^•ObttftrffU ta prwa^0* I J* Z Boiwtai«. prosveta * —g GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uroduiâki I» aptevmilki proeterti teftT ft. Lavadale Am Of floe of Publica tiea: •667 South LawndaU Am Rockwell 41K)4 0 VKABXXYL ). Chicago, III., petek, 2«. maj« (May 26), 1933. Tmrtl ÔTEV.—NUMBER 103 AeaepUneo for «t jptUl r>U of poiUp prov^ftfjajeettoa 1106. Act of 0«Z. t. 1S1T, wrt>liHiil <», n»J itreče pravorek nekrlv- de; sme pa tudi drugače postopati. Porota ae je takoj zedlnlla ln Mooneyja spoznala nekrlvlm. Britske unije za • bojkot Nemčije Načrt bojfcota Jo odobrila ekae-kutlva Dri takega strokovnega potrsts čass in densrjs, ker ata z Rooaeveltom po razgovorih "ponovila le izrabljene fraze." Vlada da nima nobene politike in ne ve ksj dels. Edino, ksr je razvidno, je t vajal Snowden, je to, da vlada nsmersva obdati deželo z visokim carinskim zidom. Vsled tega je prihodnja mednarodna e-konomska konferenca uaojsna fiaaku. MacDonald je odšel na avo dom v Lossiemouth, da se pri prsvl za to konferenco w „ i V ■ Morganovo Nolo Na prednoatnl listi ao prpml nentni kapitallati In politiki, ki so kspHi delnice pod trftno % v členu "C.ospodsrskl ki »e tiče investiranja nir« premoženja, je bila it na dnevnem redu. Ori-to< ka, ki jo je odsek za Prv ič predložil, je dolo-mora jednota ustaviti ¿lanom na posestva to-». da najprej investirs Petino svojega aedanjegs v federalne bonde, nadaljuje h posojili na 1 v m«'ntih z najmanj Prebivalci in v okolici. * je konvencija vrnils jo popravi in defl-velika mora biti oko- Jpoldne j«, od^ prwj. »ravljeno točko, ki spet ^oljila večjega števila »v. J »e j* začela vroča raz-1 vprašanju, če SNPJ fc> « Itnom na poaeatva aH posojila. Ta debata "rtljučena o») koncu * 'n nadaljuje ae v pe- poaetil gl. taj-svobodomiselne w,'liam Kur in dobil jt Ku* )*' I »ozdravil kon- ' 'rr',nu "voje organisa-¡T*11 -rcMi.tvo po na-"rsanitarij jn Vai_ £i'?Vr41 Jugoelovaa-^racij. v int«re- MuHHollni si astsknU čelsdo Rim, 24. maja.—Pri pregledovanju fašlatlčne omladlne, ki je bila aprejeta v odraall oddelek fašlatlčne atranke, je Muaaolini vzbudil novo pozornoat radi svojega jeklenega klobuka, kateri ga je naredil "Cezarju podobnega." Pod tem klobukom je njegov obraz dobil še bolj alrove Izraze — fašistično časopisje gs Je proklamiralo za srednjeveškega viteza. V fašistično armado je bilo aprejetih tlaoče fantov ob pompoznih ceremonijah. UtiteUI ignorirali avsrllo Chicago. — Ciksški učitelj in učiteljice so ignorireli svsrilo bankirjev, da ne bodo prejel zaostale plače, če ne bodo prenehali z demonstrscljsml. Učiteljske organizacija prsvl. da bo uprisorlla nadsljnje pohode in demonatracije, ker ao ae te preteklosti izkazale za učlnkovi to arodatvo. Najbolj rohni proti učiteljem bankir Dawea, ki je prejel posojilo v vsoti $90,000,-000 od vladne korporaclje za rekonstrukcijo financ. au vseh naših jednot in zvez ter priporočil konvenciji, naj bo naklonjena akciji zdruftitve vseh teh organizacij. Washington, 24. maja.—Senzacija drugega dneva zaslišanja velebanklrja Morgans ln njegovih psrtnerjev pred aenatnim odsekom je bila objava Imen prominentnlh kapitalistov in po-Itikov, ki ao imeli pri Morgsno-vi hiši te privilegije, ds ao kupili delnice Allegheny korpora clje po nižji ceni kot ao bile cene v istem čssu na borzi. Na objsvljenl listi Je 166 ks-pitallatov in politikov, ki ao dobi pod roko 1,260,000 delnic te Van Swerlngerjeve "holding" korporaclje. Delnice ao plsčsll po |20, borzna cena pa jim je ills tskrst, 1929, od $86 do $37, ksr pomeni, ds ao naredili velik profit tlati, ki ao Jih vrgli ob Času na trg. Whitney, Morganov partner, je napravil $392,311. Med drugimi ao na Klati seda nji zakladnlčar Woodln, senatoi McAdoo, general Perahlng, bivši vojni tajnik Adama, Roosevel tov posebni poslanec Dsvla. Lindbergh in ostali pa so vele magnatje in industrijski Ur fi nsnčni carji. Morgsn je vodil oziroma še vodi bsnkirstvo posebne vrste, ki se zelo razlikuje od inkorpo rirsnih bank. Majhnih vlog ne aprejme in vlagsteljem ne da nobenih Informacij. Odseku Je povedal, ds imsjo vlsgsteljl — večino ms velike korporsclje, ks-tere kontrolirajo Morganovi In terasi — popolno zsupsnje v njegov biznfs in vsled tegs ne ss htevajo informacij o stanju ban ke. Svojim magnatakim prljsU* I jem je dsjsl tudi vellks posoji Is, Izmed ksterlh m nogs niso bi la vrnjena, med njimi John W Dsviss, Morgartovegs odvetnika in tudi ne zsvarovans t vrrd nostnimi papirjL Ta posilila so rabili zs špekulsclje ns borzi Posoji ls so si nakazovali t ud višji ursdniki banke V odaeku ima Morgan najve čjegs prijsteljs ia zagovorniki» Tom Mooney, kakršen Mooney je nasprotoval predlogu prosekutorja Willllsms Murphy ja za konsc obrsvnsve In je želel, ds držsvs predloži proti njemu vae dokaze, ki jih ima. Sodniku je prečital pismo dis-trlktnega odvetnika Matthew A. Bradyja, ki ga je piaal governor Ju Richardsonu I. 1926 ln v ksterem je priznal Mooneyjevo nedolžnost ter pledlraf, naj ga oprostL "TraglČnost tega alučaja je to," je rekel Mooney sodniku pri urgiranju, nsj držsvs predlo*! proti i^emu vse doksze, "ds kljub izjsvl prosekutorjs, ds nI ms dovolj evidence, ds bi jo predložil, so štirje governerjl In apelstno ter vrhovno sodišče smatrali, ds imsjo dovolj proti meni, ds me drže v zsporu. I "Ako jo je bilo dovolj takrst, bi moralo biti dovolj važno, da jo sliši U porota." Po prsvoreku porote Je sodnik Wsrd odredil, ds se Mooney vr ne nszsj v asnquentlnsko Ječo. Mooney Je nsto rekel, ds bo so l»et vložil prošnjo pri governerju za pardon Iran je. v senatorju Glasau, kl je več- Loadon, 94. maja. — Kot protest proti Hitlerjevemu vandall-l zrnu ln terorizmu pri razbijanju delavakih organizacij, je ekae-kutiva Brltakega strokovnega kongress odobrila načrt sa boj-| kotiranje nemškega blaga. Bojkot je iniclatlral vrhovni I avet delavake atranke in atro kovnega kongreaa in nato vprašanje pradlošll ekaekutivi strokovnih unij. Po tem načrtu se bo po vasj Angliji pričelo z veliko kampanjo proti kupovanj u| nemškega blaga. ^ Hitler, sa je aedaj, ko Je raz bil vae politične delavake atranke in prsvsel unije v avoja ro-| ke, vrgel tudi na delavakd «s druge, 1(1 predstavljajo milijonska premoženja. Kaj bo >1 njimi naredil, še nI jaano, pričakuje ae pa, da jih bo unttil in I zatrl kot js atorll z drugimi de-1 lavakiml organliacijami. Btmaž drobiž ■MM» Prsdavaaja Chicago. - Msth J. Turk bo pondsljek predsvsl v dvorani So. Central Park ave. in 27. ulica (društvene jsdilnlcs zs dele-gste) o "Kvalifikacijah aedanje-ga in prihodnjega gl. odbora." Predavanje prireja br. Turk sam. Cleveland, O. — Iz stare domovine Je prejela Marla Pristov vest, da ja v Ravniku pri Blokah umrl njen oče Ivan Sterle, po domafe K metek, star 86 let. Tam »apušča^slna in hčsr, tukaj pa člaa umrl Cleveland, 0.—Joaeph Slabe, Član društva št. 129 SNPJ, je po dolgi bolezni v 66. letu ataroati dne 24. maja preminil. Doma Je bil Is vaai Podlipa, fara Smrečje. V Ameriki ja bival 36 let. Zapušča soprogo, štiri al nove, hčer n brata. TavielJ zmagal aa aodaljl Clevelsnd, O. — Kakor ursd-no poroča glsallo Novs Doba. J* Ivsn Tsvželj, bivši člsn društvs 114 JCkKJ, ki js bil lzključfp It jednote na lanski konvenciji ns dlstrlktnsm aodlšču v Vlrginljl, Minn., zmsgsl. Sodišče je rasao-dilo, ds js bil Tsvšelj uprsytten do nepotečensgs službenega ter-mlns umrlega sbrsta Plalilerja od 1. oktobra 1081 do 81. decembra 1982. Poleg tega js so-d išče tudi odločilo, ds je bila Izključitev Tsvftljs ns 14. konvsn-ciji J8KJ nspostsvns. Sodišče ni odločilo glede T s vžl j a ve plače, podana rssaodba ps delo-čs, da gornji sodnji zaključek ni obvezen za Jednoto niti zs društvo št. 114, ker Je blls tož-bs naperjena Is proti gl. tsjnlku Zbsšniku, kstsrl pojaanjlije v ursdni Izjsvl, "ds je Tsvžlju ms terislno pomsgsl njegov prljs-telj Rudolf Perdsn, bivši pred aednik nadzomegs odU»rs JS-KJ, ksr bo poznejs dokszsno pred gl. |Mirotnlm odliorom." ROVA POLITIMI ORIENTACIJA NA VIDIKI krst protestlrsl proti odsekove-mu IsprsševaUdju odvetniku Pecoru, ki je pestil Morgsns. Slednji je rekel, ds ne vidi ničesar napačnegs v poslovanju avoje banke, ki je privatna, U> je noinkorporirans In vsled tegs izven zskona. Prvi dan zaslišanja je Morgsn Izpovedsl. da njegovo podjetje tvori dvajset partnerjev, ki zborujejo vaak dan, ne vodi jo pa nobenega zapisnlks svojih aej. Pred odsekom odgovarja na vaa kočljive vprašanjs: "Ms ne apominjsm." "ne vem " "nI ml znano." To je prvo zaališanje M organa po oblaatih "d Ista 1912, ko Je bil pred Pujo komi-t«jem, ki je prvič razgalil nje-gove operacije. Federacija m parodao kontrole I Cllfton Forge, Vs. — l^tns konvencije državne delsvske fe-derscije as Je Izrekls zs Isgsli-zlrsnje porodne kontrole, ko je slMsIs Margaret Ssnger, vodite Ijico trga gibsnjs. Hklenils js tudi, ds bo prlče-ls s oUftlrno ksmpsnjo proti rs-Id milice v sUvksh In bo to vprs-šanje Esnesla v prllkidnje držav-ne volitve. Indorairsls bo le tiste kandidate, ki se izrečejo proti rsbi milice v dels vekih spo rlh. Aretiran, ker al sala tiral etitnl himni Berlin, 24. maja.~Otto MUr, bančni klerk. je bil aretisaa in obeojen na sedem dni ker ni hotel salutlratl hlUerskl himni "Horstwsssel." Hodnik je Mlerju rekel, ds js to "hlmns vae ga nemškegs naroda.' — . % Podlago sa združitev delsveov In fsrmsrjev daje Roosevel-tov nsčrt sa kontroliranje ln< dust rije, plač In cen New York. — (FP) — Tisti, ki sanjajo o novi orientaciji smeriškegs delsvstvs ln fsrmsrjev v svoji politični strsnkl, vidijo v Rooseveltovem načrtu «s kontroliranje induatrlje tisto stopnico, ki bo privedla delovne msae do resliaaclje tegs korsks. Momentalno je ta mlael mogoče utopična; če as ps pomisli, ds dsje ta načrt nsrsvnoat premije sa neodviano politično akcijo fsrmsrjev ln delsvoev, uto* plčnoat iaglne. Načrt bo Imel namreč dalekosešne politične posledice, ki se tičejo direktno vprašanja kruha In katerih ae ne bodo mogli laognltl ne farmarji niti delavci. Po tem načrtu bo ena aama oseba ~ predsednik — imela tako veliko moč v avojlh rokah kot nobena druga oaeba v moderni zgodovini. Imela bo kontrolo vae induatrlje v avojlh rokah ln končno beaedo pri določanju plač, delovnih ur In po-vojev In prav tako cen glavnih farma rak l h pridelkov. In tlati, ki bo Imel politično moč, tlati bo rezal krah delovnim maaam. Politika ja bila v preteklosti sa pretežno večino ameriškega ljudstva akademsko vprašanje, ki nI bilo dosti iveiaito z bojem u obstanek. Za posedujoči razred j* bila politika vedno prak-SplUanJe in v direktni •vezi aaJUMuo materialno la socialno srečo. V kolikor ao ae smsrlške unije dosedsj zanimale m politiko, •e Je to isnimsnje v najboljšem slučaju kiistsllilrslo v Indoral-rsnju več sli msnj naklonjenih ksndldstov starih atrank In lo-blzmu. v nsjslsbšem slučsju ps Je Šls unljsks politika zs tem, ds Imsjo vplivnejši voditelji kot poasmemlkl koristi od nje—po« lltične alužbe. Zs zvišanje plsč ln liboljšs-nje delovnih prilik so ae unije tanadale le na svojo ekonomako moč, fsrmsr ps ns trgovake prilike pod aiatemom proste konkurence. Daai ekonomska vrednost unij s tem načrtom ns bo Izginila niti se zmanjšsls, bo va«kakor atopiio v ospredja vprašanje politične aile, ki bo postala glavni, vssj ps zelo vs-žen faktor v vsakdanjem življenju slehernega delavca In farmarja. Njegov košček kruha bo direktno odviaen od njegove politične sile In to veliko bolj kot kdsj prej. Končno vprašanja Je, sli Je ameriško delavstvo zrelo, ds bo spoznslo vrednost teh prilik In ss politično organiziralo v svoji strsnkl. fttels bo le orgsnlslrs-ns politične »U*. naorgsnlzlrana nič. Atels bo več kot kdsj prej, ker plsče in delovne prilike ns splošno ss bodo direktno rsvns-I« po tem merilu. Prsv tako tudi cene, katere bo dobil farmar sa avoje pridelke. V obeh alu-čajih bo imel končno beaedo predsednik ali po nJem naataVT I Jena oseba, ki bo ne-le doatup-ns političnim silsm, ampak so bo tudi rsvnsls po tem barometru. V tem Je Rooeeveltov nsčrt največje v red no« ti zs delsvstvo, ker mu nudi ekonomsko podls* go ss politično skeljo. če je dovolj srelo, se Je bo tudi poslu-tilo In s| Izvojevslo večji prostor pod solncem, nsmesto ds prosi drobtinic od gospodarja. Psrls. — Nsčrt za rsorgsni* zlrsnje frsnmsklh ftelesnle bo v I kratkem predložen poslanski zbornici, se glase zanesljiva poročila. ¿JiÊ/dk.J, THE ENLIGHTENMENT il(u) in lastnina six>vsnsnb NAIODNI POUPOMI iWHOTl Kul«« M «M. kit IW Utt • IM PIIOHVKTA IMI U •• LmwdmU A»*., CUm*, I MEMMKM OF THIS KKDEBATEDT Datum v «AUiNiiu. n. (Apr" »•••>. t ^¿LSFZJRm toMi, 4m vm> ja ■ «*" MMfalM. i« P. — Moderni k&mbali Federalna komisija za industrijske zadeve je leta 1916 poročala, da 65 odstotkov prebivalstva Združenih drla v podeduje pet odstotkov vsega boka-■tva. To je bil takrat takozVa-ni "poor class" ali razred delavcev in malih farmarjev. Srednji razred, ki je takrat štel 33 odstotkov prebivalstva, je posedoval 36 odstotkov arrie-riškega bogastva. Končno ska dva odstotka prebivalcev — razred bogatinov — posedovala 60 odstotkov ameriškega bogastva. To poročilo je ; presenetUo ekonomske zvedence. Kapitalistično časopisje je bilo alarmirano. Bile so neznosne razmere, ki spravljajo Ameriko v nevarnosti Preteklo je šestnajst let. Današnja statistična poročila, ki bazirajo na številkah prijavljenih dohodkov za dohodninski davek, pa dajejo sledečo sliko: Petindevetdeset odstotkov prebivalcev danes poseduje manj ko 16 odstotkov ameriškega bogastva. Razred bogatinov ne šteje več dveh odstotkov prebivalstva — padel j« na en odstotek, kljub temu še vedno poseduje 60 odstotkov (»ogastva. To pomeni, da ao ameriški bogatini v zadnjih šestnajstih letih požrli Imetje ne le srednjega razreda in potisnili srednjake na dno, temveč so začeli Žretl tudi drug drugega in požrli po polovico lastnega razreda! Eden odstotek Američanov poseduje šestdeset odstotkov vsega ameriškega bogastva! Pomislite! Časopisje poroča vsak dan o spektakularnih samomorih in gangešklh ter navadnih umorih. Samomorilci najrajši skačejo is visokih hotelov in ostalih nebotičnikov. Ni gs dneva, da ne bi bila objavljena vest o i kskem senzacionalnem samomoru. In umori v Chicagu ter drugih mestih se gode redno; nič ni preatanks. Raketirski u-mori, roparski umori, umori vsake vrste. Well — kako l>omo to osvetlili? Verskim moralistom je lahko. Oni vse to rešijo z dvema besedama: pomanjkanje vere. Nato gredo s svojo mirno vestjo spat. Umori in samomori pa nočeio prenehati, naj bo vere preveč ali premalo, kajti ekonomski pogt>-jl In socialni pogoji, ki oblikuj-jo materialno in intelektualno življenje posameznikov — so pe vedno stari. Človeška drudtlut je v splošnem še vedno organlzrana pa rop In umor na debelo in drobno. V družbi so legalne In nelegalne sleparije, tatvine In mo-ritve. Velika masa ljudi, pri-tlsnjenlh ob steno, pa ne poapa razlike med postavno in nepp-stavno lumparijo — in retultnt je baš to, kar je. Seaat «prosili aodaika Washington. 84. maja__Zv«z- ni aodnik (¿ouderback iz Kallfor-nije. ki je bil obtožen pred ser», tom v procesu ta njegovo odats-vltev, bo še naprej «tdnlkoval. Za odstavitev ja glasovalo š<> senatorjev, proti pa 34. Za odstavitev je potrebna dvetretjlnaka večina. Obložen je bil korupcije, nckompetenee in favorisma. d Chicago odredil, d to konča KI««»!« Br. Petrovič h ugotovi, d« tega predloga tie mor« upoštevati. Hi a govora. fhr. Mrmolja poroča v imenu povorilnega odsekat Zadevo brata Mihaela Selana. društva 737. Je poverllni oda* pdnovno v se I v rok« in po vsej evidenci, po priporočilu gotov« stranke dognal, do J« br. Man dober In aktiven «en jednote. Vaa društva, katera ao bila sdroiena aa časa volitev, namreč it, 393, 457, 693, «88 In T37, ga enostavno priporočajo in izročila so poverilnlee s podpisi draštvenik uradnikov in društvanim pečatom. Njegovi iivolltvi «a delegata j« nasprotoval edino eden «lan od društva št. 993. to Je br. Adolf Kris, kateri pa ima Jako alab vpliv pri Ustih društvih, la tden glavnih odbornikov, ki Je bil avuječaano posvan na neko afer« istih društev; afera, ki j« bila povaročena po krivdi člana Krisa. P« ponovni preiskavi ga pov«rilni odsek priporoča konvenciji v sprejem. Br. Godlna predlaga, da se ovrftc sklep glede brata Selana, ki je bil sprejet na prvi seji. Pr«diog J« podpiran in g nad dvetretjln-sko včino sprt jet. r Br. Bratlcovfch predlaga, da aa brate Selana odobri. Podpirano. Br. ONp ŠeU pojasnila, sakaj je bil br. Selan prvotno odklonjen. Pojasnjeno, da radi nepopolnega poročila o sadevi. Predlog brata Bratkoviča J« soglasno aprejat in br. Petro-vleh proglasi br. Šolana, ki j« navaoč, sa pol no močne ga delegata. Br. Mrmolja nadalje poroča, da poverilnl odsek ne smatra sa upravičenega delegatskih pravic brata Boričo, član društva št. •06, la sioar radi naaadostnega števila člaaov. Predlagano in podpirano J«, da s« priporočilo po varilnega odseka sprejme ter brata Boriča ne prisna kot deiejgeta. Predlog J« s večino glasov sprejet. » • > " Br. Mrmolja poroča, da br. Luketich pismeno praai, da bi s« 0 njegovi sadovi ponovno razpravljalo. Br. Pvtrovtefc odloči, da je bila zadeva zaključena in da s« nadaljuj« s dnevnim redom. Br. Aferam (186) priporoča pov«rllnemu odseku, da takih pritošb n« upošteva, temv«Č naj jih Uroči tosadevnemu odseku. Br. Potmldi posove tajnike števsklh odsekov, da poročajo o isldu glasovanj v razne odseke. Br. Soetaricfc poroča, da ao v odaek a» prošnje, pritošbe in priziv« bfli izvoljeni sl«d«čt člani, pri vaakem navajajoč štovllo prejetih glasov: 1 Joseph Zorko 131—Joseph Vidmar 189—Albert Hrast 186 —Max Marts 110—Anton Abram 102-John Mene 97—Anton Tratnik 97—Frank Augustln 90—Louis Kaforl« 66—Anton Stif-fler 66. • Ostali kandidati so dobili slodeč« število glasovi Yakich VI -Dolenec 78—Trebeč 41—Pasman 84—Radioh 44 —Pečnttt 68—Ploshe 68—Račlch M—Bisjak 60—Oerm M. Poročilo Je vzeto na inanje bres ugovora in br. Potrovlch prvih doaet proglasi kot livoljone v odsek m prltoftb«, prošnje in priliv«. Br. Grood«ck poroča o isldu volitev v odaek M reaoluclje. Prejeli ao glasov«, kakor sledi: Motok 186—ONp 117—Junko 114—Podboj 113—Perušek 104 —Siskovkh 70—Oradišek 84—«ornik 48—K i mac 64—Vrataric 89. Br. Potroelck proglasi prttfh pot, katerih im«na so d«b«lo ti« skana, izvoljenim v odsek sa resolucij«. Br. Zavrftntk (176) poroča o isldu volitev v odsek sa ustanove In publikacije. Olaaovalo J« 164 delegatov In gl. odbornikov. Isvoljeni ao sledeči: * » Demšar 146 glasov—Fr. Oradišek 186-£uiar 138—Bolteiar Iti—Povše U9—Polšak 116—Kure 113—Zakovšek 107—Kolin-gef 107—8ostarich 106—Matekovich 89. Sledeči kandidati niso dobili dovolj glaaovt Klun 64—Pavlo-vleh 66—Klemenčlč 60. Prvih enajst se smatra bres ugovora iivolJ«nim. Sestra Zakovšok poroča, da so bili izvoljeni v odsek m plač« sledeči: T * > , potok ar 132 glasov—Barbič 114—Ca j «C lia-Vidrich 109— Malovrh 74v Ostali kandidat Je so dobili t Klopčič 46—Močnik 44—Ambro-«ič 88—Perplč 2—Ferlln 48—Bavd«k 16—šilu n 1—Preveč 89— Oorllč 84—Makovee 8—Kavčič 80—Bohinc 6—Muhvič 1—drum } In Mavec 1. Nekaj glaaov J« bilo neveljevnlh, kar so bili oddonl la delegate, ki niso bili kandidati Poročilo J« vse to na snanj« br«s ugovora in navedonth p«t so smatra kot Člane konvenčnoga odeeka m plače. Br. Malovrh poroča, da «o prejeli katfldatl v odsek m pregledovanj« poslovanja gl. odbornikov glaaov«, kakor aledh Cvetkovieh 18®-Oveo 110-Kmlta 81—drum 78—«eboel-dor 78—TekaUti ?0—Ambroslch 66—Orosdeck 46—Paaman $1— Riska 87—Muhvlch 86. Poročilo J« vseto na snanj« bres ugovora In prvih pot, katerih Imena so debelo nattsnjona, m smatra iivoljeniin v odaek m pregledovanje poslovanja gl. odbornikov. Br. Petrovldi ugotovi, da ao sodaj vil konvenčnl odseki lito- 1 Jeni ter ds J« ni dn«vn«m rodu Ilaaprava o poročlllli «L odbornikov Ker Ima vsak delegit knjltlco i tiskanimi poročili, ao poročil to rte čHa, poč pa a« saporadoma in vsako poročilo bres ugovora aMene, da s« ga vinme na znanje. Na inonj« so vioU td»J sle-deča poročila: glavnega predsednika, prvogo In drugega podtof«d-iodnlka, gl. teJnHm. boftnflfrege tejnfka, blagajnika, uprivftelja pnMlkad/, urednika, gospodarskega odseka, porotittgi odieka. vsoti potih okroftnih zastopnikov, vrhovnega zdravnika t*t Hod- Oodles poroča, da so listin« i dnevnim redom in opravil- nlkom nstlsnjene. ' ► Br Petroelch Imenuje dva delegate, do te UeUne razdelita med delegati hi gl odborniki. Br Somrak lell, da se določi, kako moč imajo odsek L Ali imojo samo nalogo, poročati konvenciji, oU oho as smatra njih za- kJJnčke sa polnomočne. Br. Podboj smatra, da Je doliaost odeekov. saellšnii delegate Ur sestaviti sklepe. Na času se lokko prihroni, oko sklenemo, da so to sklep« upošteva kot polnoasečn», solo predloga, do se «motrs sklepe odeekov ss polnomočne, rooM oko konvencija v kaki ujevi odloči, da se Jo vrne v ponovne reševanje odseku. tg. Pet rev Uk omeni, da emo deeloj cele Mire negovali Vendor po j« potrebno odločiti. kako moč bodo imeli odeeki. Br. Aleeh opesorja, da jO vollke nftneeti, dO ee djoli noč In pr>aU'panja in reševanj s sadov potom «diskov. O peoafneenih opornih sedevob ee Mj debatira v odsekih. Odsek pote« prod-loM skupen sklsp ali po elUep manjšim ln večine, in o teb oklepih odloča konvonrljs Br CoinlHur M rad videl, do gredo odeeki takoj no dslo. Kako «i bo postopalo e sklepi ede*ov, se lahko kasneje odloM. *rod logs da gre Odaek so pravilo takoj no dolo. Predlog Jo podpiran od federacije društev. Nortteno m« Je bilo, de te pfodloil kon-vend JI (Dalj* prihode JU) .... Adam je odprl. V kuhinjo so «topili mlad policist in dva detektiva. — Ali stanuje pri vas Franc Kavčič, tiskar? Adam se je oddahnil. — Ne, ne! je zatrjeval. Pred nekaj tedni je stanoval tu, to se pravi pri sosednji stranki zdaj pa je, če se ne motim, v Tratu. 'Detektiv «i je zabeležil njegovo izjavo. Potem so odšli. Culi so jih trkati na sosednja Vr Adam je sedel k mizi in vzdihnil: __ Pričenja se! Ta Kavčič je delal dlje čaaa v Srbiji. Sedaj «i mislijo bogvekaj in ga iščejo! X . Mati je prinesla na mizo večerjo. Oh vse je prestano, pa ti bo dobro delo. Ana, jej, nič ne misli tako hudo! No, Mar- Adam je «topil včasi k oknu in pogledal po cesti, navzgor, prisluhnil, toda vozov še ni bilo slišati. Seveda, počaai vozijo, a pohištvom ne morejo dirjati. — Jih še ni? vprašuje neprestano Ana. Najbolj pobita je mati. Poleg Ane sedi in vse bolj skeleča je rana. Vrača se iz trga, kjer mu je izpodletelo, pa bo moral iti in vse nade «o znova pokopane. Kako ae je vae na mah spi^r menilo! Vse je gledalo vanj, ko se je poganjar kvišku. Konec . ..? — Kajne, ata, da bo vojne kmalu konec7 vprašuje Adama, ki je zopet pri oknu. — Zdaj pa menda te gredo l pravi in se skloni globoko na cesto. Vsi skočijo k oknu. Prisluhnejo. Da, čuti je škripanje težko naloženega voza. _ Mogoče «o naši! — Ce ni kak drug voz? Vedno bliže prihaja ropot koles po posuti cesti. Adam gleda In napenja oči. Pri mitnici je luč in zdi se mu, da sta dva voza, visoko naložena. Seveda, saj vidi, to je omara! Vzame ključ in pravi: — Takoj bova prišla. Ponoči ne bova prekladala. Bomo vse skupaj zapeljali na dvorišče k "Jožetu". Justin stopa ob prvem vozu in gleda v o-kno. Vidi vse tri: mater, Ano, Marto. Pomaha z roko in gre čez cesto, kjer ga že prehiti oče. Pozdravita se. Adam mu stiska roko bolj gorko kot druge-kratl, sin prav tako, ko že oba vesta, kaj je. Roki «e «ami od «ebe razkleneta In povesita. 4 — Boš moral takoj odriniti? _ Ze jutri! odgovori Justin otožno. Zaman se je torej trudil oče za prostore In vsa pota so bila odveč. Pokazal je voznikoma gostilniško dvorišče, ki Je bilo pristanišče vozov ob takih prilikah, dogovoril se je z gostilničarjem za hlev In prenočišče, naročil večerjo in pijačo hlapcem. Jutri na vse zgodaj bodo znosili pohištvo v stanovanje. Potem odideta nazaj po cesti. — To je res prav vražja smola! meni oče. Vae smo pripravili, lokal prebellll, police sem «am ves teden pleskal in popravil atojala . . . Toda. kaj to! Da bi le doma ostal. Tako pa pojdeš in nič ae ne da i>omagatl. — Prav nič, še odložiti se ne da! Jutri se moram Javiti pri kadru v Celju. Prijelo ga Je, da bi se napil. Opil se do nezavesti in se zvrnil kraj ceste v trden spanec, tako zelo se mu je zaplčlla v dušo ta vihra, ki ga bo iztrgala iz komaj porojenih, novih naklepov. Delil je usodo stotisočerih. Potla- čila ga je. Ce je pomialil, da nima prav ničesar, razen tiato, kar so pripeljali na teh dveh vozovih, in nekaj ato kron v listnici, ki mu jih je vrgla razprodaja, ga je zazeblo. V mozeg se mu je zagrizla ločitev, ki bo tako strašna. Težko je, če greš za nekaj dni od doma, še veliko težje, če odpotuješ v tujino, srce se ti razpara, če moraš za kruhom čez morje. Doživel je dogodek na neki postaji: Gruča mož se je postavljala od svojcev. Zene so bile tam, otroci, matere in očetje. Nekdo je igral na harmoniko. Možje so molče stitfkfeH Jene k sebi, otroci, ki niso doumeli težkega trenutka, «o preplašeni vekali. Ko se je vlak odpeljal, so možje skozi okno mahali z modrimi zastavicami družbe White Star Line. Čez morje! Gnala jih je sila, toda ni jih gnal ukaz. Sli so iskat kruha in sreče, ker jih je zavrgla domovina. Nihče jih ni gonil. Zemlja, beda, stiaka, dolgovi ... Pa le niso šli smrti iskst. Ne, ne! To je vse drugače. Moraš! Sicer si vojaški begunec in te ustrele po prekem sodu. Nič ne vprašajo, ali imaš ženo, otroka, bolno mater in očeta: Cesar kliče! Se nikoli jih ni čutil v sebi tako zelo kakor zdaj. Ano, svojo ženo ... Ah, marsikaj jo je Žalil, togotil se nanjo in na usodo, ki jo je sprožila ženitev, ta hip se niti ne domisli vsega tega. Vidi le Ano, ki je njegova tako njegova, da se mu brada trese v trzavici, ko se zmisli na jutrišnji dan. Bogo ... V žepu stiska prate od bolečine. To je njegov fant, njegovo dete, ki se mu že nasmehne, če se skloni nad njegovo majhno, polno obličje. Kako silno je ta golobček v njegovem srcu! Ta hip, ko bo šel, ve. Tu ob njem stopa oče. Trdo hodi in z rameni se dotikata.- Dvajaet let nazaj gleda in še dlje: Kako hitro poskoči človek, kadar se mu mudi. Kakor v sanjah, kjer lahko v minuti preživiš pol stoletja. Jutri mu bo dejal: zbogom. Tudi materi bo rekel tako. Njene oči se bodo utapljale v solzah, gledala bo skozi o-kno vse dotlej, dokler ne bo. izginil za ovinkom. Potem bo sedela v kuhinji in mislila nanj , , . • — Vse je šlo k vragu! je dejal zamolklo. Ampak ne bom se jim pustil! Prekleto da ne! — Ne moreš si pomagati! Kako? je vprašal' oče. — Sto poti je, da se človek izmaže. Napravil se bom bolnega! — To bo težko, ker si zdrav! Oče misli, kako bi bilo to mogoče, pa so menda le prazni upi, s katerimi ae Justin junači. Peklensko drže te klešče, ne popustijo kar ko- Tako stopita v kuhinjo. Oba mračna, vsak z mislijo, ki je danes vaakomur enako na Če; lu zapisana. » — Moj bog, Justin, vojna! vzkrikne Ana in se vrže vanj. , — Joj, Justin, vojna! zastoče mati in ga zgrabi za roke. Juatin objame ženo in drži mater za roko. Oče ae je sklonil «kozi okno. Ko zapazi Marto, se ji bridko nasmehne in njegove ustnice se «proste v krčevit drget. — Vojna . . . «e davi iz njega. Marta objame z očmi vao skupino, ki ji meč predira srce. — Ta hip se oba resnično ljubita, plane mi-sel vanjo. (Dalj« prihodnjič.) Dino Montanara PODZEMSKA ITALIJA (Prevedel Mile Klopčič.) Napelj, maja 19— Ze nekaj dni sem tu ter sta-nujem pri debelem krčmarju D., da «e pripravim za «vojo naslednjo vlogo. — Južno od Rima ne cenijo tako zelo duhovnika. Dane« «o prišli po«lednji papirji, ki me bodo »premenlli v pristnega ameriškega čaanikarja. Kapo «em «i posadil globoko na oči, fotografski aparat sem vrgel preko ramena In najel stanovanje v nekem luksuznem hotelu v Via Caraecclolo. Odtod križarim po mestu v vseh smereh. Spustim se do pristanišča, stiksm po Fondacl, majhnih ulicah pred mestja. Medtem bodo v Rimu proučili prošnjo s vsemi priloAe-nlmi dokumenti, ki jih je vpo-slal mister 8mith, zastopnik velikega chicalkega lista, da se mu namreč dovoli obisk otoka Lipa-rl. kjer ftlvl mnogo političnih izgnancev. Ta chicaški list Je razpisal anketo v nameri, da obvesti javnoat In obvaruje čast Italije od klevetnlkov fašističnega reiima. Neepelj, maj 19— Danes je vendarle prišlo dovoljenje s pristnim pečatom In z vsemi mogočimi omejitvami: "Gospod Smith. časnikar ... lista v Chlcagu, Je pooblaščen, da obišče kaznjenako kolonijo na otoku Llpari. Takoj po prihodu s« mora mr Smlth Javiti komi- sar! jatu javne varnosti, "kjer mu bodo sporočili predpise, ki se jih mora držati, dokler se mudi na Lipari. Oblak sme trajati 24 ur." — Odslej pazijo name kot na pravega razbojnika. Podnevi In ponoči se smuka pred hotelskimi vrati pollcljaki agent. Spremlja me na vsakem koraku, kakor hitro «topim iz hotela. Ve«el «em, da ae bllia čas odhoda. Hotelakemu vratsrju «em dal veliko napitnino, kar zahteva opreznost v državi, kjer jf vsak hotelski vratar obenem tudi pollcljaki konfident. (Skrivnost naše varnosti je v tem, ds špijone — špljonlramo.) Mešalna, maja 19— Vozim ae po morju od Neaplja do Meaaine, da sposnam Živi jen je na italijanskih tovornih ladjah. Ta ladja Je preoej nova, dobro ohranjena, a ljudje, ki «em se spoznal z njimi, šlvijo pasje življenje. Moštva je premalo. Vidim sestradane, izmučene ljudi, ki nejevoljno odgovarjajo n» moja vprašanja; preveč so trud-» nI, da bi pregiba!i ustne Is vsake besede, iz vsakega giba. Iz kratkih, grobih stavkov, iz vsega tega puhti «lina jeza. ki ao je polni val. Režim sovražijo V nekaj letih so Izgubili vse prednosti, za katere so se pol ftlvljenja borili. Stare strokovne organizacije ao razpuščene, minimalna mezda je bila ukinjena, uredbe o delovnem času In tavarovanju nI več zanje. Oni stoje Izven zakona. Ne poti od Meestne do Liparov. Ko sem se vkrcal v Messinl na adjo, ki vozi do Liparov, sem bi predmet živega zanimanja. Dvakrat so pregledalk moje papirje. Nekemu funkcijonarju milice s modro brobljeno fašistično čepi co, ki je — kakor je bilo videt — že dobil instrukcije, moram vnovič pojaanltl razloge mojega popotovanja. Lipari je začaran otok, ne samo zaradi svoje razkošne lepote in neverjetne modrine morja, marveč tudi zarad tisoč nevarnosti, s ksteriml se mors boriti vsak, kdor hoče na otok. Pred mojimi očmi se šir obzorje, a vendar se mi spričo mrkih pogledov policijskih a-gentov zdi, kakor ds nosim verige na rokah. Ali bom vide svoje prijatelje, in v kakšnem položaju jih bom našel? Lipari, maj s 1&— Na Liparih me je sprejel komisar Javne varnosti, direktor kaznjenske kolonije. Njegovo 1 pol zmedeno, napol sirovo vn__ nje ml priča, da je prejel gto^ mene posebne instrukcije In o-stre odredbe za svoje vedenje, ksr mu nI bilo bogve kako všeč. Brki mu trepečejo. ko mu pripovedujem o svoji častni nalogi v interesu Javnega mnenja, a pje-gov postrani pogled, ki bulji name Izpod košatih obrvi. j# bolj podoben nezaupljivemu in vpra-šujočemu pogledu, s kakršnim gleda nadzornik kaznilnice nore-ga kaznjenca, kakor pa pofMu uradnika nasproti loj al nemo dk-lavljanu USA. Res, jss sem jetnik. Niti se hip me ne pusti ia- pred oči. Vodi me skozi vrsto cvetočega drevja v hotel in hva-i očetovsko skrb drtave, ki na-_ jI ju je celo svoje najhujše sovražnike v ta paradiž, kjer se odpočivajo daleč od vsakega posla. V njegovem pogledu je tak-en za«meh, da moram zbrati vse sile, da mu dam dolžni odgovor "z velikim zanimanjem", »repusti me hotelirju, pride vnovič pome ter me spremlja na vsak korak. Čutim, da dela to po natanko izdelanem načrtu in ne morem storiti ničesar. Samo gledam lahko, slutim, konstruiram. Med hišami kaznjenske ko-enije vidim majhne skupine obsojencev. Tako čudno spuščenih rok stoje, molčijo, naslanjajo se na zidove, sedijo na pragovih. Sivci, brezbarvni madeži v okrutno jasnem solncu. Spoznal sem nekatere od njih, a mogoče je tudi kdo od njih spoznal mene. Toda koderkoli hodim s svojim spremljevalcem pasjih oči, povsod je isti molk ali mrtvi pogled. Caj so morali ti ljudje pretrpeti, da zamirajo ob pogledu tega ma~ ega, trapoglavega uradnika 1 Takoj po uvedbi izrednega sodišča je bilo v nekaj mesecih izgnanih okrog 2000 političnim o-sumljencev na ta kaznjenskl o-tok. Ne izbirajoč, na osnovi navadnega suma, anonimnega pisma ali maščevalne ovadbe kak-nega predstojnika so pošiljali na otoke v izgnanstvo za mnogo et republikance, komuniste in socialiste. Pokrajinske komisije, prefekt, državni pravdnik, kve-stor in oficir fašistične milice— vsi ti imajo pravico izreči kazen dveh do petih let izgnanstva, Centralna komisija zaseda v Rimu in potrjuje vsako obsodbo brez raziskavanja. Na otokih so gospodarji življenja in smrti o->a direktorja, komisar policije in milični oficir. Pritožba je nemogoča, oni sami odrejajo regle-ment, spanje in bdenje, zdravniški pregled, čtivo, sprehod in de-o. Po svoji mili volji kaznujejo najmanjši prestopek z večmesečno samotno celico, odvzemom irane, zaporom v mračne sobe n odvzemom pisem. Skoro vsa-co uro jih nažene jo v vrste in itejejo, da ugotove, ali ne manjka kdo. Vsak poskus bega uteg ne biti kaznovan s smrtjo. Straže imajo strog ukaz, da streljajo, kakor hitro stopi izgnanec na irepovedano stezo — a vrhu vsega tega je videti vse kot v svobodi. Tu so poti v cvetju, a tam zadaj se peni morje. Pa vendar ne moreš biti v nobeni ječi bolj jetnik kakor tu, kjer so zavedni borci izročeni v roke svojih najhujših sovražnikov. Najhujša muka je brezposelnost. Nujne posle v koloniji o-pravljajo pod komando in opravlja jih tisto malo kriminalnih obsojencev, ki odsedevajo tu svojo kazen. Ostali morajo živeti s petimi lirami, ki jim jih fašizem velikodušno plačuje. Sprva so prejemali po 10 lir,* a to je bilo za politične kaznjence preveč. Gladovni štrajk političnih kaznjencev se kaznuje z zaporom. | Vodili so me skozi sobe, kjer izgnanci goltajo svojo bedno hrano. Tu so obsojeni na molčanje in lakoto delavci in kmetje, po-alancl in časnikarji. Sobe, v katerih apijo, ao podobne onim v ječi: neprezračene, temne, zanemarjene in brez kakšnih higijen-akih ureditev. Tu srečam T—a in komaj da ga spoznam. Nekaj let izgnanstva je spremenilo tega močnega človeka v strahoto. "Sme ležati". Tako leži nepremično na eni od desak, s dolgimi, mrtvaškimi rokami na temni o-deji. Njegov na stran nagnjeni obraz je obrnjen proti nam. Odprte, vodene oči nas ne vidijo. Kdo ve, kakšno trpinčenje, kakšne muke in borbe predstavlja ta nebogljeni pogled. Ml tega ne bomo zvedeli. U-bogi T., zanj bo prišlo moje sporočilo prepozno. A poklicati ga ne smem, ne smem ga pozdraviti. Spet čutim nezaupljivi pogled mojega «premljevalca. NAZNANILO TS ZAHVAu 8 tužnim »rte« neznanja«,«, serodniko» —. žalostno vest. ds |e imrl nai ljubljen. '"^¡»l FRANK BOLSKAR al Je aa vnetju mežgaaake mre«e, bil ooehr.. je po 18 dneh v hudih bolečinah v 8t UkL^ ~ Z.I, Star 17 let In 9 me^v. Roj« Je bil "chn.^l,^» Je naselil pred 10 leti s aveJIH stari«, i ^'S^ pride, učenec v Weri Allin višji šoli, katere obiakali ob mrtvaške« odra. položili kralli ZZ h ** udeležili pogreb* Kri«» prU|«blj.„ je bil poko^ Fr^^ pri pogrebu in Merilnih vancih in iopkih «ei h Je vri» pod vodstvo« mr. F. ErmencVu STfaEFi > na Foreet Home pokopališče po civilne» obredu kil u J11 upepeljeno. Te« potoni se iskreno «hvalimo druiu. Jf11 katerega Je Ml pokojni ¿lan, za polnoštevil„„ uMril Hvala aae. pevskemu zbora Nsprej za udeležbo in krTLT 1 gajoče petje aa domu in v kapeli na pokopali*« Hv.u ieka godbi v kapeli. Hvala členom it. 3"NaprednJm-veliko udeležbo, hvala členom društva "Balkan" ¿t »4 Inv■ mla »vi nte.Jut L..I. _ z,_____ ■ ________S ---- ~ - - r—---— —- "'-H—» »prevod. Hvala U Puncerjn za kraani nagrobni govor. Priarčaa hvala — valcem krasnih vencev in svežih cvetijic: Društvo "ZdrliÜ 104 8NPJ za krasni veaec; mr. Aston Bevei ia otreei nT? Petrin in druiins, mr. in mrs. Frsnk Kralj ia družina mr i, * litsch in družina, mr. John Bojarfovieh, mr. in mr». Zvonit bT mr. in mrs. Louis Bregar, mr. In m ra. Louis Podergaia ia in mrs. Groas la družina, mr. Anton Bregar, mr. i* mrs. mr. in mrs. Frank Sheryak in družina, mr. ia m m. Joka | družina, mr. in mrs. Joe Verbnik, mr. in mrt. Frank ia mrs. fl( Pollo ia druiina, mrs. Threea Gallatia, miu M <2 bana Flower Shop, mr. ia mrs. Joe Radelj Ia družina, ar. ia «T Tersksa in družlaa, mr. in mrs. Frank Skok, mr. ia ara. g, iS drulisa, mr. ia mrs. Kodre ia dražins, mr. ia mr*. AaUa Tr in drailaa, mrs. Juvaace ia družina, mre. Thrma Mua«r ia fa mr Ia mrs. Frank Klopcich Ia družina, mr. in ara. Fraak In druiina, mr. in mrs. Val. Maei, družinam Lisjak ia Nerat u minee, Mich., Mr. Phillips and Boya of Home Rooa m, Your Pals. V slačaja, da smo ime katerega darovalca pitni simo, da aam oprosti. Žalujoči ostali: Lambert ia Utiak | stariis; John in Toni, brata, Aana Bolskar, »entra; Fraam seatrična; Fr. Hlsdia, stric, Ladi Hladin, bratranec. Wmt A lik, Najbolj mi vlivajo poguma ljudje. Sicilljanec je ognjevit, kljubovalen Človek. Nemogoče je u-krotiti odpor proti fašiatičnemu režimu, kljub zatiranju tiska, kljub poostreni kontroli in najbolj premetenega 8istema špijo-naže, kljub krvavemu zatiranju vsakega odpora s pomočjo žbi-rov, teh malih, slabo plačanih, zmerom lačnih in zmerom pre-žečih političnih organov. Sicili-janci se borijo proti davkom, davščinam, proti odlokom, ki jim spodjedajo življenjsko moč, borijo se z besedami, pestmi, nožem, ognjem in silo. Pred nekaj dnevi sem šel skozi majhen trg nedaleč od Catanije. Pred neko majhno, ubogo, podi-rajočo se kmečko domačijo stoji vznemirjena množica ljudi. Sredi te množice stoji neka ženska s črnim predpasnikom čez obraz in z rokami na sencih, ter kriči, kriči. Ženske so okrog nje ter jo skušajo odvesti. Pred vrati hiše stoji mož, majhen kmet s črnimi brki. Z eno roko se drži hišnih podbojev, kakor da ga ne more nobena zemska sila odtrgati od tod. Drugo roko ima po-vešeno. V nji drži sekiro. Pogovarja se z ljudmi okrog sebe, s hripavim in prodimim južnjaš-kim Šepetom govori z njimi in neprestano se ozira 1 očeh na drugo stran stoji napol preplalena a na, a napol izzivalna skup di. Trije civilisti, davM nik in birič, ki jih vuq| plašnih občinskih policaje ličnik. Kaj se dogaja? I« se izvršiti rubežen, daek plačan in zarabili so kofc razlaga občinski policaj no vidim strah v njegov "To so hudiči. Nas je} Kakšen smisel ima, da j žimo?" Pritrdim mu, ke da skupina okrog hi&nik! minute do minut« rasti, drže v rokah krepeljce I Stisnjeni stoje ob hiši, s 1 ramo, z iztegnjenimi gin pogrnjenimi vratovi, ter k ljudi na cesti Spominjaj! bitke, lepe živali s široko mi rogovi, kadar začutijo Toda njih oči niso taksi njih ni toliko grenkobe! mržnje kakor v očeh tel ki se preriva, mrmra k (Dalje prtiuMU CisU čreva — »\ zdravja! TRINERJEV16A0BI aderar! »Mral«. éé *( ftaraM ta aO* j ¡Ski venska Narodna Catania, maja 19— Kratko bivanje na Liparih me je apravilo v velike akrbi. Semkaj sem pripotoval, ne da bi se oelral krog sebe. Prevoz po mor ju, železniška vožnja v m. razredu med kmeti, ki so gledali mrko in pljuvali, med košarami s piščanci in fantalini — čmoaraj-čniki. ki so dvigali noge na sedeže, da bi pokazali svojo oblsst. vse to me ni moglo razveseliti. Tu v Catanlji spet zbiram pogum. Sicilija je spomladi kot sen. pola cvetja in plodnosti 1904 Pripirii 17. j M. 3*57-5» Se. Lawadala Ave., Chicago, HL GLAVNI ODBOR S. N. P. I UPRAVNI ODSEK: I VINCENT CA IN KAR, |*edsednlk... .2667 8. L*wn