novoles
LETO XXI
Številka 5 /
novoles
22. april 1983
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A
Praznik dela -in
samoupravljanja
Spomnimo se praznovanj 1. maja iz prvih povojnih let, iz let graditve naše porušene in izmučene domovine, ter iz petdesetih in šestdesetih let, iz let graditve našega standarda in blagostanja. Vsa ta praznovanja so bila polna zanosa ob delovnih uspehih, ob otvoritvah novih tovarniških obratov, šol, vrtcev, novih prometnih povezav in novih delovnih dosežkov naših delovnih ljudi. Zastave so plapolale v vetru, govorniki, polni zanosa, so podžigali srca k veselju in ponosu v tistem kratkem prvomajskem delovnem predahu. S ponosom so delavci zrli nazaj na ustvarjeno, s ponosom naprej v svojo lepšo, svetlo bodočnost.
Komaj smo našli dovolj velike in dovolj lepo zveneče besede, da smo lahko opisovali vse delovne uspehe, naše veselje in pričakovanja, da smo dali
duška srhljivo vznemirjajočemu občutku, ki nam ga je v žile pognala nenehna rast. Seveda nam je to veselje zameglilo pogled. Navdušenje je bilo pristno, o tem ni dvoma, tudi delo je bilo pristno, vanj je bilo vtkanih nešteto upov, želja, pričakovanj. In pričakovanja so bila večja od možnosti, zato smo dostikrat nekritično zamižali, dobrohotno spregledali, ploskali tudi takrat, ko smo na tihem že začeli dvomiti, da morda tako le ni prav. Da ne moremo graditi več kot pa smo zmožni plačati, da ne moremo porabiti več, kot lahko tudi ustvarimo.
Streznitev iz tega opojnega občutja je prihajala počasi. Ko so pričeli na vrata trkati tuji upniki, so postajale besede govornikov vse manj bombastične, vse manj zveneče. Prišla je ura spoznanja, da ves napredek le ni bil plod našega dela, ampak smo se morali za to, da smo se ponašali z visoko razvitostjo, zadolževati. Ko smo mislili kako dobri smo, kako razviti, je prišel hladen tuš.
Vrniti je treba dolgove, odplačevati jih je treba v trdni valuti, ustvarjeni z lastnim delom. V tem trenutku je nihče ne more ustvariti namesto nas.
Praznovanja praznika dela bodo morala biti v prihodnje zato bliže resnici, predvsem pa bomo ob tem pomembnem prazniku zahtevali resnico o delu, se pravi, zahtevali prave podatke o investicijah, o kreditih, o produktivnosti in rezultatih dela, pa tudi kam se ti rezultati razporejajo in kam odtekajo. Vprašanje nagrajevanja po delu bo treba postaviti v ospredje še bolj ostro, kajti le tako bomo delu povrnili njegov ugled.
Različni administrativni in birokratski posegi so v zadnjem času ugled dela zelo oškodovali. Postavili so ga na raven, kjer so bile možne razne manipulacije. Vsi se sicer strinjamo s tem, da je naša domovina v težkem ekonomskem položaju in da moramo vsi po svojih močeh prispevati k izboljšanju tega stanja, žal pa seje dogajalo, da so razni carinski ukrepi, devizna
Čestitka
Bliža se 1. maj, ki ga vsi delavci sveta praznujejo kot svoj praznik. Preživeli ga bomo v raznih koncih naše domovine, nekateri tudi delovno. Kjerkoli že boste, želimo vam da bi prvomajske proste dni prijetno preživeli, se odpočili in si nabrali novih moči za skupno uresničevanje naših nalog.
Družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in uredništvo
politika, politika cen in še mnogi drugi restriktivni posegi, ki naj bi pomagali najbolj ogroženim, ponavadi najbolj udarili tiste, ki so dobro gospodarili, jih spravili v težak položaj in jim tako po krivici odvzeli rezultate njihovega dela. Če se taki posegi izvajajo kampanjsko in nedosledno, je škoda toliko večja. Nič čudnega tudi ni, da se v brazdah administrativnih ukrepov krepi birokracija, ki je že v svoji naravi nasprotna nagrajevanju po delu in naj drago cenejši pridobitvi našega delavskega razreda - delavskemu samoupravljanju.
Delavsko samoupravljanje v naši domovini slavi že visok jubilej, vendar šele sedaj, v krizni situaciji, ugotavljamo, koliko je v resnici živo in koliko je bilo le fasada za birokratske in tehnokratske odločitve. Sedaj, ko te sile pridobivajo na moči, ob zaslombi administrativnih ukrepov, je čas, da se izkaže njegova moč in prava vrednost. In praznovanje prvega maja, praznik dela in delavcev, je zato tudi praznik za krepitev samoupravljanja, svetinje jugoslovanskega delavstva.
Delo v novih učnih delavnicah. Več o tem v naslednji številki
27. april -1. maj 1944
KAKO JE 5. SNOUB IVANA CANKARJA PRAZNOVALA 27. APRIL IN 1. MAJ 1944
Mnogo je tega, kar se ne da opisati, ker to čuti in ima v spominu kot drag talisman v sebi človek, ki je doživel tisti čas.
Cankarjeva brigada je že od 15. aprila, to je vso drugo polovico aprila, bojevala zelo težke boje ob cesti Ljubljana— Kočevje. Zagrizene bitke so divjale od Vel. Lašč, Turjaka in vasic in zaselkov ob tej cesti. Sovražne tankovske kolone so ob podpori pešadije prodirale iz Ljubljane proti Kočevju. Brigada je bila oborožena samo z enim protitankovskim topom, drugače je bila oborožena samo s puškami in mitraljezi. Imela je tudi minerski vod, vendar je bilo vse to premalo. Sovražna premoč je bila več kot očitna, to je občutil vsak borec na položaju. Proti tankom smo se borili tako, da smo podirali drevje, če je bilo ob cesti, ceste smo tudi prekopavali. Minerci so pa neutrudno zakopavali na to cesto mine. Tanki več dni niso mogli čez te ovire, še manj pa sovražna pešadija.
V ognju, saj sta dobesedno gorela gozd in suha trava, so partizani jurišali na nemške motorizirane kolone. Mnogo tankov so poškodovali; ko so jih hoteli sovražniki med bojem popraviti, so jih pokosile partizanske krogle. V teh bojih so imeli tudi partizani izgube. Na sovražni strani so bili popolnoma uničeni trije nemški tanki in ena avtoblinda. Ubitihje bilo več kot 60 sovražnikov, nekaj paje bilo tudi ujetih.
Brigada se je morala zaradi velike premoči umakniti. Vendar pa to ni bil beg, pač pa taktičen (v popolnem redu) umik na druge položaje. Drugi dan smo se pojavili že drugje. Ravno na predvečer praznika OF slovenskega naroda so bili bataljoni naše brigade razporejeni po vaseh nad Vodicami. Borci so bili to popoldne bojj podobni drvaijem kot partizanom, kajti vsi so se, razen straž in patrulj, ukvarjali z drvmi po gozdovih. Tako je vsak bataljon zase nanosil na najvišje vrhove velike kupe dračja in drv, da so zvečer, ko se je popolnoma stemnilo, noč
pa je bila jasna, posuta z zvezdami, zagoreli mogočni kresovi. Naš bataljon je imel naj večji kres nad razvalinami Starega gradu nad Vodicami, da seje videlo proti beli Ljubljani, kamor so bile uprte tudi naše oči.
Zgodovinski dogodek smo počastili s pesmijo. Kako dobro seme so vsej ali 27. aprila 1941 možje, ki so postavili temelje OF, pričata, da smo bili partizani po vseh vrhovih naših slovenskih gora, tako priča to, da smo bili partizani po vseh vrhovih naših slovenskih gora, tako komisar. Mi, partizani, pa smo s ponosom gledali plamene kresa. Še tesneje smo stisnili orožje, ki ga takrat niti ponoči nismo odložili. Le glejte, okupatorji, naše kresove.
Ko nam je bilo prebrano povelje 7. korpusa, da je za naš neenaki boj z okupatorjem naša brigada pohvaljena ravno za 27. april, so naši obrazi v siju ognja še bolj zažareli. Tovariši, drugo leto pa bomo praznovali v naši beli Ljubljani. Tedaj je kot vihar prišlo iz naših grl: „Pride dan, ko v Ljubljano, zdaj nevesto prodano ...“ Šele po polnoči smo pospali okoli ognja, le straže z mitraljezi so bile budne.
Na dan praznika pa smo imeli v Malih Lipljenj ih z vaščani skupno proslavo. Takrat smo imelr tudi zaobljubo OF, da naš boj ne bo končan, dokler ne bo pregnan še zadnji sovražnik iz domovine. Ko smo korakali po vasi, so se nam pridružili tudi vaščani.
Za delavski praznik, 1. maja, pa smo „pozdravili11 sovražnika že v Žužemberku, in to s topovskimi granatami. Za te naše praznike paje padlo dosti
borcev, dosti jih je omahnilo tudi pri obnovi. V miru živimo danes. Naši spominski dnevi pa ne teijajo od nas nič drugega kot to, da j ih ne pozabimo.
T. VIRANT
Iz javne razprave
IZ JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
V naši delovni organizaciji smo ob razpravi o dokumentih zdravstvene skupnosti razpravljali tudi o osnutku zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.
Razprava o tem dokumentu je bila izredno živahna, saj so bila postavljena številna vprašanja, pobude, zahteve itd., vendar pa moramo pri tem opozoriti na nekaj: osnovne usmeritve so določene že v zveznem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in če je v zveznem zakonu določeno, da služenja vojaškega roka v JLA ne štejemo v pokojninsko dobo, potem z našimi pripombami o republiškem zakonu ne moremo uspeti itd.
V tem zakonu so opredeljene naslednje temeljne pravice:
—	pravica do starostne pokojnine,
—	pravica do razporeditve na druga ustrezna dela oz. naloge,
—	pravica do ustrezne zaposlitve delovnih invalidov,
—	pravica do prekvalifikacije ali dokvalifikacije ter do ustreznih denarnih nadomestil,
—	pravica do invalidske pokojnine,
—	pravica do družinske pokojnine,
—	pravica do denarnega nadomestila za telesno okvaro.
Novosti so predvsem naslednje:
—	zagotovljeno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmerju ne glede na dolžino delovnega časa; doslej so imeli te pravice le delavci, ki so delali najmanj polovico delovnega časa;
—	določeno je obvezno zavarovanje poklicnih umetnikov, odvetnikov, obrtnikov, in kmetov;
—	obvezno je zavarovanje vrhunskih športnikov.
V naših razpravah po temeljih organizacijah je delavce najbolj zanimalo ravno obvezno zavarovanje kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic. Zanimanje za to zavarovanje je razumljivo, saj je še vedno veliko naših delavcev ali njihovih sorodnikov, ki imajo precej zemlje, in je to zavarovanje za njih interesantno.
Največ pripomb je bilo na IV., V. in IV. poglavje, kjer so bistvene spremembe pri t. i. invalidskih pokojninah, od nastanka invalidnosti, pravice zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo itd., kjer so obveznosti prenešene na organizacije združenega dela. Zaradi tega ugotavljamo, da bo prehod na nov sistem izredno zahteven in da ozdi na to niso pripravljeni
Gradnja temeljev za novi žerjav dobro napreduje
dovolj strokovno in kadrovsko. Zato smo predlagali in to tudi posredovali skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da se prehod na nov sistem uredi postopoma. Iz tega naslova se morajo tudi zmanjšati obveznosti ozdov do združevanja sredstev v skupnost.
Nekatere konkretne pripombe, ki so bile izražene v javni razpravi in smo jih posredovali skupnosti, so:
—	razpon med naj nižjo in naj višjo pokojnino je po nekaterih mnenjih previsok,
—	višino družinskih pokojnin je potrebno na nek način omejiti,
—	v krog zavarovancev je treba vključiti otroke in odrasle, ki zaradi svojega psihofizičnega stanja niso pridobitno sposobni,
—	vključitev služenje kadrovskega roka v JLA v pokojninsko dobo (v uvodu smo obrazložili, zakaj to ni možno!).
O določbah, ki urejajo invalidsko zavarovanje, bomo še govorili, ker bomo morali naše samoupravne splošne akte prilagoditi novim določbam.
Ako kdo želi podrobnejša pojasnila, naj se obrne na sekretarja tozda ali pa na strokovne službe v delovni skupnosti.
M. G.
0 dokumentih
IZ JAVNE RAZPRAVE O DOKUMENTIH ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
V	naši republiki je že od začetka letošnjega leta trajala široka javna razprava o samoupravnih aktih zdravstvene skupnosti Slovenije in občinskih zdravstvenih skupnostih, in sicer o s moupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva in o aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti.
V	Novolesu se je prva razprava začela že 26. februarja 1983 na seji konference delegacij sisa za zdravstvo, nato pa na zborih delavcev oz. v samoupravnih delovnih skupinah v času od 14. do 30. marca 1983. Razprave po naših temeljnih organizacijah smo uskladili na sestanku sekretarjev tozdov 8. aprila 1983.
V	tem članku želimo opozoriti na tiste pripombe, ki so bile izražene v naših temeljnih organizacijah, in one, ki so bile dane v splošni javni razpravi v Sloveniji in so bile objavljene v delegatskem obveščevalcu
zdravstvene skupnosti Slovenije
6.	aprila 1983.
Največ pripomb je zadevalo poglavja, ki urejajo:
—	prenos pravic in obveznosti pri zagotavljanju zdravstvenih storitev pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji poklicnih bolezni in poškodb na delu na organizacije združenega dela,
—	prenos pravic in obveznosti pri zagotavljanju dela socialne varnosti (nadomestila OD oz. bolniške) na OZD,
—	višino participacije pri poškodbah zunaj dela,
—	participajo za zdravstvene storitve nasploh.
V Novolesu je bil največje pozornosti deležen 25. člen samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki govori o nadomestilih OD, kjer je predvideno:
—	najmanj 75 % od osnove za prve tri dni odsotnosti z dela in za ves čas odsotnosti zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana,
—	80 % od osnove od četrtega do petnajstega dneva odsotnosti,
85 % od osnove od šestnajstega do tridesetega dneva odsotnosti,
—	90 % od osnove od enaintridesetega dneva dalje.
Če primeijamo ta člen s 24. členom osnutka samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, ugotovimo, da so spremembe v zadnji alinei (odsotnost nad enaintrideset dni). V razpravi je bil ta člen izredno neugodno sprejet, zlasti v tozdih TVP in TKO, kjer se s tem niso strinjali. Takšno stališče (odklonilno) smo posredovali tudi občinski zdravstveni skupnosti, vendar bo to odvisno tudi od stališč drugih večjih delovnih organizacij (Krka, Novoteks, IM V. Pionir itd). Vendar moramo pri tem opozoriti na nekatere nejasnosti, ki so pri tem. Ta nadomestila imajo samo naj nižjo osnovo, lahko pa posamezna delovna organizacija v svojih samoupravnih splošnih aktih določi višji odstotek nadomestila. Vendar pa bodo za ozde, ki bodo zaradi prekomerne odsotnosti uveljavljali solidarnost v zdravstveni skupnosti, veljali odstotki, sprejeti v zdravstveni skupnosti, ne pa tisti, kijih bo sprejel ozd (če bodo le-ti višji).
Največ pripomb je bilo na 6.,
7.	in 8. člen navedenega sporazuma. ki govore o prenosu pravic in obveznosti zagotavljanja zdravstvenega varstva ob poškodbah na delu in poklicnih boleznih na organizacije združenega dela. Te določbe so sicer samo izvršitev nalog, ki so navedene v 49. členu zakona o
zdravstvenem varstvu, vendar v času javne razprave nismo imeli na razpolago izračunov, kaj to za našo delovno organizacijo pomeni. V javni razpravi je bila izražena bojazen, da se bodo obveznosti prenesle na ozde, medtem ko se obveznost do združevanja sredstev v občinsko zdravstveno skupnost ne bo ustrezno zmanjšala.
Mnogo pripomb je bilo na račun participacije (lastne udeležbe pri plačilu). Participacija ostane, s tem da so glede na osnutek nekateri popravki (npr. pri prevozih z reševalnimi vozili, kjer je participacija sedaj enotna, v osnutku je bila predvidena različno glede na prevoženo razdaljo, ni več predvidene dvojne participacije zaradi poškodbe zunaj dela ali njenih posledic, uvedbo nekaterih novih obveznosti, npr. pri kontracepciji itd.).
V tem članku smo samo bežno prikazali nekatere poudarke iz javne razprave. Novosti naj bi se uveljavile od 1. julija 1983 dalje, za prenos pravic in obveznosti zagotavljanja zdravstvenega varstva ob poškodbah na delu in poklicnih boleznih na ozde pa naj bi se uveljavile najkasneje 1. januarja 1984.
O teh dokumentih bomo še razpravljali in sicer ob sprejemu aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti in ob spremembah Novolesovih samoupravnih splošnih aktov, ki jih bomo morali prilagoditi tem spremembam.
Ako kdo želi podrobnejša pojasnila, se naj obrne na sekretarja tozda ali pa na strokovne službe v delovni skupnosti.
M. G.
Trgovina s pohištvom v svetu
Aktivnejše vključevanje v mednarodne trgovinske tokove je trajna in osnovna razvojna naloga proizvajalcev, ki sodijo v sozd Uniles. Da bi analizirali realne okvire, v katerih je moč pričakovati naš nadaljni prodor na svetovni trg pohištva, smo se odločili podati nekaj primerjalnih informacij o svetovni trgovini s pohištvom v obdobju od 1975 do 1980 ter našem deležu v njej.
Dominacija Italije in ZR Nemčije v svetovnem izvozu
pohištva je osnovno obeležje svetovnega trga pohištva v obdobju zadnjih desetih let. Delež teh dveh držav v celotnem svetovnem izvozu je namreč leta 1975 znašal kar 35 %. Zahvaljujoč predvsem izrazito dinamičnemu prodom italijanskih proizvajalcev pohištva na svetovno tržišče pa je bil omenjeni delež do konca leta 1980 povečan na 42 %. V letu 1980 je bila Italija tudi največji svetovni izvoznik pohištva. Razkorak med Italijo in ZR Nemčijo ter ostalimi pomembnejšimi izvozniki pohištva (tabela št. 1) pa je že velik. Tako je leta 1980 vrednost izvoza pohištva Belgije (7 % celotnega svetovnega izvoza), ki je bila v tem letu tretji največji izvoznik, za več kot trikrat zaostajala za vrednostjo izvoza Italije ali ZR Nemčije.
V skupino pomembnejših izvoznikov pohištba brez dvoma sodi tudi Jugoslavija, saj je leta 1980 ustvarila 3,27 % svetovnega izvoza, po njegovi vrednosti pa predstavlja desetega največjega izvoznika pohištva. Kljub temu da je vrednost jugoslovanskega izvoza v obdobju 1975 - 1980 kontinuirano naraščala, je bila rast jugoslovanskega izvoza počasnejša kakor rast svetovne trgovine s pohištvom. To se je odrazilo na upadanju deleža jugoslovanskega izvoza v celotnem svetovnem izvozu (v letih 1977, 1978, 1979). Vendar se je omenjeni delež, zahvaljujoč dobrim rezultatom v letu 1980, ponovno povzpel na nivo iz leta 1976. Podobnim tendencam je bil podvržen tudi izvoz slovenskega pohištva.
Uvoz pohištva je po drugi strani skoncentriran predvsem na štiri najpomembnejše uvoznike: ZR Nemčijo, Francijo. ZDA in Nizozemsko, saj na omenjene dežele v letu 1980 odpade kar 47 % svetovnega uvoza pohištva. Te dežele so istočasno tudi pomembnejši izvozniki pohištva, kar jasno odraža odprtost njihovih tržišč tuji konkurenci.
Iz tabel št. 1 in 2 je razvidno, da (z izjemo Italije) najpomembnejši svetovni izvozniki pohištva (ZR Nemčija, Belgija, Francija, ZDA, Švedska. Nizozemska) istočasno sodijo v skupino desetih največjih svetovnih uvoznikov pohištva. Temu dejstvu gre tudi pripisati podatek, daje Jugoslavija v letu 1980 ustvarila neto devizni priliv izvoza pohištva* adekvaten neto prilivu ZRN, katera je v tem letu ustvarila šestkrat večji izvoz. O zaprtostijugoslo-
(Nadaljevanje na 4. strani)
IZVOZ POHIŠTVA PO DRŽAVAH V OBDOBJU 1975 - 1980
(rangirano po absolutnih vrednostih izvoza v letu 1980)	Tabela št. 1:
	1975	1976	1977	1978	v mio US dolarjih 1979	1980	
1. Italija	481,6	676,6	961,4	1.379,3	1.974,2	2.179,6
2. ZR Nemčija	853,2	1.069,5	1.317,7	1.659,9	1.916,5	2.047,8
3. Belgija	396,8	447,0	489,4	569,0	622,0	725,4
4. Francija	240,7	258,9	345,8	430,0	541,5	650,2
5. Velika Britanija	218,0	255,4	368,1	450,2	491,7	556,3
6. ZDA	176,6	244,8	260,0	351,3	388,4	527,5
7. Švedska	206,5	233,3	268,0	321,3	422,0	510,1
8. Danska	171,3	200,7	230,1	291,4	348,1	437,3
9. Nizozemska	180,8	207,7	235,9	270,0	313,5	346,7
10. Jugoslavija	106,2	153,2	159,5	175,2	220,9	327,5
SLOVENIJA	48,3	70,1	75,9	78,1	94,0	123,2
VES SVET	3.540	4.501	5.560	7.122	8.871	9.997
Del. jug. v svet. izvozu	3,0	3,4	2,9	2,5	2,5	3,3
Delež SRS v svetovnem						
izvozu pohištva	1,4	1,6	1,4	1,1	U	1,2
UVOZ POHIŠTVA PO DRŽAVAH V OBDOBJU 1975 -(rangirano po absolutnih vrednostih uvoza v letu 1980)			1980		Tabela št. 2:	
	1975	1976	1977	V 1978	mio US dolarjev 1979	1980	
1. ZR Nemčija	561,6	634,2	844,4	1.125,3	1.388,7	1.683,0
2. Francija	495,8	638,2	679,2	8435	1.100,0	1.308,8
3. ZDA	4065	549,7	668,5	972,0	1.146,2	1.219,1
4. Nizozemska	429,7	523,7	669,0	884,7	990,9	1.026,0
5. Belgija	272,6	335,8	447,3	554,3	640,4	712,8
6. Velika Britanija	2045	219,8	243,0	373,2	539,0	658,1
7. Saud. Arabija		102,9	246,0	399,9	> 536,0	626,8
8. Švica	149,8	204,2	247,3	342,8	443,2	532,9
9. Avstrija	137,8	164,7	214,1	2625	307,3	3625
10. Švedska	139,2	174,3	215,0	200,3	264,9	327,2
Jugoslavija	6.0	5,3	95	10,0	14,6	13,2
SLOVENIJA	2,3	1,2	1,9	25	3,0	2,3
VES SVET		4.706	5.975	7.719	9.526	11.020
Delež jugoslov.						
uvoza v svet. uvozu		0,11	0,16	0,13	0,15	0,12
(Nadaljevanje s 3. strani)
vanskega tržišča govori tudi podatek, da smo leta 1980 uvozili le 0,12% celotnega svetovnega uvoza, kar predstavlja v primerjavi z ostalimi pomembnejšimi svetovnimi proizvajalci in izvozniki pohištva v svetu izrazito nesorazmerje med izvozom in uvozom pohištva.
Jugoslovanski delež izvoza pohištva v celotnem izvozu nacionalnega gospodarstva je v primerajvi z ostalimi evropskimi deželami daleč nadpovprečen, kar sicer po eni strani odraža relativno razvitost pohištvene industrije v okvirih nacionalne industrije, po drugi strani pa je zaradi narave proizvodnje (delovna intenzivna industrijska dejavnost) rezultat relativno skromne industrijske razvitosti ter relativno skromne konku-
renčne sposobnosti vključevanja v mednarodno delitev dela preostalih industrijskih dejavnosti. Tako se delež izvoza pohištva vodilnih svetovnih izvoznikov giblje okoli 1 % (izjema sta Italija 2,8 %, Danska 2,6 % in do neke mere Švedska 1,7%), jugoslovanski delež pa znaša 3,6% (slovenski delež je celo izrazitejši: 6,7 %).
Relativno pomemben delež izvoza pohištva v celotnem jugoslovanskem uvozu nas prav tako opozaija, da kljub izvozno usmeijeni ekonomski politiki ni moč pričakovati (ob nadaljni rasti celotnega izvoza) izrazitega povečanja deleža pohištvene industrije, kar še posebej velja za Slovenijo. Na to dejstvo nas opozarjajo tudi podatki o izvozu pohištva na prebivalca. Po tem merilu je namreč Slovenija tretji največji izvoznik
na svetu (tabela št. 4), takoj za Dansko in Belgijo.
*V letu 1980 je naj višji neto devizni priliv izvoza pohištva ustvarila Italija (preko 2 mlrd US dolarjev), sledita pa ji ZR Nemčija (346,8 mio US dolarjev) in Jugoslavija (314,3 mio US dolarjev).
Tabela št. 4:
IZVOZ POHIŠTVA NA PREBIVALCA V ODNOSU NA CELOTEN IZVOZ NA PREBIVALCA V LETU 1980
Država	v US dolarjih Izvoz pohištva
	na prebivalca
1. Danska	85,4
2. Belgija	735
3. Švedska	61,4
4. Italija	38,1
5.	Finska	36,4
6.	ZR Nemčija	33,3
7.	Singapur	26,9
8.	Nizozemska	24,7
9.	Avstrija	22,0
10.	Švica	21,3
11.	HongKong	20,7
12.	Norveška	20,1
13.	Jugoslavija	14,7
SLOVENIJA	64,7
/	"N
Naša puta
v________________________
Holadrija, holadrajca, naša puta nosi jajca.
Jajca bom na trg peljala, za denarčke jih prodala
Kaj z denarčki boš počela, ko jih dosti boš imela?
Z njimi hiško bom kupila, fanta vanjo povabila.
Ta načrt se ne izpolni, ker so dinarčki nam bolni. Preden kura jajce zleze, dinarje že manjše teže
in poraste cena hiše in vse drugo je vse višje. Holadrija, holadrajca, bolje je — da sneš vsa jajca.
Filmsko
gledališče
Filmsko gledališče v Novem mestu uspešno dela od lanskega oktobra. Skrbno izbran program kvalitetnih pa tudi zanimivih filmov je pritegnil v dvorano Doma JLA že dokajšnje število stalnih obikovalcev. Zato se vam kaj lahko zgodi, da boste, če boste pritekli zadnji trenutek, ostali brez vstopnice ali pa dobili slab sedež nekje v sprednjih vrstah in ob strani. Dober obisk brez dvoma pomeni, da v našem mestu le ni tako malo ljudi, ki si z veseljem ogledajo dober Film.
Če morda dosedaj sploh niste vedeli za filmsko gledališče v Novem mestu ali pa niste odšli v kino, ker niste vedeli, kateri film je tisti četrtek na sporedu, preberite tole kratko obvestilo.
Aprila bomo lahko videli nemški film „Pločevinasti boben", dva francoska: „Zadnji metro" in Violette Noziere"; ameriške: „Dobrodošli, gospod Chance", „Glorija" ,.Manhattan" „Televizijca mreža; in domači film „Beštije".
Predstave filmskega gledališča so v Domu JLA praviloma vsak četrtek ob 18. uri. Kadar pa Dom JLA dvorano potrebuje za druge prireditve, predstava filmskega gledališča odpade.
NOVO LES 5
Zato prosimo, da v sredo ali četrtek pogledate v eno od omaric s filmskim sporedom ali pa pokličite na telefonsko številko 21—467. O morebitni spremembi ure zaradi poletnega časa vas bomo obvestili. rZKO OBČINE NOVO MESTO Filmsko gledališče
Poizkusna
proizvodnja
Proizvodne zmogljivosti bodo sprva izkoriščene samo polovično - Vsi udeleženci v Hoblesu se moramo zavedati, da smo se odločili za naložbo zavestno in odgovorno ter na gospodarski podlagi in z ekonomskimi interesi
Tovarna stavbeno mizarskih izdelkov HOBLES Špeter pri Čedadu je začela v mesecu februaiju s poiskusno proizvodnjo. V prvem letu obratovanja bo dosegla predvideno realizacijo v višini 4,746 milijarde Lit. Od tega bo dosežena lastna proizvodnja oken in polken v višini 1,150 milijarde Lit, od dobaviteljev iz Jugoslavije in Italije bo nabavljenih senčil, vhodni in notranjih vrat v višini 896 milijona Lit, poleg tega pa bo doseženega prometa iz dodatnega osnovnega in komercialnega programa še v vrednosti 1,769 milijarde Lit.
V prvem letu bo zaposlenih skupno 23 delavcev, od tega 16 v proizvodnji. Proizvodne kapacitete bodo izkoriščene polovično. Zaradi tega in določenih zagonskih težav je predvidena v osnovni proizvodnji izguba, ki bo zmanjšana z dodatnim proizvodnim in komercialnim programom na 119 milijonov Lit. Ker je v stroških upoštevana amortizacija v višini 2654 milijonov Lit, bo Hoblesu ostalo nekaj likvidnostnih sredstev za odplačilo italijanske anuitete institucij IMI, razlika bo namenjena za osnovna in obratna sredstva. V stroških so upoštevane vse obresti za najete kredite v višini 311 milijonov Lit. Odplačilo glavnice jugoslovanskih kreditov v obveznostih za letošnje leto ni upoštevano. Povečane obveznosti Hoblesa za odplačilo najetih kreditov bodo v letu 1984 znašale 353 milijonov Lit.
Predvidena vrednost celotne realizacije je rezultat korigiranega osnutka plana od strani odgovornih predstavnikov Hoje in Hoblesa, kije bil pripravljen
za 4. sejo upravnega odbora Hoblesa dne 10. 2. 1983. Poleg zaposlenih v Hoblesu, ki nosijo naj večjo težo pri izpolnjevanju letnega načrta, je izrednega pomena sodelovanje jugoslovanskih udeležencev v okviru prodaje svojega proizvodnega programa. Zavedati se moramo, da so postavljeni cilji v pogledu višine letošnjega prometa izredno zahtevni in zato lahko pomeni pasivnost kateregakoli člena celotne verige zmanjšanje višine realizacije in s tem poslabšanje predvidenega rezultata.
Tovarna je bila zgrajena popolnoma na novo z vso potrebno infrastrukturo in ker je finančno pokrita v pretežni meri s krediti, so temu primerno visoki tudi fiksni stroški.
Upravni odbor Hoblesa je na
4.	seji obravnaval stopnjo pripravljenosti naročil pred začetkom obratovanja, posebno še glede na porabljen čas zaposlenih za delo na komercialnem področju in stroške, ki so bili vloženi v raziskavo tržišča. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se v bodoče poveča angažiranost komercialnega delovanja Hoblesa, Hoje, kakor tudi drugih udeležencev v investiciji.
Drugo področje, obravnavano na tej seji, je bila stopnja pripravljenosti kadra in njihova usposobljenost za proizvodnjo stavbeno mizarskih izdelkov. Hobles se bo moral za vodenje proizvodnje čimprej usposobiti in osamosvojiti, ker je vsako potovanje povezano z visokimi stroški, ki jih tako majhen obrat ne more prenesti. V zvezi s tem je OU sprejel sklep, daje
potrebno organizirano pristopiti k strokovnemu uvajanju zaposlenih strokovnjakov Hoblesa v proizvodnjo stavbeno mizarskih izdelkov, kar bo omogočalo doseganje kvalitetne proizvodnje v okviru inštaliranih kapacitet.
Vsi udeleženci v Hoblesu se moramo zavedati, da smo se odločili za naložbo zavestno in odgovorno ter na gospodarski podlagi in z ekonomskimi interesi. Zato smo tudi dolžni tovarno usposobiti za rentabilno poslovanje, ustvariti sredstva za odplačilo kreditov, doseči pogoje za nadaljnji razvoj in s tem jačati gospodarsko aktivnost na tem področju.
CIRIL MRAK
Kam plovemo?
Kot vselej doslej se je tudi tokrat razprava v skupščini Jugoslavije ob poročilu ZIS o gospodarskih gibanjih v začetku letošnjega leta končala s splošnimi ugotovitvami in sklepi, da je treba proizvodnjo oživiti, ustvariti pogoje za povečanje izvoza, zaustaviti inflacijo, znižati porabo itd., itn. Nič novega torej, saj smo to pesem oz. sklepe že ničkolikokrat slišali. Kljub temu pa iz dneva v dan ugotavljamo, da z izvozom ni tako, kot si želimo, da inflacija grozljivo raste in da se poraba veča. Kaj in kako nam je storiti, da bomo enkrat vendarle prišli od besed in želja in neuresničenih sklepov k pravim dejanjem?
Zgolj bežen pregled nad zaključnimi računi lanskega leta kažejo dokaj neprijazno sliko:
—	da dohodek in čisti dohodek gospodarstva padata,
—	da padajo tudi realni osebni dohodki,
—	da izgube naraščajo,
—	da se ekonomičnost in produktivnost našega združenega dela zmanjšujeta,
—	da pa na drugi strani visoko presegajo v resolucijah dogovoijene meje dohodki državnih proračunov in sisov (splošna in skupna poraba).
Kaj torej storiti ob ugotovitvi, da se pri reševanju navedenih vprašanj in dosedanjih problemov pravzaprav vrtimo v krogu enih in istih rešitev, le da imajo drugačna imena in naslove? Odgovor bo morala seveda dati tudi ZKJ kot tista revolucionarna moč, kateri naš delovni človek še zaupa in veijame. Poprej pa bo seveda potrebna diferenciacija znotraj nje same, da ne bo več — kot je rekel predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič — vlak na dveh tirih: etatistično — pragmati-stičnem in socialistično — samoupravnem.
-N
novoles
v________J
IZGUB WB'l. lilllitr
reši nas...
Z izgubami je pri nas tako kot s snežno kepo, ki jo vržeš po bregu navzdol. Dalj ko se vali, večja postaja ....
Lani je znesek vseh izgub presegel 8.474 milijard dinaijev in je za 92,l odstotka večji od onega v letu 1981. Kaže, da nam izgub ni uspelo zamrzniti.
Več kot polovico izgube 52,7 odstotka — sta pridelali dva znana ozda: Gorenje (2.869 milijard din) in IMV (1.598 milijard din). Njima pa sledi vrsta drugih, iz različnih področij in panog dejavnosti. Med njimi pa se seveda znajde, morda nekje proti repu lestvice, naša račjeselskalGK.
Marsikdo od Novolesovcev se je že vprašal, če ne na glas, pa vsaj potihoma: ..Kdo. za vraga, pa je kriv za to 1GK izgubo? “ Prav na to vprašanje je iskal odgovor tudi odbor samoupravne delavske kontrole DO Novo-les in na svoji seji 31. marca letos ugotovil, daje izguba 1GK po zaključnem računu za leto 1982 večja, kot je bila predvidena v programu sanacije, ni najti osebne krivde ali odgovornosti. To torej pomeni, da krivca za izgubo ne gre iskati med strokovnjaki in delavci IGK oz. Novolesa. pač pa so razlogi za izgubo drugod. Organ samoupravne delavske kontrole je ugotovil, da so ti vzroki zlasti:
v recesiji (upadanju) gradbeništva.
povečanju zalog keramičnih ploščic na jugoslovanskem trgu in v občutnem padcu prodaje.
v nedoseganju planiranih cen. kar je posledica povečane ponudbe drugih proizvajalcev, v nepredvidenem skokovitem porastu cen plina, ki predstavlja v izdelku IGK naj-vcčji strošek, in
v nekajkratnih ustavitvah proizvodnje zaradi remontov strojev in pomanjkanja plina.
Ti vplivi so bili tako močni, pravi sklep odbora SDK, da izgube ni bilo mogoče prepre-
čiti, dasi je tozd IGK (kar se tiče prihrankov pri stroških) lani dobro gospodaril. Če in kdaj bo IGK splavala iz zagat, torej ni odvisno od njega oz. nas, temveč od normalizacije razmer v jugoslovanskem gospodarstvu in na tržišču.
Zasluženi pokoj
Pred kratkim sta nas zapustili in odšli v pokoj dve naši delavki: Milka Durič in Milka Vidmar. Zdravje jima je tako opešalo, da sta se morali predčasno invalidsko upokojiti.
Kmalu pa nas bosta zapustili še dve delavki, in sicer Milka Repše in Marija Turk. Konec aprila oziroma v začetku maja bosta izpolnili pogoje za polno upokojitev (35 let delovne dobe).
Vsem novim upokojenkam želimo predvsem zdravja in da bi se jim uresničile skrite želje, katere so hranile za čas, ko ne bo treba več zgodaj vstajati in hoditi na delo v tovarno. Srečno!
F. V.
Ukrepi
PRAVNOMOČNI OZIROMA DOKONČNI DISCIPLINSKI UKREPI OD 15. MARCA DO 15. APRILA 1983
TOZ D TAP
1.	PEKOLJ ALOJZ: odalje-vanje z dela med delovnim časom. uživanje alkohola med delom - prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev.
2.	PUST STANE: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
3.	MARTINA FLUHER: en neopravičen izostanek z dela — opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
4.	STUŠEK MAGDA: zamujanje na delo — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
5.	STARIČ FRANC: en neopravičen izostanek z dela, neupoštevanje navodil zdravnika za zdfavljenje — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta, in plačilo pavšalne odškodnine.
6.	ZORMAN MIRO: fizično napadel sodelavca prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
7.	SMOLIČ IVAN: surovo
OBVESTILO
Naslednja številka gladila
izide 13. maja
Zadnji rok /	* * ;jo pri-
spevkov je 5. m.
vedenje do sodelavca, en neopravičen izostanek z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev, in plačilo materialne škode v višini 1036,55 din.
8.	PLAVEČ ANTON: nepravilno vedenje do sodelavca — javni opomin in plačilo materialne škode v višini 1036,55 din.
TOZD BLP
1.	KREGAR SLAVKO: nevestno opravljanje delovne obveznosti — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta.
2.	ŠUKUNDA MILAN: odklonitev dela, kajenje v skladišču — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev
3.	LONGAR CIRIL: neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja.
TOZD TES
1.	KONCILJA FRANC: 2-krat vinjen na delu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta (po sklepu DS tozda).
TOZD ŽAGA
1.	BRADAČ IVAN: en neopravičen izostanek z dela -javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
2.	STROJIN FRANC: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
3.	TEINOVIČ VINKO: zamujanje na delo — javni opomin.
4.	KOLEGAR IVAN: večkratno samovoljno oddaljevanje od dela. vinjen na delu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev.
5.	JELIČ MARKO: 2-krat samovoljno oddaljevanje od dela, nepravilno vedenje do sodelavca - prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev.
6.	HOČEVAR IGNAC: dva neopravičena izostanka z dela
—	javni opomin.
7.	HOČEVAR JANEZ: dva neopravičena izostanka z dela
—	javni opomin.
8.	MIRTIČ FRANC: dva neopravičena izostanka z dela — javni opomin.
9.	KOBE STEFAN: en neopravičen izostanek z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine.
10.	PRIMC JOŽE: en neopravičen izostanek z dela -javni opomin.
11.	ZUPANČIČ BOJAN en neopravičen izostanek z dela javni opomin.
12.	GRGIČ DANKO: en ne opravičen izostanek z dela
javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
13.	BUKOVEC JANEZ: en neopravičen izostanek z dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šest mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine.
14.	POPLAŠEN MARKO: en neopravičen izostanek z dela — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
Obvestilo
v________________________
Obveščamo vas, da lahko vsako soboto kupite nove izolacijske izdelke (druge kvalitete) v prostorih OE Izolacije - DO Krka. Ostale dni vplačila sprejema Opekarna Zalog, robo pa lahko prevzamete v skladišču OE Izolacije v Bršljinu vsak dan od 7. do 14. ure.
Na zalogi so:
1.	neobdelana steklena volna rinfuza in to po 648 din za 1 m3; uporabna je za izolacije z zapolnjevanjem, za cevovode, posode, rezervoarje, vmesne stene, vrata itd.;
2.	novoterm lahki proizvodi po 1.404 din za 1 m3; lahki elastični filci so uporabni za toplotno in zvočno izolacijo montažnih delov, podstrešij, predelnih sten, stropov, gospodinjskih aparatov itd.; plošče so uporabne za toplotno in zvočno izolacijo dvoslojnih zidov, stropov, montažnih elementov, podstrešij itd.;
3.	novoterm težki proizvodi po 2.484 din za 1 m3;
plošče so uporabne za toplotno izolacijo podov.
Vse ostale informacije lahko dobite na telefon 25 -8 77.
KRKA OE IZOLACIJE - PRODAJA
Je na zahodu kaj novega?
Dejstvo je, da so se tudi razvite države znašle v recesiji, ki pa ji danes raziskovalci in poznavalci razmer že vidijo konec. Ugotavljajo namreč, da je po treh zadnjih letih že zaznati znamenja gospodarske ozdravitve. Glavni razlog, da pa zaskrbljenosti vendarle še ni konec, je hitra rast brezposelnosti. Vsekakor se moramo zavedati, da do ponovnega vzpona gospodarskih aktivnosti na Zahodu (ki bo verjetno pozitivno vplivala tudi na naše gospodarstvo) še ne bo prišlo v naj bližji prihodnosti in da ta vzpon, ko bo do njega prišlo, ne i o nagel. In kakšne so napovedi ** /a posamezne države?
Francija:	Rast	domačega
bruto proizvoda in stopnja rasti zasebne porabe se bosta sicer zmanjšala, inflacijska stopnja pa bo še ostala visoka.
Vel. Britanija: Gospodarske napovedi so letos bolj vedre. Visoka raven potrošniške porabe se namreč nadaljuje, število novih naročil se je precej povečalo, industrijska proizvodna pa j e zrasla.
Italija: Primanjkljaj vplačilni bilanci bo oviral rast domačega bruto proizvoda; brezposelnost bo še vedno zaskrbljujoča, inflacija pa bo višja kot v vseh drugih zahodnih državah.
Avstrija: V težavah je predvsem južni del države, kjer so v krizi bazne industrije (jeklo, železo, papir). V zdajšnjem položaju bo gospodarstvo težko financiralo ozdravljenje, če se bo to sploh pojavilo.
Vse ostale države v Evropi niso v nič boljšem položaju.
Praznovanje 8. marca v TOZD TAP
L___________.
Kljub črno-belim pogledom na predlog, naj bi letos v počastitev 8. marca ženske obiskale kako kulturno prireditev, je bil odziv množičen in v zadovolj stvo vseh.
Za obisk smo se morale odločiti za prosto soboto, da so šle lahko delavke iz obeh izmen.
5.	marca popoldne smo se izpred TAP vratarnice odpeljale proti Ljubljani in šele takrat
ZAHVALA Ob smrti drage mame
Rozalije Lavrič iz Drenja
se najtopleje zahvaljujemo 00 ZS tozd TDP za podarjeni venec, sodelavcem pa za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Posebna hvala tudi sodelavcem iz tozda TPI in Žaga Soteska ter 00 ZS za podarjene vence.
ZALKA ČRČEK FRANC LAVRIČ
prav verjele, da se nam je želja uresničila. Avtobus, resda majhen, je bil poln in nekaj žensk je moralo celo stati.
Razpoloženje na avtobusu je bilo zelo prijetno. Kako tudi ne? Žene so se lepo uredile, videti so bile prave dame v primerjavi z vsakdanjikom v proizvodnji. Pred nami pa je bilo polno pričakovanja. Med prijetnim kramljanjem je bila pot do Ljubljane hitro za nami.
Spretni šofer nas je pripeljal prav pred cilj — Cankarjev dom.
V recepciji doma nas je že čakala prikupna vodička, ki nam je čeprav z zelo nežnim glasom, vendar skrbno, razkazala slovenski kulturni hram.
Vodila nas je po prostorni avli, kjer se bohotijo ogromne tapiserije, iz vsake republike in pokrajine po ena. Na sredi te avle pa so bile razstavljene staroslovanske drugotine. Kot v labirintu smo si potem ogledovale dvorane: velika dvorana z velikimi orglami, vsa v belem; srednja dvorana, vsa v roza barvi; okrogla dvorana, vsa v modrem; mala dvorana, namenjena otrokom; sejna dvorana;
novinarski center... in še veliko lepega in zanimivega. Za nas, ki se nam le redkokdaj ponudi kaj podobnega, je bilo to posebno doživetje. Vodička je poudarila, naj se zavedamo, da so tu vgrajena sredstva vseh Slovencev, zato nam je dom vedno na razpolago.
Žeje minil čas, rezerviran za ogled, in odpravile smo se v veliko dvorano, kjer je bil na sporedu koncert sarajevskega pevca Vajte. Prvi stik z bučno glasbo nas je pretresel in pritegnil s tako močjo, da smo seji morale vdati. Z glasnim načinom hočejo današnji mladi opozoriti nase. Vendar njihova, na videz groba glasba nosi prav tako izročila kot druge izvrsti glasbe. Nežno opevajo ljubezen, skrbno mamo in očeta, hrepenijo po sreči, spominjajo se pravljic iz otroštva itd.
Po končani predstavi smo bile bogatejše za nekaj spoznanj, in ženske so pripominjale, da je doživljanje koncerta v živo povsem nekaj drugega kot gledanje televizije ali poslušanje radia.
Na poti proti domu smo se za krajši čas ustavile na večeiji, kajti lakota se je že pošteno oglašala.
Prvo tovrstno praznovanje nam bo ostalo še dolgo v spominu in zelo smo hvaležne vsem, ki so nam to omogočili.
Žene iz tozd TAP S. D.
Spremembe-pojasnilo
POJASNILO K SPREMEMBAM PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH GLEDE VIŠINE REDNEGA LETNEGA DOPUSTA
Glede na to da se je pred in po sprejetju sprememb pravilnika o delovnih razmerjih oglasilo v kadrovsko-socialni službi veliko delavcev z raznimi potrdili kot dokazu o pravici do povečanja števila dni rednega letnega dopusta, dajemo naslednje pojasnilo:
—	Prva sprememba pri določanju višine rednega letnega dopusta zadeva delovne invalide. Po novem se ne določa višina letnega dopusta glede na kategorijo (II. oz. III. kategorija) invalidnosti, temveč pripada povečani redni dopust za 3 dni samo delavcem, ki jim je priznana najmanj 60 % telesna okvara, in delovnim invalidom, ki imajo pravico do skrajšanega delovnega časa. Medtem ko je kategorija delavcev s skrajšanim delovnim časom jasna, pa ni opisan odstotek telesne okvare pri vseh dosedanjih delovnih invalidih. Za vse to bo potrebno sprožiti postopek ponovne ocenitve.
—	Druga sprememba, ki vpliva na določanje višine rednega letnega dopusta, zadeva delavce, ki so v preteklem koledarskem letu negovali vsaj 10 dni neprekinjeno težje duševno ali telesno prizadeto osebo. Tem delavcem se poveča redni letni dopust za največ 5 dni, in sicer: če negujejo težje telesno prizadeto osebo za — 3 dni; če negujejo zmerno duševno prizadeto osebno (delila) — za 1 dan; če negujejo težje duševno prizadeto osebo (imbicila) — za 3 dni; in če negujejo težko duševno prizadeto osebo (idiota) — za 5 dni. Delavci, ki se jim poveča redni letni dopust po tej določbi, morajo v kadrovsko-socialno službo dostaviti potrdilo o razvrstitvi prizadete osebe, ki ga izda center za socialno delo oz. zdravnik pediater (ako so osebe mlajše od 5 let in še niso razvrščene pri centru za socialno delo) in potrdilo o tem, koliko časa so neprekinjeno negovali prizadeto osebo v preteklem letu, ki ga izda zavod, v katerem je oseba v negi.
Pomeni, da se redni letni dopust po tej določbi pravilnika določa na osnovah iz preteklega in ne tekočega leta, koristi pa v tekočem letu.
—	Potrebna potrdila za določitev višine rednega letnega dopusta po tej osnovi za leto 1983 je potrebno dostaviti do konca maja, za naprej pa vedno ob koncu leta (v decembru).
—	Novost je tudi v tem, da ima delavec pravico izrabiti del letnega dopusta najkasneje do konca februarja v prihodnjem letu, ako zaradi delovnega procesa ni mogel dopusta v celoti izkoristiti v tekočem letu.
KSS
Pepe
ima
besedo
Ne vem, kako in zakaj, toda zadnje čase sem nekam otožen. Morda me daje pomlad, morda pa kaj drugega. Toda kaj bi bilo to? Saj vendar daleč naokrog ne vidim nobenega razloga, da ne bi vriskal in pel. Imamo samoupravljanje, država odmira, delovni ljudje se o vsem dogovarjajo in odločajo po demokratični poti, stabilizacija je uspela in inflacija je zajezena, cene ne rastejo več, realni osebni dohodki ne padajo, izvoz skokovito narašča, rast produktivnosti pa je hvalevred-
na ... Same dobre in lepe reči torej, jaz pa kljub temu zlovoljen in otožen. Čemu neki? Mozgam in mozgam, pa ne doženem pravega. Zategadelj mi delo ne gre tako od rok, kot bi mi sicer moralo iti, in zato sem še bolj žalosten ..
Oni dan stopim v gostilno, da ga dam malo na zob in si po tej poti popravim krmežljavo razpoloženje. Stojim ob šanku in srkam, srkam, ko iznenada zaslišim pogovor, ki prihaja izza mize v nekoliko temačnem kotu. Poškilim proti mizi, prisluhnem, pogovarjata se dva možaka, oba sicer malo v rožicah, toda oba še v mejah dostojnosti.
„Kurcefiks", de prvi, „vratji zavijem, prašiči zagamani!"
„Nikar se ne sekiraj!“ gaje miril drugi. „Saj ni tako hudo.“
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pepe ima besedo
(Nadaljevanje s 7. strani)
„Lado, hudo... Kij pa ti sploh veš, pezde zarukano? “
Potlej ga možak srkne, hudo in močno, do dna izpije in si
znova natoči.
..P .ivim. da se preveč sekiraš, ja/ bi to drugače prenašal."
„N. gobezdaj neslanosti! Kako neisi bi prenašal, če te, meni nič, tebi nič, obsodijo, da si kurbn B jih lepo poujčkal in se jim nasmejal, češ: saj vendar ni nič hudega, če mi osvinjate čast in i bro ime? “
„In kako je pravzaprav bilo? “
„Kako neki! Menda je ona frčafela iz Cikave, saj jo poznaš, zanosila in po fabriki so začeli ugibati, kdo bi bil oče. Pa se najde tista frdamana babnica iz štacune in reče, da se ji je v sanjah sam gospoda bog prikazal in ji v izčrpnem pogovoru zagotovil, da sem nadobudni očka prav jaz in nihče drug. Potlej sem imel pa celega hudiča na vratu, saj so nekateri res podvomili v mojo zvestobo, zlasti hudo pa je bilo z mojo žensko, ki meje skoraj nagnala čez prag."
Možaka izpijeta in si znova natočita. Jaz pa razmišljam: če je zgodba resnična (in nobenega razloga ni, da možaku ne bi verjel), je naravnost neveijetno, da se nekaterim ljudem dandanašnji, ob vsej razviti znanosti, vesoljskih poletih in samoupravnih odnosih, še vedno prikazuje ljubi bog in s prstom kaže, kdo je skočil čez planke. In spomnim se onega svetopisemskega reka: Blagor ubogim na duhu, kajti njih bo nebeško kraljestvo ... In tudi sam izpijem do dna, plačam in odidem.
Morda pa je bil to vzrok za mojo otožnost? Bog ve. Upam, da mi bo v sanjah to sam povedal ...
Lep pozdrav!
Vaš PEPE LESOREZNIK
••••••••••••••••••a«
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna] organizacija „NOVOLES",1 lesni kombinat Novo mesto i Stra/a. Naklada 2950 ] izvodov. Stavek, filmi in 1 montaža: DITC, TOZD Do- ! Jenjski list. Tisk:	DITC,	1	,
TOZD Tiskarna.
Glasilo je oproščeno te-meljnega prometnega davka ] na podlagi mnenja Sekretari ata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne ] 31. januarja 1978.
Tekmovanje
v
kegljanju
Kadrovske vesti
TEKMOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE V KEGLJANJU
V	soboto, 26. aprila, smo v domu JLA v Novem mestu organizirali tekmovanje delovne organizacije v kegljanju. Velika udeležba kaže na to, kako je kegljanje priljubljeno med našimi delavci, saj seje tekmovanja udeležilo 16 ekip s skupaj 66 tekmovalci in tekmovalk.
V	ekipnem tekmovanju so
bili prvi tekmovalci TAP iz Trebnjega, pri posameznikih pa Bojan Macur	iz Sigmata in
Tatjana Šoško iz TG Dvor.
Ekipni vrstni red:
1.	TAP Trebnje	779
2.	DSSS - 1	754
3.	TKO - 1	746
4.	BLP	746
5.	TPP	745
6.	Sigmat	732
7.	DSSS - 2	727
8.	TSP-1	726
9.	TKO - 2	722
10.	TPI	710
11.	BOR - 1	700
12.	TES	657
13.	TVP	613
14.	TSP- 2	587
15.	BOR- 2	580
16.	TDP	384
Posamezno:
moški:
1.	Macur Bojan Sigmat 220
2.	Malenšek Matjaž DSSS 206
3.	Rajer ljubo DSSS
4.	Hrnjak Nikola TKO
5.	Maraž Franc TAP
6.	Rogelj Slavko TAP
7.	Vizjak Igor DSSS
8.	Šporar Darko BLP
9.	Vidmar Ferdo BLP
10.	Fink Jože TPI
11.	Dragovan Jože TKO
12.	Fink Slavko TES
13.	Zakrajšek Stane TAP
14.	Janko Andrej TDP
15.	Kregar Tine TSP
16.	Težak Slavko TKO
17.	Marinč Ludvik TPP
18.	Kristan Slavko TDP
19.	Žvan Tone TPP
20.	Sepaher Martin TSP
21.	Klobučar Alojz BLP
22.	Majer Zvone TSP
23.	Vidmar Brane TSP
24.	Aš Samo DSSS
25.	Pintar Ferdo TAP
MAREC 1983
Tozd TyP: priel Dušan ŠTIH
Tozd Žaga Straža: prišli Stanislav JAKEU, Slavko GORENC, Pavo ARABADŽIČ (iz tozda TPP), Stanko PETERLIN, (iz JLA), Miha BUKOVEC (iz JLA).
Tozd PTI: prišli Vladimir VOLF, Jože POLIČNIK (iz JLA), Stanislav ŠTRUMBEU (iz JLA).
Tozd IGK: prišel Srečko
ZUPANČIČ (iz JLA); odšli Stanko KOLENC (smrt), Rajko STANOJEVIČ (sporazumno), Jelka KLEMENČIČ (sporazumno).
Tozd TDP: prišli Marja SIMČIČ^ Dragica SAVIČ, Jože JERŠE; odšli Vilka ĐURIČ (invalidska upokojitev), Dušan MORAVEC (disciplinska izključitev).
Tozd TSP: prišli Ivan KASTELIC, Janja VIDMAR, Marjana ŠPRINGER, Branko KAV-ŠČEK (iz JLA), Rajko VIDMAR fiz JLA); odšli Velibor
POPOVIČ (samovoljno), Tihomir BARBIČ (disciplinska izključitev).
Tozd TPP: prišla Jože HOČEVAR, Gabrijel LUMBAR; odšli Stanislav L UBI (sporazumno), Stane ŠTAVDOHAR (v tozd BLP), Stanislav JAKEU, Slavko GORENC, Pavo ARABADŽIČ (v tozd Žaga Straža).
Tozd TAP: prišla Anica PE-KOUj Ivan MAVEC; odšla Jože Š1RCEU, Rozalija SLAK (sporazumno).
Tozd TKO: prišla Mirjam KULOVEC (iz tozda TES).
Tozd TES: prišli Gabrijel BERKOPEC (iz JLA), Boštjan HREN (iz JLA), Franc PAPEŽ; odšla Miljam KULOVEC (v tozd TKO).
Tozd BLP: prišel Stanislav ŠTAVDOHAR (iz tozd TPP); odšla Slavko BARBORIČ (v DSSS), Ciril LONGAR (disciplinska izključitev).
DSSS: prišel Slavko BARBORIČ (iz tozda BLP); odšla Mira MLAKAR (sporazumno).
ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD			
TOZD	M	Ž	SKUPAJ
TOZD TVP	121	174	'295
TOZD ŽAGA	162	24	186
TOZD TPI	59	21	80
TOZD BOR	75	15	90
SIGMAT	93	26	119
TOZDIGK	92	51	143
TOZD TDP	160	225	385
TOZD TSP	170	172	342
TOZD TPP	131	79	210
TOZD LIPA	84	5	89
TOZD TAP	81	55	136
TOZD TKO	61	31	92
TOZD TES	114	28	142
TOZD TGD	51	55	106
TOZD BLP	86	34	120
DSSS	93	105	198
SKUPAJ	1633	1100	2733
203 202	26. Pezderšek Davorin DSSS 182	
201	27. Bučan Ivan TKO	182
200	28. Pavlin Lado DSSS	182
200	29. Ostanek Brane TPP	181
200	30. Meze Drago Bor	180
198	31. Veselič Slavko TKO	180
197	32. Štubler Ivan TKO	180
196	33. Pavlinič Rudi TKO	179
195	34. Volf Miro TPI	177
195	35. Pirc Rudi Bor	• 177
194	36. Požun Albin Bor	175
194	37. Požun Maijan Sigmat	175
194	38. Pavlin Jože TPI	174
192	39. Pilič Miloš TVP	173
190	40. Čerin Stane Sigmat	172
189	41. Vukšinič Stane TKO	171
186	42. Kovač Jože TSP	170
186	43. Smole Srečko Bor	168
185	44. Golja Marjan Sigmat	165
185	45. Milek Darko TKO	164
184	46. Fink Matjan BLP	162
183	47. Kobe Ludvik TVP	161
48.	Damjanovič Slavko TGD161
49.	Kosec Andrej DSSS	158
50.	Dvoršek Stane BOR	154
51.	Bizjak Martin BOR	152
52.	Šušteršič Brane TSP	152
53.	Bukovec Mitja TVP	151
54.	Stopar Ivan TES	144
55.	Poljšak Jože Bor	141
56.	Rajlič Miro TES	133
57.	Gorenc Milan BOR	133
58.	Judež Franc TSP	132
59.	Rozman Toni TVP	128
60.	Poplašen Peter TSP	103
ženske:
1.	Šoško Tatjana TGD
2.	Fink Maijana TES ~
3.	Polyak Milka TPP
4.	Dular Valerija DSSS
5.	Novak Anita TPI
6.	Fink Jožica TPI
205 185 183 166 162 103 R. L.