■------_ ----------~p%~
- HS.	4&Ш,
Љ-и^Гл c./®	<40tA*$Ws

Мкп>Шт& Bde.! Celo Ido K 420*--, pol let» E eO4—» Mri leta K 30'—» ћтеп jugoslavlja: Celo leto K ISC’—. Inserat! sl! oznanila s« *a-
»Smajo po dogovoru ; pri večkratnem inserlranju
pffroeren populi. Upravništvo sprejema naročnino, iawfrfe'ln reklamacije. — — Telefon šf. 220.
lesdvissn pollflcen

JöLes,3s»£toe*ts», Шжк» £8в. avgusta
StovfSisat
„Straža* izhaja v pondetjek, sredo bi pekak
Uredništvo In upravništvo Je v Maribora, KoroAA cesta št. 5. — Z uredništvom se more govoHB vsak dan samo od 11. do 12. ure dopotdMb Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij»
so poštnine proste. — --------Telefon št 29ft,
Letnik XXXI.
W «*l - h
'-%* ? i
Шшл
- -	. I	^  t. .чивуг:»
\$sa zunanja politika naše kraljevine leži v skrajno nesrečnih rokah. SCSI ujedmjenja do današnjega dne ne moro beležiti zunanje-političm kronist niti enega uspeha. Neuspehi so se vr stili z blamažami tako dolgo, dokler po koroški tragikomediji ni evakuacija ba ranje zopet stresla iz opazovalne brezbrižnosti naše javnosti. Kdor je v časopisju pazljivo zasledoval poedine lasse pogajanj na mirovni konferenci v Rarizu, se ni zamogel ubraniti vtisu, da smo igrali y vseh teh pogajanjih h prav. uborno vlogo:	naši zastopniki,
ki so kratkomalo akceptirali vsako -šah-potezo zapadnih državnikov, sc tvorili kljub morebitnemu trudu je g(a, fažo. Toda to, kar se je zgodilo v tistih usodnih dnevih pod mogočnim u-plivom revolucionarnih pokretov, k' so ustvarjali Novo Evropo, je bilo raz umljivo in opravičljivo. Ko je energičen Trumbič prevzel portlelj za zuua nje zadeve, je bil prisiljen, ustvariti & pomočjo nezadostne in maloštevilne diplomacije bivše kraljevine Srbije — novim razmeram prikladen diplomati-Čen zbor. Tq je bilo spojeno s težavami najrazličnejših vrst, kajti Vesnič, zli duh v pariškem - poslaništvu, je u-ganjal na svojem važnem mestu tako politiko, ki je Trumbičevi že načelno nasprotovala.
Po dolgih mesecih nestrpnega čakanja nas je zgodovina dovedla po zaslugah naših državnikov v našo Ka-noso — v Rapallo, Hud je bil udarec, ki so nam ga zadali vodilni možje na šib zaveznikov. Tembolj, ker smo ga prejeli z dovoljenjem naših takratnih državnikov. In v resnici nam je začrtala rapalJska pogodba najpomembnejši minus v zunanjo politiko komaj osvobojene države. »Zunanjepolitični rezultat tistih dni je bil za našo diplomacijo naravnost uničujoč.
Isto je bilo s Koroško. Naš polom na Koroškem je tem značilnejši, ker smo merili svoje moči s premagano Id bankerotno Avstrijo. Priznavati sicer moramo, da nam je Italija s svojim u-pivom škodovala več nego vsa proga garida „Heimatsdiensta“, toda eno je neizpodbitno.: brezbrižnost merodajnih političnih činiteljev v centralni vladi. K tej brezbrižnosti je treba prišteti še nesposobnost s krajevnimi razmeram' nepoznanih naših delegatov v plebiscitni komisiji. Za primerno „propa -gando“ je skrbel naš notranji minister z drakonskimi policijskimi odredbami finančni minister pa z davčnimi bremeni.
Komaj je javnost vsaj nekoiiko po zabila na koroško blamažo, nam je ne sposobnost naših zunanjih' politikov po skrbela že za drugo — za luko Baroš Prefrigani diplomati Italije so potem ko je bila rapallska pogodba že davne podpisana in ko je naš kontrahent mi itister Stojanovič legel k večnemu po čitku, stavila svoj dopolnilni predlog glede reškega kondominija, ki bi od i>jT njenim izkoriščevalnim nameram široka vrata. G. Pašič se je silno izgovarjal, uporabljal je vse svoje premetenosti, da bi prikril svojo polomijo, a ni se mu posrečilo.
Zadnji neuspeh naše 'diplomacije je evakuacija Baranje in bajskega tri kota. Izvršilni odbor novo proklamira-ne baranjske republike je zaprosil za našo pomoč ter se postavil pod protektorat naše kraljevine. Minister Pribi-čevič, ministrski predsednik Pašič in Tihomir Popovič so osebno zagotovili baranjski deputaciji svojo pomoč na pram nevarnosti, ki je Baranji prelila vslecl nenadne evakuacije. Par dni pc tem dogodku pa so vkorakali Horthy-jevci v Pečuh .	; Ali ni stališče na-
še vlade, ki daje tako nepremišljene ►obljube, katerih ne more vslecl klečeplazenja pred zavezniki izpolniti, silno omajano? Lahkomiselnost belgraj-jskih krogov je brezprimerna. Tej iali-
j komiselnosti se imamo zahvaliti, da na I ši davkoplačevalci ne bodo prispevati samo za vzdrževanje Wranglovcev — marveč tudi za številne begunce, Iti sc iz strahu preči madžarskimi krvniki zapustili teritorij Baranje. Mi kot zmagovalci smo se ца najmanjši migljaj pariških mogofcev pokorili določbam trianonske pogodbe, drznemu Horthy-ju pa obveznosti te pogodbe ne delaje nikakih preglavic, saj se je branil e-vaknaeije Zapadne Ogrske z vsemi močmi.
Do žalostnih rezultatov v naši zunanji politiki so nam pripomogli: ne sposobnost naših državnikov, mačehi a vellistična in brezciljna politika — čc le sploh zamoremo tako imenovati -g. PašiČa samega in neomejna, skorc ogabna udanost napram zapadnim ve iesilam,' ki naš imajo toliko v svojem kalkulu, kakor kakšno svojo zanemar jeno kolonijo.
Še norčujejo se!
Najprej so naši nasprotniki pro dali našo samoupravo in avtonomijo, sedaj pa se še iz našega ljudstva — norčujejo v beograjskih listih! Oni namreč pišejo tja takšne trditve, da bi jih naše ljudstvo upravičeno zapodilo za vedno iz javnosti, kajti škodujejo našim krajem (politično in še bolj gospodarsko.
M beograjski „Pravdi“, ki Je glavno giasiiö srbijanskih 'demokratov, piše neki mladi liberalec — „Slovene ;“ trdi, da je to Ribnikar — nekaj take debelih neresnic in »prinaša hinavska klečeplazenja, da jih moramo odkriti našim eitateljem.
Dopisnik pravi: „Slovenci so posebno zadovoljni z rešitvijo ustavnega vprašanja. Oni popolnoma uvidevajo, da se vodi v Beogradu pravilna narodna in državna politika.“
Resnično si ne moremo misliti človeka, ki bi znal bolj neresnično poročati, kakor ta dopisnik. Nihče, prav nihče ni dandanes zadovoljen z našo usiljeno in kupljeno reakciionarno u-stavo, ki nas neusmiljeno izroča centralistični korupciji in srbski hegemoniji. Kako dobra in pravilna pa je beograjska narodna in državna "(politika, pa se več kot javno vidi na uspehih, ki so takšni, da bi prav laJiko pravilno imenovali našo državo: država Srbov, Hrvatov in nekaj Slovencev.“ in brezdomovinski, kapitalistični Jud ima v državi sami več pravice in vpliva, in veljave, kakor pošten Slovenec.
Toda še lepše trditve pridejo! — Dopis (pravi namreč nadalje, da smo Slovenci pri volji, dati državi še večje dohodke in da bi to zmogli, — se pripravljamo na povečanje svojega bogastva! Mi samo konštatiramo, da državo res ljubimo, zato smo v davkih na osebo za njo žrtvovali več, kakor pa druge pokrajine. Mi se tudi naprej ne bomo odtegovali svojim državljanskim dolžnostim, toda povdarjamo tudi, da 'je že skrajni čas, da se bremena bolj pravično in jednakomerno raz-dele. Mi pešamo in hiramo pod brc -meni, dopisnik pa naravnost vabi finančnega ministra, naj iz naših krajev še več izpreša!
Višek neresnice in klečeplazenja pa je dosegel-dopisnik, ko trdi, da so naši kmetje jokali za pokojnim demokratskim bankirjem Dragkov‘čem, in da smatra naš kmet vse, kar pride iz Beograda za dano od Boga! Take norčevali se iz pravega mišljenja našega kmeta in skušati varati čitatelie „Pravde“ pa zna res le kak mladi liberalec in prav nihče drugi na svetu. Naš kmet dobro v-e, da prihaja sedaj že dolgo pretežno vse iz Beograda iz' rok koritarskih in politično korumpi-ranih demokratov, zato tudi ne sovraži Srbov, Beograda iri države, pač pa tiste, ki zlorabljajo državo in ji jemljejo na zunaj in na znotraj njen u - j gleet. V tem smo si popolnoma jedmi s i srbskim kmetskim ljudstvom,	j
Rezultati.
Le slepite sebe in beograjsko javnost, da mi nazadujemo in vi napre -clujetel, Bo že prišel čas., ko boste nemilo morali zreti resnici v obraz in se bodo začudili vaši beograjski zavez -niki. Mi smo z našim sedanjem „propadanjem“ prav zadovoljni in se posebej veselimo, da se naših' našel s takšno vnemo in ljubeznijo oklepa zopet velika večina naroda, posebej na-.ša mladina. Gotovo znači to .propad, ali hvala Bogu, ne propad naš!.
Nič vam ne bo pomagal denar in nič neresnica, nič visoka mesta, pridobljena s politično korupcijo. Slovensko ljudstvo se z vedno večjo odločnostjo oklepa večnoveljavnih načel krščanstva, ono spoznava temo od luči m pšenico od ljulike, "zato gremo trdno .r mirno svojo pot. .Vi pa nas le sramotite in se norčujte:- plačilo pride!
Pomagajte našim visokošotcem v tujini!
Veliki del naših akademikov je primoran študirat i na univerzah v tujih državah. So to predvsem univer, ze Cehoslovaške in Avstrije, največ Praga, Brno, Dunaj. Zivljensfce razmere v imenovanih mestih so pa jako neugodne za ,naš akademski naraščaj, V Avstriji velikanska draginja v Cehoslovaški visoka- češka valuta, razven tega visoke šolske takse, ki jih morajo naši akademiki kot tujci na teh univerzah plačevati. V največji gmotni bedi je lansko leto seglo dija-štvo po samopomoči, organiziralo se je v lastnih „Slovenskih dijaških zadrugah“, strogo nadstrankarskih, e-konomičnih organizacijah in tako tipalo z združenimi močmi doseči podporo s strani vlade kakor tudi naše javnosti. Upanje -jih je varalo. Organiziranemu dijaštvu, ki je podprlo svojo prošnjo z natančnim statističnim materijalom je rade volje prožila pomoč pokrajinska vlada v Ljubljani. Bilo bi pa premalo, da bi sle zadruge ne obrnile na našo javnost, deloma s pismenimi prošnjami, deloma potom svojih članov z nabiralnimi polarni. Treba je omeniti, da se je javnost v veliki večini požrtvovalno odzvala, bilo je le malo slučajev, kjer bi pripovedovali našo bedo gluhim ušesom. Na ta način je bilo mogoče rešiti zadrugam težko nalogo, to je popolnoma
vzdrževati skozi celo šolsko leto 19211-21 skoro 90% slovenskega dijaštva v tujini. Bliža se novo šolsko leto 1921-
22.	Blagajne zadrug so prazne,- 'AH
naj dijaštvo, ki mu je večinoma to leto zadnje leto študij, prekine študije tik pred svojim ciljem?! Ali se pa naj pusti našo mladino eno leto životarit, stradat? Sicer s svojimi študijami, ali bolani, se bodo vračali ti dijaki v domovino in narod, država ne bosta imela toliko od teh novih sil, kakor pa če bi se jih svojedobno zadostno podpiralo. Od vlade upamo, da dobimo pomoč.
Zadruge se obračajo še pa tudi ponovno na1 našo javnost s prepričanjem, da najdejo tudi to razumevanje za položaj naše mladine, kot so ga našle lansko leto, V bližnjih dneh bodo potrkali njih člani na vrata naših rodoljubov z nabiralnimi polami „Slovenske dijaške zadruge v Pragi“ in „Slovenske dijaške zadruge na Dunaju“.	;
Prosimo p. r. občinstvo, da fr* gre po možnosti na roko. Najmanjši dar je dobrodošel!
V. naprej se zahvaljuje vsem 'da* rovalc-em najsrčneje Slovenska dijaška zadruga v Pragi in Slovenska dijaška zadruga na Dunaju,
Muropoljcem!
Zupanom, občinskim svetovalcem, odbornikom in vsem drugim somišljenikom ter somišljejiicam ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja:
V nedelji), dne 4. septembra
pop. po večernicah' 043. uri) bo pri
Sv. Križu na Murskem polju
. velik ljudski shod
s'd*Hižen z ustanovitvijo okrajne županske zveze pred Slomšekovo dvora-BO. Govorijo paši ; poslanci in drugi. Zaupniki vseh občin obeh okrajev, agitirajte za veliko udeležbo. Organi-, z*'s j te prihod udeležencev na vozovih.
Slov, kmetska zveza.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
„V našem notranjem ministrstva so povzročila poročila o krvavih dogod kih v Sandžaku neprijetna iznenade-nja. Ugotovilo se je namreč, da sovo-'aškim beguncem-upornikoim pomagali tudi muslimanski elementi in da so pri zadnjih borbah med orožništvom in u bežniki sodelovala cela muslimanska sela. Ker se je muslimanski klub iz neumiti bi razlogov z raznimi intervencijami potegoval za te muslimanske roparje, je vlada prišla v mučen položaj Kljub temu pa je sklenila, dr bo v celoti uporabljala zakon „o zaščiti države.“ — V ,istem ministrstvu iz delujejo načrt za vzpostavitev slovenskih oblasti, Kakor jih predvideva u stava..
NEMČIJA
V Nemčiji je izzval zavratni urno* poslanca Erzbergenja veliko vznemi*-jenost, osobito med delavstvom. V antantnih krogih so mnenja, da je umor Krščanskega voditelja Erzbergerja no> dokaz, da reakcija v Nemčiji ni uničena.
GRŠKA.
Zadnja poročila iz grško-turške fronte govorijo o grških neuspehih. — Grki so se pod pritiskom kemalistor umaknili v smeri proti Eski-Sehirju. Grški narod bo še krvavo plačal prenapeto jMiti№) svojih' nactjonalijstov, koristi pa ne bo imel nobene.
Politična poročila.
Shod SLS vi Mariboru.
Prvi veliki okrajni shod, ki ga je priredila SLS v Mariboru, se je iz vršil kot sijajna manifestacija za stranko in njena načela. .Udeležencev je bilo toliko, da je bila, velika Götz-ova dvorana nabito polna.	;
Med udeleženci je bilo iz mariborskega okrajnega glavarstva in sch sednih glavarstev okrog 100 županov*
Ze pri pridigi g. dr. Hohnjeca, narodnega poslanca, in slovesni sveti maši ravnatelja dr. -Jerovšeka se je. opazila nenavadna udeležba. Poslanec dr. Hohnjec je govoril, kako mora vnet kristjan praktično udejstvovati krščansko svoje prepričanje in, o nar logah, ki jih ima. Pri sv. opravilu so svetili delavci in obrtniki!
Zborovanje se je pričelo ob napovedanem času in posebej poročilo dr. Korošca je prineslo toliko novih mo^ mentov, da jih moramo obširno obrav navali v prihodnji „Straži“., Bilo je sprejeto z opetovanim navdušenim odobravanjem. Tudi ostali referenti: dr. „Verstovšek, proti- Vesenjak, tajnik
met»*
ZQtiß, iu. za župansko zvezo poslanca Цишик iu Kranjc so imeli hvaležne SLS je v zmagovitem raz-
*аћи.'
p Zborovanje poljskih katoličanov, Ж dlaeh med 4. ia .8. septembrom t. i. «e bo vršilo v Varšavi veliko zboro v a-»je katoličanov Poljske, Zborovanja se feoflo udeležile vse poljske katoliške or gauizacije. Zastopani bodo tudi katerimi iz naše države, Cehoslovaške, iz tfk-aooije, Belgije in Italije, V Varšavo prideta tudi. znana kardinala Dubois iz Pariza in Meroier iz Belgiji*
Pnevne vesti.
d Zdravstveno 'stanje kralja Aleksandra se zadnje dni počasi izboljšava. Posebej postaja temperatura bol; normalna hi ne menjava več tako silno, kakor prejšnje dni in tudi utripi srca so" redhejši. Kralj se vrne iz Pariza takoj, kakor hitro bodo zdravnik' soglašali, da sme brez nevarnosti zv svoje zdravje in življenje na pot.
d Žalna manifestacija. Veliko zbo rovanje, ŠLS v Mariboru se je pričelo
u tem, da sc» udeleženci stoje poslušali začetek govora dr, Korošca, s katerim m počastil spomin pokojnega kralja Petra 1.
d Prepir za čast iu udobnost na državno stroške med kraljevim namestnikom.za Hrvatsfco in za v Slovenijo. Zagrebški „Hrvat“ prinaša sledečo zabiležko: Gespod Demetrovič je moral iti v Beograd na pogreb. Ko je prišel na zagrebški kolodvor, je kon-statiral, da je zanj pripravljen star in neudoben salonski voz. Ker je gospod Demetrovič, - - kot bivši socijaldemo-krat navajen, da se vedno vozi v salonskih vozovih, je naredil radi tega afero z zagrebško direkcijo, ki je dru’ gl lepši in modernejši salonski voz poslala g. Hribarju, ki je kot bivši argent zavarovalnega društva ‘tudi navajen voziti se v salonskih vozovih. Sedaj je nastala borba za salonski voz. Slovenski železničarji so bili za Hribarja, ministrstvo za notranje zadeve pa za Demetroviča. Odpeljal se je sicer v starem vagonu, a izjavil je, da hoče nazaj potovati na vsak način v novem, sicer bo podal demisijo. Na povelje g. Pnibičeviča so bde nato stvari g/Hribarja prenesene v stari vagon in g. Demetrovič je odstopil od svoje demisije in se triumfalno pripeljal nazaj. Gospod Hribar pa se je pripeljal v starem vozu iu izjavil: Pametnejši popušča — in ni podal demisije. .Upamo, da se radi tega razmerje med Slovenci in Hrvati 'ne bo poslabšalo. Mi držimo z gospodom Hribarjem. Д’ако zagrebški list „Hrvat“: Mi pa pravimo, da bi v enem salonskem vozu imela prostor tudi 2 namestnika, če ima v navadnem vozu prostora do 00 ljudi, ki plačajo.
d V znamenju klofut. „Tabor - se je začel tudi zgražati nad neuljudnim obnašanjem policijskih uradnikov pri obmejni službi na mariborskem kolodvoru ш prihaja do sledečega zaključka: „Zato brez navedbe imen zahtevamo, da na našem kolodvoru občevanje v znamenju klofut enkrat za vselej neha in to predvsem v interesu u-gleda naše države pred tujino, ki ga mora železniška policija tudi čuvati.“ Na kolodvorski carinami so res prav „lepe“ razmere, še lepše pa pri železniški policiji, če se že državotvorni ta boriti spodtikajo ob balkanskih mani’ rab policijskih pandurjev. Mi smo tc razmere že opetovano grajali, zato bi-Iježimo z zadoščenjem, da se nam pridružujejo tudi drugi. Naša de viža: „poštenje in red nad vse“ se mor.a v državni upravi uveljaviti, če reflekti-ramo na naslov kulturne in pravne di žave.
p K razpustu zagrebškega občinskega odbora. Za vladnega komisarja kralj, m svobodnega mesta . Zagreb' je imenovan dr. Rudolf PelriK, ki je pre> vzel v petek, dne 26. t. m., ob 145,. vri svoje posle. Z dosedanjim županom , arhitektom Heinzelom, zgubi Zagrou svojega najboljšega župana:* Heirzel iti bil politik, bil je vzoren mestni gospodar. Pod njegovim županovanjem se je Zagreb razširjal na vse strani, Na ..Sejmišču“ je zgradil 1.4 četvere -nadstropnih hiš, na „Ciglani“ je pričel z gradim šesteril tronadstropnih
2	jч	-»O ч^-'L**	c«'-'. гЈ.;мг«*г» f* 5?^
kolouüa novo zgrajenih đvonađstrcp n ih hiš z malimi stanovanji. Vse to je njegovo delo. Sedaj ko je vse pcipra vil za «ratfbo ogromne, moderne km vnice, ki je v proračunu zahtevala 12( milijonsko postavko, je moral odsto -;-ti. Veliko načrtov za razširjenje Za greha je padlo po zaslugi policajdeia'-kratov v vodo.
d Velika časnikarska pravda se je razvila med „Jugoslavijo“ in „Jutrom'- zaradi tega, ker g. Pesek ni bil potrjen za ljubljanskega župana-. Polemika se vlečd v neskončnost, ali eno je pri celi stvari gotovo: mladi liberal ci žrtvujejo denar, ugled — ako ga splon še imajo! — zavijajo in skušajo celo priče podkupovati, kakor piše „Jugoslavija“, samo da rešijo ljubljanski agromerkurjevski liberalizem — pred zadnjim porazom. Mi smo vajeni Žerjavovih in Kramer je vih zlobnosti in zavijanj še iz dobe, ko so nam prav »mrkolinsko blatili našega Kreka, in Žitnika. Upajmo, da to družbo : poštena slovenska javnost vendar enkrat: definitivno — izpljune,
d Ostuden napad je objavil „Slov Narod“ dne 28, avgusta na naše, v narodnem boju osijvele narodne bori-teljo v St. liju, posebno na zaslužnega župnika g. Ev. Vračko. Na napad ne maramo podrobno odgovarjati, kex ga je pisala gotovo podla in hinavski duša, id se tako rada. hlini okoli župnišča in naših ljudi. Povemo samt} m: Ko so naši gg. duhovniki, narčidho in krščansko misleči učitelji, naši kmetski mož;o in mladeniči čelih 80 let vršili veliko, obupno borbo za St. Ilj, za to dragoceno punčico Slovenije, — kje ste bili tedaj vi zdražbarji, vi vsi ki hočete zanesti sedaj neslogo in med seboj ni* boj v Sl. Ilj? Sedaj, ko ni ne Selmivereina, ne Siidmarke, ko ni vet preganjanja in zapiranja, kakor, prej m posebej leta 1914, sedaj bi se vsak širokoustil in psoval,
d Zastopstvo brez legitimacij. Mesto Ormož Je po poročilu „Tabora“ zastopal g. Lovro Pelovar. Mi dobro vemo, da ta gospod ,ni ne ormoški občan, še manj pa seveda odbornik, ker ga niti v Svetinjah ne marajo. Kako je torej mogel zastopati mesto Ormož, nam je nerazumljivo, saj tudi ni advokat, da bi imel pravico prevzemati zastopstva. Pri naših liberalcih pač ne gre brez farbarije na zgoraj in spodaj.
d Samostojneži in sokolstvo. Naši samosiojneži zatrjujejo v svojem trobilu, v „Kmetijskem listu“, da nrsc proti veri. V istem hipu pa z 'debelimi ti lami priporočajo kupovanje srečk za dom protiverskega Sokola. Gliha vkup šuiha!
g Naše notranje državno posojuo Po izvirnem poročilu „Slovenca“ so v finančnem ministrstvu končane vse priprave za podpisovanje notranjega državnega dolga. Podpisovanje deležev se začne dne 1. septembra in lic trajalo le do 90. septembra. Obveznice se bodo glasile na 100, 200 itd, dinarjev
d Pismo papeža Benedikta XV;.: o istrskih razmerah. Tržaško-koprski škof Bartolomasi je poročal svetemu očetu, papežu Benediktu XV,, o žar lostuih razmerah v Istri. Nato je prejel od Njegove svetosti sledeče pismo: Častiti brat!
Z veliko žalostjo slišim iz raznih krajev, kako grdo delajo fašisti z duhovniki po Istri, ki so jim hrvatski in slovenski verniki izročeni v skrb. Pri .divjih navalih, ki jih prirejajo, počenjajo ti hudobneži razna nasilja, tako, da se preliva celo kri, predvsem pa besne zoper duhovnike, ki jim ne morejo drugega očitati, kakor to, da so istega, naroda in jezika, kakor ver niki, ki so jim od zakonite cerkvene oblasti izročene, ter da jih ljubijo in branijo. To nas tembolj boli, ker se ti zločini gode, kakor se sliši, nekaznovano. To seveda še povečava, zlobnežev drznost in njih zločine nekako po fr ja, povečava pa tudi strah in рси trtost žrtev, ki so brez vsake brambe. Četudi smo prepričani, da vsi, kar je pametnih, ta dela zločincev obsojajo, in tudi ne dvomimo, da se jih bodo oni sami kesali in sramovati, ko se poležejo politični boji, moramo vendar-svesti si svoje apostolske službe, že sedaj povzdigniti glas, da se že le preveč in brez mere, v brezumni po-> fitiki, kršita pravičnost' iu človečnost
in sicer očitno prav v nasprotju z nameni, ki jih s takšnimi krivicami hočejo doseči. Ah, da bi položaj sv. Stolice ne bil tako nenaraven! A take so razmere, ki se v njih nahajamo, da naš glas ne seže do njih, ki bi morali
kve in čuvati vernike, ki so jim po sili ugrabili pastirje. Vendar bomo vse poskusili, da se konča ta sramota.
Cim manj je pa človeške pomoči, tem bolj bomo prosili pomoči božje, da bi Bog dal svetu tako zaželjeni mir. To
srno Ti morati pisati, častiti brat, ko ni za očeta nič slajšega, kakor deliti s sinom bolečine in kar je moči, tolažiti jih. Sprejmi kot . znak naše naklonjenosti Ti, častiti brat, vsa istrska duhovščina in vse ljudstvo apostolski; blagoslov, ki ga z vsega srca podeljujemo.
V. Rimu, 2. avgusta 1021.
Benedikt XV.
Naši Jugoslovanski fašiste vsk o na vdalmjeni nasprotniki so hoteli proti Cerkvi kovati kapital iz žalostnih dogodkov in trpljenja naših duhovnikov. Sedaj imajo zopet- jasen dokument, da je Cerkev vsem pravična!
d Umestna odredba. V Bosni in Hercegovini se je grda razvada preklinjanja, psovanja’ in priduševanja tako razpasls, da je bosanska deželna vlada izdala navedbo, ki določa, da. se vsak tozadevni prestopek kaznuje z globo od 200—1000 kron ali z zaporom od 8 dni do 1 meseca. Tudi v Sloveniji bi bila taka navedba v svrho zaščite javne morale nujno potrebna.
d Srečna domovina! Naša uprava je ustanovila zopet vse polno novih državnih uradov, postaj finančne straže in orožniških postaj. Prav kmalu bomo v Jugoslaviji imeli toliko uradnikov in državnih nastavljencev, da bosta prišla na, enega, neuradnika dva državna uastavljenea. Naša de-mokralskiwadikaluo-samoslojna vlada res zna (?!) gospodariti. In vi davkoplačevalci se še -čudite,. da so , davčna bremena tako silna! Blagoslov 28. novembra!
d Gereut brez posla. G. dr. Tina Cuš je moral prevzeti službo namestnika okrajnega glavarja v Dolnji Lendavi, ker ima samo kot gereut za. tc 3000 duš broječe mesto premalo dela .V resnici pa ne more vršiti poslov — ker zna po madžarsko samo „basa -' man tirati.“
d Vzgleden Sokol. V Ljubljani ca Bregu je v nedeljo, dne '24. t. m. ob pol osmih zjutraj šel nek Sokol v kroju v spremstvu malega otroka. Ker je začelo deževati, je ta vzgleden Sokol glas m izustil te-le bogokletne besede: „Preklet, hudičev-Bog, da je dal dež.n Katoliški slovenski starši, pomnite, iia ni pic.-tora za vaše otroke v vrstah brezverskega Sokola!
d Detomor. Na Iblaškem vrhu, župnija Sv. Jakob, je hči kočarja Janeza Pfiffen zadavila novorojenčka. Pomagal je baje tudi nezakonski oče E n čič. Otroka so potem zakopali. O-rožništvo je dobilo anonimno ovadbo o tem zločinu in Je res našlo otroka zakopanega na označenem mestu. Mariborsko okrožno sodišče je nato odredilo, da je moralo orožništvo otroka prinesti v Maribor iu sicer na.pokopališče v Pobrežje. Nov način postopanja in nove vrste uporabljanja o-rožništva!
d Prijeti vlomilci. Pred dnevi se je mariborski policiji posrečilo prijeti tolpo vlomilcev, ki imajo na vesti; celo vrsto vlomov in tatvin v mariborski okolici;. Imena vlomilcev: Matija Su-lek, Jakob Pogorelec, Ivan Drevenšek in Prane Lah, poslednji je bil poglavar te tolpe. Med drugimi'je tolpa izvršila vlom pri krčmarici .Visočnik na Meljskem vrhu ter ji odnesli blaga in denarja za mnogo tisoč kron,
d 105 hrv. kmetov pred sodiščem. Dne 25. t. m. se je pred zagrebškim sodiščem pričela kazenska razprava proti 105 kmetom iz dugoselskega o-krožja. Obtoženi so, da so dne 6. septembra lanskega leta oboroženi in po dogovoru nameravati preprečiti re-kviriranje ' živine ter zahtevali, da prevzamejo vodstvo občin in okrožja kmetje sami. Med drugimi je tudi obtožen Radičev poslanec Srdovič. Zanimanje med ljudstvom za to razpravo Je zelo živahno.
d Guštanj. Svetovnoznani tovarni Guštanj-Ravne bije 11. ura. Odpustila je že polovico delavstva, V matih oddelkih je še zaposlenost in to m. in mesece, potem bo utihnila piščalka- — Kako dolgo, Se še ne ve. Vzroki sc različni: konkurenca, valuta, blaga drago, odjemalcev, nič.. Med vojno j€ bil nastavljen tukaj inžener Lcrborau Pred zasedbo jugoslovanskih čet je pa zbežal v Avstrijo. Ni bilo dolgo, prikima! je nazaj* postal jo ravnatelj « Stari delavci so kmalu prerokoyati -kam bo tovarna prišla, če bo ta mož tukaj gospodaril. In zgodilo se ]e to. Izborna kakovost jekla in 30,1 em m gorske krogle in drugo strelivo, ki je po svoji kvaliteti prekašalo svetovni trg, spričuje, da je tovarna bila na do brem. glasu. In danes je tovarna Bino žna izdelovati le kramjie in motike!! Ni več žlahtnega blaga, ki bi zađoste vato izdelkom, ki jih potrebuje države dovolj. Stari odjemalci so se izneverili. 30 vagonov jekla je poslal balkan: ski trg nazaj in fo vse na škodo tovai ne. Ni se torej čuditi, da tovarna ne uspeva. Delavci so še isti, dasiravnr je ravnatelj odpustil najbolj tiste, ki so biti zavedni Slovenci, Sicer ne moremo zahtevati, da bi tovarn:! bila v obratu kakor poprej, ali boljše bi gotovo obstajala, ko bi gospodarstvo bi-io zmožno in državljansko. Čudimo se državnemu nadzorniku, ki je že nekaj časa tukaj, da vse to gleda mirno, da ne vidi, kdo je odpuščen, da ne vidi kako se gospodari." Tehničnemu ravnatelja Lorberau-u pa svetujemo, da se prej ali slej tudi z želodcem poda tja, kjer ima že. srce. Kajti takih ljudi -e dosti v Jugoslaviji, da bi samo le žrli. — Penzijoriist.
d Velik požar. V Pušincih je prej šnjo sredo požar vpepelil vsa poslppe ja s premičninami vred župana gosp. Mastena, Skoda znaša gotovo okoli 200.000 kron. Zavarovan pa jo bil g. Masten samo za 6000 krom Vrlega naši n e a in hudo prizadetega moža toplo priporočamo dobrim srcem v bratsko podporo.
d »Štajerski duhovniki v Prekmur ju. Od 26. dc 28. t. m. so imeli v Ören sovcih tridnevnico na Čast sv. Frančišku štirje štajerski redovniki in sicei P. Benedikt od Sv, »Trojice, P. Ciril Bračko iz Maribora, P. Ladislav Ha-zemali iz Celja in P, Beno Čirič iz Ptuja.
d Madžarski duhovniki gredo iz Prekmuna. Sobotiški škof grof Mike s je vendar začel jemati iz Prekmurja madžarske duhovnike. Kot prvi je odšel te dni g. Herold, mestni kaplan s Dolnji Lendavi, za kateheta v S oboli-šče. Na njegovo mesto je prišel gosp, Varga v Dolnjo Lendavo iz madžarskega dela škofije, Jti je prekmurski Slovenec, rojen v Bogojini.
d Amerika znižuje davke. V Ameriki se dogaja ravno nasprotno, kar» se dogaja v drugih državah, Dobim se v drugih državah v enomer zvišu» jejo davki, jih pa Amerika znižuje,: Te dni je bil v ameriškem seriatu predložen zakonski predlog za znižanje davkov za celih 788 milijonov dolarjev* kar bi odgovarjalo 12 milijardam našega denarja.
d Prebivalstvo Anglije,: Po ravno kar izvršenem ljudskem štetju v Angliji, na Škotskem in v Walesu znaša nje prebivalstvo 42,767.530 duš* Od zadnjega ljudskega štetja je narastki število prebivalstva za skoro dva milijona duš. London šteje sedaj 7, milijonov 476,168 prebivalcev, dočim je leta 1911 štel 7,250.338 duš,
d Železniški tarifi v 'Angliji znižani. Ker je angleška vlada uravnala plače železničarskega osobja po cen ali življenskih potrebščin, so bile znižane plače tudi železničarskemu osobju za skupaj 16 milijonov funtov šterlingov. Iz tega razloga so morati tudi znatno znižati železniške tarife. Tako v. Angliji. Pri nas pa kažejo vsa znamenja, da -bodo železničarske tarife vnovič zvišali,
d Tehniki in abiturijenti naj vio-že prošnje za štipendije na upravo tehničnega fonda v Ljubljani, poverjen. za uk do 29. avg. Prošnje se naj pošljejo rekom. Prošnji se mora priložiti od davčnega in občinskega urada potrjeno ubožno izpričevalo in od sodnije potrjen prepis zadnjega izpriče-* vala.,	,	j
ä ,"Velika zrakoplovna nesreča. ■ЈШ mestom Hull (Anglija) je dne 24. ШЏ- eksplodiral na došedaj še nepolnim«»! ufija vodljivi zrakoplov Z. K.
zrakoplov sveta. Öd 50 o-ki še se nahajale na zrakoplovu, *• f*h ft» rešilo komaj 6, Zrakoplov je ijä Ш:\ čevljev dolg m je vseboval 300
ШкаШпШ metrov plina. Namenjen zn.m^io službo med Anglijo io #.a.
t St*£ta 7 toplokrvnih iu 3 mrz-.*&aw®ils žrebcev se vrši dne ti. sept. t. 1, a« jahalnici drž. žrebčarne na tešeta :fw‘i Ljubljani, ter dne 9. septembra v drž. žrebelišču na Brdu pri Kra-at«, 6—7 dvo- in enoletnih žrebičkov ■iHBibkrvne pasme. — .VodstVo državne irtMarai.
.d Oddelek fin. straže, ki se je Жош0& aaftafat r Pesnici,' se premesti s 1. septembrom k Sv. Jakobu v 'iÄoy, goricah, kamor se najbrže predeli tudi orožniška postaja. ■	•
d УШл, ta nevarna kužna bole-srt«, se je zopet pojayila osobito na |)tuisfc»m polju. Dosedaj so našteli že 26 smrtnih slučajev,- Ljudje nam to *
■Sri jo, da 'pestili. zdravniki ne marajc ob orati bolnikov na deželi, Čudna ko-iditota 1	v
Nisa Sv. Uršul«! Slovenjegraška ,»okeiJa SDZ priredi v sredo, dne 31, t. ш, skupen izlet k Sv. Uršuli, 1090 m nad morjem. Zbirališče v sredo ob j2. uri v Slovenjgradeu pred župnijsko cerkvijo. Ker ostanemo eno noč na gori, zalo naj si yjjak preskrbi tople Obleko in a.ekaj jedil. Tovariši iz Mežiške in Savinjske doline in čč, duhov sžoiaa nijuduo vabljeni!.
SLe§® posestvo na meji na prodaj Od Siidmarke naseljeni Nemec v St., liju bi rad prodal svojo 28 oralov obsegajoče posestvo Slovencu, Posestvo obsega 28 oralov rodovitne zemlje, Yk .orala vinograda, lep sadouosnik, njive in gozd. Kmetska hiša in potrebna poslopja. Proda se z govejo živino in svinjami ter polovico letošnje letine . Cena 420.000 K. Natančni naslov dobijo naši somišljeniki v upravništvu Straže,K
d Akademiki, ki žele v bodočem, šolskem, letu stanovati v Akademskem domu,: naj čimprej vlože prošnje pri Podpornem društvu j ugasi, akademikov, Marijauišče, Ljubljana.
d Za medicine« in abiturijeute, ki bodo študirali medicino v Ljubljani,, .so 1 razpisane mesečne štipendije. .Prošnje je treba vložiti do 29, avgusta" da Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, univerza.
i Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 177*4—178 naših K. Za 100 avstrijskih K se plačuje po 18 do 1854 našiti K, za 100 nemških mark 207 do 210 naših. K, za 100 čehoslovaških K 210 do 214 naših K in za 100 laških lir 716—758 našili K,
Iz Maribora.
m Policijske šikane. Dan za dnevom: se pritožujejo^ ljudje nad skTainc
aeuljudnim postopanjem podenskega v
rudnih tva, nameščenega v oddelku za potne zadeve. Posebno se odlikujeio s svojim arogantnim obnašanjem tiste „iräjlice“, ki še močno spominjajo na družbo svoječ^snfh „Kanzlediilfskr idle“ (WH) v k. u. k. -armadi, Ce omenjeni uradniki in pomožne manipulantke mislijo, da mora občinstvo to nepotrebno šikaniranje radi sicer predpisanih ali nepotrebnih potmii izkaznic mirno požirati, se silno motite. Sefu mariborske policije pa priporoča mo, da izda svojemu ošobju tolil o po trebna navodila o dostojnem obn ci Г1-ju napram občinstvu. — Spectat m.
m Neka tatinska drukal se klati po Mariboru in skuša vlomiti vsaki večer v, kako hišo. Zadnji teden si je izbrala ta družba za svoj delokrog o-krožje med Narodnim domom in železniškim mostom, ki je še v največji temi. Pred dnevi je ta družba izpraznila izložbeno okno čevljarja .g. Temen-ta v Loški ulici, nato je skušala drugo noč vlomiti v hišo g. Božiča v So lni, dne 26. t. m.je napravila'obisk v svinjak v Loški ulici št, 10 in tako se vrstijo ti obiski nemoteno naprej. Imamo v Mariboru sicer okoli 200 članov policijske straže, a ta pri obilem poslu tudi vsega ne zmore, da bi napra vda konec „posetöm“ te družbe,
m Obrtniki, člani „Slovenskega o-ortnega društva“ y Mariboru, Po sklepu odborove seje Vam sporočamo glede obiska „Ljubljanskega velikega semnja“ sledeče: Zeli se čim večja udeležba in da se korporativno udeležimo Glede na našo razstavo je,določen dar na nedeljo, dne 11. septembra. Torej vsi, kateri ste namenjeni obiskati ta naš „Ljubljanski veliki semenj“, naj se oglasi radi natančnejše informacije v društvenih prostorih Aleksandrove ceste št 22.
Narodno gospodarstvo.
g Koliko živine je v naši državi? Po najnovejšem štetju imamo v naši državi 1,458.000 konj in mul, vrednih 11.064 milijonov K, 5,496.000 glav goveje živine vredne 21.984 milijonov K; 4,849.000 svinj, vrednih 9698 milijonov K; 2,448.000 ovac in koz, vrednih 489 milijonov K« Celokupna vrednost znaša 46 milijard 278 milijonov in 600,001 K.
g Kršč. zadružna konfederacija. Nedavno se je vršil v Ziirichu tretji mednarodni kongres krščansko organiziranih zadružnih zvez. iZastopane so bile sledeče države: Italija, Fran-' eija, Nemčija, Švica, Nizozemska, Bavarska, Avstrija, Belgija, Jugoslavija in CehosSovaška'. Proklamaclja intar-nacijonalne zveze je bila z odobravanjem sprejeta. Na kongresu zastopane države so izjavile, da stopijo v novo konfederacijo. Sedež konfederacije j( Rim.
g Tovarnarji klobas delajo veli* kanske dobičke. Cena živini, ki jo u-porabljajo tovarnarji klobas za svoje izdelke, je padla najmanj za 50—60%. Saj klobasarji plačujejo živino po 4 do 5 K 1 kg žive Teže. Cene klobasars-
kim izdelkom pa so vedno enako visoke. in ljudje še kljub temu zabavljajc
samo čez živinorejca ki mu je suša b tak uničila živinorejo za nekaj let. — .Tovarnarje, verižnike in bogataše vse ščiti!;
g Državni dolgovi. Pregled našiti notranjih dolgov bodo v upravi državnih dolgov kmalu končali.- V kratkem £» briti«' objavili la Harfo .» tilm trn -
hovaiia tudi bremena novih pokrajin,
g Mnogo krompirja j’e bilo v soboto, 27, avgustja na mariborskem trgu. Pripeljali so ga nad 100 vozov. Cena: 18, 20 in 22 K merica. Druge ga blaga, n, pr. perotnine je bilo zelo malo.. Bučno olje stane že 56—58 kron liter.	•
g Bučnega olja bo zmanjkalo. Vsled velike-suše ni letos skoro prav
nič buč, Vsled tega tudi bučnega olja kmalu ne bo več dobiti. V Medžimurju pa še imajo židovski veletržei nakopičenih bučnic več vagonov. Zidovi pa te bučnice sedaj prodajajo v Italijo za velikanski dobiček. Med^pnur-skemu kmetu so zidovi plačali lansko jesen za bučnice samo neko malenkost a prodajajo jih sedaj za 190 do 290 % dobiček. Vlada, kje si?
g Nov semenj. Občini Prosenjakovci, politični okraj Murska Sobota, »e dovolila pokrajinska uprava pravico za izvršitev štirih letnih kramarskih in živinskih sejmov in sicer: 15. marca, 18. junija, 7. septembra in 28, novembra vsakega leta.
d Vinski sejem v Ljubljani. Povodom trgovsko-obrtnega velesejma v Ljubljani od 3, do 12. septembra t. 1. priredi vinarski in sadjarski odsek Slov. kmetijske drurbe v Mariboru —. vinski sejem v zvezi z veliko razstave vin iz cele Slovenije. Zastopani bodo vsi vinarski okoliši z najznamenite'Šimi vini' letnikov 1917, 1919 in 192p. Prijavljeno je nad 60 udeiežmkov-pro ducem’ov z nad 150 sortami raznih slovenskih vin. Razstava se vrši na ve-lesejmskem prostoru v kmetijskem pa vil ionu, v katerem se bodo dobivale i poskušnje v majhnih kozarčkih od vsa k ega. razstavljenega vina proti zmeni' odškodnini. Na podlagi vzorcev se bo do tudi lahko sklepale vinske kupcih Ker bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko vinskih pridelkov iz Slove-nije, od najnavadnejšegja do najbolj -šega vina, se vsi p. ц. vinski trgovci krčmarji in vinotočilci. iz cele Jugoslavije m sosednih držav, posebno pa iz bratske Cehoslovaške in Poljske pri jazno vabijo, da poselijo vinski sejem in se uče poznavati naše izborne vinske kvalitete. Ravno tako prijazno povabljeni so pa, tudi vsi konsumenti in častilci izborne vinske kapljice, da se sami prepričajo, kaj premore naše slovensko vinogradništvo. V. zvezi z vm-skim sejmom, oziroma z Minsk o raz -stavo, priredi imenovani odsek na veseličnem prostoru velesejma v dveh paviljonih svojo vinsko točilnico, ki eise bodo točila za čas velesejma najboljša slovenska vina za brezkonku -renčne cene (tudi buteljke iz vinskega sejma se bodo prodajale). Prireditev vinarskega in sadjarskega odseka Ma-
ribor obeta nuditi, kar si tiče organizacije, čisto nekaj novega in bo sigur no največja atrakcija ljubljanskega ve*
lesejma.
g Srebrni drobiž v Rusiji. V Km
siji so pričeli s kovanjem srebrnih.— novcev. Dnevno izdelajo v Moskvi 60 tisoč komadov srebrnih rubljev. Kmalu pričnejo z izdelovanjem srebrnega drobiža po 50 kopejk. Boljševiška Rusija s o sama vrača h kapitalizmu..
g Hmelj. X. brzojavno tržno po* ročilo: Zateč, 24. avgusta 1921,, Zelot čvrsto — 6309—7000 č. K za 59 kg. Nürnberg: 6000—7000 Mark za. 50 kg.
1 e. K - 2.12 j. K; IM- 2.08 f, K.
Orlovski vestnik.
1 Orlovska slavnost v
Ljutomeru.
„Orel“ v Ljutomeru bo dal an&
8.	septembra slovesno blagosloviti novo orlovsko zastavo, katero so izdela* le šolske sestre v Mariboru.
Spored slavnosti je sledeči:
Ob 7. uri sprejem došlih bratov in gostov ter zbirališče na vrtu gosp.-Reka. Ob 9. uri blagoslovitev zastave in sv. maša za padle člane odseka na Glavnem trgu. Ob 1411 j uri obhod po trgu.
Popoldan ob 2. uri večernice. Po večernicah slavnostni govor. Govori g. dr. Anton Korošec. Ob 3. uri jav* na telovadba v Sršenovem logu, kje» nastopi tudi Strassburška vrsta, Pd telovadbi prosta zabava. Zvečer ob 8. uri komerz v gostilni „Triglav“ in srečotov.
Svfra ljutomerska orlovska godba 24 mož.
Muropoljci! Slokane!! Pridite in skupaj s svojo mladino manifestirajte za slovensko krščansko misel 1
Z nedeljo, 11. septem. v Slov. Bistrico!
V nedeljo, dne 11. septembra se vrši v Slov. Bistrici
velika orlovska slavnost!
Dopoldne na Glavnem trgu sv« maša, potem ljudsko zborovanje, po* poldne javni nastop Orlov, Orlic, Or* ličev in sloviite orlovske „Strasburške vrste“ iz Ljubljane. Potem ljudska veselica. Vabimo naše prijateljice in pri j atelje iz bistriškega, mariborskega, konjiškega jn ptujskega okraja, da se udeležijo v velikem številu te slavne* sti, Okinčajte vozove.
Zastava ljutomerskega Orla« Na Marijin praznik, dne 8, septembra se bo vršila v Ljutomeru, v prestolici
Gladiatorji.
Prva knjiga- =— Eros. ,
j, :	(10. nadaljevanje )
IV.
Afrodita.*
Zamorec, pritlikav fantič, najgrši, kar jih je zmoglo njegovo pleme, pa morebiti zaradi tega tem več vreden, sč je nemirno premikal na kolenih ia kazal, kako zelo se je že naveličal tega svojega mukepoluega položaja.
Prepotrebna je bila njegova služba in zelo važen je bil posel, ki ga je moral opravljati v toaletni sobici plemenite Valerije. S stanovitnostjo in izurjenostjo, ki je daleč presegala njegova leta, je podpiral ogromno ogle -dalo, da ,si je v njem mogla njegova zapovedovalka ogledovali vso svojo <> mamljivo lepoto. Ogledalo je bila ena sama srebrna plošča, brušena in lika-ma, kakor najfinejše steklo, njegov o-icvir te bil izrezljano zlato, obloženo z rabini in _ smaragdi. Niti najmanjšega madeža nisi mogel najti na njegovi p o-,rršim — saj je tudi bilo edino delo e-
* Boginja lepote in ljubezni.'
ne same služkinje, da ga je nepresla-ио brisala in varovala najmanjšega diha, ki bi utegnil potemniti njegov jasni blesk in kaziti lepoto ponosne postave, ki se je v njem zrcalila. —
Valerija j:e sedela pri svoji pred-poldanski toaleti.
Reči se je moralo o njej, da je lepa, kakor more biti lepa le žena na vrhuncu svojega Življenja. Vsaka njena kretnja je govorila o zdravju, či-losti in svežosti njenega dozorelega telesa, Močni snežnobelj vrat ji je -dajal dostojanstveno ljubkost, polne prsi m krepke! pleča .Junonino* veličastvenost, valovite, zaokrožene črte njenega telesa zrelost in umerjeno dovršenost, .0-krogle roke, njene krepke noge, topla barva njene mehke kože, razkošna, in ljubka nežnost, s katero je slonela tu pred ogledalom vse to so bile lastnosti, ki bi jo zanje bila zavidala sama boginja lepote.
Preoster kritik bi morebiti rekel l da izraža njena zunanjost večjo telesno moč, nego je združljiva s popolno lepoto ženskega telesa, da so njene mi šice preveč razvite, da kaže njeno le-
* Јицопа je bila kraljica bogov — Jupitrova soproga.
lo	vkljub mehkim črtam preveč moške poteze, moško prekipevajočo moč. Isti pogrešek bi morebiti našel tudi Še na njenem licu. Preveč odločnosti je razodeval njen drobni orlovski nos, moško drznost in samovoljnost njena precej velika, pa sicer lepo oblikovan'; u sta s svojimi širokimi belimi zobmi, kj jih tudi njene bujno polne in rdeče listnice niso mogle zakriti — senca moške resnobe je ležala na njenem nizkem, širokem, mehkem in snežnobelem čelu, stoječem nekoliko naprej, resnoba, ki so jo le malo omilile njene vbo-čno začrtane črne obrvi in temne ter dolge trepalnice nad velikimi, smehljajočimi. nekoliko podolgovatimi očmi.
In vendar je bil ta obraz, ki vanj moški ni mogel pogledati, pa da ne bi bil kmalu zakoprnel po teh pogledih . po tem smehljaju, po njeni ljubezni. Dih svežega zdravja je ležal na mehki, prozorni koži, svežost in življenje v barvi njenih cvetočih oči, in v njenih sivih očeh je žarela iskra, ki je ljubko zasijala, kadar se je smejala njihova lastnica, ki je pa svetila jasno in hladno., kadar je počival obraz v svojem običajnem mirnem 'dostojanstvu, resnem pa prezirljivem, skoraj
strogem. In koliko ženske mehkobo se je skrivalo v bujni obilici njenih bo* ga tih, duhtečih kostanjevih las, ki sa se ji sipali čez vrat, prsi in ramoaa, dajali prelep okvir tej ljubki, nevarni m mamljivi sliki.
Ceio grdi zamorec je vkljub svoji utrujenosti od časa do časa koprneče pokukal izza ogledala, da bi ujel kak pogled od svoje ponosne gospe, in če mu Je rekla, naj drži ogledalo mirno, m sc> je napol prezirljivo nasmehnila, takrat so se mu zasvetili beli zobje oij ušesa do ušesa njegovega grdega črnega lica, od zadovoljstva se je zarežal in spet se je mirno in potrpežljive, zložil v svojo mukepolno lego za ogledalom
Njena sobica ni bila nevredna ples menite lepote, ki se je v njej posvečaš la skrivnostnim obredom oblačenja vrt lišpanja. Karkoli si je mogla razko§< nost in veda izmisliti za negovan,te les pote in uživanje udobnosti, vse je oilcf tu nakopičene v najdragocenejših’ iz* delkih. V enem kotu so mehki, bledo-rdeci, prozorni zastori zakrivali njo* ne kopel, ki ji je nudila toplo in mrzlo vode in ki jo je Valerija uporabljala dva do trikrat na dan.
(Dalje prihodnjič.) j
rodovine Prlekije, izvanredna slovesnost. Razvil se bo prapor najdeta v mejšega orlovskega odseka na Slovenskem Štajerskem, ljutomerskega Orla. Blagoslovljen je te zastave se bo vrši-
lo.	na najslovesnejsi način. Zastava je delo čč. šolskih sester v Mariboru in | je ena najlepših, najbolj moderno izdelanih zastav na našem jugu. Reči moramo, da so čč. šolske sestre v Mariboru s tem svojim delom v resnici | zopet pokazale, da se noben zavod, no ; bena delavnica zastav ne da primerjati njihovim izdelkom, Ker se slovesnost v Ljutomeru vrši šelle 8» septem-■ bra, priporočamo, da bi se zastava razstavila in gotovo bi občinstvo, ki ljubi pravo moderno umetnost, rado kot vstopnino prispevalo za ljutomerskega Orla. Našim prijateljem gotovo ; ustrežemo, ako prinesemo popis ljuto- j merske orlovske zastave. Dolžina zna ša Г75 m, širina 1’2 m. Na eni strani j je temeljna barva bela, na tem polju sedi na stolu sv. Janez Ev. z ovitkom ki ga drži na kolenih. Ob strani se . nahaja Orel, Pod sv. 'Janezom je napis: Sv. Janez Ev., naš zavetnik» Ob robu se vleče ornament z bršljanom. ■Na levi strani je temeljna barva modra. V sredini je grb z orlom. Nad orlom napis:	Ljutomerski Orel, ob
straneh grba letnici 1912—1921, spodaj orlovski pozdrav: Bog živi! .0-premljena je s slovenskim trakom, ki ga daruje kumica g. Pepca Novakova, kar je na njem tudi označeno, nadalje z helosvilenim trakom, dar dekliške zveze v Ljutomeru. Zastava je izdelana v vezilni in položni tehniki. Vabimo vse naše prijatelje Orlovstva, da si zastavo ogledajo vsaj 8, septembra v Ljutomeru s tem, da se udeležijo blagoslavljanja prapora in s tem združenih drugih slavnostnih točk.
o Srecliški Orel obhaja v nedeljo, dne 4. septembra t. 1,, desetletnico delovanja. Z ozirom na ta svoj zgodovinski dan priredi imenovanega dne v Središču celodnevno prireditev pp sledečem sporedu.: Na predvečer baklja-fta, pohod na grobove umrlih članov,
kamor položi odsek vence. Drugi dan predpoldne: Ob 8, uri sprejem bratskih odsekov, ki se pripeljejo od severne strani. Ob 9, uri služba božja (za rajne elane) v župni cerkvi. Potem pohod na kolodvor K sprejemu 'drugih od sekov in gostov. Ob 12. uri kosilo za netelovadce. (Telovadci imajo takoj pc prihodu skušnjo). ,Popoldne: Ob 2, uri večernice, nato' pohod na slavnostni prostor, kjer je ob 3. uri javna telovadba, kjer nastopi tudi orodna vrsta J OZ, ki je priborila zmago v mednarodni tekmi v Strasburgu. Po teiovad bi govor predsednika OZ, brata Pirca in prosta zabava, pri kateri skrbe za okrepčila razni šotori, — Odseke in krožke, ki se pripeljejo z vozovi, pro simo, da so točno ob 8, uri dopoldne ScediŠČu, Drugi pridejo z dopoldanskim vlakom. Odseki, ki še nimajo izkaznic za polovično vožnjo, naj iste ne muđoma naroče pri središkem Orlu . —, Prijatelji naše organizacije, udeležite se njene prireditve, ki se vrši ob' vsakem vremenu! Torej vsi v. nedelje dne 4. septembra v Središče! Bog živi ! — Pripravljalni odbor.
Dijaški vestnik.
Načelniki sekcij mariborske podružnice SOZ! Skličite takoj sestanke po možnosti ob delavnikih! Dajte račun o počitniškem delu in napravite načrt za konec počitnic! Izpolnite pre gledne pole, ki jih je razposlala Kršč, soc, zveza deloma izobraževalnim dru Šivom, deloma župnim uradom! Brez točne statistike je smotrno delo nemogoče, Raztovarjajte se o eventuelni ustanovitvi Prleške podružnice in poročajte sklepe tajniku! — Sedivy, predsednik.
Sv. m iskra. 17 katoliško mislečih visokošolcev in abiturijentov lavantinske škofije se je udeležilo, sv. misiona za dijake v St. Vidu nad Ljubljano. Priglašenih je še bilo 11, a so morali ostati doma, ker je vožnja predraga Ko se svojemu vzoru in ljubljencu, g
prevzv. knezoškofu ljubljanskemu iz dna duše zahvaljujemo, da nam je i brezplačno hrano in stanovanjem omogočil udeležitev duliovnih vaj, izjavljamo:: Kat, dijaštvo Hoče kljub' sploš ni bogoodtujenosti v praktičnem živ Ijenju svojemu ljudstvu biti sveflOnik'
eijalistično nemška opozicija pa te I odbornikov. Pa kljub .temu položaj J DS ni rožnat. JDS klika |e raedeljp-na v dve panogi, v pristaše dr. Sti~ kerja in dr, Zdolšeka, ki № ©Tha rada županovala v Brežicah.
Dopisi.
Brežice ob Savi, Dne 17, avgusta smo imeli ponovno občinske volitve. Rezultat je bil sledeči: JDS,| po domače liberalci, so dobili 95 glasov in 5 odbornikov, napredna gospodarska j stranka združeni socialisti in Nemoi liberalci in slabostojneži, 47 glasov in j 55 glasov in 5 odbornikov. Obrtniki, ; 4 odbornike, SLS je dobila 31 glasov j in 2 odbornika. Volilni boj je № živahen. Dne 14. avgusta je imel pri nas volilni shod .sam minister obljub dr. Kukovec. Iz volilnega boj;a je izšla kot zmagovalka JDS,, čemur pa se ne bo čudil, kdor pozna Brežice in Brešča n e. JDS šteje 9 sdbornikov, so-
Širite katoliške liste l
d Urad „Ljubljanskega velikega semnja“ razpošilja te dni vabila, za poset „Ljubljanskega velikega semnja od 3. do 12. septembra' 1921 na vse kraje naše države. Ker nudi „Ljubljanski veliki semenj“ pri priznanih nizkih cenah v Sloveniji ne le najugodnejšo, temveč tudi najboljšo priliko ?a nakup vsakovrstnega blaga, se ie nadejati poseta vseh pridobitnih krogov čete države, trgovcev, indu-*-strijoev in obrtnikov. Za« naše pridobitne kroge j'e poset semnja ioiijko važnejši, ker se ga udeleži v velikem številu tudi inozemstvo.
Somišljenikom Slov. ljudske stranke.
V tajništvu SLS v Mariboru, dobite brezplačne nasvete:
1» V zadevah organizacije: ustanavljanja ali preustrojitve krajevnih in okrajnih organizacij Kmetske zveze, ozir; SLS, delavske organizacije, viničarske zveze, zveze kmetskih delavcev, Orlov, izobraževalnih društev, za družništva, županske zveze itd. Poskrbimo govornike za shode in slavnosti.
2,	V davčnih zadevah (sestavljamo vloge, prizive in pritožbe na davčno oblast).
o.	V vojaških zadevah (prošnje za dopuste in vojaške oprostitve).
4.	V pravnih zadevah,
5.	V zadevah glede zavarovanja poslopij, premičnine in življenja.
6.	V občinskih zadevah, brezplačne nasvete županom in občinam sploh
7,	V železnišjko-tarilnih vprašanjih (trgovcem, obrtnikom, zadrugam m zasebnikom, preskrbimo revizijo to vos nih listov v svrho povračila prevet plačane' tovornine. Pošljite nam tov ravne liste, ki niso stari več kot eno leto.: Opetovano železnica veliko preveč računa tovornine. Strokovnjak ®a,m izračuna- in prizadeti dobi vrnjen znesek, ki ga je preveč plačal.
V sličnih in enakih zadevah m-zaupno obrnite do Tajništva SLS v Mariboru (za celjsko okrožje velja* Tajništvo SLS v Celju, „Beli vol“, o-pišite vsako zadevo prav natanko, če treba priložite potrebne podatke. Za. odgovor dodenite poštne znamke,
Naš naslov je:
Tajništvo SLS, Mariber, 'Cirilova tiskarna, I. ma-dstrop.
S3л__ maline in bez-ООГОУШСО, gove jagode Industrija sadnih izdel-ob Dravi. .
467
kupuje kov v Selnici
5-I3
robidnice,bru-1ДОГ02ШС£, snice kupuje najdražje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi.
S-13
469
Žrelo grozdje gradov j
mariborske okolice plačuje naj-; bolje Industrija sadnih izdelkov' v Selnici ob Dravi. 5—13 468.
Dinamo
Proti dobremu
za električno luč pri mlinu ali žagi' se proda za i.6oo dinarjev. Več ■ izveste v Mariboru, Koroška; cesta 5. Cirilova tiskarna. 470
plačilu se vzame V najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.
Kupujem in kopinšnice ali -
robidnice v vsaki množini po' najvišji ceni. Matija Lah, Maribor, Glavni trg 4.	3—3 48I
Iščem službo majerja
Več pove upravništvo lista.
licem službo viničarja,
Več pove upravništvo «Straže»*
iščem službo švajcarja s
4 delavskimi močmi. Več pove uprava lista.	486
Dijaki pozor!
Ako hočete dobro in poceni zimsko obleko, nabavite si isto pri tvrdki Rudolf Niefergal, manufaktuma trgovina v Mariboru, Koroška cesta 1. Lastna krojačnica. Izdelovanje točno! Nizke cene !	1—3 489
Gospodu dr. Franju Jankoviču, praktičnemu zdravniku v Mariboru, se za njegov požrtvovalni trud o priliki moje težke bolezni najtoplejše zahvaljujem Maribor, dne 10. avgusta 1921.
la Dunajski kvas
ponuja F. Lepoša, trgovina, Maribor, Gosposka ulica 56. Razpošiljanje na vse strani. 482
ХХЖЖХЖЖХХХ
Krušno moko
od 8 K naprej, kavo, sladkor, riž, milo in drugo kupite najceneje pri	S49
MILANU JELENKO,
Lajteršperg št. 250, preje Pölzl.
XXXXXXXXXX
Za vzorčni sejem v Pragi
ter za	1—3 478
velesejem v Ljubljani oddajamo
legitimacije in znake.
Istotako prodajamo vozne listke za vse želez, proge Jugoslavije in Nemške Avstrije.
d. d. za mednarodne transporte.
Podružnica: Mar ib or, Aleksandroma cesta 35. Telefon 375.	Brzojavi: Špedbalkan,
488
A. Pivka in rodbina.
Kdor ne verjame *osku^:K se
Klobuke,
», bo, da sejkapi;
Somišljeniki darujte za sklad KZ.
39®
obleko,
pepilo,
čewlja,
ctoteolexLice, potov. Jeoša-se, iozToice s&& txg* in razno galanterijsko blago najboljše in najceäeje.pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2.
Hom trgovina!
MILOS OSET, MARIBOR
?
Aleksandrova cesta 45, nasproti glavnega kolodvora,
priporoča raznovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter deželne pridelke. — Prosi cenjeno občinstvo za obilen obisk.
Solidna in točna postrežba!
595
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, gadr, 2 neom. zav.
m Ш ВСГ Obreetuje vloge po 4% Im 4%%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo brezplačno.	46
156
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j Rental	isetvrelidini дјазв-еДк	gag3ts£>Jil:nJeg& sama. |
Izdajatelj m založnik; Konz. „Straže.4
Ddgovcrni urednik’: Vlado Pušenjak.
Tisk' Cirilove tiskarne v Mariborua