URN_NBN_SI_doc-GR9ZSGYL

našel celo v stričevi knjižnici. V rom anu nastopa družina Oblonski. V nekem zapisu sem te dni našel, da so se Tolstojevi sosedje v vasi Prigovo, h katerim je Tolstoj rad zahajal, pisali Oblonski. Zato ni izključeno, da se je Zunkovičeva tajnica pisala v resnici Oblonski. Potem ko mi je ravnatelj Zunkovič razkazal vso knjižnico in me povabil, da jo naj čim pogosteje obiskujem, mi je na koncu podaril še svojo knjigo in še neko brošurico ali separat. K adar sem le mogel, sem odtlej pogosto obiskoval knjižnico zaradi študija samega, pa tudi zaradi priložnosti, da sem se lahko včasih pogovarjal z Obolensko v ruščini ter si tako poglabljal znanje ruskega jezika in ruske knji­ ževnosti, k ar je traialo tia do m ature v ju niju 1924. Pomen študijske knjižnice in njena vloga v takratn em in poznej­ šem m ariborskem in slovenskem znanstvenem in kulturnem svetu sta rasla od leta do leta, zlasti pa sta se povečala in utrdila, ko je postal njen ravnatelj prof. Janko Glazer, ki jo je strokovno reorgani­ ziral in čitalnico odprl tudi tak ratn im m ladim rodovom m ariborskih srednješolcev. Danes je to druga slovenska vseučiliščna knjižnica, ki raste od dne do dne in ki zasluži zaradi svojega pomena, da dobi čim prej potrebno lastno novo stavbo, ki ji bo tudi prostorninsko za­ gotovila tisti razvoj, ki je vseučiliški knjižnici potreben vzporedno z razvojem M aribora v popolnejše vseučiliško mesto. a k a d e m ik prof. dr. B r a tk o K r e ft p o d p r e d s e d n ik S lo v e n s k e a k a d e m ije z n a n o sti in u m e tn o s ti O KNJIŽNICI IN SLOVENSKI KN JIG I N ekdanio Študijsko knjižnico v M ariboru sem spoznal v času dvoletnega šolanja na m ariborskem učiteljišču. Ze od rane m ladosti privzgojeno potrebo po b ran ju — mama, preprosta km ečka ženska, je izredno rada brala, in tako so bile knjige vedno p ri hiši — mi je na uči­ teljišču še dodatno spodbujal profesor slovenščine Gorjup, ki nas je še posebej navduševal za C ankarja, ki sem ga ta k ra t dom ala vsega p re­ bral. Čeprav je bila šolska knjižnica še k a r bogato založena, smo si kniige sposojali tudi v Š tudijski knjižnici. Po pravici povedano, se ne spomnim, da bi se zgodilo pri m ojih obiskih v knjižnici kaj po­ sebnega, če izvzamem zadrego, v katero me je spravil njen ravnatelj Janko Glazer, ko sem vračal Dostojevskega »Zločin in kazen« z v pra­ šanjem , kaj mi je knjiga povedala. V tren u tn i vznem irjenosti nisem K njižnica 22(1978)3-4 161