MULTIVARIANTNO RAZISKOVANJE KOT OSNOVA ZA POSTAVITEV HIPOTEZE O STRUKTURNEM MODELU SAMOPODOBE. I. DEL Darja Kobal - Palčič KLJUČNE BESEDE: multivariantno raziskovanje, samopodoba, samospoštovanje, osebnostni slogi, hipotetični model samopodobe POVZETEK Besedilo obravnava nedavno opravljeno multivariantno raziskavo o notranji strukturi nekaterih spremenljivk, ki utegnejo sodelovati pri oblikovanju hipotetičnega modela samopodobe. V uvodnem delu članek na kratko opredeli izraz samopodoba in se dotika nekaterih koncepcij ameriških, kanadskih in avstralskih psihologov o strukturi samopodobe. V nadaljevanju PSinUSKA SiZOMk - IBRiZONS 8F rSVCISlOCY »9/3 prikazuje metodološki pristop raziskave, ki zajema 169 srednješolcev treh ljubljanskih gimnazij, ki so v času preizkušanja obiskovali tretji razred. Preizkušanci so ocenjevali trditve na Offerjevem vprašalniku samopodobe za adolescente OSIQ, Marshovem in CNeillovem vprašalniku samopodobe SDQ III, Rosenbergovi lestvici samospoštovanja, Spielbergerjevem vprašalniku testne anksioznosti, Hararyjevem vprašalniku osebnostnega profila ter izpolnili splošni vprašalnik, ki se je nanašal na področje neodvisnih in kontrolnih spremenljivk (spol, starost itd.). Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali posamezne korelacije med spremenljivkami in izvedli faktorsko analizo, ki je izločila 11 faktorjev. Ti faktorji so osnova za oblikovanje hipotetičnega modela samopodobe, ki bo prikazan v prihodnjem prispevku. ABSTRAa The article deals with a recent multivariate research of internal structure of some variables which could be associated with the formation of hypothetical model of self-concept. The introduction briefly defines the term self-concept and touches on some conceptions of American, Canadian and Australian psychologists of the structure of self-concept. There follows a methodological part of the study, which comprised 169 high school students from three classical colleges in Ljubljana. The Offer Self-image Questionnaire OSIQ, Marsh and O'Neill Self-Description Questionnaire SDQ III, Rosenberg Self-Esteem scale, Spielberger Test Anxiety Questionnaire, Harary Personality Profile OBOP and a general questionnaire were administered to all participants. We were interested in particular correlations among the variables and the factor analysis was carried out. 11 factor solution of the variables is the basis of the hypothetical model of self-concept which will be presented in next paper. UVOD Samopodoba je izraz, ki ga - pod različnimi oznakami - poznamo v psihologiji že dobro stoletje. Skoval ga je sloviti ameriški psiholog W. James (1890) in ga v delu Načela psihologije (ang. Principles of f>sychology) opredelil kot vse tisto, kar si oseba misli o sebi, da je, in ono, kar si želi pokazati, da je (Musek, 1992). V splošnem s samopodobo označimo množico odnosov, ki jih posameznik - zavestno ali nezavedno - vzpostavlja do samega sebe. V te odnose s samim seboj vstopa postopoma, s pomočjo predstav, občutij, vrednotenj, ocen samega sebe, svojih tipičnih socialnih naravnanosti in ravnanj itd., ki jih - najprej prek prvotnega objekta, t.j. matere, nato prek širšega družbenega okolja - razvija že od rojstva dalje (Nastran-Ule, 1994). S takšno organizirano celoto pojmovanj, stališč, sposobnosti, doživljanj itd. uravnava in usmerja svoje ravnanje (Musek, 1992) ter povezuje svoj vrednostni sistem z vrednostnim sistemom ožjega in širšega družbenega okolja. Pojmovanja o strukturi samopodobe še danes niso enotna, čeprav se zdi, da so tisti, ki trdijo, da ima samopodoba eno samo razsežnost, močno osamljeni (po Gbati, 1988). Pestra raznolikost se pravzaprav odraža v koncepcijah in teorijah tistih avtorjev, ki jih zanimajo področja, ki sooblikujejo samopodobo posameznika. Omenimo le nekatere. R. L'Ecuyer (1978), ustanovitelj Laboratorija za raziskovanje samopodobe na Univerzi Sherbrooke v Kanadi, je med leti 1967 in 1976 razvil multidimenzionalni model samopodobe (slika 1), v katerem je predpostavljal tri instance samopodobe: strukture, podstrukture in kategorije. Materialno sebstvo, prvo strukturo samopodobe, je delil na telesno sebstvo - to so zunanji videz, zunanje poteze, splošno ali zdravstveno fizično stanje itd. - in posesivno sebstvo, ki zajema občutja o posedovanju predmetov in ljudi. STRUKTURE PODSTRUKrURE KATKX3RBE aAstvo pijlagoditveno sebstvo sodalno sebstvo-nesdMtvo socialne dejavnosti spolne reference -poteze in videz -telesne sposobnosti -lastninjenje predmetov -lastninjenje oseb .-pričakovanja -različne aktivnosti -občutja in čustva -zanimanja in interesi -sposobnosti ^prednosti in pomanjkljivosti -preproste oznake -vloge in status -čvrstost ideologija ^abstraktna identiteta -tekmovalnost -osebne vrednote -prilagodljivost -avtonomija -ambivalenca ^odvisnost ^aktualizacija ^življenjski stil -receptivnost -dominacija -altruizem -preproste reference -privlačnost in seksualne izkušnje -ocene drugih acene drugih o (posameznikovem) sebstvu SLIKA i: Notranja organizacija sestavnih elementov samofodobe (L'Ecuyer, ^978). iMiiKiMiiilŠI Sledi mu osebno sebstvo, ki ga je členil na samopodobo (celota splošnih opisov samega sebe, ki se nanašajo na posameznikova pričakovanja, aktivnosti, občutja in čustva, zanimanja in interese, sposobnosti ter dobre in slabe lastnosti) in samoidentiteto (osebno ime, starost, spol itd., starostno, spolno, rasno ali kako drugače določene vloge in osebni status, osebnostna čvrstost, podvrženost ideologiji, abstraktna identiteta). Strukturo -prilagoditveno sebstvo - je razdvojil na samovrednotenje, kamor je vključil tekmovalnost in osebne vrednote, ter na samoaktivnost, ki zajema kategorije od prilagajanja do samoaktualizacije in življenja na lasten, svojstven način. S socialnimi dejavnostmi, ki jim ustrezajo kategorije receptivnosti, dominacije in altruizma, ter spolnimi referencami pa je označil strukturo socialnega sebstva. Kot zadnjo je omenjal avtor strukturo razlikovanja med sebstvom in nesebstvom, torej tistim, kar posameznik pripisuje kot sebi lastno, in tistim, kar se nanaša na drugega. V raziskavi smo izhajali iz dveh pomembnih modelov samopodobe. Prvega je oblikoval ameriški psiholog D. Offer (1962, po Pačnik, 1992), drugega pa avstralska psihologa H.W. Marsh in R. O'Neill (1984). Področja enega in drugega modela je mogoče meriti z ustreznima vprašalnikoma, ki smo ju uporabili tudi v tej študiji. Namen raziskave je ugotoviti povezanost med posameznimi področji samopodobe, samospoštovanjem, nekaterimi osebnostnimi slogi, testno anksioznostjo,spolom, starostjo, izobrazbo očeta in učno uspešnostjo, nato pa odkriti njihovo notranjo strukturo. Na ta način bi namreč lahko postavili hipotezo o strukturnem modelu samopodobe. METODOLOŠKI PRISTOP 1. RAZISKOVALNI NAČRT Raziskavo smo oblikovali kot korekcijsko in multivariantno raziskovanje v prostoru 46 spremenljivk in izvedli normalizirano Varimax rotacijo. 2. VZOREC Pri raziskavi je sodelovalo 169 ljubljanskih srednješolcev, 88 fantov in 73 deklet (8 preizkušancev ni navedlo spola), v starosti 16 (16 preizkušancev), 17 (134 preizkušancev) in 18 let (9 preizkušancev; 10 preizkušancev ni navedlo svoje starosti), različnega socialnoekomskega statusa in učne uspešnosti. V času preizkušanja so obiskovali 3. letnik gimnazije. I t p »»iiBiitšKU tuma - iiniztna k pswjpwby 95/3 | 3. INSTRUMENTARIJ SDQ III. - VPRAŠALNIK SAMOPODOBE ZA ADOLESCENTE (Marsh, O'Neill (1984)) obsega 136 postavk in meri 13 vidikov samopodobe: matematične sposobnosti (SDOl), verbalno izražanje (SDQ2), akademsko samopodobo (SDQ3), reševanje preoblemov in ustvarjalnost (SD04), telesne sposobnosti in šport (SD05), zunanji videz (SDQ6), odnose z vrstniki istega spola (SDQ7), odnose z vrstniki nasprotnega spola (SDQ8), odnose s starši (SDQ9), religijo (SDQ10), iskrenost in zanesljivost (SDOll), emocionalno stabilnost in varnost (SDQ12) ter splošno samopodobo (SDQ13). OSIQ - VPRAŠALNIK SAMOPODOBE (Offer, Ostrov, Howard, Atkinson, 1988) obsega 130 postavk in meri 5 razsežnosti sebstva (Pačnik, 1992): psihološko sebstvo (obvladljivost impulzov (OSIQ1), razpoloženje (OSIQ2) in telesna samopodoba (OSIQ3)), socialno sebstvo (socialni odnosi (0SI04), morala (vrednote) (0SIQ5), poklicni in študijski cilji (OSIQ6)), seksualno sebstvo (vedenje in odnos do spolnosti (OSIQ7)), družinsko sebstvo (družinski odnosi (OSIQ8)) in prilagoditveno sebstvo (obvladovanje zunanjega sveta (OSIQ9), psihopatologija (OSlOlO) in optimalno prilagajanje (0SIQ11)). SS - LESTVICA SAMOSPOŠTOVANJA. Z Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (Goldsmith, 1986, po Tkalčič, 1990) merimo splošna stališča, ki jih zavzema posameznik do samega sebe. Skrajšana različica OBOP - OMNI-BERKELEYEVEGA OSEBNOSTNEGA PROFILA (Harary, 1991) meri notranjo in zunanjo samooceno 5 osebnostnih slogov: ekspresivnega (OR, OR2), medosebnega (ZE, ZE2), delovnega (RU, RU2), čustvenega (RD, RD2) in intelektualnega sloga (MD, MD2). TAl -VPRAŠALNIK TESTNE ANKSIOZNOSTI (Spielberger, po Lamovec, 1988) meri splošno testno anksioznost (TAIVS) ter posebej skrb (SKRB) in emocionalnost (EMOC). Preizkušanci so izpolnjevali tudi splošni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali njihove splošne podatke in učno uspešnost (splošni učni uspeh v preteklem šolskem letu (USPEH), ocena iz matematike (MATPRET) in iz slovenščine (SLOVPRET) in zadnja skupna ocena iz matematike (MAT) in slovenščine (SLOV). 4. POSTOPEK Zbiranje podatkov je potekalo skupinsko na 3 ljubljanskih gimnazijah. Anonimnost preizkušancev je bila zagotovljena. Preizkušanci so sodelovali v raziskavi februarja 1993. Podatki so bili računalniško obdelani s statističnim programom CSS. Rezultati so prikazani v obliki multikorelacijskih tabel in faktorskih analiz. PRIKAZ IN OPIS REZULTATOV Izračunali smo statistično pomembne korelacije (z vrednostmi okrog 0.16 in več) 46 spremenljivk na vzorcu preizkušancev. Med njimi prevladujejo zmerne do srednje visoke, precej pa je tudi visokih statistično pomembenih korelacij, torej med 0.60 in 0.80. Na podlagi zbranih rezultatov sklepamo, da so visoke statistične korelacije med tistimi skupinami spremenljivk, ki sodijo k istemu področju. Te korelacije so višje od korelacij med skupinami, ki so zmerne, a še vedno statistično pomembne. Neodvisne spremenljivke, kot so: spol, starost, izobrazba staršev in učna uspešnost (splošni učni uspeh iz preteklega šolskega leta, oceni iz matematike in slovenščine v preteklem šolskem letu, zadnji skupni oceni iz slovenščine in matematike) nimajo visokih korelacij razen korelacij posameznih področij učne uspešnosti med seboj in nekaterih akademskih področij samopodobe. Rezultati so pokazali pojavljanje določenih skupinskih razvrščanj, ki jih bolj natančno določimo s pomočjo faktorske analize (tabele 1, 2 in 2.1). Tabele 1, 2 in 2.1 prikazujejo rezultate faktorske analize za celotni vzorec preizkušancev. Izračunali smo osnovne lastne vrednosti in po Kaiserjevem kriteriju izločili tiste komponente, ki imajo karakteristične korene večje od 1. Tako smo ekstrahirali 11 faktorjev, ki pojasnjujejo nad 70 odstotkov variance. Nato smo faktorje rotirah z ortogonalno analitično rotacijo, pri čemer smo uporabili Kaiserjev Varimax kriterij (tabela 1). TABELA -/; faktorska analiza spremenljivk vzorca prizkušancev (osnovne lastne vrednosti). Lastne vrednosti Faktorji Osnovne lastne vrednosti FACTOROl 10.60191 FACTOR02 4.31131 FACTOR03 2.78481 FACTOR04 2.33444 FACTOR05 2.06991 FACTOR06 1.91144 FACTOR07 1.81173 FACTOR08 1.42890 FACTOR09 1.16671 FACTORIO 1.08766 FACTO Ril 1.02832 Tabeli 2 in 2.1. prikazujeta rezultate faktorske analize, s katero smo analizirali korelacijsko matriko. S prvim faktorjem so visoko nasičeni: samospoštovanje (SS), splošna samopodoba (SDQ 13), čustveni ton (OSIQ 2), emocionalna stabilnost in varnost (SDQ 12), psihopatologija (OSIQ 10), telesna samopodoba (OSIQ 3), kontrola impulzov (OSIQ 1) in čustveni osebnostni slog (RD). Srednja nasičenja s tem faktorjem najdemo pri zunanjem videzu (SDQ 6), obvladovanju zunanjega sveta (OSIQ 9), socialnih odnosih (OSIQ 4) in pri odnosih z vrstniki nasprotnega spola (SDQ 8). Zmerno nizki nasičenji pa se pojavita pri optimalnem prilagajanju (OSIQ 11) in pri delovnem osebnostnem slogu (RU). Rahlo negativna nasičenja zaznamo pri testni anksioznosti. Glede na to, da faktor povezuje predvsem spremenljivke samopodobe in samospoštovanja, ga lahko opredelimo kot faktor pozitivne samopodobe. TABELA 2: faktorska analiza notranje samoocene osebnostnih slogov na vprašalniku obop, področij samopodobe na OSIQ in SDQ III, samospoštovanja na lestvici SS, testne anksioznosti na lestvici TAl, spola, starosti, izobrazbe staršev in učne uspešnosti preizkušancev. Normalizirana Varimax rotacija Normalizirana fa]