajmo, da stockholmska konferenca ne bo več strašilo separatnega miru med Rusiio in Nemčijo in da ameriška in francoska vlada apregledata svojo napako in dovolita potne Iiate oficijelnim zastopnikom stranke. Vesela znamenja. Nekateri kapitalistični listi so pričeli pripravljati tla za javno mnenie glede na prihajajoče gospodaurake izpremembe. Zakrknjeni uredniki in čaanikarji, ki vedno alulijo velikemu buaineaau, so menda prišli do prepričanja, da je preobrat vsled vojne neizogiben in nočejo, da bl jih preobrat našel nepripravljene, ali po domače rečeno: nočejo ostati na laži. Kapitalistični žurnalisti niao bedaki; oni vedo, da brez ljudstva ne morejo ekaistirati, in zato akrbe, da ae prikupijo velikemu delu proatoduŠne in nezavedne maae, dokler je še čaa. Kajti, kje bodo p} zajemali dohodke, ko odpadejo kapitaliatični intereai v zvezi z velikimi ameriškimi dnevniki? In tako je prišlo, da danea čitamo v kapitaliatičnih "J liatih zelo radikalne reči, kot na primer: f\idež bi bil, če bl špekulant je s fivill, ki ie tolika leta dr še od-je nale.i ra vrat, kar naenkrat umaknili svoje zgrabijlve pesti, Hoj m živilski a kon bo hud, toda končno mora priti do tega zakona... V mirnem času so grabeži imeli uvolnulne roke zato, ker smo verjeli v hlapčevsko teorijo, da naj "vrag vzame čimveč more In vsakdo naj gleda rane". . . Vladno nadzorstvo širil je vojna potrrbs. Lahko mer ujete tak rakon "ee/arirem" ali diktatorstvo, ali bolje je dlktA-torstvo, kakor pa gospodarska anarhija, ki na« toliko muči .... Vojna jc rlu. A kljub temu je vojna \elika metis in reorganize! or. Ako vojna ne prinese nič drttsegs, kakor da zdrobi ftlve*uo h|»c!oi-laeijo in reši ameriško ljudstvo draginji* in odiranja na eel»elo, j< /c vredna .»eh stroškov v denarju. Zato sf pn agentje špekulantov tako otepi je jo v Washington!!; ksjli dobro nc zavedajo, da se nikdtr ve«' ne iiovtnejo stan časi izkoriščanja, kadar ljudstvo enkrat okusi Montr nadzorstv a in reguliranja živejknih ti gov . . ." Nikdar še nismo čitali kaj takega v kapitalističnih listih, lu>t so "Chicago Daily Newa", "Chicago Tribune", ma brzojavila na vse strani sveta, da se jc car odpovedal, da so aretirani njegovi ministri in da je vstanovljena nova vlada. Toda eks-carica se je pa še dolgo čass borila proti novi vladi. Bivša carica ni bila nič kaj posebno priljubljena pri vojaštvu in ravno radi tega ni inogla obdržati svojih čet v €arskojem selu, da bi ji bile zveste do konca. Ruski vojak je vdan z dušo in telesom lc onemu, katerega ljubi. Toda ekscarica je bila napram svojemu vojaštvu jako stroga in okrutna, in ravno radi tega se ji je kmalu izneverilo vse vojaštvo s častniki vred in prestopilo na stran revolucionarjev. * 'Nato je carica dobila nekaj vojaštva iz Stafke in to le z grožnjami in obljubami. S tem se je hotela, carica še nekaj časa boriti. Ali tudi temu vojaštvu ni mogla zaupati, ker četniki so že v ponedeljek zvečer postajali nemirni, ko so izvedeli, da v Petrogradu prestopajo celi polki drug za drugim v tabor revolucionarjev. Prvi streli so padli na Aleksandrovem trgu, ali kakor ga splošno imenujejo "novi trg", kjer je carjeva palača in skupno stanovanje vse carjeve družine, hodu ji dan so se pojavili še večji nemiri in sicer ob devetih zvečer. Radi tega so alarmirali vse vojaštvo, katero je bilo v Oarskojem selu. Knez Kuli Mirca je bil poveljnik cele garnizije. Ko je izvedel položaj, kukorfien je nastal na trgu pred carjcvo palačo, je takoj vzel ekskadron korakov in dirjal v galopu na pomoč. Ko so se nemiri polegli, je takoj zopoveslal častniku, kateri je imel nalogo stražit^ carjevo palačo pred napadom od strani upornih čet, da mora takoj vse straže podvojiti. Iz tega vzroka je sklical skoro vse vojaštvo na trg. Ta častnik je bil general Groten, kateri je bil jako nepriljubljen pri vsem vojaštvu radi svoje okrutnosti. Takoj je postavil skoro vse vojaštvo na trg ip zuprl vse dohode. ' f'astni-koia,| ki so imeli straži!i carjevo palačo, je pa naročil, da naj vzamejo dve stotniji od Svodnega polka, dve stotniji železniškega polkn in dve stotniji straže, katera ima nalog straži! i pvovijant. Okoli in okoli palače je stalo vojaštvo ramo ob rami. Imeli so vsi povešene glave, ker je »neg tako nagosto naletaval, da se ni videlo skoro nič skozi, in burja jc pihala, dn jc pretresalo mozeg in kosti. Ob dveh popolnoči je ps prišel knez Mirca in aapovedal, da naj takoj pošljejo polovico vojaštva domov v vojnske barake in hleve, ker je nesmiselno držati vojaštvo v takem vremenu zu- stnikih, kateri so bili na straši, je bil prepričan, da je general lagal. Radi tega je brž poslal vojaštvo domov, generalu je pa prepovedal mučiti vojake na ta način. Vsled tega je postajalo vojaštvo vedno bolj uporno in pričakovati je bilo, da četa kmalu zapusti novi trg in se pridruži revolucionarnim četarp. St irje bataljoni so takoj prestopili na stran nove vlade. V četrtek zjutraj je pa knez Mirca sklical vse vojaštvo na trg in je prebral poročilo, katero je. dobil od dume. V tem poročilu je poživljal Rodzijanko vse moštvd in častnike, ki so bili še zvesti carju, da naj se pridružijo novi vladi, in da ne bo nihče kaznovan. Ako se pa kateri Častnik noče pridružiti, bo vlada prisiljena vsakega aretirati in zapreti. Ko so vojaki to slišali, so bili jako veseli. Edino general Groten in polkovnik Gerart se nista hotela podati. Knez Mirca jc nato zaukazal carjevim uslužbencem^ dn naj mu prinesejo sedem rdečih žepnih robcev, katere je hotel porabiti kot znamenje revolucije. Toda carjevi uslužbenci so bili jezni radi tega in so mu nakratko odpovedali službo. Kako se more predrzni-ti, da hoče imeti žepne robce in jih za kaj takegu porabiti, ko je pa car svoj presvitli obraz z njimi brisal in tudi noge II Ker*inu torej niso hoteli prosto-vofjno dati, jc šel sam v sobo, in pobral nekaj rdečih namiznih pr-tičev, jih razdelil med svoje častnike in se napotil z njimi proti palači dume. Med potjo jih je srečal štabni polkovnik Kuzminski, kateri jih je povabil v avtomobil. Ti so se odzvali in se odpeljali z avtomobilom proti dumi. Konje so pa oddali kozakom. Vsi drugi častniki in vojuški uradniki, ki so se podali, so bili jako vznemirjeni, dočim je knez Mirca mimo pu-šil cigarete. Tričetrt ure pozneje je dobil knez Mirca poročilo svojega vojaštva kateremu je poslal poziv, da naj vsi prestopijo na stran revolucionarjev. Ti so mu poslali sledečo notico: "Z velikhn navdušenjem smo sprejeli vaše odposlanstvo in smo aklenili, da bomo z drugimi četami, katere so nA strani nove vlade, stali na straži pri palači." Ko je general Groten to zvc^lel, je hotel takoj iti v carjevo palačo in povedati carju, da jc izdan in da jc vjetnik. Toda Mirca tega ni dopustil, ker sc je bal, da bi sc ne pripetil kak za-vraten umor, ali pn da bi ne na-ščuvul vojaštva. Poslal jc drugo poročilo, v katerem se zahvaljuje za njih udanost in jim naroča, da kjer še pes ne mara hiti. Oe-inaj dobr5 stražijo palačo. Napra- Našim naročnikom. odločeni oddaljenosti. Ko so to poročilo dobili, so takoj vse naredili, kakor jim je bilo naročeno in odposlali so prvo svojo odposlanstvo v dumo. Ravno ob tem času se je zvedelo, da sta nenadoma prišla ta-rutiuski in georgijevski bataljon iz bojišča in se nastanila na-Ale-ksandrovem kolodvoru, kjer je carjev observatorij. Ne dolgo za tem ae je zopet zvedelo, da^e prišel general Ivanov v Carsko je se-lo z dvanajtimi kolonami vojaštva. Koliko je na tem resnice, se ni dalo natančno določiti. Toliko je gotovo, da je prišel z večjim številom vojaštva v Oarskoje selo in se je takoj napotil v caričino palačo, kjer je imel z njo precej dolg razgovor. Po tem razgovoru je vzel nekaj vojakov in ae napotil v bližnjo tiskarno, kjer je zaukazal natisniti precejšnjo število nekega povelja, ki mu ga je dal car in v katerem je bil Ivanov določen za vrhovnega poveljnika vse petrogradske garnizije. Ko&kor se je moglo spoznati iz upehanega vojaštva, katerega je pripeljal general Ivanov s seboj, je moral biti na jako hitrem pohodu. Bili so vsi jako izmučeni, in ko so prišli na trg, so takoj vsi popadali na tla od same utrujenosti. Ravno v tem času je prišla v Petrograd brzojavka, naslovljena na generala Ivanova in podpisa na od carja. Nekaj onih letakov je bilo pa že dot iskanih in razdeljenih. Ko je Mirca za to zvedel, je takoj telefonično obvestil polkovnika Aleksandra, da naj gre z veliko četo voiaštva pred tiskarno in da naj zabrani s silo, ako ne more drugače nadaljevanje tiska onega povelja. Kajti Mirca je bil prepričan, da je ono povelje izde lal general Ivanov sam V dogovo ru s carico. Na ta način bi se ji morda posrečilo, da pride ^e do nekdanje slave, moči in časti. Ko je Aleksander prišel pred tiskarno, se je vnela pravcata bitka. Toda ko je general Ivanov spoznal, da je vse zastonj, je hotel preprositi z obljubami in grožnjami, da . menja delo, zgubi tudi pravj oprostitve. ŽVEPLENA KISLINA K( ROŽJE V ZAKONSKEM PIRU. St. Louis, Mo. - Policija zdaj rešiti uganko, «li je U., vrgel žvepleno kislino v svojo no, ali pa žena v njega. Cole je umrl za opekli___ jih je dobil od žveplene kij žena njegova pa leži v bolni z opeklinami in trdi, da je mož vrgel vanjo žvepleno no. Mati Coleja izjavlja, da j«, takoj k sinu poklicana v bolni co in du ji je sin dejal, da je na vanj vrgla kkslino, ko v prepiru vrnila s plesa. . Ob koncu junija poteče naročnina velikemu delu naših naročnikov in zato apeliramo na prizadete, da Čimprej ponove naročnino ia bodoče leto. Lahko jo ponovite pri avojih društvenih tajnikih, naših krajevnih nli potovalnih lo pa vsi z zaničevanje® posluša-zaatopnikih ali pa pošljite naravnoat na naalov: PROSVE- li. Ko je pa razvldela, da je vse TA, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, III. [zlstonj, se je odšla rada ali ne- Pričakujemo, da ae cenjeni bratje in rojaki, ki ao na- ^ oblAst * ročen, na naš dnevnik, odzovejo pravočasno s ponovno na- mo, ^ ^ropnlr rnn>c roentno. • katere je bilo veliko, lahko reče- 1 Upravmstvo Prosvete/ mo brezštevilno ljudi po nedol- »iipii« zaprtih, prognanih v Nibi-kjer so umirali nasilne smrti OONJEOASEC JE DOBIL SET LET JEČE ZA UI SVOJE ŽENE. St. Louis, Mo. — Porota je i znala ognjegascu Carl Kiel krivim umora druge vrste obsodila na deset let ječe, ! ustrelil svojo ženo Ano. Riebe so je zagovarjal, c tnu je samokres sprožil po ne Glavna priča je bil njegov 1 ki pastork, ki je pričal, da ni r, (fa je očem ustrelil mater, aq očem je rnd pil in *e prepin svojo ženo. BANKIRJI KUPUJEJO Z J ŽNICE REPUBLIKE BOI VIA New York, N. Y. - Bi* podjetja Equitable Trust Co Chandler & Co. v New B Counscbinan & Co. v rbleago] znanjajo, dn so kupila n fcM 000 zadolžil ie republike Bolivii nosijo po šest od «to. Zadolžnice so bile i^ne gradnjo železnice i/. I'» glavnega mesta Bolivije, v do Jun gas, ki je zelo bo*ita na' ninah. POČASI PRIHAJA WW PROTI INDUSTRIJAI MAONATOM. dete, da je stal premor T fieldu pred enim let«'« Pn nik rt Of) tona. Pa'*« premog pri rudniku M < • ma premogu je v enem ' skočila skoraj za *tiri( ku" r Kongresnih . I>n* 1*11« je stala tona prtm'V rudniku »MU <»« neje istega dne Dne 26. maja »'^^d tono premoga P" ] do * I .M. leto kasn*J* 14 tr».io do tr>> Danes imam« P0*'4*' 7\ roparje, t.tov* in nipulaeije pre»»«.^v«^ nov so tudi navaden m-kongresa j*. ameriškega ( V^rf, ljudski interesi » • treba, ds kongres ^ govniške ropsrj* ■» nike. 2348235353482353485348484823235323235323532353234848535348484853 bi evropskem bojišču- nt-l" "" -- j^ti-krsk-* r balkanske fronte. J f junija. - AnfWJi fiL P«tUe ao bile t boju krajih V okolišu Vardar-lJftrne so biii včeraj artilerij- D^jin via London, 24. junija. ^ je neim^t-J«. komisarji posetili kongres. Is P" IV •tnal) — Zasto- rofcrad, 24. junija. . k„jevneira delavsko-voja-ireti v Voronežu ho areti-, rtamntajega nadškofa Tikove L poslali v Petrograd pod • -rstvo tukajšnjih vojakov in |T(*V. .... , Sfbaitopola prihajajo vesti Nrn pomorščakov v črnonmr-floti kjer M zatlnje čase Le-jvi anarhisti vodili veliko a- £jm Gorkij, ki je doaedaj priti v tvojem liatu "X<»-£iz„" mir za vsako ceno, je j izpremcnil taktiko in pripo-da Rusija sama votli vojno „i centralini državam brez ke alijance z entento. radon, junija. — Reuter-korespondent v Petrogradu lji, da 1'kranjici zahtevajo ne-natioet od Rusije. azno iz inozemstva. ki izgubili 15 ladij v treh mesecih. frne, 24. junija. — Nemške in rijskc Hubmarinke so potopi-- treh mesecih več kot 15 trikih ladij. Politična kriza v Avstriji. — (hu; končano. Ameriški komisarji lina suša uničuje letino v Nemčiji. lan j, Danska, 24. junija. — Mina javljajo, da huda vro-in suša se nadaljuje po ve-delu Nemčije. Zadnjo sredo bila v Berlinu taka vročina, lina je bila le trikrat v zad-•edennlwetih letih. Pojavljale gozdni požari, ki so že tako lirjeni, da jih morajo vojaki iti. "1/ikalanzeiger" v Berli-piie, da je silna vročina in su-niredila ogromno škodo na 0 pričakovani zelenjavi iu ži-Zaloga starega krompirja je U popolnoma. Prebivalci v ■buriru plačujejo za ribe z iau listki namesto v gotovem arju. Ojrrskoga poročajo o iki »uši. Nemčija je pričukova- 1 Ogrske prvih letošnjih pri-'»v, toda suša je zadržala že- je pravi vladar Ainaterdani. — Po vesteh iz l)u-uaja jc razvidno, da se je politična kriza v Avstriji komu j pričela. Otvoritev panitrmeiita po dolgih treh letih pouiouja novo poglavje a kratko dobo, ki ae ima končati a preobratom. Takoj prve dni oži vi jen ja parlamenta se je pokazalo, du je grof (Mam Marti-nic kurijozno nasprotje avojega preduika Karla Stuergkha. Zadnji ui maral zadovoljiti nikogar, razun majhne klike avstrijskih plemenitašev, ki so še slabši jun kerji kot njihovi najbolj čisti bratci na Pruskem; (lam'Marti-nic bi pa rad zadovoljil vse straik-ke. Vse nasprotnike bi rud pomiril, očaral fh prepričal, da morajo bitj aložno zaradi ljubega edin-stva Avstrije, da ne bo grešni avet rekel, da je Avstrija raztrgana in da ni zvesta zaveznica svoje sestre Nemčije. Drugi pojav na Dunaju je, dn je cesar Kari vedno bolj zaljubljen v grofa Štefana Buriaiia, bivšega ministra za zunanje zadeve in nc bo dolgo trajalo ako obvelja dvorna in kajzerjeva politika — ko bo Burian zopet zunanji minister. Nazadnjaki, posebno pa Tripitzeva, pan germanska klika, je napovedala grofu Čeirninu, sedanjemu ministru za zunanje zadele, odprto vojno. Slutijo namreč, da Cernin čuti, da Avstrija mora imeti mir z Nemčijo vred, ako je mogoče, a tudi brez Nemčije, ako bo treba. V Avatrtji in na Ogrskem je mnogo ljudi, zlasti v armadi, ki so že do grla siti vojne, a posebno so še siti vojne za Nemčijo. l*relom diplomatičnih stikov z A-meriko je mnogim odprl oči, da se je prelomi izvršil zato, ker jc t uko zajKivedala Nemčija. €esar Kari je oficijelno avstro-ogrski vladjir in zvest zaveznik cesarja Viljema, toda v resnici je ubogljiv sluga avoje žene "Cite, ki je po rodu Italijanka in ima dva brata v belgijski armadi. Cesarica Cita ima vedno več vpliva ne samo nad Karlom, temveč tudi v dvornih krogih na Dunaju. Lahko ae reče, da je ona pravi vladar Avstrije. Znano je tudi to, da Cita odprto mrzi Nemčijo, Kadar pride kriza v Avstriji do pointa eksplozije, se prav lahko zgodi, da bodo na Dunaju prav resno premišljevali o razkolu od Nemčije. Za ta korak bo siccr treba junaka, toda mnogi inteligentni ljudje v Avstriji odprto izjavljajo, da Avstrija leti v propast in rešiti jo more le hiter mir in odcepitev od Nemčije. zdaj lntide ua obisku raznih jev na Ruskem tie kta- eksplozija v Avstriji; 136 mrtvih. ),n«j via London, 24. junija. Mimicijski minister je včeraj v državnem zboru, da jc eksplozija v tovarni za stre-v Hloewcgu usmrtila 1U8 de-*v; ranjenih je 625 in 170 jih pogrešajo. Minister dolži de-da so povzročili eksplozijo M »voj«- nemarnosti. H nekaj dnevi (17. junija) tastrelha uničila tri munleij-' tovarne blizo Wiener-Neu-m* 6 je bilo jenih. mrtvih in :100 V* v duhovnUki obleki obsojen v zapor. T- 24 junija. - Vojno sodi-J '»'»sodilo v dosmrtno ječo nJs""ga duhovnika (Jcrlacha, F"« vatikanHkem dvoru vodil 0 I'fopsgando. Romarice, v ""krivec, j,, obsojen na Nemški tihotapci na Nizozemskem Rotterdam, Nizozemska. — Pred nekaj dnevi jc priplulo semkaj štirinajst nemških parnikov, ki so prišli iz Bremena in Hamburga. Železnice v Nemčiji so namreč že v silno slabenj stanju in večno zabaanne z vojaškim prometom. Vsled tega so Nemci poskusili z dobavo blaga iz Nizozemskega po morju. Spočetka je prišlo le par majhnih parnikov, ko ao ae pa vrnili brez nezgode, so Nemci* sklenili, da poskusijo v-novič v večji mer* — Toda nemški parniki, ki so prišli semkaj, so naredili nizozemakim carinskim uradnikom čez glavo dela. Nemški mornarji so namreč skušali vtihotapiti čimveč mogoče kon-trabantnega blaga na parikike. V Nizozemski imajo seveda svoje pomagače, ki neprenehoma iznaj-clujejo nova pota in sredstva za tihotspatvo.. Pred kratkim so pazniki zasledili veliko množino kavčukafki eo ge Nemci pomešali med premog. Kavčuk je bil izvr k t no zrezan v kose, podobne pre- Clam Martinic ne more 8estaviti kabineta. Dunaj čez Amsterdam. —- Grof Henrik ('lam Martinic, luiuistraki predsednik nc more sestaviti no-vegu avstrijskega kabineta. Ves njegov poskus, da bi zbliiul nasprotne stranke, je zastonj. Vslel tega je naprosil cesarja Karla, da naj zadnji ponudi komu drugemu sestavo ministrstva. Izgredi ženak v Stettinu. Maluioe, Švedska. — Potniki iz Stcttina, Nemčija, pripovedujejo, d« ao se tamkaj pred kratkim vršili izgredi sestradaue množice, v kuteri je bilo nujveč žensk in o-t rok. Izgredi so bili taka resni, de je bilo poklicano Vojaštvo, ki je prepodilo lačne ženske z ulic. 50 ameriških avijatikov v Franciji. Nice, Francija. — Petdeset a-meriških avijatikov je dospelo semkaj, kjer se bodo vadili v letanju. Franooaki avijatiki so j'i navdušeno sprejeli. Nemci izgubili 630 ladij. Pariz. — "Berliner Tagebleit" je objavil izgube nemško trgovske mornarice zu časa vojne. Na podlagi objavljenih podatkov v tem listn so Nemci izgubili vsled zaplembe v inozemskih pristaniščih in ha morju fi.10 trgovskih ladij v skupni tonaži 2,107,000. Nemška trgovska mornarica je mela pred vojno 2107 parnikov v skupni tonaži 4,74:1,000 in 502 jadrnic rt 3119,015 tonami. Med vojno je Nemčija zgradila, oziroma še gradi okrog 1,577,000 ton trgovskih ladij, f Ameriška fronta bo dolga 5 milj. Washington, 1). C. — IVrshing-ova armada na Francoskem bo spočetka zavzela pet milj fro.ite. Kje bo ta fronta, šc ni obelodanjeno. O tem bo odločil francoski generalni štab v sporazumu s Pershingom. Francoska vojno komisija, ki je bila v Ameriki, je priporočala, da ameriške čete nastopijo v eni izmed sledečih šrlrih sekdij: ob švicarski meji, v Be gi-ji ob morju, med Angleži in !lel-gijiei ali med Angleži iu -Francozi. Ameriška armada ho imela svojo arti'lerijo in municijo in direktno brzojavno zvezo z Washing-tonom. Poveljništvo bo vsnk dnn poročalo o ameriških operacijah na fronti in vojni tajnik v Washingtonu bo objavljal redna dnevna porošila, ki bodo neodvisna od poročil v Londonu iri Parizu. Transportno linije ameriških , POTREBUJEMO može s svojimi družinsmi, da se! priselijo na Blairavillc, Pa. Stal-| no delo skozi celo leto, dobre plače, dobra stanovanja v najem zs nizko cci:o. to Izghsite ae pri Snpt., Columbia Plate Olaatf O BLA1RSVILL POTREBUJEMO 40 nakladaloev premoga. Premog je kopan s strojem v Arrov, Somerset County, Pennsylvania, prav blizu Windher, Pa. Rrift rud nik. Najnižji premog je štiri čevljev visok. V rov uni ne plina, ne vode. Oseniurno delo. Premog se nukluda s strojem. Ni kamna nc slutu. Plačo smo izvišali jan. 1., maja 1. in maja 15., 1017. To sc pravi, da smo zvišali že štirikrat plačo v tem letu. Mi imamo delavce, ki zaslužijo do $175 na dva tedna. To dokažemo vsak Čas/fS ako trebu. Plačamo po 6.'ic od tone za nakladanje s strojem. Nobene stavke ali delavske ne-rednosti. ., Sole in cerkve vaše narodnosti ao tukaj dobre. Dobra stanovanja z vsemi potrebnimi opravami. Dobra voda. Premog po ceni. Dobra hrana za samce. Vožnjo plačamo samcem in družinam. Pridite pripravljeni za delo in ae o-glasite pri II. V. Henderson, Supt. Arrow. Pen na. Ako Vam je nemogoče priti takoj, -pišite nam, mi Vam bomo odgovorili v vašem jeziku. Slovenaka gostilna FRANK JUSTIN 1708 E. 28 St. Lorain, O. Tel. R27 Slovenci izglssite ae pri meni, kadar pridete v Lorain. Dobra postrežba, sveže pijače in dober prigrizek je vedno na razpolago. Se toplo priporočam za mnogo številni obisk. TOZrOn ! Ponarodbe so nevarna v vaeh strokah, ie posebno pri zdravilih. N« r lakira j to v sloga zdravja • poua-redbaml. Nai sloviti krvni *aj je povzročil, da ga ■kuiajo ponarejati. Ne JomljiU druzega Kdlno pravi je Von BchUckov Holgar-■ki Krvni Čaj. Znamka na vsakem zavitku je 11.H. Von Bchliek. Narejen in Jam-a Slovenske Narodna Ustaaovljeaa S. • 1604, GLAVNI STAN: aprila Podporni J Mi lak or p. 17. Junija 1007 v dri. IUlaola. CHIOAOO, ILLINOIS. 8(137—58 BO. LAWNDALB AVE., UPRAVNI ODBORI Predsednik: John Vogrit, box 990, Ia Halle, IU. L Podpredsednik: J. llratkovt«, K. P. D. 4, bet SS, Girard, Ki II. Pod predaednik i Joief Kuhelj, »40» K wing ave., Bo. OWeag°. IU. Tajniki Joha Verderbar, (700 Bo. lawndale Ave., Chicago, UL Hlagajnlkt Anton J. Terbovec, P. O. lioa 1, Cieero, 111. Zapianikar; John Molek, 4008 W. 3let Ht., Chicago, IU. Nadzorni odorki Jote Ambrolie, S51 boz, Canonaburg, Pa. Paul Berger, 741—1st St., U Hal le, 111. P. 8. Taucher, 674 Ahaay Ave., Rockspring, ..Wyo. POHOTNI O DOBI: Anton Hrsat, Sll—tftth Ava., New Duluth, Mlaa« Jože Hadiiek, boz 4.Ig, Hm it h t on, Pa. Badolf Pieteriek, 4S0 box, iridgevlUf, Pa, Jakob Miklavii«, L. Box 8, Willoek, Pa. M. Petro violi, 14815 Hale Ave., Collinwood, O. UBEDNIK "PBOBVBTB"! Jote Zavertnik. VRHOVNI BDBAVXIX! P. J. Kern, M. D., 0802 81. Olalr Ava., Oleveload, Ohio. VBB DBNAKNB 2ADBVB IN BTVABI, k! se tMeJe gl. apravnaga odbora ln B. N. P. J. naj aa polUjajo aa naalov i JOHN VBEDBEBAB, 8067-09 Be. Lawndale Ave., Okloage, Ul. PRITOftBB OLEDE OBNBBALNBOA POSLOVANJA ae pollljajo aa a a •lovi JOŽE AMBBOŽI0, Boa 861. OsaaoaSbari, Pa EADEVE PBBPIBUTVB VBEjUNB, kl *U jih reAlU prva ta dmsa la ftanca, ae pollljajo na aaalovi ANTON HRABT, 111 — 66th Ave., Mew Dulatk, Mlaa. . VBX DOPISI, raaprava, llankl, aaaaantla ltd. aa "Prosveto" ao pollljajo na naslov: ,. ,, UREDNIŠTVO V PBOSVBTB8667—64 Bo. Lawndale Ave., Ohloago, lUlunU. < VSB U PRAVNIŠKE BTVABI, nsrolalna, oglaal, ae polUjajo aa naalov i UPRAVNlSTVO "PBOSVBTB", 8667—60 So. Lawndale Ava, Chicago, IU. V koreepodencl a tajniltvom B. If. P. J., arodalltvoaa Ui upravnlltvom "Proavoto" no rablU Unon uradnikov, marveč naplUU naalov, ko ja ta nave don ako telite, da bo vsaka atvar hitro rslsns. Sojo glavnega upravnega odbora ss vrtijo vaako prvo sredo la tretji letrtsk v meaecu. Začetek ob eni nri popoldne. obisk PRIPOROČAM SE vsem rojskom za obilen mojo kavarne in reitavraoije. Dobra postrežba z vsakovrstnimi jedili. Mojc geslo jo "Lačne nasititi". Pridite iu gotovo boste zadovoljni z mojo postrežbo. Prepričajte ao to je najglav-noje h Martin ftorn, 6034 St. Olalr Ave., Cleveland, Ohio. BREZPLAČNO ČAJ NA POSKUftNJO. iVn aamo od Marvel Product« Co., Marvel Hidg, Pittsburgh, l'a. Pet mcaeeev r.adoatujo csvoj, kl gn poiljemo za 11.00 vgotovini, znamkah, čet* v Franciji so "že v delu pod|«» Money ord'ra. Akohofi.t. polllja-nadzorstvom ameriških inžinir- tev sivarevett pošljite l«s vel. jev. Pozneje, ko bodo prvi armn-di sledile druge imieriške čete iui lmjno polje, bodo Amerikanet do-1 bili petnajst milj fronte intakodalje, kakor bo že kazaly možnost in! potreba. KADITE TILLBfAN OIOARE. Unisko Izdelane Ibjrkni Cigare............10e S. N, P. J. Cigare........10e Tillman Cigar Co. _AURORA, MINN. Čuder. dogodek samomorilca. Veselo in jako karakteristično I dogodilo .pripoveduje "Prager Tagblatt": Da država skrbi zri svoje državljane, da ne inorejo končati svojega življenja z zastrupi jen jem ali z obešanjem, nam služi v dokaz sledeča dogod-biea. Neki oradnik, kateri se j.' že naveličal tega pusjega življenja, si je hotel končati svoje živ-jkijo izdelel načrt ze gl. uri lic je Radi tega jc šel v lekarno, S. N. P. J. ee prhiorote Slo-iS?ai tknpiUm-nika in se |„J ^m. ze J«felov.nJe tel zastrupiti. Ko Je prišel v svojo s^bo, je takoj vzel precejšnjo ko ličino tega strupa, da bi se čim Toda «i - prej rešil življenake butare, rodi - zaman jc čakal na rešitev in n< mogu, da so morali carinski urad niki zaseči ves premog. Nemci se j učinek strupa. Drugi dan, ko je posebno trudijo, da vtihotapijo bil še ravno t«ko zdrav, je pa pi| ROBERT W. LAYER ARCHITECT 118 H. U Silli St.9 CIIciii, e Izdelel načrt ze gl. ured stsvbinskih načrtov. > Tel- Franklin M01 TEL. NA DOMU AUSTIN. 86001 n ' - Pišite nam še w „ so izdelovali bakrena sidra za , fivljcnjs. Sel je v restavra' ,jo u., (^ m Nemce in jo zaprli. ni jc privoščil guljsž kat. rejM b , , dolgo čgaa ni videl. Pn tem kosilu llor(in ru/ M IV, lia •n Root pojde na Japonsko. Washington, D. c. — V vlad-1- mrtev. "isehe Zeit-jnih krog'ih izjavljajo, da bo Klihu Ijenja. ___ da bo imel ge- |jnot na povratku iz Rusije krc w isto krvnih nil na Japonako vatrd neke va- Izgovor./A.: "Komaj «va " mi nemške }Mt zadeve. Domneva se, da je O znanila in me že hočete napravi.i J' »i« j' večje zadfvp porodila ameriška nota ra denar " '"'•"k »topilo v avl. Kitajiki vsIH notranjega vpra- B.: "Ah oprostite mi. možkih ne mo- ilinii kitajske republike. Delni^ Uif ker ste mojemu dobremu ameriške komioije v Rusiji j^jttricu zelo podobni!" Potrcbojcmo 100 izutenih preroogariev. Za (»rrmogorov v ari'dli/u Pittebiir-i U<*ga premogovm-ga okraja. Naii pre , u »kmrji zaalušije od $6 do 6S dnevno, ■ircr jih je nekaj, ki ra«luliji bil u-grabil mojo golobičico? Kje sein bil, kaj sein ial, da nisem čul njenega krika, ko jc klicala nn pomoč svojega očeta! Kje si bila ti, moja hči, da nisi slišala njenega vpitja? Kako je bilo? govori !" "Kako je bilo, oče! saj sama prav ne vem, kako je bilo. Na vrtu smo sedeli. Jaz sem bila z gospo v pogovoru. Zora in Edvin sta bila ostala in sprehajala ae sama po vrtu. Cez nekaj časa pogledam za injiiua; nikjer ju ni bilo videti; nemirna sem bila, gospa hc je norčevala: nič se nn j ne liojim, ne bodeta se izgubila, saj nista tako majhna. Jaz nisem iinela miru; za njima Krem, kličem Zoro, nič odgovora! Ves vrt sern obletela, Iskala in klicala; vse zastonj! Strah me jc bilo; gospa pride za mano, kliče Edvtna; nič odgovora ! fJospa je bila še vedno dobre volje, tolažila me je, da naju Nwmo strašita; jaz ji nkem mo gin verjeti; strašna misel mi je jela rojiti po glavi. Ko jc videla gospa, dH se ne dam potolažiti, gre v grad ; malo nsj počakam, skoraj .bodeta tukaj. Jaz čakam in čakam; čfrz nekaj časa, meni sc jc zdelo strašno dolgo, pride, vsa preplašena! Težko je bilo izpraviti besedo iz nje. V njegovi sold je bila, tam je videla, da jc vse Izginilo, knr je bil s seboj prinesel. Sedaj ni bilo več dvoma, da jo odšel, skrivaj odšel; nihče ga nI videl, kar jih jc v gradu, llitivi proti eesti pod gradom; pri cesti na njivi zagledavi kmeta; gospa ga vpraša, ali ni videl, da sta šla dva taka in taka tod. MoŽ odgovori, da jc videl, ko sta dva gosposka, moški in ženska, scdbi na voz ki jc stal pod gričem, in urno se odpeljala po cesti." "Va katero stran?" "Proti mestu." "In kuj jc še pravil mož? Ali nI dejal, da sije branila, da jc \npila, klicala: Pomagajte, kedor je živ!" "Tega ui dejal, oče; morebiti zato nc, ker ga ui nihče vprašal!" Vsaka beseda očetova je pričala itf>ogemu dekletu, da ni šc tih pravem sledu, da iiiu jc znano samo pol resnice; ona je vedela vso, vse ji je bilo jasno. Vendar kako bi bila mogla sirota rn-z »deti mu žalostne j o polovico; saj je bil mož žc zdaj tako potrt, tako uničen, da sirota ni strpela gledati mu v liee, v bledo, tipalo lice. Nekoliko čass molči, .kakor dn bi hc nc zavedel, potem zopet lapregovori; ginu se mu Je tresel, ko je govoril: " ln kaj Hi delala ti, nesrečno dete? Zakaj nisi letela )M>vcdnt očetu?" "Sama ne vem, kako je bilo potem; črno se mi je storilo pred očmi; menda sem bila omedle. la; v postelji sem sc zbudila, gospa .?c stala poleg mene. Vstala sem, kolena so se ml šibila; vendar morala npiii domov m strašno novico! (hupa me je spremljala in podpirala po potu. Pri ograji me je pustile, ni se upala pred vaše obllč-je." "u tn žensk s, ta jesrečns ženska, dn bi je nc bil nikednr videl; «»nn ml je vsega kriva!" "O ne dolžite je, oče! g<*pa je ncdolšns;. k«» bi >> videli, kakšna je, v arce bi se vsm smilila, oče!" "O kje ste bile moje oči, kstn ste gledale, k » o- \olk zalezoval ovčico! Ali kaj stojim io be-sedujem in toiim? \s port, »»tare nr*tfe! *a njim, /a njim. m ko bi bilo iti do rndnjivgn konca *ve-ta' Dt-kle, pojdi mi po klolmk in pnliert;ne vrnenj hi pre j, »p.» I ne bodem pod to streho, predno nnj-detn in prinesem nazaj izgubljeno ovčico! Moje dete v|wje pn meni iu jnz tn stojim* Tlltro, de-kl« ' k«j stojiš in me gle*bi«i molče * tistimi • mi »n\ no Inke so njene ori, ki jih zdaj žalostne olir.i.'.» |»r» »4 i meni. I mo, n» pot' .ledi mi j ne IhhIi' v m* j.» usta, kaplja nsj mi ne /moči ji>*ika, dok- ler ga ne najdeni. Pobijem ga, kskor vola ga pobijem, s to-le pestjo!" Ko je bil izgovoril t grmečim glasom zadnje besede, pride mož, neznan mož, ki mu poda pismu, potem urno otide. (iovoril ni besede; videti je bilo, ds se mož. odbije vprašanja: kedo lu odkod? (ioK|M»d Mirodolski vzame hi razpečati pi«-mo. Ko zagleda znano mu pisanje, vesel zavpije: "Kje si, Bredsf Sim pojdi; poglej, kaj sem dobil; ali poznaš to pisanje! Zdaj je vse dobro! Najdeno je izgubljeno dete! O »laj je vse dobro! Čakaj malo; najprej ga jaz preberem; meni je pisano; Zora piše očetu! O srečne oči, da vain jc dan tako lep pogled! O ljube oči, tollfco veselje mi niste -.storile, odkar vas nosim v glavi!" In vesel začne brsti pismo, fte ga ni bil prav prebral, ko se zgrudi na klop. Ubogo dekle ga gleda s plahimi očmi: "Kaj vam je, oče?" "Nič!" odgovori ji zamolklim glasom. Dolgo časa molči; potem zopet začne: "Kaj mi je, vprašaš? Strela je udarila v me; ali kaj? In vendar je jasno nebo; iz jasnega strela, kakor pravijo; prej nisem verjel, da je mogoče; iz jasnega strela 1 Ali je oblačno? Poglej, dekle, jaz ne vidim dobro, megleno mi Je pred očmi ; stare oči, slabe oči! Sicer mi je dobro, tako lahkega se čutim; plesal ibi, ko bi mogel! Kam je moja moč? Malo prej še sem se tako krepkega čutil, irt zdaj me vsak otrok z mezincem prevrne! Čudno, čudno! Košček belega papirja, nekaj črnih kljuk iu zvijač, ki gomaze in plešejo po njem — in to ima itako moč! Vzenii, vzemi, dekle, da boš videla, kako čudno moč ima to branje v sebi. — Kako je zdaj čuden svet, ve« drugačen, prav kratkočasen: ptice plavajo po vodi, ribe letajo po zraku; krokarji so beli, in črni so go-lobje. Jagnje gre za volkom in otrok zasaja meč v prsi oČfctu! To se mi ne zdi prav; prej je bilo lepše: Spoštuj očeta In mater! Tako je bilo prej, zdaj je vse drugače; druga vera, druge misli, druge navade! Jaz sem že prestar za novi svet; ti si še mlada, dekle; zaite so ti novi nauki. Kaj stojiš. in gledaš starca, ki je že otročji in ne ve, kaj govori. Pajdi, pojdi tudi ti, obesi se komu na vrat; mlado si in čedno si tudi še precej; ni zlodej, da bi ne našlo kakega mlečnozobega, rudeče-licega paglavca, ki te vzame za kratek čas! Kaj me gledaš tako pobožno, tako nedolžno! Jaz nič več ne verujem; ona je gledala tudi tako, ln vendar! — Pa predno greš, beri, beri! nič se ne brani; beni, da boš videla, kako lepo ®na pisati tvb-ja sestra. Beri, jaz hočem da bereš, ali ne velja nič več moja beseda?" Dekle vzame pismo in bere: "Oče! Pa saj ne smem več imenovati va« o-četa. Sama sem pretrgala, z grešno roko sem pretrgala sveto vez, ki veže otroka z očetom. Bog mi je priča, kaj sem prestala; vi sami bi imeli usmiljenje z menoj, ko bi vedeli, kako sem sc • borila, koliko sem (pretrpela skrivaj pred svetom in pred vašimi očmi. Zmagala jc ljubezen 1 — Kolikokrat sem hotela pasti pred vas na kolena, rs-zmleti vam vse, povedali vam: da ne moreni bid i nikedar Radovanova, da ljubim drugega z vso močjo prve ljubezni! Imela nisem dovolj moči. In zdaj sem vam to storila! Ne prosim vas odpuščanja, oče; pregreha moja. je prevelika; vendar ne preklinjajte svojega nesrečnega, Izgubljenega otroka. Ne preklinjajte Edvina, sama sem kriva. Kdvin je dobrega srca; skoraj, upam, prideva, mož in žena, prosit vas odpuščanja; ali pa vas ne bodem videla nikedar več! — Breda, mi-luj wojo nesrečno sestro, odpusti ji, ako moreš in bodi zvesta toJažnica ubogemu očetu. — Povedati nc smem, kje pisem to pUuno, ki ga poljubljam in močim z vročimi solzami!'* XII. Strela, pravijo, rada udari dvakrat v eno mesto. Kjer se je uselila nesreča, obsedi, ln rada pride druga za njo. Besede ni govoril Radovan, tožbe mu ni bilo iz ust, solze mu ni bilo v oko, ko je zvedel strusno vest; zadela ga je naravnost v srce! Duše mu je otrpnila, telesne moči so mu odrekle. Bolečina mu je bila zasadila ostro želo v srce s tako močjo, da ae je želu milomila ost; brez čuta je bil, brez jasne zavesti. Malo dobrega je bil vžil Radovan v svoji mladosti; trn je ve mu je bila pot skozi življenje od skromne očetove hiše do daljnega velikega mesta, kjer sc je pripravljal za učiteljski stan. Lahko bi bil dobival dovolj podpore od gospoda Mirodolskega, kateri ga je ljubil, kakor svojega sine; a Radovan je hotel stati na svojih nogah. Zase je fcivel v tujem mestu,, redko Je zahajal v drudbbe svojih vMnlkov, redko vdeleieval se njih veselic, in tam ni bil najglawnejfci med njimi. Zato ui bil po«chnn priljubljen svojim tovarišem; bili so celo med njimi, ki so ih> po strani gledali, kakor da bi nm ne bilo prav tipati. Vse to gn je bolelo, n ne motilo. Splošna *od?»a o nJem je bila ta, da je priden, pošten, da mu ni moči očitati ničesar, a suhoparen brez ognja bres ruta. Radovan brez čuta! on, ki je imel srce tako polno ljubezni! A ljubezen je hranil zaprto in zakleneno v sreu; ni je kazal pred svetom, ui je razdjal, kakor drugi, na drobno. Rad je imel vse ljudi, sovraštvu ni bilo pro*t«wa v njegovem srcu; a ljubil je hsiiio dve bitji ns svetu, svojo inster in nevesto svojo. Radovan je ljubil svojo mater, kakor more ljubiti svojo mater morda samo izobražen kmečkih roditeljev sin, ki ne po-t niše svoje ljubezni z objemanjem, poljuhovanjem in Mladkimi »meni ; ki je imel, v velikem sijajnem mestu živeč, toliko priložnosti, spoznavsrt površnost in plitviMt goHpodskegn Senatva in eeniti po prsvi vrednosti zvento sree, ns skrivnem goreče ljubezen proste »Imenske mstere! Svoji nevesti je hrsnil čiato, neoskrunjeno sree; izkušnjsve ve-likegn mesta so gsi zastonj vabile; on ni trgsJ zs krstek čas pisanih evetie, ki rsito ob potoku. (Dalje prihodnji!.) Pot v domovino. Spisal Fr. ' Albrecht-Ruamir. (Nadaljevanje.) . Iu ko sem začul v vagonu prvo domačo besedo, ko je planila lokomotiva na našo zemljo, se nisern razplakal v žalni jeremijadl. Stopil sem k oknu in ga odprl, da se je ulila poldanska luč na vse strani. Razprostrl sem svoje roke, ds zaječale kosti In ee napele mišice: 41V znamenju dela in volje in moči in življenja te pozdravljam, domovina!" In čez mlade, brsteče setve in travnike, čez zeleneče gozdove je plulo življenje • . . Predno je zatonilo solnce v j*ir purno morje večerne zarje, je ob stal vlak v prestolici Ljubljani. Z enim skokom sem stal na peronu, oddal svoje stvari v garderobi ter se z lahkim korakom napotil po mestu, ds se mi napije duša teti dragih, znanih krajev po tolikih, tolikih letih. Občutil sem sicer neprijetni razloček velikomestnega prometa in ljubljanske provinc! jalnosti, a v meni je bila sama lju bežen, sama tiha ljubezen radostnega svidenja. Hitel sem okoli nervozen in nagel, in vsa moja čuvstva so prekipevala v pričakovanju. W h Proti večeru sem sede! na malo lokalno železnico, ki jeMHrOzila moj rodni kraj. Z nekim prav posebnim veseljem sdm opazova skozi okno ta šibka kolesca, ma le, primitivne vozove in zastarelo konstrukcijo lokomotive. Že po tem bi spoznal, da sem doma, sem pomislil. Toda vlak se nikakor ni mara premakniti in poatajal sem že ne strpen. No, naposled je le šlo po časi, prav počasi "Eh, komodni smo!" se je ogla sil star obrit kmet, ki mi je sede nasproti. 4 4 Počasi se daleč pride," je po trdil drugi pametno in oba sta se zasmejala. Jaz pa sem se potisnil prav v kot, čisto v mrak, in sem v tihi ra dosti gledal skozi okno prelepi pomladanski večer in ničesar dru gega nisem občutil kot tisto neiz-razno slast svidenja z domačo zemljo. Ah, kako je valovalo vse v meni, kako so prekipevala čuv stval Nedelja je bila, ljudje so se vra čali od večernic. Z nekako otroško naivnostjo in svetim spoštova njem so opazovali ta mali, za stare li vlak, nekateri so celo pozdrav ljali z robci . bogve Čemu? In čez polja se je raztirala koprena tihega večera in Karavanke so temnele. Sneg je še blefičal nn njih, tako srebrnoleb kakor telo mladenke. Zavil sem se tesneje v svojo pe lerino in z zaprtimi očmi sem se spomnil svojih sanj na Ringu Kako je krasno in čudno to življenje, sem pomislil. Se sinoči je bilo vse le sanja, danes pa se že vozim tod in vse je čista, istinita resnica. Lepo je živeti in lahko, če se človeku uresniči sen. Meni se je uresničilo vse . . . Kako lep je svet, kako lepo je življenje, ljudje so dobri, laži nI! — Trenotck veselja in velika lju bežen napravita iz čloVeka otro ka. Zdaj vem, kako bedast otrok sem bil. Taka lapaiija kaj pa je to! In jaz bi se bil povrh vse ga še kmalu razjokal samo zato, ker je vlak vozil tako počasi in je bila vsakih pet minut postaja. In zopet smo obstali. Spomni! sem se, da smo v to mato selo prirejali večkrat izlete Iz domačega mesta. Radoveden sem se oztrnl okoli, bom li morda npazll kakega svojega znanca. Tu je z glasnim smehom ln hrupom vdrla razposajena družba v naš prazni kupe. Iz mraku in izzi pelerine sem motril obraze. Naj-prej je prišel mlad, razposajen fant s pouličnim obrazom, kl je o-čividno pripovedoval sila zanimi vo epizodo, kajti vsa družba sc je smejala z bučnim krohotom. Za njim so si poiskali svojih prostorov drugi — neksj dsm ln gospodov, a nikogar nisem mogel spoznati. Družba se je venomer kriče smejala, mladi fant pa je vpil neprenehoma : "Kje pa je ftintee, kje pa je Simee? Ali je obležal v jarku?" Umolknil je, ko so se odprla vrsta in je ob roki svoje suhe, sta-riksve žene, ki gs je neprenebo-ma Sirom Amerike. DEftKI BO UMORILI STARI. HARJA. Chicago, UL — Dečki v starosti od 12 do 15. let so zvabili stari-narja Searyja v hlev, češ, da imajo tam svinčene cevi ns prodaj. Ko se je Scary pripognil, ga je eden dečkov udaril z batom po glavi, ki služi za žogo. Na to so dečki oropali starinarja za $13. Kupili so sladoled, šli v kinematograf in se zabavali še na drug način s priropanim denarjem. 'Policije ima nadebudne dečke pod ključem. PAROBRODNE DRUŽBE MORAJO ZAVAROVATI POMORŠČAKE. Washington, D. 0. — Zaklad-niški tajnik je izdal določbe, po katerih morajo biti zavarovani vsi mornarji na ladjah, ki plovejo med Združenimi državami in vojnim pasom. Zavarovalnina znaša $1,000 do $5,000. Mornarji so zavarovani protj poškodbam, 8mrti in ujetništvu. Določbe atopijo v veljavo dne 26. junija. ŽELEZOLIVARJI 80 DOBILI POVIftAHO MEZDO. Kansas City, Kans. — Železoli varji, organizirani v jiokalni uni jI št. 102, so izvojevalhpet centov povišanja mezde na uro. Mini malna plača je 45c pri devetur- nem delavniku. \ --< OČE JE USTRELIL SVOJO HČER. Canton, 0. — 22-letni Mihael Kredič je na sodišču pričal, kako je oče ustrelil njegovo sedemnajstletno sestro Natalijo. Oče je Nataliji vzel nekaj denarja. Kasneje je oče vprašal hčer, naj mu odpusti, hči je pa odgovorila: 44 Odpustim ti, če mi vrneš denar." Oče je potegnil samokres in rekel: "na tukaj imaš denar," in sprožil je samokres. ZDRAVNIK SPOZNAM KRIVIM KRIMINALNE OPERACIJE. Oolnmbtis, 0. — D^. James M. Ilolden je bil spoznan krivim, da je v februarju 1916 na nekem ne-warskem dekletu izvršil krimi-nal no operacijo. Kazen za hudo -delstvo je ječa od enega do sedem let. PRAVDA KONČANA PO SEDEMNAJSTIH LETIH. PUAlfotT SAMOMOR0**! Natchitoches I Pikes * v pijanosti io mater i„ dvt br> MATI IN OTROK STA J NIU. "1 Grand Junction, Colo ^ I (.ruden se je peljal v ^..nl J* *?ae in a svojls iSS mostu tri milje zapadni, .7J ^ta, kjer je delal kot ^J fc* J< bila silno narasl, „1 b»l voz na mostu se » 'l šil- Reka je pog^j,* zeno in dete. »ruden * j/J morilca 80 vjelipoI KJUČJU 1 Pine Bluff, Ark^ElUhJ kin je bil aretiran, ke. J gistriral. Policija jc v nlejl znala Charles Millerja l\ J Hardinsburgu, Ky. J mora. 1 Chicaške veitij župan v smoli. I Chicago, IU. -Odkar j« J pson postal župan v ChbJ z njegovo politiko prinesel tJ nom marsikatero presen!« Najprvo je zaprl .salune obJ Ijah, kar je med prebivalstvi budilo veliko nezadovoljnosti to je šolski svet odpustil 1 število učiteljic, ki ro prlpsJ organizaciji. Letos Je |0jjjjl nastavil zopet učiteljice in J je do boja med predsednikonl skega sveta in županom. I Boji so rodili zelo vihamo I na kateri je župan taso raj mestne svetovalce, ko je nail kot absolutni gospodar, d« »J stni svetovalci vrgli dve knjJ ujim, ko je Sel proti vratom,« pusti sejo. Dogodki so se do sedaj n takole: Državni pravdnik Hoyne j javil, da mogoče nastopi i bo proti županu radi zlorabe dne moči. Mestni svetovalec Link je] ložil resolucijo, ki *antera, di pan rengnira. Socialistični mestni svetot Kennedy je stavil predlog, ( župana postavi na zatoJno k Predložena je bila rasolucij zahteva,, da Jacob >1. I»el> gnira kot predsednik »oli sveta. Vse resolucije in predlogi i li odkazani odseku, da na pri nji seji poročajo o njih. Chiosgo, IU. — Na sodišču sodnika &tougha je bila izrečena sodba proti Henry D. Laughlinn, bivšemu sodniku. Tožitelja sta brla W. 8. Eden in njegova žena, ki sta tožila za povrnitev $24,261 z obrestmi, ki sta jih imela naložene v delnicah Great Northern hotela. Tožba je trajala 17 let in vsota je narastla na $46,801.76. RUMUNSKA KOMISIJA V AMERIKI. r..... Pacifiško obrežje. — Zadnji petek se je tukaj, izkrcala oficijelna rumunska komisija, ki je zdaj na poti v Washington. C-lani komisije so med drugimi: grof Vassile Stoiea, rev. Metsa in BasaiHe Loosed. Stoica nosi uniformo ruskega poročnika. Komisarji izjavljajo, da Rumunska še tfl uničena vsled nemške invazije, čeprav so Nemci in Avstrijci okupirali več kot polovico države in pobili ali ujeli večino originalne rumimske armade Rumunska. je pa organizirala in opremila 600.000 mož nove armade, ki bo pripravljena za boj v enem mesecu. RAZLIKA V CENAH Nevada, Mo. — Mejtem ko je v velikih! mestih krompir po $3.50 in več hušelj, niso mogli farmarji tukaj prodati krompirja pa $2 bnšelj, dasiravno so ga ponujal! od hotela do hotela, od prenočeval išč a do prenočevališča. V grocerijah drže krompir po $:t hušelj na prodaj. NAZNANILO IN ZAHVAL Tužnim srcem narninj vsem prijateljem, znancem « bratom, da smo izgubili i 11 srede sobrata, prijatelja in riša SILVESTER STRAHA, kateri je bolehal štiri tedw umrl dne 9. junija t. I. P« pokojnika se je vršil 12. juniji obilni udeležbi vseh znance« prijateljev. Pogrebi »e j t * žilo polnoštevilno druStvo ja Svobode" št. 325, SNPJ., k teremu društvu j<> tudi on dal. 'Najiskrenejša zahvali udeležencem pogreba, po^JJ še društvu "Sv. Jožef" M- ^ S. K. /, za krasen podsrje« nec ter za polnoštevilno m« Ranjki je bil doma U ti« binc pri Mirni na Polenjrt kjer zapušča ženo in d« skrbijens otroka. ^ Še enkrat najirčnej* ^ vsem, kateri ste niu bih * P in tolažbo v njegovi boletni< m ste ga spremili k ve*«"« čitku. . _ - Mirno spavaj, drag. nats zabni sobrat. Louis Skrabsc, . j<*f Wm> Anton An*6* IZGREDI SESTRADANIH UU DI PRIDEJO. Washington, D. 0. — Tlsnt ave. suvsla semintja, opoteks.iej zne obrtne komisije menijo, da bo-vstopil moj stsri znanec dsvkar do nsstsli v večjih mestih skoraj; Simee. zanesljivo izgredi lačnih ljudi, če (Dalje prihodnjič.) ne padejo cene sa živ Ra. m- j. i, »»j ftujmte« |v v Franklina. M"« jj, , rnjakr, .1. - ' Z, n..lov, .k" H k.j«. Ako p. »1 , <1* se nr gs prosim, us ^ '"Zj •m^Jf'4 Wsshisft* ^ (Adv«rti«"utM^' J,UL