POŠTNINA PLAČANA V GO10VINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
DELAVSKA POLITIKA
■ IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. —- Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—. mali oslasi. ki služijo v social,tena mene delavstvu in nameščencem. v<nha	ijuu	M.sa
Štev. 36 • Maribor, sobota, dne 25. marca 1939 •	Leto XIV
Nam se ni treba spreminjati!
Mi iskreno pozdravljamo v teh resnih časih vsako idealno delo za utrditev naše narodne skupnosti kakor na 'primer akcijo akademske madine, o kateri smo poročali v zadnji številki. — Vsako tako delo bo več ali manj koristno za vse tiste kroge, ki se niso vedno zavedali, da je razvoj in napredek slovenskega ljudstva mogoč le v državnih mejah Jugoslavije. In akcija akademske in druge mladine mora dati misliti tudi vsem tistim, ki so kdajkoli in kakorkoli poskušali uvesti med Slovenci samimi tisto načelo1, da se ne sme resnice izpovedovati in da je treba so-rojake ovirati, da ne bodo drugače mislili, kakor nekdo sam hoče.
Socialisti lahko z vso samozavestjo trdimo, da nismo nikdar z ničemer škodovali naši narodni skupnosti, tudi takrat ne, ko so bili drugačni časi, ki so nekatere zavajali v prešernost in licitiranje.
Ker smo socialisti poleg interesov slovenskega ljudstva vedno, brez ozira na vsakokratne režime, poudarjali tudi to, da moramo svoje narodno in socialno življenje urejevati v okviru svobodne, demokratične Jugoslavije, smo večkrat doživeli, da nas je časopisje Kopitarjeve ulice zasmehljivo imenovalo »lugoslovenske socialiste«. Pod tem Kopitarjevskim vplivom so nam očitali ta »greh« tudi drugi učeni pismarji, ki so na zunaj branili od drugod pobrano parolo »samoodločba do odcepitve«, pri čemer so si mislili povdarek vedno na »odcepitvi«. Taki pismouki so si do-mišljevali, da s svojo1 taktiko opravljajo hvalevredno »revolucionarno« licitacijo za »razkrinkanje okorelega socializma«, in so bili zelo presenečeni, ko so nekje na svetu popolnoma nasprotni ljudje obrnili to parolo proti njim in proti neodvisnosti svobodnih narodov.
Socialisti smo v vseh časih poudarjali, da bo narodna skupnost toliko močnejša, kolikor bodo gospodarske in socialne razmere pri nas čim bolje urejene. Čim več pravic uživa ljudstvo, tem bolj je navezano na svojo zemljo, tem več je v njem resnične narodne zavesti, tiste prirodne zavesti, ki ne sovraži soseda, temveč vzbuja in podžiga ljubezen do oblikovanja vedno lepšega življenja na domači '?rudi. Zato pa se ne sme med samimi rojaki delati razlike^ niti različno po strankarski pripadnosti meriti kruha in razlagati zakona.
Notranja svoboda in enakopravnost je temelj resnične narodne skupnosti.
Zalo se veselimo vsakega, ki se približuje spoznanja te resnice. V nesreči ali v zli slutnji je skoro vsak človek plemenitejši. V sreči pa marsikdo rad pozabi na dobre sklepe, ki jih je sklenil v urah preizkušnje. Kar velja za posameznike, velja tudi za velike skupine. Pričakujemo, da bo spoznanje mlade generacije trajno, da ne bo samo plod začasnih razmer in da bo nova generacija vplivala na to, da naša narodna skupnost raste in se utrjuje v uveljavljanju pravičnosti, medsebojne strpnosti, ...	. tu - -	*• -	^	‘
Socialisti smo prvi pokazali narodiv ideal našemu ljudstvu s sklepi tivolskega kongresa in balkanske konference 1909. leta. Drugi so skušali ta dei-stva zatajiti. Toda dejstva so zatajila uje same. Socialisti smo trezno in dosledno poudarjali skozi 20 let sporazum na H0t^aSi enakopravnosti in proti so-vra tvu vedno učili medsebojno spoštovanje. Drugi so nas zato smešili. Ti bodo ostali sami osmešeni. Dorašča nov rod, ki čuti, da gre za velike stvari do-
Ne odi
g	Vil	VI
agaiHie rešitve itasi
i.
no
i
■i
ranji
k
vprašani
Mednarodne zmešnjave, ki so nastale v zadnjih tednih kot posledica zasedbe češkoslovaške republike in nje nadaljnje delitve, so tudi pri nas marsikoga streznile in mu pokazale, kam pride državna politika, če med državljani ni volje, da se odpravijo nesoglasja, ki motijo iskreno politično in gospodarsko sodelovanje. Poudarili smo že večkrat, da je ureditev teh notranjih de7anskih ali tudi le navideznih nesoglasij potrebna. Potrebno je to, da se mere politična in gospodarska celina, ki smo jo zahtevali in nam jo -je prinesla krvava vojna, normalno razvijati ter •nuditi državljanom gospodarske, socialne, politične in kulturne dobrine, ki jih ima v svojih naravnih zakladih in v svojih duhovnih silah.
Prav nobenega dvoma ni danes več, da bi tudi absolutističnega režima in strogosti zakonov ne bilo treba uvajati niti s stališča režimov, če bi se bilo pra-
vočasno in pravično upoštevalo želje in zahteve, ki so utemeljene v kulturni in gospodarski bitnosti posameznih pokrajin naše države.
Ne varamo se. Četudi še ni načet aktualni problem, so izjave, ki smo jih čuli zadnje tedne, prinesle v javnost ndvega svežega duha. Zagotovilo, da je hrvaško vprašanje glavno vprašanje, politične svoboščine pa enako važno spremljevalno vprašanje nove državne notranje politike, je ^vplivalo tako pomirjevalno in blagodejno, da je vsa javnost mnenja, da smo že na pol pota k rešitvi morije, ki nas muči že skoraj dvajset let.
Zastarela rana se ne da izlečiti v 24, urah. Zato tudi ne moremo pričakovati, da se ta globoka rana, ki so jo razjedali skoraj dvajset let črvi nesloge, spletk in preziranj, ozdravi v nekaj dneh.
Kljub vsemu temu pa se čuti olajša-
nje, ker vse pričakuje, da bo zavel svež vzduh, ki bo zacelil razpoke na telesu te države, ki je bila priborjena s krvjo in vdanostjo do svobode v novi državi.
Ne pozabimo obenem nikdar v procesu naše notranje konsolidacije na politične nevarnosti, ki vedno ogrožajo narode, če drug drugega izdajajo. — Skupni interesi zahtevajo sporazum v vseh vprašanjih, da se bomo v medsebojnem prijateljstvu lahko razvijali v — svobodi.
To poudarjamo tembolj opravičeno, ker prihajajo od vseh strani naše države lojalne izjave, da se morajo razlike med državljani spraviti s sveta in oživo-tvoriti politika lojalnega in nesebičnega sodelovanja v vsem javnem življenju. Ta splošna psihoza v državi je po našem mnenju najugodnejši trenutek.
In če rečemo, kuj železo, dokler je vroče, smo poudarili samo željo, ki jo gojimo socialisti že dvajset let.
Dr. Matkova izjava
Čakamo na nove politične zakone.
Zadnje dni so objavili listi neko Mačkovo izjavo o sporazumu časnikarju neke angleške korespondence. Dr. Maček je v »Hrvatskem dnevniku« to izjavo zanikal. Izrecno je naglasil, da Hrvatje ne bi šli niti v koncentracijsko vlado, razen če bi šlo za vlado, ki naj bi izvedla že določeni sporazum. Ne
gre za spremembo vlade, ampak za sporazum, ki ga more pripraviti že sedanja Cvetkovičev*! vlada, kateri opozicija pri njenem delu ne misli streljati v hrbet. Proračun je izglasovan, sedaj čakamo na obljubljene spremembe in politične zakone.
Amnestija za policijske prestopke
Izšel je ukaz kralj, namestništva o splošni amnestiji vseh prestopkov, ki so bili zagrešeni do vštetega 5. februarja t. 1., za katerih preiskavo in sodbo ; so pristojne oblasti splošne uprave, ne ° ede na to, ali se je postopek že začel
Amnestiranih je 170,000 oseb.
ali je v teku, ali je sodba postala pra-vomočna ali ne. V sporu odloča notranji minister.
Vseh amnestiranih oseb je 170.000, od tega 50.000 Hrvatov, i *-
Proraiun v senatu sprejjet
V odsotnosti opozicije.
Proračun je bil v senatu sprejet s 45 glasovi. Opozicija je govorila samo v načelni debati in poudarjala potrebo sporazuma s Hrvati. Potrebo sporazuma je naglasil tudi ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič.
laoadne velesile k dogodkom v Evropi
Nameravana deklaracija k evropskim dogodkom.
V Londonu se posvetujejo o mednarodnem položaju in o deklaraciji, ki bi jo izdali z ozirom na dogodke v srednji Evropi.
Kakor je posneti iz poročil, se pridruži deklaraciji devet držav, med njimi Anglija, Francija, Rusija, Poljska, Turčija, Rumunija, Bolgarija in Grčija in Zedinjene države (?)■
Deklaracija naj bi obsegala tri glavne točke: 1. Obsodbo aneksije Češke in Moravske in nepriznavanja postopka; 2. izjavo, da intervenirajo proti vsakemu novemu napadu in 3. da devet držav ostane stalno v zvezi ter takoj pod-vzame skupno akcijo proti eventualnim napadom.
Italija In Francija
Italijanski kralj je govoril
ob priliki otvoritve italijanskega fašističnega parlamenta. V svojem govoru je izjavil, da italijanska vlada sodeluje predvsem z Nemčijo in državami, ki so se priključile paktu proti kominter-ni. S Francijo si je navzkriž in je svoje zahteve označila v odpovedi sporazuma s Francijo, ki je bil sklenjen 1. 1935. Med državami, s katerimi je Italija v prijateljskem razmerju, je imenoval tudi Jugoslavijo. Navajal je, da se bo Italija še oboroževala. Kader njenega vojaškega naraščaja pa tvorijo organizacije fašistične mladini,.
Zasedba CeSkosiovaSke — ofenziva proti zahodnim demokracijam
»Giornale d’ Italija« odkriva ' vzroke, zakaj je Nemčija morala zasesti Češkoslovaško. Tako pravi: Anglija in Francija sta hoteli tudi po monakov-skem dogovoru v okrnjeni Češkoslovaški ohraniti bazo demokraciji za politiko proti osi Rim-Berlin. Nemčija je z zasedbo presekala akcije za to po-
ma in po svetu, in v preizkušnjah bo vstal pomlajen naš narod in pomlajena, kulturna Evropa. Takrat se bo videlo; da socializem ne spada v staro ropotarnico, temveč je nasprotno temelj novemu redu.
litiko in sama sebe vojaško okrepila, zadala težak udarec demokraciji in nje ofenzivam. Obenem, je Nemčija dobila vso vojno opremo, industrijo in zaloge narodne banke. V svojem interesu je Nemčija hotela radikalno revizijo vojaškega ravnotežja v Evropi.
Poljska opozicija za koncentracijsko vlado
Opozicijonalne stranke na Poljskem
zahtevajo zaradi zapletenega političnega položaja vlado narodnega edinstva.
Zedin jene države proglasile gospodarski bojkot proti
Nemllji
Pevišanje carine za 25 odst.
Zedinjene države ameriške so zvišale carino na nemško blago za 25 odst. — Pozvale so Zedinjene države obenem Anglijo, Francijo in Rusijo, da tudi one uvedejo na nemško blago enako super-takso. Za izvedbo tega načrta se velesile ogrevajo, ker jim Nemčija gospodarsko konkurira s svojim izvozom, ki ga subvencionira z raznimi izvoznimi premijami. Gospodarska vojna, smatrajo, bo tudi najboljši pomoček proti nemškemu dinamizmu.
Hitler v Klajpedl
Nemške čete so dne 23. marca zasedle Klajpedo. Pri vkorakanju nemških čet v glavno mesto Klajpede je bil navzoč tudi Hitler, ki se je pripeljal v Klajpedo z malo križarko »Dutschland«.
Glavno mesto Podkarpatske Ukrajine. Po
odločbi madžarske vlade bo odslej glavno mesto pokrajine Podkarpatske Ukrajine mesto Mukačevo.
Iz Španije nič novega
Iz Španije poročajo, da na fontah nilsežnosti te ofenzive proti Madridu pa nobenih bojev.	j	pišejo različno. Pred nekaj tedni so Pi- j
Franco je ponudbo vlade obrambne-! sali, da bo Franco pričel ofenzivo s ga sveta za sklenitev častnega miru i 500.000 možmi, sedaj pa pravijo, da bo odklonil.	[sodelovalo v boju en milijon mož. Na
Med tem pa nacistični tisk v inozem- \ kakšen način Francova armad'a tako stvu napoveduje novo oenzivo generala! hitro narašča je seveda tajnost dotičnih Franca in njegovih zaveznikov. O ob-1 listov, ki o tem poročajo.
dama si/eta
Volitve v Javnopravne zavode
Javnoupravni samoupravni zavodi, med katere spadajo tudi socialne ustanove, so avtonomne ustanove. Osnovani so ti zavodi na podlagi zakonov, po katerih imajo njih udeleženci določene pravice. V teh zavodih poslujejo v svobodnih volitvah izvoljeni člani samouprave. V zakonu in volilnem redu je tudi določeno, kdo ima aktivno
in kdo pasivno volilno- pravico. Zako-1 imajo.
Volitve v Pokojninski zavod za nameSience v Ljubljani
Pretendent na mesto predsednika De avske zbornice v Ljubljani. Eksžupnik g. Križman smatra, da je boljše,	ako	kot du-
hovnik vodi boj pr.oti svobodnemu razrednemu delavskemu gibanju kot pa, da bi pasel ovce in vršil posle dušebrižništva v Tunjicah. Kakor izvemo, namerava gospod eksžupnik postati predsednik imenovane uprave Delavske zbornice v Ljubljani, njegov pomočnik in tajnik pa bi naj bil nek g. Jenko, ki biva sedaj v Beo-nito je torej določena za sodelovanje 1	*radu’	Pa	bi se mu v Ljubljani	na tem mestu
v teh zavodih pravica, ki spada medj	aa>brž	bol> Upadlo. Koiosalno,	kaj? Gospod
državljanske pravice, katerih ne sme Knzman bo vlada!' delavstvo Pa naj plačuje nihče omejevati, ker SO pravice in je I	PrisPevke	za Delavsko zbornico	in uboga kar
vsak, ki bi jih hotel omejevati, zakonito j	mu. bo	*	Križman rekel. Ker prihaja nov čas
—	-	-	1	in je doba dr. Stojadinoviča že za nami, pri-
čakuje delavstvo, da bo skoro moglo svobodno voliti tudi svojo upravo v delavskih zbornicah, — Kakor imajo kmetje pravico voliti upravo kmetijskih zbornic, trgovci, obrtniki in industrij« pa uprave zbornic za trgovino, cbrt in industrijo, naj jo imajo še delavci, ker niso nič slabši državljani od drugih. Zeleni odrešitelji ®o sicer drugačnega mnenja. Mi pa pravimo: gospodje, ako hočete imeti zbornico, priborite si jo v tajnih volitvah!
Trenja v zbornici za trgovino, cbrt in industrijo v Ljubljani. V Ljubljani se je vrši'a seja zbornice TOI, na kateri so obravnavali proračun za 1. 1939. Proračun izkazuje 3.7 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. V teku razprave pa je prišlo do ostre debate, ker so nekateri gospodje zahtevali, da
kazensko odgovoren. To je temelj demokratične samouprave, ki je zajamčena v ustavi in v drugih zakonih, ki so dobili najvišje odobrenje in ga še
Maribor; 24. Butinar Milivoj, zasebni uradnik, Intercontinentale & Caro Jeiinek in Ing. Hus Karol, inženjer, Ing. Dedek Josip, gradb. podj., Ljubljana; 25. Pastor Josip, ravnatelj, Črna-Kaolin d. d., Praprotno in Sachs Edvard, privatni urad., Rudn. združba »Stanovsko, Poljčane; 26. Lorger Alfonz, poslovodja Jug. Stand. Vac. Oil Comp., Ljubljana in Poljak Janko, zaseb. urad., Kovač Jože, Tržič; 27. Roesman
Josip, prokurist, Združene papirnice, Ljubljana , Se prizna obrtnemu odšeku neke vrste avto-
in Ing. Skok Stanko, industr. urad., Iv. Bonač	i.	t,  ,
Sin, Količevo-Dtpmžale; 28. Šobar Franjo, ! nomi,a’ kl. bo Pos‘al ,na ta nacln z'bormca upravitelj, Kraj. bratovska skladnica, Zagorje v zbornici.	Proti temu predlogu je
bil stavljen predlog, da se urede razmere spo-
Glavni akcijski odbor Koncentracijske kandidatne liste zavarovancev Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je vložil sledečo kandidatno listo;
1. Klinar Peter,, bančni prok., Hip. banka jug. hran. in Šnajder Franjo, bančni uradnik,
Priv. agrarna banka d. d., Ljubljana; 2. Novak Jcsip, knjigovodja, A. Ehrlich, tekst, tovarna in Laznička Josip, industr. uradnik, Mariborska tekstilna • tovarna, Maribor; 3. Cešnik Ivan, komerc. vodja, Učiteljska tiskarna, Ljubljana in Cetina Milan, tiskar, poslovodja, Zvezna tiskarna, Celje; 4. Veltavsky Franjo, uradnik,
Cinkarna d. d. in Prodan Albert, knjigovodja,
Knez & Pacchiaffo, Celje; 5. Kerševan Albin, priv. uradnik, Marko Rosner, tekstil, tovarna in Bizjak Vladimir, priv. urad., E. Zelenka &
Co., tekst, tov., Maribor; 6. Dr. Kopač Andrej, tajnik, Hranilnica drav. ban. in Velkavrh Franc, potnik, Vzajem. zavarov., Ljubljana; 7. Ing. Povoden Vlij., imlhstr, uradnik, »Tekstilindius«, tekst, tov., Stražišče in Novak Franc, tekst, ujojster, »Jugobtuna«, tekst, tovarna, Kranj;
8. Bukovec Janko, knjigovodja, Kmetijska družba in Bricelj Niko, strok, tajnik, Strok, komisija, Ljubljana; 9. Lipovž Joco, zavar. bančni uradnik, Zavarov. banka »Slavija«, Ljubljana in Koprol Stane, šef ekspoziture, Zavarovalna banka »Slavija«, Celje; 10. Kralj Ivan, trgov, poslov., »Jugopražarna« in Berdajs J., knjigov.,
Javna kuhinja, Ljubljana; 11. Prašnikar Anton, rud. paznik, Trbov. premogok. družba in Pock Izidor, rud. nam., Trbov. premogok. družba,
Zagorje; 12. Konhajzler Drago, trg. poslovodja,
A. Mislej in Saksida Franc, nam, poslov., D.
Rakusch, Celje; 13. Vrančič Vladimir, bančni uradnik, Ljublj. kred. banka in Gruden Jože, bančni urad., Jugosl. banka d. d., Ljubljana;
14. Domitter Josip, knjigov., Motoroil d. z o. z.,
Maribor in Kramaršič Vlado, priv. urad., Franc Premrou & sin, Martinjak; 15. Košnik Stanislav, industr. uradnik, »Semperit« d. z o. z.,
Kranj in Cimperšek Karol, tekstil, disponent,
Industrija pjatn. *izde'k|hv, Jarše; 16. Pifcter Franc, blagajnik, Jug. tekst, tvornice Mautner,
Sv, Pavel pri Preboldu in Klojčnik Hinko, zaseb. urad., Doctor in drug, Maribor; 17. Čepin Franjo, bančni uradnik, Celjska posojilnica in Jarh Jože, zavar, uradnik, »Dunav«, zavar. družba, Celje; 18. Murko Albert, zaseb. urad.,
»Teksta« d. d., Maribor-Tezno in Plestenjak France, priv. urad., Ing. J. Dedek, gradb. podj.,
Ljubljana; 19. Rant Jelko A., obratov., »Peko«,
Tržič in Bohte Maks, priv. urad., Doctor in dfug, marib. meh. tkal. in apretura, Maribor;
20, Padar Franc, priv. nameščenec, Glazmann
Trž?č;SS2ier MeHnger*Vbadimir, 'bančni1 uradnik! Nemčiji pravico, da zgradi na slova- povečala za 203 odstotke. Pehotna di-
hi Jelen Adolf, novinar, Konzorcij »Delavske Politike«, Maribor; 39. Cunja Karol, prokurist,
Tovarna verig d. d., Lesce in Vodlan Dragotin, , ...	,.
stavbenik, Cinkarna d. d., Celje; 30. Savenc Franc, sedlarski delovodja, Jos. Kohler, sedlarstvo, Ljubljana in Nachtigal Franc, knjigoi-vodja, Srečko Kobi, lesna industrija, Podpeč.
31. Basiakova Slava, uradnica, J. Hutter in dr., tekst. tov. in Berlič Joža, teks. tehnik, Karl Thoma & Co., tov. svile, Maribor; 32. Sajevic Ivan, trgovski namešč., Jellenz J. in Pibrovc Rudolf, knjigovodja, F. Konig, Celje; 33. Ka-vec Ignac, poslovodja, Bat’a d. d., Ljubljana in Lušin Dominik, industr. urad., Mokronoška tov. usnja, Mokronog; 34. Lorber Kurt, uradnik,
Jeklarna Jur. grofa Thurna in Magrič Franc, uradnik. Jeklarna Jur. grola Thurna, Guštanf:
razumno in brez cepitve TOL Ta predlog je večino. — Zanimivo je, da si gospodje	sedaj naenkrat	leže	v	laseh, med tem
ko so	pri volitvah v	TOI	pokazali tako so-
glasnost v boju proti obrtniški listi, katero se jim je z združenimi močmi tudi posrečilo razveljaviti. Ugotavljamo,	da	so	to gospodje iz
dveh nasprotnih si političnih taborov, ki pa v boju za take in slične institucije nastopata vedno solidarno proti tretjemu, ki predstavlja prave interesente.
Trije, ki so izkoriščali nesrečo Židov. Evangeljski	župnik Šteifan	Kvas,	občinski tajnik
35. Vclčanšek Viktor, trg. zastoonik, Prelog	. R ,	r .	......	,	, .
Karol, veletrgovina in Potokar Milan, kore-	BoŠda"	Galer iz Vo,levice	ter	advokatski pr,-
spondent, A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana;	j pravnik	Emil Vajs iz Beograda	so priskrbovali
36. Hojan Milko, uradnik, I. Remec & Co.,	Židom, ki so se zatekali k	nam, krstne liste in
Duplica in Rozman Jože, strok, tajnik, Jugosl. strok, zveza, Ljubljana: 37. Pipenbacher Gojko, uradnik, »Putnik« in Mulaček Josip, uradnik, Kmetijska družba, Ljubljana; 38. Skaza Aleksander, bančni urad.. Ljubljanska kredit, banka in Dr. Zupančič Mil., bančni urad., Posojilnica, j Ptuj; 39. Vičar Leopold, poslovodja, Kmetijska družba, Celje in Weis Hugo, dipl. komercialist, »Putnik«, Maribor; 40. Kobe Ivan, poslovodja, Otto. Bernard in Dular Ciril, uprav, skladišča Kmetijska družba, Novo mesto.
Na
domovnice za drage novce. Župnik Kvas je‘ izdajal krstne liste, čeprav razen dveh Židov ni
krstil niti enega. Toda, ker se ni šlo za krst, ampak za pare, ki jih je lahko zaslužil, je po-svedočil krst tudi, ako ga ni bilo. Policija je vse tri aretira a in zaprla. Tako tudi zaslužijo ljudje, ki izkoriščajo nesrečo drugih, pa magari, ako gre za ljudi, ki lahko plačajo.
Novo ministrstvo za propagando in za oboroževanje bodo ustanovili na Francoskem.
Kako je z milijon podpisi miroljubnih Angležev? Zadnje dni so gotove radio postaje in časopisi prinesli vest, da je milijon Angležev podpisalo predlog na ministrskega predsednika Chamberlaina, naj skliče mirovno konferenco. Širitelji te vesti so prikazovali stvar tako, kakor da bi bilo teh milijon podpisov zbranih te dni kot protest proti Chamberlainovim izjavam. Angleški listi ugotavljajo, da je ta mirovna akcija bila zaključena pred dogodki v Ceško-Slovaški. Danes seveda mislijo Angleži precej drugače, četudi so še vedno za mir kot vsak pameten in pošten človek.
.Razgovori angleških in nemških industrijcev v Diisseldorfu, ki so se vršili pred zasedbo Češke in Moravske ter zaključili neposredno na sam dan zasedbe teh dežel, so bili uspešni. Angleški vladni krogi izjavljajo, da so ti dogovori samo del celotnega programa angleško nemškega gospodarskega sporazuma, sami zase pa brez vsake vrednosti.
Rumunsko-nemška trgovinska pogorba. Po-paganja za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Rumunijo so se iPo kratkem presledku nadaljevala in zaključila. Kakor zatrjujejo iz Bukarešte; Rumunija ni pristala na ničesar drugega kot na princip čim večje izmenjave blaga. Na obali Črnega morja bo Nemčija dobila v par pristaniščih svobodne cone. preko katerih bo lahko šel nemški uvoz z vzhoda. Zunanji minister Gafencu je izjavil, da je Rumunija pripravljena skleniti slične pogodbe z vsako državo.
Poljski zunanji minister Beck bo 3. aprila odpotoval v London.
Zedinjenje socialistov v Zedinjenih državah. Med socialistično stranko v Zedinjenih državah in socialno demokratično federacijo so v teku pogajanja za ponovno združitev na osnovi novega programa.
Mednarodni demokratski kongres. V Monte-videjti v Urugrtaju je pričel zborovati mednarodni demokratski kongres. Delegati na kongresu so iz 27 držav, kar dokazuje znatno silo demokracije.
Poljedelski delavci na Holandskem imajo svojo organizacijo, ki šteje 30.000 članov.
Številke e sovjetski armadi
Vorošilov poroča na strankinem kongresu.
Reuter poroča iz Moskve: Na kon-. ,	■	!gresu ruske komunistične stranke je
tej kandidatni listi so zastopniki iz	„	,	-	i	vr	■	»1	•
vseh glavnih gospodarskih panog in iz vseh Poročal maršal Vorošilov o vojaški pri-
važnejših krajev v Sloveniji.
j pravljenosti Sovjetske Rusije. O voja-j ški pripravljenosti odloča poseben vo-
M x>-	jaški svet, ki obstoja iz 11 članov pod
SIOVBSKB lil Nemčija predsedstvom Stalina. — Najvažnejše
V Berlinu je bil podpisan dogovor me>? s? utrjene, grade pa se še vedno med Slovaško in rajhovsko vlado, vjnovl 11 r em Pasovi-katerem neodvisna Slovaška priznava | Armada se je v zadnjih petih letih
Jug. udruž, banka in Vrtovec Vlado, zasebni škem ozemlju vojaška oporišča,
uradnik. Ljudska samopomoč, Maribor; 24. Senica Viktor, »rokurist, Hodnik & Vouk, Logatec in Bien Rajko, priv. uradnik, »Transport« špedicija, Maribor; 23. Ing. Zupan Boris, str. inžen.ier, Mestna plinarna, Ljubljana in Žnidaršič Franjo, tajnik, Trg. in obrt. bol. blagajna,
L p - - •	'	•	in	pošlje v
deželo vojaštva k t i * -	*	*
L Zato pa Nemčija jamči za neodvisnost Slovaške in njene meje za dobo 25 let.
vizija, ki je štela poprej 13.000 mož, se je povečala na 18.000 mož. Ruski armadni zbor je tako oborožen, da more vsako nrnuto izstreliti 79.000 kg muni-cije, medtem ko jo en nemški armadni, petimi leti samo 5000. zbor izstreli lahko samo 60.000 kg. —
Število letal se je od 1. 1934. povečalo za 138 odstotkov. Njihova hitrost za 36 odstotkov, hitrost bombnikov za polete na daljavo pa za 70 odstotkov. L, 1934. so mogla vsa vojna letala nositi 2000 ton bomb, sedaj dvakrat toliko. Motorizacija armade se je v petih letih povečala za 260 odstotkov.
O bivšem šefu generalnega štaba sovjetske armade Jegorovu je izjavil Vorošilov, da je bil izdajalec. O njem se že od pomladi 1938 ni ničesar več čulo, sedaj je Vorošilov razkril tajnost o Jegorovu. Razen tega deluje v vojski 34.000 političnih komisarjev, pred
C. Nordhoff in J. N. Hall:
36
HURIKAN
Na Makovem obrazu se je zrcalil odgovor. Njegovo priznanje ne bi moglo biti popolnejše, ako bi bil zapisal to kar je vedel in nameraval...
Marama, ki je prisluškovala razgovoru, čepe pod odprtim oknom, se je zgrozila in prijela za glavo, ko je slišala imenovati Terangijevo ime. Toda takoj se je zopet znašla. Splazila se je po stopnicah z verande in hušknila kot senca skozi vrata. Tekla je proti hiši svojega očeta, da bi jo mogli dohajati le redki mladci z vasi.
Guverner se je med tem enkrat samkrat ozrl na svojo ženo. V njegovem obrazu ni bilo opaziti nobene spremembe; kaj sc je dogajalo v njegovi notranjosti ... to je bila druga stvar.
»Kdaj je prišel?« je nadaljeval s spraševanjem. »Odgovori, dečko! Kako je prišel sem?«
Mako se ni mogel več premagovati. Komaj slišno je mrmral: »V čolnu na jadro...«
»V čolnu na jadro? V kakšnem čolnu na jadro? Hermina čigav je bil čoln na jadlro, ki je pristal tu za časa moje odsotnosti?«
»Kolikor vem, je bil to samo čoln na jadro očeta Pavla...«
Bolesten vzklik začudenja, ki ga ni mogel zadržati, se je izvil de Laageju. Naglo se je sklonil k Maku in mu pogledal ostro v oči.
»Mako, ali je Terangi prispel semkaj v čolnu očeta Pavla?«
Deček ni odgovoril.
SEDMO POGLAVJE.
Skrušen je sedel Mako na stoln, njegove oči pa so razodevale kako brez moči in nesrečnega se je čutil. Tudi gospa de Laage je bila silno zaskrbljena.
Lahko si predstavljate kako začudena je bila, ko je čula tajnost, ki jo je, prisiljen, izdal Mako. Ko se je z boječim pogledom ozrla na svojega moža, je začutila v sebi nekaj kot prikrito sovraštvo do njega .. in do sebe, njegove neprostovoljne pomočnice.
Njeno dobrotljivo srce in bistroumnost sta ji takoj razodela kakšna nesreča bo zadtela Terangijeve sorodnike ... Kakšno žalost bodo občutili vsi otočani, ko bodo videli da je begunec vjet in da ne more več pobegniti. In vendar... kaj naj bi sicer napravil guverner? Bilo bi preveč, ako bi zahtevali od njega, da zatisne oči in enostavno pusti, da gre ubegel kaznjenec svoja pota.
De Laage je še vedno upiral svoj ostri pogled v dečka.
»Ti ostaneš tu v tej sobi,« je rekel, »dokler ti ne dovolim, da odideš.«
Tavišov sin je zopet molčal.
»Ali si razumel, Mako?« ga je vprašala gospa de Laage nežno v domačem jeziku.
Deček jo je proseče pogledal. Komaj vidno je prikimal in potem zopet strmel v tla.
»Gospa bo ostala pri tebi,« je dodal de Laage. »Zapomni si! Čaka te huda kazen, ako se ne boš pokoraval mojim zapovedim!«
Mako je bil ves pobit in obupan nad izdajstvom, ki ga je zagrešil proti svoji volji in je bil ta opomin docela odveč. Zavedal sc je, da nihče več ne more rešiti Terangija. Nesreča se je zgodila...
De Laage je zaprosil svojo ženo, da gre za hip z njim iz sobe in je zaprl vrata za seboj.
»Zelo mi je žal, Hermina«, je rekel, »toda ne preostane mi ničesar drugega kot da te zaprosim, da ostaneš pri njem. Ako bi deček proti vsemu pričakovanju pobegnil, me takoj obvesti. Pošlji pač Araijo za menoj. Toda, ne... to ne gre. Ti bi morala v tem slučaju priti sama. Grem k očetu Pavlu.«
»Le pomirjen bodi«, je odvrnila gospa de Laage. »Poznam Maka. Storil bo kar mu bom rekla.«
(Dalje prihodnjič.)
CELJE
Mi?0, ^0*sem času smo dobili zopet župana.
Sto V?	Kovor''° 0 kandidatih za to me-
VorSv^ 'e 'zbra-n in postavljen v osebi g. dr. Vse ni' 1'uenovani je mož, ki ima že dosedaj stanie p °. zas'ug za procvit mesta in blago-_ Celjanov. 1
Ki*»o Dom - Celfe
26., 27. 2fi •
(Breiklanp-1 'n 29• marca: »Večerna elegija« (Film	>n	31-	marca: »Ponočna roža«
~Ii—!. ll|)a in pustolovščin).
no . vP?se'nost je problem, ki se pri nas čud-dfužinVt-u testna občina zaposluje ta čas 28 vitj‘dpi ,ožet°v. toda namerava kmalu usta-Dre«<»« *’ . ho za praznike ne baš prijetno Pri dpi6	za Prizadete. Kot je videti so
Čim ,,	na cest' zaPOsleni kmečki sinovi, do-
tje|a IIP20 domačih brezposelnih zaman išče Podip*" . P«k»a je uvedena v večini naših bi SP !n [,i' vsekakor na mestu odlok, da Vainv "‘.V Prvenstveno zaposlovalo v mestu bi-katei-i™delovne; moči in potem šele podeželske, Kov riJ1- ?lcer danes podjetja iz raznih razlo-ajejo prednost. — Eden v imenu vseh.
LAŠKO
Položaj malega kmeta. Neki kmet iz laške okolice je pred par meseci posekal v svojem gozdu par hrastov in dal iztesati iz njih 11 železniških pragov. Najel je dva delavca, ki sta tesala in sekala dva dni. Nato jih je kmet sam s svojo živino pripeljal škodo dve uri daleč do laške ipostaje, kjer mu je podjetni sin nekega veletrgovca z lesom plačal za pet brezhibnih pragov 110 din in za šest škartiranih 48 din, skupno borih 158 din. Čudno se nam zdi, da so kmetje pri cenah mleka, krompirja, jabolk in drugih živil tako enotni; kadar pa od njih kupujejo bogataši, takrat pa ponižno ponujajo blago za vsako ceno. Če so kmetje res tako vneti za solidarnost primernih cen, potem naj to voljo uveljavijo tudi napram vsem bogatim špekulantom, ki takoj po odhodu kmetov s postaje smatrajo marsikak »stornirani« prag za brezhibnega, samo da mu ga je kmet dal zastonj. Tako pa vedno plačuje tribut le naš ubogi proletariat.
LIBOJE PRI PETROVČAH
Tistim, ki sc jih tiče. Pri keramični industriji se nahajajo gotove osebe, ki iščejo maslo na glavah 'drugih. Pa jim svetujemo, naj ne hodijo preveč na sonce, ker <ga imajo sami dovolj na glavi. Takšni ljudje naj ne sodijo drugih, ker so sami potrebni sodbe. Svetujemo jim, naj
V zadnjem času so pričele nekatere tekstilne tovarne reducirati svoje delavstvo. Kot vzrok redukcij se navaja pomanjkanje surovin, ki jih radi deviznih predpisov ne morejo nabavljati v inozemstvu. Te redukcije so izzvale med delavstvom veliko razburjenje, zlasti ker se v zvezi s tem razširjajo govorice o selitvi tekstilne in druge industrije na jug.
Ker so nekateri tekstilni podjetniki izrazili željo, da naj bi se strokovne organizacije in Delavska zbornica tudi pobrigale za odpravo teh težkoč, je Delavska zbornica na predlog prizadetih strokovnih organizacij sklicala minuli četrtek dopoldne v hotelu »Orel« anketo, na kateri naj bi se razpravljalo o teh vprašanjih.
Na anketo so bili povabljeni tekstilni podjetniki in sicer potom njihovih združenj, strokovne organizacije in zastopniki oblast', toda udeležili so se ankete le sreska načelnika gg. Šiška Eiletz, ?a predstojništvo mestne policije g. Kukovič, zastopnik Narodne banke, referent Delav. zbornice Jurij S t a n-k o iz Ljubljane, vodja tukajšnje ekspoziture Čeh, zastopniki KMO in podružnice SDSZ.T, podružnice NSZJ ter .JSZ v Mariboru. ZZD v Mariboru ni poslala svojih zastopnikov. Prav
LJUBI
Zelo ektualno predavanje pripravlja »Vzajemnost«. Prof. Favai, bo namreč predaval o gospodarski geografiji in svetovnih imperijih in bo osvetlil vse ozadje gigantskega boja, ki prehaja v vedno bolj odločilno fazo med raznimi velesilami.
Vsak četrtek zvečer so predavanja za člane »Vzajemnosti« <v iprostorih kovinarske organizacije v Del. zbornici. Vsak torek zvečer je pa društvena seja.
Ljubljanski občinski proračun odobren. Finančni minister je odobril ljubljanski proračun za 1939-40 i -----  •	'f-	.......
Če dobrotniki darujejo slaba živila. V našem časopisju smo že povedali svoje mnenje ’ ' v > - dobrotnikih, ki darujej,o kako malenkost Za mestne reveže v cukrarni, pa se potem objavljajo njihova 1 imena v naših *	•1
' • -	’ dnevnikih, da jim potem še inse-
r>rati ni treba. No, pa na naše mnenje se ne °zirajo in dobrotljivost z moko, ješprenjem in
MAR Pester družabni večer
V soboto, dne 25. marca se bo vršil v dvorani hotela »Orel«
PESTER DRUŽABEN VEČER
zvezan s proslavo ženskega dneva s tem-le sporedom:
1. Milica Stupanova bo govorila o sodobnem ženskem vprašanju.
2. Recitacije s. Tanča.
Po končanem sporedu bo prosta zabava in godba. Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni.
Vabimo vse sodruge, sodružice in prijatelje delavskega kulturnega gibanja, da se tega večera številno udeleže.
»Vzajemnost« Maribor.
Predavanje »Vzajemnosti« bo v »Delavski zbornici« v sredo, dne 29. marca s pričetkom ob 8. uri zvečer. Predaval bo s. Ciril Štukelj iz Ljubljane o vtisih s potovanja po Franciji. Na to predavanje opozarjamo vse sodruge in sodružice.
Strojniki in kurjači bodo imeli sestanek, dne 26. marca ob 9. uri dop. v Delavski zbornici, JI- nadstropje. Udeležite se sestanka gotovo, ker so zelo važne stvari na dnevnem redu: kolektivna pogodba, pokojninsko zavarovanje ’n delitev »Strojarskega vijesnika«. — Odbor.
Narodno gledališče: V soboto, dne 25. marca ob 15. uri: »Matura«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. V nedeljo, dne 26. marca ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Na ledeni Plošči«. Znižane cene.
tako se ankete niso udeležili zastopniki podjetij. Udeležbo je odklonila tako industrijska zbornica, kakor tudi njena sekcija v Mariboru in sicer z motivacijo, da ta vprašanja ne spadajo v delokrog strokovnih organizacij, sicer pa so zastopniki te industrije dobili ob priliki intervencije v Beogradu dovolj-na zagotovila, da bo vprašanje pomanjkanja deviz ugodno rešeno.
Anketa se je kljub odsotnosti zastopnikov tekstilne industrije vršila in razpravljala o vprašanju redukcij delavstva in ukrepih, ki bi se naj podvzeli, da ne bi vsled redukcij trpeli zopet socialno najšibkejši delavci.
Odklonilno stališče delodajalcev tembolj začudi, ker je bila anketa sklicana na pritožbe nekaterih delodajalcev in govori za to, da ni stvarne podlage in dovolj tehtnih razlogov za redukcije delavstva, s čemur se delavstvo razburja in dela med njim nerazpoloženje. Smatramo, da so časi mnogo preresni za take eksperimente, s.« t • ■	*••««»<
Še isti dan, ko se je anketa vršila, katere se kakor rečeno ni udeležil noben zastopnik tekstilne industrije, je neko tekstilno podjetje najavilo nove redukcije delavstva.
-JANA
podobnim se nadaljuje. Stvar ima že svoje posledice. Iz cukrarne dobe siromašne družine z otroki hrano tudi domov. In te dni smo se prepričali, da so prinesli otroci ješprenj s kislim zeljem nazaj in da tega kosila niso mogli zaužiti, ker je plesnoba ubijala zelje. Mislimo, da oskrbniki cukrarne niso krivi, ampak da je krivo sprejemanje daril, ker vemo, kakšna živila rad velikodušno podari ta ali oni dobrotnik, ki mu ne gre za dobroto, temveč za to, da slovi njegovo ime ‘ 1	•	•	•
Žrtve svoje tombole. Pred ljubljanskim sodiščem so bili obsojeni A. Širec na 16 mesecev strogega zapora, Tomanič na 10 mesecev, Rot-man na 13 mesecev in še nekateri na manjše kazni. Ti so spretno znali napraviti svoje tablice in priti do glavnih dobitkov na lanski veliki tomboli v Kranju, kjer se je zbralo slovenskega ljudstva na kolesih, vozovih in peš kakor še na nobenem narodnem taboru1.
[BOR
Prometna nesreča, ki je terjala mlado življenje. V sredo, dne 22. t. m. sta na križišču Meljske ceste in Krempljeve ulice trčila težek tovorni avtomobil in motociklist, ki je imel na motornem kolesu še enega potnika. Motorno kolo je vodil sin znanega trgovca in mlinarja Kukovca iz Ljutomeru, Igor Kukovec, zadaj pa je sedel ljutomerski trgovec Franc Čerček, ki je šele letos otvoril svojo trgovino. Čerček je pri karambolu padel pod kolo tovornega avtomobila, ki mu je zdrobilo prsni koš in je na posledicah zadobljenih poškodb takoj preminul. Kukovec je pri padcu dobil težke notranje poškodbe, vendar pa upajo, da bo okreval. Pokojni Čerček je bil dolgo vrsto> let strokovno organiziran v Zvezi privatnih nameščencev in eden izmed najagilnejših pobor-nikov za pravice trgovskih pomočnikov. Pogreb tragično preminulega trgovca Čerčeka se bo vršil v soboto, dne 26. t. m. v Ljutomeru, kamor so prepeljali njegovo truplo. Pokojniku ohranimo časten spomin, težko prizadetim svojcem pa izrekamo naše sožalje. Ponesrečenemu Kukovcu pa želimo skorajšnjega okrevanja.
Občni zbor »Prvega delavskega kolesarske-Ra„0S™dnIe8a društva za dravsko banovino« v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 26. t. m. s pričetkom °b 9. uri dopoldne v društvenih lokalih gostilne Furlan na Tržaški cesti. Želimo, da bi občni zbor čim lepše uspel in dal novih pobud, da bi se društvo v bodočem letu še lepše razvijalo kakor doslej in z uspehom vršilo svojo športno in kulturno nalogo med delavstvom.
Prostovoljno v smrt. Bivši čevljarski mojster Terec Jurij je izvršil samomor.
Zadnje vesti
Novo vlado v Pragi bo imeno<val protektor bivši nemški zunanji minister v. Neurath.
Boji med Slovaki in Madžari. Na meji me:! Slovaško in Madžarsko je prišlo do novih bojev, v katerih je bilo na obeh straneh ranjenih več vojakov.
Amnestija na Slovaškem. Dr. Tiso je objavil amnestijo za vse politične delikte do vključno 14. marca.
~	KOČEVJE	”
Cankarjeva proslava. Preteklo nedeljo popoldne je »Vzajemnost« v svoji skromni dvorani na Trdnjavi priredila proslavo 20. obletnice smrti Ivana Cankarja. Proslavo je v imen »Vzajemnosti« otvoril s, P. Jenko, O Ivan ; Cankarjiu je govoril dipl. fil. J. Šeško, ki jo poudaril njegovo borbo za resnico in boljš . bodočnost slovenskega delovnega človeka. Sledile so recitacije Cankarjevih del, pri čem.’ ■ sta se izkazala s. Videnič in Ramfoi. Po od moru so prišle na vrsto 4 slike iz Cankarjeve}; »Hlapca Jerneja in njegove pravice«, in sics slike z gospodarjem, na sodišču, v zaporu i" z župnikom. Opazili smo, da je bil »Hlape-Jernej« skrbno pripravljen in naštudiran. ---Zlasti se je odlikoval s. Jagodič, ki je poda hlapca Jerneja v vsej njegovi preprosti vel ■ čini. Ostali niso dosti zaostajali (zlasti s. Ark i kot potepuh in s. Brečko kot župnik). Dvo rana je bila polna delavstva, pa tiudd meščan’ so tokrat pokazali dobro voljo. Prireditev s-> nad vse pohvalili. — Ob tej priliki naj omenimo, da prihajajo v Kočevje včasih celi za boji knjig, nabranih po raznih krajih. Do se daj se pa ni še nihče spomnil knjižnice »Vzajemnosti« razen »Jadranske straže«, ki je bi! poklonila društvu nekaj knjig. Zakaj dela1 . izjeme?
Brez dela in kruha. Brezooselnost se no' kar nič zmanjšati. Na vset koncih in kraji'’ jo srečaš. Nekateri so mislili, da si bodo p' -magali, če volijo Stojadinoviča — pa so s:1 hudo urezali, r*.	r________ v f
Na tak način bi marsikdo zadel. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani so se zagovar jali člani dveh družb, ki sta organizirali lo'r na tombolske dobitke s ponarejenimi tombol-skimi tablicami. Vodji obeh dlružib, ki sta de lali skupno, sta preskrbela svojim pa j daše!' ■ tombolske tablice s praznimi polji, v katera fio potem na zelo enostaven način, kar me 1 tombolo vtiskavali številke, ki so bile izv!? čene in objavljene. Na ta način so si nabrar 9elo vrsto glavnih dobitkov od avtomobila, motornega kolesa, kolesa, sobne opreme pa d' radijskega aparata in to po vseh mogoči 't krajih Slovenije, kjer so se pač vršile tombol Nazadnje pa so tudi prireditelji tombol priš! na to, da s srečnimi dobitelji ne more biti vst v redu. Ne samo, da so tu in tam po izročitv dobitkov ugotovili ponarejene tablice, je po stalo sumljivo zlasti to, da so bile med srečnim! dobitniki skoro vedno ene in iste osebe. Ni veliki toimboli kranjskih gasilcev so jih ra? krinkali in zaprli. Skupno je bilo obsojeni1! šest članov obeh družb na zapor od 3 pa do 16 mesecev. — Kot vodje obeh družb so bi1, označeni Albin Širec in EdVand Tomanič Brega pri Ptuju ter Janko Rotman iz Maribora. Srečo je treba znati loviti. L
^	V
/gs
Anketa o položaju v tekstilni industriji
v Mariboru
opustijo denuncijacije, drugače bomo primora ni spregovoriti drugače. — Opazovalec.
TRBOVLJE
Na cesto.., Pri podjetju Dukič in drug na Doberni je bila v letu 1938. redukcija. Podjetje je izjavilo, da bo v prvi vrsti zopet sprejelo tiste delavce, kateri so bili reducirani. Sedaj pa podjetje sprejema take delavce iz irbovelj, ki še nikoli niso 'delali na dnevnem kopu, iz okolice Trbovelj pa take, kateri imajo dom in živež. Rudar Janc, kateri je svojčas bil več let pri TPD in pri podjetju Dukič in drug na Doberni preko 10 let ter je bil lansko leto oktobra meseca reduciran, je bil 21. marca letos sodnijsko deložiran iz stanovanja TPD! Ali to ni krivično? Zakaj dobi zaposl;tev kdor ima dom in živež, ne pa tisti, ki živi izključno le od dela svojih rok? G. C. ali je to krščansko in po zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe?
Delavce iz Trbovelj se reducira, ker je še dovolj nezaposlenih na Dolenjskem! Podjetje Dukič in drug, ki gradi žičnico v Retje, je reduciralo 13 delavcev, kateri so doma iz Trbovelj. Stavbena dela še niso končana, ampak, ker je na Dolenjskem še dovolj nezaposlenih kmečkih sinov, pridejo ti prvi v poštev. Save* stavbinskih delavcev Jugoslavije v Trbovljah bo, upamo, podvzel potrebne korake.
JESENICE
To je mož! »Slovenski Narod« od 14. marca t. 1. poroča o občnem zboru tukajšnje podružnice NSZ. Z debelimi črkami objavlja tudi sledeče: »K besedi se je oglasil tudi Jurij Jeram, ki je izrazil presenečenje, da se je nekdaj tako šibka in zaničevana NSZ tako razmahnila, da je danes najmočnejša delavska strokovna organizacija na Jesenicah. Povdaril je tudi, da je delavstvo v zmoti, ko naseda marksističnim trikom in da je bil nekoč tudi on vodja marksističnih organizacij, pa je končno spregledal in je danes ponosen na to, da je član narodne delavske strokovne organizacije.« Tako »Slov. Narod« in ker Jeram tega ni ipopravil, bo gotovo točno. Mi pripominjamo samo to-le: Jeram je bil res vodja marksistov. Samo v njegovi izpovedi nekaj ni v redu: Spregledal ni on, nego so spregledali marksisti in so ga nagnali, čeprav se je z vsemi silami otepal in držal svojih funkcij, kakor klop kože. Danes pa ga ni sram, da pljuje na svojo preteklost, na vse ono, kar je učil in grmel po vseh Jesenicah in po vsej Sloveniji. Toda na oni strani ga poznajo precej'dobro, tako da niti pri JNS, kamor je najprej šel, niti pri NSZ, niti pri Sokolu nima in ne dobi no^ benih pomembnejših funkcij. Mi Jeramu njegovo spregledanje privoščimo, toda ugotavljamo, da pravi star narodni pregovor: »Volk menja dlako, nravi pa ne.« In Jeram se je pač vrnil od marksistov tja, od koder je k marksistom prišel. Nrav je imel vedno isto!
Zvočni kino Radio predvaja v petek ob 8. uri zvečer, v soboto in nedeljo pa ob 3. uri pop. in ob 8. uri zvečer velefilm »Zrcalo življenja« s Paulo Wessely v glavni vlogi. Med dodatki tudi risana šala in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Revolucijska svatba«.
GUŠTANJ
S. Večko Franc umrl. Dne 21. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku starega sodruga Večko Franca. Bil je zelo priljubljen kar je pričala številna udeležba pri pogrebu. Strugarji in ključavničarji so mu podarili krasen venec, jeklarniška godba je zaigrala par žalo-stink. Vsem iskrena hvala. Zeni naše sožalje, njemu pa naj bo zemlja lahka!
Stran 4
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 36
Najveijo Isbiro najboljšega in najcenejšega blaga za moške, damske in otroške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, oficirske in železniške uniforme dobite vedno po znano najnižjih cenah samo v
ČEŠKEM MAGACIHU"
ARIBO
ULICA 10. OKTOBRA
Ostanke dobite po polovični ceni! Vse krojaške potrebščine!
Kako je bsfo v Podkarpatski Ukrajini pred vpadom Madžarov
Rumunija, Siget v marcu 1929.
V Podkarpatski Rusiji so bili od junija meseca l. 1938 nastanjeni, trije polki pehote, lahko in težko topništvo, motorizirani odredi in en odred tankov.
Po septembrskih dogodkih je izgledalo, da se bodo prilike normalizirale. Toda kratko-1 vidni ukrajinski nacisti, pod vplivom inozemske propagande, so skrbeli za to, da se ustvari v deželi čim večja zmeda. V svoji kratkovidnosti so pričeli propagando za odcepitev od republike. Osrednja vlada v Pragi je bila pri-! siljena znatno ojačiti žandarmerijo v tej deželici, ker je bila javna varnost resno ogrožena. Voditelji Ukrajincev .so namreč pričeli, formirati svojo gardo, imenovano »Sič«, čije1 člani ne samo, da niso poznali nobene discipline, ampak so ob vsaki priliki napadali češke vojake in orožnike.
»Sičevce« je organiziral zlasti nek učitelj Vajda, stalni spremljevalec monsignora Vološina. V Sič« so vabili vse mogoče elemente, med njimi tudi take, ki so jih osvobodili iz zaporov, kjer so bili pridržani radi tatvine in podobno. Obljubili so jim 20 kron dnevno in lepo uniformo. Zato je narodna bramba hitro tiara-'čala.
Med tem ko so se pripravljali Ukrajinci, da bodo proglasili svojo neodvisnost, pa je mini-ter Revay, v čigar rodbini je občevalni jezik { izključno madžarski, prodajal ukrajinsko sa- j mostojnost in se pogajal z vsemi mogočimi ‘ faktorji izven dežele.
Ko je prispel v Chust general Prchala. je sklenil vzpostaviti red. Seveda je prišel takoj v nasprotje s »Sičevci« in trenja med to or- - s
Kako so se obnašali »Sičevci« v času, ko so že Madžari vdrli v deželo, kaže ta-le slučaj: Upravnika nekega vojaškega skladišča, v katerem je bilo za 15 milijonov kron vojaških predmetov, so prisilili štirje »Sičevci« s puškami in revolverji, da jim je predal imovino.
Z vojaki se je umikalo tudi orožništvo in finančni stražniki ter rodbine. Nekatere izmed teh rodbin so »Sičevci« docela izropali. So slučaji, ko so človeka slekli do dolega in mu pustili samo spodnjo obleko.
Češka vojska je pri Sigetu prešla romunsko mejo. S seboj je pripeljala na stotine tovornih avtomobilov razen tega pa tudi oklopne avtomobile in tanke, topove in vse orožje.
Rumuni so vojake prijazno sprejeli. Pobrali so jim pa orožje. Precej čeških vojakov je na prošnjo rumtinskih vojaških oblasti ostalo v Rumuniji, med njimi so zlasti mehaniki, ker Rumuni nimajo dovolj strokovnjakov, ki poznajo vse vrste češkega motoriziranega vojaškega aparata.
Ostale vojake so po eno ozir. dvodnevnem bivanju poslali v tovornih vagonih dalje.
S češkimi vojaki so pribežali na Rumunsko tudi voditelji »Sičevcev*«, med njimi tudi že prej imenovani učitelj Vajda, na katerega imajo vsi, ki poznajo dogodke zadnjih mesecev prav nosebno jezo. V Sigetu so ga vojaki prepoznali in bila bi mu slaba predla, da ga niso vzele v zaščito rumunske oblasti.
Češka armada in tudi ostale uniformirane edinice sq bile skrbno negovane. Pomanjkanja
Gledališča so pričela zopet s predstavami, samo da začenjajo že popoldne ob 5. in pol 6. uri,	'5 V -• ♦	i*-	s *»■ r.«e
Radio oddajna postaja v Pragi oddaja v češčini in nemščini.
Slovaško so zapustili češki pisatelji L. Zvč-rina, Josef Dvorak in Jaroslav Zatloukal.
Pomotoma zapečateno. »Narodni Listy« od torka poročajo: Oblastna komisija je izvršila preiskavo v »Ljudskem domu« ter zapečatila Delavsko knjigarno, tiskarno in redakcijo dnevnika »Narodni Prače« (»Narodno Delo). V ponedeljek se je izkazalo, da sta bili tiskarna in redakcija pomotoma zapečateni in so prostore zopet odprli. — »Narodni Prače« sama o tem zapečatenju ničesar ne poroča, iz časopisov tudi ni razvidno, če so zapečatili tudi prostore številnih delavskih kulturnih, strokovnih in gospodarskih organizacij, ki se nahajajo v tem socijalističnem domu.
Koliko je dobi a Nemčija orožja na Češkem in Moravskem? Različni listi pišejo, da je Nemčija dobila z zasedbo Č^ške in Moravske toliko orožja, da lahko oboroži 40 armadnih zborov in 3000 letal. Zdi se pa, da so te številke precej pretirane, zlasti kar se tiče letal.
KoTko zlata in deviz je dobila Nemčija v Pragi? Z zasebo Češke in Moravske je Nem-
čija prišla v posest zlatega zaklada češkoslovaške narodne banke. Toda v Pragi se nahaja samo manjši del zlate zaloge, okoli 700 milijonov kron, preko 1.300 milijonov kron zlata pa je češkoslovaška vlada še pred september-sko krizo cdpremila v London. To zlato je angleška vlada dala pod zaporo. Naročila pa je tudi vsem bankam, da ne izplačajo nobenih naložb češkoslovaških državljanov, predno niso dobile v to privoljenja s strani angleške vlade.
Koliko beguncev je zajetih na Češkem in
Moravskem? Po navedbah »Pariser Tagblatta« se nahaja na Češkem in Moravskem: 15.000 Židov iz Sudetov, 13.000 socialistov, komunistov, demokratov in katoličanov iz Sudetov, 2000 Madžarov, 900 političnih beguncev iz Avstrije in 5100 Židov iz Avstrije, razen tega pa 150.000 Čehov, ki so pribežali po okupaciji Sudetov na Češko in Moravsko. Lahko si mislimo, v kakšnem položaju so se znašli vsi ti begunci po zasedbi Češke in Moravske.
Madžarska bi se rada še povečala. Listi poročajo, da se madžarska vlada posvetuje, če ne bi kazalo priključiti Slovaško državo Madžarski. Morda se izvede v Slovaški plebiscit?
Delavski pravni svetovalec
I niso poznali.
| Na ustih vseh, ki so se rešili, pa visi usodno I Nakup blaga od potnika (Tremarje pri Celju) j Vprašanje: Pogodil sem se z lovci ! vprašanje, kaj bo z njimi. Kaj bo z orožniki,! Vnrašanie- Od nekega potnika v bivši1 del° Pri iovski koči. Izračunali so, da se
 ____________________ ;	finančnimi	stražniki, dalje služečimi	podčast-]Avs^^sVm lcupil platno na obroke	Najprej
ganizacijo in vojsko so začela na celi črti. »Si-	1 P. ,. *n ,	' , }i v®ael- Med'	njl.™’ s.°	sem odklanjal plačilo in je potnik že	odšel, a
čevci« imajo mnogo življenj čeških orožnikovi ljuaje. m hi	jim cez eno ali dve leti	pri ti Kala	se zope| vrnjj jn toliko časa silil	v mene,
in vojakov na svoji vesti, ki so jih pobili iz zasede.
Potem je prišlo do znanih dogodkov v zvez! s Slovaško. V tem hipu se je češka vojska v Podkarpatski Ukrajini znašla med dvema ognjema. Z ene strani so pritiskali Madžari, z druge strani pa »Sičevci«. ki so menda mislili, da so Cehi njihov edini sovražnik. V bojih s »Sičevci« in armado je mnogo »Sičevcev« nadlo, v Chustu baje okoli 150. Ko pa so dobili Madžari premoč, so se nad »Sičevci« maščevali tudi Madžari domačini. Samo blizu Rahovice je bilo obešenih okoli 30 »Sičevcev«.
pokojnina. Ali jo bodo dobili? Kdo jim jamči? i Z vojaštvom so prešle v Rumunijo cele rod-1 bine, žene in Med potjo je
j da sem končno vzel. Prej je bil potnik na Dunaju, a sedaj je v Zagrebu in mi grozi s tožbo,
dvojčka kar v vlaku, pa ti potoži, da ne v
deca. Vojaki pestujejo otroke, j ne ,p|ačam v g dneh. Ali me lafiko toži pri porodila žena nekega orožnika. najjj, sodiščih, ker mu ne morem odplače-
! vati?
Razgovarjaš z drugim, kje mu je žena in otro- j
za bo
porabilo do 30 m8 lesa. Najprej so mi ponujali din 2100, nato smo napravili pogodbo za din 2500 za vso izdelavo. Ko sem teh 30' m3 izdelal, se je pa izkazalo, da še manjka polovico lesa in sem to gg. lovcem naznanil. Šele sedaj sem sprevidel, da sem pri tem delu ukanjen in so mi nato gg. lovci obljubili, da bodo doplačali, da ne bom zastonj delal. Kljub te-
j Odgovor: Toži Vas lahko dotični proda-1 mu sfm za nekaj časa delo prekinil, pa so poči. Mogoče so se resni na Poljsko. Danes ta- s jalee le pri Vašem pristojnem sodišču, to je v! sla*i k meni moza z naročilom, naj delam na-
vajo ločeni po svetu in se iščejo. Kdo ve kam jih bo zanesel val usode. Strašna je ta tragedija naroda na njegovi poti skozi zgodovino.
Ukrajinci pod Češkoslovaško so bili vzgojeni od strani renegatov v divjem sovraštvu do Čehov. V tem sovraštvu so jih vzgajali ljudje istega političnega mišljenja kot je bil
Češka vojska je spričo položaja v katerem ’ na Slovaškem pater Hlinka. Danes ko so narod vrnili tja, od koder so ga Čehi z muko izvlekli, je seveda prepozno, prepozno pa tudi za renegate, ki so mislili, da bodo sami gospodarji zemlje, iz katere so nagnali Čehe.
;e je znašla imela malo volje, da bi branila Ukrajince pred Madžari. Izdan je bil ukaz. da se vojska pričenja umikati proti rumunski meji.
Celju. Vi pa lahko ugovarjate zastaranje, če j Prej do izgotovitve in da se ni treba bati za je poteklo že več kot 3 leta, odkar ste blago Plačilo, ker bodo ze vse pošteno plačah. Izde-naročili in zadnjič plačali. Nadalje varjate tudi neveljavnost kupčije,
Kake te v Pragi ?
morda blago več kot polovico dražje, kot je v resnici vredno. Radi tega, ker Vi ne morete plačevati, pa sklenjene kupčije ne morete iz podbijati. Tudi Vas lahko toži le lastnik tvrdke, ki je blago dobavila, ne pa potnik, če mu ni lastnik tvrdke te terjatve izrecno odstopil in Vas o tem obvestil.
Nakup občinske ceste (Poljčane)
Časopisi. Mnogo čeških časopisov je po 15. marcu t. 1. že prenehalo. Ostali prinašajo poročila nemškega tiskovnega urada pod »DNB«
(Deutsches Nachrichten Biiro) in pod »ČTK«
(Češke tiskovne pisarne), s c» ■ • * * * v * | udejstvoval * •	-*- V ostalem češki ča-j
sopisi neprestano pozivajo javnost, da se zadrži mirno, se posveti delu in uda v svojo ■
izhajala doslej
lav Mareš, ki je predaval o organizaciji rudarstva.
Nagla smrt. Nenadoma je umrl znani praški advokat dr. Otokar Bas, ki se je politično v bivši obrtniški stranki.
Zdravniki in odvetniki brez posla. Združenja čeških zdravnikov kot tudi advokatske zbornice so sklenile, da ne smejo več izvrše-
»odo. .Narodni Pračo., ki *	=	poklic,	zdravniki in advokaii n.arigtaa
rodu, torej zidje. Ravrtotako so izključile
24 straneh z
prava se nikoni na
ob nedeljah na
prilogo, poroča v ponedeljkovi številki, da je ...	.	tr„nvej,p	nrsnnizariie	čhne	?i-
mogla iziti v nedeljo radi tehnične zapreke le	mrekla	Z?ash
v omejenem obsegu in še to le za Prago. U-;	travnik in
bo potrudila, da bo zunanjim naroc- raYn0 ™VIJ*T1 ln primeren način nadomestila vsaj; uživali evropski sloves.
nedeljsko prilogo z dne 19 t. m.	SwifSS^a*Wtih	židovskih	trgovin
Za mezde. Ministrstvo financ je odredilo, da j fjratjSjavj ,	..	.
bi se podjetnikom izplačevalo iz denarnih za-1 vodov vsaj potrebne vsote ža mezde in plače
uslužbencev.
Sodrug dr. Eugen Štern, ravnatelj Osrednje socijalne zavarovalnice, je nastopil dopust, s katerega se glasom novinskih vesti ne bo vrnil več na svoje mesto. Dr. Štern je bil svetovno znan strokovnjak za socialno zavarovanje in ie obogatil tudi strokovno literaturo s svojimi deli. Sodeloval je odlično tudi pri Mednarodnem uradu dela.
Vloge na Slovaškem. Slovaška vlada je odredila, da sme vsak potnik vzeti s seboj preko meje samo še 300 kron. Doslej je lahko vzel s seboj 500 kron.
Proiesorji odhajajo. Na znani rudarski šoli v Prihranil se je odpovedal docenturi dr. Vac-
Med nemškim vojaštvom in pražani vladajo po zatrdilu časopisnih vesti popolnoma korektni in prijazni odnošaji. Med nemškimi vojaki jih je zelo mnogo takih, ki znajo dobro češko ter se jim zlasti dopade češko pivQ in znani češki »parky«, to so hrenovke. Vojaštvo stanuje pa šolah, vojašnicah in muzejih, toda kjer so parketna tla. si morajo vojaki poprej sezuti okovane čevlje predno vstopijo.
Vprašanje: Mejaš uporablja že čez 60 let del občinske ceste kot travnik. Jaz bi rad ta del kupil za mojo uporabo, ker mi je to zemljišče zelo prikladno. Ali bi lahko odkupil to občinsko cesto?
Odgovor: Zakon o samoupravnih cestah določa v § 9, da se samoupravne ceste ne smejo obremenjati in ne odvzemati po zasebnem pravu. Sosed torej kljub 60 letnemu uporabljanju te občinske ceste kot travnik ni mogel priposestvovati in bi Vam jo občina lahko prodala po predpisih, ki veljajo za odtujitev občinske imovine, če svet ni več potreben za ceste.
Tesarska dela za lovce (Zagorje)
Sporočam Vam, da želim naročiti »Delavsko Švicarski listi pri- Politiko«, katero mi takoj pošljite, ker sem šele sedaj zvedel, da se lahko iz nje mnogo naučim in da imam potem zastonj »Delavskega pravnega svetovalca«. Zato obenem z naročnino pošiljam vprašanje svetovalcu in prosim, da mi na stvar v redu odgovorite:
iz
v Pragi pa so imeli pravniki žide, ki so Po. trgovinah so že
lahko ugo-! lul sem okrog 64 m3 lesa, torej nad polovico če je bilo več kot je bilo prvotno kupljeno. Ko pa sem 1 prišel k računu, so mi lovci dali samo din 800, tako da sem delal 30 dni zastonj in sem še I moral din 200 dodati iz svojega, da seir. izplača! pomagače.
Najprej Vas moramo opozoriti, da naš pravni svetovalec ni kako podjetje, ki bi morda za kakih din 10 mesečne naročnine pomagal sicer poDoTnoma" tujim Hudem f&evntt “"zamotane pogodbe, kjer gre za vrednost več tisoč din. Naš svetovalec hoče le pomagati našim sodrugcm in sodružicam, ki so naši stalni naročniki in somišljeniki, v vprašanjih delavske zaščite. Ker domnevamo, da ste tudi Vi le delavec, oa doslej še nezaveden sodrug. da pa imate namen in voljo postati naš stalen naročnik. Vam vseeno odgovarjamo, čeprav ste šele sedaj postali naročnik.
Odgovor: če boste dokazali, da so Vam gg. lovci naknadno obljubili doplačati delo tudi preko prvotno dogovorjene svote, potem boste lahko proti njim, oziroma njihovemu društvu iztirjali celoten zaslužek za vso delo, ki ste ga opravili preko prvotnih mišljenih 30 m3 lesa. Drugače pa boste morali nositi sami posledice svoje nepremišljene špekulacije. Sicer so pa lovci ponavadi premožni ljudje in se menda sploh ne bodo hoteli okoriščati z neplačanim delom siromaka.
Bučno olle,
Tovarna olja, Maribor, Taborska ulica
dobro ln vedno sveže, ponudi
Šivalni stroji proti gotovini, kakor tudi na obroke. — Zahtevajte prospekt. — Sprejemam zastopnike. — Josip Uril C, Šivalni stroji, kolesa, otroški vozički, Colje, Narodni dom.
Prava blagodat za delavce je:
G
ociimca
P. Matkovič
V Celju, Gosposka ulica štev. 3
Shajališče delavčevi
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13
priporoča; ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična
uellkonoEno darilu
I
==
LJUDSKA
SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna uita-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah ln doti.
Zavaruj« za pogrobnlno zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000’— ln
za doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000-— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Ako želite biti resnično dobro in
poceni postreženi, — obiščite
Manufakturno trgovino
J. Rožaj
Maribor - Aleksandrova 16
Hall zaslužeK - veliki promet
Prodaja trboveljskega premoga na drobno postavljeno na dom
100 kg kosovca .
50 kg kosovca . 100 kg kockovca 50 kg kockovca
Din 42 — Din 22’— Din 39 — Din 20’—
Premog se dostavlja v plombiranih vrečah čiste težine po 50 kg, napitnina je zaračunana. - Znak: rdeč-kocke, moder-kosi.
$. Tičar-M
icar-norlbor
Jezdarska 19 - Tel. 27-15
Karo-čevlji
z^gomlad
Bogata izbira - zmerne cene
la kanzar el! izdala tn urejule AdoU Jelen v
Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Maribora.