Mllchcr Uiöctfanblflti
*C*i
5iitljalt: I. Gesetz betreffend die Mimben=8egansinmg. — n. Drobtinice iz pastir-stva. (Dalje.) — III. Zgodovina Sorske fare. (Dalje.) — IV. Literatur. — V. Firmung und eanonische Visitation. — VI. Concnrsverlantbarung und Chronik der Diözese.
I.
Gesetz vom 4. Juni 1882,
enthaltend Bestimmungen über die Entbehrlichkeit der Legalisirnng gewisser Unterschriften ans Talmlarnrknndeu und über Erleichterungen des Beweises dcr Identität einer Person liei Legalisirungen nnd anderen Beurkundungen.
Mit Zustimmung der bcidcu Häuser des Reichs-rathes finde Ich anzuordnen, wie folgt:
§. 1. Dem gesetzlichen Erfordernisse der gerichtlichen oder notariellen Beglaubigung dcr Unterschriften von Privaturkunden zum Zwecke einer grnndbücherlichen Einverleibung ist genügt, wenn die Echtheit der Unterschrift derjenigen Person beglaubigt ist, deren Recht beschränkt, belastet, aufgehoben oder auf eine andere Person übertragen werden soll.
§. 2. Wenn die Unterschrift des Ausstellers einer Privaturkunde gerichtlich oder notariell beglaubigt ist, so bedarf es zum Zwecke der grundbücherlichen Einverleibung nicht der durch die §§. 434 und 445 des allgemeinen bürgerlichen Gesetzbuches, dann durch §. 114 der allgemeinen Gerichtsordnung, §. 182 der westgalizischeu Gerichtsordnung, §.181 des Begolarnento giudiziario angeordneten Mitfertigung von Zeugen.
§. 3. Die Feststellung der Echtheit der Unterschrift auf einer Privaturkuude durch gerichtliche oder notarielle Beglaubigung ist nicht erforderlich, wenn diese Urkunde mit der genehmigenden Erklärung einer Behörde des Staates eines Landes oder eines Bezirkes versehen ist, welche berufen erscheint, die Interesse» Desjeuigeu wahrzunehmen, dessen Recht beschränkt, belastet, aufgehoben oder auf eine andere Persou übertragen werden soll.
§. 4. Wenn zu einer gerichtlichen Legalisirnng Jden-titätszengen beizuziehen sind, so müssen dieselben mindestens zwanzig Jahre alt, vollkommen glaubwürdig und dem Richter, welcher die Identität einer Persou festzustellen hat, persönlich bekannt sein. Eine Frauensperson kann nur als
zweiter Jdeutitätszenge beigezogen werden.
Die vorstehenden Bestimmungen sind auch für die Beurtheilung der Beschaffenheit der Jdentitätszengen maßgebend, welche ein Notar zum Zwecke der Errichtung eines Notariatsacies oder der Vornahme einer Legalisirnng oder einer anderen Benrknnduug beizuziehen hat. Eine bei ihm bedienstete Person kann ein Notar nicht als Jdentitäts-zeugeu beiziehen.
Wird die Identität einer Person durch den zur Errichtung eines Notariatsactes oder zur Vornahme einer Legalisirnng oder einer anderen Beurkundung zugezogenen zweiten Notar bestätigt, so entfällt die Beiziehung des Jdentitätszengen.
§. 5. Bei gerichtlichen oder notariellen Legalisirungen, so wie bei anderen notariellen Beurkundungen kann die Beiziehung des zweiten Jdentitätszengen entfallen, wenn Derjenige, dessen Unterschrift zu beglaubigen ist, Legitimationspapiere, wie: Auszüge aus den Gebnrts- und Ehematriken, Heiniatscheine, Reisepässe, Anstellnngsdecrete, Jmmatriknla-tionsscheine, Diensteszeugnisse, amtliche Verständigungen u. dgl. beibringt, deren Besitz für die Annahme der Identität des Vorweisenden mit Demjenigen, für welchen ein solches Papier bestimmt ist, spricht, und wenn sich gegen diese Annahme ein Bedenken nicht ergibt.
Das vorgewiesene Legitimations-Papier ist sowohl in dem über die Amtshandlung aufgenommenen Protokolle als in der Beurkundung genan zu bezeichnen.
§. 6. Mit dem Vollzüge dieses Gesetzes ist der Justizminister beauftragt.
n.
Drobtinice iz pastirstva.
(Dalje.)
2. Vse obrede in molitve, katerih se sv. cerkev pri kräcevanji posMuje, cleli znani pastoralist Schlich a) v tiste, ki se vräe, pre den se gre h krstnemu kamnu; b) tiste, ki se vräe pri krstnem kamnu; c) tiste, ki se po krstu pridevajo. Glavna misel vseh teh ob-redov in molitev pa je opraviöenje, katero sv. krst deli, ali povzdignjenje iz stanü greha v stan detinstva boSjega. Prvi del predoöuje pripravljanje k opra-viöenju, drugi resnicno podelitev in tretji sad tega opraviöenja. Naä in Rimski obrednik sta si v besedah popolnoma enaka, le vmesne rubrike so nekatere v naäem raztegnjene in bolj dolocivne.
a) Prvi del se zacne pri cerkvenih vratih in se konca z besedami: „ Ingredere in templum Dei . .
K rubriki: „Ter exsufflet leniter in faciem infantis“, opazi rubricist de Herdt (n. 159. IV.) „inmodum crucis et ore angusto, seu compressis labiis; non vero per modum halantis, ore aperto; id enim foventis est, non expellentis.“ Pri kräccvanji duhoven piline v otroka, diha pa n. pr. veliko soboto v vodo pri njenem blago-slovljevanji. Pri nas se to pihanje ne godi v kvizevi obliki, ker obrednik ne zatikazuje tega, kakor n. pr. pozneje maziljene „in modum crucis“. I’ac pa zahteva obrednik pri krsöevanji odraäöenega zraven tega äe di-hanje vanj z besedami (pg. 29. n. 9): „In modum crucis halet in faciem ipsius.“
Kar se tiöe znamenovanja s kriLi, opomni de Herdt (e.V.): „Cruces faciendae in fronte, pectore, ad aures etc. quotiescunque nominantur partes signandae, fieri debent solo police dextro, extensis et iunctis re-liquis digitis, uti fit ad evangelium Missae: partes signandae, si sint detectae, immediate tanguntur, et si non sint detectae, sufficit supra vestes seu pannos.“ Glede polaganja roke na glavo pa pravi:	„Impositio
manus super caput infantis fit dextra extensis et iunctis digitis, et sufficit, ut fiat moraliter, seu ut non tangatur caput.“
b) Z vstopom v cerkev priöne se drugi del obre-dov; nekateri obredi in molitve se vräe Se preden se pride h krstnemu kamnu, drugi pa pri njem. Kje naj se vera in oöenaä molita, naä in Rimski obrednik popolnoma ne dolocita. Rimski obrednik pravi: „Cum fuerint ecclesiam ingressi, Sacerdos proeedens ad fontem
cum Susceptoribus coniunctim clara voce dicit: Credo.“ Nag to razäiri z besedami (n. 17): „sacerdos . . facie ad altare versa cum susceptoribus ad sinistram eins assistentibus coniunctim . . .“ In pri oöenaäu naä do-locuje, da ga vsi molijo klece, Rimski pa tega nima. Vsled tega bi se smelo sklepati, da se vera moli po cerkvi proti krstnemu kamnu grede, kar ima tudi Schüch (pg. 585 sub 10), ali pa pred altarjem stoje, in na to se moli oöenaä klece. Poslednje je tudi sploäna navada v naäi äkofiji.
äe-le nato pravi naä obrednik:	„His	dictis	sur-
gunt et sacerdos, antequam accedat ad baptiste-rium, dicat exorcismum“. Razvidno je iz teh besedij, da se ima äe-le po eksorcismu podati h krstnemu kamnu, kakor tudi razlaga Schüch (pg. 586 sub 5.). Nato se maänik se slino dotakne uses in nosnic otrokovih, go-voreö: „Eplieta, quod est: adaperire . . .“ ; slovesno potem zahteva, da naj se kräcenec odpove hudicu. In ko je otrok po svojih botrih to storil, ter veden boj obljubil zoper vsa dela satanova, ga maänik maziii in utrdi za ta boj, zaznamovaje ga se sv. oljem katekumenov na prsih in plecih. Zdaj obrne maänik viänjevo ätolo in z belo nadaljuje obrede. Pred krstnim kamnom se je kräcenec grehu odpovedal, p r i krstnem kamnu pa obljubi zvestobo kraljestvu boijemu in stopi v sv. cerkev. To je krs tna zaveza, katera se med Bogom in clovekom sklene, vsled katere Bog po cerkvi cloveku blagor in Livljenje podeli— v bistvenem obredu oblivanj a z istodobnim izrekovanjem slo-v i 1 a. Besedica „Amen“ se slovilu ne sme pridevati, kakor je kongregaeija 9. j uni ja 1853 odlocila. Navadno cer-kovnik to pristavlja, kar ga naj duhoven odvadi.
Ker bistvo kräcenja obstoji v slovilu: „Ego te bap-tizo in nomine Patris .ki se ob enem med obli-vanjem s posve£eno vodo izgovarja, kaj je misliti o naslednjem slueaji? Maänik krsti morebiti zapore-doma dva, tri otroke. Ko zadnjega kräeuje ter ga obliva govoreö: „Ego te baptizo in nomine Patris f et Filii f et Spiritus f sancti“ — mu krstne vode v kanglji zmanjka, ko ravno et Sp. s. izgovarja. Gotovo za vsa-cega neljub slucaj. Vprasa se: ali mu je zdaj kaj do-staviti, ali je otrok veljavno kräcen ? — Kar se veljav-nosti tice, brez dvoma. Dogmaticno je, da zadostuje
oblivanje med izgovarjanjem slovila; ali enkratno, ali trikratno oblivanje, to je akcidentalno (cf. dr. Schwetz Comp. Dog. II. §. 45 sub C.)
Compend. Th. Moralis po Ligvoriju od Neyragueta p. 427 n. 15 odgovori na vprasanje: „Utrum ad baptis-mum requivatur tri na ablutio? R. Quod ad vali-ditatem spectat, nulli dubium, valid um esse bap-tismum per unam ablutionem collatum, ut omnes docent cum D. Thoma. Et aliquando in ecclesia una tantum immersio adhibita fuit. Verum alii . . dicunt, in hoc servandam esse consuetudinem uniuscuiusque ec-clesiae. In nostro autem rituali Romano tri na prae-cipitur infusio. Utrum vero hic ritus servandus sit sub mortali ? Negat Holzman; sed verius affirmat Renzi; et hic bene advertunt Antoine et Busemb., curandum, ut forma non perficiatur, antequain trina fiat ablulio“. — Morda bi tu imel kdo pomislek, da slovilo se ni bilo konöano, ko je Le oblivanje rainulo. Glede tega bi bilo omeniti, da je trojno oblivanje sicer po naäem obred-niku zapovedano, a da ni bistveno; sicer je pa oblivanje moralicno se trajalo, ko je govoril et „Sp. S.“, kajti voda se §e nekoliko odteka od glave.1) — Enkratno oblivanje dopuäca pa tudi naS obrednik pri krscevanji v sili, kakor se razvidi iz rubrike 35, st. 25.
Mnogokrat se primeri, da babica na vprasanje duhovnikovo v zaöetku pove, da je otrok ze oblit. Na-vadno se zdaj pri nas brez daljnega preiskävanja kar vsi obredi opravljajo, ter se, ko se dospe do bistvenega dejanja pogojno krscuje: „81 non es baptizatus . . .“ Poglejmo tedaj nekoliko, kaj o pogojnem krscevanji zaukazujejo obredniki. Vas (n. 28.) in Rimski obrednik (de forma bapt.) v tem slucaji enako govorita: „Mac conditionali forma non passim aut leviter uti licet, sed prudenter et ubi re diligenter pervestigata proba-bilis subest dubitatio, infantem non fuisse baptizatum “ Pogojno ponoviti2) - se sme krscenje, ako se nad vel-javnostjo Le podeljenega krsta pametno dvomiti more, kakor n. p. öe je laik v sili hitro krstil zavoljo smrtne nevarnosti in se ne more za gotovo reci, da je na vse potrebno natanjko pazil; öe je dvomljivo tvarino rabil, ali pa slovila ni z gotovostjo pravilno izrekel; öe ni bila glava, ampak kak drug ud z vodo oblit itd. Vsak tak slucaj je treba, preden se pogojno krscevanje po-novi, skrbno preiskati. Ako se po skr Im i preiskavi veö ne more pametno dvomiti nad veljavnostjo v sili podeljenega krsta, potem naj se le obredi v cerkvi do-polnijo. Tako je odlocil Dunajski provincijalni zbor
*) Prim. Linzer Quart. Sehr. 1879. pg. 119.
2) cf. Schüch, Pastoral. pg. 589.
(tit. III. c. 2.): „Instante mortis periculo a laicis bapti-zati, si supervixerint, ad ecclesiam deferantur et paro-chus, quando Sacramentum valide esse collatum prudenter dubitari nequeat, caeremonias omissas supplere satagat; alias et ipsum baptismum sub conditione iis-dem conferat: ratio enim non sinit, ut videatur iteratum, quod non ostenditur gestum, nec temeritas intervenit praesumptionis, ubi est diligentia pietatis.“ Kdor pogojno krscuje brez vsaeega preiskovanja, je bil li krst v sili podeljen veljavno ali ne, in se bo!j, kdor celö s prepriöanjem, da je bil krst pravilno podeljen, vedoma in prostovoljno vender le äe „sub conditione“ krsti, stori sakrilegij ter (po mnenji mnogih bogoslovcev) posta ne Regulären. A drugi zopet mislijo, da oni, ki sub conditione kräeujejo ne postanejo iregularni, rekoc: „quia leges poenales stricte intelligi debent et cum effectu; qui autem baptizat baptizatum sub conditione apposita, actum invalidat: qui enim dicit: Ego te baptizo . . . si non es baptizatus, idem est, ac si diceret: Ego te non baptizo.“ (Sig. lib. VI. n. 122.)
Krscujöö duhoven naj torej v vsakem slucaji, preden „conditionatim“ krst ponovi, osebo, katera je za silo krstila, in price, öe so morda bile navzoöe, iz -praäa, ali je bil krst veljavno podeljen. Glede priö omeni Ligvori (I.e. 134.): „sufficere unum testem ocu-larem fide dignum, et hoc etiamsi testis sit foemina; secus vero, si adsunt testes positive oppositum depo-nentes.“ Ako se je duhoven za gotovo preprical o pravi inteneiji, o rabljeni pravi materiji, in formi, in se sploh na osebo sme zanesti, potem „rationabiliter“ veö ne more dvomiti nad veljavnostjo podeljenega krsta. In nobena §e tako splosna navada ne more masnika opraviciti, „indiscriminatim sub conditione“ zopet krstiti, öe ima moralno gotovost, da je prvi krst v dotienem sluöaji bil veljaven. Kajti le pametna navada (con-suetudo rationabilis) more biti pravoveljavna in sluziti duhovnu pri njegovih opravilih za vodilo. Pametna navada pa ne sme dogmi nasprotovati. Tista splosna navada, vse Le za silo kräcene otroke brez razloöka in brez vsega prejsnjega preiskovanja „sub conditione “zopet krstiti, pa oöividno nasprotuje dogmi, da zamore slehrni krst veljavno podeliti, in da se tedaj, ako ni o veljav-nosti opravicenega dvoma, ne sme veö ponoviti. Benedikt XIV. (de synodo dieoc. lib. VII. c. 6. n. 4.) pravi: „Improbandas esse synodos, in quibus generatim atque indistincte iterum sub conditione in ecclesia baptizari iubentur, quicunque privatim fuere ab obstetricibus domi baptizati ..."
Tako se izrazujejo veljavni cerkveni pisatelji o pogojnem krgöevanji. Po vseh teh besedah sklepati
8*
navade ni opravicevati, da bi se vselej kar brez vsacega preiskovanja pogojno krScevalo. Pripoznati pa moramo, da maSnik pri krstih, podeljenih doraa po zenskah v sili in zme§njavi, teiko pride do moralne gotovosti, da bi se bilo krSöenje godilo pravilno, in da je torej opravicen storiti to, kar mu je v dvomu storiti treba, namrec krstiti „sub conditione“. Zato naj se pa tudi posebno babice opomnijo, da naj se nikar prelahkomiäljeno in prenaglo doma krstiti ne pripravijo.
Naj se pri tej priliki objavimo zgodovinsko-zanimivo odredbo o podeljevanji krsta v sili. Ko je 1. 1679 raysajala po Slovenskem huda kuzna bolezen, so bili laiki veckvat primorani podeliti otrokom krst doma, in da bi se to godilo pravilneje, je izdal ordina-rijat Ljubljanski to-le instrukcijo na duhovne:
„Ut et reeenter natis de salute sit provisum et sine Baptismo (sine quo, vel eiusdem voto, quod in in-fantes cadere nequit, illis extra Martyrii privilegium memorata salus obtingere non potest) non decedant, in hac pestis calamitate et hominum perturbatione, qua ob necessitatem laici persaepe baptizare debent, po-pulum mature instrues, de intentione, materia et forma, quam expedit magis, ut lingua vernacula sciant, monebis-que, ut simul eam proferant, cum aquam corpori ipsi affundunt, neque unus pronuntiet, alius abluat; si aqua glaciata sit, liquefaciant, si trigidior, quam ut infans ob infirmitatem pati queat, nonnihil calefaciant; si be-nedictam aquam habent, ea utantur, alioquin alia in necessitate sufticit. Praeterea si infans necdum sit ex utero egressus et tarnen pei iclitetur, caput abluant: Sin minus, manum, aut pedem, aut quamcunque aliam partem corporis, si quid amplius non possint, cum intentione efficiendi, quantum eo casu possunt: Live manu, ßive aliquo instrumento, quavis denique arte aquam
(Dalje j
admoveant: ita tarnen, ut postea quid et quomodo circa illud Baptismum fecerint, tibi referant, tuque, si quae ex necessariis omissa fuerint, supplere scias. — Ubi vero praefata perturbatio non intervenerit et tarnen domus baptizandi peste infecta fuerit, tu, qui ex officio teneris, infante extra domum exportato et in aperto aere con-stituto eidem materiam et formam Baptismi adhibe, omissis aliis ceremoniis ad valorem substantialiter non requisitis. Singulare est boni pastoris in genere exem-plum S. Caroli Boromaei, qui in ea contagione, quae Mediolanum depopulata est Anno 1576 non modo tem-poralia ex sua etiam supellectili, sed propriis quoque manibus lue infectis Baptismum, Confirmationem, Via-ticum, extrem am denique Unctionem administrabat.“
c)	Tretji del predocuje sad ravnokar podeljenega krsta. Maziljenje s sv. krizmo, bela obleka, goreca sveca, pomenjajo imenitnost in Castitljivost, katere se je zdaj kräcenec udeleSil.
Ako jih je vec krscevati, navadno po dva (posebno dvojcke), liacin nag ritual soglasno z Bimskim (n. 34) natancno dolocuje. Moski otroci naj se postavijo na desno, zenski pa na levo stran. Kakoje to razumeti, ni doloöeno, ali na desni strani duhovna, kateri kräcuje, proti njim obrnenega, ali tako, da so decki z botri vred na desni stojeöi, tedaj levici masnikovi nasproti. Mar-tinucci, prefekt sv. obredov v Rimu je izdal 1. 1869. „Manuale sacrarum Caeremoniarum“, v katerem üb. IV, c. 2. govori „de baptismo plurium infantium“, ter pravi, da v Rimu, kadar po vec otrok skupaj kräöujejo, na desnici maänikovi stoji boter z deckom in ob levici njegovi botra z deklico. Vsi obredi se opravljajo po ritualu, le da v rnnoLnern ätevilu in v dotiönem spolu. Nominis interrogatio, exsuftiatio etc. . . se pa opravi najprej pri moäkih, potem pri Lenskab.
III.
Zgodovina Sorske fare.
(Dalje.)
IV. Sorska fara pod Zatiskim samostanom od I. 1631—1733.
Kornu se ne stori milo, ko zagleda velikansko stavbo Zatiäkega samostana na Dolenjskem ? Koga ne obhaja plaha groza, kadar stopa po zapuäöenib sobah in razvalini se bli2ajoöih dvoranah tega starodavnega
in nekdaj najbolj cvetocega samostana nase deLele? VLe 1. 1135., ko je 2ivel -äe sv. Bernard, je njegov pri-jatelj Peregrin, Oglejski patrijarh, dobil od treli ple-miöev v last mnogo svetä v Slovenski marki in ute-meljil je v Zatiöini sedeL meniäkega Sivljenja, naselivSi semkaj redovnike Cistercijenze. Od utemeljenja samostana pa do njega izpraznjenja pod cesarjem Joiefom
1. 1784. je Livelo tukaj na stove in stove menihov, ki so mnogo storili v verskem in kulturnem oziru za Do-lenjsko stran. Spadalo je nekaj öasa poil Zaticino 37 farä in kuracfj na Kranjskem in Stajerske m. Njeni opatje niso bili Ie sploh veljavni mozje, temuö bili so vecidel cesarski svetniki, nosili so skofovske insignije, ter imeli tudi skoraj äkofovsko veljavo in oblast. Vsa ta slava Zatiäkega samostana je minula.
Za öasa, ko je stal Zatiäki samostan äe v polnem cvetu, je prisla v njegovo last tudi Sorska fara. Zgo-dilo se je to 8. marcija 1. 1631. Kronist P. Pavl Puzel1) nam pove, da je zadel Zatiöino kmalu potem hud udarec. Zato on proslavlja pridobitev Sorske fare, kot posebno milost, poslano samostanu iz nebes ob zelo britkih öasih. Vsled presilnega iztirjevanja vojnega davka so se bili namreö 1. 1632 uprli Dolenjski kmetje in po-klicali so na pomoö sosednje Stajerce. Skoro dve leti so kmetje divjali in razdevali na posesti Zatiäkega samostana. Odrekli so tlako in desetino, obdejovanje polja pustili v nemar in sploh napravili samostanu äkode nad 40 tisoö goldinarjev. Ta kmetski punt je 7. maja 1. 1635 ukrotilo ob strogkih samostana 350 Vlahov in 100 Kranjskih konjikov. Pri toliki nesreöi in skodi je samostanu ravno prav jela prihajati raz Sore sicer ne izdatna, vendar pa dostojna podpora, imenovana miznina ali penzija, znaäajoca na leto 150 Renskih goldinarjev, äest funtov popra, pet zlatih dukatov in 20 lehtij platna.
Dobil je pa faro sv. Stefana na Sori 1. 1631 Za-tiäki opat Ivan Anschlaver (1628—1638) od Vetrinj-skega opata Jurija Reinprechta (brata prejgnjemu Za-tiäkemu opatu Jakobu Reinprechtu) v zameno za „Ambt Panderdorff“, bolj prav: Bodendorf pri Muravu na Gor-njem Stajerskem. V dakni knjigi (Giiltbuch) je bil dohodelc od posestva v Bodendorfu, katero so imeli do tadaj Zaticanje, eenjen na 25 gld. 57 kr.2) BrL ko
*) P. Pavl Puzel je bil Zatiäk menih. Zivel je on v za-Cetku 17. veka in spisal 670. stranij debelo zgodovinsko knjigo o Zatiöini. Ta velevaLni rokopis ima sedaj Kranjski muzej.
a) Puzel pravi v omenjenem rokopisnem delu str. 146, da je Zatiäki opat dal pri tej zamenjavi Vetrinjskemu opatu Preddvorsko graäöino na Gorenjskem za Sorsko faro, a to je menda pomota. Paö so to graäöino imeli do taöas §e ZatiSanje v lasti, toda v listini od 1. 1631, kojo je bri ko ne Puzel imol v rokah in jo sedaj hrani Kranjski muzej, ne stoji pisano o pre-daji graäJine na Vetrinj, marveö to, da so bili äe od Vetrinjskih opatov (1. 1611.), ko je bil Preddvor äe njihova last, dohodki Sorske fare, ki so bili po daöni knjigi prej cenjeni na 10 gld., pomnoZeni z delom desetine od Preddvorske graäßine, vredne 16 gld. 57 kr. Ta dvojni dbhodek fare, ki je v istini znaäal skupaj nad 500 gld., se je tudi 1. 1631 v daöno knjigo dal vsak zä-se vpisati, in v skupnem znesku je bilo 26 gld. 57 kr.
ne je bilo pa to posestvo Zaticanom prevec od rok, in zato so bili tem bolj veseli zamenjave. Cesar Ferdinand II. je to zamenivno pogodbo potrdil 1. 1633.
Zatifiina je dobila zdaj vse tiste pravice do Sore, kakor jih je poprej imel Vetrinjski samostan in vikarji Sorski so priznali zdaj Zatiäke opate za svoje gospo-darje in kot zageitnike fare v svetnih stvareh. Opatje so si izvolili kakega duhovna, ali na njegovo prognjo, ali pa na priporokilo koga druzega, za vikarja na Soro, mu podelili faro, ga predMili Skofu Ljubljanskemu, ki ga je potrdil za duhovno pastirstvo in potem ga ume-stili, potrdivgi mu, po prejetem reverzu od njega, pra-vico v^itka od podloLnib kmetov, desetine, kmetije in posestva. Poleg miznine in izdräevanja svojega kape-lana je imel vikarij od ihipnigke hi§e in prejete desetine placevati dezelni davek ter nositi, kakor v prejgnji dobi pod Vetrinjem, §e nekaj drugih bremen.
Razmere na Sori se tedaj pod novim gospodarjem niso spremenile, samo v redno navado je priälo, da so opatje posiljali novoizvoljene vikarje k Ljubljanskim gkofom, oziroma zaöasnemu generalnemu vikarju, koder so ti dobili pravieo, da smejo priceti izvrsevati duhovna opravila in duhovno pastirstvo. Pred to zadobitvijo so pa novi vikarji pred äkofom imeli napraviti preskugnjo, da so zadosti podukeni v bogoslovskih vedah. Pri drugih farah Zatiskib, ki so bile vtelesene samostanu „polnim pravom“, ni bilo treba iskati duhovne juris-dikcije od Skofa, temuc delil jo je vikarjem opat sam, kakor je tudi sam vizitoval vse svoje fare (n. pr. leta 1662 opat Maksimilijan) ne-le v svetnih, ampak tudi v duhovskih zadevah, in skliceval svoje podloLne duhovne na sinode v Zaticino. Sora je delala v vseh teh stvareh posebno izjemo.
VLe Vetrinju ni bila Sora vtelesena „polnim pravom", temuö pridrLal si je patrijarh Betrand 1. 1342, kakor smo videli, nad to faro viäjo pastirsko oblast in nekaj posebnih pravic. Ko so äkofje Ljubljanski dobili Soro v svojo gkofijo, teh pravic niso le ohranili, marveö jih pozneje §e bolj utrdili, posebno iz tega na-mena, da so mogli krepkeje ustavljati se luteranstvu, ki je v drugi polovici 16. stoletja tudi na Sori pognalo svoj strupeni kal. Opiraje se na te pravice, so Ljubljanski äkofje zahtevali, da so dolöni Sorski vikarji od njih dobivati po prestali skusnji duhovno jurisdikcijo pred nastopom svoje sluöbe, da äkofom samim gre oblast vizitovati cerkve Sorske fare, kakor tudi le njim oblast, klicati vikarje na sinode ter nalagati jim izpol-nitev danih cerkvenih ukazov. Aglede vseh teh vprasanj
je priälo v teku casa nekoliko naskriä med Ljubljan-skimi älcofi in Zatiäkimi opati.
Najprej je bil generalni vikarij Ljubljanske äko-fije Franc Maksimilijan pl. Vacano1) segel v tem oziru nekoliko predaleö. Menec, da opatje Zatiäki nimajo pravice voliti in nastavljati vikarje na Soro, ter sklice-vaje se na sploäno cerkveno pravo, po katerem iinajo pri vseh farah, ki niso vtelesene samostanom „pleno jure“, t-kofje oblast postavljati vikarje, je on kot na-mestnik äkofov 1. 1651 postavil na Sori samolastno za vikarja Andreja Jerliha. Zatiäki opat se pritozi zarad tega kruäenja svoje pravice pri äkofu Otonu grofu pl. Buchheimu (1641—1664). A poravnana je bila ta za-deva äe-le 4. maja 1666. leta, o priliki, ko je äkof Josip grof pl. Rabatta (1664—1683) obiskanje imel pri Sorski form cerkvi. Povabljen je bil namrec opat Maksimilijan po pismu generalnega vikarja Filipa Trpina od skofa, da naj pride tega dne na Soro. Ker je bil opat zarad poslov zadrLan, poslal je tja svojega kamornika Ljudo-vika Baumbschissel-na in opravnika (Anwalt) ter svöt-nega sodca Jakoba Kraäenek-a. Ta dva pokazeta äkofu kupljene pravice Zatiäkega samostana, trdeö, da je biio ravnanje gen. vikarja Vaccana nepostavno. Ko je äkof stvar uvidel, poslal je opatu v Zaticno pismo, v katerem je razlozil, da je sicer gen. vikarij Vaccano imel res zä-se sploäno cerkveno pravo, da pa ni vedel za po-sebni privilegij Zatiäkega samostana, in to tem lo2e ne, ker pogodba sklenjena z Vetrinjem 1. 1631 ni bila nie odobrena od Ljubljanskega skofa, — da pa vendar on sedaj potrdi to pogodbo in pusti opatoin izvolitev in vmestovanje Sorskih vikarjev, samo da bodo ti vedno izpraäani in potrjeni od Ljubljanskih äkofov za duhovno pastirstvo, kakor zahteva Tridentinski zbor.2)
Pa tudi opatje so hoteli prestopati meje svojih pravic. L. 1715 je konsistorij tirjal od vikarja Karola Forstlechnerja, da naj pride k farnemu konkurznemu izpraäevanju, kakor so prisli njegovi predniki, ako hoöe potrjen biti za duhovno pastirstvo. A vikarij, dobivsi miglej iz Zaticine, se je temu upiral, ces, da on ni pro-vizor na Sori, kakor ga skofijstvo imenuje, ampak da je vLe kanonieno vmeäcen, tedaj Lupnik, in Lupnikom ni potreba delati konkurza. Skofijstvo mu nato za-
*) Fr. M. pl. Vaccano je bil ob enem tudi Skof Piöenjski (1646—1663) in stolni proSt Ljubljanski (1657—1673) ter po-zneje Skof TriSaäki (1663—1672).
2) Täko potrditev za. izvrSevanje duhovnega pastirstva so imiraj dobivali od Skofa tudi pomnoüni duhovniki (kaplanje in subsidiarji) in sicer na zelo kratke obroke, na pol leta, ali k veCemu za eno leto.
grozi, da se mu bode fara vzela, ako ne bode posluäen ukazu. Forstlechner se äe pritoLi pri nunciaturi, a zastonj, pritoLba je bila odbita. Potem se je on udal, priäel k skuänji in prisojena mu je bila Sorska fara tudi od duhovne plati.
Druga pravda je tekla zopet glede vizitaeije. Ko je 2. maja 1. 1685. äkof Sigmund grof pl. Herberstein (1683—1701) imel obiskanje na Sori, priäla sta tjekaj dva patra, poslana od Zatiäkega opata (tacas je bil opatom zgoraj omenjeni Raumbschissel), ceä, da bi rada skupaj s äkofom ondi vizitovala cerkev. Ker nista imela pokazati za to nobenih pravic, jima je äkof od-govoril, da bode vLe sam vse opravil, kakor je bila doslej navada. Vendar so Zaticanje pozneje toliko do-segli, da so smeli (n. p. 1. 1716) poslati ob öasu äko-fovega obiskovanja na Soro dva svojih konveutualov (ali vsaj P. Priorja) kot prisednika, ki sta, kakor äkof v cerkvenih, tako ta dva v svetnih zadevah vizitovala, pricujoca bila pri zasliäanji duhovnov in kljucarjev, ter povabljena bila na kosilo.
V	kateri cerkveni zbor naj hodijo vikarji. Sorski, to vpraäanje je tudi priälo na vrsto. Pozval je bil opat Sorskega vikarja na svojo sinodo, ki jo je sklical v Zaticini 1. 1723. "Vikarij Forstlechner pa dobi od äkofa zaukaz, da „sub poena suspensionis“ na sinodo v Za-ticino ne sme iti, dolLan da jo pa udelezevati se sinod Ljubljanske äkofije, izpolnovati njih ukrepe in le äkofu odgovor dajati o izvräevanji duhovnega pastirstva, ni-kakor pa ne opatu, kakor si je to pravo kot äkof pri-drLal uLe patrijarh Bertrand. In to je obveljalo.
Ravnokar smo imeli v mislih vizitaeijo cerkva. Naj opiäemo tu red, po katerem se je ona tacas vräila. Pripeljal se je äkof na faro v spremstvu dveh ali treh odliönih moL. N. pr. 2. junija 1. 1661 so prisli s äkofom Bucliheimom na Soro: generalni vikarij Filip Trpin, kanonik „ad baculum“ Jos. Marka Rossetti in Mgr. Gabriel de Catanea z Dunaja. V sprevodu so äli duhovni in ljudstvo äkofu naproti z nebesom, krizem in svecami. Ko je äkof pod nebesom poljubil kriL, spremili so ga med petjem pesni „Veni Creator“ v Lupniäko hiäo, da je ondi oblekel viänjevi talar, roket in mocet. Potem so ga ravno tako spremili v cerkev, kjer ga je pred vrati Lupnik pokadil. Zapeli so v cerkvi „Sacerdos et pon-tifex“ in skof je äel poöastit sv. Reänje Telo. Nato je äkof sam po odpeti kratki molitvi ra loLil ljudstvu uzrok in namen obiskanja. Pregledal je nadalje obiskalec vso zidavo cerkve, altarje in cerkveno o.pravo in ob-molil na pokopaliäöi pri kostnici (ossuarium) molitve za mrtve. Slednjic je pa on äe na Lupnikovem domu natai ko izpraäal duhovne in kljucarje o njih vedenji
in obnaäanji faranov sploh, o stanji cerkvenega pre-moZenja itd.,ter precej na mestu odredil pismeno, kaj da se ima popraviti ali prenarediti. Po podruMh cer-kvah so üskofje navadno poäiljali vizitovat generalnega vikarja.
Izmed gkofovih vizitacijskih odredb te dobe so nekatere spomina vredne, ker nam kaLo, kako öudne navade in razvade so se taöas nahajale na Sori, in gotovo vec ali manj po vsi naäi Skofiji. Naj toraj nekatere navedemo. Ukazano je bilo (1. 1685), da ne smeta oba duhovna imeti ob nedeljah in praznikih maä pri podruMcah, ampak da naj bo take dneve ena ma§a vedno doma v farni cerkvi. Drugo duhovno opra-vilo naj bo v praznikih ob devetih in naj ne traja cez poldne (1. 1694). Fre i ma§o naj se v farni cerkvi ob nedeljah blagoslavljate sol in voda in ljudstvo naj se poäkropi (1. 1678). Velikonocna sveca naj se vsako leto obnovi in po vnebohodu shrani v zakristiji. Ob-hajilna burza naj se hrani v cerkvi, koder so sv. olja (1. 1716). Pri podruEnicah naj ima äupnik en kljuö od cerkovnih denarnic (skrinjic) in drug kljuö naj imata kljucarja (1. 1678). Napravi naj se korporalce za sv. bostijo v obhajilno pusico (1. 1682). Tudi mali otroci naj se pokopujejo vprico duhovna (1. 1682). Pazi naj se na to, ce oddajo vsi äupljani listke o opravljeni ve-likonocni izpovedi. Na izpovednicah naj so nabite po-boLne podobe in „casus reservati“. — Veliki in ocitni gresniki so delali (äe 1. 1685) ostro pokoro. Osoba, ki se je pregreSila z necistostjo, je morala, ko so ljudje §li v cerkev in ob casu sluzbe boLje, stati pred cer-kovnimi vrati s priägano sveco v roci. Pri sklenitvi sv. zakona je duhoven podelil po Solnograskem obred -niku Leninu in nevesti, ako sta bila oba samskega stanü, blagoslov precej po kopulaciji. Kräcanski nauk za otroke in odraäcene je imel äupnik vsako nedeljo ob eni po-poludne v farni cerkvi, in kadar je bilo opravilo pri podru2nicah, tudi ondi. Pri tem nauku je zupnik prisel v sredo cerkve, hodil gori in doli, razlagal in izpraSe-val priöujoöe ter zabelezeval si njih znanje.
V	prvi polovici 1 8. stoletja je bilo v Sorski fari Se nekaj posebnih cerkvenih navad in obredov, ki so se pozneje opustili. Na sv. treh kraljev dan se je pred veliko ma§o blagoslavljalo zlato, kadilo in mira; na veliki öetrtek je bil po jutranjicah obliod po pokopa-
liäöi s prepevanjem pesni „Christe Kedemptor“. Na veliko noö je bila procesija s sv. olji, ki je äla iz vasi Sore v farno cerkev sv. Stefana. Velikonoöno izpoved je vsaka soseska opravljala v svoji podruLni cerkvi. Od ponedeljka po cetrti postni nedelji dalje so hodili du-hovni vsak dan po podruMcah spoveJovat. Na sv. delo-pust (dan pred BoZiöem) je pa hodil kaplan kropit z bla-goslovljeno vodo po hiäah vseh vasij, stojeöih na planem.
Kakor povsod po Kranjskem, tako so tudi Sorci imeli nekdaj mnogo farnih procesij v unanjefare. Udelezilo se jih je brez Srevila ljudij in öestokrat so äli z ban-deri vse fare. Öetrto nedeljo po veliki noöi je bila vsako leto procesija k cerkvi sv. Urgule na PirSevo v Smartinski fari, od 1. 1750 se je pa mesto na Pirgevo uvedla procesija k sv. Luciji na Skarucino v Vodiäki fari. Okolo sv. Jurija je bila procesija v Ljubno in po 1. 1750 med potom na Piräevo, na binkoätno nedeljo pa pa z vsemi banderi v Crni grob pri Loki. V nedeljo po sv. Trojici je 81a fara z banderi k Mariji Dev. na Breg, Smartinske fare, na sv. Vida dan v Sentvid nad Ljubljano, na sv. Ahaca dan na Smärno goro, na ob-islcanje Marijno k sv. Petru v Dvor, Polhograske fare, na sv. Urha dan v Smlednik, v nedeljo pred sv. Jako-bom k sv. Luciji v DraLgoZe, tadanje Seläke fare (po 1. 1750 pa ta dan na Skarucino), na veliki Smaren na Döbrovo, vsako tretje leto v Polje pod Ljubljano in vsako sedmo leto k sv. PrimoLu nad Kamnikom.
Tako zvane urne maäe (za odvrnitev hude ure) so bila v domaci fari v tednu pred binkostmi in sicer: v ponedeljek na Osolniku in na Goste6em, pred izpo-stavljenim sv. EeSnjim Telesom in s petimi ätirimi evan-gelji okrog cerkve; v torek na Tehovcu in v Dolu; v sredo v Äebeh in pri Jeperci; v cetrtek pa v Preski in na Ladiji.
Iz te dobe ne najdemo zapisanih vaLnejih dogod-kov, ki bi se tikali vse fare. Najveö posla je dajalo skofom patronatno vprasanje, ki je res pri fari Sorski zarad veckratnili sprememb njenih gospodarjev tako zavozljano in temno, kakor ne pri nobeni drugi fari na Kranjskem. Da dobimo v to stvar nekoliko luci, jo je bilo treba s podrobnimi prigodki pojasniti Kako da, se je pa poskusilo resiti to neljubo vprasanje, nam pokaze naslednji oddelek zgodovine Sorske fare.
(Dalja prihodnjiö.)
IV.
Mtcralur.
Einladung zur Snbscription auf das historische Ge-denlblakt: „Habsburger in Krain" von 1283—1883.
Die allergnädigst zugesagte beglückende Anwesenheit Sr. k. und k. Apostolischen Majestät des Kaisers Franz Josef I. bei der anläßlich des 600. Gedenktages der Vereinigung Krains mit der Hausmacht der Allerhöchsten Dynastie im Juli d. I. zu veranstaltenden Landes-Jnbelfeier hat in dem ergebenst Gefertigten die Idee wachgerufen, auf Grund seiner nahezu dreißigjährigen Erforschung der krainischen Geschichtsguellen die im Laufe von sechs Jahrhunderten stattgehabten Aufenthalte von Mitgliedern des Allerhöchsten Herrscherhauses in Krain, beziehungsweise in Laibach auf einem Gedenkblatte zu verewigen, wobei die mit der Anwesenheit der erlauchten Personen zusammenhängenden hervorragenden localen Ereignisse, die Festivitäten und Ovationen angeführt werden sollen, so daß sich daraus die betreffenden Geschichtsbilder dem Leser lebendig vor Angen stellen können.
Dieses historische Gedenkblatt (größtes Folioformat), das sich als Zimmerzierde für jedes patriotische Haus vornehmlich eignet, und namentlich auch für
Aemter, Pfarramtskanzleien, Schul- und Vereins--localitäten besonders empfiehlt, wird typographisch schön mit elegantem Druck und feinem Papier ausgestattet sein und in zwei Ausgaben, in deutscher und in slovenischer Sprache, präcise zu den Festtagen im Juli d. I. erscheinen.
Der Subscriptionspreis beträgt, inclusive portofreier Zustellung, per Exemplar 1 fl. ö. W., bei Abnahme von größeren Partien, von 50 Stück aufwärts, wird ein 25prz Nachlaß gewährt; nach geschlossener Snbscription tritt ein erhöhter Ladenpreis ein.
Die Snbscription, mit gefälliger Angabe, ob die s. z. Zusendung eines deutschen oder slovenischen Exemplars oder beider genehm ist, wird behufs Feststellung der Auflage baldigst erbeten und erfolgt, am bequemsten mittelst Postanweisung, bei dem gefertigten Heraugeber:
Laibach, Coliseum, 84, II. 46.
P. v. Radies,
Verfasser und Herausgeber des historischen Gedenkblattes: „Habsburger in Krain".
V.
Kirrnung und kanonische Visitation.
Seine Fürstlichen Gnaden der Hochwürdigste Herr	8. Mai, Altlack am 27.	Mai (d. i. am 2. Sonntage nach
Fürstbischof werden das hl. Sacrament der Firmung aus-	Pfingsten), Eisneni am	28. Mai, Pölland ob Lack am
spenden und canonisch visitiren in den Pfarren: ÖemSenik am	29. Mai, Sairach am 30.	Mai und Idria am 31. M. d. I.
VI.
Concurs-Derlautbarung und Chronik der Diözese.
Die Pfarre Toplice, im Dekanate Rudolfswert, ist durch Todfall in Erledigung gekommen und wird dieselbe bis zum 10. Juni d. I. zur Bewerbung ausgeschrieben. Die Gesuche sind an Seine Durchlaucht den Hochgebornen Herrn Karl Wilhelm Fürsten von Auersperg, Herzog von Gottschee w. zu stilisiren.
Der hochwürdige Herr Josef Dolenec wurde am
24. April d. I. an der Wiener Universität zum Doctor der hl. Theologie promovirt.
Gestorben sind die hochwürdigen Herren: Matthäus Lavrenöic, Theolog des IV. Jahrganges und Alumnus-Presbyter am 5. April zu Oberfeld bei Wippach und Mathias Marolt, Pfarrer in Toplice, am 16. April d. I. Dieselben werden dem Gebete des hochw. Diözesanclerus empfohlen.
Vom fürstbischöflichcn Ordinariate Laibach am 5. Mai 1883.
Herausgeber und für die Redaction verantwortlich: Anion KoMir. — Truck der „Närodna Tiskarna“ in Laibach.