92
Kakošna trtna plemena naj se izbirajo za
nograde dolenjske?
Spisal Maj d i c.
Zima leta 1879. in 1880. je oaa Dolenjce, kakor tudi nase sosedne dežele ob mnogo lepih in zdravih trt pripravila Ker moramo toraj misliti na zasaditev novih vinogradov ter seči po druaih trtah, zato sezimo zdaj po boljših sortah. Predno se pa vsega tega lotimo, je prvi pogoj srečnega vspeha izbira pravih sort sa našo dolenjsko stran. Govoriti bi nam sicer bilo potrebno, še poprej o pripravi sveta za nasaditev novih vinogradov , a o tem so nas pa uže ,,Novice" lansko leto podučile, po navodu gosp. vodje R. Dolenca.
Gotovo bi bilo marsikateremu všečno, ako bi naštel nekatere boljše sorte za Dolenjsko.    Te-le so :
1.     Grganja, t rolska sorta. Ona rodi modno in rada, a rast njena ni nič kaj korenjaška in bolj slabotna. Ona ima posebno to dobro lastnost na sebi, da prav kasno odžene, pri vsem tem pa vendar zgodoeje dozori, kakor marsikatera druga sorta. Vsled te kaj dobre lastnosti bila bi posebno za nas Dolenjce kaj pripravna, ker tolikokrat trpimo po spomladanskem mrazu. Vino iz te bele sorte ni nobene posebnosti, a vse eno bi smeli ponosni biti, ako bi bilo naše sedanje tako, kakor je to.
2.     Slankamenka in Rožica, slavonski sorti. To ste sorti izvrstni, kar se tiče kvantitete vina. Oni rodite grozde posebne velikosti; reči smem, da čez tri grozde ne spravi Dolenjec v svoj skafČek, alio se spomnim na grozde, koje smo občudovali na trtah slapenske vinorejske šole Vino iz teh dveh sort pridelano je bolj mebko; kar se tiče kvalitete, prav dobro Slankamenka (bela) in Rožica (rudeča sorta) rodi po bese dah gosp. Dolenca toliko, da se jeod nje užedo 300 veder vina na oralu pridelalo. Najboljše je, če se vino teh dveh sort skup zmeša.
3. Burgaudec beli, francoska sort*;. Beli bur-gundec ima črnemu burgundcu enake lastnosti, razlikuje se samo potem, da ima uni belo grozdje. Kar se tiče zemlje in lege, je z vsako zadovoljen. Vino daje kaj fino, aromatično, krepko in prav stanovitno.
4. Rulandec ali rujavi burgundec, f-an-coska sorta. Kakor uže ime kaže, je to burgundsko pleme. Grozde rodi bolj majhne, a bogate. Na to, da so grozdi majhni, ne smemo ozira jemati, kajti belo vino iz te sorte napravljeno je jako, jako fino, boketno in obdrži vedno neko sladkobo v sebi. Prepričan sem,, da je Rulandec, pridelan na slapenski vinorejski šoli, od jeseni leta 1879. do velike noči še zmerom kipel.
5.     Priporočitve vredne bi bile dalje še sorte, ki dajejo bela vina (pa vendar ne toliko za Dolenjsko), ka< or: T r a m i n e r, O r 11 i e b e r in kraljevina.
6.     Burgundec črni, francoska sorta. Rodi ta sorta prav bogato, grozde ima bolj majhne, zahteva torej daljšo režnjo, jagode zelo goste. Z vsako lego in svetom je on zadovoljen. Vino iz te sorte napravljeno je kaj fino, milo, nekoliko greokastega okusa, vsled česar je ravno tako priljubljeno. Na Francoskem ^se napravlja iz te sorte sloveče vioo „bordeaux", na Češkem vino „Melnykera. Kaj želeti bi bilo, da bi se ta, kakor tudi
7.  modra Franki nj a, pri nas udomačila. Vino te sorte posebno priporoča nek strokovnjak kletarstva pomešati z onim črnega burgundca. Marsikateri jo zamenjuje s Črnim burgundcem, toda med njima je velikanska razlika. Ona ima velike bolj kasno zoreče grozde, debele in bolj redke jagode, v listji in rašči, sploh v vsem je različna od burgundca.
93
8. Portugalka, kakor uže ime kaže, portugalska sorta. Ona dozori prav zgodaj, grozde ima srednje velikosti prav lepe modre barve, odgojo zahteva nizko in kratko režnjo na palce — šoape. Lege ne zahteva nič kaj posebne, se zadovoljneja je s slabšo, isto tako b svetom. Vino daje kaj fino , črno , sladko kislato, kar bi bilo posebno za nas Dolenjce kaj izvrstno. Vino iz nje pridelano slovi d -.leč po svetu pod imenom „Vos-lauer" ali pa tudi „ttadnera. Za trgovino z grozdjem je ta sorta zaradi njene godnosti in lepote posebno pri-poroena.
To so sorte, ki bi se naj jih po mojih mislih po-prijeli dolenjski vinorejci ter ]ih zasajali in pomnoževali po svojih vinogradih. Se ve da se naš nekako trdovratni in starokopitni kmet tega sam ne bode nikdar lotil, torej bi bilo želeti, da bi to stvar utrjevali umnejši vinorejci in pa častita duhovščina ter da bi se tako prišlo s časoma do poštenih vinorejskih — dolenjskih krajev.
Vse te sorte se dob;jo, bodi-si v podobi kovči ali bilf, v vinorejski in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi, kjer bode vodstvo vsakateremu s poštenim in solidnim blagom proti nizki ceni postreglo. *)
*) Svetovalo se je od več strani, naj bi za odvrnitev grozne trt ne uši se tudi na Dolenjskem zasadile amerikan-ske trte, češ, da se jih filoksera ne loti. Temu nasproti pa se glasi mnogo druzih skušenj, katere v amerikanskih trtah ne vidijo gotovega pomočka zoper nadlogo trtne uši. Tako je prišla v Parizu koncem lanskega leta od dr. pl. Schlum-bergerja knjižica na svitlo , v kateri dokazuje, kako nevarna bi bila zasadba amerikanskih trt? vsakako pa prenagljena, dokler niso gotove skušnje izpričale, da se filoksera gotovo ne loti teh trt, ali vsaj nekaterih njenih plemen ne. Držimo se — svetuje — za zdaj žveplenega ogljenca (Sclnvefel-kohlenstoft^.                                                                          Vred.