VEVČE, 25. novembra 19G7
ŠT. 11 — LETO VI
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH
P A P I R N I C
LJUB'LT AN A IN PAPIRNICE KOLIČEVO
. r	-v '•; V ■' V-:v• • . ■ ■ '	:
Z letne konference ZK Papirnice Vevče
Ob dnevu republike
VEVČE, NOVEMBRA — Pred 24 leti je zasedanje AVNOJ s svojimi sklepi ustanovilo novo državo na principu federacije jugoslovanskih narodov in socialističnega reda. Od tedaj dalje so napredne sile naših narodov zanesljivo utirale pot novi republiki z zmago nad fašistično soldatesko pa tudi z zmago nad zaostalim in v vojni uničenim gospodarstvom. Minila so leta vehementne gospodarske obnove, industrijske izgradnje, presilovite, da bi lahko bila povsem načrtna. Zadnji čas predstavlja eno izmed pomembnih prelomnic, saj prehajamo ali bolje rečeno, smo že kar sredi obdobja konsolidacije gospodarstva, obdobja, v katerem bo potrebno uravnati v normalen tir silovit gospodarski vzpon v preteklih letih. Nam, delavcem v industriji, so v tem obdobju naložene posebne odgovornosti. To je tiste odgovornosti, ob katerih se o gospodarski reformi ne pripoveduje dolgovezno, pač pa se jo izvaja. Potrebno je uravnati in usposobiti novi gospodarski potencial, predvsem tovarne, za neizprosen konkurenčni boj s tujino, ki ima žal to prednost, da ima zlasti v industrijski proizvodnji veliko tradicijo. Slabo uslugo bomo napravili naši republiki in našemu družbenemu sistemu, če bomo tarnali in čakali družbene intervencije, na katero smo bili navajeni in nam je že postala pokrivalo za vso nesolidnost. Delavci naših papirniških tovarn Vevče, Medvode in Količevo si ta čas v glavnem z lastnimi sredstvi utrjujemo pot v modernizacijo, to je v večjo konkurenčno sposobnost. Vrhunec težav še ni za nami, lahko bi rekli, da bodo težave največje v prihodnjem letu ali v prihodnjih dveh letih, verjamemo pa, da smo usposabljanju za mednarodno konkurenco vsekakor kos. Moramo priznati, da nam je blagostanje preteklih let nekoliko zameglilo jasnejši pogled v prihodnost ter nas uspavalo v prepričanju, da smo dosegli doslej nesluteno gospodarsko moč, ki jo izražajo delne modernizacije, predvsem pa silovit razmah stanovanjske graditve in zgraditve drugih objektov družbenega standarda. V novo obdebje, ki mu po svetu pravijo kar atomska doba, to je sinonim za nove revolucionarne dosežke na področju industrijske in kmetijske proizvodnje, kljub vsemu stopamo nezadostno pripravljeni, s premalo volje za konkretno prilagajanje. Spodbudo nam lahko da spomin na oktobrsko revolucijo pred 50 leti, prav tako pa tudi spomin na obdobje izza prvih delavskih gibanj pri nas, ko se je gospodarski razvoj zlasti na Slovenskem utiral pot ob najstrašnejši bedi slovenskega delavca. Spomnimo se, da je ta čas Ivan Cankar napisal tele besede: »V tistih časih je bilo, ko so molčale tvornice, ko je pokrival prah silna kolesa in je tavalo tisoče delavcev ob belem dnevu po prašnih predmestnih ulicah.« Spodbudo nam da ta spomin za to, ker nas spominja, da naša generacija ni začela iz nič in da je Vse, kar smo prevzeli stokrat oblito s krvavim znojem. Spodbuja nas to lahko tudi in nam služi kot opomin, da od tega ni pretekla dolga doba in če ne bomo sledili stvarnim dogajanjem, prav lahko zapravimo vse, kar so nam pretekle generacije pridelale in tudi z orožjem v roki priborile.
Velika okiobrska socialistična revolucija
VEVČE, NOVEMBRA — Gospodarska in družbena reforma vedno bolj prihaja do veljave in tudi naše podjetje ni ostalo zunaj dogajanj, ki jih reforma prinaša. Zavedati se moramo, da bomo v sedanji situaciji uspešni le tedaj, če se bo vsak posameznik resnično vključil v materialno gibanje, ki jih reforma prinaša in ki bo po svojih močeh pomagal pri reševanju problemov, ki se pojavljajo. To pa pomeni, da ne smemo biti več pasivni do nekaterih vprašanj, ki so se v prejšnjem razdobju reševala od zgoraj ali sama po sebi, ampak bomo morali vse probleme rešiti sami, se pravi s samoupravnimi organi in organizacijami.
V zadnjem času smo razpravljali o reorganizaciji ZK, o novih principih delovanja organizacije — vloge posameznih komunistov v njej. Pri tem se moramo zavedati, da ima reorganizacija ZK zelo globok pomen, ki hoče v osnovi spremeniti vlogo člana ZK v družbenem, gospodarskem in javnem življenju. Gre za to, da bo vsak član ZK postal pozitivni ustvarjalec pri celotnem družbenem dogajanju.
Da bi pa to lahko dosegli, moramo prvenstveno člani ZK skrbeti za strokovno kakor tudi ideološko izpopolnjevanje. Tako naša usmeritev zahteva večjo pripravljenost in večji čut odgovornosti slehernega člana pri usmerjanju poslovne in organizacijske politike, kakor tudi pri reševanju nastajajočih pojavov.
Z idejnim in strokovnim izpopolnjevanjem nas samih bomo postali sposobni pravočasno reagirati na nastale probleme in jih reševati. Kajti ob določenih sklepih, ki jih sprejmejo samoupravni organi, morajo komunisti zagovarjati njihovo upravičenost in se boriti za dosledno izvajanje. Razumljivo pa je, da moramo biti komunisti o posameznih vprašanjih, ki se v kolektivu pojavljajo in ki jih morajo reševati samoupravni organi, pravočasno seznanjeni, se o njih pogovoriti in
sprejeti jasna stališča, na podlagi katerih bodo komunisti kot člani samoupravnih organov lažje razpravljali in glasovali za pozitivne rešitve. Na drugi strani pa bomo komunisti tudi znali pojasnjevati posamezne pozitivne sklepe in rešitve samoupravnih organov.
Člani ZK moramo biti pri obravnavanju tekočih zadev odkriti, razpravljati moramo brez zamer in s ciljem po pozitivnem reševanju proizvodnih, poslovnih in samoupravnih vprašanj.
Na konferenci smo razpravljali tudi o nedelavnosti posameznih članov in postavljena so bila stališča po ostrejšem obravnavanju tistih članov ZK, ki se ne udeležujejo sej OO ZK, ki v svojem delovanju v kolektivu ne izhajajo iz sprejetih stališč na sestankih osnovne organizacije.
Omenjen je bil problem delavnosti mladinske organizacije; sprejeto je bilo stališče, da se mladim posveti več pozornosti in se jim nudi več pomoči pri njihovi organizacijski in vsebinski ureditvi.
Da pa naša organizacija ZK ne bo samo padala glede števila in s ciljem, da se organizacija bolj razgiba v njenem delu, smo na konferenci sprejeli tudi pet novih članov kolektiva v ZK. To seveda ni bila samo kampanjska oblika enkratnega sprejema, ampak je to začetek načrtnega kadrovanja v ZK. pri čemer pa stremimo za tem, da vključujemo v naše vrste več mladih tovarišev, ki bodo s svojo vitalnostjo in neposrednostjo ustvarili pogoje za uspešnejše delo.
Poleg naštetih vprašanj o konsolidaciji članov ZK in o vlogi posameznikov pri našem organiziranem delu smo na letni konferenci razpravljali tudi o konkretnih zadevah, ki se tičejo našega gospodarjenja.
Tako je bilo postavljeno stališče, da moramo pri volitvah samoupravnih organov razmisliti o sedanjem načinu delegatskega voljenja članov DS iz različnih ekonomskih enot. Poudarjeno je
bilo, da morajo biti člani DS najsposobnejši delavci našega kolektiva, ki bodo resno razmišljali o posameznih predlaganih rešitvah, se pogovarjali s svojim delovnim okoljem in na podlagi tega prišli z bolj razjasnjenimi stališči na DS.
Pri volitvah članov DS iz posameznih ekonomskih enot oziroma oddelkov je treba upoštevati tudi opredmeteno delo -—• stroji in naprave •—■ ne pa samo število' zaposlenih, ker to ustvarja določena nesorazmerja in v nekem smislu kvari kvalitetno strukturo DS. Član DS ne sme ozko gledati samo svoje enote, ki ga je volila, ampak tudi koristi vsega podjetja-
Prav tako je bilo poudarjeno, da morajo odgovornost za posamezne rešitve nositi 'tudi tisti delavci podjetja oziroma vodje služb, ki so posamezne rešitve predlagali DS, ne pa, da se skrivajo za samoupravne organe z motivacijo, češ, saj je UO ali DS to potrdil.
Glede na nagrajevanje strokovnega kadra je bilo poudarjeno, da je sprejet sklep samo skromen začetek, ki ni dokončen, ampak je samo začetek daljšega procesa v iskanju novih oblik nagrajevanja. Nedvomno pa so ti začetki pomembni tudi za celoten kolektiv, saj bomo na podlagi boljšega gospodarjenja doseženih uspehov deležni tudi drugi člani kolektiva. Ce bomo na podlagi te oblike nagrajevanja strokovnega kadra dosegali boljše rezultate in večje osebne dohodke vsega kolektiva, je prav, da tudi strokovni kader dobi ustrezajoče večje nagrade, ki jim jih ne bo nihče oporekal.
Pri organizaciji dela moramo narediti še več in delo organizirati tako, da bo sleherni posameznik dejansko delal 8 ur in v. svojem delovnem času dal res vse od sebe. Truditi se moramo, da bomo naredili še več, kot je to zajeto v programu.
Pogovarjali smo se tudi o izobraževanju strokovnega kadra. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da ni dovolj, da naše podjetje ob nabavi novih strojev in opreme stremi za najmodernejšimi in avtomatiziranimi napravami, ampak je potrebno, da zagotovimo tudi potrebno izobraževanje tistih strokovnih kadrov, ki bodo na teh napravah delali oziroma tistih kadrov, ki so v podjetju zadolženi za vzdrževanje teh naprav. Kajti tako se nam ne bo več primerilo, da moderne avtomatizirane naprave, ki so vgrajene, ne delajo kot bi morale, ampak jih upravljamo ročno, kar je zamudno in često ne dovolj kvalitetno. Pri tem ni toliko pomembno, kdo je dolžan predlagati dodatno izobraževanje za posamezne strokovne delavce kot to, da spoznamo potrebnost po večjem vlaganju sredstev tudi v človeka, ki opravlja zahtevna dela na novih napravah.
V naših prizadevanjih za boljše gospodarjenje in večjo proizvodnjo moramo biti vsi aktivni činitelji. Zavedati se moramo mesta in vloge ZK, ki jo imamo pri uresničevanju nalog, ki jih pred nas postavlja gospodarsko-družbena reforma in reorganizacija ZK.	F. N.
Te dni praznuje Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) petdeset let obstoja. Nikomur, tudi sovražnikom socializma, ne pride na misel zanikati uspeha te države. Nasprotno, o Sovjetski zvezi govorijo kot o velikanu v gospodarstvu, v vojaških zadevah, po politični strani, v znanosti, v tehniki in tudi pri osvajanju vesolja.
ZSSR je dežela velikanskih gozdov, velikih rek, neskončnih step in tajg, milijonskih mest in industrijskih naselij. V njej živi nad 100 različnih narodnosti. Zajema eno šestino kopnega naše zemeljske oble: vzhodno Evropo in Kavkaz, severno Azijo do Tihega oceana in srednjo Azijo do mej z Afganistanom in Pakistanom, vsega skupaj 22,4 milijona kvadratnih kilometrov ali 87-krat več kot Jugoslavija.
Zdaj živi v Sovjetski zvezi nad 230 milijonov prebivalcev, od teh tri četrtine rojenih po oktobrski revoluciji. Prebivalstvo ZSSR se vsako leto poveča za dva in pol do tri milijone. Vsi uspehi in na-
predek, ki jih je dosegla SZ v pol stoletja, so plod socialistične revolucije. To je bila prva zmagovita proletarska revolucija v zgodovini človeštva, izpeljali pa so jo v Rusiji med prvo imperialistično vojno po izkušnjah pariške komune. Prav Rusija je bila izmed vseh vojskujočih se držav tista, kjer se je nezadovoljstvo delavskih množic najbolj kazalo, kjer so se notranja nasprotja zaradi fevdalnega in kapitalističnega izkoriščanja, nacionalnega in kolonialnega zatiranja in pa vojne najbolj zaostrila. Rusija je stopila v vojno z Nemčijo in Avstrijo vojaško povsem nepripravljena. Zaradi svoje tehnične in ekonomske zaostalosti ter nerazvite vojne industrije je doživljala na bojiščih stalne poraze. S podaljševanjem vojne so bogateli predvsem vojni dobičkarji, revščina delovnih množic pa je vedno bolj naraščala. Lačni delavci so za skromno plačo delali 15 do 16 ur dnevno; 40 % delavcev pa je bilo mobiliziranih na fronto. Na sto tisoče žensk in otrok je (Nadaljevanje na 2. strani)
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA ČESTITATA OB
dnevu republike 29. novembru
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA K DELOVNIM USPEHOM, DOSEŽENIM V LETOŠNJEM LETU
'k
Stran 2
•NAŠE DELO«
Št. 11 — 25. novembra 1967
Premazni tiskovni papirji danes in jutri
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V	nekaterih deželah zahtervajo visok sijalj, ki bi ga dobili z zmamjšano absorbcijo premazne mešanice, v drugih pa zahtevajo premazni papir z visokim sijajem in v tretjih bi ta sijaj rajši dobili samo od tiskarske barve.
V	nekaterih deželah sprašujejo po bolj uporabnih papirjih, to je takih, ki bi jih lahko uporabljali z več kot enim tiskarskim postopkom npr. za knjižni tisk in plfset. V Evropi smo še daleč od tega, da bi imeli talk stroj, ki bi ilahko izdeloval papirje ene ali dveh kakovosti, katerih teža bi bila v ozkem intervalu.
Odpira se široko polje delovanja in to je potrebno na širokem prostoru. Vprašanje je. kako najti metodo, tako poceni kot je le mogoče, z boljšim obveščanjem in boljšo službo in z združitvijo, z znanstvenim delom proizvajalcev papirja, tiskarjev, izdelovalcev tiskarskih strojev in izdelovalcev tiskarskega črnila. Cilj te metode naj bi bila omejitev številnih variabilnosti v soglasju z mr. McBurneyevim ameriškim primerom. Treba bi ga bilo nekoliko spremeniti glede na evropske razmere in si ugladiti pot za veliko bodočnost, ki čaka izdelovalce premaznih papirjev.
Omenili smo, da je stroj z dvojnim sitom zmožen prebiti >zračni zid« pri izdelovanju premazne osnove. Ce bi to uspelo, bi bilo mogoče pridobiti premazne hitrosti 1000 m/mlin (kar je sedaj mogoče le pri papirnih strojih) na premaznih .strojih, kjer bi uporabljali ali samo premazo-vanje s strgalom ali premazova-nje s strgalom lin valji.
VEVČE, NOVEMBRA — Dan
republike bomo proslavili podobno kot lansko leto s slavnostno sejo delavskega sveta. Istočasno bodo imeli slavnostni zbor tudi udeleženci NOB, na večer pa bomo povabili na zakusko naše upokojence ter jim pokazali nove pridobitve, dosežene v preteklem letu. Prav gotovo jih bo zanimala nova tovarna za premazne papirje, v kateri tečejo montažna dela in se že približujejo koncu. Prav gotovo bo za
Že dolgo govore o odstranitvi super kalandrov. Sedaj mora biti vsak papir z večjim sijajem glajen na težkih super kalan-drih.
Številni poskusi s kalandri z dvostranskim pritiskom niso uspeli. V Italiji so si prizadevali, čeprav so do sedaj poskusi še neuspešni, da bi napravili tak sistem na premaznem stroju. Kdaj se bo to uresničilo? Na letošnji TAPPI coating konferenci je mr. T. F. "VValsh dejal, da se ne da ničesar doseči s temi kalandri.
Po njegovem mnenju je bila še najbolj primerna tehnika pre-mazovanja s krtačo.
Brecht izjavlja letos na »Zell-chemig« kongresu v Baden-Bad-nu glede znanstvenega raziskovanja na gladilni skupini: rezultati so bili boljši na kartonu, kot pa na papirju, pri papirju boljši kot pri lepenki. To je že mnogo let priljubljen predmet pogovora. Ta postopek še ni bil uveden, ker ni bilo mogoče potešiti zahteve po sijajnem in obstojnem tisku brez dodatnega glajenja. Medtem so se pojavili poskusni časopisi iz polietilenske in polisitendke pene.
Uporaba »plavajočih« valjev na kalandrih in super kalandrih bo kmalu postala splošna in bo omogočila glajenje papirja različnih tež brez izgube časa za naravnanje.
Kakovost premaznih papirjev, ki jih sedaj izdelujejo v Evropi, se lahko primerja z večino ameriških raznovrstnih premaznih papirjev. Čeprav je odpornost proti trganju pri evropskih papirjih nižja, je možnost absorb-
upokojence ta ogled posebno doživetje in ga bodo znali najbrž bolje ceniti, kot mi sami.
Proslave bodo v ponedeljek 27. novembra z začetkom zasedanja delavskega sveta ob 13. uri, upokojenci pa se bodo zbrali v Delavski restavraciji ob 16,30. Ne glede na to, da bodo dobili vsi posebna vabila, vabimo vse naše upokojence še s tem obvestilom, prav tako tudi udeležence NOB iz vrst delovnega kolektiva.
cij njihovega premaza in njihova stopnja sijaja višja.
Formati listov, širina sit in premer sita so znatno manjši v Evropi kot v ZDA in tako .si stojimo nasproti z nekaterimi težkimi problemi.
V preteklosti1 smo poskušali izdelovati boljše osnovne papirje s temile sredstvi:
1.	uporabo boljšega lesa, zaradi bolj gladke površine;
2.	boljšimi strojnimi siti.
3.	boljšim stiskalniškim delom, uporabo »fabric« stiskalnic.
Mr. Harold Annis je na predzadnjem Eucepa kongresu izjavil, da je sestava evropskega premaza preveč zamotana. Obenem pa je opazil, da so že nastopile nekatere (spremembe.
Mnogo obratov v Evropi za pripravo barv za premaz uporablja bolj avtomatiziran sistem.
(Nadaljevanje s L strani)
bilo postavljenih na njihovo mesto.
Ze poleti 1915. leta so se začele stavke, ki so naslednjega leta začele preraščati v demonstracije pod revolucionarnimi gesli. Boljševiška partija pod Leninovim vodstvom si je že od samega začetka vojne prizadevala, da bi spremenila imperialistično vojno v oborožen boj proti carizmu in buržoaziji. V strahu pred revolucijo je carska vlada sklenila, da bo razbila delavske organizacije in sklenila mir z Nemci. 9. januarja 1917 je prišlo v Petrogradu in drugih mestih do množičnih demonstracij (ki so prerasle v vstajo). Po carskem nalogu je začela policija streljati na demonstrante. Carja Nikolaja II. je buržoazija odstavila. Med revolucionarnim vrenjem se je pojavil zarodek nove revolucionarne oblasti. Nastalo je dvovladje. Sovjeti, kot organ diktature proletariata, so obstajali vzporedno z »začasno vlado«, ki pa je bila organ buržoazije. Dvovladje pa ni moglo trajati dolgo. Pokazalo se je jasno, da bo »začasna vlada« obračunala z revolucijo ali pa obratno. Vlada Kerenskega je začela uničevati boljševiške organizacije in zapirati boljševike, za Lenina pa je izdala nalog, naj se zapre. Začasna vlada je začela
Polemizirajo glede možnosti, da bi se preusmerili na obširno avtomatično proizvodnjo barv, ki je tehnično mogoča. Naše mnenje je, da dokler ho toliko variacij v barvilih, bi bilo neprimerno izdelovati dele za stroje s tako širokim obsegom.
Želimo si tele nove oblike papirnih in premaznih strojev:
1.	mešalec surovin im čistilec, ki bi odstranila zrak iz surovin;
2.	bolj močne, ampak izredno natančne kontrolorje napetosti sit:
5. kontrole surovin s točnostjo 1 °/o;
4.	boljša strojna sita, mogoče kromirana z daljšo življenjsko dobo;
5.	kalander z lastnim čiščenjem med proizvodnjo;
6.	kalandri na strojih, ki ne bi povzročali prekinitev;
likvidirati vse demokratične svoboščine, ki jih je ljudstvo pridobilo v prvih mesecih revolucije. Dvovladje se je končalo v korist buržoazije. Boljševiška partija je morala ponovno v ilegalo, Lenin pa se je umaknil na Finsko. Bolj-ševiki so se zavedali, da oblasti ni mogoče dobiti po mirni poti. Počasi so pogoji za splošno vstajo dozorevali. 7. oktobra 1917 se je Lenin ilegalno vrnil iz Finske v Petrograd (današnji Leningrad).
10.	oktobra 1917 je bila zgodovinska seja CK, na kateri je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času začne oborožena vstaja. V najodločilnejših in najtežjih dnevih priprav za vstajo sta stvar revolucije izdala dva člana CK, Kamenjev in Zinovjev. V manj-ševiškem listu »Novo življenje« sta objavila izjavo o svojih nesoglasjih s partijo glede upora. Iz članka je bilo razvidno, kdaj bodo boljševiki začeli upor. Po izdaji se je začela vstaja na Leninovo odločno intervencijo en dan prej. 24. oktobra je Lenin pisal centralnemu komiteju: »Te vrstice pišem zvečer štiriindvajsetega. Položaj je skrajno kritičen. Več kot jasno je, da bi bilo odlašanje upora smrti podobno — zagotavljam vam, da zdaj vse visi na nitki, da so na dnevnem redu vprašanja, ki jih ne razrešujejo konference niti kongresi,
7.	sušiiino (klobučevino ali tkanino, ki ne bi bila preobremenjena z lastnim čistilnim sistemom;
8.	super kalandrovi valji, ki so manj občutljivi, ki zdrže višje temperature in ostanejo čisti, toda še vedno omogočijo sijaj pri velikih hitrostih;
9.	valje, ki ne bi poslabšali majhnih variacij v premaznih papirjih, npr. v osnovni teži ali količini vlage, ampak bi jih izravnali. Končno bi to omogočilo navijati širine 2,80 m s premerom zvitka ,1*25 ali 1,50;
10.	premazna rezila, ki so utrjena tako, da je manj verjetnosti, da ise poškodujejo zaradi tega, če se papir npr. strga. Trdi trajajo dalj časa;
11.	popolnoma avtomatizirana končna linija, ki bi rezala točno,
(Nadaljevanje na 3. strani)
marveč izključno ljudstvo, množica, boj oboroženih množic ... Čakati ne smemo! Lahko bi vse izgubili!«
Dogodki, ki so bili usodnega pomena ne samo za rusko revolucijo, so se vrtili z vrtoglavo naglico. Samo v enem dnevu, 7. novembra 1917 zjutraj, je petro-grajski revolucionarni komite z razglasom »Državljanom Rusije« razglasil zmago revolucije, zvečer pa vseruski kongres svojetov delavskih in vojaških odposlancev sprejel temeljne dokumente revolucije — dekret o miru, dekret o zemlji in dekret o vzpostavitvi delavsko-kmečke vlade Sovjeta ljudskih komisarjev s prvim predsednikom Vladimirjem Iljičem Leninom.
»Tovariš Tito je dejal, da je postala oktobrska revolucija, ki je bila idejno in organizacijsko delo genialnega Lenina, lastnina milijonov ljudi. Če je nauk Mar-xa in Engelsa, pravi tov. Tito, luč, ki je osvetljevala pota novih, boljših družbenih odnosov, je bila velika oktobrska revolucija plamen, ki je v srcih stotin milijonov izkoriščanih in zatiranih na vsem svetu prižgal revolucionarnega duha.«
Da je to res, je pokazala zgodovina v kratkem razdobju petdesetih let. Milan Deisinger
Proslavili bomo dan republike
Velika oktobrska socialistična revolucija
Vladimir 2ljič Uljanou - Cenin
(rojen 22. aprila 1870, umrl 21. januarja 1924)
Zdi se mi pran, da se ob 50. obletnici oktobrske revolucije spomnimo tudi na njena, Lenina, ki ima največ zaslug, da je spremenil tok zgodovine ruskega naroda.
Lenin spada med najoečje mislece človeštva oseh časov. Kot. genialni teoretik je nadalje razvil marksizem o novih okoliščinah; ustanovil je nov tip stranke delavskega razreda, komunistično partijo; bil je voditelj velike oktobrske revolucije leta 1917 v Rusiji, predsednik prve sovjetske vlade in ustanovitelj tretje Komunistične internacionale. Njegovi nauki so zajeli ves svet in še nadalje vplivajo na družbeni razvoj.
Leninova mladost spada o dobo, ko se je v Rusiji viharno in silovito razvijal kapitalizem, ko zaznamujemo prve delavske organizacije in stavke, ko je Plehanov vodil prvo rusko marksistično skupino pod imenom »Osvoboditev dela«. Mladi Uljanoo gre iz rojstnega Simbirska o Petrograd študirat. Jeseni 1891 diplomira na juridični fakulteti in se posveti delavskemu gibanju. Leta 1894 napiše znamenito knjigo »Kaj so prijatelji ljudstva in kako se bore proti socialnim demokratom«. V njej pokaže neutemeljenost politike narodov, ki so tedaj načelovali revolucionarnemu gibanju o Rusiji in ki so sanjarili, da bo mogoče Rusijo preobraziti v so-
cializem, ne da bi okusila grozote in žrtve kapitalističnega razvoja. Na podlagi marksistične analize ruske stvarnosti dokaže mladi Uljanoo, da je nastajajoči ruski delavski razred najbolj napredna sila o družbi, da so kmetje zavezniki delavskega razreda, da bo zveza delavcev in kmetov odločilna sila za strmoglavljenje carizma, tega najreakcionarnej-šega režima v Evropi.
Lenin ni bil samo teoretik Oktobrske revolucije, temveč je tudi praktično vodil boj, bil je krmar revolucije. Od aprilskih dni leta 1917, ko se je vrnil o Rusijo, pa do svoje smrti, je bil neprestano sredi veličastnega razrednega boja, ki je pretresal temelje ne samo carske Rusije, temveč vsega sveta. Predvsem je določal smer revolucije (aprilske teze 1917), ki je boljšeoiški partiji in delavskemu razredu odpirala jasno perspektivo zmage, učil je partijo in delavski razred, kaj naj konkretno naredi z državo izkoriščevalcev — razbiti jo — in kaj zgraditi namesto nje (državo in revo-
lucijo); o sami boljšeoiški partiji je trčil na odpor uglednih ljudi njenega vodstva, ki niso čutili ob zori, da že nastopa tisti veliki trenutek zgodovine, ko je treba ukrepati odločno, brez omahovanja, brez odlašanja. Vsako obotavljanje je isto kot smrt, s temi besedami, ki so izzvenele kot iztrgane iz teksta kakšne drame, je končal pismo CK boljševiške partije, o katerem je dokazoval, da je treba takoj začeti vstajo ter z močjo orožja strmoglaviti buržoazno vlado in vzpostaviti Sovjetsko republiko, kar je tudi uspelo. Ni bilo področja o življenju mlade sovjetske republike, kjer se ne bi pojavil Lenin in povedal svoje odločilne besede. Ko bere človek njegove knjige, razprave, članke, pisma, zapiske, brzojavke iz tega obdobja in drugih obdobij njegovega življenja, obstane poln občudovanja pred to velikansko močjo pravega vodje revolucije, čigar jasni um, jasnovidnost, treznost in genialnost usmerjajo tokove reoolucije. Malo ljudi o zgodovini je o tako kratkem časov-
nem razdobju nosilo in preneslo tako velikansko breme.
Po končani oktobrski revoluciji je nastala nova doba o zgodovini človeštva. Mlada sovjetska republika mora reševati notranja nasprotja in preobrazbo, obenem se mora truditi proti zunanjim intervencijam. Lenin piše znameniti referat o »Neposrednih nalogah sovjetske oblasti«, ki obravnava mirne poti prehoda o socializem. Pod razpihovanjem kapitalistov in veleposestnikov pride do ko?i-trareonlucije — državljanske vojne, potem pride do intervencije štirinajstih držav v letu 1918 do 1920. Z naporom skrajnih sil, ob podpori milijonskih množic svojega ljudstva, spričo solidarnosti in realni pomoči mednarodnega delavskega gibanja, je sovjetska oblast kljubovala osem naskokom in pod vodstvom boljševiške partije in Lenina zmagala na notranjih in zunanjih frontah. Ob koncu 1920. leta je bil obstoj sovjetske republike neovrgljivo dejstvo.
Lenin, državnik nove socialistične države, najde nove poti
razvoja. Skozi vso dobo Lenin vzgaja in utrjuje komunistično partijo. V njej vidi ključ za zmago socializma, tisto subjektivno silo, ki je zmožna objektivno dozorele pogoje za socializem izkoristiti za zavestno graditev novih socialističnih odnosov med ljudmi. Bil je skromen in preprost človek. Genialnost tem lastnostim ni bila ovira. Njegova dejavnost je bila pravljično bogata in se je zdela neizčrpna.
V najhujših trenutkih svojega življenja, sredi najoečje nevarnosti vsega, česar je bilo obilo življenje preganjanega ilegalca ali predsednika prve sovjetske republike, ki so jo napadli z orožjem, ki sta jo uničevala lakota in pomanjkanje, je Lenin v delavskem razredu videl silo, ki bo vse zadržala, ose premagala in zmagala. Od tod njegova mirnost, njegova sposobnost, da je ravno o najhujših preizkušnjah delal ne-omahljioo.
In morda je danes, o času globokega vrenja o mednarodnem delavskem gibanju, mnogih začasnih nesporazumov in nasprotnih stališč, odkritih konfliktov in prikritega nezaupanja, ta leninska vera o moč delavskega razreda najdragocenejša zaobljuba današnjim borcem za socializem.
Milan Deisinger
Po receptu izdelan papir
Priprava papirne snovi v holandskem mlinu zahteva zadostno mero vestnosti in strokovnosti
VEVČE, NOVEMBRA — Celulozo lahko izdelujemo po receptu, pri papirju pa to ne gre, bo rekel marsikdo. Trdim, da je tudi pri papirju to mogoče! Na kratko bom skušal objasniti, zakaj do danes to ni bilo mogoče, zakaj ta trditev včasih odpove in zakaj je danes že mogoče tako delati.
Spomnimo se nekaj let nazaj, ko smo imeli velike težave z dobavo surovin, rabili smo tisto, kar smo imeli, ne glede na kvaliteto papirja. Vnosi so se spreminjali tudi zaradi vedno večjih dodatkov listavcev in vzporedno se je menjal tudi način mletja, kajti listavci se drugače meljejo kot iglavci.
Nič manjše težave niso nastajale zaradi uvajanja izvoznih kvalitet papirja, katere smo znali izdelati, vendar se je kvaliteta od izdelave do izdelave menjala. Na pogosto menjavanje kvalitete so vplivali seveda tudi drugi subjektivni faktorji, na katere bi lahko vplivali, pa nismo znali ali pa nismo imeli priprav, s pomočjo katerih bi lahko izdelali točne recepture za posamezne papirje. Če hočemo to doseči, je potrebno imeti:
1.	dobro opremljen obratni laboratorij,
2.	izurjene in vestne laborante,
3.	intenzivno spremljanje in zapisovanje vseh pogojev, ki lahko vplivajo na kvaliteto papirjev,
4.	stalno enake surovine za enake papirje,
5.	zaupanje ljudi, da tekoča kontrola ni za to, da bi jih kontrolirala, ampak jim pomagala.
Kaj moramo vse pri papirju spremljati, če hočemo, da bomo drugič, ko bomo izdelovali enak papir, dobili res enako kvaliteto?
Enaki morajo biti predvsem tile pogoji: vnos, kvaliteta surovin, stopnja mletja, dodatek lepil in polnil, pH. odstotek pepela, hitrost stroja, gramska teža, višina natoka, odprtje ustja, številka sita, koncentracija snovi na nato-ku, pritisk stiskalnic, končna vlaga in še nekateri pomembni faktorji.
Če se spremeni samo eden ali dva od prvih desetih pogojev, se spremenijo tudi drugi, spremeni se način dela. Prav zaradi tega je zgubilo večina strojevodij zaupanje v ta način dela, ker so
(Nadaljevanje z 2. strani)
sortirala im zavijala rise papirja velikosti 1400 X 2000 mm.
Potrebni so tudi boljši instrumenti za papirne stroje.
Poleg kontrolnih naprav teže osnovnih papinjev in merilcev teže premaznih papirjev za papirni stroj z eno premazno glavo potrebujemo zanesljive merilce vlage, ki bi, če bi bilo potrebno, merili variacije v prečni smeri in v ismeri stroja. Potreben je tudi detektor za luknje in merilec količine polnil, da nam pokaže, koliko polnil že vsebuje list, preden doseže premazni stroj. Prav tako potrebujemo merilce hrapavosti pred kalan-dri, da nam pokažejo hrapavost papirnega traku pred premazom. Izmerjene vrednosti se lahko uporabijo za to, da lahko izračunamo upor na kalandrih pred premaznim strojem.
Merilci beline nam bi povedali, kako bel je papir pred premazom. Potrebni so merilci sestave, da nam dajo podatke o enotnosti sestave, preden papir premažemo.
Potrebujemo, in to je verjetno največja zahteva, merilce trdnosti, ki bi nam dali podatke za statično in dinamično trdnost papirnega traku. Uporabljali bi
včasih spremljali samo odprtje ustja, zasuna za snov in vodo, le redki še višino natoka, ki smo jo registrirali le na IV. papirnem stroju, kar je predstavljalo le tretjino prej omenjenih podatkov, in to je tako kot nič. Nekdo bo rekel, da to ni važno. Izkušen strojevodja bo pač priredil stroj na nove pogoje in papir bo v redu. Poglejmo, kaj se zgodi, če se spremeni stopnja mletja navzgor.
Najprej naraste gramska teža, takšna snov težko oddaja vodo, ki jo je treba odvzeti in s tem naraste koncentracija na natoku. Takšen papir se tudi težje suši, sušilec mora odpirati paro. Ko strojevodja popravi pogoje, mora sušilec paro zopet zapirati. Preden steče na stroju zopet normalna proizvodnja, preteče ena ura'; v tem času je izdelanih 600 do 2000 kg papirja, odvisno od tega, na katerem stroju papir izdelujemo. To je samo en primer, kaj pa v času malice, večerje, kosila, ob nedeljah, ko nastane neke vrste odmor v pripravi snovi, v tem času nastajajo nove količine manj kvalitetnega papirja. Papir z različno vlago se različno gladi, ima različno gladkost, to pa daje zopet različni barvni ton pri tiskanju.
Kaj se zgodi, če se dvigne pH s 6 na 5,5 na natoku? Papir postane boljše klejen, retenzija je boljša in takšna snov težje od-vodnjava, kar ima za posledico spreminjanje vlage v papirju in vse druge posledice, ki smo jih že prej našteli. Tudi flotator začne bolje delati, na stroj se vrača več kaolina in odstotek pepela narašča, ta pa zopet vpliva na kvaliteto papirja.
Poglejmo še en primer. Zaradi tega, ker se zdi strojevodji pregled papirja nekoliko slabši, spremeni višino natoka s tem, da nekoliko stisne ustje ali pa doda vodo. Zaradi večje hitrosti iztekanja snovi bo papir bolj zaprt in takšen papir težje oddaja vodo, kar ima zopet vpliv na gladkost, tiskanje itd. Poleg tega pa se papir pri takšnem manipuliranju z vodo rad odtrga, in to je bil tudi eden od razlogov, zakaj se je včasih, ko so strojevodje radi ponagajali eden drugemu, papir ob izmenah rad odtrgal. Nekateri so to zagovarjali s tem, da je to že od nekdaj.
Kakšen sklep lahko potegnemo iz tega?
detektorje luknjic, da bi odkrili prisotnoist luknjic in kepic pred premaznim strojem. Potrebni so viskozimetri, združeni s preizkuševalcem trdnosti, tako da se lahko obdrži viskoznost konstantno z dodatkom vode in določa pridržek vode, ki je karakterističen za določen premaz. Potrebujemo miniaturne računalnike, ne da bi natisnili podatke, ampak da bi nas samo opomnili, zakaj je npr. stroj večkrat^ delal dobro, danes pa ne; tj. računalnike, ki bi izračunali in analizirali ter nam dali točne odgovore na točna vprašanja, ki bi jim jih zastavili. Moramo si zapomniti, kaj je bilo enkrat dobro, tin moramo se naučiti nadzorovati prave variante, tako da bomo dobili optimalne pogoje za papirni stroj lin kakovost papirja.
Trdno smo prepričani, da bo prihodnjih deset let »obdobje uresničitve našega znanja«. Instrumenti bodo merili lastnosti.
Po reviji: The World’s Paper Trade Rewiev, 25 May 1964. Avtor: M. Judi
Berite
in dopisujte
v »Naše delo"!
Na IV. papirnem stroju, kjer imamo modernejšo pripravo snovi, namesto manšona sesalni valj, več registrirnih instrumentov in dobro tekočo kontrolo, lahko zanesljivo izdelujemo papir po točno naprej predpisanem receptu. Izkušnje so to že potrdile.
Kaj pa na drugih strojih? Z nekoliko več discipline na II. in
III.	holandcih, bi po receptu lahko izdelovali papir vsaj v 90 °/o, seveda pod pogojem, da bi imeli surovine, ki jih imamo sedaj na zalogi, vedno na razpolago.
Na I. PS teče ta proces še lepše, kjer kakšnih posebnih problemov z mletjem nimamo, pri stroju pa so tudi za razne nove metode dela dovzetni in radi sprejmejo vse, kar jim olajša delo.
Še ena stvar ovira uspešno uporabo receptov za izdelavo papirjev in sicer to, da nekateri strojevodje ob vsakem prihodu na izmeno dobronamerno »pre-štelajo« stroj, misleč da bo potem papir lepši, vendar se često pokaže, da se pregled papirja ne izboljša, ostane enak ali se celo poslabša. Kako vpliva stalno spreminjanje pogojev na stroju na kvaliteto, smo že govorili in včasih bi bilo bolje, da papir, pri katerem vidimo, da je v mejah našega kriterija, pustimo pri miru in kvaliteta bo neprimerno enakomernejša.
Brez tega da mora danes strojevodja vsak papir tako rekoč zadeti z vlekom v desetih minutah, si ne moremo več predstavljati moderne tehnologije izdelave papirja. Vsekakor pa lahko to dosežemo le pod pogojem, da imamo lastni obratni laboratorij, zanesljive laborante in za moderno tehnologijo sprejemljive delovodje in strojevodje. Res je, da takšen način dela danes nekaterim ne ustreza in to v glavnem zaradi tega, ker imajo nekateri občutek, da so zaradi tega, ker jim nekdo predpisuje, kako bodo delali, občutek manjvrednosti,
VEVČE, NOVEMBRA — Na
članek iz prejšnje številke »Našega dela« nekaj pripomb.
Uvedba deljenega delovnega čas v papirnici Vevče ne bi bila nič novega, še posebno ne, ko vemo, da je produktivnost v državah, ki imajo vpeljan takšen način dela, zelo velika. Če je pri njih deljen delovni čas eden izmed vzrokov, vendar ne glavni, za višji standard, potem bi kazalo tudi pri nas kaj podobnega uvesti.
Ne sumim v analize, ki so pokazale, da po daljšem delu produktivnost pada, vendar bi bilo treba zraven še pripomniti, da je močno odvisno od človeka, nekaterim zmanjka sape že zelo zgodaj zjutraj, drugi pa vztrajno delajo do dveh. Odvisno je tudi od režima, vrste in načina dela.
V članku je govor tudi o tem, da bi pri deljenem delovnem času prišel vodja brusilnice, vodja papirne dvorane, šef proizvodnje v stik z dvema izmenama. Stik z dvema izmenama ima mojster papirne dvorane že precej časa, v drugih oddelkih pa ne samo z dvema izmenama, ampak s tremi. Normalno je, da pride vodja oddelka vsaj pol ure prej v službo in ga mojstri, delovodje nočne izmene seznanijo z vsemi problemi. Z dopoldansko izmeno je celih osem ur skupaj (če ni preveč sestankov in sej). Delovodja popoldanske izmene mora priti vsaj 15 minut prej na izmeno. Takrat se šef sreča še s tretjo izmeno in če je potrebno, ostane še 20 do 30 minut z delovodjem, mojstrom, da bi se pogovorili o vsem potrebnem. Popolnoma normalno je tudi, da dela šef obhode tudi popoldan, posebno če so na progra-
občutek imajo, da jim hoče nekdo soliti pamet, ne zavedajo pa se, da jim skušamo s tem, da podatke nekje zbiramo skupaj, samo pomagati in njim ob novi izdelavi s temi podatki samo postreči. Sicer pa bo čas prinesel svoje.
Prepričan sem, da bodo vsi mladi oz. mlajši, takšen način dela radi sprejeli, kajti mlad strojevodja se v začetku težko znajde in recepturo rad sprejme, saj mu ta pomaga, da tako rekoč v odsotnosti starejšega strojevodje izdeluje enak papir. Na ta način ne bomo papirjev nikoli pozabili delati, pa četudi bi prišli čez dve leti na vrsto. Če bi vse to počeli že takrat, ko smo morali na I. PS klicati upokojene strojevodje na pomoč, bi ta korak lahko odpadel. Ne bi smeli pozabiti zapisati še to, da ima na to, ali bomo izdelovali papir na moderen način, velik vpliv tudi komerciala. Tu mislim predvsem na to, da bomo izdelovali čim manj različnih barv, belin in
mu zahtevnejši papirji, nove izdelave in podobno. Vse to je danes že lepo vpeljano. Vsi ti šefi bodo ob uvedbi deljenega delovnega časa delali manj in seveda tudi manj prispevali.
V članku je tudi govor o »ogrevanju« pri delu, češ da traja določen čas za ogrevanje. Tisti, ki hočejo in ki se lahko že sedaj ogrevajo do sedme, osme ure in tudi ohlajajo dokaj zgodaj. Pri deljenem delovnem času bo ogrevanje dvakrat. Precej podobne stvari se dogajajo pri športu. Za nekatere je odmor dobrodošel, drugi, ki so ogreti, pa bi igrali do konca, ker se bojijo, da bi se v odmoru ohladili. Nekateri se ne ogrejejo do polčasa, vendar jih zaradi tega zamenjajo z boljšim. Tisti, ki se čutijo odgovorne oziroma jim je do tega, da bi dobili višjo premijo, pa se ogrejejo že v prvih petih minutah in so ogreti do konca. Zgleden primer, da tudi večkratno zagreva-nje škodi, so odmori v košarki, ki se jih nasprotnik pogosto poslužuje, če vidi, da nasprotnemu moštvu preveč »laufa«.
Torej pojem ogrevanja je dokaj relativen. Kmet, ki dela zase, ne pozna ogrevanja in ohlajevanja. Ko ga delo priganja, mora zagrabiti, pa četudi ob tistem času, ko pravijo, da produktivnost oziroma efekt dela pada.
Odstavek, kjer piše, da delajo mojstri in delovodje slabo uslugo sebi in delovni skupnosti, ker »radi« delajo po 56 ur na teden, bi moral biti drugače zapisan: »Kadrovska služba še do danes ni bila v stanju rešiti problema delovodij«. Mojster oziroma delovodja nima ob tem kaj razmišljati. To, da ima denar vsak rad,
kvalitet. Še posebno nas motijo vsi mogoči vzorci in izdelave, največkrat celo za iste kupce, ki so po kvaliteti enake, razlikujejo pa se le malo po barvi. Pogoje na stroju sicer ni treba za vsako barvo spreminjati, nastajajo pa zaradi tega nepotrebni separati in nove nianse, da o tem ne govorim, koliko je pri tem nepotrebnega pisanja v sami komerciali in potem tudi v proizvodnji.
Ne bi hotel soliti pameti, vendar mislim, da, preden sprejmemo v program novo kvaliteto, novo barvo, poskusimo vse narediti, da bi kupec sprejel katero od naših standardnih ali ekspertnih kvalitet.
Razumljivo je, da je vse to odvisno od položaja na tržišču, če ne bo kupcev, bomo morali sprejeti pač vse. Na jasnem pa si moramo biti, da bodo v tem primeru, ko ne bo smelo biti med posameznimi kvalitetami dolgih prehodov, še bolj prišle v poštev recepture.	!• B’
je čista resnica. Tudi to, da je ob pomanjkanju denarja vsak »fuš« dobrodošel, je res. Ni pa res, da delajo delovodje nadure zato, ker jih oni hočejo, saj so jih vendarle prisiljeni delati in jih sami odredimo, delo vendar ne more počakati. Zakaj je pa nekaterim v tovarni bolj po godu, da se delajo pri strojih nadure in se ne priskrbi določena rezerva ljudi, je pa poznana stvar.
Deljen delovni čas naj bi odpravil tudi honorarje, »fuš« pa-pirničarjev.
Jih bo pač odpravil, nikjer pa ni rečeno, da bo zadovoljstvo tistih ljudi na enaki višini, kot je doslej. V državah, kjer je razmerje plač 1 :20, prav gotovo ni treba iskati honorarjev.
Mislim, da bi bilo bolje pre-analizirati tarifni pravilnik, primerjati ga s prvim ali s podobnim v drugih državah, pa bi kmalu videli, kako so si nekateri v teh dvajsetih letih, kar se je tarifni pravilnik pogosto spreminjal, znali priboriti višje plače, znali so spretno prepričati razne komisije in prijatelje, da je njihovo delovno mesto pomembno in odgovorno (pri predavanju o DIREKT COSTING metodi smo slišali primer števke šivank), če ne celo najodgovornejše. Ni bilo nikogar, ki bi vsaj rahlo udaril po mizi, jasno in glasno povedal, kje se dela profit, katero mesto je pomembnejše, kako se takšna mesta plačujejo drugje itd.
S tem, ko se nekateri v popoldanskem času ukvarjajo s »fuši« — predavanji, širijo tudi svoje obzorje znanja papirne tehnologije (prebrati in povedati se pravi zapomniti) in ne samo to, kdo (Nadaljevanje na 7. strani)
Premazni tiskovni papirji danes in juiri
Deljen delovni čas, da ali ne?
O »atomu proizvodnje"...
Ali res neznanje?
Mogoče se bo kdo od bralcev vprašal, kako sem prišel na to »atomsko« idejo, ki pravzaprav ne spada v področje mojega poklica, Pred kratkim sem namreč dobil vprašanje, »ali je naloga varstva pri delu manj pomembna od proizvodnje«? Da bi odnos proizvodnja^—varstvo pri delu prikazal tako, kot si ga predstavljam, sem napravil shemo v duhu sedanje dobe.
Živimo v tako imenovani atomski dobi in marsikdo od bralcev se še ni poglabljal, kaj predstavlja oziroma sestavlja nek atom. Po grško je to pojem za najmanjši — nič več deljivi delček neke snovi in kot tak za naše oko neviden. Atom se sestoji iz jedra, ki predstavlja maso (za naše pojme to že) in okoli jedra po določenih tirih krožečih elektronov, s teoretično neznatno težo.
Kako bi izglodal »atom proizvodnje«, prikazuje spodnja shema:
... in o delu
Gibanje elektronov povzroča toploto. Z dodajanjem toplote so gibanje elektronov pospešuje. Toplota pa je v prenesenem pomenu besede delo. Brez dela torej ta »atom« izgubi svoje poslanstvo. S povečanjem vloženega dela pa vsi činitelji proizvodnje pridobijo lahko na pomenu (seveda do določene meje) in obratno. Če iz tega »atoma« izluščimo sleherno delo, pomeni, da smo »atomu« ustavili življenje (fizikalni izraz za to je, da je atom oziroma snov ohlajena do abso-
Na zadnji seji delavskega sveta je Dušan Kosmina opozoril člane tega organa, da naj razmišljajo, če se še izplača imeti lasten časopis »Naše delo«.
Pravzaprav je dal predlog, da se to glasilo ukine. To je utemeljil s tem, da je v pogojih reforme tudi strošek okoli 2 milijona S din na leto prevelik.
Po tej ugotovitvi sem se začel spraševati, zakaj smo sploh začeli izdajati glasilo »Naše delo«. Ali ni doseglo svojega namena do sedaj? Ali smo kaj storili, da bi naše glasilo popestrili? Ali je prav, da ga po liniji najmanjšega odpora ukinemo?
Zato sem se odločil, da dam tudi jaz svoj prispevek k razmišljanju o ukinitvi našega glasila.
Moje stališče v tem primeru je, da bi bilo v prvi fazi veliko bolj racionalno to, da se zmenimo, kako bomo obveščali naš kolektiv, če bomo ukinili glasilo. Ver-
lutne ničle). Za preprost primer naj bralec razmisli, kaj bi se zgodilo, če na zemlji ne bi več prejemali sončne toplote.
Nedvomno pa bi grešil, kdor bi trdil, da je naše življenje odvisno samo od proizvodnje. To je veljalo le v praskupnosti, ko ljudje še niso poznali blagovne menjave. Danes pa je naše življenje odvisno od gospodarstva, kar bi tehnično lahko imenovali zlitina prvine »proizvodnja« in prvine »trgovina«. »Atom trgovine« si predstavljajmo' povsem podoben »atomu proizvodnje«, le da je na fundamentalnem tiru namesto »elektrona —■ varstvo pri delu« nameščen »elektron — trg (tržišče)«. Seveda je jedro strokovnost drugega področja.
Pri izdelavi kovinske zlitine so zahtevani določeni pogoji v temperaturi, to je vloženi toplotni energiji, da se prvini lahko zlijeta v kvalitetno zlitino. V obeh omenjenih »atomih« je torej tudi potrebno maksimalno vloženo
delo, da je gospodarstvo uspešno.
Primeri iz fizike nam torej utemeljujejo tudi našo zunanjo življenjsko shemo.
Sonce s svojim delom, ko oddaja toplotno energijo, daje osnovne pogoje življenja na zemlji, človek pa s svojim delom življenjske pogoje izboljšuje. Delo je torej neizpodbitno najosnovnejše bogastvo človeka oziroma človeštva.
(Prešeren je tudi napisal: »...delovno ročico za doto, ki je nima milijonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico.«)	J. G.
jetno je imel tovariš Kosmina v mislih tudi dosedanje skromne prispevke, kajti res je to, da v naš časopis zelo malo pišemo o lastni problematiki, pa naj bo ta problematika individualna ali pa kolektivna. Sodim, da bi bilo v redu, če bi razmišljali — nasprotno ukinitvi, o poživitvi časopisa »Naše delo«, da bi postal res zaželen in priljubljen, torej nepogrešljiv prijatelj vseh članov našega kolektiva.
V ilustracijo: Fantje, ki so pri vojakih, so presrečni, ko dobijo naš časopis. Pravijo, da se jim zdi, kot da so dobili košček svojega kolektiva v tuji kraj, kadar prebirajo glasilo oz. časopis »Naše delo«.
Da bi bil dosleden pri razmišljanju, moram bralce našega časopisa opozoriti na izdajo prve skupne številke. Ne bom citiral vseh izjav, ki so bile zapisane v prvi številki, temveč po mojem mnenju le najpomembnejše (iz-
KOLICEVO, NOVEMBRA — V
letošnjem letu, zlasti pa v poletnih mesecih, je v naši tovarni močno zaškripalo. Jugoslovanski trg ni bil preveč pripravljen sprejemati vseh naših izdelkov, zlasti pa je odklanjal nekvalitetne izdelke. Za nas je bil to majhen šok, ker smo bili vajeni, da vse, kar naredimo, tudi prodamo. Začeli smo iskati krivce za slabo kvaliteto in smo jih tudi našli. Ugotovili smo, da delavci v proizvodnji ne znajo delati. Začelo se je govoriti o papirnih kvalifikacijah, ki jih izobraževalna služba deli, o tem, da se v proizvodnji borijo samo za spričevala in boljša delovna mesta, da pa v resnici ne znajo delati. Skoraj isti ljudje pa so v isti sapi trdili, da boljšo proizvodnjo ne moremo niti pričakovati, ker jo vodijo ljudje brez šole. Kot odgovoren za šolanje in izobraževanje sem se znašel v težki dilemi: kaj je sploh prav. Na eni strani zanikanje šole in spričevala, istočasno pa kritika na račun tistih, ki šol nimajo. Kakšen naj bo profil tega šolanega papirničarja, da bo zadovoljil na delovnem mestu? Ker so se te govorice okrog znanja in neznanja že nekoliko polegle, sem sklenil, da nanje javno odgovorim. Ne zato, da bi kogarkoli branil, ali kogarkoli napadal, temveč preprosto zato, ker menim, da so očitki v precejšnji meri bili krivični do ljudi iz proizvodnje. To mnenje potrjujejo tudi rezultati zadnje rekonstrukcije na KS II. Ta rekonstrukcija je namreč pokazala, da vsega le niso bili krivi delavci pri stroju, temveč je bila napaka v samem stroju.
Nek delovodja iz proizvodnje papirja in kartona je v enem razgovoru rekel približno tole: »Mar jaz ne bi bil krivičen do sušilca na KS II, če bi ga prijavljal disciplinski komisiji za slabo sušenje, kot so nekateri zahtevali, ko pa sem vedel, da po ves dan skače okrog stroja in ni dosegel prave suhote, ko pa so rezultati rekonstrukcije na KS II pokazali, da napaka ni bila pri sušilcu, ampak na stroju. Kako naj bi opravičil dejstva, da po rekonstrukciji sušilec naenkrat zna sušiti, čeprav ima veliko manj dela. Dodal je še, da je proizvodnja tako rešitev že zdavnaj predlagala, da pa ni dobila ustreznega odgovora.«
Koliko je ta navedba točna, ne vem. Dejstvo pa je, da ljudje iz proizvodnje menijo, da se njihovi predlogi ne obravnavajo resno, kadar pa se kaj koristnega naredi na podlagi njihovih predlogov, se jim ne da primerno priznanje. Naj bo tako ali drugače, vsiljuje se mi tole vprašanje: Ali morda niso v naši tovarni še drugi stroji in naprave z napakami, za ka-
kolektiv
jave so skrajšane zaradi prostora, zato prosim, če mi avtorji teh izjav oprostijo).
Uredniški odbor: »V razvoju naših družbenoekonomskih odnosov v gospodarskem, kulturnem, zdravstvenem in javnem življenju, prihaja vsak dan v ospredje vprašanje pravilnega obveščanja državljanov — upravljavcev. Nujnost obveščanja je med drugim nakazala tudi naša nova ustava, ki jasno določa potrebo in pravico obveščanja, kot eno izmed temeljnih pravic in svoboščin delavca — upravljavca.«
Ivo Sonc, direktor podjetja:
»Sodim, da je sodelovanje na kakršnemkoli področju tudi med papirničarji ne samo zaželeno, marveč vsestranko koristno, zlasti pa naj po mojem mnenju to velja za dva sosedna kolektiva, kot sta Vevče in Količevo. Pre-
(Nadaljevanje na 8. strani)
tere krivimo delavce ob njih in na ta način zamegljujemo dejanske vzroke za težave v proizvodnji? Zakaj odgovorni tovariši bolj ne prisluhnejo željam in zahtevam ljudi v proizvodnji?
Da se razumemo, ne trdim, da vsi delavci znajo dobro delati in da so za vse krive naprave. Daleč od tega: Med delavci v proizvodnji so nedisciplinirani posamezniki, ki se nočejo podrediti ne tehnološki in ne drugim disciplinam, skratka, delajo površno in po svoji volji. Med njimi so tudi taki, ki še ne znajo delati, pa čeprav imajo tako ali drugačno spričevalo o končani šoli. Vse to je res. Toda osebno trdim, da večina delavcev na odgovornih delovnih mestih v proizvodnji (strojevodje, pomočniki, nadmli-narji, mlinarji, vnašalci) znajo delati. Trdim tudi, da so prizadevni in se trudijo narediti čim kvalitetnejše izdelke (govorim o večini), toda včasih so nemočni, ker so vzroki drugi. Zato tisti, ki trdijo, da delavci v proizvodnji ne znajo delati, morajo bolj natančno povedati kdo ne zna delati in kaj ne zna delati in z a -kaj ne zna delati. Oziroma natančneje, bolj precizno in bolj objektivno moramo ugotoviti vzroke slabemu delu. Včasih je vzrok slab stroj ali naprava, včasih slabe surovine, včasih malomarnost in nedisciplina, včasih pa seveda tudi neznanje. Objektivna ugotovitev vzroka nam bo dala napotilo, kako se lotiti odprave vzroka. Različni vzroki terjajo različne ukrepe, če je napačno ugotovljen vzrok, bo tudi napačen ukrep. Napačen ukrep pa vedno da nasproten učinek od pričakovanega. Zato ne smemo pavšalno kriviti delavce v proizvodnji, da ne znajo delati. To je sicer najlaže, toda najmanj pošteno, neučinkovito in nestrokovno. Kar je najslabše, ne daje odgovora o vprašanju, kako pomanjkljivosti odpraviti. To samo situacijo zamegljuje, pri delavcih v proizvodnji pa namesto sodelovanja ustvarja odpor. Ker so pavšalno napadeni, da ne znajo delati, se tudi pavšalno branijo in vedno skušajo krivico prevaliti na naprave. Tako skoraj nikoli ne najdemo dejanskega krivca za slabo delo ali slabo kvaliteto, posledice tega pa nosimo vsi. Verjetno bi bili delavci iz proizvodnje pripravljeni prevzeti del krivde nase, namreč tisti del, ki je res njihov, če bi vzroki za slabo delo bili objektivno in strokovno ugotovljeni. Tako pa nikamor ne pridemo.
Menim, da ne bo odveč, če navedem tak karakterističen primer. V tovarni se je nekako udomačilo mišljenje, da so nekateri strojevodje dobri, drugi pa slabi, čeprav za to nimamo nobenih objektivnih dokazov. Enostavno verjamemo subjektivnemu mnenju, ki največ prihaja iz dodelave kartona, da ta in ta strojevodja in posadka, ki jo vodi, dobro dela, nima veliko izmeta in podobno, da pa je drugi slab, čeprav bi pri našem načinu evidentiranja izmeta težko tako za ene kot druge dokazali, da so trditve
točne. Zato nastajajo spori in nesporazumi. Tisti, ki so označeni za slabše, trdijo, da se drugim torej boljšim v dodelavi malo pogleda skozi prste in za to navajajo svoje dokaze, v dodelavi spet trdijo, da to ni res in tako naprej, brez konca in kraja. Kaj pa je v resnici, nihče ne more točno povedati. Nekaj podobnega je bilo tudi s paro iz kalorične centrale, vse dokler ni montiran merilec pare. Prav ta merilec pare pa je še en dokaz, da se dajo nekatere reči s pametnimi ukrepi urediti in nesporazumi odpraviti. Na splošno lahko ob tem ugotovim, da v naši tovarni manjka dobro in pametno sodelovanje med službami, pa tudi med službami in proizvodnjo. Posledica tega pa je, da vsak hoče krivdo prevaliti na drugega.
Še nekaj bi želel povedati o problemih, ki jih povzroča neznanje. Znano je, da delavec, ko konča šolo, še ne zna delati. S končanjem šole samo pridobi dobro podlago, da se lahko hitro navadi delati. To ne velja samo za poklicne šole, ampak za vse šole do fakultete. Kako hitro se bo navadil delati pa je v veliki meri odvisno od tega, kako je v podjetju organizirano priučeva-nje na delovno mesto ob uvajanju v delo. Za naše razmere lahko rečem, da priučevanje ni dobro organizirano. Kadrovska služba je že predlagala, da se v proizvodnji nastavi inštruktor za priučevanje na delovnem mestu. Proizvodnja ta predlog ni sprejela z obrazložitvijo, da bodo delovodje, strojevodje in mlinarji sami svoje ljudi poučevali. To so tudi delali, toda to poučevanje ni bilo dovolj temeljito in organizirano. Zato, če sedaj ugotovimo', da nekateri delavci ne znajo delati, predlagam, da ponovno proučimo možnosti nastavitve inštruktorja za praktično poučevanje ali pa da se pomenimo, kako bi sedanji način poučevanja izboljšali. Inštruktor bi po mojem mnenju imel dovolj dela, bojim pa se, da za svoje delo ne bi imel dovolj razumevanja, pa bi se dobro zamišljena akcija sprevrgla v svoje nasprotje. Zato bi bilo morda bolje, da se delovodje razbremenijo vsega tako imenovanega administrativnega dela (za vodenje tega dela bi nastavili posebno uslužbenko) in se v večji meri posvetijo operativnemu vodenju proizvodnje in poučevanja ljudi na delovnem mestu. Kadrovska služba pa bi se pobrigala, da delovodjem posreduje nekatera znanja iz metod praktičnega poučevanja. Verjetno je druga varianta za proizvodnjo bolj sprejemljiva, zato bi bilo pametno, da bi se delovodje, in drugi, ki jih zadeve prizadenejo, oglasili in povedali svoje mnenje.
Problemov v proizvodnji je veliko. Povzročajo jih različni vzroki od slabih naprav in surovin do malomarnega dela in neznanja. Zato še enkrat poudarjam, da se ne smemo naenkrat odločiti in obdolžiti ljudi, da ne znajo delati. Neznanje je lahko samo en cd vzrokov.
Milič
Kako informirati
Vodni znak v papirju — njegova zgodovina, izdelava in namen
Proizvodnja v oktobru 1967
KOUCEVO, novembra
, ,,	Časovna izkor. prolzv.
“/» izpolnitve	zmogljivosti
1/12 let. pl. oktober 1967 oktober 1966
papir .............. 106,0	96,8	93,3
karton.............. 102,0	91,0	70,9
lepenka.............. 80,1	69,6	88,8
Skupaj.............. 100,8	85,8	84,5
Proizvodnja v oktobru nam pokaže razmeroma ugoden rezultat, zlasti če upoštevamo, da je bil remont KS II skoraj štiri dni. Remont KS II je zelo ugodno vplival na proizvodnjo kartona, saj je zelo izboljšana kvaliteta kartona, porasle pa so precej tudi količine proizvodnje. Porast proizvodnje in kvaliteta kartona, porasle pa so precej tudi količine proizvodnje. Porast proizvodnje in kvaliteta kartona po večmesečni depresiji nam daje upanje, da bomo letošnji proizvodni načrt izpolnili in nadoknadili zaostanek, ki je pri kartonu 10,9 %>. Proizvodnja papirja teče normalno, saj je celo 6 °/o nad planom. Proizvodnja lepenke zelo nazaduje, kot je razvidno iz tabele, za skoraj 20 °/o. Vzrok temu nazadovanju je v premajhni zmogljivosti sušenja lepenke v sušilnem kanalu pa tudi v neizko-riščenosti zračne sušilnice lepenke v poletnem in jesenskem času. Sušenje je vzrok tudi nizki časovni izkoriščenosti proizvodnih strojev pa lepenko, saj je ta slabih 70 “/o. Slabša časovna izkoriščenost kartonskih strojev je nastala zaradi remonta KS II.
ALI JE SMISELNA STIMULACIJA NA PEPEL IN LISTAVCE?
VEVČE, NOVEMBRA — V začetku lahko napišem, da sem se odločil za članek »O izdelavi papirja po receptu« zaradi tega, da bi bila vsa stvar pri pisanju tega članka bolj razumljiva.
Naša analitska služba je ugotovila, da pri porabi kaolina in listavcev odstopamo navzdol, skratka teh surovin je premalo porabljenih. Na nižjo porabo kaolina smo bili opozorjeni že pred meseci, vendar smo bili prepričani o pravilnosti dela, kot so nam pokazale tudi analize pepelov, ki jih naredimo na 24 ur na vseh štirih strojih tudi do 80, kar je znatno boljše poprečje, kot če delamo od ene komisije eno ali dve analizi. Raziskali smo vzroke za odstopanje. Ugotovili smo, da je bil glavni vzrok tem odstopanjem neusklajeno delovanje tehtnic našega in centralnega laboratorija. Verjetno pa je eden od razlogov za odstopanje tudi v tem. da so papirji v centralnem laboratoriju kondicionirani (po vlaženju, po kondicioniranju, po klimatizaciji v papirni dvorani, po prenosu vzorcev v c. lab. sprejmejo papirji 6—8% vlage) in takšen papir daje nižje pepele, medtem ko so naše analize delane takoj po stroju. Ko smo samoiniciativno začeli držati pri vseh papirjih za 2°/o višji pepel, smo se približali predpisom. Z nabavo novih, enakih tehtnic za oba laboratorija in pa z upoštevanjem vlage, to razliko lahko spravimo na minimum.
Druga stvar so listavci. Zakaj je njihova poraba nižja od predpisa, je več vzrokov.
Eden glavnih je v tem, da smo pri nekaterih papirjih, posebno tankih, želeli doseči utržne dolžine, pri katerih vemo, da papir na stroju stalno lepo teče. To poudarjam zaradi trditve, da se dajo izdelati tanki papirji tudi z višjim odstotkom listavcev.
Do podobnih rezultatov smo prišli tudi sami. Res se da napraviti tak papir, težji pa je postopek take proizvodnje.
Razlika je nastala tudi v tem, da smo pri nekaterih papirjih vnose poenostavili in uskladili tako, da lahko izdelujemo več papirjev z enakim vnosom.
Delen doprinos k tej razliki je doprineslo zaokrožanje predpisanih razmerij vnosa listavcev in iglavcev. Pri nekaterih surovinah je enostavno nemogoče vnesti točno 50 °/o listavcev. V takem primeru bi morali posamezne surovine pred vnosom tehtati. Vnašamo pa jih v zvitkih, balah in paletah, kar nanese 'določene razlike. Pripomniti moram tudi, da
delamo nasprotno pri več vrstah papirjev nad predpisano porabo.
Naj bo kakorkoli, danes imamo praktično že za vse papirje točno izdelane recepture, in to ne samo po kvaliteti, ampak tudi po gramski teži in strojih. Te recepture so bile izdelane na podlagi praktičnih izkušenj in stalnih kontrolah podatkov o kvaliteti.
Nikjer ni rečeno, da ne bomo delali sprememb, vendar zavestno in po dogovoru. Nihče nima pravice te recepture kar naprej spreminjati. Isto velja za pepel. Lahko je reči, dajmo več pepela. Kot da v drugih državah še niso prišli do tega, da je kaolin cenejši, ker drugače bi ga tudi oni na veliko rabili, še posebno, ker imajo boljšega kot je naš. Katerokoli vrsto papirja smo analizirali, smo ugotovili, da s pepelom ne pretiravajo. Za vsako vrsto papirja je določen predpis, ne zaradi tega, ker z več kaolina ne bi šlo, ampak zato, ker s tem papirju poslabšamo kvaliteto. Ne rečem, da se z uvajanjem klejnih stiskalnic ne bo vnos menjal, vendar do danes so imeli še vsi
Drobne
VEVČE, NOVEMBRA — Upravni odbor je odobril Andreju Pirkmeierju, delovodji brusilni-ce lesa 14-dnevno prakso pri firmi Steinbeis-Consorten v Zahodni Nemčiji. Smatrajo za koristno razširiti obzorje proizvodnje lesovine tako, da poiščemo še neko brusilnico lesa izven našega podjetja, njen način dela in zahtevano kvaliteto. Tovariš Pirk-
Zahvala
Ob nenadni izgubi naše ljube BRIGITE REŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Borisu Moškonu, Julki in Ramu Vehabovič, Pavli in Micki, Tonetu in Lojki Marolt, Prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu društvu Vevče, Gasilski zvezi občine Moste-Polje, Sindikalni podružnici Papirnice Vevče, govornikoma Marti Zabukovec in Janku Vidicu za tople poslovilne besede ter vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob
strani. žalujoča mami in brat z družino
VEVČE, NOVEMBRA — 2e v
začetku, posebno pa proti koncu 13. stoletja so Italijani uvedli izdelavo vodnega znaka v papirnih listih. Njegova izdelava je prvič omenjena v nekih zapiskih iz Bologne leta 1282, ni pa omenjen ročni papirni mlin, ki je to izdeloval. Ta prvi vodni znak je imel obliko grškega križa s štirimi majhnimi krogi na koncu prečnih letev in večjim krogom v sredini. V treh takratnih italijanskih papirniških centrih: Milanu, Anconi in Veneciji se je ta izdelava še stopnjevala.
Z naraščajočo strojno izdelavo papirja se je pokazala potreba po vdelavi vodnega znaka v papirje napravljene na stroju. Da bi jih vdelali tako, kot pri ročno izdelanem papirju, je bilo nemogoče, ker bi jih zabrisali različni valji med tekom papirnega traku in tudi papir ne bi prenesel upogibanja. Misel dejstvovanja valja-
eksportni strojnogladki površinsko klejeni ofset papirji enak odstotek pepela kot ga ima naš standardni.
Delovodja je izvajalec vseh predpisov. Tisti, ki predpisov ne izvaja, ne more biti delovodja. Torej kakršnokoli spreminjanje vnosov s strani delovodij odpade.
Ali naj sam spreminjam predpis, recepturo, za katero se toliko navdušujem?
Ce je predpis pepela 20 °/o, ga ne bom predpisal 18 ali 25%>.
Reguliranje odstotka pepela, dodajanje in odvzemanje kaolina s strani delovodje pa tudi ni tako enostavno, kot odvzemanje in dodajanje plina pri motorju. Vsaj tako hitro ne gre. Ob držanju zgornje meje, bo ogrožena kvaliteta, ker bo meja hitro prekoračena.
Zato izjavljam, da se tovrstni, nesmiselni in nevzgojni stimulaciji odrekam. Ce ne more naš vodstveni kader najti bolj pametne rešitve pri nagrajevanju po delu, se mi tudi ta ne zdi prava.
To, da se človek drži nekih predpisov, imam za službeno dolžnost.	I. B.
novice
meier je odšel 15. t.m. in se bo vrnil konec meseca.
VEVČE, NOVEMBRA — Upravni odbor je obravnaval prošnjo Jožeta Severja, kvalificiranega papirničarja, ki je pred 4 leti napravil poklicno papirniško šolo. Zaradi njegove bolezni se želi prekvalificirati in obiskuje ekonomsko srednjo šolo za odrasle.
Na seji so sklenili, da mu je treba povrniti 50 °/o stroškov šolanja, vendar brez obljube, da ga bomo po končani šoli lahko zaposlili kot absolventa te šole.
VEVČE, NOVEMBRA — V najkrajšem času, najkasneje pa do leta 1969 moramo začeti z rekonstrukcijo III. papirnega stroja. Uprava proizvodno-tehničnega sektorja se s tem vprašanjem že ukvarja. Dobila je že nekaj ponudb od domačih in inozemskih firm za sodelovanje pri rekonstrukciji. V naslednji številki našega časopisa boste lahko brali podrobno o pripravah in stroških te prepotrebne rekonstrukcije,.
VEVČE, NOVEMBRA — Kot je
razvidno iz poročila upravnega odbora, naraščajo ponovno naročila kupcev za naše papirje, vendar pa je poravnava faktur dokaj počasna.
stega sita na komaj nastali moker in mehak papirni trak je postala vedno aktualnejša. Anglež Marshall iz Londona je iznašel predstiskalni valj, ki ga je imenoval dandyroll, Francozi pa so mu nadeli ime, ki se je udomačilo tudi pri nas — eguter (egoutteur). Ta sitasti valj, katerega površina je bila v začetku gladka ali kvečjemu rebrasta, je bil pozneje vsestransko uporaben. Prišli so do ideje, da so vdelali na eguter različne znake, ki so jih vtiskali v še moker (skoraj tekoč) papirni trak. Vodni znak (nem. Wasser-zeichen, angl. vvatermark, franc, filigran) je postal za večne čase ne samo znak izdelovalca, ampak tudi znak prvovrstnosti izdelka; varuje namreč ponarejanje in tvori v tem pomenu osnovo za izdelavo vseh vrst bankovcev, vrednostnih papirjev in drugih podobnih proizvodov.
Najenostavnejša izdelava vodnega znaka je rebranje papirja. Razlikujemo podolžno in prečno rebraste papirje, kjer so lahko rebra daleč vsak sebi, ali pa prav na gosto skupaj.
Razen tega so lahko na pre-vlečno kovinsko tkivo eguterja pritrjena različna imena, gesla, slike, številke itd., ki vtiskajo v papir zaželene znake. Na eguter-ju vdelana izbočena reliefna žica se vtiska v moker papirni trak. S tem postane debelina papirja nekoliko tanjša, to se pravi, da je papirna snov potisnjena v stran, vodni znak pa je v papirju pri pregledu nekoliko svetlejši, prosojnejši.
Ker se papirni trak med stiskanjem v stiskalnicah in sušenjem v sušilni skupini različno krči, morajo biti znaki na egu-terju temu primerno dimenzionirani, da ob krčenju traku do konca stroja dobijo prvotne oblike pravo razsežnost, kar je zlasti primer pri okroglih likih.
Kljub temu, da so bili alarmni znaki objavljeni v dnevnem časopisju, menimo, da je prav, če jih objavimo v našem časopisu in z njimi seznanimo čitalce »Našega dela«. Alarmni znaki so predpisani za celotno državo in se nanašajo na nevarnost naravne ali druge hude nesreče, na nevarnost zračnega napada, prenehanje nevarnosti in za preizkušanje siren ob sobotah.
Alarmni znaki se dajejo v tovarni s sireno v tehle primerih:
1.	Ob neposredni nevarnosti zračnega napada se da 1-minut-ni zavijajoč zvočni znak;
2.	ob naravni nesreči (potresu, poplavi ali drugi hudi nesreči) se da 3' X 20-sekundni enakomer-
— Izdelali papirja za 2 °/o manj kot v istem obdobju lani.
— Izvozili za 14 %> več kot lani.
— Zaradi popravila parne turbine proizvedli za 14,9 °/o manj električne energije.
— Za 10,3% je bila proizvodnja lesovine večja.
— Vrednost izvoza v tem obdobju je bila 1,662.000 dolarjev. Konvertibilna področja 71 %, klirinška 29 %.
— Poprečno gramsko težo' znižali za 1,85 %. "
Medtem ko uporabljamo v papirno snov poglobljen vodni znak za črke, številke, znamke tvrdk in tovarn, pridejo pri slikovnih vodnih znakih v poštev »osenčeni« vodni znaki, pri katerih mora priti do izraza tako svetloba, kot tudi senca. V glavnem so s tem opremljeni papirji za bankovce in vrednostni papirji, kar zelo otežuje ponarejanje ali ga celo onemogoča. V novejšem času pa opremljamo tako tudi nekatere pisalne in okrasne papirje.
»Osenčeni« original vodnega znaka je napravljen na eguterju po fotokemični metodi v velin-tkanino tako, da je tkanina po potrebi izbočena ali poglobljena. Pri pritisku na mehko (tekočo) papirno ploskev se vlakna umaknejo pred izbočenimi mesti v poglobljena, pri čemer nastanejo tanjša in debelejša mesta v papirju, kar predstavlja svetlobe in sence na odtisku. Na ta način je mogoče napraviti slike vsake vrste v papir kot vodni znak. Seveda pa tega znaka ni mogoče izdelati na papirjih izpod 60 g/m2, ker imamo v tem primeru premalo snovi za izpodrivanje oziroma zbiranje.
Ker smo že pri eguterju kot delu papirnega stroja, s pomočjo katerega delamo vodni znak, bi bilo na mestu, da omenimo še vlogo gladkega, tako imenovanega velin-eguterja. Njegova naloga je prispevek k uravnavanju površine papirnega traku, izboljšanju pregleda papirja in zgoščevanju papirnega lista. Občutne odstranitve vode iz papirne mase z eguterjem ne dosežemo. Sito eguterja je namreč vedno bolj grobo, redkejše, kot sito papirnega stroja, zato ob pritisku valja na papirno snov voda raje ubere pot navzgor v eguter, kot navzdol skozi majhne luknjice sita papirnega stroja. Ta voda teče potem spet skozi zgornje tkanje eguterja na površino papirnega traku.
ni zvočni znak z vmesnimi 20-sekundnimi presledki (20 sekund enakomeren znak, 20 sekund presledek, 20 sekund enakomeren zvočni znak itd.);
3.	cb požaru manjšega obsega se da 3-minutni enakomerni zvočni znak;
4.	ob prenehanju nevarnosti se da 1-minutni enakomerni zvočni znak. Konec zračnega napada ali po naravni ali drugi nesreči;
5.	za preizkus sirene, ki je vsako soboto ob 12. uri, se da 1-minutni enakomerni zvočni znak.
— Izgube vlaknin zvišali za 0,03 %, izgube kaolina pa zmanjšali za 2,45 %.
— Dosegli manjšo težo pepela v papirjih za 5,2 %.
— Zaradi nujnega zmanjšanja gramske teže in hitrosti na papirnih strojih smo izgubili 624 ton proizvodnje.
— Zaradi povečane poprečne širine papirnega traku zvišali proizvodnjo za 83 ton.
— Porabili za strokovno šolstvo in izobraževanje strokovnih kadrov 25,423.400 S din.
Alarmni znalci
Na Vevčah smo v devetih mesecih letošnjega leta . . .
Nekateri rezultati gospodarjenja v Papirnici Količevo v devetih mesecih
Blagovna proizvodnja
pisarniški in tiskovni
papir..............ton
ovojni in embalažni
papir..............ton
drugi papirji ....	ton
karton.................. ton
lepenka..............•	ton
skupaj.................  ton
Tabela o doseženi proizvodnji nam da tele rezultate:
Blagovna proizvodnja je v primeri na lansko leto dosežena z 92,4 %>, kar je za 1.485 ton manj in za 848 ton manj kot je bilo planirano. Vzrok za manjšo proizvodnjo je treba iskati v nam že znanih razmerah, to je v pomanjkanju naročil, boljši kvaliteti, kar zahteva počasnejši tek stroja, v remontnih delih, ki naj bi povečali proizvodnjo in pa kvaliteto. Prvi rezultati remonta na KS II so dali povečano proiz-
januar-
CD a a N	september		ca	1967
Plan leto	1966	igci	Izvedi plam	1966
2.081	1.403	1.631	78,4	116,3
1.625	1.040	1.871	115,1	179,9
780	684	688	88,2	100,6
18. 790	14.848	12.350	65,7	83,2
2.030	1.642	1.592	78,4	97,0
25. 306	19.617	18.132	71,7	92,4
vcdnjo in kolikor bo dovolj naročil in pa normalno delo na strojih, moremo upati, da bomo konec leta dosegli plan in verjetno celo lansko proizvodnjo.
Po posameznih grupah smo dosegli pri pisalnih papirjih povečanje na lansko leto:
pisalni in tiskani za 16,3 €/o ovojni in embalažni .	. 79,9 °/o
ostali papirji ....	0,6	“/o
in zmanjšanje:
karton za...............16.8	°/o
lepenka..................3,0	0/o
	O	il'"
	'S .S	£2 n «
	0.'°	•SooS
	0 Z ft	
Količevo 1966 .	.	852	100,5
Količevo 1967 .	. 848	100,0
Papirna industrija SRS .	. 899	106,0
Industrija SRS	. 859	101,3
Tabela o osebnem dohodku primerja med seboj:
1.	Papirnico, Količevo,
2.	Papirno industrijo Slovenije,
3.	Celotno industrijo Slovenije.
Iz pregledov vidimo, da je bil naš poprečni lanskoletni dohodek 852 N din. V letošnjih devetih mesecih smo dosegli poprečje 848 N din. kar je za 0,5 °/o manj kot lansko leto. Najvišji osebni dohodek smo imeli v marcu 924
N din, najnižji pa v septembru 784 N din, kar je premo sorazmerno z ustvarjeno realizacijo. Opazimo, da je bila zadnje tri mesece vrednost točke konstantna 0,08 N din, ker nam ugotovljeni rezultat ni dovoljeval ugodnejše delitve.
Poprečni osebni dohodek v papirni industriji Slovenije je bil za polletno obdobje 899 N din, kar je za 6 %> več kot pri nas.
Industrija Slovenije je v tem času dosegla 859 N din ali 1,3 %> več kot mi.
Ce pogledamo porast indeksa življenjskih stroškov, vidimo, da so ti stroški porasli za približno 8,5 %>.
Iz povedanega sledi, da je naš osebni dohodek precej manjši, kot porast življenjskih stroškov, je pa nujen odraz prikazane realizacije in je mogoče, da se obdrži še nekaj časa na tem nivoju.
Osebni dohodek na zaposlenega 1967
Bruto proizvodnja po strojih
1966	1967	Indeksi
	ton	ure	kg	ure	ton	ure
PS I .	.	.	.	761	6.372	834.597	6.336	109,7	99,4
PS II	.	.	.	2.104	6.014	2,386.904	6.336	113,5	105,4
KS I	.	.	.	5.052	6.372	4,440.796	5.989	87,9	94,0
KS II	.	.	.	10.325	6.372	9,303.860	6.119	90,1	96,0
LS .	.	.	.	1.717	6.372	1,627.597	6.078	94,8	95,4
Skupaj	.	.	.	19.959	31.502	18,593.790	30.858	93,2	98,0
	Na	eno obratovalno uro				
			1966	1967		Indeks
papirni stroj I .	.	. .				131.8		115,6
papirni	stroj II .	.	.		349.9	376.7		107,7
kartonski stroj I .	.	.			792.8	741.5		93,5
kartonski stroj II .			1,620.3	1,520.5		93,8
lepenčni stroji .	.	.	.			269.5	267.9		99,4
skupaj				3,038.4		96,4
Analiza	tabele 0 bruto	proiz-	KS I za	12,1 «/0 manjšo		proiz-
vodnji po strojih nam pokaže podobne rezultate, kakor smo jih ugotovili že v prejšnji tabeli. Ta tabela nam pokaže, kakšen čas je bil na razpolago za določeno proizvodnjo. Iz tega sledi:
V letu 1966 smo za skupaj 19.959 ton proizvodnje porabili 31.502 uri, letos pa za 18.594 ton 30.858 ur. Zmanjšanje proizvodnje je bilo za 6,8 %> in ur za 2°/o. Nesorazmerje, da je večje zmanjšanje proizvodnje kot tudi število ur, je pojasnjeno že prej. Posamezni stroji so dosegli:
PS I za 9,7 «/o večjo proizvodnjo in 0,6 °/o manj ur — rezultat pozitiven,
PS II za 13,5 “/o večjo proizvodnjo in 5,4 °/o več ur — rezultat še vedno pozitiven,
vodnjo in 6 °/o manj ur — rezultat negativen,
KS II za 9,9o/o nižjo proizvodnjo in 4% manj ur — rezultat negativen,
LS za 6,8 0/o manjšo proizvodnjo in 2 °/o manj ur — rezultat negativen.
Ce sedaj pogledamo še bruto proizvodnjo na eno obratovalno uro, nam izvajanja le potrdi, saj smo lani proizvedli na eno uro 3.151,9 kg, letos pa 3.038,4 kg, kar je za 3,6 °/o manj. Če pa natančneje pogledamo tabelo, lahko ugotovimo, da je rezultat predvsem odvisen od proizvodnje na KS II in če je ta nižja, so v glavnem vsi rezultati negativni oziroma nižji od primerjanega obdobja.
Osebni dohodek
	Količevo		Papirna		Indeks
Mesec			industrija	SRS	Količevo
	1966	1967	SRS		1967/66
Januar . . . .	.	. 770	884	893	838	114,8
Februar . . . .	.	. 779	858	880	819	110,1
Marec		.	.	873	924	932	886	105,8
April		.	. 829	889	916	861	107,7
Maj		. . 881	879	903	885	99,8
Junij .	.	.	.	.	.	.	840	803	870	864	95,6
Julij		.	.	900	801			89,0
Avgust .	.	.	.	.	.	894	810			90,6
September . . .	.	.	904	784			86,7
Hiša pred upravno zgradbo skoraj ne spada več v to okolje. Zaradi potrebe po stanovanjih pa le še ne bo takoj porušena
3S
§
----- PAPIRNICA KOUGEVO
---- PAO. IHOUSTRUA SLOVENIJE
----- tNDUS, TRI3A SLOVENIJE
#co
900
SOC
700
boo
50o

I I I I I I I I I I I I______________________________________
1	2	3	1	5	*	7 e 9 lo H 12 enesec
Formiranje celotnega dohodka od 1. januarja do 30. septembra
1967
1966	1967	Indeks
prodaja v državi................
prodaja v izvoz.................
storitve....................... .
prodaja materiala...............
realizacija ....................
izredni dohodek.................
celotni dohodek
Struktura
prodaja v državi .	1966 76,8	1967 79,8
prodaja v izvoz .	21,1	18,3
storitve ....	1,0	1,6
prodaja materiala	1,1	0,2
realizacija .	.	.	100,0	99,9
izredni dohodek .	—	0,1
celotni dohodek .	100	100
34,911.881	34,306.946,65	98,3
9,597.551	7,865.534,03	82,0
465.661	686.945,46	147,5
478.822	77.036,95	16,1
45,453.915	42,936.463,09	94,5
22.515	68.310,80	303,4
45,476.430	43,004.773,89	94,6
Na kakšen način se formira celotni dohodek v našem podjetju, je razvidno iz prejšnje tabele.
Prodaja v državi obsega v letošnjem letu 98,3'°/o, kar je za 1,7 «/o manj kot lani. Bistveno se je zmanjšala realizacija izvoza, in to kar za 18 °/o. Storitve so se povečale za 47,5 °/o, prav tako so bili povečani izredni dohodki.
Rezultati skupnega gospodarjenja od 1. januarja do 20. septembra
Mesec	Produk-	Bazni	Ekonomič-	Bazni	Renta-	Bazni
	tivnost	indeks	nost	indeks	bilnost	indeks
januar . .	. 6.571,6	100,0	1.002	100,0	0.947	100,0
februar	.	7.218,9	109,9	1.134	104,8	1.458	154,0
marec .	.	.	7.727,5	117,6	1.103	101,9	1.917	202,4
april .	.	. 6.817,0	103,7	1.059	97,8	0.230	24,3
maj . .	.	. 6.870,0	104,5	1.046	96,7	0.567	59.9
junij .	.	. 6.501,0	98,9	1.111	102,7	0.849	89,7
julij .	.	.	5.622,9	85,6	1.062	98,2	0.439	46,4
avgust . .	. 6.469,5	98,5	0.958	88,5	0.470	—
september	.	7.054,5	107,4	0.997	92,2	0.458	48,4
Tabele, ki nam kažejo ekonomske kazalce gospodarskega uspeha v letu 1967, nam dajo tele rezultate :
Produktivnost je bila v letu 1966 v primerjavi z baznim le-tem 1964 večja za 113,5 °/o. Letos pa je 106,6%, kar je za 6,1 °/o manj. Posebno nizko produktivnost smo imeli v juliju in avgustu, ko je bila proizvodnja zelo nizka, na to pa se je postopno dvigala. Na znižanje produktivnosti so vplivali tudi remonti, ki so bili časovno zaradi pomanjkanja naročil premaknjeni.
Ekonomičnost nam preverja dejansko trošenje sredstev v pro-
izvodnji oziroma nam pokaže racionalnost gospodarjenja s sredstvi. Iz tabele je razvidno, da smo najbolj racionalno gospodarili s sredstvi v februarju in marcu in delno v juniju. Posebno negospodarski pa smo bili v avgustu, ko smo dosegli le 88 %. Vendar so bili tudi drugi meseci glede gospodarjenja negativni.
Rentabilnost nam pove, kakšen je bil dohodek v razmerju poslovnih stroškov oziroma, koliko smo dobili na vložena sredstva. Iz tabele vidimo, da smo le v februarju dobili na 100 din vloženih sredstev 145 din in v mesecu marcu 191 din, ko je bila
rentabilnost najvišja. Vsi drugi meseci so nam praktično dali manj kot smo vlagali, mesec avgust pa je bil popolnoma negativen, saj smo morali, praktično gledano, vzeti celo sredstva iz prejšnjih mesecev, da smo lahko pokrili osnovne zahteve.
Na podlagi poslovnega poročila in ugotovitev, ki so v tem poslovnem poročilu podane in na podlagi periodičnega obračuna predlagamo, da delavski svet sprejme tele
sklepe:
1.	Spričo rekonstrukcij proizvodnih strojev je treba povečati proizvodnjo finalnih predmetov, pri tem pa ne sme trpeti kvaliteta. S tem v zvezi je treba izdelovati kratkoročne operativne plane proizvodnje, da bi se na ta način lahko najracionalneje izkoristile strojne kapacitete in porabe pare ter električne energije.
2.	Zaradi težnje po znižanju fiksnih stroškov je treba vztrajati na tem, da bodo ostali na sedanjem nivoju, posebno pa je treba paziti, da ne bo prekoračen letni plan stroškov investicijskega vzdrževanja.
3.	Spričo ugotovitve, da v letošnjem letu uporabljamo dražji vnos hkrati pa količinsko večji ter dražji material, je treba takoj preveriti porabo teh materialov in jo uskladiti z normativi. Prav tako je potrebno s pazljivejšo proizvodnjo doseči nižje osnovne izgube ter nižji odpadek v dodelavi.
4.	Na podlagi ugotovljenih rezultatov zadnjega trimesečja letošnjega leta pooblašča delavski svet, da komisija pri delitvi dohodka do sklepčnega računa za leto 1967 deli celotni dohodek in dohodek po instrumentih:
od dejansko dosežene realizacije preteklega meseca se pro-gnozira dohodek v višini 24 %>, od tako ugotovljenega dohodka se nameni za osebne dohodke 83 %>, za sklade podjetja pa 17 %.
Pri tem ostanejo vse druge določbe, ki jih je delavski svet že sprejel, še nadalje v veljavi.
5.	Sprejme in potrdi se bilanca podjetja, ki izkazuje po stanju na dan 30. septembra 1967 seštevek aktivne in pasivne strani 232,574.275,51 N din.
6.	Sprejme in potrdi se ugotovitev ter delitev celotnega dohodka in dohodka na podlagi plačane realizacije, po kateri je:
N din
celotni dohodek 37,350.815,38 poslovni stroški 28,583.806,35 dohodek	8,767.009,03
osebni dohodki 7,030.796,48 ostanek za sklade 1,736.212,55
Člani Zveze borcev naj sami predlagajo
VEVČE, NOVEMBRA — Služba družbenega knjigovodstva je podjetju vrnila preveč zaračunano provizijo za storitve v letu 1966. Znesek se suče blizu 2 milijona 670 tisoč starih dinarjev. Že sama SDK je priporočila, naj bi to vsoto namenili v sklad za graditev stanovanj borcem NOB preko republiške ali občinske Zveze borcev.
Čeprav vsota ni kdovekaj velika, se je na seji delavskega sveta podjetja le razvila živahna razprava, komu naj bi to namenili. Vsekakor pa je prevladovalo mnenje, naj bi najprej pogledali, koliko bi bilo upravičencev doma, to je v Medvodah in v Vevčah. Končno so sklenili, da bodo o tem razpravljale organizacije ZB v obeh tovarnah in dale do prihodnje seje DS ustrezen predlog.
Blok kotel za mazut
Z gradnjo premaznega stroja smo morali rešiti tudi napajanje s paro. Vemo, da je kotlarna stara že 40 let in je zato tehnično zastarela, neekonomska, povrh vsega pa še nevarna za obratovanje. Vendar finančno ne zmoremo kompletne zamenjave kotlarne in turbine. Zato smo poiskali tak kotel, ki je trenutno najcenejši in ki ne zahteva dodatnih delavcev v kotlarni.
Ti tipi kotlov so se pojavili pred dobrimi petimi leti na tržišču, Razlog za to je predvsem vse večja poraba mazuta kot goriva. Vendar se po vseh državah v Evropi uporablja mazut predvsem kot gorivo za manjše kotle, ker je treba mazut uvoziti.
Z omejitvijo moči kotlov (do 20 at, 20 t/h 400° C) smo pa prišli v območje nekdanjih velevse-binskih kotlov, katerih gradnja je že skoraj opuščena.
Tako je nastal poseben tip kotla, tako imenovani blok kotel.
Dobre lastnosti tega kotla so: povsem avtomatski, visok izkoristek (85 »/o), poceni montaža, neobčutljiv na konice v potrošnji, enostaven in siguren v pogonu.
Montaža samega blok kotla je bila precej enostavna. Prav tako tudi zagon, ki je bil v mesecu avgustu letos. Dosedanje izkuš-
nje pri obratovanju so pokazale, da je kotel dovolj siguren in eleganten v pogonu, pač pa lahko nekdo povzroči z neodgovornim posegom v njegov regulacijski del ogromno škodo.
Se podatki iz njegove kotlov-ske knjižnice.
Dobavitelj STANDARD KES-SEL DUISBURG:
125 m'-’ ogrevne površine, tlak 16 at,
valj premera 2300 mm, dolžine 5100 mm, plamenica premera 1000 mm, s proizvodnjo 5 t/h in na nasičeno paro.	J. P.
Gradimo
nov stanovanjski blok
Knjige
»Delavske enotnosti« tudi za vas
V zbirki »Pogovori 67« izdaja časopisno založniško podjetje »Delavska enotnost« knjige, ki vam bodo pri dnevni rabi zelo koristile. Katere knjige so še v zalogi, je objavljeno v zadnji številki »Delavske enotnosti«. Izkoristite nizke cene teh knjig.
Pogled na tovarniško poslopje
VEVČE, NOVEMBER 1967 —
Pred dnevi je že začelo gradbeno podjetje »Gradis« izkopavati gradbeno jamo za nov 36-stano-vanjski blok na prostoru med železnico in kinom.
Blok bo imel tri stopnišča, tako rekoč tri zgradbe, od katerih bo prva nekoliko pomaknjena naprej proti kinu, druga dva dela pa bosta bliže železniški progi, pač prilagojeno okolici. V celotnem objektu bo 12 trisobnih, 12 dvoinpolsobnih in 12 enosobnih stanovanj. Načrte je izdelal Projektivni biro »Gradisa« ter je v Ljubljani in tudi po Sloveniji že precej blokov takšne vrste. Projekt je torej že večkrat preizkušen in v resnici nudi praktična in ekonomska stanovanja.
Nova stanovanjska zgradba bo predvidoma dograjena v letu 1969 s tem, da bo že konec leta 1968 v celoti dograjen en kompleten del, torej 1/3 bloka bo sposobna za vselitev že prihodnjo jesen.
Z graditvijo tega bloka bodo nastale nove velike možnosti za urejanje stanovanjskih vprašanj v naši delovni skupnosti, kar pomeni, da bo dobilo 36 članov kolektiva nova odlična stanovanja, zaradi preselitve pa bo še sproščenih nekaj starejših stanovanj. Obenem pa bo rešeno tudi vprašanje kanalizacije za zadružne bloke v severnem delu Vevč. Pomanjkanje kanalizacije namreč preprečuje vselitev v te zadružne bloke. Ko bo izpolnjen ta pogoj, bo na razpolago še nekaj več starejših stanovanj.
»Gradis« gradi blok za tržišče, to se pravi, da bo prodajalec teh stanovanj sam. Ta čas, ko tovarna nima ne vem koliko denarja za stanovanjsko graditev, je to najbolj ekonomična oblika graditve. Financiranje oz. odkup stanovanj bo prav zaradi majhnih sredstev, s katerimi razpolagamo, komplicirano. Namreč tovarna v prihodnjih letih ne bo mogla zbrati čistih denarnih sredstev več kot 160 milijonov, medtem ko znaša vrednost novega stano-
Deljen delovni čas, da ali ne?
(Nadaljevanje s 3. strani) naj bi prenašal umetnijo izdelovanja papirja na mlado generacijo? Inženirji in profesorji brez prakse? Tudi dobro strokovno knjigo bo napisal le tisti, ki ima dovolj bogatih izkušenj, tisti, ki je s prakso ugotovil, da so njegove trditve točne.
Omenil bi še to, da bi najmanj rad delal deljen delovni čas zaradi nekaj ljudi v tovarni, ki se jim ne da zjutraj vstati. Ali naj postanemo sedaj še mi, ki nam je lahko vstati ob petih ali celo ob pol petih, če je to potrebno, lenuhi. Poležavanje do sedmih zjutraj lahko prinese edino to, da bo tiste, ki so navajeni zamujati ob belem dnevu sram, zamujali pa bodo ravno tako kot doslej, in to dvakrat.
Končno, kaj pa sploh pomeni zamujenih pet, deset minut proti masi izgubljenih ur. Kako so te ure izgubljene, vsi dobro vemo, vendar smo pri tem mirni in zdi se mi, da skušamo vse to popraviti z deljenim delovnim časom z uvajanjem novih metod dela in podobno. Vsaka pogruntacija je smiselna le takrat, če nekaj doprinese.
Če bi na primer na holandcih uvedli mehanizacijo — viličarje, ki bi dostavljali surovine do vnosnih prostorov, ne bi ničesar naredili, če ne bi zmanjšali posadke vsaj za dva nanosilca na izmeno.
Intenzivno spremljanje napak v. papirju in trganje nekvalitetnega papirja že pri samem papirnem stroju ne bi doprineslo svojega deleža, če ne bi hkrati
zmanjšali število prebiralk v papirni dvorani. Ravno tako ne more doprinesti vsa mehanizacija v pisarnah, če množica ljudi tolče na pisalne stroje, daktilo-grafkinje, za katere je norma točno znana, ki naj bi isto delo opravljale, pa se ukvarjajo s stvarmi, ki bi jih lahko opravili drugi.
Vse to počnemo zato, ker smo razbiti na VI in MI. Vsak VI in MI mora imeti vse kar spada v sodobno pisarno. Nehote se mi vsili vprašanje, zakaj smo mi prišli na četrto izmeno? Prav gotovo zato, da bi bili stroji izkoriščeni. Bo kdo rekel, kaj pa pomeni izkoriščenost pisalnega stroja proti papirnemu stroju. Res, pri nas nismo navajeni varčevati pri malih stvareh. Spomnim se nekaj let nazaj, ko smo prepričevali sami sebe, da denar, ki gre za plače, nič ne pomeni, danes se borimo za skrite rezerve.
Rad bi dal odgovor tudi tistim, ki bodo dejali, da naj se raje brigamo za proizvodnjo, kot pa da se vtikamo v delo drugih. Dokler je v tovarni vse v redu, je ponavadi brez očitkov, ko pa postane tesno za denar, se začne pritegovati tam, kjer se lahko več izgubi oziroma prihrani. Zmanjšati skušamo zastoje, odstotek izmeta, krajšamo remonte, repa-rature in vse to zato, da bomo lahko rekli, boljši smo od drugih, ne gre nam slabo. Dokler je vse to preventiven ukrep, je še tudi v redu, stane sicer že nekaj več živcev, vendar je še brez očitkov. Bojim se, da če bi do podobne situacije le kdaj prišlo, bo
vanjskega objekta ca. 300 milijonov. Poslužiti se bo treba transakcij med podjetjem, bodočimi kupci, kreditno banko in samim »Gradisom«. Tovarna lahko »Gradisu« zagotovi samo to, da bo preskrbela kupce, ter da bo s pomočjo kreditne banke tem kupcem nudila namenski kredit za nakup stanovanja do 80 °/o vrednosti stanovanja, ostalo bodo morali vplačati kupci sami. Da bi tovarna lahko to obvezo »Gradisu« realizirala, bo morala svoja manjša denarna sredstva oro-čati banki za dobo 10 let, nakar bo lahko banka v okviru svojih poslovnih pravil dajala kupcem kredit, ki bo znašal 75 °/o več, kot pa bo tovarna vplačala banki. Ker ima tovarna v svojem pravilniku dolžnost, da kreditira kupce za dobo 3‘0 let, bo morala v prihodnjih letih že doplačevati nekaj anuitet zaradi tega, ker bo banka dala kredit tovarni za krajšo dobo. Takšne so možnosti tovarne in tudi želje strokovnih delavcev, ki delajo na tem področju. Seveda bo pa v končni fazi odločilno mnenje banke, zlasti pa pristanek »Gradisa«, Tolmačiti tak način financiranja imamo do neke mere le pravico, kajti ustni dogovori kažejo, da bo to izvedljivo. Za bodoče kupce je zanimiv postopek, kako bo prišel do stanovanja in način, kako bo stanovanje odplačeval. Po našem pravilniku o razdeljevanju kreditov za stanovanjsko graditev moramo v začetku leta naj-
prej ugotoviti vse upravičence do kredita oziroma stanovanja. Izmed teh upravičencev bomo po pravilniku — točkovanju izbrali najprimernejše. Tem oz. zanje bo potem tovarna položila banki ustrezno vsoto denarja, tako da bo banka dolžna dati vsakemu posamezniku kredit, ki bo predstavljal 80 % vrednosti stanovanja pri »Gradisu«. Ta se bo poprej informiral o plačilni sposobnosti kandidata, torej ali mu je podjetje res zagotovilo kredit, ali je sam sposoben položiti vsoto, ki predstavlja 20 °/o vrednosti stanovanja, šele tedaj bo z njim sklenil kupoprodajno pogodbo« Torej bo moral kupec imeti zagotovilo tovarne banki, odobren kredit banke,' ustrezna lastna sredstva in nato šele skleniti kupno pogodbo. Zakaj tako komplicirano, ko je v preteklosti to teklo enostavnejše? Preprosto zato, ker podjetje z razpoložljivimi sredstvi niti misliti ne more, da bi se samo spustilo v graditev tolikih stanovanj. Reševanje stanovanjske problematike pa je nujno.
Bodočim, interesentom svetuje-mp, da vztrajno varčujejo, zato da bodo »Gradisu« lahko dokazovali svojo plačilno zmožnost, predvsem pa, da so pri svojem delu vestni, kajti tudi denar, na katerega računa tovarna, še ne leži v tovarniški blagajni, temveč bo moral biti v prihodnjih dveh letih z izjemno dobrim poslovanjem zaslužen.
Reorganizacija delokroga centralne komercialne službe
padalo tako po enem kot po drugem.
Brez dvoma je bilo v tovarni po letu 1960 mnogo narejenega, vendar ko človek gleda, kaj bi .še bilo vse potrebno, koliko še manjka, da bi bila kvaliteta papirjev boljša in stalna, se nehote vpraša, ali smo VSI vse naredili, da bi bili naši papirji cenejši, ali smo pomislili na to, da delajo podobne tovarne s tretjino manj ljudi.
Za podobne papirje kot so naši, trošijo v drugih državah znatne količine titan dioksida (TiO«), več optičnih belil, da o površinskem klejenju ne govorim. Če bi si lahko privoščili več teh dodatkov, bi zopet dvignili kvaliteto za eno stopnjo. Za te stvari bo treba denar; nekje ga bomo morali vzeti.
Ali bo temu pripomogel DI-RECT COSTING, ali deljen delovni čas, kolektivno stimulativno nagrajevanje vodstvenega kadra, večja poraba listavcev oziroma kaolina, je težko reči!?
Pri vsem tem bo morala biti višja proizvodnja in manj zaposlenih, ker drugače je škoda papirja, ki ga bomo v te namene porabili, pa četudi ga delamo.
I.	Bogovič
Opomba uredništva:	Mnenja
smo, da ta članek niti po vsebini niti po načinu pisanja ne dela časti našemu glasilu. Vendar ga v celoti objavljamo, ker mišljenje pisca ni edino ter verjamemo, da bomo s tem spodbudili kon-struktivnejšo razpravo o vprašanjih, ki jih načenja dopisnik.
VEVČE, NOVEMBRA — Po sedaj veljavni organizacijski shemi je tako nabavna kot prodajna služba organizirana ločeno za Vevče in ločeno za Medvode. Samo prodaja celuloze je bila v pristojnosti centralne komercialne službe.
Ob dejstvu in spoznanju, da mora vsaka komercialna služba prvenstveno skrbeti za ugodno prodajo lastnih izdelkov in nabavljati po najnižjih možnih cenah, je dosedanja organizacija povzročala precej težav, zlasti Papirnici Vevče. Ta je namreč, kot kupec, imela istočasno skrb za prodajo celuloze, proizvedene v medvoški tovarni. Zato je bila nabavna politika vedno v protislovju s prodajno.
Na tej podlagi je dala komercialna služba samoupravnim organom dva predloga.
V prvem je omenjeno, naj bi se celotna prodaja celuloze prenesla v pristojnost tovarne Medvode. Drug predlog pa je bil, naj bi se celotna komerciala Združenih papirnic, Ljubljana centralizirala.
Samoupravni organi ene in druge tovarne so o obeh predlogih razpravljali in po ugotovitvah
sprejeli prvo varianto, ki jo je delavski svet podjetja tudi potrdil in sprejel.
Vrednost točke za 12 preteklih mesecev od vključno november 1966 do vključno oktober 1967
Brusilnica..................2,97
Polnila-lepila ......	2,93
PS 1........................2,72
PS II.......................2,95
PS III......................2,77
PS IV.......................2,94
Strojna dodelava .... 2,77 (brez točka ur za normo) .	2,98
Ročna dodelava..............2,57
(brez točka ur za normo) . 3,13
Energija....................2.87
Druge e. e..................2,88
Skupaj podjetje.............2,81
Med železniškim tirom in restavracijo bo stal nov 36-stanovanjski blok. — Na sliki: Z izkopavanjem so začeli 10. novembra 1967
0 srbečici ali garjah
S promenadnega koncerta papirniškega pihalnega orkestra
Papirniški pihalni orkester Vevče je imel letni občni zbor
VEVČE, NOVEMBRA — K obračunu dela v pretekli sezoni so se zbrali člani papirniškega pihalnega orkestra 27. oktobra 1967. Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopniki Papirnice, Vevče, političnih organizacij papirnice in zastopnik občinske gasilske zveze. Žal pa so člani orkestra in odbor pogrešali katerega koli zastopnika Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Moste-Polje. Spraševali so se, ali prizadeti nimajo časa, ali pozabljajo na zvezo med obema kulturnima organizacijama ali pa morda celo nimajo za potrebno spoznati se bliže z delom pihalnega orkestra.
Po običajnih formalnostih, ki so potrebne v takem primeru, je občni zbor godbenikov poslušal poročila predsednika, dirigenta, tajnika, blagajnika in gospodarja. Na ta poročila se je razvila živahna razprava o delu društva in o načrtih. Enaintrideset samostojnih nastopov godbe je dovolj prepričljivo, da je bila aktivna vseskozi. Samostojni koncerti doma, gostovanja, nastopi ob komemoracijah, budnice ob pomembnejših praznikih, nastopi na proslavah in drugo dajejo sliko dela in požrtvovanja vodstva, zlasti pa samih godbenikov. Istočasno pa glasbena skupina ne pozablja skrbeti za lastno kvalitetno rast. Pogovarjali so se tudi o mladini, katere vključevanje v orkester je zadnje čase vidno nazadovalo. Zato so sklenili, da bodo sami vzgajali za orkester vse mladince, ki imajo vsaj dveletno osnovo iz glasbene šole, tako da bi bili vsi instrumenti v orkestru pravilno zasedeni.
Druga važna zadeva so bile spremembe pravilnika godbe, s katerimi so regulirali nekatera področja dela in se omejili na pospešeno delo pihalnega orkestra, vtem ko bi bile druge glasbene podskupine le sekundarnega pomena.
Občni zbor je razpravljal tudi o pripadnosti in disciplini članov. Nekatere je pohvalil, tiste pa, ki so bili potrebni graje, pa tudi grajal.
Za predsednika je bil znova izvoljen Nace Zajec, ki bo vodil 11-članski upravni odbor orkestra, in upajmo, še naprej tako marljivo deloval kot doslej.
Ob koncu se je občni zbor tudi zahvalil upravi in samoupravnim organom papirnice Vevče za razumevanje in pospeševanje kulturne dejavnosti v kraju. Ni pa prezrl Sveta kulturno-prosvetnih organizacij občine Moste-Polje, ki je to prepotrebno glasbeno skupnost podprl v preteklem letu s kar 1000 N din.
S sklepi so napravili godbeniki tudi načrt dela za bodočo sezono, in upajmo, da jim bo ta načrt tudi uspel.
Kako informirati kolektiv
(Nadaljevanje s 4. strani)
pričan sem, da izdajanje skupnega glasila lahko mnogo pripomore k še boljšemu medsebojnemu spoznavanju in ne nazadnje tudi odgovorni ekonomski integraciji obeh papirnic.«
Albin Vengust, direktor tovarne Vevče-Medvode: »Povsem naravno se mi zdi, da bodo kolektivi Količeva, Medvod in Vevč našli v enotnem glasilu ,Naše delo’ skupen jezik za spoznavanje in sporazumevanje med seboj. Člani kolektiva bodo v svojem časniku razlagali mišljenja in poglede na stvari, ki se porajajo v našem vsakdanjem delu. S skupnim glasilom smo napravili trden korak po naši skupni poti, pot je še dolga in vsak, prav, vsak naj nekaj prispeva. V življenju je že tako: kar ni s trudom in znojem pridobljeno, ni kaj prida in nima trajne vrednosti.«
Torej, ko pišem o informiranju kolektiva, ne morem mimo ugotovitve, da si uspešne rasti in poglabljanja delavskega samoupravljanja ne moremo misliti brez načrtnega razvijanja metod informiranja. Kajti kolektiv mora biti sproti in na razumljiv način seznanjen z vsemi zadevami, ki so pomembne za poslovanje podjetja.
Vsako informiranje ima določen cilj.
a)	Če delavce sproti, in na razumljiv način seznanjamo s poslovanjem podjetja, z načrti.
uspehi in neuspehi, opravljamo s tem pomembno izobraževalno nalogo. Čim širša in globlja bo razgledanost kolektiva, tem aktivnejše bo sodelovanje delavcev in z razgledanostjo bo hkrati rastla tudi zrelost kolektiva.
b)	Velik pomen ima informiranje tudi za vodilni strokovni kader. Če morajo strokovni delavci sproti seznanjati kolektiv z delom na svojem področju, je prav gotovo, da bodo pri svojem delu zaradi tega čutili večjo moralno odgovornost. Razumljivo je, da marsikomu ni ljubo, če mora seznanjati kolektiv z neuspehi svojega dela. Zato se tej nalogi umika. Prav zato mora biti informiranje organizirano kot redna oblika dela.
VEVČE, NOVEMBRA - V desetih mesecih letošnjega leta je bilo poprečno na Vevčah zaposlenih 984 - delavcev. Skupaj z delavci družbene prehrane je to le 8 ljudi manj kot lani. V tem času je prišlo 45 novih, odšlo pa 57 delavcev. Od teh ni bilo nikomur odpovedano. Večinoma jih je cdšlo k vojakom, 18 je bilo upokojenih, le eno delovno mesto pa je bilo ukinjeno.
VEVČE, OKTOBER — Čeprav že skoraj deset let nismo ambulantno opazovali te bolezni, smo vendar morali pomisliti na možnost nastanka tega obolenja posebno pri tistih liudeh, kjer je upadla osebna čistoča, ali pa kjer so bili skregani z osnovami higienskih navad že od malega.
Zanimivo pa je, da opažamo nagel porast garij in to zadnje mesece — pri obeh spolih. Srbe-č ca je bila zelo razširjena v času vojne in še nekaj let po njej. Takrat je na splošno primanjkovalo mila, perila, brisač, posteljnine in čestokrat tudi vode za umivanje ali pranje perila, da ne omenimo zdravil — sedaj pa je vsega tega dovolj.
Prvič so bolezen opisali v 17. stoletju. Pred okoli 120 leti pa so opisali tudi povzročitelja garij — srbca, 'ki je s prostim očesom komaj še viden. Samica je nekoliko večja od samca in rije po površinskem sloju kože, podobno kot krt rije po zemlji. Nastani se vedno na koncu rova, ki je tu nekoliko dvignjen, samec pa živi le na površini kože v kožnih gubah. Na ovinku rova izdolbi samica navpičen revček, v katerega znese okoli 5 jajčec, nakar rije naprej. V življenjski dobi 2 mesecev znese okoli '50 jajčec.
Za razpoznavo bolezni je tipično srbenje, ki je najhujše ponoči. Srbeč se najrajši naseli na tankih delih človeške kože, zato ga na hrbtu pri odraslih ne najdemo. Tudi ga ni najti pri odraslih na obrazu, lasišču in podplatih. Pač pa najdemo številne praske, ogrebnine, krvave kraste med prsti rok, v zapestju, na komolcih, v prednji pazdušni gubi, okoli pasu, ob popku, na spolovilih, na prednji strani kolena in notranji strani nog.
Pri otročkih garje lahko najdemo tudi na podplatih, ali celo na ličkih. Okužijo :se direktno, preko garij okužene dojke ob dojenju. Izvor okužbe predstavlja tudi garjav človek.
Bolezen se prenaša:
a)	direktno npr. z dotikom okužene osebe, spanjem v isti postelji, kar še sedaj opažamo v
c)	Informiranje ima tudi poseben psihološki učinek. Poznavanje oziroma seznanjanje z vsemi tekočimi poslovnimi in proizvodnimi dogodki daje delavcu občutek, da je sredi dogajanja kot aktivni subjekt.
Popolnoma se zavedam, da ni edina možna oblika informiranja samo časopis »Naše delo«, vem pa, da je lahko porušiti tisto, kar je že narejenega, težje pa je potem napraviti nekaj novega.
Vse to v razmišljanje članom kolektiva in družbeno-političnim organizacijam, da bo sklep, ki bo sprejet na DS, res utemeljen, to je želja nas vseh. Zaželeno bi bilo, da se glede tega oglasijo tudi drugi, ki so za ali pa proti ukinitvi.	Milan Deisinger
Na novo je bilo sprejetih: 1 z višjo izobrazbo,.? s srednjo, 22 s poklicno šolo, 3 z osemletko in dvanajst z nepopolno osemletko.
Več
dopisujmo v »IMaše delo«, da bo Ust pestrejši!
številujh samskih domovih. Bolan zinanec ali sorodnik, kdo ve od kod, prespi na isti postelji v dvoje eno ali več noči in tako prenese bolezen. Na deželi tu pa tam še vedno spijo otroci v sredi med starši in nimajo lastne postelje. Nadalje je danes v modi izraz promiskuiteta —•- spolno življenje ob različnem menjavanju partnerjev, ne da bi vedeli celo za ime partnerja. Tako početje povzroča razširjanje spolnih bolezni — okužbe so v porastu, sramnih uši se težko znebimo, garij pa je vse več.
b)	indirektno: se lahko okužimo z uporabo skupne brisače, perila, rokavic, predvsem pa nečiste, okužene posteljnine. Z gar-jami se lahko okuži vsakdo, možne pa so tudi ponovne okužbe pri isti osebi.
Ko pomisTmo na zaščitne mere, je pred', sem potrebno pospeševati osebno čistočo telesa.
Ufoi/osti n
VEVČE, NOVEMBRA
1.	JUS gozdnih lesnih sorti-mentov, Ljubljana, Inštitut za lesno gospodarstvo Slovenije 1967
2.	Hajrudin Čengič: Zaštita od opasnog dejstva električke struje, Niš, Zajednica zavoda za za-štitu na radu 1967
3.	Desimir P. Dančevič: Industrijski objekti, Niš, Zajednica zavoda za zaštitu na radu 1967
4.	William B. Cornell: Struktura i rad odjelenja za snabde-vanje, Zagreb, Zavod za una-predjivanje produktivnosti rada
1966
5.	PRP —• International Con-gres on Automation and Instru-mentation in the paper, rubber and plastics Industries, Antwer-pen, K. V. J. V. 24—28 oct. 1966.
6.	James P. Casey: Pulp and Paper — Chemistry and Chemical Technology, 2nd e-d., Vol. II Papermaking, New York, In-terscience publishers Inc. 1967
7.	James P. Casey: Pulp and Paper •—• Chemistry and Chemical Technology, 2nd ed., Vol. III
—	Paper Testing and Converting, New York, Interscience publishers Inc. 1966
8.	Procesne radnje radnih organizacija pred sudovima, IPK št. 5—6’.'67, Zagreb, Informator
1967
9.	Vera Lučev-Singer: Procjena radnika, Zagreb, Zavod za una-predjivanje produktivnosti rada
10.	Nove postavke u metodološkim osnovama analitičke pro-ejene rada, Zagreb, Zavod za unapredjivanje produktivnosti rada 1965
11.	Zbirka sudskih odluka, Knjiga XI ■—• sv. 3, Beograd, Vrhovni sud Jugoslavije 1966
12.	Joža Serdar: Prenosila i dizala, Zagreb, Tehnička knjiga 1965
13.	Statistički godišnjak SFRJ
—	1967, Beograd, Savezni zavod za statistiku 1967
14.	Jugoslavija 1945—1964, Statistički pregled, Beograd, Savezni zavod za statistiku 1965
15.	Priručnik za knjigovodstve-ne kadrove -— Primjena kontnog plana u privrednim organizacijama i ustanovama, IPK, št. 7—8/ 67, zagreb, Informator 1967
16.	Komercijalno-pravni bankarski poslovi pri kupovini opreme, Beograd, Privredni pregled 1967
17.	Osnovni zakon o investicio-noj izgradnji, Zagreb, Centar '1967
perila in posteljnine. Človek uaj spi čist v lastni postelji in zelo č'sti oz. sveži posteljnini. Ob sumu ,na bolezen se je takoj posvetovati z zdravnikom in zdraviti. Prav tako je potrebno pomisliti, ali niso zboleli tudi ožji člani družine, s katerim je bolnik prišel v dotllk. Zdravi+i moramo potem vse naenkrat, ker npr. šolarček prenese obolenje v šolo, predšolski otrok v vrtec ali drugam. Vise perilo, posteljnino itd., je nujno ob koncu zdravljenja razkužiti po navodilih zdravnika. Trenutno v na_ šem kolektivu ni opaziti tega obolenja. Prav Da je, da je vsakdo na to nevšečnost opozorjen, da poveča osebno čistočo in da se z znanjem bori proti obolenju, kajti bolezen teria krajši’ ali celo daljši bolniški stalež, neredko pa bolezen zdravimo tudi v bolnici
Dr. B. M.
strokovni
18.	Kadrovi u drvnoj industriji, Beograd, Savez inž. i tehn. šumarstva i industrije za preradu drveta Jugoslavije 1967
19.	Stanje i potrebe visoko kva-lifikovanih stručnjaka u industrij skoj preradi drveta u SFR Jugoslaviji, Beograd, Savez inž. i tehn. šumarstva i industrije za preradu drveta u SFRJ 1967
20.	Pregled produktivnostnih tehnik in slovarček tehnik vodenja, Ljubljana, Zavod SRS za produktivnost 1967
21.	Teb-ove upute za inventu-ru, Zagreb, TEB 1967
22.	Zbirka propisa o radnim odnosima s objašnjenjem i sud-skom praksom, IPK, št. 9—10/67, Zagreb, Informator 1967
23.	A. Goldštajn:	Privredno
ugovorno pravo, IPK, št. 11—12/ 67, Zagreb, Informator 1967
24.	F o t o k o p i j e :	A. W.
Claxton: Modification of Coating Colors with Amines, Tappi 1960, No. 3 — S. 235—241
25.	John F. Morris: The Effect of Resin Propperties on Extru-dability in Paper Coating and Properties of the Coated Paper, Tappi 1960, No. 3 — S. 221—225
26.	Donald S. Greif: Cationic Starches as Paper Coating Bin-ders, Tappi 1960, No. 3 — S. 254—259
27.	V. F. Mattson, J. R. Leigh-ton: Progress Report on a In-vestigation of the Fundamental Factors Determining Coating Colors Viscosities, Tappi 1959, No. 1 — S. 1—5
28.	F. G. Powell, F. Luhde, K. C. Logan: Supergroundwood by Grinding. Pulp Paper Magazine of Canada 1965, No. 8 —-S. T 399—T 406
29.	Jukka Lehtinen:	Theorie
und Wirtschaftlichkeit bel for-cierter Verdampfung in der Pa-piertroeknung, prevod v nem. iz revije Paperi ja Puu Papper och Trii. 1966, No. 3 — S. 98—105, Biberach/Riss, Giintter-Staib ver-lag
30.	Gordon Stuart: Zur Frage der Staubabsaugung in Papier-und Kartonmaschinen; prevod v nem. iz revije Svensk Trovaru och Pappersmasse-Tidning 1965, No. 22 — S. 1183—1186, Biberach/ Riss, Giintter-Staib Verlag
31.	Hans Soerensen: Strauben
beim Offsetdruck, seine Wirkung und Bekampfung; prevod iz revije Norsk Skogindustri 1966, No. 3 — Si 98—105, Biberach arr der Riss; ^Giintter-StaibVerlag	=■ .
Odpovedi s sirani podjetja ni bilo
knjižnici ¥evče
Ročni gasilni aparati
V	podjetju posvečamo precejšnjo skrb požarni varnostni preventivi. Vsako leto nabavimo razna gasilna sredstva in naprave, ki nam služijo za preprečitev požara. Nabavljena sredstva nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati v kritični situaciji.
Po oddelkih so za preprečitev požara na dostopnih mestih obešeni ročni gasilni aparati, poleg katerih je na strani narisan krog in v njem črka, ki nam pove, da je:
V	— ročni gasilni aparat na vodo,
P — ročni gasilni aparat na peno,
CO2 —• ročni gasilni aparat napolnjen z ogljikovim dvoki-som,
S — ročni gasilni aparat na kemični prah,
B — brentača.
Kako izglodajo posamezni gasilni aparati in kako z njimi rokujemo ob požaru:
Ročni gasilni aparat na vodo »V« je valjaste oblike, kii na vrhu prehaja v polkroglo. Na spodnjem delu je aparat opremljen s podstavkom na strani ima dva ročaja, ki služita za namestitev aparata na zid, za pre-našamije in iza upravljanje. Na gornjem delu ima aparat polnilno odprtino, ki se zapira z navoj mim pokrovom, skozi katerega je vdelana udarna igla. Steblo udarne igle je zavarovano s pločevino. V notranjosti aparata pod pokrovom je nameščena svinčena perforirana košarica. V tej košarici je steklena ampula solne in žveplene kisline. Do višine varnostnega ventila je aparat napolnjen z vodo, v kateri je raztopljena soda bikar-bona. Na gornji stramii ima aparat izstopno šobo, pod katero je nameščen varnostni ventil, ki je zaprt s svinčeno ali kositrovo pločevino.
Ročni gasilni aparat na vodo uporabljamo samo za gašenje navadnih začetnih požarov. S temi aparati ne smemo gnsiti predmetov, na katerih se z vodo povzroči škoda, kemičnih požarov, kakor tudi ne požarov na električnih napravah, ki so pod napetostjo.
Preden začnemo gasiti požar s tem aparatom, odstranimo naj-
prej pločevino, s katero je zavarovano steblo udarne igle, ga malo pretresemo, obrnemo aparat za 190° in z iglo udarimo ob tla, ter na to curek vode uperimo na požar. Zaradi solne oz. žveplene kisline moramo pri gašenju paziti, da s curkom ne poškropimo sodelavcev.
Ročni gasilni aparat na kemično peno »P« je valjaste oblike. Na vrhu ima polnilno odprtino, ki ise zapira z navojniim pokrovom. Skozi pokrov je vdelan vijak, na koncu katerega je na spodnjem delu tesnilo za zates-nitev notranje posode. Notranja posoda je iz svinčene pločevine ali pa je steklena. V tej posodi je raztopljena cvetlična kislina. Notranjost aparata je do varnostnega ventila napolnjena ;z bazo. Aparat ima na strani ročico za prenašanje, upravljanje in obešanje. Ob strani v višini ročice ima izstopno šobo, pod katero je nameščen varnostni ventil.
Ročni gasilni aparat na kemično peno uporabljamo za gašenje navadnih in kemičnih požarov (bencin, olje, nafta ipd.). Z njim ne gasimo požarov na električnih napravah, ki so pod napetostjo in ne snovii, ki v dotiku z vodo povzročajo1 kemično reakcijo (karbid).
Pred gašenjem požara s tem aparatom najprej odvijemo ven-tfl do konca navzgor, ker ta tesni srednjo posodo. Aparat na to obrnemo za 180°, ga dobro pretresemo, da je hitrejša reakcija in curek pene usmerimo na goreči predmet.
Ročni gasilni aparat na ogljikov dvokis CO2 je jeklenka, izdelana iz vlečenega jekla, debeline 6 do 7 mm. Velikost jeklenk je različna. Običajno jih izdelujejo od vsebine d kg naprej. Jeklenka ima na gornjem delu visokotlačni ventil z izstopno šobo. Ventil je lahko izdelan za odpiranje z vrtenjem ali pa pritiskom na ročico (sifonska izvedba). Pri aparatu z večjo vsebino je na ventil priključena gumijasta cev, ki je zunaj ojačena s kovinsko mrežo. Na koncu cevi dolžine 1 m je priključen ročnik ali razpršilec. Na spodnjem delu jeklenke je kovinski podstavek za prenašanje, na jeklen-
Gibcmje proizvodnje v mesecu oktobru 1967
deSavn« ur«
	I	o >N o o	Izkoriščanje zmogljivosti leta 1966
	S	p	
papir .	.	100	99,9	88
lesovina .	100	97.2	85
celuloza	100	102,4	
pinotan	. 100	106.2	
s
ca
x'
►H
I.
M
89
80,8
Proizvodnja papirja se je v mesecu oktobru gibala v višini postavljenega plana. Zastojev na PS je bilo nekaj več kot v prejšnjem mesecu, to pa predvsem za-
radi okvare v kotlarni. Izmeta smo zabeležili znatno manj, vendar pa zaradi pokvarjene mostne tehtnice pri IV. PS bruto proizvodnja na tem stroju ni točna, prav tako tudi ne izmet, ki se kaže kot razlika med bruto in neto proizvodnjo. Udeležba izvoza je bila v oktobru izredno visoka, saj je znašala ca. 44 % od celotne proizvodnje.
Lesovine smo izdelali manj kot pa je predvideno po planu, to pa zaradi prebiranja snovi na finejših sitih. Zaradi tega je kvaliteta lesovine zelo dobra, saj vsebuje le majhen odstotek trsk.
ko pa je pritrjen ročaj. Aparat je opremljen z varnostnim ventilom.
Z gasilnim aparatom CO2 gasimo vse vrste požarov. Manjšd učinek dosežemo pri gašenju požara na prostem. Ta aparat ne moremo uporabljati, kadar temperatura pade na —30° C.
S tem aparatom gasimo požar na ta način, da z eno roko odpremo ventil, z drugo roko držimo ročnik in curek uperimo v smer požara. Zaradi kratkega dometa >—5 m, se moramo z aparatom čimbolj pnibližati ognju. Ker imamo v uporabi tudi aparate s sifonskimi ventili, moramo pri teh najprej odstraniti varovalko in šele nato stisniti ročico in curek plina uperiti v požar.
Celo poletje nič, šele v novembru je Ljubljanica prvič izdatno pritekla čez jez v Vevčah
Uspeh NK Sla vi je v tekmovanju za jugoslovanski pokal
Ročni gasilni aparat n.n kemični prah »S« je valjaste oblike; na vrhu ima odprtino za polnjenje. Pri vrhu je pritrjen varnostni ventil. Jeklenka z ogljikovim dvokisom je lahko nameščena v sami posodi ali pa je pritrjena na zunanji steni aparata. Na drugi strani v spodnjem delu je ipnitrjena gumijasta cev z zapiralnim ročnikom. Aparati za gašenje is kemičnim prahom so (izdelani v raznih izvedbah.
Ročni gasilni aparat »S« nam služi za gašenje vseh vrst požarov in požarov na električnih napravah pod napetostjo. Najbolj primeren ni za gašenje preciznih instrumentov in naprav z občutljivimi ležaji. Pri gašenju s tem aparatom se moramo čimbolj približati ognju, ker ima aparat doseg 3—5 m.
Pri gašenju požara postavimo aparat na tla, odstranimo varovalko na ročici in nato stisnemo ročico, jo popustimo, počakamo nekaj sekund ter ponovno stisnemo ročico in curek kemičnega prahu usmerimo v požar. Pri aparatih, ki imajo jeklenko pritrjeno na zunanji steni aparata, pa najprej stisnemo ročnik, z drugo roko pa polagoma odpiramo ventil jeklenke.
VEVČE, NOVEMBRA — Nogometaši »Slavije«, ki tekmujejo v SNL že drugo leto, so trenutno na prvenstveni lestvici peti (v času ko to pišemo manjka še zadnje srečanje 19. t.m. z Železničarjem). Položaj, ki ga zavzemajo nogometaši Slavije povsem ustreza prikazani igri v prvem delu prvenstva v SNL, čeravno je pred prvenstvom marsikateri poznavalec razmer v tem nogometnem kolektivu koval morda bolj optimistične načrte glede uvrstitve na prvenstveni lestvici. Znano je namreč, da so nogometaši v letošnjem prvenstvu star-tali s precej novimi močmi. Kot posamezniki so to nogometaši z dobrim tehničnim znanjem, med njimi celo že prekaljeni ligaški igralci.
Dosedanji nastopi pa so pokazali, da so bile želje večje od dejanskega uspeha v borbi za prvenstvene točke. Strokovno vodstvo je imelo pred začetkom letošnjega prvenstva velik izbor
zelo izenačenih moči. Prav zaradi tega je pred vsakim nastopom vladala negotovost okoli sestave najboljših 11 igralcev. Iz kola v kolo je vodstvo preizkušalo za posamezna mesta druge igralce, kar je v neki meri prav gotovo vplivalo na nestalno formo, ne-vigranost ter s tem avtomatično na udarnost in elastičnost ekipe kot celote. Do začetka pomladanskega dela prvenstva je še dovolj časa, da se z marljivim delom na treningih odpravi največja pomanjkljivost vigranost moštva.
Domači nogometaši pa so kljub temu zabeležili pomemben uspeh v letošnjem pokalnem tekmovanju, ko jih je pot po zaporednih zmagah pripeljala v republiški polfinale, kjer so se srečali z Olimpijo. Prvoligaš je bil za Slavijo prehud nasprotnik in tako se je moštvo iz Vevč častno poslovilo od nadaljnjega tekmovanja, kar je doslej največji uspeh NK Slavije v tem tekmovanju.	Toni Židan
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Brentača je najbolj enostaven tip ročnih gasilnih aparatov. Izdelana je iz pločevine in je valjaste oblike. V posodo je vdelana batna črpalka, ki Jo upo-rablijamb s pomočjo ročice. Brentača ima v spodnjem delu izstopno odprtino in na podaljšek je priključena gumi cev, ki ima na koncu miniaturni ročnik. Na bočni strani! posode je pritrjeno ohišje za dve steklenici, v katerih je peniilna snov. Posoda se zapira s polovičnim pločevinastim pokrovom.
Z brentačo gasimo razne vrste požarov, med njimi tudi ]3ožare lahko vnetljivih tekočin. / njo ne gasimo požarov na električnih napravah, Iki so pod napetostjo. Brentačo je mogoče uporabljati neomejen čas, ker v njo lahko stalno dolivamo gasilno sredstvo.
Ob požaru z brentačo gasimo tako, da z eno roko črpamo, z drugo roko pa ročnik oz. curek usmerimo proti ognju. To delo lahko opravljata tudi dve osebi.
IZ OBRATA VEVČE
Prišli v oktobru:
Rajko Ušeničnik, prakt. v proizvodnji
Mitja-Dušan Predalič, prakt. v proizvodnji
Dimitrij Majcen, prakt. v proizvodnji
Danilo Benedik, prakt. v proizvodnji
Drago Tatič, normirec
Mihael Ravnik, prakt. v proizvodnji
Franc Kobe, II. pomočnik PS
Zvonko Pereč, prakt. v proizvodnja
Odšli v oktobru:
Karel Kamnikar, odšel na lastno željo
Ivanka Penca, upokojena
Brigita Rešek, umrla Husnija Samardžič, disc. odstranjen iz del. skupnosti
Alojz Bučar, odšel na lastno željo Poročili so se:
Zorka Vidic s Petrom Jamškom Marija Bregant z Blažem Turnškom Čestitamo!
Rodili so se:
Rifatu Muranoviču, sin Vito Asimu Musiču, sin Emri Alojzu Medvedu, hči Darja Alojzu Vrtačiču, hči Irena Angelci Avsec, sin Iztok Štefanu Skubicu, sin Niko
Čestitamo!
V mesecu oktobru je vložilo prošnje za sprejem v delovno razmerje 30 prosilcev z naslednjo šolsko izobrazbo:
Visoka šola — 1 prosilec Srednja šola — 4 prosilci Poklicna šola — 14 prosilcev Popolna osn. šola — 8 prosilcev Nepopolna osn. šola — 3 prosilci
Gasilci iz Kašlja so dobili
naš combi	M DELO
VEVČE, NOVEMBRA — Prostovoljno gasilsko društvo iz Zg. Kašlja je prosilo za odkup ali pa prepis combija, kot osnovnega sredstva tovarne. Ker je bila sedanja vrednost avtomobila že odpisana, je delavski svet sklenil, da vozilo lahko gasilcem, odstopimo brezplačna, čeprav je še dobro in uporabljivo. Menimo, da je to lepo od samoupravnih organov, ki so razumeli, da kašelj-ski gasilci niso imeli prevoznega sredstva, s katerim bi se ob poža-
rih ali drugih elementarnih nezgodah prepeljali na kraj dogodka. Upamo pa tudi, da bodo člani tega društva še naprej aktivni kot do sedaj.
Na isti seji je delavski svet sklenil, da pomaga tudi prostovoljnemu gasilskemu društvu Slape-Polje z zneskom 100.000 S din kot prispevek k novo nabavljenemu gasilskemu avtomobilu znamke »Combi-gasilec«. Znesek je bil nakazan iz sklada skupne porabe.
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana In Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Jane* Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novalt in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Novice s kegljišč
V vročih poletnih dneh se kar prileže oddih v senci ob hladni pijači
KOLIČEVO, NOVEMBRA —
Tekmovanje II. skupine v borbenih igrah:
V	nadaljevanju tekmovanja v borbenih igrah II. skupine (jesenski del) so bila do sedaj odigrana štiri kola. Moramo reči, da se ekipa papirnice ni tako odrezala kot smo pričakovali. Po spomladanskem delu je bila ekipa na prvem mestu, zdaj pa je v štirih tekmah dosegla le dve zmagi in dva poraza. Še najbolj boleč poraz je z ekipo »Lek«, ki je na zadnjem mestu in v dosedanjih srečanjih z njimi Količani niso imeli težav.
Posamezni rezultati tekem:
Prvo tekmo v jesenskem delu je KK Papirnica odigrala na kegljišču Tehnike v Ljubljani. Zmagali so domačini z rezultatom 724 :712 podrtim kegljem. Najboljši možje v ekipi Papirnice: Sonc, Majhenič, V. Šuštar.
Naslednjo tekmo so papirni-čarji odigrali na svojem kegljišču v Jaršah proti ekipi Ljublja-na-transport. Tokrat so domačini slavili visoko zmago z razliko 175 kegljev. Rezultat je bil 731 : : 556 podrtim kegljem. Najboljši v papirnici so bili: Volčini, Vavpetič V. in Sonc.
Tekma z ekipo »Lek« je bila odigrana na kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani. Zmagali so domačini z rezultatom 727 :719 podrtim kegljem. Tokrat so kegljači papirnice kegljali res slabo. Naj omenim samo toliko, da so kegljači papirnice imeli v tej tekmi celo 84 praznih lučajev (ribic). Nič ni čudnega, če so na koncu tekmo izgubili. Najboljši pri papirnici, če o tem lahko govorimo, so bili Mišvel, Vavpetič A. in Šuštar.
V	četrtem kolu bi se morala ekipa papirnice pomeriti z ekipo »Izolirke« na kegljišču v Jaršah. Količani so jih zaman čakali in zato so kegljači »Izolirke« to tekmo izgubili z rezultatom 50 : 0 brez igre.
MALA LIGA 6 X 100 LUČAJEV
JARŠE, 18. OKTOBRA — V
nadaljevanju tekmovanja male lige so kegljači Papirnice, Količevo nastopili na kegljišču v Jaršah proti ženski ekipi KK Ljubljana-Center. To tekmo si je ogledalo precejšnje število gledalcev, saj je v moštvu Ljubljana-Center nastopila tudi državna reprezentantka Janševa. Zmagali so domačini z rezultatom 2300 proti 2174 podrtim kegljem.
Posamezni rezultati:
KK Ljubljana-Center
Železnikar...............395
Janša....................393
Škraba .	  340
Peteh ........ 363
Metlar...................368
Jorgačevska..............315
KK Papirnica
Poljanšek C..............395
Šuštar...................396
Levec....................374
Mišvelj ....... 404
Skok.....................371
Mežan....................360
LJUBLJANA, 25. OKTOBRA —
Na dvosteznem kegljišču »Tehnike« v Ljubljani so se pomerili kegljači papirnice z ekipo »Tehnike« v mali ligi 6 X 100 lučajev. Zmagali so Količani z rezultatom 2293' proti 2244 podrtim kegljem.
Posamezni rezultati:
KK Tehnika
Kresnik..................380
Kelc.....................349
Vidrajs..................361
Rački....................404
Žagar....................379
Križmanič................371
KK Papirnica
Mišvelj..................387
Majhenič F...............382
Volčini..................376
Skok.....................349
Šuštar...................429
Poljanšek C..............370
PRIJATELJSKA SREČANJA
LJUBLJANA, 14. OKTOBRA —
Na kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani so se v prijateljski tekmi pomerili kegljači KK »Gradis« in KK »Papirnice«, Količevo. Domačini niso nastopili kompletni, zato je ekipa papirnice slavila zmago. Na tej tekmi so kegljači papirnice dosegli dober rezultat saj so dosegli poprečje 802 kegljev.
Posamezni rezultati:
KK Gradis
Kavčič ....	...	788
Tršan ml. . . .	...	792
Lazar ....	... 809
Tršan st. .	.	.	...	851
Martinšek .	...	807
Vesič ....	... 707
Lipušček . . .	... 784
Toni		...	831
KK Papirnica	
Skok		... 816
Vavpetič V. . .	... 861
Zupanc ....	...	835
Vavpetič A. . .	... 810
Šuštar ....	... 805
Sonc		...	787
Poljanšek C. . .	... 682
Poljanšek J. . .	...	819
Na tej tekmi je Stane Skok dosegel svoj osebni rekord. Čestitamo!
JARŠE, 14. OKTOBRA — Na
tristeznem kegljišču v Jaršah je bila odigrana prijateljska tekma med KK Kočevje in KK Papirnico, Količevo v disciplinah 6 X 150 lučajev. Zmagali so domačini z rezultatom 3525 proti 3463 podrtim kegljem. Na tej tekmi je Janez Mežan popravil svoj osebni rekord na 150 lučajev z rezultatom 602 podrtih kegljev.
Posamezni rezultati:
kk Kočevje
Legan...................562
Kočevar.................595
Sčap....................581
Vidmar..................598
Kajfež..................570
Deržek..................557
KK Papirnica
Zupančič................638
Levec...................520
Majhenič V..............594
Mežan...................602
Volčini.................611
Mišvelj.................560
DOMŽALE, 18. OKTOBRA —
Na kegljišču v Domžalah sta se v povratni tekmi pomerili moštvi KK Slovenija ceste in KK Papirnica Količevo. Zmagali so kegljači papirnice z rezultatom 6474 proti 6394 podrtim kegljem, to je poprečje 809,2 kegljev.
Posamezni rezultati:
KK Slovenija ceste
Krlin ...................773
Klobučar.................779
Mikanec	 ............819
Matko....................844
Boldin...................843
Škoda....................728
Sajevic..................823
Boldin...................785
KK Papirnica
Volčini..................804
Šuštar...................807
Vavpetič	A............803
Poljanšek	J............792
Zupanc...................843
Vavpetič	V............840
Sonc.....................792
Zupančič.................793
DOMŽALE, 25. OKTOBRA —
V povratni tekmi na kegljišču v Domžalah sta nastopili moštvi KK »Gradis« in KK »Papirnica«, Količevo. Tokrat je ekipa »Gradisa« nastopila v polni postavi. Na dobro pripravljenem kegljišču, le-tega sedaj preurejajo, so bili doseženi res odlični rezultati. Tako je Farkaš, kandidat za državno reprezentanco, postavil nov rekord kegljišča z rezultatom 935 podrtih kegljev. Tudi Janša je prekoračil rezultat 900 kegljev, podrl je 905 kegljev. Tudi kegljači papirnice so se tokrat potrudili, saj so dosegli odlične rezultate (poprečje 828 kegljev).
Vanči Majhenič je z rezultatom 860 podrtih kegljev dosegel svoj osebni rekord.
Posamezni rezultati:
KK Gradis:	
Kavčič		.	.	. 853
Farkaš . . . .	.	.	.	935
Toni		.	.	.	825
Šuštar J. .	.	.	. .	. 819
Lazar ....	.	.	.	792
Janša 		. .	.	905
Praprotnik . .	. . . 821
Tršan st. . . .	.	.	.	797
KK Papirnica:	
Volčini .	.	.	.	.	.	837
Zupančič .	.	. .	.	.	782
Vavpetič A. . .	. . . 816
Šuštar S		.	.	.	794
Majhenič V. . .	. . . 860
Zupanc 		, . . 870
Vavpetič V. .	.	. .	.	846
Sonc		. . . 820
KOČEVJE, 28. in 29. OKTOBRA — V Kočevju se je na šti-risteznem kegljišču odigral turnir za memorial »Jožeta Mavra«, na katerem je sodelovala tudi ekipa Papirnice, Količevo. Tekmovanje je bilo v disciplini 6 X 200 lučajev. Na turnirju je sodelovalo 8 moštev, in to: lanskoletni zmagovalec tega turnirja KK Brest (Cerknica), KK Pionir (Novo mesto), KK Slovan, KK Ilirija in KK Litostroj (Ljubljana), dve
VEVČE, NOVEMBRA — Hokejisti Slavije so začeli novo sezono z zelo pomlajenim moštvom. Upravni odbor se je na seji namreč odločil, da bi nekateri igralci, ki že vrsto let nastopajo v moštvu, prenehali s treningi, predvsem zaradi tega, ker se zaradi družinskih obvez ne morejo redno udeleževati treningov. Drugi razlog za tak sklep pa je bil v tem, da je bilo v mladinskem moštvu precej mladincev, ki so sposobni nastopati v prvem moštvu. Tako so letos prenehali z igranjem: Ercegovič, Thuma, ing. Čuček, Domijan in Silvo Črne.
Dva mlada hokejista Dare Esih in Marko Habič pa sta odšla na odsluženje vojaškega roka. Iz JLA so se vrnili trije igralci in sicer Boris Goljar, Jani Oblak in Mitja Pungerčar. Prva dva sta že začela z rednimi treningi, Pungerčar pa bo začel takoj po končanem tekmovanju v slovenski nogometni ligi, ker je član nogometnega moštva Slavije.
Prvi treningi so pokazali, da se je vodstvo kluba pravilno odločilo, saj so mladi igralci pokazali veliko prizadevnosti.
Do sedaj so odigrali tri trening tekme, iz katerih so dve odločili v svojo korist. V prvi tekmi je Slavi j a izgubila z ekipo OLD BOYS s tesnim rezultatom 5 :6.
ekipi KK Kočevje in KK Papirnica.
Za ekipo papirnice so nastopili Šuštar 740, Volčini 746, Sonc 777, Vavpetič A. 824, Vavpetič V. 836, Zupanc 826 podrtih kegljev. Skupno torej 4749 kegljev.
Vrstni red ekip je takšenle:
1.	»Brest«, Cerknica 4847 kegljev
2.	»Pionir«, Novo mesto 4795 kegljev
3.	Kočevje I 4764 kegljev
4.	Papirnica, Količevo 4749 kegljev
5.	»Slovan«, Ljubljana 4726 kegljev
6.	»Ilirija«, Ljubljana 4692 kegljev
7.	»Litostroj«, Ljubljana 4649 kegljev
8.	Kočevje II 4576 kegljev
DOMŽALE, 8. NOVEMBRA —
Še enkrat se je ekipa papirnice pomerila s KK »Slovenija ceste« na kegljišču v Domžalah. Tudi tokrat so zmagali Količani, čeprav niso nastopili v kompletni postavi, in to z rezultatom 6454 proti 6390 podrtih kegljev.
Posamezni rezultati:
KK »Slovenija ceste«
Mikanec..............758
Matko................837
Semen................779
V povratni tekmi pa je Slavija zmagala z 11:7 (7:3, 2:2, 2:2). Gole za Slavijo so dosegli: Franci Kvartuh 3, Stane Kvartuh 2, Lešnjak 2, Lampe 1, Poljanec 2. Kos 1. Za ekipo Old boys med drugim igrajo tudi: Miha Zupančič, Domijan, Prosenc, ing. Čuček in Repina.
V tretji trening tekmi je prvo moštvo Slavije visoko premagalo moštvo državnega mladinskega prvaka Olimpije s 13 :0 (4:0,
Dremelj..................825
Boldin...................790
Sajevic..................733
Škrjanc..................828
Klobučar.................820
KK »Papirnice«
Skok .	  743
Volčini..................830
Majhenič	F............766
Zupančič.................804
Poljanšek	C............803
Zupanc...................819
Mišvelj..................829
Vavpetič V...............860
Na tej tekmi sta Cveto Poljanšek in Tone Mišvelj prvič prekoračila rezultat prek 800 podrtih kegljev.
KOLIČEVO, NOVEMBRA — V
teku je prvenstvo kluba Papirnice, Količevo, ki je na kegljišču v Jaršah in v Domžalah. Do zaključka prvenstva je še nekaj nastopov, tako da vam bomo končne rezultate posredovali v naslednji številki »Našega dela«.
V vodstvu je slej ko prej Vide Vavpetič in bo po vsej verjetnosti tudi končni zmagovalec. Za drugo mesto pa je ogorčena borba med kegljači: Zupancem, Majheničem, V. Vavpetičem, A. Soncem, Volčinijem in Zupančičem. Vsem želimo kar najboljše rezultate.	-ej.
5:0, 4:0). Gole so dosegli: Franci Kvartuh 3, Stane Kvartuh 3, Lešnjak 2, Lovša 1, Goljar 1, Gostinčar 2, Mirnik 1.
Nekaj sprememb je bilo tudi v upravnem odboru. Treninge je prevzel Gregor Repina, ki je že lani treniral prvo moštvo. Za tehničnega vodjo pa je upravni odbor nastavil dolgoletnega trenerja Jožeta Bezlaja in mu naložil še posebno nalogo — skrb za vključevanje mladine v klub.
Hokejisti Slavije pred novo sezono
Uredništvu »Naše delo"
Program dela PO »Boris Trošt"
za šolsko leto 1967/68
Pionirski odred »Boris Trošt« na osnovni šoli Ljubljana-Polje že dela sistematsko po začrtanem delovnem programu PO. Delovni program prilagamo. Čeprav se srečujemo z mnogimi težavami, predvsem zato, ker je šola zelo velika in delamo v dveh polnih izmenah, smo se že nekajkrat sešli, da utrdimo delovno disciplino in si razdelimo delo. Nekaj nalog smo že kar uspešno opravili. Po dobro izvedenih volitvah v glavni pionirski odbor smo zelo lepo proslavili dan pionirjev — 29. september. Sprejeli smo delovni program, izvedli kulturno prireditev, ko pa je posijalo sonce, smo se pomerili v športnih tekmovanjih. Prijetno je bilo. Vodstvo šole pa nam je prispevalo za razvedrilo še ogled mladinskega barvnega sovjetskega filma »Človek gre za soncem« v kino dvorani papirnice Vevče.
Naš pionirski starešinski svet se je na seji dodobra seznanil z našim delovnim programom. Mnogi člani so bili mnenja, da je naš program preobsežen in preširok, vendar smo vztrajali, da obdržimo neokrnjenega, in ker nas je 1200, bomo lahko izvedli vse zadane naloge.
Krožki že redno delajo. Teh je kar 16. Nekateri mentorji krožkov so iz vrst naših staršev, druge pa vodijo naši učitelji in pro-
fesorji. Radio-amaterski krožek se bo preselil kar v prostore papirnice Vevče, kjer obstaja klub radio-amaterjev.
Foto krožek že razvija slike in jih razstavlja v posebni vitrini. Fotografije lahko naroči vsak pionir.
Ekipa uredniškega odbora »Mladi dnevi« že pripravlja gradivo za izid prve številke. Tudi recitatorji se že uveljavljajo, mladi dopisniki pa bodo sodelovali s svojimi prispevki tudi v tovarniških glasilih AE —• Vestnik podjetja Emona v Zalogu in pri glasilu »Naše delo« papirnice Vevče. Vključili smo se tudi v plavalni klub Slavij a, ki bo treniral v vevškem bazenu. Za smučanje pa smo se že pogovorili v naši podružnični šoli Prežganje, ki ima lepe smučarske terene. Vsak krožek je že izdelal program, mesečno pa bomo pregledovali, če smo delo izvedli.
Ob dnevu republike bomo imeli veliko slovesnost v šoli. Razvili bomo pionirski prapor. Pokroviteljstvo je prevzel delovni kolektiv podjetja Emona v Zalogu, spominske trakove pa bodo pripele prav vse gospodarske organizacije v Polju.
Vse cicibane bomo sprejeli v pionirsko organizacijo; pripravili jih bodo mladinci in starejši pio-
nirji. Povabili bomo tudi vse cicibane iz naših 10 podružničnih šol, da bodo skupaj z našimi cicibani na centralni šoli prav svečano doživeli praznik in s ponosom odhajali na svoje domove z rdečimi rutkami in drugimi pionirskimi znaki.
V JPI smo dali glavni poudarek tekmovanju za Moškričevo značko. Vsi razredi bodo tekmovali, najboljše ekipe pa se bodo pomerile s pionirji drugih odredov v medobčinskem merilu. Tako bomo poskrbeli, da ohranimo v spominu vse žrtve, ki so padle v našem kraju in v okolici v času narodnoosvobodilnega boja.
Na dan mrtvih smo sodelovali pri komemoraciji pred spomenikom padlih v Polju, delegacija pionirjev pa je ponesla venec tudi k Urhu, kjer je bila žalna slovesnost v večjem obsegu.
Veliko je dela pred nami, a prepričani smo, da bomo z dobro voljo napravili prav vse in se ob 25-letnici pionirske organizacije uvrstili med najbolj prizadevne pionirske odrede v SFR.T
Pionirji odreda »E Trošt« na osnovni Ljubljana-Polje
Serpentine
Besede oziroma pojmi, ki se začenjajo z levim zgornjim kvadratkom:
Ameriška država oz. otok v Velikih Antiljih (naša pisava) — naziv za lisasto kravo — žensko ime — rimsko osebno ime (omenjeno po znani zaroti) — galva-noplastik — princip — zadnjica
—	nekdanji indoevropski narod
—	kraj pri Zavodnjah blizu Šoštanja, kjer je padel partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh — lastno ime znane vladarske družine.
Besede oziroma pojmi, ki se začenjajo z levim spodnjim kvadratkom:
egipčanski bog sonca — mesto v Španiji, južno od Madrida, znano po gotski katedrali iz 13. stoletja in po hudih bojih v državljanski vojni — najdaljše pogorje v Jugoslaviji — zdravilo — ime dežele, ki se razprostira v alpskem svetu Avstrije in Italije
—	prvi slovenski literarni zgodovinar, jezikoslovec in kritik, Prešernov najboljši prijatelj — košček kruha ali sadja — mokrota — na j več j a reka v Afriki — Odisejeva domovina — stopnjevanje, mena — kraj blizu Donave, južno od Bačke Palanke — kratica mednarodne organizacije za begunce — čreda, skupina.
Ob pravilni rešitvi serpentin dobite na označenih poljih naziv kraja, kjer proizvaja znana slovenska tovarna papirne industrije.
Nagrade:
Med reševalce, ki bodo pravilno rešili piramido in serpentine, bo žreb razdelil 6 nagrad.
1.	nagx-ada 40 N din
2.	nagrada 30 N din
3.	nagrada 20 N din
3 nagrade po 10 N din
Rešitve pošljite najkasneje do 10. decembra 1967 na uredništvo »Našega dela« Papirnica, Količevo, p. Domžale.
V šolskem letu 1967/68 bomo vso dejavnost poglobili, razširili in utrdili. K delu bomo pritegnili prav vse pionirje. Tudi druge organizacije na šoli bodo delale v okviru naše pionirske organizacije, ki temelji na načelih svobodnega ustvarjanja, tovarištva in patriotizma. Tesno bomo povezani s starešinskim svetom in našimi mentorji-vzgojitelji ter starši, da bi z delom ob tesnem sodelovanju vseh čim dostojneje proslavili jubilejno 25-letnico pionirske organizacije v danih pogojih na naši šoli. Naše delo bo vsekakor oviral dvoizmenski pouk in zasedba vseh šolskih prostorov pri 38 oddelkih in 1200 učencih v letošnjem šolsikem letu. V danih možnostih in pogojih pa bomo izvedli tole:
Septembra:
1.	Volitve razrednih odborov.
2.	Volitve glavnega pionirskega odbora. Temeljile bodo na načelih samouprave in demokratičnosti.
3.	Priprave in praznovanje dneva pionirjev — 29. septembra.
4.	Seje pionirskega odbora bodo mesečno, o njih bomo vodili zapisnik, prav tako pionirsko kroniko.
Oktobra:
1.	Organizacija krožkov.
2.	Vključili se bomo v JPI »Kdo več ve, kdo bolje zna« z naslovom: »Lahko naredim kaj boljšega in lepšega«. Program JPI bomo izdelali do konca oktobra.
3.	V tednu otroka se bomo udeležili občinske proslave.
4.	Organizirali bomo zbiralno akcijo za pomoč prizadetim otrokom na bližnjem vzhodu.
5.	Varčevanje pri MH Ljubljana.
Novembra:
1.	Načrtno delo v krožkih.
2.	Obisk in okrasitev grobov talcev in padlih borcev. Obisk spomenika na Urhu. Žalna komemoracija pred spominsko ploščo padlih pred šolo.
3.	Sodelovanje pri proslavi oktobrske revolucije.
4.	Priprave cicibanov za sprejem v PO.
5.	Proslava dneva republike — sprejem cicibanov in podmlad-karjev RK.
6.	Razvitje prapora.
Decembra:
1.	Zbiralna akcija odpadnega materiala (papir, steklenice).
2.	Praznovanje dneva JLA — srečanje z borci NOB, pripadniki JLA in ogled razstave v domu JLA.
3.	Novoletna jelka — praznovanje v šoli. Samostojna prireditev mladinske pravljične igre »Carjev slavček« in prihod dedka Mraza. Prireditev tudi za bližnje šole.
Januarja:
1.	Izdaja pionirskega glasila »Mladi dnevi«.
2.	Pregled učnih uspehov ob zaključku I. polletja in predlogi za pohvalo oziroma nagrado.
°r m m n
7i m m i n
8I M M 1 1______L
»n i 1.1 i i i
M 111 1 I 1 _ ■Tli lil
3.	Smučarski tečaj na Prežganju.
Februarja:
1.	Prešernov dan — proslava kulturnega praznika. Sodeloval bo aktiv ZMS in šolska skupnost.
2.	Pustno rajanje in povorka mask.
Marca:
1.	Proslava dneva žena — 8. marca. Obisk bork in partizanskih mamic.
2.	Dan pomladi — 21. marec — veselje na prostem.
3.	Športna srečanja.
Aprila:
1.	Priprave za proslavo 27. aprila in 1. maja.
2.	Izleti v partizanske kraje.
3.	Kurirčkova pošta.
4.	Šahovsko tekmovanje.
5.	Urejanje šolske okolice.
Maja:
1.	Proslava dneva mladosti. Športna tekmovanja, Titova štafeta.
2.	Izdaja pionirskega glasila »Mladi dnevi«.
3'. Tekmovanje v poznavanju prometnih predpisov.
4.	Tekmovanje za Moškričevo značko — med razredi, s podružničnimi šolami in v občinskem merilu.
5.	Srečanje s pionirji iz Zagreba.
6.	Pohod ob žici okupirane Ljubljane.
Junija:
1.	Razstava foto, likovnih in tehničnih izdelkov.
2.	Prireditev pravljične igre.
3.	Zaključna proslava ob koncu šol. leta na prostem.
4.	Pregled dela PO in poročilo za zaključno pionirsko konferenco.
Pionirski odred bo organiziral tele krožke :
1.	Pevski zbor — malih, srednjih in velikih.
2.	Mladi literati.
3.	Modelarji.
4.	Foto krožek.
5.	Šahovski krožek.
6.	Športni krožki: atletika, rokomet, orodna telovadba, namizni tenis, košarka, plavalni tečaj, smučarski tečaj.
7.	Prometni krožki.
8.	Baletni krožek.
9.	Folklorni krožek.
10.	Radio-amaterski krožek.
11.	Mladi likovniki.
12.	Taborniki.
13.	Mladi filatelisti.
14.	Učni krožki: a) za francoski jezik, b) mladi matematiki,
c)	mladi fiziki.
15.	Recitatorji.
16.	Dramatski krožek.
Program dela je bil sprejet na delovni konferenci pionirjev 29. septembra 1967.
Poverjeniki PO: Sonja Rupel, namestnik — Maksa Stagoj, za nižjo stopnjo pa Angela Lojevec.
Predsednik PO: Božidar Zajec.
Piramida
1. polmer, 2. grška črka, 3. trenje, 4. mesto ob Tiberi, severno od Rima, 5. nasilje, 6. starorimski sodnik,
7.	pristanišče na vzhodni obali škotskega otoka Skye,
8.	kirurg, tudi snemalec filma, 9. spored, 10. poročevalka, 11. priprava za po-
■j novno pridobivanje toplote J (imata Vevče in Količevo).
Pionirji iz Polja polagajo venec na spomenik pri Urhu
Delegati pionirjev sodelujejo pri komemoraciji pred spomenikom
Pionirji na žalni komemoraciji pred staro šolo v Polju
Nagradna križanka dan republike
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo »Našega dela« ali jih oddajte pri članu uredniškega odbora v tovarni. Prva nagrada 5000 S din, druga nagrada 4000 S din, tretja nagrada 3000 S d in. četrta nagrada 3-krat po 1000 S din. Rešitve pošljite najkasneje do 10. decembra 1967.