LETO BS.
LJUBLJANA, 17. MAJA 1924.
STEV. 21.
I^A§ŠOČNlNA’ZA’)VGOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN 15-CELOLETNO’DIN'6©/Z A* INOZEMSTVO 1E DODATI DOjTNlNO/OGLASI PO CEhISKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA-PO DIN 150,
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
OilUN
4
A
/V
' M ■ V:
m
VREDNI|TVO IN VPRAVA V VČITEL1SK8 TISKARNI/ ROKOPISI-SE NE VRA-vCAlO/ANONlMNl-DO-*PI$hSE‘NE*PRIOBČV-k lElO/POlTNlNA-PLA-Jp VCANA-V’GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
,MB5a5aa««OBSS£fflS:2£jJEaSECT
BBSSHEBBSBBV9
Pr. Jovan SkerIK.
Dne 15. maja je preteklo 10 let odkar je izdihnil svojo veliko dušo eden največjih ideologov jugoslo-venskega nacionalizma in veliki učitelj voditeljev današnjega pokre-ta jugoslovenskih nacionalistov; univerzitetni profesor, narodni poslanec, kritik, urednik »Srpskog Književnog Glasnika«, dr. Jovan Skerlič.
Smrt ga je zadela popolnoma nenadoma in ga iztrgala sredi dela in načrtov iz kola mož, ki so pripravljali historično borbo jugoslovanskega naroda za osvobojenje in ujedinjenje. Bolezen ga je vrgla na Posteljo baš v trenotku. ko se je pripravljal na pot po Hrvatski in Dalmaciji, kjer je nameraval napraviti Po mestih serijo predavanj o jugo-slovenskem nacionalizmu in njega ideologiji pod naslovom: »Naciona-lizam bez fraze«.
Bolezni so se priključile komplikacije in stanje se mu je v toliko poslabšalo, da so mu morali operirati želodec. Operacija pa je bila na žalost brezuspešna in dne 15. maja 1914 je nastopila ob 3. uri zjutraj katastrofa.
Glavna poteza in življenska de-viza mu je bila: »Stremeti za realnim, pozitivnim življenskim delom, brez fantazije, romantike in posebno brez fraze.« Brez fraze! To je bila klena lozinka in ves Skerlič. Bil je v vsem, česar se je lotil, stvaren, dosleden, konkreten in v vsem brezkompromisen. Dosledno je zatiral in se boril proti vsakemu pilpogačar-stvu, ki ga je smatral za najhujšega in najnevarnejšega nasprotnika vsakega napredka.
Kot pošten in borben človek je bil v svojih mislih, izjavah in sodbah vedno jasen in ne dvoličen. Njegova borbena in z železno doslednostjo utrjena narava ga je zapletala venomer v nešteto borb in polemik. V vseh pa je navzlic najhujšim napadom obdržal mirnost in vedrino človeka, ki se zaveda, da ima prav in da je bodočnost njegova.
Skerlič je ljubil preglednost in sistematiko. Na ljubo jasnosti je večkrat žrtvoval preciznost, kar so mu mnogokrat oporekali. Nam pa je ravno to dokaz, da je bil Skerlič zdrava priroda, zdrav razum, ki se Pi izgubljal v detajle in iskal za vsa-ko gotovo misel, določen izraz, katerega bi se nato oklenil za vedno, kot delajo nekateri naši ljudje.
Vedno je bil kot človek zdravja dosleden sovražnik vsakih slabosti m nezdravih pojavov v življenju, li-
teraturi in politiki. Nasprotno pa je rade volje dvigni! s svojim velikim ugledom nekatere osebnosti,. ki se same niso zamogle dvigniti zbog raznih vzrokov.
Skerlič je bil še mlad človek. Smrt ga je dohitela v cvetu moških let, bilo mu je šele 37 let. Na znanstvenem polju je pričel z energičnim in smotrcnim delom šele po letu 1901. Navzlic kratki dobi pa je bilo njegovo delo neizmerno obširno in temeljito. V tej dobi je napisal'dela o: Srpski literaturi u 18.vjeku«, o »Omladini i njenoj književnosti«, o genialnem »Svetozaru Markoviču«,
o	posameznih srbskih pisateljih 19. veka in končno sprva šolsko izdajo, nato pa veliko in bogato ilustrirano »Istorijo srpske književnosti«.
Poleg tega je imel, kot aktuelni kritik vseh tedanjih pojavov v srbski literaturi, silen vpliv na njen razvoj. Za študij njegovih kritičarskih sposobnosti nam nudi obilno snov njegovih 6 knjig: »Pisci i knjige«.
Skerlič je bil francoski dijak in kot tak odločen nasprotnik vplivu germanskega duha na razvoj kulture srbskega plemena. Posrečilo se mu je po težkem delu res zamenjati ga s francoskim esprijem, ki ga je še pronical in prekoval s svojo osebno šumadijsko noto.
Po povratku iz Genove in Pariza je bil kot večina tedanjih srbskih dijakov socialist in republikanec. Sodeloval je tudi kot tak pri pokre-tih omladine proti poslednjemu Ob-renoviču. Kasneje je prestopil v mla-do-radikalno stranko in hitro zavzel v njej odlično mesto. Bil je dvakrat kandidat za ministra in postal kmalu univerzitetni profesor. Kakor v literaturi, tako je bil tudi v politiki vedno odločen in odkrit. Imel je dovolj poguma in energije to svojo odkritost in poštenost pokazati tudi javno, ko je v skupščini nastopil proti korupciji lastne stranke in govoril proti uvajanju banko-kracije v politiko.
Navzlic temu, da je bil izrastel pod vplivom francoskega genija in bil vzgojen v socialističnem smislu, pa ni nikdar pozabil, da je Srb in Šumadinec. Neomajno je veroval v moč in zdravje Šumadije, ki ji je dajal primat v novejšem srbskem nacionalnem in kulturnem življenju.
Spoznal je, da mora biti Jugoslo-ven v prvi vrsti samo nacionalist, nato šele vse drugo. Postal je sam oduševljen nacionalist, polen ekspanzije in aktivnosti.
Vse svoje delo je usmeril samo v eno smer, ki je bila čim intenziv-.
neje pripraviti jugoslovenski Piemont za bodoče Veliko delo. Kot eden največjih predstavnikov takratnega jugoslovenskega nacionalizma je imel največ poguma javno izreči neobhodno potrebo razpada Avstrije.
Z vso doslednostjo je pričel tudi praktično udejstvovati jugosloven-sko misel in idejo ujedinjenja. Vestno se je lotil študiranja hrvatske literature in tudi kot prvi Srb, pravično in nepristransko ocenil Star-čeviča in njega delo. Sprožil je tudi znano enketo o uvedbi ekavščine kot književno narečje in obenem celo predlagal, da Srbi sprejmejo in uvedejo latinico.
Skerlič je bil s svojim znanjem, ugledom in energijo ena največjih gonilnil sil jugoslovenske ideje, ki bi danes gotovo stala v naši državi na višjem mestu, kot stoji, da ne bi omahnil njen sejalec sredi komaj razoranega posejanega polja ter izdihnil svojo veliko dušo.
Njegovo oporoko in polje pa smo prevzeli mi, jugoslovenski nacionalisti, ki bomo skrbeli, da ne uniči s krvjo gnojene in trpljenjem blagoslovljene žetve noben vihar. Enako ga bomo uresničili v duhu in po volji nesmrtnega velikega učitelja tudi njegovo oporoko do zadnje potankosti, ko bomo dosegli — integralno edinstvo Jugoslovenov.
—cj.
Čudne teorije.
V	svoji številki 105. z dne 8. t. m. je prinesel mariborski »Tabor« pod tem naslovom uvodni članek, signiran z V. S., v katerem nastopa proti temu, da bi se člani in funkci-jonarji Orjune ne smeli eksponirati kot strankarski delavci v demokratski stranki, oziroma sploh v tako-zvanih naprednih strankah. V. S. pravi, da smejo biti Orjunaši nad-strankarji samo kot celota, nikakor pa ne kot poedinci. Kot taki naj se udejstvujejo vsak v svoji stranki, naj hodijo tudi na strankarske shode kot govorniki itd., kakor to delajo tudi lahko Sokoli, ki so ravno tako »nepolitična organizacija kakor Or-juna«. Ob koncu zahteva, da sc to vprašanje definitivno razčisti in odzivajoč se na ta poziv čutimo dolžnost enkrat za vselej razčistiti pojme o Orjuni in njenem razmerju do politike in v tej zvezi do strank. Kdor čita naš list, gotovo ne rabi več teh pojasnil, ker si je že davno na jasnem, kaj smo in kaj hočemo; članek v »Taboru« pa dokazuje, da naša javnost še vedno ni prodrla v naše bistvo in tej javnosti naj bodo namenjene naše besede.
Da se vrnemo k izvajanjem člankarja v »Taboru«. Pri utemeljevanju svoje argumentacije izhaja iz vzporejanja Orjune s Sokolom. In baš to vzporejanje je popolnoma napačno. Sokol je narodna, telovadna in deloma tudi kulturna, ni pa politična organizacija, Orjuna pa je v prvi vrsti ravno politična organizacija! To smo naglašali vedno in povsod, in če »Taborov« člankar še danes trdi, da je Orjuna »nepolitična organizacija«, potem dokazuje s tem nič manj in nič več kakor to, da je nikdar ni pojmoval in da je tudi danes še ne pojmuje. Orjuna je politična organizacija in ima tudi svoj politični program in svoje politično vodstvo, kateremu se mora podvreči vsakdo, ki vstopi v njene vrste. Kot politična organizacija s političnim programom in političnim vodstvom ima Orjuna tudi svoj strogo začrtani politični pravec, ki se bistveno razlikuje od političnih pravcev vseh danes v naši državi obstoječih strank; od nekaterih bolj, od drugih manj. V koliko se razlikuje od posameznih poimensko navedenih, o tem smo govorili že tolikokrat, da bi pomenilo ponovno ponavljanje' samo izgubo časa in prostora. Vzporeditev Orjune s Sokolom, ki ni politična organizacija, ki nima svojega političnega programa, političnega vodstva in političnega pravca, je torej popolnoma nabačna, zato so napačna seveda tudi vsa izvajanja iz te vzporeditve.
Rekli smo, da je Orjuna politična organizacija, da ima svoj politični program, svoje politično vodstvo in svoj politični pravec, ki se bistveno razlikuje od vseh drugih in da postane ta merodajen tudi za vsakega člana, ki vstopi v naše vrste. S svojim vstopom v organizacijo je vsak član prevzel obveznost, da bo ostal zvest temu programu, vodstvu in pravcu in da se mu bo brezpogojno pokoraval in z disciplino, ki jo pozna organizacija in ki ne pozna kom
promisov. Že iz tega enostavnega razloga je torej nemogoče deliti Or-juno na dva dela, na celoto in na poedince, kajti taka organizacija, ki ima svoj politični pravec, bi nikdar ne bila več celota, če bi se njeni člani kot poedinci ne držali njenega pravca, ampak bi zasledovali vsak svojega, kakor bi se pač komu zljubilo. Orjunaš mora biti torej kot član celote in kot poedinec vedno Orjunaš. Kot Orjunaš s svojim jasno opredeljenim političnim evangelijem pa seveda nikakor ne more zastopati ali propagirati obenem kak drugi strankarski politični evangelij, ker bi bil na ta način čisto navadna dvoživka in človek brez morale. Takih ljudi pa Orjuna ne trpi izven svojih vrst, toliko manj seveda še v svoji lastni sredini. Iz tega sledi, da se člani Orjune, posebno pa še njeni funkcijonarjl absolutno ne smejo in tudi ne morejo udejstvovati aktivno kot govorniki ali propaga-torji v kaki drugi politični organizaciji nego v svoji lastni!
Ker je Orjuna politična organizacija, se seveda tudi aktivno udejstvuje v politiki, čeprav zaenkrat ne v takem smislu in praksi kakor sedanje stranke, ima pa za bodočnost pripravljeno in jasno začrtano samostojno politično pot, po kateri bo dospela do svojega prav tako jasno določenega cilja. Zaenkrat v prvi vrsti samo še zbira svoje sile in jih notranje pripravlja za poznejše borbe, katerih obliko bo določila trenutna situacija v zvezi s tradicijo pokreta. Zavedajoč se pa, da bi vsled dejstva, da ona sama danes ne postavlja svojih kandidatnih list, trpeli nacijonalni in državni interesi, če bi se njeni člani volitev ne udeleževali, jim zaenkrat pušča, da glasujejo za to ali ono državi bližnjih strank, kakor se pač po svoji individualni uvidevnosti odločijo. Pa tudi pri tem vodi Orjuno zgolj namen braniti manje zlo pred večjim. To je pa tudi vse, kar lahko Orjuna ali pcedin njen član lahko stori za obstoječe stranke. Več pri današnjih razmerah absolutno ni mogoče. Edino v slučaju resne nevarnosti za obstoj države, bi Orjuna kot celota, nikdar pa ne po svojih poedinih članih, lahko podprla kako državi
OB
LEK
03
NA
ROK
OB
MESTNI TRG O ERNATOVIČ
zvesto stranko, da bi s tem preprečila nesrečo. Kdaj bi to bilo potrebno, to pa bi odločilo njeno glavno politično vodstvo, ne pa kdo izmed poedinih članov, še manj pa kdo izven nje same. Naše nadstrankar-stvo in izvenstrankarstvo torej nikakor ne pomeni nepolitičnosti, kakor bi hotel V. S., ampak označuje le, da se Orjuna poslužuje pri zasledovanju svojih političnih ciljev in pri uveljavljanju svojega političnega programa drugih metod kakor stranke, ki mislijo, da je mogoče hoditi samo po starih zvoženih potih, ki so pa kakor praksa kaže, ravno tista nesreča, ki vodi naš narod in našo državo v kaos in pogubo. Če bi se mi hoteli spustiti na ta pota, bi imeli danes gotovo že najmanj dvajsetkrat več članstva kakor ga imamo, toda to članstvo bi bilo tako, kakršno je članstvo strank, tega pa ravno nočemo. Mi hočemo članstvo, ki bo dominiralo po svoji miselni kvaliteti, ne pa po kvaliteti volilnih glasov.
Trditev člankarja, da izvajamo; »kuratelo nad strankarsko - političnim udejstvovanjem svojih članov«, odločno zavračamo. Če je v naši orgauizaciji kak član, ki misli, da je to »kuratela«, potem gotovo ni Or-juuaš in je bolje, da izstopi, ker nam s svojo prisotnostjo gotovo prav nič ne koristi. Ravno tako zavračamo tudi citiranje Orlov v svrho dokazovanja neizpravnosti našega stališča. Kakor se Orjuna absolutno ne more metati v en koš z nepolitičnim Sokolom, tako in še mnogo manj se da spraviti v kakoršnokoli zvezo s klerikalnimi Orli. Najbolj značilen za člankarjevo pojmovanje bistva Orjune pa je tale njegov odstavek: »Njena naloga (Orjune) je, da idejno jači delovanje vseh teh (naprednih) strank v navedenih smernicah (da jih po svojih članih podpira), pa tudi, da v interesu politične morale vrši kritiko nad delovanjem vseh strank v nacijonalnem pogledu, ne da bi, samoobsebi, imela pravico vmešavanja v razmere v posameznih strankah.« Po tem člankarjevem naziranju bi Orjuna torej ne smela biti politična organizacija, smela bi podpirati stranke, ne smela pa bi se vmešavati v njihove posle! Biti bi morala torej nekak kastriran nestvor, oziroma »podporno društvo-za stranke«. To Orjuna ni in nikdar ne bo.
Upamo, da smo s tem povedali vse, kar je bilo treba povedati, »da se napravi konec slepomišenju in krivim pojmom«.	_	__
Gannl til n vic pl A la mfoisis Me. THE REX CG., Ljubljana.
MILO,GAZELA* ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejše Izdelke.
Dobite ga v vsaki trgovini!
Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
@2
Se priporoča za vso v bančno stroko spadajoče posle.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centralat LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Petkovič, Split, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon štev.: 261, 413, 502, 503 in 504.
—a—a—b—bm—mMB—aaaaaaaMBBB
Javni shod Orjune v Škofji Loki.
Kakor smo poročali v zadnji številki, so povodom razvitja zastave v Poljanski dolini 4. t, m. nasprotniki organizirali dobro pripravljen napad, ki bi se imel izvršiti v gostilni na Trati. Kakor so napadalci sami priznali, napada v gostilni niso izvedli, ker so bili naši člani »preveč« mirni, pač pa so imeli pogum, napasti poedine tik pred odhodom vlaka pod zaščito teme. Naleteli so pa k sreči na napačne in napadalci so jih pošteno skupili. Seveda so oni, ki so jih najeli in naščuvali, začeli vsled ponesrečenega napada uprav blazno gonjo proti naši organizaciji.
Da razčisti med narodom pojme in da da obrekovalcem priliko, da javno povedo* kaj imajo proti nam, je mestna Orjuna v Škofji Loki sklicala za minulo nedeljo javno zborovanje na glavnem trgu. Komaj so se pojavili lepaki na vogalih, je pa med aranžerji ponočnih napadov silno završalo. Črne ptice se boje solnca in zato so napele vse sile, da bi onemogočile shod. Najbolj se je izpostavljal loški župan Hafner, ki je od okrajnega glavarstva skušal na vsak način izsiliti prepoved shoda. Preplašiti je tudi hotel predsednika mestne Orjune, češ, da bodo kmetje prišli na shod oboroženi, da ga bodo razbili itd. Seveda so grožnje zadnje, kar more preplašiti Or-inno in zato se je napovedani shod vršil. Ko so nasprotniki uvideli, da niso mogli doseči prepovedi shoda, so razvili med svojimi pristaši naj-intenzivnejšo propagando za čim večjo udeležbo. Nameravali so — tudi to je točno dognano — shod razbiti, odnosno ga spremeniti v klerikalni volilni shod. Njih račun jim je pa prekrižal oblastni odbor, ki je koncentriral oddelek akcijskih čet in pa tudi trezna razsodnost našega ljudstva, ki zna misliti tudi s svojo pametjo in je pač uvidelo po nedeljskem shodu, da Orjuna zdaie-ko ni taka, kot jo slikajo nasprotniki.
Preko 1000 ljudi je napolnilo po maši trg pred občinskim uradom, ko je predsednik mestne Orjune Škofja Loka br. Čeh otvoril zborovanje povdarjajoč. da je dovedlo do tega shoda predvsem dejstvo, da se med narodom še danes ne ve, kaj je Orjuna. Današnji shod naj to objasni in dana bo tudi vsakomur prilika, da izreče svoje pomisleke proti izvajanjem govornikov. Zato pa se naj medklici opuste.
Brat tajnik oblastnega odbora France Š1 a j p a h je nato v tri-četrturnem govoru očrtal program Orjune, zahteve naše organizacije do države in do svojih članov in na poljudnih primerih raztolmačil brez-miselnost ekstremnih avtonomističnih teženj. Poudarjal je povsem pravilno, da bratski sporazum, ki je
vladal med našimi tremi plemeni leta 1918. in se je pozneje začel krhati ne po krivdi naroda, temveč vodilnih političnih faktorjev, ne pomeni in ne sme nikdar pomeniti nadvlade enega plemena. Obširno je obravnaval stremljenja Orjune za izenačenje socijalnih, verskih in plemenskih razlik in dokazoval, da na vseh slabih razmerah, nad katerimi upravičeno tožimo, ne nosi krivde nova država, ampak nezmožni voditelji vseh treh plemen naroda. Edin izhod iz teh razmer tvori torej stremljenje naše organizacije, da damo narodu čim več poštenih in nesebičnih voditeljev. Iz tega razloga bo Orjuna kot eminentno politična organizacija, podpirala poštene jugoslovansko orijentirane elemente v vseh strankah, ki slone na temelju državnega edinstva in narodne enotnosti. Enako odločno pa bo nastopila proti vsem osebnostim in strankam, ki zavestno rušijo in uničujejo pridobitve neprecenljivih krvnih žrtev, ki so jih doprinesli za našo svobodo padli junaki. Orjuna vrši svojo propagando potom sestankov, shodov, tiska in poučevanja, v obrambo narodovih in državnih pravic pa se bo v skrajnosti poslužila tudi svojih akcijonih čet. Nimamo jih zato, da bi se pretepali z nahujskanimi nasprotniki, ker njih čaka velika in sveta naloga osvoboditve zasužnjenih bratov. A v svesti svoje poštenosti in idealnega stremljenja pa stojimo tudi na braniku časti svoje organizacije in najmanj se bodemo puščali zahrbtno pobijati in moriti. Ta odločna ugotovitev je bila naperjena proti aranžerjem zadnjega napada na Trati in značilno je, da se nihče ni upal oporekati. Nasprotno so se posamezni, ki so v Škofji Loki nedvomno hoteli dopolniti, kar jim ni uspelo prejšnjo nedeljo, med izvajanji govornika potuhnjeno odstrani s shoda, ko so uvideli, da večina ni dovzetna za njih namen razbijanja shodov.
Po govoru br. Šlajpaha, ki je končal z živio-klicem kralju in Or-juni, je nastopil član oblastnega odbora inž. Kosmač, ki je v markantnih besedah orisal razmerje kmetskega stanu do idealnih stremljenj naše organizacije. Dokazoval je, da stremi le ta edino za razčiščenjem razmer in za odpravo korupcije v naši državi. Če ji to uspe, ne bo nihče imel tolikih koristi od tega kot kmetski stan, ki tvori velikansko večino v našemu narodu. Zato jg. pa ravno na njemu ležeče, da podpre naše gibanje, oziroma da mu vsaj ne stoji sovražen nasproti. Bodočnost bo pokazala, da je naše delo pošteno in da je podlo obrekovanje vse ono, kar se nam danes podtika.
Govor inž. Kosmača, poznanega
delavca med kmetskim ljudstvom, ki je povečini tvorilo poslušalstvo shoda, je zlasti na starejše može napravil odločilen utis. Naročeni ugovori, ki so se pojavljali začetkom shoda, so se počasi spreminjali v tiho, a odločno pritrjevanje.
2e iz vsega početka shoda je bilo jasno, da je pretežna večina poslušalcev v nepoznanju naše organizacije indiferentna, deloma pa pod utisom nasprotne agitacije celo sovražna. Tem zanimivejše je bilo gledati zbrano občinstvo po obeh končanih govorih. Starejši — indiferentni — so bili po odkritosrčnih besedah očividno, če že ne popolnoma pridobljeni, pa vsaj prepričani, da Orjuna zdaleko ni ono, kot kar jo slikajo nasprotniki. Oni pa, ki so prišli z »najboljšim« namenom, da shod razženejo, so pa v zadregi spogledavali drug druzega in iskali z očmi svojih duševnih voditeljev. Na predsednikov poziv, kdo želi k stvari besede, se je po kratkem obotavljanju priglasil mlad gospod, ki sicer ni čutil potrebe povedati svojega imena, a smo pozneje izvedeli, da se piše Balanč in je po poklicu baje dijak. Geste, s katerimi je zavzel pozo na govorniški mizi, so bile še dovolj impozantne in tudi preračunane, kar pa o vsebini njegovih kratkih besedi žal tudi najobjektivnejši kritik ne bi mogel trditi. Prišel je na shod nedvomno v trdnem prepričanju, da naši govorniki sploh ne bodo nastopili in se je zato iz abecednika politične šole naučil lep govor za volilni shod. Ker pa je mogel govoriti na našem shodu le k predmetu istega, je takoj spočetka padel iz naučenega teksta in začel s precej neumestnimi izpadi, ki so umevno izzvali tudi reakcijo. Ko je celo navzoče naše člane, katerih dober del bi mu bil lahko najmanj stric, če ne že oče, začel obkladati z »otroci, ki strašijo z revolverji«, da je eden izmed občinstva potegnil za hlačnico' raz mizo, da bi si pogledal, kje temu starcu brada raste. Predsedstvu shoda se je posrečilo, pomiriti razburjenje in z obljubo, da ne bo
SLEJ ALI PREJ
bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati »PEKATETE«, ker so ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje od drugih.
Avtomobili na prodaj.
Osebni:
I. Fiat \Vien.
I. Deimier, skoro nov, start in električna razsvetljava.
T e v or a i:
I. Perl Liesing, 4 tonski.
I. Waff, 4 tonski.
I. Fiat Verpflegsiype, 2 ‘/a ionski.
I. Fiat Torino 15 Ter., 1 Va tonski.
V zelo dobrem stanju in generalno popravljeni. — Plačilni pogoji po dogovoru. —
Vprašati je pri tvrdki
„SVETLA“ d. d., LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica štev. 5.
PODLISTEK.
Skerlic' in Slovenci.*
Avgust Jenko.
Njegovo življensko delo, čeprav ni dovršeno, ni dograjeno v posameznosti, se javlja pred našimi očmi kot celota, zaključena v sebi. Čutimo. da je temelj sezidan, da je ustvarjena impozantna zgradba v širokih, lapidarnih, priprostih in vendar mogočnih potezah. In to nam mora imponirati pri človeku, ki se je šele vzpenjal proti zenitu svoje življenske moči.
Ni nam podajal samo poskusov, načrtov, odlomkov —• nego enoten, v detajle premišljen in izklesan sistem, katerega glavni črti sta aktivnost in pozitivnost. To je obenem njegova filozofija, to je njegova veličina sredi fragmentarnosti, vihar-nosti, nestalnosti naše dobe.
Preživel je v sebi ves zanos, ves divji ritem, vso rušečo in stvar-jajočo dinamiko dvajsetega stoletja:
1 ^ilior iz 1, 1914 št. 7,
doživel je ta elementarni boj in ga ustalil v svojem intelektu, v svoji duši. Stal je sredi valovitega, šum-nega gibanja, sredi neprestanega prenavljanja, rušenja starih in pro-glašanja novih idej, ciljev, potov, sredi divnega, bakantskega razmaha nove ere — in opazoval, premo-tril vse to dogajanje, ves silni tok mirno, s hladnim očesom i učenjak, kritik, matematik, ki računa s dani-ml količinami in gradi na tej podlagi — tiho, skoro nevidno — bogato, vsebine in življenja polno stavbo.
Na videz je bil hladen in trezen računar, toda njegova mirnost ni bila konservativnost. Njegova treznost ni bila brez čustva, brez ljubezni. Malokdo je imel toliko smisla za zahteve moderne dobe, redko jc bil kdo tako revolucionaren v notranjosti, radikalen v prepričanju in veri.
Razbral je iz bogate, a kaotične vsebine, iz mrzličnega hotenja in stremljenja po novem, iz presnavljanja vrednot, iz parajajoče se, nejasne in nemirne nove dobe, polne življenske energije, bogate osnutkov, načrtov, misli — razbral in iz-
črpal je iz tega klijočega bogastva trajne vrednote, oblikoval jih, konkretiziral in jim vlil svojega duha vere, optimizma.
Tako je na eni strani generacija rodila njega, dajala mu snovi, vsebine, življenja, na drugi strani pa ji je on kazal smer, naztiačil cilj, vodil njeno borbo in realiziral bogastvo načrtov in idej. Ni bil samo otrok svoje dobe, ampak obenem, morda nezavedno, tudi njen apostol.
On je bil izmed graditeljev. Vsaka ideja, vsaka beseda, vsaka akcija njegova je bila pozitivna vrednota. Bil je daleč od skepse, negacije, pesimizma, destruktivnosti, naravnost antipod vsega tega. Kljub temu duh širokega razmaha, prožne in senzitivne psihe. Vsestranski v spoznavanju in razumevanju, pozitiven v ocenjevanju in delu.
Njegovo življenje je bilo kulturna misija. Unašal je kulturno pojmovanje v javno, politično, socijal-no življenje in ga skušal prepojiti z njim. V naciji, v ujedinjenem Jugo-slovenstvu je videl predvsem kulturni faktor. Vse njegovo nacijonal-no delo je bilo delo zakulturno na-
zmerjal, je zlezel g. Balanč zopet na mizo in začel razvijati svoj volilni govor. Ker pa vsa opozorila, da shod Orjune ni volilni shod, niso pomagala, je žal po drugi strani mize zopet odromal tja, kjer ga je v bližini v rezervi čakal za vežnimi vrati nek duhovni gospod.
Brat Žlajpah je kot poročevalec izjavil, da na nestvarna izvajanja ne more stvarno reagirati, pozval pa je somišljenike in nasprotnike, da si ogledajo g. Balanča in ugo-tove, komu bolj pripada naslov otroka. Kar se pa tiče revolverjev, priborili so si nacijonalisti pravico do njih v bojih za svobodo domovine kot dobrovoljci. Če pa so prisiljeni jih rabiti danes tudi v obrambo svojega lastnega življenje, leži pa krivda na organizatorjih zahrbtnih napadov.
Po tej ugotovitvi je br. predsednik Čeh zaključil shod z par odu-ševljenimi besedami in trikratnim živio-klicem državi • in kralju.
Akcione čete so priključile shodu vežbeni pohod iz Škofje Loke v Kranj, odkoder so se s popoldanskim vlakom vrnile v Ljubljano.
V	presoji vrednosti in pomembnosti shoda za razvoj naše misli v Škofjeloški okolici lahko ugotovimo brez vsakega pretiravanja, da po-menja velik uspeh. Ves napor, onemogočiti shod, pa najsi je izhajal od župana ali pa od organizatorjev pretepaških band, se je razblinil ob stvarnosti obeh podanih govorov. In če ne bi dosegli drugega, kot da smo navzočo množico pripravili brez- nasilja do tega. da ni motila shoda, bi bil to že dovoljen uspeh. K popolnejšemu uspehu nam je pa še pomagal ponesrečen nastop dijaka Balanča, ki je stvarnemu govoru protistavii samo psovke.
In ker smo hvaležni vsakomur, kdor pripomore k širjenju naše nacionalistične ideje, bodi mu na tem mestu izrečena zahvala za njegovo neprostovoljno podporo. Pod utisom njegovega nastopa so se namreč takoj priglasili trije trdni kmetje članom Orjune.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna speeijalaa vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAR, Maribor, Grajska klet.
cijo: ta ideja mu je bila program, oživotvoril jo je in razvil do skrajne konsekvence. Njegovo delovanje je realizacija te ideje, v kolikor je njegov delež.
Da govorim o njem kot Slovenec?
Bil je naš človek, zato ga nosimo v duši, zato nam je drag kakor eden iz našega plemena. Razumevamo ga in živimo z njegovim delom, v kolikor je izraz iste psihe, istih dispozicij, istega življenskega naziranja. Spoštujemo ga in vzgled nam je, v kolikor je izpolnitev naših dispozicij, v kolikor je oživotvoril ono, kar nam doslej ni uspelo.
Naš je predvsem kot osebnost. Njegova močna, individualna, včasih fanatična osebnost, ki se reflelc-tira v vsem njegovem delu. Učenjak, ki mu ni načelo »la science pour la science«. ki stavlja nasprotno znanost kot del svoje življenske filosofije v službo ideje, ki ga je izpolnjevala vsega, v službo nacijo-nalne ideje. Zato njegova osebnost ni enostranska, temveč široka in smotrena, Zato nam je vzgled na-pram naši maniji po učenjaštvu radi
Malo odgovora.
Ni navada med pametnimi ljudmi, da bi se prepiral z onim, ki te obmeče z blatom. Zato sem se tudi jaz smejal, ko se mi je povedalo, da je »Slovenec« obdelal nedeljski shod Orjune v Škofji Loki prav po svoje in si seveda za ocvirke privoščil tudi mene kot poročevalca o vprašanju: »Kaj je in kaj hoče Orjuna?«
Ko sem pa prebral predmetno notico, sem takoj spoznal, da ni izšla iz uredništva »Slovenca«, ker. navzlic načelnemu nasprotstvu vendar previsoko cenim žurnalistične zmožnosti njegovih urednikov, da bi jim prisodil podobne notice. Uverjen, da se ne motim mnogo, če »spoznam po tem petju ptiča« gosp. Balanča, ali pa katerega izmed njegovih 4—5 brezbrkatih sodrugov na nedeljskem shodu.
V zabavo vsem udeležencem nedeljskega shoda naj dobesedno ponatisnem »stvarni« dopis, ki se glasi:
»Orjuna* v Škofji Loki. »Mestna Orjuna Škofja Loka« je za nedeljo 11. t. m. ob 10. sklicala javen izvenstrankarski shod na glavnem trgu, ki je ob tem času (ponavadi) vedno poln ljudstva. Orjuna je hotela s tem shodom, na katerem so podajali baje svoj program (vsekakor zelo olepšan in zavit, deloma popolnoma ponesrečen in hinavski), ublažiti vtis prejšnje nedelje in se rehabilitirati. — Dne 4. t. m. je namreč četa Orjuncev iz Ljubljane, ki se je vračala iz Poljan, izzivala po mestu in v neki gostilni na kolodvoru nevarno razmesarila nekega fanta. — Ljudstvo je nestrpno čakalo komedije (to je bil shod v očeh večine) in se spraševalo, zakaj se shod ne otvori. Okrog pol enajstih je prikorakala četa Orjuncev na trg in sedaj je občinstvo vedelo, zakaj je moralo čakati: kako si bodo upali 4 škofjeloški Orjunci prirediti na glavnem trgu javen shod brez takega ojačenja! Nova vrsta shodov, kaj? — Orjunci so obstopili govorniško tribuno in shod se je pričel. Gori označeni »program« Orjune je podajal g. Šlajpah. Njegovega govora ne bomo ponavljali; označimo ga lahko takole: nekaj zavijanja in slepomišenje, nekaj lepih fraz, po-vdarjanje manj važnega, da se odvrne pozornost od glavnega, deloma polemiziranje z izjavami, ki jih nihče ne podaja itd. Skratka: jako pripravljen govor za prav naivno občinstvo; le škoda, da ni nikogar pridobil za Orjuno. Le parkrat je govornik pokazal orjunske rožičke. Iz dolgoveznega govora le par zanimivosti: »Mi ne razširjamo svojega pokreta s silo kot politične stranke; hočemo Vas prepričati zlepa o pravilnosti našega programa ...; kdor bo pa še po vsem tem
učenosti same, ki je nazadnjaško, spominjajoče na prah in gnilobo po starosti in smrti vonjajočih folijan-tov. Kot propovednik napredka, modernosti, pragmatizma, aktivne energije je bil v vsem svojem mišljenju in delu živo nasprotstvo te antikvarne modrosti.
V naši obupni borbi, ki je rodila včasih že fatalizem, v naši raztrganosti in brezciljnosti nam je on ideal: izklesana in potencirana energija rase, heroj dela in volje, bojevnik bodočnosti in svobode; čista rasna duša, Široka v dimenzijah, lapidar-na in ostra v konturah, brez rafini-ranosti, brez meglene nejasnosti. Aktivna natura, dosledna, vztrajna, agresivna v svojem prepričanju,_ brezobzirno naglaŠujoča svoje ide-* ale. Brez kompromisa tudi v malenkostih. Vsak korak njegov je korak naprej, k uspehu.
Takih mož potrebujemo, naša doba žeja po njih. Slovensko pleme ima v sebi dispozicije vse, da jih rodi. Bodočnost naj uresniči naše sa-nje, naj nagradi našo vero. _
Naročajte „Pob€do“!
issfiupjiod ||05(JB)| ‘5ajtidn)( oj| ‘fcpsAcz as B§ax juiiIoas 5j ijoA§
~™a«i.MWim ,iTW-.W8i^tv.iaa n«r.. riMii	iniwr«Miimw-	-	.^aua«Mt«MiwBmaf^iwjifw.in«afc	■*«»ireaii^raiWMSB>iMMWBgKaBBaMi^a«aM6allBatfi^SM^8BEBMB8ŽSi3ftagaffiS!EgaB>IIHafi«BgBB
ostal nedostopen, bo videl, da znatno uporabiti tudi skrajna sredstva, svoje akcijone. Dalje: g. Žlajpah, kdo »pravijo, da bi Slovenci v slučaju sporazuma s Srbi »gor plačali«, ker jih je manj?« Kdo zahteva samostojno slovensko državico (brez zveze z ostalo Jugoslavijo), da mu ugovarjate. Itd., itd. Lepa je tudi ta: Mi hočemo blagor naroda; ce pa hoče ljudstvo sebi škodo de-Jati> ga moramo poučiti, in, če treba, njegovo voljo korigirati, proti njegovi volji mu vsiliti to, kar je zanj dobro. Poznamo to popravljanje ljudske volje pri volitvah! To je demokracija! Ali so volivci otroci?
Pa so naivni ti Orjunaši! Ves govor Žlajpahov in njegovega tovariša je bil političen, govornika sta razvijala orjunaški politični program, pa slepomišijo Orjunaši, da niso politična organizacija, da niso prišli k nam zaradi politike, da so Proti vsem strankam. Ali jih morda radi tesne zveze z dr. Žerjavom, katerega pomagači so, že boli glava? Ljudstvo bi bilo. če izvzamejo špas, radi katerega je poslušalo govornika, pač rado slišalo samo, ali so Orjunaši za Pašiča in Pribi-čeviča ali proti njima. Ni težko ugeniti, zakaj sta govornika to zamolčala. Ptiče poznamo po petju. Orjunaše pa po dejanjih!
*
Kakor sem prepričan, da bo Or-juna hvaležna javnosti, če jo bo vedno sodila po dejanjih, dvomim, da bi bilo ustreženo dopisniku, če bi njega sodili po njegovem petju. Ker tudi najboljši naravoslovec ga ne bo mogel uvrstiti drugam, kot med papige, ki vedno ponavljajo onih par besedi, ki so si jih priučile z največjo muko. Pri najboljši volji tudi jaz ne morem niti nastopa nedeljskega protigovornika, niti danes ponatisnjenega dopisa imenovati drugače, kot papagajstvo. Zakaj?
Ce sc odločim, da nastopim na kakem shodu kot protigovornik, pričakujejo prireditelji kot tudi poslušalci popolnoma upravičeno od mene, da bom oponiral vsebini govora. Zakaj tega g. Balanč v nedeljo ni storil, temveč spustil volilno molitvico navzlic temu, da niti v mojem, niti v govoru tov. inž. Kosmača niti enkrat ni padla beseda volitev, mi je jasno šele sedaj. Niti on, niti — neznani — dopisnik mojega govora »pripravljenega za na-
Prošli teden se je v Šibeniku dogodila nečuvena sramota, da je ves vladni aparat strnjeno in z izredno silovitostjo nastopil proti meščanstvu šibehskemu, ki je nastopilo v obrambo naše narodne časti proti peščici Italijanašev, hotečih jubilej smrti Tommasea porabiti z demonstracijo proti pripadnosti Dalmacije k Jugoslaviji, afirmirati namišljeno italijanstvo Dalmacije in zahteve fašistovske Italije po našem Jadranu.
Meščanstvo in vsa dalmatinska javnost — kje v naši državi je narodna zavest tako razvita, ko v naši kršni Dalmaciji? — je takoj spoznalo in pregledalo nakane Italijanašev in konzulov, oficijelnili zastopnikov Italije, in se je uprlo go-rostasni želji, da bi se v praslovanskem Šibeniku vršila nam sovražna slavnost z vsemi atributi italijanskih Prireditev: trikolorami, fašisti, Gi-ovinezzo in kar še spada k neizogibnim rekvizitom fanfaronov z drugega brega.
Oblasti pa so zaznale, da se s strani narodnega občinstva pripravlja odločna demonstracija, ki ima namen zavrniti prepotenco re-negatov v meje dopustnosti, oču-Vati slovanski značaj Šibenika, ki mu gre od njegove ustanovitve, ter Poučiti Italijane, da se drugi breg Jadrana ne klanja črni srajci, in so storile vse mogoče, da preprečijo vsak pojav protesta proti oholi predrznosti tujcev.
v Vlada, ki ji je silno mnogo ležeče na rimskem paktu in podpisanem Prijateljstvu obeh narodov tostran m onstran Jadrana, je vrgla nad demonstrante, ki so čuvali to, za kar vlada nikoli ni imela brige, vso Svojo razpoložljivo policijsko in Orožniško silo.
Seveda je pri tem prišlo do spo-Padov med razljučenimi demoa-
ivno občinstvo« nista razumela. Ali pa v svoji prenalvnosti nista hotela razumeti.
G. Balanč n. pr. se je v nedeljo zgražal nad stališčem Orjune, da je treba politiko voditi v korist ljudstva in če tudi mogoče proti trenutni njegovi volji, češ, da so vo-lilci danes sami dovolj razsodni, da vedo, komu poverijo vodstvo poli' tike. Če ste o tem tako trdno prepričani, dragi gospodje, potem povejte to tudi vodstvu svoje stranke, pa si bo pri prihodnjih volitvah lahko prištedila težke tisočake. Dokler pa bodo spovednice in prižnice usmerjale »razsodnost« volilcev, dotlej bo pa tudi naša teza neopo-rekljiva, da je treba politiko voditi tako, kot je v korist naroda in države, četudi proti trenutni njegovi zaslepljeni in ustrahovani volji.
Odgovor na vprašanje, kdo »pravijo, da bi Slovenci v slučaju sporazuma s Srbi gor plačali« najde dopisnik lahko v vsaki številki »Slovenca«, »Domoljuba«, »Straže« itd. Po teh listih so Srbi krivi pri nas vsega zla in vseh nesreč. Iz tega pisanja izvira vsa ona anta-gonija dela našega ljudstva proti Srbom, ki sem jo v nedeljo dovolj jasno karakteriziral.
Nedaleč stran bi lahko tudi našel odgovor na vprašanje, kdo hoče samostojno slovensko državico (katere trditve jaz sicer v nedeljo nisem izrekel, ampak samo prispo-dabljal ekstremnost avtonomističnih stremljenj), če bi si ne dal dopisnik že sam odgovora v opombi v oklepaju — »(brez zveze z ostalo Jugoslavijo?)«. Koga na svetu pa ima za toli naivnega, da bi smatral vzpričo težkih krvavih žrtev, ki sq bile doprinešene za našo enotnost, koketiranje s federativnimi republikanci za ustvarjanje državne enotnosti.
Kar se tiče ostalih »ocvirkov« dopisnika, mu ne bom odgovarjal, ker bi on moral prej prečitati naš tiskani program in pravila, kjer je dovolj jasno pisano, da je Orjuna politična organizacija. Seveda ločiti nadstrankarsko politično udejstvovanje od partizanskega koritarstva, to je za take volilce, ki so še otroci, nemogoče.
Če spoznavamo ptiče po petju, izdaja to skovikanje čuka.
Edino to bi še rad povedal dopisniku »Slovenca«.
France Slajpali.
stranti in oboroženo silo:	znatno
število oseb je bilo težje ali lažje ranjenih od udarcev sabelj, puškinih kopit in bajonetov, mnogo jih je bi-
lo	aretiranih in takoj strogo kaznovanih, zgodilo se je celo, da so z mnogimi aretiranci v zaporu grdo ravnali in jih držali protizakonito dlje časa v zaporu.
Naša vlada se je potemtakem zavzela za obrambo laških izziva-čev bolje, kakor bi bil to storil sam požigalec naših kulturnih domov Giunta s svojimi plačanimi črnosrajčniki in karabinijeri. Bilo bi v redu, da se je vlada omejila samo na čuvanje imetja in življenja koru zulov in druge zalege, ki je optirala za državljanstvo onega brega, upoštevati pa bi morala pri tem, da so izvestne meje narodne časti, ponosa in zavednoslti, ki bi jih vlada kot predstavitelj naroda in države na noben način ne smela prekoračiti, ker bi s tem žalila čustvo, ki nam je vsem sveto.
Vlada pa je smatrala umestnim, da da udarec v polno lice vsem ma-nifestantom proti invaziji onih per-fidnili elementov, ki bivajo v naši državi, se tu rede in hranijo, svoja srca in duše pa imajo pri fašistih, sanjajo noč in dan o njih gospostvu nad našo Dalmacijo ter pri vsaki priliki dajejo duška svojemu prekipevajočemu navdušenju za mater Italijo.
Ni bilo pametnega moža, ki bi bil napravil paralelo in pomislil, jeli v Italiji pod sedanjimi razmerami mogoča proslava obletnice smrti Gregorčiča na njegovem grobu ali v njegovem rodnem kraju. Kolikor premišljujemo, vse bolj se nam zdi, da bi se bilo našim udeležencem Gregorčičeve proslave godilo drugače nego se je godilo Italijan^šepi v Šibeniku.	'' ''
Iz cele Italije bi nagrnila nad nas fašistovska drhal, zagoreli bi domovi naših rojakov onstran prokle-j te meje, če bi se pa še kaj naših dr-jžavljanov udeležilo slavja, bi oble-jžali mrtvi na mestu. Tako bi se bilo zgodilo našim manifestantom, ki bi jih italijanska vlada ne ščitila,
1	ampak bi njeni organi rabili orožje proti nam in prvi naskočili naše priznano mirne ljudi.
Pri nas se pa najde oblast — in ito pod vlado takozvanega naroda nega bloka, — ki ščiti italijansko nesramnost in nastopa z brutalno silo proti lastnim državljanom!
Za vsakega pametnega človeka, ki presoja in misli trezno, je jasno, da je bila ogromna pogreška naših oblasti že v tem, da so izdale dovoljenje za vršitev izzivalne laške manifestacije. Ako vlada hoče na vsak način izvesti prijateljstvo med italijanskim in jugoslovanskim narodom, ki ga je podpisala, je to njena stvar. Mi smo že tedaj ugotovili, da za tako prijateljstvo v celi Jugoslaviji ni niti najmanjšega razpoloženja. To razglašeno prijateljstvo je bila samo smešna kurtuazija, tem gren-kejša za nas, ker smo jo morali izkazati vladi tistega perfidnega naroda, ki nas je oropal našega Primorja, mori in zatira naš živelj, mu pali domove in uganja nezaslišana barbarstva nad brezzaščitnim primorskim ljudstvom.
Neumestna fraza o prijateljstvu postaja smešna in protivna tem bolj. ker jo skuša naša vlada za vsako ceno tudi izvesti. Prazen trud, ki morejo ž njim zapravljati čas samo naše diplomatske marijonete. ki služijo vsem mogočim interesom, samo našim ne.
Naglasili smo že opetovano in ponavljamo: Med Jugoslavijo in Italijo ni pomirjenja, dokler se ne pomakne meja vsaj tja, kjer jo je zaznamoval Mazzini, in še čez, kjer
VEDNO IN POVSOD »ŠČAVI«!
Drugega pač ne moremo reči, ako pogledamo program koncerta Vilme de Thierry-jcve in Julija Betetta, ki se je imel vršiti te dni v Trstu. Program se je glasil doslov-no tako:le:
I. Giulio Betetto: 1. Rachmani-nov: »Christos voskres« (Ressu-rexiss) roinanza; 2. L. M. Škerjanc: »Fragment de la chanson violette«, roinanza; 3. Ponchielli: »... al tuo t.rono, o somrno Iddio...«, recitati-vo e romanza deli’ opera »I pro-messi sposi«.
II. Vilma de Thierry: 1. Strauss: »Caccilia«, romanza; 2. Saint-Saens: »S’apre per te il mio cuor ...«, aria deli’ opera »Šansone e Dalila«; 3. Wagner: »O giusto Dio ...«. aria deli’ opera »Rienzi«.
III. Giulio Betetto: l. Korngold: »La canzone di Pierrot«. deli’ opera »La citta morta«; 2. Lajovic: »Se-renata«, romanza; 3. Verdi: »... Ella giammai m’amo...«, grad’aria drammatica deli’ opera »Don Carlo«.
IV. Vilma de Thierry: 1. Mi-loievitsch: »Au Japan«, romanza;
2. Verdi: »... Stride la vampa...«, canzone deli’ opera »Trovatore«;
3. Mascagni: »...Voi lo sapete o mamma...«, romanza di Santuzza deli’ opera »Cavalleria rusticana«.
V. Vilma de Thierry e Giulio Betetto:	Thomas:	»Duetto delle
rondini« deli’ opera »Mignon«.
Izmed 13 skladb programa torej bore 4 slovanske: 3 jugoslovanske in 1 ruska (tukajšnji italijanski listi pravijo, da so vse ruske!) in še od teh vse 3 jugoslovanske z ekzotič-nim naslovom; vse drugo pa italijansko, friuicjos&p in — nemško, se-
so se ob sedanjih volitvah oddajale glasovnice za našo lipo!
Med nami in tretjo Italijo ne leži samo Jadransko morje, ni potegnjena samo ona sto in stokrat prokleta krivična meja, med nami in Italijo leži morje solza in prelite krvi naših rojakov, leži morje krivic, ki so jih kobariški heroji uspeli v dobi par let nanesti našemu izmučenemu ljudstvu v Primorju. In to morje krivic, nasilstev, ropov, ubojev in požigov je nam grenkejše kot je signorom grenak 1’amarissimo mar Adriatico!
V	tem morju poginja naš narod pod oblastjo črne srajce in mi naj se damo navesti na kakršnokoli prijateljstvo? Tega ne bodo doživeli niti signori, niti naša gospoda, ki misli, da je višek diplomatske umetnosti in modrosti teptanje najsvetejših čustev našega naroda!
Italijanskim žurnalistom pa, ki pozivajo z neprikrito grožnjo našo vlado, da naj prepreči demonstracije proti Italijanom, da ne ostane pakt prijateljstva samo na papirju, pa odgovarjamo mi, jugoslovanski nacijonalisti, ki stojimo na mrtvi straži proti dednemu sovražniku to-le:
Nevredni potomci velikih očetov, bastardi vseh ras sveta, za vaše prijateljstvo se ne bomo pulili nikoli. Prijateljstvo z vami bi nam bilo v sramoto, da bi nas morale pokriti gore. Med nami in vami je mogoč samo še en dogovor in končni obračun, ki vam ga bo diktirala naša puška.
Nič prijateljstva, samo dobrososedski odnošaji med nami so mogoči, ti pa šele po novem Capo-rettu!
Tega pripravljamo, zanj delamo, temu smo posvetili vse svoje moči! Kaj prijateljstvo, Kobarid, Kobarid, tega se nam hoče in ga bomo dosegli!
veda brez tega bi pač ne mogli vedeti, da prideta gosta iz Ljubljane...
Ne maramo razmotrivati umetniške strani tega programa, ta je bila gotovo že izčrpno obdelana, prej ko se je komu še sanjalo o kakšni jugoslovanski umetniški turneji po Italiji, pa tudi ni tako silna da bi mogla zakriti drugih lastnosti, ki jih ta v resnici slovanski (brez navednic!) program tako lepo odkriva. Našo bohotno m i z e r i j o namreč (saj nas ni niti za boren program!) in našo najlepšo lastnost ponižnost; ne hlapčevsko, niti ne pasjo, ampak v resnici pravo in nedosežno slovansko ponižnost!
Namen temu koncertu je menda bil, pokazati našo glasbeno umetnost Italijanom; bil naj bi takore-koč prvi kamen onega mostu, ki se ima zgraditi med duševnim bogastvom enega in drugega naroda. Služil naj bi Italijanom v prvo po-kušanje naših duševnih produktov...
To bi morali imeti pred očmi oni, ki so sestavljali ta program, in imeti bi morali to pred očmi tudi oni, ki so ga imeli namen izvajati. In na še nekaj drugega bi morali pomisliti, ko so se odločili za Trst: d a bivajo tudi tu zasužnjeni (kako lepo zveni ta beseda ob raznih navdušenih prilikah ravno v Ljubljani!) bratje, ki bi naj jim bil ta koncert malo več kakor samo umetniški užitek!
Kakšen namen pa je zasledoval v resnici ta koncert? Odkriti je hotel nemško, francosko, italijansko in vrag si vedi še katero umetnost. Ponižnost, najbolj pasja ponižnost na eni strani —r na drugi pa naravnost kolosalna (to je prava beseda!) domišljavost! Nemci in Francozi
p —.... p—'■■■»■■■■■■ii n Tim« m a
ICenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem otvoril s IS. utajeni
podružnico
na Marijinem trgu št. 2
(nasproti frančiškanske cerkve)
kjer bom imol vedno v zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekami na Gosposvetski cesti štev, 7.
Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam v naprej točno in solidno postrežbo.
VILJEM BIZJAK
parna pekarna
pač lažje odkrivajo sami svojo umetnost; lepo se bodo zahvalili za tako kulturno vsiljivost. Kar se pa Italijanov tiče, ti si tudi mislijo svojo in tudi povedali jo bodo, in sicer prav kratko in z eno samo besedo..
Toliko kar se tiče programa sa-mega. Sedaj pa še par besed o jeziku. v katerem naj bi se ta program izvajal! Dve tretjini seveda v, italijanščini (ako bi bila sreča mila, tudi še kaj po vrhu!) in Italijan, ki bi poznal Ljubljano le po Betettu in njegovi brezhibni italijanski izgovorjavi (vero toscanese, eh!) bi res mislil, da je tam preko le nadaljevanje »del dolce si«, ali pa da je tudi tam sama »ščavarija«.
Tukajšnja raja pa bi bila zopet enkrat utrjena v svojem trdem boju in zopet bi bila dvignjena toliko potrebna samozavest. »Vztrajaj, vzdrži, dvigaj visoko svojo narodnost, svoj jezik, bij se z zobmi za svoje naravno in človeško pravo!« — saj so bili slovenski umetniki iz svobodne domovine, ki so ti ulili novega poguma, ko so tako hrabro in neustrašeno branili ta tako zaničevani jezik ... »ella giammai m’a-mo...«.
Koncert z navedenim programom je bil vsled nepredvidenih zaprek odložen. Slučaj je prekrižal sramoto, ki je bila tako slovansko nepremišljeno zasnovana. Narodna samozavest in dostojanstvo naj prihodnjič popravita, kar je hotela tradicija zagrešiti. Saj to je prav. hitro storjeno; programska plat naj se le okrene: dve tretjini našega in ena tretjina kogarkoli že!
Sicer pa je bolje, da koncert v Trstu sploh izostane; saj... lire (vse izgleda, da je šlo največ za to!) se dobijo tudi r.ižje doli. ne lahko sicer, ampak prav nič težje kakor, v Trstu; v tem oziru je asimilacija že dovršeno dejstvo! Ponižnosti in hlapčevstva pa imamo tukaj sami dovolj, več ga nam v resnici ni treba. Rekord prepuščamo prav radi tistim, ki ga že imajo, t. j. vrednim naslednikom različnih »von-ov« in Hofratov.
»Kurze NachricSiten aus Mar-burg und Umgebung«. V Studencih pri Mariboru je tovarna verig Franki, ki se je po preobratu takoj spomnila nemškega napisa in ga prepleskala. — Pa glej ga šmenta! Prišle .so volitve, gumijaste krogli-: ce so odločile nemškega poslanca in jugoslovanski dežek ali pa spretna roka lastnika je tako dobro sprala nemški napis, da se v pomladnem solncu svetijo gotične črke daleč tia Pohorje. Priporočamo mu, da izzivajoči napis sam odstrani! — Naše dobro slovensko ljudstvo je pobožno in kdo mu hoče to zameriti; o tem pričajo številne cerkvice in kapelice. Tako kapelico imamo tudi v Studencih pri Mariboru ob cesti nad Dravo. Radi regulacije ceste je bila kapelica, ki je — kdo ve po čigavi zaslugi — nosila do pred kratkim nemški napis:	HI.	Maria,	bitt fUr
uns! prenovljena. Pri tem je zginil nemški napis ter stopil na njegovo, mesto — ne slovenski, ampak latinski. Seveda, kaj treba tebi, slovenska para, napisa v materinem jeziku. Moli k svojemu bogu po latinski, v materinem se sme pogovarjati z njim samo — gospod. — G. občinski očka Pirc, smatramo ta napis kot vaše delo, kot zapostavljanje našega jezika, za katero odgovarjate Vi, kateremu so se ta dela poverila. Skrbite, da se napis v kratkem zamenja s slovenskim, drugače bo
Prijateljstvo na papirju.
®PG2©r!8» p. n. ©bštastvu.
Prepričajte se in ne zamudita ugodne prilike.
Samo prav kratek eas Se pri tvrdki
»ubljana SNOJ & MODIC
manufakturnz in modna trgovina
IS do 20 procentov popusta
od v izlelbi navedenih cen, radi izstopa družabnike.
Velika Izbira moSklh In damskih volnenih, svilenih In drugih k manufakturi spadejoiih biagov.
OGLEDA NAJ Sl VSAKDO ZALOGO!
PoplsS.
»O R J U N A«
Ste v. 21,
-,-r., ------- .-.SS9
treba tudi z vami govoriti latinski.
—	V znamenju počasne in stopnje-valne nacionalizacije se nahaja tvrdka Zupančič v Slovenski ulici v Mariboru. Še pred kratkim Suppan-tschitsch se je spremenila zadnje čase v Suppančič. To je nesramno izzivanje in smešenje pristnega slovenskega imena in karakteristično za »lojalnost« te tvrdke. M. K.
Senovo pri Rajheuburgu, 13. maja 1924. Krščansko socijalni revolver »Pravica« z dne 8. maja 1924 se je moral obregniti ob nas, ker ni shod imel eksodus kot so si ga projektirali klerikalni mogodci: češ biti mora vse brez debate, poslušati morajo z največjo svetostjo božjega poslanca »Kremžerja« in njegove trabante.
Dnevni red: avtonomija Sloveni-na klerikalni bazi s sveto inkvi-
je ..........—............  -	, „..
zicijo, uničenje italijanskega fasija
—	s katerim soglaša sam sveti otac.
Za bodoče volitve predlaga tribun pravičen sporazum s Srbi, Hrvati in Slovenci; ne dotakne se pa koalicije katera je bila za podpis Markovega protokola, za zvišanje po-slaniških dijet v kateri zvezi so bi*
li	vsi zastopani brez razlike ver, narodnosti in političnega mišljenja. Izraža se, da krščanski socijalisti niso paraziti — pač pa domače rečeno — lizalci polnih krožnikov. Vsi teroristi, ki bi delovali na tem, da se njihove organizacije anulira^ jo, jih bode krščanstvo demoliralo.
Ker je pa na to doktrino žel par pristaških aplavzev od naše strani pa kritiko, je naš komunalni svetnik dobil sveto jezo, da je nas hotel »fantaline« takoj postaviti na ulico; kmalu pa se je premislil, — pozabil je nameč doma železno metlo!
Kar se pa tiče psovk z »barabami« blagovolite dotičnega z imenom navesti.
Mt ptt l sli
Portland cement
la LfutsII&RO S&s ©fc©il€© rss^csIlSfa
Tovarna cementa Zidani most
na vagone in tudi manjše količine po ceni od:
Din 72’— za 100 kg franko sodi,^
Din 62'— za 100 kg brez embalaže,
Din 66’— za 100 kg franko papirne vreče
in sicer franko postaja Zidani most.
Za kakovost Portland cementa prevzame ravnateljstvo
vsako odgovornost
Cement je bil v mesecu januarju 1924 od strani komisije Gradbene direkcije iz skladišča v svrho preizkušnje na IJni-verzltetu Beograd, Zavod za izpitavan;e gradj. materijam vposlan in izkaznje 306 kg na cm3 pritiska.
Osebna in pismena naročila, tudi izpod 1 vagona, spiejema
Ravnateljstvo Tovarne cementa Zidani most.
iCr®siika.
Kako se carini na Rakeku. Pod
tem naslovom smo že zadnjič pojasnili, da upravnik sam v tej zadevi nikakor ni prizadet. On sam je bil isti dan sploh odsoten in je drugi dan stranko tudi takoj oprostil, ko je doznal, za kaj gre, kajti v tem slučaju sploh ni bil podan delikt kri-omčarenja. Da pa je prišel naslov upravnika sploh v javnost, temu je krivo dejstvo, ker se je eden izmed carinikov izdajal za njega in je gospa biia tudi prepričana, da ima opraviti z upravnikom. To lojalno napram pravemu upravniku, ki ga ne zadene nobena krivda, javnosti pojasnjujemo, da zadostimo svoji dolžnosti.
čet«iško udruženje in Šainadij-efeo dekliško udruženje. Znano ^ je, da so vsi pravi četniki, ki so sc borili celih 20 let za osvobojenje in ujedinjenje, organiziarni v U d r u -ženju četnikov. V njem so organizirani vse stare vojvode, vojni tovariši Vojina in Vuka, Pe-čanac, Birčanin in ostali. Delo udruženja, ki je imelo v mislih in dejanjih samo en cilj — blagor države, pa ni nikakor konvertiralo računom režima. Ker se ni hotelo Udruženje udinjati ni eni partiji, je posegel režim po avstrijskem načelu: »Divide et impera!«, in osnoval s pomočjo pro-slulega tipa Sv. Saviča, znanega zlasti po svojih izjavah o Srnaovcih, in pa s težkimi dinarji dispozicijske-ga fonda, neko novo, »Šumadijsko četniško udruženje«. Namen mu je samo eden, škodovati delu pravih četnikov. V njem so organizirani ljudje, ki so za okupacije zasramovali in bili Srbe po Terazijah. S tem je režim prevedel organizacijo temnih elementov. V Srnao roparji, morilci, lopovi in v k var četniške-mu Udruženju častilci in hlapci k. k. režima.
Obenem opozarjamo vse jugo-slovenske kroge, da ne nasedejo intrigam »Šumadijskega četniškega udruženja«, ki ni niti srbsko, niti jugoslovansko, niti četniško. nego samo strankarsko udruženje, kakor po zločinih proslula Srnao.
Vzgled našim trgovcem. Prijatelj lista nam je poslal na vpogled sledeči dopis tvrdke Liegl v Beljaku, ki ga je prejel v odgovor na svoje slovensko pismo.
Ich erhielt lhr recomandiertes Scllr. und teile mit. dass \venn Sie
mir etv/as zu sagen haben, dies auf deutsch tun woiien. nachdem ich die slovenische Sprach nicht be-herrsche.
Ich kann Umen daher auf Ilir Schreiben nicht antworten und soll-ten Sie auf eine Riickausserung re-flectieieu, ersuche mir in dcutscher Sprache zu schreiben.
Zeicbne Hochachtend
Predstoječe naj si dobro zapomnijo oni naši trgovci, ki še v Jugoslaviji vedno dopisujejo v blaženi nemščini. V narodni zavednosti pač nismo prvi.
Eciisar niškega boljševizma, magistralni uradnik v Ljubljani Sedej, ki je znan tudi našim organizacijam vsled svoje blamaže, ki jo je doživel na našem shodu v Trbovljah, katerega je skušal razbiti, je bil na zahtevo državnega pravni-štva aretiran vsled hujskajočega protidržavnega govora, ki ga je imel 1. majnika v Trbovljah. Ob tej priliki se politični listi čisto umestno vprašujejo, kaka pragmatika velja na ljubljanskem magistratu, da je bil Sedej več v Trbovljah, kot pa v Ljubljani. Nas pa zanima mnogo bolj, kako stališče bo k tej aretaciji zavzel gromovnik dr. Lemež, ki vedno povdarja, da ne pripozna zakonov. Upamo, da bo tudi njemu enkrat bila ura...
Tombola poštnih uslužbencev. Na Kongresnem trgu se je vršila minulo nedeljo prva tombola letošnje sezone, ki so jo priredili nižji poštni uslužbenci. Na tombolo je pohitelo zopet mlado in staro in nabralo se je okoli 7000 ljudi, ki so nestrpno pričakovali žrebanja številk. Poleg 100 kvatern in 100 činkvinov je bilo razdeljenih še 7 glavnih dobitkov (tombol). Tombole so zadeli:
1. Krasno zlato uro z verižico, vredno okoli 6000 Din, vlsokošolka Na-
talija Tarasova. 2. Pohištvo, trgov-
ska vajenka Cogijari Lota. 3. Šivalni stroj, železničar Ferdo Majdič.
4.	Kolo, delavka Ana Čebular. 5. Voziček, strojnik Vinko Kavčič. 6. Ma-nufakturno blago, fotograf Franjo Dolenc. 7. dobitek kuhinjsko opremo, trgovski vajenec Albin Škoda.
—	Odbor označenega društva si šteje v dolžnost, vsem udeležencem te prireditve, kakor tudi požrtvovalnim tovarišem sodelavcem ter poštni direkciji za naklonjenost, izreči najtoplejšo zahvalo.
ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krofača, pri
DRAGO SCHWm
_____________UMBUftHfl.__________
Službene ©bisi«.
SEJA OBLASTNEGA UPRAVNEGA ODBORA.
Oblastni izvršni odbor sklicuje za Vnebohod dne 29. t. m. ob 11. uri dopoldne v Ljubljano sejo oblastnega upravnega odbora, kateri bo predvideno prisostvoval tudi predsednik glavnega odbora dr. Leontič. .Vsled izredno važnega dnevnega reda, ki bo vsem odbornikom sporočen pismeno, poživljamo odbornike, da se brezpogojno udeleže seje.
Vidovdanska proslava, ki jo priredi oblastni odbor ob 10-letnici Sarajevskega atentata, obeta biti. sodeč po dosedanjih pripravah, ki jih vodi zveza ljubljanskih Orjim, najsijajnejša manifestacija nacijo-nalne misli, kar jih je videla Ljubljana. S proslavo bo po dosedanjih dispozicijah združeno odkritje spominske plošče za osvobojenje padlih in umrlih narodnih borcev in razvitje prapora mestne Orjune Krakovo-Trnovo v Ljubljani. Istočasno s proslavo se izvede prva revija akcijonih čet v Sloveniji.
Javni shodi.
Oblastni odbor poživlja vse močnejše organizacije, da pripravijo teren za javne shode, ki jih nameravamo tekom letošnjega leta izvesti po vsej oblasti.
Pri tem pa opozarjamo, da je treba shode najmanj 2 do 3 tedne prej prijaviti tajništvu v Ljubljano, ker je število razpoložljivih govornikov omejeno in je vsled tega mogoče, da bi organizacijam, ki zadnji moment prijavijo shod, ne mogli poslati govornika. Vsled tega naj se v bodoče shodi ne prijavijo prej oblastem in razglase po lepakih, dokler nima organizacija pritrdila oblastnega odbora.
Plakate za javne ljudske shode ima v zalogi oblastni odbor in je treba v iste vpisati samo čas in kraj sestanka in predmet shoda.
Naslovi organizacij
Vsled poenostavljenja notranjega poslovanja v tajništvu poživljamo vse mestne organizacije in poverjeništva, da takoj prijavijo pri svojih poštnih uradih ime dotičnika, ki je upravičen sprejemati pošto za organizacijo. V bodoče namreč ne bodemo več naslavljali dopisov na poedince, ampak vedno samo na mestno Orjuno, odnosno poverjeništvo. V svrho pravilne dostave je pa potrebno, da so poštni uradi obveščeni, kdo je upravičen sprejemati pošto.
Klobuke, čepice, nahrbtnike i. t. d, v veliki izberi pri JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2,
ti?
rob na sobeh.
STO
zobna pasta sigurno odstranjuje zeleni
P
gwi
m
O
>
O
z
%
o
«5
O
VB
-fl
k	i
REMINGT0N Mod. 12
brczsii&ni pisalni stroj izkljužuo zastopstvo
Fran« Bsr
pisalni stroji.
LJUBLJANA, Cankerjevo nabrežje štev. 5. Telefon Štev. 407.
	
POZOR!	<
5§pat
francoska zavarovalna družba v Parizu
Osnovana lata 1B28-
Glavnica 800 mili], frankov. Prevzema polama In JlvIJenaUa zavarovanja vsah vrst.
Generalno zastopstvo za Slovenijo!
Ljubljaaa, Kobdrorsi* ulita 34/1 Agilni zastopniki •• sprejemajo
Nai pokref.
PROSLAVA VIDOVDANA.
Oblastni odbor je razposlal vsem
organizacijam okrožnico *s prvimi navodili za proslavo Vidovega dne, ki jo združi povodom 10-letnice Sarajevskega atentata z revijo akcijonih čet. Poživljamo vse mestne odbore, da brez odloga pristopijo k pripravam za čim častnejši uspeh te manifestacije naše nacijonalne misli. Podrobnejša navodila bodemo organizacijam pravočasno razposlali.
Akademski klub Orjuna poziva svoje člane na II. članski sestanek, ki se vrši v sredo 21. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih mestne organizacije. (Arena Narodnega doma.) Dnevni red: 1. Poročilo odbora o delu v klubu. 2. Razgovor o pomenu, ciljih in delu akademske reprezentance. Za člane kluba je udeležba strogo obvezna.
OR. JU. NA v Šiški naznanja , svojemu članstvu, da se vrše vsako soboto ob 20. uri redni članski sestanki v prostorih gospoda Križa v Šiški v svrho medsebojnega spoznavanja in skupnega delovanja. Dolžnost vsakega organiziranega člana je, da se udeleži teh sestankov.
Vsi člani, ki se mislijo udeležiti svečanega razvitja prapora dne 1. junija v Trbovljah naj se prijavijo v soboto, dne 17. t m. na članskem sestanku. Zdravo!
Mestni cdbor Or-JU-Na v ŠiškL
Družabni večer Orjuna Maribor-Studenci se bo vršil v soboto, due 24. majnika v restavraciji »Jadran« v Mariboru, Rotovški trg. Vabimo vse brate in sestre k obilni udeležbi.
Popravek! V zadnji 20. številki se je pri Redna letna skupščina Orjune Studenci pri Mariboru — vrinila pomota. Med odborniki se ima mesto Anton Uršič glasiti Franjo Vršič.
Orjima Polenšek. Mestna glavna skupščina se vrši v nedeljo, dne
1.	junija t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih brata Joško Laha na Po-lenšaku. Udeležba za članstvo obvezna. Somišljeniki dobrodošli.
Trbovlje. V nedeljo, dne 18. maja 1924 ob 2. uri popoldne predava v šoli na Vodah nacijonaiist prof. dr. Pivko o »Narodnih in socijalnih motivih v borbi za naše ujedinjenje.« Članstvo poživljamo, da se udeleži zanimivega predavanja v največjem številu. — Odbor »Orjuna«.
Veliki Čolnik akcij onih čet v Splitu. Minulo soboto je Split naj-sijajneje sprejel velikega čeluika akcijonih čet, vojvodo Iiijo Trifuno-viča-Birčanina, ki je dopotoval iz Beograda v družbi slavnega četniškega vojvode Koste Pečanca. da prisostvuje seji direktorija. na kateri se bo sklepalo o ukrepih, ki jih bo organizacija podvzeia proti ponavljajočim se napadom nasprotnikov proti našim članom. Mestna Orjuna Split je priredila v nedeljo, dne 11. t. m. javen shod, na katerem sta nastopila kot govornika oba zaslužna voditelja četniškega udruženja. Poročilo o shodu prinesemo v prihodnji številki.
Zagorje. Mestna Orjuna Zagorje poživlja vse brate in sestre ter vabi vse somišljenike, da se udeleže članskega sestanka, spojenega s pešizletom na Loke k gosp. Ašicu. Zbirališče pri br. Korbarju ob V2M. uri. Dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Govor br. delegata oblastnega odbora. 3. Pogovor glede razvitja prapora. 4. Slučajnosti. (Vpisovanje novih članov). Udeležba dolžnost! Vsi somišljeniki vabljeni. Zdravo! — Odbor.
Dopisnice s sliko velikega čel-nika je izdala uprava centralnega organa »Pobeda« v Splitu. Kakor nas ista izvešča, bo razposlala vsem mestnim odborom po 10 komadov teh kart. Z ozirom na dejstvo, da služi čisti dohodek za podporo našega tiska, poživljamo organizacije, da ne vračajo teh kart. temveč po možnosti še naročajo nadaljne izvode. Sliki je pripojena pesem jadranskih četnikov, prirejena na napev »Spremte se spremte, četnici«, ki bo našim akcijonam dobrodošla koračnica pri nastopih.
Oblastni odbor Split je razpustil mestni odbor v Vodicah in je imenoval komisarjem br. Lovro Srda-reva. Toliko v vednost organizacijam, ki bi bile z navedenim odborom v zvezi.
Važno za vse! »Vozni red« veljaven od 1. junija t. I. za vse že-
lezniške poštne in avtornobilne pro« ge, ki bo obsegal poleg tega tudi ves informativen materijal potreben za promet in potnike, bo koncem tega meseca izdalo Upravništvo »Orjune« v Ljubljani v nakladi 50.000 izvodov.
Zato opozarjamo vse p. n. trgov* ce, obrtnike, banke in splošno vsa trgovska podjetja, ki žele imeti us* pešno in dolgotrajno reklamo, na neprekosljivo ugodnost in sigurni uspeh inseriranja v tem »Voznem redu«.
Posebno važnost pa je posvečati temu, da bo ta »Vozni red« vseboval samo oglase slovanskih tvrdk in podjetij, dočim bo tvrdka kojih gospodarji so tujerodci oziroma v katerih prevlada tuji kapital opisal v posebnem seznamu, tako, da bo pred nakupom blaga vsakemu znano, ali je tvrdka slovanska ali ne; to je, da bo znal vsakdo- upoštevati in tudi faktično izvajati geslo »Svoji k svojim«.	|
Tiskani prostor v oglasnem delu »Voznega reda« bo SV2 cm širok in 13Yz cm visok kar znaša c. 115 cnr.
Cena oglasov je: 4 Din za cm . to je Vi stran 460 Din, V2 strani 230 Din, % strani 115 Din, ’/8 strani 57 Din 50 par itd.
Oglase, event. važne podatke in drugo sprejema Upravništvo »Orjune«, Ljubljana — Učiteljska tiskarna.
Ženske sekcije. Po predlogu oblastnega odbora Split je izdelal di* rektorij pravilnik za ženske sekcije, ki bo v najkrajšem času razposlan oblastnim odborom. Čim dospe v Ljubljano, ga razpošljemo onim mestnim odborom, ki imajo svoje posebne ženske sekcije.
Slika ženskega kroja. Priobčujemo skico ženskega kroja, ki smo jo dobili iz Splita. Kakor razvidijo z iste naše sestre, se kroj znatno raz* likuje od moškega. V svrho enotno* sti jih vabimo, da se pred nabavo uniforme obrnejo na oblastni odbor, kjer jim je na razpolago kroj po gornji sliki.
Mariborska Jugoslavija, podmladek nacionalistične omladine jo izdala v obliki malega letaka naslednjih
10 zapovedi zavedne jugoslovanske mladine.
1. Bodi vedno in povsod zaveden in prepričan Jugosloven!
2. Izogibaj se nepotrebnih tujk!
3. Ne onečaščaj svojega jezika s kletvicami ne domačega ne tujega izvora!
4. Obvladuj temeljito svoj materni jezik!
5. Ne podpiraj tujih pijavk in ka* pitalistov!
6. Ne laži sebi ne drugim, da je samo tuja kultura nekaj vredna, domača pa za nič!	y	,
7. Vsaka narodna nesreča Ti bodi vzpodbuda in bodrilo k novemu vztrajnemu delu!
8. Ne pozabi nikdar svojih zasužnjenih bratov!
9. Bodi trdno prepričan o zmagi jugoslovanske nacijonalne ideje!
10. Vse za narod, kralja in dr-
ŽU'Letaki sc prodajajo v obliki ličnih kartonov po 1 Din komad in posreduje naročila naše uredništvo.
Izključen je. Zaharija Pavlovič, bivši član Orjune Novi Sad je bil izključen. Obenem opozarjamo vse organizacije, da morajo imeti v tiaj-nl evidenci vse izključene*
m
Stev. 21.	»O	R	J	U	N	A«_______________________________________________________________________________________________    Slian	5-
V TROPIČNI PARK spremenjeni restavracijski vrt v „ZVEZDI“ bo otvorjen v soboto, 17. t. m. popoldne. Zvečer KONCERT NOVE GODBE. — V nedeljo, 18. t. m. za-jutrkovalni koncert na vrta, kakor tudi vse nadaljne nedelje in praznike.
Tvrdka
[BESEDNIK & DRUG J
h Ljubljana, Prešernova ul. 5 i
: priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst H | zdravstvenih aparatov in bandaS, kakor § i trebušne, želodčne pasove za damo in ; | gospode, pasove za noseče ter porod- 1 j vice, lastnega isdeika Irigatorje, \ | narnostne specialne gume, srebrne pe- = i sarje In gumi-nogavice ter povoje proti j krčnim žilam.	I
ZRNA.
Tudi agitacija. »Reč« priobčuje vest, da je poslanec Radičeve stranke Stjepan Dombaj v selu Bračku izjavil pred Seljaki, da prisega radi-cevcev ne velja ter da je dobil Ra^ uič od papeža zase in svoje poslance dovoljenje, da lahko prisežejo, a da ta prisega ne drži.
Orjuna, časopis jihoslovanskih fašistu. Pod tem naslovom nam v zadnjem času pošilja organizacija čer-veno-bilych, nacionalistična zveza za Cehoslovaško, svoje glasilo. Ker Pošiljamo upravi tega lista redno naš jjst v zameno, nas nemalo presene-. ca, da bratje Čehi niti toliko ne poznajo našega gibanja, da bi ga ločili od fašistovskega pokreta.
Orjuna je naivna! Tako je trdil g. Balanč v Škofji Loki na zadnjem našem shodu. Naiven pa ni on, ki je pri svojih 21 letih obkladal naše nad 30 in 40 let stare govornike z otroci. Kar je človek sam, rad podtika drugim.
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
Prvovrstna vina! Primorska kuhinja I
Vsako sredo in petek
polenovka.
2—3 krat na teden sveže
morske ribe.
Žabjek štev. 3.
Sramotni oder.
Društvo slov. tehnikov v Trstu.
Nedavno je prinesel »Slov. Narod« prežalostno novico, da niso bili slovenski tehniki ob svojem prihodu v Trst niti pogoščeni. O brezstidni skledoližači, ali ne čutite sramu pri tej domnevi, da bi se dala naša mladina gostiti od tistih, ki na nje še danes kažejo ožgane stene Narodnega doma.Mar naj se vsa neču-vena grozodejstva, ki so se vršila in ki se še vrše nad našim narodom brez vsega pozabijo? Ali je nam res tako globoko v mozeg prišlo suženj-svo, da smo zmožni z razbičanim hrbtom pristopiti k mizi^ ki nam jo pogrinja naš mučitelj? Nikdar! Proč od te mize, kajti prt je napojen z mučeniško krvjo našega naroda! To si zapomnite vsi vi ščavi.
Josef Wagner,
:	trgovina	z jaic in perutnine u
Ormož
se priporoča!
Fr. Kunovar, Steinmetz in HI. Kreutz bei Laibach. Oferte s tem podpisom pošilja še danes v nemškem jeziku gornja tvrdka. Sramota! Slovenci pošljite njegove oferte Nemcem, njemu pa pokažite ligo.
Max Bauer, Gemischtwaren« handluug Mahreuberg in Sleiermark.
Tako štambiljko še danes uporablja marenberški trgovec z gornjim imenom, torej človek, ki živi izključno od slovenskih kmetov iz okolice. Po petih letih še ta mož vedno noče vedeti, da ni več Mahrenberga in Steiermark in da morajo napisi biti slovenski. Melike glave Nemci nikdar niso bili. treba bo, da jo Bauerju mi malo zmehčamo in poskrbimo za slovensko štambiljko. Večnega izzivanja mora biti enkrat konec. Ali, ali...
Tvrdka Goričar in Leskovšek v Celju odgovarja na dva slovenska dopisa nekega Nemca iz ptujske okolice dosledno nemški in ima celo drznost, da napiše na kuverto nemški naslov. Brezprimerno hlapčevstvo.
BREZBRIŽNOST.
V 6 letu po prevratu imamo na postaji Maribor gl. kol. smerne table, katere se obešajo na potniške
vlake, ki pa imajo še vedno označeno domovno postajo: Marburg, Hauptbhf. Na glavnem kolodvoru imamo dva načelnika in Štiri kontrolorje, ki vše kaj drugega izvohajo
in najdejo, samo za nacijonalne in protidržavne zadeve se ne brinijo nič.
Tvrdka Franc Oset junior, Vransko, dopisuje nemško celo slovenski tvrdki, misleč, da je ista nemška.
Propalice. Tipom ž. la Peternelli, Krhne, Petrovčič se je pridružil še novopečeni črnosrajčnik Idrijčan Josip Gruden vulgo »Ribušca« — lastnik strojno-mizarskega podjetja v Idriji. Slava raznih poturic »ca-vallierov« mu ni dala spati in tako je tudi ta prejšnji navdušeni načelnik dramatičnega odseka Čitalnice in Sokola zašel v fašistovski tabor. Vsa narodno zavedna in tudi komunistična Idrija mu je obrnila hrbet Posebno piko mora imeti na zavednega Jugoslovana — tudi našega državljana gospoda Fortiča, lastnika elektrarne. Gotovo je bil on idejni povzročitelj nameravanega napada na omenjenega gospoda na veliki četrtek. Gospoda Fortiča, mirno sedečega v hotelu Didič, so naenkrat pozvali došli fašisti, oboroženi z gorjačami, da mora iti z njimi, češ, da imajo z njim poravnati nek račun. Kakšen bi bil ta račun, si lahko mislimo, posebno, ker je zunaj hotela čakala še večja gruča fašistov.
Nastopu fašistov je prisostvoval tudi neki trgovec iz Italije, in videč ta brutalen nastop, se je še celo on postavil v obrambo gospoda Fortiča. Hotelir je moral poslati po kara-binerje, toda tudi ti so se dolgo časa obotavljali predno so prišli in vzeli v zaščito napadenega ter ga spremili domov.
Gospod Gruden je hotel po vzgledu drugih svojih sovrstnikov
priti do slave, mogoče do »caval-lierstva« ali pa kar bi mogoče še bolje kazalo, do gerentstva. Postal je vreden drug dalmatinskega rene-gata Vlahoviča, s katerim v družbi hoče strahovati celo Idrijo. Obe propalici, ki sta plunili v obraz svoji lastni materi, pa naj bodeta potolaženi, da še ni vseh dni konec in da pride tudi z njima do poravnanja računa.
Tudi njegovemu adjutantu, ki je sicer Slovenec, je pa popolnoma pod vplivom g. ravnatelja, svetujemo, da se naj nikar preveč ne poteguje za njegove pajdaše privandrance. Ta opomin naj mu zadostuje. Drugič pridemo pa z imeni na dan.
Vodstvu tovarne svetujemo, da ukrene vse potrebno, da tista švab-
čarija izgine iz pisarn, ker jo je zelo mučno poslušati. Naj poduči tudi uradništvo, da občuje med uradnimi urami med seboj le slovensko, ne pa da radi enega človeka švabča-rijo. Res, da je tam nekaj zavednih Slovencev zaposlenih, ali kaj poma-. ga, ko se morajo pokoriti volji višjega! Nadzorstvenemu svetu pa priporočamo. da pogleda tudi malo v korespondenco, kajti tudi korespondenca je po večini švabslca. Mislimo, da trgovci v Jugoslaviji pač znajo svoj domači jezik in se ne bi bilo potreba posluževati tujega.
Za danes naj bo to dovelj. Upamo, da bode vodstvo tovarne ukrenilo potrebno, da ne bo slišati več pritožb. Naj se vodstvo zaveda, da čuva od danes naprej na to tovarno
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
Josip Krmpotič
kartonaza — tiskarna — knjigoveznica — raztrir-tiica in papirna industrija
Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob.
mm
Modni salon
Marija Gotzl, Ljubljana
Kongresni trg štev. 8.
Pariški modeli
pravkar došli.
Ogled samo v salonu!
nvm HTHgiarasgi^ \msm
ill
H
ter«
Pleskar in
————aaM
za stavbe, mostove in pohištvo
josip jug rrS;
@dd@lek m sobe- in žrkoslikarstvo na stekteg les, piočeiist® L t. d. « Noderna ornamentika in cerkveno slikani©.
MOSTE-LJUBLJANA. Zaloška 67.
Naročila se sprejemalo tudi: Ljubljana, Rimska cesta if. 13.
RF
\m
i
ter*
L—-s. i
i
m
'CSIfiSI
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ & DRUG
LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
belokranjskih pesmic, ki jih bodo otroci kaj radi deklamirali, ker se ne odlikujejo le po lepem jeziku, temveč tildi v sladkosti verzov in rime ter v mičnosti po vsebini. Ob koncu je mal tolmač, ki pojasnjuje lokalno govorico in izraze. Božo Račič je znan zbiralec narodnega blaga v Belokrajini. Njegovi pirhi so danes splošno znani, vezenine in vse drugo je okusno zbral za Velesejm ter nam s tem ohranil in udomačil mnogo narodne umetnosti. To njegovo najnovejše delo je lepo ilustriral priznani akad. slikar M. Gaspari. Tudi v risbah so ovekovečene belokranjske pisanice in narodni motivi, ki se skladajo s pesmicami. Zbirko prav toplo priporočamo tako za mladino, kakor odraslim.
Sophokles: Antigone. Žalna igra. Poslovenil C. Golar. Splošna knjižnica št. 23. y Ljubljani 1924.' Natisnila in založila
Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. 9 Din, vez. 14 Din.
V pričujočem zvezku prinaša Splošna knjižnica prvi prevod iz grške književnosti. Sophoklej, ki je živel in deloval v 5. stoletju pr. Kr. r. spada v majhno število onih pesnikov, ki jim je bilo dano razviti svoj veliki talent v nekaljeni sreči. Napisal je celo vrsto del, od katerih pa nam i® ohranjenih le nekaj malega. Med deli, ki so ostala ohranjena, pa, »Antigona« najstarejše. Sophoklejeva moč leži zlasti v umetni zgradbi dejanja in finem risanju značajev. Med vsemi pesniki starega veka je baš Sophoklej najbolje posegel V človeško srce. Zato so tudi ostala njegova dela večna. Slovenski prevod je oskrbel znani C. Golar. »Antigona« zasluži vse po* zornosti.
MODNA TRGOVINA
A.Šinkovic
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
IVAN
mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tol. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba leeenih mostov, jezov in mlinov,
Parna £sgs.	Tovarna	furnirja.
1 Cenjenemu cb&nslvu in vsem ugEsdnira organiza-1	cijam	vSJudno	javljam,	da sem svojo
dobroznano zalogo slavnostnih krojev, telovadnih potrebščin in modno krojašnico za gostsode
v DALMATINOVO ULICO
(palača „VzaJemne posojilnice"). Priporočam se vsem za nadaljno cenjeno naklonjenost B
PETER CAPUDER.
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače iovflrne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Predaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko.
POZOR I
.RADIO
S POZOR!
Dospel je kompleten aparat za RADIO TELEGRAFIJO svetovnoznane tvrdke
C. LOREN«, BERLIN.
Aparati za telefonijo sledijo. — Reflektanti za telefonske radioaparate, počakajte, da dospejo ti najzanesljivejši aparati.
Resni reflektanti si lahko ogledajo aparat pri zastopstvu
Ea era
Tehniško podjetje
Palača Ljubljanske kreditne toasske
Vhod 1 a, III.
je najmodernejše urejena in iivršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejEegp do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvoraica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovne Sole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
r-ji. .ju J.U a«.« vzvri
SSroSkl pri vporabl bencina I
Merakl
barve, mastila, lake, kis, klel, emajle, že-pifa in gaiamžano čisti fimež
nsibolii« vrste nudi tovarna
Medic-Zankl
d. z o. z.
Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.	centrala.	ikladišče.
Tovarne:
Prva slov. zidarska zadruga
v Ljubljani.
Registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2. Tehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko spadajoča dela.
Delo solidno.	Cene	konkurenčne.
SMa gradbena ia Hostrpa j. d.
Tel. In ter. 188.	Tel.	In	Jer.	fl	80.
Mina pisana UMJffl, Spodnja šla,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
e
gBBgasanHamBMBna—M
Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generator jem!
Vozi z o»liAmt
©
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24.
Telefon štev. 560.
->■ Strdki pr5 vpsrabl oglja I
D. D. LJUBLJANA
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Bržojavi: TRGOVSKA
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4.
ižžr (V LASTNI STAVBO
Telefoni: 130, 146, 458.
BCegsSSai In rezerve ®žn. 18.300.000"-*
Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkulantneje. E?
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd
Stev. 21.
oko Orjunašev, ki bodo vsak pre-grešek objavili. Inšpekciji dela v Mariboru pa priporočamo, da se nad tem podjetjem uvede stroga revizija glede inozemcev, ker mislimo, da nimajo ravno vsi dovoljenja za tukajšnje bivanje. Pregleda naj tudi. ako so tudi vsi delavci kvalificirane moči in če so res neobhodno potrebni.
Erste Stadtmiihle in Cilli. Na hiši poleg mestnega urada v Celju se nad prodajalno neke tvrdke blišči napis: »Prvi mestni mlin — zaloga«. Kdor ne pozna trgovskih metod »naših dobrih Nemcev«, bo mislil, da gre za mestno podjetje. Pa ni tako. Tvrdka, ki se na svoji prodajalni poslužuje označbe »Prvi mestni mlin«, je privatno nemško podjetje, in sicer javna trgovska družba, ki je bila pri trgovskem sodišču prej protokolirana kot »Enete Stadtmiihle in Cilli Josef Lenko & Co.« in je sedaj protokolirana kot »Prvi mestni mlin Celje ing. Rakusch in drug«. Ker je pa temu tako. tvori označba >.Prvi mestni mlin« nad prodajalno
prestopek po § 49. obrtnega reda in ima torej besedo okrajno glavarstvo v Celju kot obrtna oblast. Označena tvrdka se poslužuje na svojih škrnicljih, torej pri svojem obratovanju, označbe »Este Stadt-miihle in Cilli«, dasiravno je nemško besedilo tvrdke sledeče registrirano: »Este Stadtmiihle Celje ing. Rakusch &. Comp.« Uporaba škrnicljev z drugačno označbo tvori tudi prestopek po § 49. obrtnega reda. Ne vemo, če je mestni svet celjski dal dovoljenje za uporabo mestnega imena, ki se sedaj uporablja celo v protizakoniti obliki, moral je pa izginiti napis »rotovška klet«, ki ga je porabljal drug obrtnik. Besedo ima mestni svet celjski.
PRIPOROČLJIVA TVRDKA.
Dne 24. aprila 1924 je odšla iz postaje Ljubljana gl. kol. brzovozna pošiljka s tovornim listom: An Herrn Felix Pucko, Delikatesenliandlung, Maribor, Aleksandrova cesta, 1 Ki-ste Konserven. Predujem z besedami: achtzehn. Odpošiljatelj: Tovarna konserv, salam in klobas, An-
dretto, Ljubljana-Vič. Glavna krivda pri tem zadene železniško upravo, ker je prevzela tovorni list, ki ni izstavljen v slovenskem ali pa državnem jeziku za pošiljko v notranjosti države. Postaja Ljubljana gl. kol. bi morala tovorni list kot predpisom neodgovarjajoč zavrniti. Tvrdka sama pa je nastopila absurdno in izzivalno, ker je firma Pucko narodna, Še vedno imajo germanofili pri bivši Južni železnici, katere je še Dunaj imenoval in nastavil, vodilno in odločujočo besedo, in ker riba pri glavi smrdi, bomo morali eventuelno imenoma nastopiti in gospodom njihov germanofilski curriculum vitae osvežiti, in sicer, da jim enkrat za vselej preide veselje izzivati. Tudi tvrdka Andretto nam ne uide.
Knilievnost.
Belokranjske otroške pesmi. Nabral Božo Račič. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 8 Din. Pravice objavljanja pridržane.
Božo Račič nam je zbral zopet lepo zbirko narodnega blaga in ga izdal v knjižici z gornjim imenom. Knjižica obsega 42
Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
[Tiska Učiteljska tiskarna X Ljubljani,
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja