Vlil I TELEFON« UREDNIŠTVA 25-67 I	u	P	R	A	V	E	28	•	67
. 15^1 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409 |
Maribor, 17. in 18. junija 1959
NAROČNINA NA MESEC:
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujino "10din
Pred represalijami proti laponski
Položaj v tiencinski koncesiii — Izjava japonskih ministrov in komunike angleške vlade — V ponedel ek odločitev — Soglasnost Franciie in Amerike — Vznemirjenje tudi v Italiji
.jtogrsf«
Kralj Alfonz XIII.
Vesti iz Španije napovedujejo, da bo tudi Francov režim ohranil republikansko obliko in da se vsaj za enkrat bivši kraili
TIENC1N, 17. junija. Včerajšnji tretji dan blokade angleške koncesije je minil v še večji napetosti. Od barikad so se slišali tudi streli. Očividci so javili, da so Japonci ustrelili dva Kitajca, ki sta prodajala ljudem Iz koncesije čec barikade sočivje. Prav tako so japonske straže odgnale kitajske kmete, ki so hoteli s hrano v koncesijo, dočlm, so kitajske delavce, ki so hoteU na delo, enostavno aretirali In jih odpeljali na tovornih avtomobilih. Na protest angleškega konzula so pa Japonci hinavsko izjavili, da nikomur ne prepovedujejo prinašati hranp v mesto. Za včeraj napovedani japonski paradni pohod skozi koncesijo je bil v zadnjem trenutku odpovedan. V mestu primanjkuje zlasti zelenjave in mleka. Blokada se poostruie in provokacije se množijo. Japonske straže so včeraj skrajno surovo postopale tudi z ravnateljem neke ameriške tovarne, a na konzulovo pritožbo so Japonci izjavili, da »se je zgodila po-mota.«
JAPONSKE ZAHTEVE TOKIO, 17. junija. Na seji japonske vlade so bile včeraj določene japonske zahteve, ki naj bi služile kot pogoj za ukinitev blokade v Tienzinu in Kulangsu-ju. Po izjavi 5 ministrov gre za to, da bi Anglija sodelovala pri »potlačitvi kitajskega terorizma«, pri čemer mislijo na obrambno vojno maršala Čangkajška, da angleška oblastva dosežejo izročitev SO milijonov kitajskih dolarjev srebra, ki ga hranijo kitajske banke v Tiencinu in da angleška vlada ne nasprotuje uvedbi »novega reda« na Daljnem vzhodu.
KOMUNIKE ANGLEŠKE VLADE LONDON, 17. junija. Z ozirom na včerajšnje izjave japonskih ministrov, je izdala angleška vlada sinoči po seji ministrskega sveta uradno poročilo, v kate-rom je zagrozila, da bo takoj izdala najstrožje ukrepe v zaščito angleških interesov na Daljnem vzhodu, ako bo japon-
ska vlada z najmanjšim dejanjem pokazala. da so včeralšnje izjave 5 ministrov uradno stališče. Komunike pravi, da je angleška vlada pripravljena predložiti odboru trojice, ki bi ga sestavljali po en Anglež, Francoz In Američan, japonsko zahtevo po izročitvi onih štirih Kitajcev, ki so obtoženi umora japonskih vojakov. Ako se pa izkaže, da je bila ta zahteva zares le pretveza .za blokado in da pravi nameni daljno-obsežn^ši, bodo s tem prizadete tudi še druge velesile, ki imajo na Daljnem vzhodu svoje interese. Angleška vlada upa, da Japonska ne bo vztrajala pri zabtevaji ministrov. V nasprotnem primeru bo pa nastal skrajno resen položaj. Angleška vlada se nebo pomišljala seči takoj po aktivnih, direktnih ukrepih.
V PONEDELJEK ODLOČITEV LONDON, 17. junia. V ponedeljek bo
odločilna seja angleške vlade, na kateri bodo dokončno sprejeti angleški ukrepi proti Japonski, ako se bo izkazalo, da sinočnja izjava v Tokiu ni napravila zaželenega vtisa. Najprej bo odpovedan trgovinski sporazum iz 1. 1931., ki je dal japonski trgovini prednostni položaj velikobritanskem imperiju. Izguba vseh tržišč imperija bi Japonsko katastrofalno prizadela. Izgubila bi vsa tržišča v Indiji, Afriki in Avstraliji. Ker ni pričakovati, da bi Japonska toliko tvegala, upajo tu, da bo obravnavala Tienzin kot lokalno zadevo. Francija z Anglijo popolnoma soglaša.
INTERESI AMERIKE WASHINGTON, 17. junija. Tu prevla-duje vtis, da hoče Japonska »zapreti vrata« 9 silam, ki imajo z mednarodno pogodbo zajamčeno svobodno trgovino na Kitajskem, iz katere so se v prejšnjem stoletju tudi razvile mednarodne koncesije. Med temi siiami so tudi USA, zato že proučujejo ukrepe, ki bi Japonce zadeli v živo. USA bodo smatrale Japonsko za vojskujočo se državo in ji bodo ustavile vso dobavo vojnega materiala, kar bo hudo občutila. USA ne bodo mogle ostati nezainteresirane.
TUDI ITALIJA PRIZADETA RIM, 17. junija. Do včeraj je italijanski tisk v tiencinski zadevi pisal še proti angleškim interesom, slnočnl »Giornale dTtalia« pa že izjavlja, da se či se Izkazalo, da gre za ukinitev mednarodnih koncesij sploh, bi se morala tudi Italija postaviti v bran z ostalimi devetimi siiami, med katere spada.
Katastrofa tretje podmornice v treh tednih
predsednik republike Lebrun odpovedal svečani zajtrk maroškemu sultanu, ki je bil napovedan za danes zjutraj PARIZ, 17. jun. Tragedija »Feniksa« je globoko pretresla francosko javno mnenje Pomorsko poveljstvo v Toulonu je obvestilo ženo potopljenega poveljnika pod mornice Boucharcoura, da že 30 ur ni nobenega glasu več o izgimilih. Podmornica »Feniks« je težka 1375 ton in je bila spuščena v morje 1. 1930. Od počefcka ja manevrirala v vodah Daljnega vzhoda.
V čelrtek ?e izginila brez sledu francoska podmornica „Feniks“ s posad* ko 71 mož, ki je pripadala francoski borni mornarici na DaFnem vzhodu
PARIZ, 17. junija. Komaj se je pomirilo razburjenje po potopljeni ameriški podmornici »Squalusu» in je tragedija angleške podmornice »Thetis«, ki je potegnila 99žrtev na morsko dno, še vsem v živem spominu, že je prišla po radiu iz daljne Azije v Evropo vest o novi katastrofi na morju. Predvčerajšnjim je odplula iz Sai“ gona, pristaniškega mesta na jugu francoske Indokine, približno 1000 km severno od Singapura in prav toliko južnozahodno od Hainana, francoska podmornica »Feniks« in zaplula na odprto morje. Oblastoa jo pogrešajo že 30 ur, med manevriranjem se je najbrž potopila.
SAIGON, 17. junija. Predvčerajšnjim»V potopljeni podmorniči je 67 mornarjev je odplula na vaje na odprtem morju in štirje častniki. Zaradi te tragedije je francoska podmornica »Feniks«. Na krovu	———
je bilo 71 mož posadke, med njimi štirje) m |	-	•	• 1	•	•	   ||/|_
Častniki. Minilo Je že 36 ur, ko ni vež J^IOlTSIOJI DO J II21 iVAStClZSlTSKGlIl
PRVI OSTRI UKREPI MADŽARSKE VLADE PROTI DESNIČARSKIM EKSTREMISTOM. NOTRANJI POLOŽAJ POSTAJA NAPET.
glasu o njej. V zrak so se takoj dvignila letala, ves dan so preiskavala morsko gladino in ponoči z reflektorji iskala pogrešano podmornico. Ves trud je bil zaman. Snoči so iskanje opustili. Na rešitev ni nobene nade več, morsko dno je v kratkem času požrlo že tretjo žrtev jeklene iznajdbe vojne tehnike. Tragedija je vzbudila v francoskih mornariških krogih veliko potrtost in na odločujočih mestih so mnenja, da gre pri tej nesreči najbrž za japonsko maščevanje v vodah, kjer so si bili francoski in japonski interesi že od zasedbe Hainana v navzkrižju.
PARIZ, 17. jun. Zadnja poročila javljajo, da se je podmornica »Feniks« potopila 15. t. m. zjutraj v zalivu Kamran in da se poslej ni več javila na površju. Na kraj nesreče so takoj odplule francoske vojne ladje na Daljnem vzhodu in se lotile re-
17 iuniia Notranial BUDIMPEŠTA, 17. junija. Sef nemške-
kMe M a nrcd neka^ ka tiska’ dr' Dietr!ch' ie danes dosPel na ki je mia pred nekaj | .. evni 0wjki, v n,,dimoešto. Nieffov
BUDIMPEŠTA, obrambna akcija, dnevi napovedana, se je na Madžarskem sedaj tudi dejansko že pričela. Madžarski notranji minister je izdal vžeraj prve, izredno ostre ukrepe proti pušžižastim križarjem In vsem fašistično usmerjenim gibanjem. Prepovedal je tudi nošenje njihovih krojev. V zvezi s preiskavami po njihovih tajništvih je bilo aretiranih več funkcionarjev in članov fašističnih organizacij. Sinočnja izdaja glavnega glasila desničarskih ekstremistov poroča, da so odposlali aretirance v koncentracijska taborišča, kjer pa so pričeli že prvi dan z gladovno stavko. Položaj je po teh ukrepih napet, ker sc zdi, da uživajo ekstre-
šavanja. Doslej ni bilo nobenega uspeha. 1 rnisti zaščito od zunaj.
tridnevni obisk v Budimpešto. Njegov obisk spravljajo v zvezo z omlljenjem ostrih ukrepov proti desničarskim elementom, ki jih je včeraj izdalo notranje ministrstvo.
Portugalska Španski protektorat ?
LONDON, 17. junija. »Evening Standard« poroča iz Lizbone, da silijo španski ialanglsti Franca, da zasede Portugalsko in jo priključi k Španili v obliki protektorata. Na ta način bi se polastila portugalskih kolonij in sl zavarovala hrbet. V londonskih uradnih krogih tem vestem ne verujejo, pravijo pa, da Anglija tega nikoli ne bi dopustila.
Alfonz XIII. ali njegov sin ne vrneta na madridski prestol. S tem so prekrižani računi tako dinastije, ki je pričakovala po zmagi nacionalistov takojšnjo obnovitev monarhije, kakor tudi Anglije, ki je videla v odpravi republike odvrnitev Španije od osi Rim-Berlin. Bivši ,:ralj Alfonz XIII., ki živi sedaj v emigraciji, je bil rojen 17. V. 1886. V prvem desetletju po vojni je odpravil demokracije: in uvedel diktaturo, toda bil je 1. 1931. vržen s prestola. Španija ie postala levičarska republika, dokler ni tega režima po letošnji dokončni zmagi .cnerala Franca v državljanski vojni zamenjal desničarski sistem totalitarizma.
Titulescu se vrne v Romunijo
Iz Bukarešte poročajo, da se bo nekdanji dolgoletni romunski zunanji minister Titulescu, ki je živel sedaj dolgo kot emigrant v Franciji, vrnil v Romunijo, ker se je baje pobotal s kraljem Karolom.
Molitev generala Franca
General Franco je položil svoj meč na oltar, da bi s tem simbolično izročil svojo oblast v božje roke. Meč je prevzel iz Frankovih rok toledski kardinal in nadškof Thomas a general Franko je kleče glasno molil:	»Gospod,	sprejmi napore
tvojega naroda, ki je z menoj v tvojem imenu junaško zmagal sovražnike resnice v tem stoletju. Gospod Bog, v čigar rokah so vse resnice sveta in vsa oblast, pomagaj mi, da pripeljem svoj narod do popolne svobode v imperiju, v tvoje in tvoje cerkve slavo.« (»Katol. Tiednik.«)
Stara germanska tla
»Neues Wiener Tagblatt« poroča v opisu sedanje razstave v dunajski velesejm-ski palači, da prikazuje z mnogimi izkopaninami, zemljevidi in drugim gradivom, da je bila Ostmarka (bivša republika Avstrija) od pradavnin germanska. V prejšnji Avstriji so pa pripisovali vse le starim Rimljanom, ki da so Šele dali germanskim barbarom kulturo, kar je bilo zlagano in propagirano le z namenom, da bi se upravičilo umetno ustvarjano av-strijstvo. šele sedaj so dobile tudi stare izkopanine zopet svoje pravo prager-mansko bistvo.
Posolilo za poljsko letalstvo
Vpisovanje poljskega posojila za obrambo iz zraka, predvideno od 5. aprila do 5. junija letos v skupni vsoti
1.200.000.000 zlotov je že 15. aprila prekoračilo pet milijard zlotov (okoli 4 milijarde 150,000.000 švicarskih frankov). Samo v Varšavi je bila vpisana vsota
1.500.000.000 zlotov.
Maribor, 17. junija. Središče slovenskega Prekmurja, Murska Sobota, pričenja danes svoj prvi Prekmurski teden, združen z raznimi gospodarskimi, kulturnimi in narodnimi manifestacijami, ki naj pokažejo napredek dvajsetih let življenja prekmurskih’ Slovencev v svobodni kraljevini Jugoslaviji, ob strani svojih bratov, od katerih jih je prej dolgih tisoč let delila nenaravna politična meja. Ta dogodek je namenjen predvsem Murski Soboti in Prekmurju samemu, toda pomemben je tudi za vso ostalo Slovenijo in Jugoslavijo, saj je vsak napredek prekmurskih Slovencev obenem napredek vseh Slovencev. In prekmurski Slovenci so v teh dvajsetih letih kljub vsem težavam in neprilikam vsestransko tako napredovali, da bodo mogli ta svoj napredek ob priliki sedanjih prireditev s ponosom pokazati sebi in vsem gostom, ki jih bodo obiskali.
Med prekmurskimi in ostalimi Slovenci je bilo pred osvobojenjem še manj stikov, kakor,, n. pr,, z beneškimi Sloven-. ti v stari Italiji. Mura je bila taka ločnica, kakor da bi predstavljala ogromen veletok in ne samo skromno reko. Slovenci v bivši Avstriji smo se ukvarjali predvsem z lastnimi, včasih malenkostnimi strankarskimi zadevami in smo se zato le malokdaj sploh spomnili, da živi del naše krvi tudi še onstran Mure na Ogrskem, več kakor to pa za Prekmurce nismo storili. Prav tako so se izgubljali prekmurski rojaki v svojih malih in tesnih razmerah ter se, prepuščeni sami sebi, bojevali s silno madžarsko premočjo za ohranitev vsaj svojega golega narodnega obstoja. Da so se sploh mogli ohraniti in da jih ni doletela že davno enaka usoda, kakor je doletela toliko obrobnih skupin Slovencev na srednjem Štajerskem in na Koroškem, se morajo'.zahvaliti samo svoji nenavadni ždlavostiin brezmejni ljubezni do svojega slovenskega narečja. V tem oziru zaslužijo vse naše občudovanje in zaradi tega še tem večjo ljubezen. Tako so danes zadnji ostanek potomcev tistih naših ponosnih pradedov, ki so nekoč ustanovili slovensko kneževino Panonijo Pribine in Koclja in po sv. Cirilu in Metodu daJi- vsemu slovenskemu narodu prvo narodno zavest.
Ko smo si pred dvajsetimi leti prvič stisnili roke česz Muro, smo si-bili Slovenci s te in one strani še nekako tuji; nismo se dobro razumni in tudi zaupali si nismo popolnoma. Tisočletna ločitev je ustvarila na obeh straneh posdbna čustvovanja in ločeno miselnost. Toda vse to ni trajalo dolgo. Že s prvim desetletjem je marsikaj za vselej izginilo; stiki so postajali vedno tesnejši in vedno prisrčnejši in predvsem je rasla na obeh straneh nova mladina, ki ni prav nič več videla nekdaj tako usodne reke Mure.
In če je katera slovenska mladina storila kdaj čudeže, potem jih je storila v. največji meri povojna prekmurska. Misel slovenske skupnosti jo je tako globoko prežela, da je potegnila za seboj tudi tiste generacije, ki so bile rojene in vzgojene še pod tujim jarmom. Prav zasluga te'povojne prekmurske mladine je zaito v prvi vrsti, da se nam za čustvovanje m voljo Prekmurja danes ni treba bati. Naše Prekmurje stoji kakor granit trdno in bo stalo vekomaj.
' To Prekmurje pa nam je dalo s svojo mladrno tudi celo novo generacijo odličnih kuHumrh delavcev, pisateljev, pesnikov, znanstvenikov * in narodnih buditeljev, ki stopa v življenju celokupnega slovenskega naroda naravnost v vodilne vrste. Naj omenimo med njimi le MISka Kranjca, našega Cankarja povojnih let. Ta generacija si je ustvarila svojo laistno revijo, nešteto organizacij, organizirala je brez števila prireditev in manifestacij in njena zamisel je tudi sedanji Prekmurski teden. Od take prekmurske mladine smemo zato pričakovati tudi v bodoče velikih mož, ki bodo odločilno posegali v razvoj našega malega, a neugnanega naroda.
Prekmursko središče Murska Sobota le dobilo v teh dvajsetih letih kljub to--likim neodpustljivim grehom merodajnih končno vendarle popolno gimnazijo in okrožno sodišče in za trdno upamo, da ho dobilo čimprej tudi-trgovsko šolo ter nove zgradbe za svoje šole, urade, bolnišnico itd. Dobiti pa mora v doglednem
Poljska odklanja posredovanje Vatikana
POLJSKA VISOKO CENI PAPEŽEVO PRIZADEVANJE ZA MIR, NE MORE PA NA NOBENO KONFERENCO BREZ POTREBNIH GARANCIJ. —
VARŠAVA, 17. junija. Napori Vatikana za ohranitev miru, so napravili v tukajšnjih političnih katoliških krogih poseljen vtis. Iz prav zanesljivega vira se izve, da namerava papeški nuncij v Varšavi iti na izredno dolg dopust. Ta pomen sta imela njegova včerajšnja obiska pri zunanjem ministru in predsedniku republike. V dobro poučenih katoliških krogih trdijo, da je nuncij pred nekaj časa pred-
ložil poljskemu zunanjemu ministrstvu predlog na ureditev mednarodnih problemov. Dasi Poljska visoko ceni vsako prizadevanje za ohranitev miru, pa obžaluje, da se ne bi mogla udeležiti mednarodne konference, preden ne bi dobila garancij o nedotakljivosti njenih meja in njenega življenjskega prostora (Gdanska), zlasti zaradi potrebe do zavarovanega izhoda na morje.
SSSS£L£SB!S!L
Razpust vseh nemških društev na Poljskem
RAZPUŠČENA SO KOT REPRESALIJA NA POSTOPANJE S POLJAKI V NEMČIJI. NOVA PREPOVED CELE VRSTE NEMŠKIH LISTOV. —
plenilo. Istočasno je bila zopet celi vrsti nemških listov odtegnjena poštna dostava. Sedaj ne sme na Poljsko noben nemški pomembnejši dnevnik več, a prav tako je zelo skrčen tudi uvoz revij in drugih časopisov. Iz javnih lokalov so nemški in italijanski Usti že prej popolnoma izginili in jih ni najti nikjer več.
VARŠAVA, 17. junija. Razdor med Poljsko in Nemčijo postaja od dne do dne večji. Poljsko notranje ministrstvo je včeraj kot represalije proti postopanju nemških oblastev s polj6ko narodno manjšino v Nemčiji razpustilo vsa nemška manjšinska društva na Poljskem do zadnjega, društveno premoženje pa za-
Nove težkoče v Moskvi
DANES BO TRETJA KONFERENCA. JUTRI SEJA VODSTVA KOMUNISTIČNE STRANKE. GLAVNE TEŽKOČE TVORI DALJNI VZHOD. —
MOSKVA, 17. junija. Po predvčerajšnji
junija.
prvi konferenci Molotova s Strangom, Seedsom in Naggyarom je bil izdan komunike, ki pravi, da je bil dosežen rezultat, »ki ni. popolnoma zadovoljiv«. Takoj nato so se šešli Strang, Seeds in Nag-gyar na posebno konferenco, dočim se je Molotov podal k Stalinu. Včeraj so se se-ŠU zastopniki AngUje In Francije k drugi konferenci z Molotovom, W je. bajala 2 uri. Po tej konferenci je mr. Strang izjavil, da je dovolj razlogov za optimizem. Potem so se Strang, Seeds in Naggyar znova sestali v angleškem veleposlani-
štvu, danes pa bo tretja konferenca Kremlju. Zanimivo je, da je za jutri sklicana izrediia seja izvršilnega komiteja komunistične stranke, o kateri ni mogoče zanikati, da ne bi bila ^ v zvezi s pogajanji med Rusijo, Anglija in Francijo.
BERLIN, 17. junija, DNB poroča,- da obstajajo, težkoče pogajanj v tem, da zahteva Rusija podporo Anglije tud! v primeru spopada z Japonsko. V načelu Anglija na to že pristaja, toda Rusija zahteva popolnoma jasno in obvezno pogodbo o obveznostih Anglije na Daljnem vzhodu. To vest potrjujejo tudi v Londonu.
Nalog« poljskega letalstva v primeru vojne
BERLIN, 17. junija. DNB poroča iz Pariza: Pariški »Temps« piše, da se zahodne države in- Poljska prizadevajo, ustvariti močno poljsko vojno letalstvo in čimbolj izkoristiti prednosti Poljske kot letalske baze. Poljska bo morala v zračni vojni pomagati zahodnim velesilam. Njene letalske eskadre bodo v primeru vojne bombardirale sovražne tovarne in pristaniške naprave ob Baltiku,, predvsem pa preprečile trgovinske zveze s Skandinavijo.
Protektor Neurath sme razpuščati češka društva
PRAGA, 17. jun. Berlinska Vlada je včeraj izdala naredbo, po kateri je rajhdvski protektor pooblaščen, da sme razpustiti ali odretiti spojitev raznih društev in zaseči njihovo premoženje. Proti njegovim odlokom ni priziva.
Protest Poljske v Berlinu
GDANSK, 17. junija Prihodnje dni bo priplula semkaj križarka „Konigsberg“. Nemške oblasti Poljske o tem se niso obvestile.. Po pogodbi je takšno obvestilo potrebno in po določilih ima Poljska pravico, nezaželen pomorski obišk kogar koli prepovedati. Zaradi tega je poljska vlada sklenila vložiti v Berlinu oster protest.
VAJE NEMŠKE MORNARICE
LONDON, 17. junija. Včeraj so se začeli v višini Skageraka veliki manevri nemške mornarice. Sodeluje 100 vojnih ladij.
IZJAVA LETONSKEGA MINISTRA.
RIGA, 17. junija. Glasilo letonskega zunanjega ministrstva zanika vesti, da bi Le tonska stala pod nemškim vplivom, če odklanja ruske garancije,’ ni š tem še rečeno,, da se ne bi zoperstavila vsakemu napadu na svojo neodvisnost. .
ŠPANSKI ČASTNIKI V RIMU.
• RIM, 17. junija. Skupina španskih . letalskih častnikov je dospela včeraj z vrhovnim svojim poveljnikom, v Rim. Na ko lodvoru ■ so goste, pozdravili zastopniki oblastev in vojske. Španci so bili deležni živahnih manifestacij rimskega občinstva.
POTNIŠKI PROMET ČEZ OCEAN.
NEWYORK, 17. junija. Včeraj je bil zgodovinski dan za prekooceanski potniški promet med Ameriko in Evropo. »Atlantic Clipper« je včeraj odletel na prvo prekooceansko pot z 21 potniki na krovu.
ANGLEŠKI RADIO V VOJNI
. LONDON, 17. junija. Poštni minister je objavil, da bo v primeru vojne angleškim radia-poslušalceni omogočen sprejem radia preko telefonskih vodov, da se. tako zaščiti tajnost pred sovražnim prisluškovanjem. Na ta način bodo sporočeni tudi vsi zračni napadi.
Borza.
Beo-
‘Curih, 17. junija. Devize. _ grad 10, London 20.78, Pariz'11.76, New York 443, Berlin 17810, Milan 23.25,.. Praga 15,03, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno oblačno, krajevne padavine, brezvetrje.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme z aežjem v presledkih. Temperatura bo brez večjih sprememb. Včeraj je bila najvišja toplota 21.6, danes zjutraj 9.8, opoldne pa 19.5.
času tudi novo, direktno železniško zvezo z Mariborom čez Slovenske gorice. Razen tega bodi naloga vseh Slovencev v tretjem desetletju po osvobojen ju, poskrbeti še za to, da se dvigne tudi gospodarski in socialni položaj te naše metropole in vsega Prekmurja, šaj predstavlja skoraj 100.000 članov slovenske narodne družine. Murski Soboti in Prekmurju je treba posvetiti, vso pažrijo vse-
ga naroda! Brezbrižnosti in napak mora biti za vselej konec!
Prvi Prekmurski teden pa naj bi bil šele začetek podobnih manifestacij, ki naj bi se obnavljale vsako leto v-stalno večjem obsegu in postale sčasoma ponosna tradicija lepe Murske Sobote ter privlačnost za čim večji obisk iz vseh krajev svobodne Slovenije in Jugoslavije, -r.
»Obžalujemo« da je prišlo do zastoja"
Obžalujemo, da je prišlo do prekinitve, zastoja v delu tako važnega državnega vprašanja, kakor je hrvatsko-srbski sporazum. Zelo drago nam bo. če se bo našel- čimprej izhod za nova pogajanja in pota, ki bodo dovedla do sporazuma. — Sporazum, o katerem je zdaj beseda, je življenjska potreba našega narodnega in državnega obstoja. Sporazum je možen, pa tudi dostojen za obe strani, piše hr-vatski »Dom«.
Državnost Slovencev Je stara
Slovenci so živeli tudi v srednjem veku svobodno življenje, bili so svobodni, živeli so, po svojem slovenskem pravu, ohranili so ne le svoje slovensko sodnij-stvo, ampak tudi svoje slovensko upravno pravo. Slovenci so dolgo časa v srednjem veku sami volili vojvode na svečah«, ki so bile zbori slovenskih ljudi in so imele tudi sodmijsko oblast. Ustoličenje na Gosposvetskem polju ni bila prazna ceremonija, ampak resnično državno dejanje, s katerim je bil vojvoda v resnici izvoljen od ljudstva,- Tega obreda ni bilo nikjer drugod, ne v neslovanski zahodni Evropi, ne med slovanskimi narodi (Dr. J. Mal »Friihgeschichte der SIo-wenen«).
Pouk za Slovane
Zagrebška »Nova Riječ« prinaša pismo dopisnika iz Slovaške, kjer med drugim poroča: »Kakor je bila naša skupna :e-publika urejena in dobro oborožena. Slovaki in Cehi vidimo, da za male države ni svobodnega obstanka. Zanas Slovane in splošno za nas male narode ni življenja brez velike federaoije, brez tesne združitve enako ogroženih. Samo tako moremo ohraniti našo narodno individualnost, svobodo in kulturo. Ali je treba, da do tega spoznanja pridemo le po ve-likith nesrečah? V usodepoinih časih nikdar ne odloča volja večine, pač pa mala energična skupina,-ki je bodisi fa..atična ali pa tudi plačana, da uniči ves narod. Mi Slovaki smo to skusili in drago plačali,.
Jubilejni sokolski ilet v Ljubljani
Slavnostni in zletni odbor priobčuje v zadnji Sokolski volji objavo, iz katere posnemamo: »Proti vsemu pričakovanju in iz nerazumljivih razlogov smo v teku priprav naleteli na razne ovire in zapreke. Vkljub resnemu prizadevanju in velikim naporom nismo mogli odvrniti grozeče nevarnosti. Morali smO kloniti malo pred uresničenjem naših poštenih namer. Poudarjamo, da leiže vzroki povsem izven nas. Naš jubilejni ziet bo leta 1943.« »Po sklepu lista, piše Sokolska volja, da je lažniva trditev »Slovenskega doma« z dne 14. t. m., da je zahteval Sokol za to prireditev 3 milijone državne podpore. »Več bo mogoče povedati kdaj pozneje in kje drugod po načelu, da mora biti dopustna obramba časti, kadar udari ob njo neosnovan napad,« zaključuje »Sokolska volja«.
Burja v madžarski čitalnici
Včerajšnji novosadski »Dan« poroča, da je imela subotiška madžarska Čitalnica svojo letno skupščino. Med govorom veterinarja Emerika Segedpja je prišlo do viharnih protestov, ker je mož zahteval, da se iz odbora Čitalnice odstranijo Židje. »Mi nočemO politike kljukastega križa!« so vpili zborovalci. Predsedujoči ie bil primoran ostro opomniti Segedyja, zagrozivši mu, da mu bo vzel besedo, če bo v tem toou nadaljeval. SegedV se je moraj umakniti iz dvorane, nakar ie skup ščina izvolila senatorja dr. Imra Bara-dyja za predsednika Čitalnice. Senator dr. Barady je v imenu Madžarov te dni obiskal poljedelskega ministra Bešliča ter interveniral o nekaterih vprašanjih manjšine, nakar ga je minister informiral o novi uredibi glede prenosa nepremičnin v obmejni coni.
Itall|anl In naie želesnice
Londonske »Times« prinašajo vesti, da se italijansko »Električno društvo za Julijsko Krajino«, ki razpolaga z veliko električno centralo na Soči, zanima za elektrifikacijo proge Sušak - Srbske Moraviee.-
Za dvajsetletnico svobode /. Prekmurski teden
Na prasu vtretie desetletje
Rudi Čačinovič / V dvajsetih letih je dobile Prekmurje mnogo pogojev za zdrav razvoj
Kakšna je narodna, socialna in politična zrelost prekmurskega človeka danes, po dveh desetletjih svobode in narodne države? Koliko se ie tudi notranie osvobodil ter dozorel za samostojno presojanje in odločanje o svoji bodoči usodi? Ali se je otresel vseh vplivov preteklosti in če ne, kateri še motijo? So bile tu® v novih razmerah napake, ki so ovirale napredek? To so vprašanja, ki terjajo odgovora ob teh svečanih dneh.
Težko in skoraj popolno duševno dremavico, v kateri je v narodnem in kulturnem pogledu ždelo prekmursko ljudstvo je prelomila narodna duhovščina s svojim nabožnim in prosvetnim delom. To delo je bilo namenjeno kmetu. Vladajoči sistem s svojo politično prakso in značaj narodnega dela duhovščine pa nista omogočala, da bi se preprosti človek osamosvojil. Duhovniško delo je kmeta privezovalo na religiozni In čustveni podlagi. Po tej poti je tudi ljubil in ohranil svoj jezik In običaje. Tako je bil zrel skoraj Ie za pasiven odpor, ki se ga sam ni zavedal. Političnih svoboščin ni bilo In širokega demokratičnega kmetskega gibanja tudi ne. V kolikor ie prišel katoliški kmet v poštev v političnem živ-Ijenju, je bil podpora konservativnim prizadevanjem. Vsa nekmetska vrhnja plast je bila tuja ali pod vplivom madžarizaclje, dasi je bila socialno zavedneiša ter v duševnem pogledu samostojnejša. Zadnje velja tudi za evangeličanski del kmetskega ljudstva. Bilo je stanovsko zavedmejše In je sodelovalo pri ogrskem »malokmet-skem« gibanju.
Vpliv vojne In socialno borbenih gesel, ki jih ie z veliko silo rodilo razsulo vojske in starega sistema, je bil tadl v Prekmurju izredno močan. Najbolj je vplival na delavstvo, obrtništvo, inteligenco in malomeščanske plasti. Kmet je ohranil svojo miselnost Še naprej, vendar so ga nova gesla s svojo socialno vsebino osvojila vsaj v enem In to močno: hotel je Itnetl zemljo in mir. O kaki napredni socialni vzgoji, ki bi Imela nekaj tradicije v Prekmurju, ni mogoče govoriti. Ves značaj povojnega radikalizma, ki je bil pri proletarskih plasteh precejšen in je dvignil njihovo socialno zavest, je imel značaj pučlstične miselnosti. Vse te ideje so bile tuje ideji slovenske narodnosti prekmurskega ljudstva. Edino geslo ravenskega katoliškega kmeta po zemlji ie bilo kmalu združeno s pojmom pripadnosti k novo naspali narodni državi
Pri opisanem stanju bi bila morala modra politika poskrbeti za rešitev težkih socialnih vprašani, ki so trla Prekmurce. Toda Slovenija je bila sama preveč razcepljena, da bi mogla pravilno rešiti to nalogo. Med prekmursko ljudstvo je deževala ploha gesel, ki niso Imela namena vzgajati niti politično, niti socialno In še manj narodno. Štirinajst strank ni moglo vzgajati v tem smislu: one so samo agitirate za svoje kandidate, pulile so se za glasove včasih z najbolj škodljivimi In njihovemu oHdelnemu programu celo nasprotnimi gesli.
Začela je doba, v kateri je bila vse strankina legitimacija, narodna In državna zavest pa postranska stvar. Vnel se je prepir za »Jugoslovenstvo« že tedaj, ko preprosti človek še ni bil vzgojen za vse naloge, ki mu jih je prinašala pripadnost k slovenskemu narodu. Tako je ta boj dobil obliko razračunavanj med »klerikalci« in »naprednjaki«. Največji centralisti pa pri tem niso smatrali za potrebno, zgraditi materialne pogoje, da bi prekmursko ljudstvo čimprej duhovno izenačil! z večino na drugi strani Mure.
Vse to je ljudstvo odbijalo od »politi, ke«. Nieg;, so zanimala vprašanja agrarne reforme, regulacij, Izseljevanja Itd. Za vse to pa politika ni pokazala praveca razumevanja In je pustila kmeta osamljenega. Nedemokratične prilike so ga še bolj odstranile od dnevne politike In je tudi v njegovih občinskih zadevah odločevala skupina socialno više stoječih ftr-govcl, gostilničarji, posojilnice). To so napake In stranpota, na katera je zai*l razvoj tudi v novi, svobodni državi.
V teh svečanih dneh želimo, da ob drugi podobni proslavi ne bo treba več iznašati neugodnih dejstev, da bomo poslej vsi delali skupno za odpravo nedostat-kov. Vse povedano ni moglo zavreti razvoja v slovensko smer, ki je vsakemu viden in ga manifestira tudi svečana proslava osvobojenja. V 20 letih je dobilo Prekmurje mnogo pogojev, ki omogočajo zdrav razvoj vnaprej: slovenska knjiga je postala last vseh, tudi preprost človek bere liste Iz ostale Slovenije. Začelo je živahno društveno delo, k prosvetnemu delu se javlja vaška mladina. Socialna In narodna zavest sezonskega in navadnega delavstva skuša najti organiziranega izraza. Prekmurski Slovenec stopa v slovensko javno življenje.
Toda čas zahteva sodelovanja in prebuditve vseh, tudi najširših množic. Recept, po katerem naj bi popolnoma odstranili vse vpHve preteklosti ter pritegnili v zavedno delovno skupnost zadnjega prekmurskega preprostega človeka, mora vsebovati predvsem delo za izboljšanje njegova socialnega položaja. Javno življenje bo treba prevzgojiti v smislu: narodna korist nad stranko. Za popolno vživetje prekmurskega preprostega ljudstva z ljudstvom ostale Slovenije pa je potrebno, da postanejo pereče potrebe Prekmurja hi rešitev njegovih težkih socialnih vprašani v resnici skrb in delo vse Slovenije. To bo tudi najboljše voščilo Prekmurju ob njegovi proslavi 20-letnice osvobojenja.
Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Prvi streli za svobodo Prekmurja
Albert Koruza / Pogumna žeta Sokolov — prostovoljcev v bojih za svobodo
Sokolstvo z upravičenostjo in s ipono-som lahko proslavlja. 20-letaico osvobojenca Prekmurja, saj so njega člani bili prvi vojaki na prekmurskih tleh.
Tik pred božičem 1. 1918.
je bilo osvobojeno Medmurje, najlepša pokrajina, katero neki medmoir-ski ljudski pesnik naziva »cvetajak ogra-djetrii«. Pohoda na Medmurje so se udeležili varaždinski Sokoli, legija zagrebških Sokolov-prostovolicev, legija mor-narjev-Sokolov, ter dve četi mariborskega 45. pešpolka.
Slovenci smo taborili v Ormožu ta Stročji vasi ob bivši madžarski meji. Noč pred pohodom se je podal naTednJk dijak br. Albert Koruza na patruljo čez mejo, ter pregledal madžarske postojanke na Razkrižju in pri brodu na Bistrici. Iz Raakrižja je privedel s seboj dva domača fanta, ki sta. bila za kažipota.
Koruza je naslednjega dne prešel mejo s četo 20 Sokolov-prostovoljcev na cesti, ki pelje iz Pristave na Razkrižje. Tej iz-vidni četi je sledil bataljon. Višji nalog je bil, da se ta dan zasede Medmurje, pohod preko Mure je bil prepovedan.
Prvi spopad z Madžari je bil tik ob meji, ki so jo Madžari v begu zapustili, umikajoč se proti brodu na Bistrici in dalje. Kljub prepovedi je šla četa Sokolov preko Mure. Ker je bil brod na madžarski strani Mure in so istega stražili madžarski vojaki, je bilo treba najprej te pregnati. Med boji je prihitel k brodu študent Godina, čigar domačija je oddaljena pičlih 5 minut od broda. Pogumno je skočil na brod ter ga prepeljal na našo stran. Pozdravil nas je kot domačin, povedal da študira v Ljubljani ter prosil, da naj zasedemo njegovo vas, kjer nas narod, ki je sit madžarskega tiranstva, pričakuje kot osvoboditelje.
Četa Sokolov je res zasedla vse tri Bistrice.
Godina nas je vodil proti Črensovcem, kjer je tedaj poveljeval Madžarom zloglasni nadporočnik — učitelj Tkalec.
Novica, da prihaja jugoslovanska vojska osvajat Prekmurje, se je kot blisk raznesla od v*si do vasi. Ljudstvo je hitelo na ceste in navdušeno pozdravljalo osvoboditelje. V Crensovcih je našo vojsko pozdravil župnik Klekl. Pri preiskavi šole in stanovanja Tkalca, smo zaplenili veliko madžarsko zastavo, vojaško uniformo in orožje. V splošnem navdušenju so domači vojaki snemali s svojih čepic madžarske kokarde, ter si pripenjali jugoslovanske. Nikjer nismo naleteli na najmanjši uipor.
četa 20 Sokolov-vojakov je bila premajhna. da bi marširala dalje proti Beltincem in Murski Soboti. Poveljnik je poslal v Beltince patruljo domačinov. V Crensovcih samih je ostalo nekaj vojakov, drugi smo se vrnili na Bistrico. Župan Bistrice je z-bobnom pozval domačine,na shod ■ sredi vasi.'. Prvi Je 'govoril in pozdravil našo vojsko župan, nato študent domačin
Godina. Obema in narodu se je zahvalil poveljnik Koruza, ki je domačinom pojasnil pomen velikega dne. Povedal je, da bo osvobojetiju Medmurja sledila zasedba Prekmurja. Do tedaj pa je treba ustanoviti narodno stražo, ki mora držati red, ter se upreti napadu Madžarov. Priglasilo se je nad 40 domačinov. Z dvetrd vozovi smo poslali po puške in municijo v Ljutomer. Ljudstvo je gostoljubno sprejemalo vojake in jih pogoščaJo.
Javil sem v Štrigovo naše operacije, obvestil vrhovnega poveljnika kap. Ju-rešiča, 'ki ie imel svoj štab v Murskem Središču. Prosil sem za pomoč ter nadaljnje naloge. Prišel je
odgovor — takoj nazaj! Nemogoče ie bilo zapustiti narod, ki je stoletja pričakoval veliki trenutek svobode. četa je ostala na mestu. Šel sem v bližnjo Štrigovo, kjer sem pojasnil, kako nas je ljudstvo sprejelo in prosilo pomoči. Zaman. Ko sem se vrnil, je bila Bistrica obkoljena od dveh čet Madžarov, oboroženih s strojnicami in topovi. Proti taki premoči je bil vsak odpor zaman. Umikali smo se korak za korakom, nekateri čez brod, ki je bil naravnost obsipan s kroglami, nekateri, zlasti domačini z Godino na čelu, čez brod na GlbM. Ko smo se zbrali na naši strani Mure in tam zakopali, nam je manjkal najboljši brai in drug, ki počiva danes na pokopališča v Ljutomeru. S seboj smo imeli tudi dva laže ranjena, ki so jih domačini na Razkrižju takoj sprejeli v svojo oskrbo.
Komandant Jurešič me je klical na od-
govor v Mursko Središče. Pojasnil sem mu potek operacije in trpljenje našega naroda. Najboljše Bistričane so Madžari neusmiljeno pretopli ter jih gnali v Mursko Soboto, privajajte na vozove kot živino. Ta narod mora biti osvobojen, ker je vreden svobode. Posrečilo se mi je, prepričati kapetana. Izdelan je bil širokopotezen načrt pohoda vseh čet in Ljutomera, Štrigove, Sv. Martina ob Muri in Murskega Središča na Prekmurje, Medmurje naj bi zasedle nove čete iz Čakovca. Višje poveljstvo v Čakovcu se je po navodilu iz Zagreba temu uprlo in pohod prepovedalo. Uprl pa se je tudi. kapetan Jurešič, ki je zaukazal pohod na lastno pest in odgovornost
Po prvi desetdnevni okupaciji Prekmurja je sledila druga, ki je prvotno uspela. Zaradi nerazumevanja v Zagrebu in Čakovcu j*i bila tudi druga zasedba le kratkotrajna ter je stala
žrtve, ld počivajo v Murski Soboti. Po preteku nekaj mesecev je sledita tretja in dokončna osvoboditev naše lepe slovenske zemlje.
Ko obnavljam te spomine na čas. ko nas je narod kot jugoslovanske osvoboditelje z navdušenem sprejemal, žeHm naglasiti, da smo že tedaj s ponosom poudarjali, da smo SokolMobrovoijci pripravljeni vsak čas žrtvovati se za domovino tn narod. Nedeljska proslava nai Prekmurcem pokaže, da so Sokoli spet na svojem mesto, kakor so bili v letih 1918-19.
Pojdimo v Prekmurje!
»Prekmurski teden« v Soboti od 17. do 25. Junija je prava revija gospodarskega, kulturnega In socialnega napredka Prekmurja v 20. letih osvobojenja. Poleg številnih razstav, ki bodo obiskovalca seznanile s prekmurskimi gospodarskimi razmerami, poleg razstavljenega materiala, ki naj pojasni razna socialna vprašanja, ki tarejo še vedno prekmursko ljudstvo, so važne tudi številne kulturne prireditve. Tu bo Izpričan velik kulturni napredek, ki so ga prinesle slovenske šote: razstave slik In plastik prekmurskih umetnikov, igre, razstava tiska, ki bo pokazala razvoj slovenske misli v Prekmurju od časov protestantske biblije do Miška Kranjca In naših dni. Vrsta prireditev bo pokazala tudi število In discipliniranost narodnih in prosvetnih organizacij v Prekmurju itd. Na mnogih prireditvah narodnega ln kulturnega značaja bo Prekmurje pokazalo, da je hvaležno za ves dosedanji napredek ter da hoče samo še naprej — nadomestiti zamudo, ki so Jo povzročila stoletja tujega pritiska In doseči ono stopnjo pripravljenosti, ld io zahtevajo prilike doma tn v svetu.
Prepričani smo, da bo Slovenija razumel* pomen manifestacij, ki jih pripravlja Prekmurje v proslavo 20-letnlce osvo-
bojen ja ter Jih s svojo vsestransko pod-°oro lit velikim obiskom spremenila v vseslovenske manifestacije skrbi za svojo najmlajšo pokrajino. Dvajsetletni Jubl-lei Prekmurja mora biti Jasna ln nedvomna manifestacija odločne stovaiffiie volje, da ga ohrani za vedno v trdni in tesni skupnosti ter mu pomore pri njegovih naporih za vsestranski napredek.
Ob 201 eini cl
FRANC MURČIČ-
Spomlad je dvajseta prišla zelena, odkar zlomljeni sužnji so okovi, ki tisoč let v oblasti so surovi dušili rod prekmurskega Slo v ena.
Ne loči reka več nas kakor stena, v objem se bratski stiskajo dlanovi, pozdrav šepečejo dreves vrhovi z obeh obal, last enega plemena.
Naj nas ne taknejo več roke tuje, zdaj bomo sami dom si svoj zgradili, kot. volja lastna to nam narekuje.
In kar Kote so oni zamudili, to delo naše vsem naj oznanjuje: ne bomo tepli, mi bomo ljubili.
Potreba po direktni železnici
Radivo} REHAR
Maribor-Murska Sobota
Komunikacije, predvsem seveda železnico, ki sfa jifi gradili Avstrija I« Ogrska, so bile vse projektirane centralistično, to se pravi, da bi imele namen stožiti centralizacij prometa v obeh glavnih centrih dvome monarfrile, na Ifartaju in v Budimpešti. Šele nate so pfžfcajaia v poštev deželna središča, kakršno je bil na bivšem Štajerskem Gradec. Maribor je prišel v železniško transverzalo Dunaj— Trst zgolj zaradi terensko ugodne lege (po ostreni boju s Ptujem), dočiin se druga, vzhodtra-zaTiodna dravska transverzala že ni več ozirala narfi, temveč bolj na ostali jug monarhije do Trsta, zato podravski vz!iod ni bil zvezan z njlj« direktno, ampak Šele preko Pragerskega.
Tudi pri trasiranjn pomurske proge se niso ozirali na Maribor, temveč na Gradec. Ta (rasa se le odcepila od transverzale Dunaj—Trst v Špilju in potekala nato v jugovzhodni smeri čez Cmurek In Radgono v Ljutomer. Njen namen je bil naravnati promet iz severnega dela Slovenskih goric In Pomurja proti Gradcu, kar je ustrezalo seveda tudi narodnim intencljam deželnega in državnega središča. OfcrSka Je pa Mia pri tem še ftoft rigorozna in je eek> poskrbela za to, da Slovensko Prekmurje nikoli ni dobilo direktne železniške (in celo ne cestne) zveze s slovensko Spodnjo Štajersko pod Muro. Prekmurska železnica se je končala v Murski Soboti, torej le nekaj kilometrov od proge Ljutomer—Radgona.
Na ta način je bilo slovensko ozemlje Podravja in Pomurja prometno ločeno v tri sisteme s tremi odvajalnimi centri: Mariborom, Gradoem in SubotišČem, odnosno Budimpešto, od katerih je ležal samo prvi na slovenskem ozemlju. 1 zasedbo železnice ŠpHje-Radgona—Ljutomer po četah generala Maistra ob prevratu je bil sicer pomurski progi določen drugačen namen, kakor so ga ji dali graditelji, toda z razsodbo na mirovni konferenci smo prvi del proge od ŠpMja do Radgone Izgubili, In sistem je bil tu popolnoma pretrgan. Ljutomerski, murskosoboški in dolnjelendavskl okraj s 335 naselji In 130.763 prebivalci (Ivo Lapajne: Gospodarsko-prometno zaledje Maribora in Ljubljane, » Večernik«, Št. 114 z dne 26. maja letos) so ostali brez železniške zveže ne samo t Mariborom kot novim političnim, gospodarskim ta kulturnim središčem, ampak fudl z novo državo sploh. Edino zvezo z zaledjem je imela tedaj Dolnja Lendava sama čez Čakovec,
Nova država je bila s tem postavljena pred nujno nalogo, da Zveže to najbolj ekspontrano, zemljepisno kakor klin med tedanjo republiko Avstrijo In Madžarsko na sever potisnjeno pokrajino s svojim Železniškim omrežjem. Ta naloga je bila tudi res rešena že takoj v začetku z gradnjo nove Železnice Ormož—Ljutomer—Murska Sobota, ki je bila zgrajena ne samo koi sploh prva po osvobojeni v Sloveniji, ampak tudi med sploh prvimi v Jugoslaviji. Toda rešitev zveze Pomurja z zaledjem je bila s to traso v vsakem oziru ponesrečena: ponesrečena za Maribor in za Pomurje, predvsem pa za naše narodne interese. Namesto da bf ustvarjala najkrajši In na)prMcladne£l stik perifernega slovenskega Pomurja s se-vernovzhodnlm slovenskim političnim, gospodarskim h» kulturnim centrom Mariborom, ki na) bi krepil na eni strani narodno In gospodarsko moč centra (Maribora), uh drugi struni pa periferije (Pomurja), lu je le Še bolj oddvojila.
Priznajmo si po dvajsetletni izkušntf odkrito: železnica Murska Sobota—Ljutomer— Ormož promet Pomurja le od-dvaja od slovenskega Maribora v korist hrvatskega Čakovca, Varaždina in Zagreba! Da so se prav v slovenskem Pomurju najbolj občutili politični vplivi Hr-vatske, ki so prinesli pri nekaterih volitvah celo večino hrvatski kmetski stranki, ni bila zadnja krivda v prav te) usmeritvi pomurskega prometa! Železnica Čakovec—Dolnja Lendava spravlja še sedaj slovensko Dolnjo Lendavo popolnoma v hrvatsko območje In Jo absolutno reže od Slovenije.
Mimo tega moramo upoštevati še to, da je zaradi odločitve za to traso ostalo
brez železniške zveze z Mariborom vse osredje Slovenskih goric, tako da moramo prej omenjeno število prebivalstva, ki je brez direktne, kratke in udobne železniške zVeze z Mariborom, povečati od 130.000 na skoro 200.000. Kaj pomen! to za Maribor, ki je izgubil z raznimi uradi, starimi industrijskimi in trgovskimi podjetji In drugimi ustanovami pomemben del svojih nekdanjih eksistenčnih pogojev, si vsakdo lahko sam izračuna. Vsakdo bo pa tudi doumel, kakšne so zaradi tega izgube z ozirom na narodno krepitev Maribora na eni ter vsega tega ozemlja z 200.000 ljudmi na drugi strani. Zato se moramo naravnost čuditi, da so naši politični in gospodarski faktorji gnali v vseh toh letih toliko vika in krika
za mnoga, desetkrat manj pomembna vprašanja, da se trn v vsej tej dobi nikoli niso s potrebno resnostjo in odločnostjo zavzeli ža gradnjo direktne železniške zveze Maribora s slovenskim Pomurjem.
Zato naj bi se, sprožila vsaj sedaj, ob priliki I. Prekmurskega tedna, resna iniciativa za akcijo nove železniške zveze med Mariborom in Mursko Soboto, ki uaj bi se zgradila od košaškega predora mimo Sv. Lenarta in Sv. Trojice bodisi v Slatino Radence in čez Muro v Soboto, ali pa ob Šefcvmol do Ljutomera. V prvem primeru bi se morala potem zvezati z njo tudi Dolnja Lendava čez Mursko Soboto, v drugem pa čez Ljutomer. Prva trasa bi bila krajša In prikladneJŠa
ter bi mogla tvoriti z že obstoječo progo Murska Sobota—Hodoš tudi novo mednarodno zvezO Maribor- Budimpešta. Sedanje obstoječe proge bi pa bile zvezane z njo kot vicinalne proge, dočiin bi ostala proga Ljutomer—Ormož lokalnega značaja. Proga Maribor—Murska Sobota—Hodoš bi se morala zgraditi seveda kot proga prve vrste. Razdalja med Mariborom in Prekmurjem bi se s tem okrajšala najmanj za dve tretjini sedanjega časa potovanja po progi Maribor— Ptnj^Orirtož-^-Liutomer—Murska Sobota, ki traja skoraj toliko, kolikor vožnja iz Maribora v Ljubljano ali Zagrebi Zgraditev železniee Maribor—Murska Sobota mora zato postati v tretjem desetletju Jugoslavije najvažnejše vprašanje naše: a slovenskega severovzhoda in zahl morajo zastaviti vse svoje sile naši politični, gospodarski in kulturni či-nitelji od ^»oslancev In senatorjev do trgovcev, obrtnikov in kulturnih delavcev. Pri tej akciji pa seveda ne smemo pozabiti tudi na strateški pomen. Z združenimi silami uresničitev ne bo u*leč.
Mnčenišlvo Bistričanov v prvi zarji svobode
Ferdo Godina / Spomini očividca na krvave boje t Arpadovimi sinovi leta 1918-19
Narednik Čoban ie prišel z Vojaki zrna- Naredniku Čotrann le brizgnila kri po
goslavno v Bistrico, kjer ffi bilo več no- . obrazu, a klical je še trenutek in one-benega madžarskega vojaka. Pač, bil je i rtiel. Nekdo je skočil k njemu iil ga uda-eden. Stal je med nami v gruči, pre- ril s kopitom po glavi. Čoban je padel oblečen — še tresel kakor Šiba na vodi. in vztrepetal. Za vedno...
Čudovito! Kot panj je žaživela Bistri-1 Narednik Čoban je bil prvi, ki je žrt-cNarednik Čoban nas ie odrešil. Zbral; voval za osvoboditev prekmurskega je ljudi na Žabo!oveni križipotjti in jim i ljudstva svoje življenje, govoril o svobodi, o n&Vi, pravi domovi- | V razviti fronti so se bližali Madžari ni, o Hrvatih inf Srbih. Nekateri so ma- *>• Bistrici. Našo hišo — izdajniško gnez-
jsrii ž glavami, drugi so vpili »Živio«, tretji pa so molčali. Prenaglo je prišlo, kajti ljudstvo na to ni nihče pripravljal. Tisoč let teme in1 zdaj poči zarja v trenutku.
Dnevi so se vrstili
Fantje so dobili puške. Narednik Čoban se je hotel utrditi. Patrulje pri Srednji Bistrici in proti Urensovcem. Tu je nevarno.
Pri naši hiši je rasel strah. Ljudje so strašili mater, da se vrnejo Madžari. Jože je hodil s trdim vratom okrog, se smejal vsemu »n organiziral dečke.
Pri parmi na dvorišču je bilo prislonjenih nekaj pušk in na dolgi klopi jo ležak) mnogo nožev. Na kolih na gumnu je stala težka strojnica. Čoban in Jože sta nekaj rovala v njej.
Iz Bistrice se niso mogli premakniti nikamor. Pomoči ni bilo. Iskali so zvezo z Murskim Središčem. Nič.
Okrog enajstih dopolci&e.
Patrulja iz Sred. Bistrice javi, da se bliža močan oddelek Madžarov s strojnicami.
čoban izda povelje za Bistrico in hiti k Muri.
Sestri sta pometali vse puške in nože v strugo. Res je torej, le pridejo Madžari. Strojnica je nekam izginila.
Fafltje na vasi so se pripravili za borbo V kratkih presledkih so streljal! Madžari s strojnicami. Toda niso se bližali Dolnji Bistrici, temveč so ob robtl šume napadali mline in brod. Napadali! Saj napad to ni bil. Jugoslovani niso dali nobenega odpora.	«
Madžari so streljali. Kaplar je skočil na brod, zgrabil za kret in obrnil brod pfroti medmuTski strani. Narednik Čoban ie potegnil revolver in streljal na kaplarja. Ni ga zadel.
Čoban je ostal na prekmurski strani in z njim dobrovoljec Gjura iz Bistrice, čoban se je skril v šumo, Gjura pa pod brv, ki je vodila v mlin. Stisnil je k sebi puško in ležal v slabem skrivališču.
Madžari so streljali v mline in škropili medmurski breg s svincem. Preiskali so koče na bregu, mline in kumpe. Ko je neki maržarskl vojak šel iz mlina, je pod brvjo zagledal Gjuro. Pomeril je in prestrelil Gjuri levo roiko. Ta se je skobacal ves krvav na breg, Madžar je Ob vD*tju ostalih vojakov potegnil nož in ga porinil Gjuri med rebra. Gjura se je zgrudil, a je ostal pri življenju.
Tudi Čobana so našli. Kratek posvet - oreki sod. čoban je padel na kolena in v smrtni grozi dvignil roke:
»Usmilite se, ženo Imam In dva gtroka.-.< Neki madžaron je pomeril in ustrelil.
do —• so obkolili. Fantje so se razbežali, le Pepinega Balažiča so ujeli. Pri nas so iskali strojnico. Sakramensko je bilo to iskanje. Postelje so prebodli in vst premetali, Prav tako so prebadali z dolgimi jeklenimi ostmi seno na hlevu. Streljal je vsak, kamor se mu je vzljubilo.
Zunaj zopet posvetovanje, zopet prek! sod, Magdič je poslušal.
Nekaj jih je bik) za to, da nas na dvo-šču vse postreljajo, drugi zopet, da naj se nas ustreli in midva z bratom Štefanom, ki sva bila še otroka. Večina pa je odločila: Očeta odpeljejo, nas pa pustijo. Tako se je zgodilo.
Pred očmi mi je najgroznejšl prizor, ki sem ga kdaj videl
Med vojaki sem se izmuzjiil ven na cesto, kjer je bil oče zvezan. Jokal je, seveda tudi jaz. Hotel sem k njemu, pa me pretrese krik. Balažič je zakričal, Vezali so ga k drevesu, da bi ga streljali.
Magdič in Dominko sta prosila: Ni ni-
česar kfiV, mater ima. Pomagalo je. Balažiča so zvezali. Ko se jim je zdelo, da je hiša dovolj preiskana, so odrinili skozi Bistrico. Peli so m streljali, da je bilo veselje.
Zavili sO proti črensovcem.
Takrat pa tisto znano presenečenje; kapitan Jurišič se je pomikal s četo pro-* ti Črcftsovcem.
Madžarov se je polotil strah. Krenili so proti Srednji Bistrici in od tod v Beltince. Bežali so.
»Stari, skoči z voza,« je dejal eden in s-unfl očeta pod rebra. Skočil je.
Balažič pa je tekel zvezan ža drdrajočim vozom. Tudi njega so nekje odvezali in ga spustili.
Minuli sd za Bistrico veliki dogodki. Mnogokrat smo Se videli praske med madžarsko rdečo in belo gardo. Tudi pokolji so se vrstili, dokler ni avgusta 1919 prav pri nas na Bistrici
prekoračila Muro redna jugoslovanska vojska,
rojena iz krvi in trpljenja in zasedla Prekmurje.
Dan ie cvetel, vojaška pesem je umirala v polju. Gjura se je sukal med vojaki, se smehljal in gorel od veselja. Bolan je ušel čez Muro in vrnil se je zdaj ter šel z vojsko na severno mejo. Se je imel bluzo, na kateri so se poznali sledovi krvi, katero je žrtvoval za- svojo domovino...
I* r o s 1 a v.a
Milko Kranjec
V Prekmurju imamo zdaj zanimiv in zgodovinsko važen dogodek: ne moremo se zediniti, kdaj, kako in kje naj se praznuje dvajsetletnica. Res je sicer, da je bilo Prekmurje pripojeno Jugoslaviji 12. avgusta 1919. leta. To je dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da se je ena dvajsetletnica že proslavila, in sicer lani, leta 1918., druga pa se zdaj. Lahko se zgodi, da se bo ena še praznovala. Res, da take proslave niso v ničemer škodljive in je tudi več možnosti, da pridejo vsi na vrsto. Kdor ni bil lani povabljen, bo letos udeležen. Kdor bi pa tudi letos ostal na cedilu, ima še mnogo časa, aa si na lastno pest improvizira proslavo in obdrži nekaj blestečih govorov, ter si zatakne v gumbnico stoklas in koprivo.
Bilo je vedno tako, da smo se Slovenci prepirali za vse mogoče stvari, ali da se bolje izrazim: za vsa mogoča dejstva. Prepirali smo se zato, ali smo narod ali ne. Prepirali smo se za jezik. Zakaj se tedaj ne bi prepirali za manj važne stvari, kakor je čas in način raznih proslav. NHiče ne oporeka, da so proslave same važne in potrebne. Toda nismo si nikdar na jasnem, kje naj bodo te proslave, kdaj naj se vršijo, kako in kdo vse sme biti navzoč. Zakaj, ni vseeno, ali so poleg samo častitljivi možje ali pridejo tudi falotje in razcapanci. Prav lahko bi kdo rekel, da imajo do proslave pravico vsi ljudje. Vendar smo lani ""vi-
deli, da to ni zaželeno. Jasno je bilo povedano, da niso potrebni vsi in nekateri lahko mirno doma ostanejo. V tem primeru lahko rečem: proslava je bila dana v zakup, kakor se vzame v zakup travnik ali njiva. Dela l^hko na tej njivi kdor koli, samo kruh bo už;val oni, ki je vzel njivo v zakup. Lahko pa je proslava splošno narodnega značaja, kaikršna naj bi bila letošnja: i za visoke goste i za cestne falote. Te proslave se sme udeležiti tudi oni, ki leta 1919. še ni bil na svetu, ne pa samo oni, ki je takrat sodeloval.
Tak način je vsekakor demokratičnejši in odgovarja zgodovinskemu razvoju. Zakaj lahko bi se zgodilo, da bi nekoč proslave sploh umrle, ker ne bi bile na^ vzoče osebe, ki so kar koli doprinesle k osvobojenju. Lahko bi se pa zgodilo tudi to, kar se je lani, da smo videli eno in isto osebo enkrat kot resnično sedečo na stolu in gledajočo ves dogodek z rosnimi očmi, istočasno pa je ta oseba kot zgodovinska osebnost sedela v ladji na vozu in skušala improvizirati vožnjo po reki. Bilo je sploh več takih zanimivih pojavov, o katerih bi bilo dobro razmisliti, ali naj se splošno priporočajo, ali pa naj drugič odpadejo.
Vprašanje načina je res težko vprašanje. Morali bomo izdelati natančna navodila. kaiko naj se vsaka proslava izvede, pri čemer tudi ni nepomembno, ali naj se proslava vrši en sam dan, en te-
Dvajset let gospodarskega napredka
Fran Murčič
/ Agrarna reforma in gospodarsko lice Prekmurja
Z dvajseto obletnico svobodnega življenja Prekmurja v Jugoslaviji se zaključuje prehodno razdobje, čigar glavna značilnost je bila popolno kulturno in gospodarsko zbližanje s Slovenijo. V tisočletni odcepljenosti je tuja sredina poizkusila vse načine, kako bi prekmursko ljudstvo raznarodila in ga vtopila v svoj miselni svet. Vse posledice bivših nasilnih režimov je pometlo prevratno leto, ki je z elementarno silo zahtevalo samoodločbo narodov in prdpad veleposestniškega, fevdalnega sveta.
Izvedba agrarne reforme je bil največji in najvažnejši dogodek v preteklih 20 letih. L. 1918. je prineslo tudi Prekmurju vero in upanje v boljšo bodočnost, v prihod novega življenja, ki se bo zgradil na ’ razvalinah starega sveta. Nič ni moglo zadržati po zemlji hrepenečega prekmurskega kmeta. Še ni bila odločena nova oblika vladavine,, še je obstajal stari svet in državljanska vojna je besnela v polnem razmahu, ko so se prekmurski kmetje sami polastili zemlje. Nova država jim je to zemljo pustila v nadaljnjo obdelavo.
V začetku je bilo videti, da bo agrarno vprašanje radikalno in enostavno rešeno, toda vprašanje izvedbe agrarne reforme se je zavleklo. Vedno več ovir je zastavljalo in onemogočalo rešitev zemljiške reforme. Na oblast so prihajali ljudje z novimi nazori, ki se niso ozirali na načrte predhodnikov. Agrarna zemlja je bila v tem času le v kmetskem zakupu in agrarni interesenti niso bili nikoli varni pred izigravanjem političnih špekulantov, ki so menjavali svojo orientacijo ter uporabljali agrarne interesente-volivce za svoje osebne koristi.
Šele 1. 1929. je prineslo zakon o agrarni reformi. Toda v desetih letih nesieur-no§ti in zaradi nastopa gospodarske krize st je marsikaj zamudilo. Končni rezultat je bil, da je bila agrarna reforma izvedena, zadovoljilo se je glavnim kmetskim zahtevam in podan je bil temelj za gospodarsko ozdravitev in napredek.
Agrarna reforma je spremenila gospodarsko lice Prekmurja. Ogromni kompleksi veleposestniške zemlje, ki so tvorili skoraj polovico vse obdelane površine, so se deloma razdelili, razparcelirali; ustvarila so se nova gospodarstva in nove domačije, število posestnikov do 3 ha se je v nekaterih občinah povečalo za 120, število posestnikov do 5 ha zemlje pa skoraj za 200 odst.' Na tisočih novoustanovljenih kmetijah se je začelo novo življenje. Dohodki veleposestev, ki so se nekoč zapravljali po različnih prestolnicah, so se porazdelili med ta novoustanovljena posestva, h nekdanjih poljskih
delavcev in<*berošev, ki so bili vpreženi v fevdalni veleposestniški voz, so sedaj postali posestniki in važni činitelji celotnega gospodarskega življenja.
Senčna stran zemljiške reforme so bremena, ki so v obliki javnih dajatev zadela novoustanovljena posestva. Javne dajatve, neposredni in posredni davki, kakor tudi zakupnina, odkupnina in anuitete so ovirale m ovirajo še sedaj po-polen razmah agrarnih kmetij. Toda ži-lavost in trdna volja prekmurskega kmeta za ohranitev novih posestev je znala najti načina in pota za izpolnjevanje teh vrzeli. Nastopila je doba sezonskega dela. Desettisoči prekmurskih sezonskih delavcev, ki so obenem tudi zemljiški posestniki, so podvojili svojo delovno storitev in si ustvarili nov vir dohodkov. Z zaslužkom sezonskih delavcev se mašijo podedovane vrzeli, dolgovi, krijejo se javne dajatve, preskrbuje se novo poljedelsko orodje, odkupuje agrarna zemlja. Milijonske vsote zasluženega denarja se investirajo v-kmetska posestva, ki se na ta način polagoma opomorejo, postanejo aktivna in izvršujejo svoje gospodarsko poslanstvo: postajajo zdrav temelj, na katerem se gradi vrhnja stavba narodnega gospodarstva.
Po dvajsetih letih se je gospodarski obraz Prekmurja docela izpremenil. Zaradi nepopolne izvedbe agrarne reforme
Na »Prekmurskem tednu" toči firma Hinka Francka sinovi d. d. brezplačno toplo in hladno belo kavo iz znamenitega nadomestka kave „Enrilo“.
Kava iz „Enrila“ je posebno hranljiva, poleg tega osvežuje in gasi žejo.
Obiščite »Prekmurski teden" in prepričajte se sami!
I
je sicer ostala še znatna plast ljudstva brez, oziroma z minimalno posestjo. Ti tvorijo ono plast sezonskih delavcev, ki se najbolj približujejo delavskemu svetu in ki bodo v drugem rodu že sami delavci. Srednje kmetije so pa nastopite pot k gospodarskemu ozdravljenju in tvorijo že sedaj aktiven gospodarski činiteij. Splošne posestne razmere, nepopolna agrarna reforma, drobitev posestev za-
radi načina podedovanja, zadolženost in nepravilna ocenitev zemlje še ovirajo popoten gospodarski razvoj Prekmurja. Vendar se z novo nastalimi gospodarskimi razmerami in nastopom mladega prekmurskega rodu v javnem življenju zaključuje doba pokrajinske izolacije. Naslednja leta *bodo potekala v popolnem soglasju s splošnim slovenskim gospodarskim in kulturnim dogajanjem.
Zlom srednjeveškega fevdalizma
Štefan Kovač / Trda pot od tlačanstva do zagrizenosti v košček lastne zemlje
Sama uzakonitev meščanskih svoboščin in zemljiške odveze po meščanska revoluciji še ni pomenila konec fevdalizma v kronovini sv. Štefana. Omilila je na eni strani te najhujša družabna nasprotja, na drugi strani pa jih je s pojavom meščanstva še bolj zapletla. Delovni človek, ki je bil prej glaebae ad-scriptus, je postal sedaj grofovski najemnik ali poljedelski in mestni proletarec, v najboljšem primeru pa bajtar. Res je meščanska revolucija na Madžarskem sprostila širše plasti ljudstva, vendar jih vse do danes hi spravila na oblast in pomedla s fevdalno gospodo. Fevdalni prevrata še hujši, ker ti narodi po večini niso imeli niti lastnega meščanstva. V kolikor je to obstajalo, se je sproti odtujevalo. Bili so to mali ljudje, ki so se navzeli madžarske kulture in civilizacije in so se s pomočjo obeh, favorizirani od fevdalne oblasti, dokopali do premoženja
deii* ali vse leto.
Drugo vprašanje ni nič manj težko: kdaj naj se proslava vrši. Videli smo, da se je ta dvajsetletnica vršila na samo devetnajstletnico; seveda iz različnih več ali manj netehtnih razlogov. Ali tudi letošnja ne pade natančno na dan, kakor bi morala, s čimer je že načeto vprašanje njene nujnosti. Najbolje bi bilo do minute natančno napraviti proslavo. Seveda za letošnjo ni tako kritično, zakaj dvajset let po letošnjem letu se bo lahko vršila štiridesetletnica in se bo pisalo 1959. Za ono lansko pa je že bolj kritično. zakaj če se bo tudi takrat eno leto odvzelo, bo tista'Proslava že dve teti Prej, in sicer 1957. Čim k višjim letnicam pa pojdemo na ta način, odbijajoč vselej eno teto, kar je upravičeno, tem zago-netnejša bo vsa stvar in bomo ob. proslavi stoletnice že imeli teto 2014 — prav tako pa bo narobe, če bo kdo poskusil še k letu praznovati dvajsetletnico.
A nič manj ni otežkočeno vprašanje kraja, kjer naj se proslava izvede. To se je tudi pri nas pokazalo. Lani se je proslavljala na vasi, letos se bo v mestu. Lahko pa si kdo izmisli in bo rekel: Proslavo bo treba napraviti na Muri. na brodu. Drugi se‘bo odločil za cesto med tem in tem krajem. Zagovarjati se da vsaka stvar. Vendar lahko postane taka stvar usodna in- napravi mednarodne snore. Vzemimo primer, da bi hoteli proslaviti sv Cirila in Metoda. Nekateri bi se odločili za Solun, drugi zopet za Koc-lievo prestolnico nekje na Blatnem jezeru. Začudeni bi bili i Grki i Madžari, ko
bi slovansko množice romarjev privrele v te kraje in jih posedle. In še mnogo ie takih primerov, ki bi zadajate natančnemu človeku mnogo skrbi in ga privedle v težko, nerešljivo zagato. .
Če s teh strani gledamo na vsako proslavo, moramo biti v velikih skrbeh, kje, kdaj In kako naj se proslava izvede. Nič manj pa, kakor sem že omenil, ni važno, knio sme biti vse na proslavi, kdo mora sedeti na prvem stolu in kdo naj hlipa yes dan na soncu. Zlasti pride v poštev vprašanje društev, korporacij, ustar. >v, organizacij, predvsem pa še uniformiranih oddelkov. Vprašanje #ie tudi, katera teta se recimo ta ali ona organizacija lahko udeleži proslave in kdaj mora ostati doma. Prav tako je z vsakokratnimi razstavami: kaj vse je lahko razstavljeno in kaj ne sme biti. Vprašanje se kom-plicira, če hočemo razstaviti tudi kako zgodovinsko hišo, ali celo kakšno celotno pokrajino, mesto, vas in podobno.
Na svetu je bil vedno mnogo ljudi, ki so vsako stvar odvedli s poti preprostosti na pot kompliciranosti. A važno je tudi še pripravljalno delo, zakaj izkazalo se je doslej, da so se proslavili predvsem oni. ki so sedeli v odboru. Izkazalo se je tudi, da so bili te premnogi razočarani. ker niso sedeli v odboru in ker se jih sploh ni vprašalo na nasvet.
Slovenci bomo morali brez dvoma sklicati meddruštveni slovenski odbor, ki .naj odloči, kako. kje in kdaj naj se vse bodoče proslave vrše. in kdo sme biti navzoč. Dokler pa to ne bo, ne bo redu iu miru.
močnih lokalnih vplivov. Med narodom so si ustvarili fevdalni svet v malem, ki je bil poln parvenijstva in socialnega izkoriščanja lastnega naroda.
Oblast nad ljudstvom, udeležba na grofovskih lovih in bogatih proščenjskih pojedinah, plesi in modne revije, so bile edini okvir družbenega in kulturnega izživljanja večine domače intebgenefe, ki se je predajala duševni lenobi ra se ni poglobila v socialno strukturo naroda, niti ni skušala spoznati važnih gibal družbenih dogajanj v svetu. Nosila je pečat narodu odtujenega malomeščanstva, kateremu je imponiral aristokracizem plemstva, ki ga je skušala smešno posnemati. Le nižja duhovščina in pri prekmurskih Slovencih druge ni bilo, je ostala v stiku z narodom. Bila je po večini dober slovenski dušni pastir. Šele tiik pred prevratom je nekaj slovenskih duhovnikov s Kleklom na čelu med prekmurskimi Slovenci začelo plesti prve kulturne in politične vezi s Slovenci preko Mure. Delo slovenske duhovščine se ni moglo sprostiti fevdalnega oklepa. Skoro vsaka fara je imela grofa za patrona in szoinbathelysko bogoslovnico so vodili škofje-grofje. Široke plasti narodov krone sv. Štefana so bile popolnoma odrinjene od oblasti in upravljanja države. Potlačene so bile v popolno pasivnost. S plačilom davkov in odslužitvijo vojaščine ter zadostitvijo religiozni potrebi se je nehalo njihovo javno življenje. Ljudje so bili samo podaniki države in pripadniki cerkve.
Osvobojenje nas je formalno iztrgalo 'vl organiziranega madžarskega fevdalizma. Dvajset tet svobode pa še ni uničilo kvarnih posledic .njegovega razkraja. Agrarna reforma je močno znižala posebno v lendavskem okraju število bajtarjev in najemnikov ter čistih poljskih proletarcev (beroši na veleposestvih), ni pa zaradi nepravočasne in napačne svoje izvedbe zadostno gospodarsko okrepila agrarnih interesentov. Agrarna reforma je bila izvedena dokončno v letih najhujše agrarne krize (1932), ne pa v največji agrarni konjunkturi takoj po prevratu. Zemlja je bila oddana ljudem za visoko odkupnino brez inventarja in potrebnega kredita s strani države za postavitev stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Posledica je bila velika zadolžitev agrarnih interesentov, ki še danes, poteg preobljudenosti prekmurskega ozemlja, tira ljudi na sezonsko delo. Splošna gospodarska kriza je ta položaj še bolj zapletla. V Prekmurju je vsako teto več
polproletarcev, ki nimajo dovolj zemlje za preživljanje. To so tipični sezonski delavci, ki jih poznajo samo močno fevdalne dežele kot Madžarska, Romunija, Poljska in Slovaška. Porast sezonskih delavcev je razumljiv kljub izvedbi agrarne reforme, če se upošteva, da je na Goričkem 80%, na Ravenskem pa 60% vseh •posestev pasivnih.
Pred prevratom je imelo deset veleposestnikov H vse plodne zemlje v svojih rokah. Od te zemlje je je še ostalo mnogo posebno gozda pri veleposestnikih. Število veleposestnikov se ni zmanjšalo, ker so se nekateri meščani dokopaH do veleposestev. Veleposestniška zemlja se je podelila tudi priseljencem kolonistom in celo meščanskim inteligenten! onstran Mure, kar je. slabo vplivalo na Prekmurce.
Ob prevratu, kakor tudi v poprevrat-nih dneh so si mnogi po vaseh in trgih ter v obeh prekmurskih mestecih ustvarili pozicije, spretno izrabljajoč gospodarsko konjunkturo, nepoznavanje socialnih prilik s strani novih oblastnikov ter neurejenost naših političnih razmer. Te gospodarske pozicije so tudi močno vplivale v kulturnem in političnem oziru na razvoj prilik v Prekmurju. Te pozicije so danes tudi še nosilci fevdalne mentalitete, dasi je njihovo gospodarstvo že popolnoma liberalno-kapttaHistfčno.
Povezanost teh gospodarskih pozicij, ki so vse v rokah meščanstva, z dnevnim kulturnim in političnim življenjem v Prekmurju dovaja včasih celo do smešnih paradoksov, ko malomeščani dolže boljševizma mladi prekmurski rod, vzgojen v slovenski šoli, ko prinaša najpriuii-tivnejše in elementamejše pridobitve meščanske kulture v njihovo malomeščansko, s fevdalno miselnostjo prepojeno okolje.
Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugas-nepravica zavarovanja „Večernikovih“ naročnikov na
10.000 din
Razvojne smernice na zemlji onkraj Mure
Inž. Petkovšek / Prekmurec je izvrsten gospodar, kjer mu količkaj kaže na dobiček
Prekmurje obsega 93.000 ha ter ima 90.650 prebivalcev. Obrti in industrije le malo, 85% prebivalstva se peča s poljedelstvom ter odpade le 0.87 obdelovalne zemlje na enega kmetskega prebivalca.
Vseh kmetijskih gospodarskih edinic je 17.030, od katerih je 27% pod 2 ha velikosti, v lendavskem srezu celo 35%. V velikosti pod 5 ha je 12.280 edinic ali 72%, v lendavskem srezu celo 88%, tako da je v tem srezu le 12% kmetij velikih nad 5 ha oz. 5.7% nad 10 ha velikosti. Prevladujejo torej manjša posestva, kj ne nudijo dovolj zaposlenosti prebivalstvu.
Dve tretjini Prekmurja je ravnina, ena tretjina valovit, hribovit svet. V južnem delu so višje Lendavske gorice z dobrimi vinogradniškimi legami, v severnem pa Goričko z ugodnimi legami za sadjarstvo. Po ravnini je zemlja prodnato-peščena, talna voda se zelo menjavat da trpe kulture v suši zaradi prenizke, ob nalivih zaradi previsoke talne vode. Na suši trpi pogosto tudi Goričko, katero tvorijo tudi prodnato-peščene naplavine. Le ob Lendavi, ob vznožju Goričkega in po doHnah Goričkega je težja zemlja, ki je še dosti čaka na osušite*.
Pomladi so v Prekmurju razmeroma zgodnje, poletja vroča. Povprečje padavin znaša 790 mm. V ravnini je pomlad zelo vetrovna, zemlja se še bolj osuši. Pogoste poplave Mure in Lendave povzročajo mnogo škode.
Zaradi teh prilik in goste naseljenosti je gospodarsko stanje Prekmurja nekoliko boš neugodno. NI pa tako hudo. Stanje bi bik) takoj ugodnejše, ako bi se cene živini in pridelkom nekoliko popravile. Malokdo je tako dovzeten za naipredeik kot ravno Prekmurec, samo pokazati se mora hitro denarni uspeh. Zato ni težko ustanoviti razne strokovne ta gospodarske organizacije, morajo pa takoj nuditi članom viden dobiček, drugače jih hitro opuste. Zato se tudi kmetijstvo httro prilagodi trgu. Ko so se cene konjem ta žrebetom nekoBko popravile, se vidi že pri vsakem malo večjem kmetu po dvoje ta troje žrebet iji gospodar se vozi z lepo rejenimi kobilami. Ko je pa svoj čas Avstrija ustavila uvoz težkih žrebet, se je gospodar malo brigal za suhe kobile, ki so bile samo še za brazdo, ne da bi mu kaj nesle. Naj samo porastejo cene mladim rejenim bikom, nihče jih ne bo znal tako dobro krmiti kakor Prekmurec. Takoj.bo pripravljenih letno po 400 do 500 vagonov za izvoz.
Skoda bi bilo, če M za pouk in napredek dovzeten kmetski naraščaj trajno stožil le kot navaden poljski delavec. Zato je potrebno, da se ta usmeri v druge poklice po strokovni izobrazbi v obrtnih ta trgovskih šolah. Z urejenim dednim pravom je treba ustaviti nadaljnje razkosavanje zemlje ter starše navaditi pravo-
časno odvajati otroke v druge poklice in jih ne izrabljati že od rane mladosti za sezonsko delo. S tem bodo pomagali otrobom in se izognili prepiroift, ki so žal v 'prekmurskih družinah ob delitvi domače zemlje tako pogosti.
Prekmurska polja se dobro obdelujejo, preveč se pa izkorišča zemlja ob pomanjkanju gnoja. Tudi za travnike in sadno drevje se premalo skrbi. Tako se prideluje premalo detelje In živinske krme, ki ju redno vsako leto pomanjkuje. Plemenske krave prežive zimo skoro ob sami slami.
Goji se težja simodolska pasma, ki trpi na preslabi prehrani. Posebno krave, ki ob slabi krmi obdelajo tudi vsa polja. Zato je posebno važno trajno osveženje krvi in vpeljavanie plemenjakov od drugod. Kjer so konji, se goveja živina zanemarja in najboljše kmetije odrejajo slabo goved. Stanje živine je krog 38.000 glav. Pri konjereji prevladujejo težki medjimurski konji, M jih je nekaj nad 5000.
še najbolj zapuščena je svinjereja. Hlevi so slabi, zato tudi bolezni precej razsajajo. Z vpeljevanjem polnejšega sred-
njega jorkširja so se živali že preeej zboljšale, le, kot se z vsem v Prekmurju hiti, da bi bil prej denar, se tudi mlade svinje prehitro pripuščajo. Perutninarstvo je precej razvito, ker je dosti žita. Štajerka se pa ne more prav razviti.
Sadnega drevja je zlasti po Goričkem dosti, pridelovalo se je pa sadje glavno za pijačo za dom, zato je pravilna oskrba, obiranje in spravljanje sadja premalo vpeljano. Proda se letno do 100 vagonov jabolk. Precej se skuha slivovke za prodajo in dom. Manj ugodni so krail za orehe in kostanj.
Vinogradništvo, razen v Lendavskih goricah, ni posebno razvito. Po Goričkem se ie razširila šmarnica, da je je skoro 5 krat toliko kot cepljene trte, katere je le krog 60 ha. V Lendavskih goricah so vinogradi dobro oskrbovani, slabše je pa kletarjenje, zato ta razmeroma prav dobra vina niso tako znana in iskana.
Mnogo se bi dalo doseči ravno v teh ravnih legah z združenimi močmi in skupnim delom, a kot rečeno, prehitro se vse ustavi, če id takoj denarnega uspeha ta plačila v denarju.
Fran Trdko / Prekmurske kmetije so davčno preobremenjene
ja in s tem tudi nova klasifikacija. Na podlagi zemliarine oz. osnovnega davka se odmerjajo posredni davki, doklade, ki znašajo pri' nekaterih občinah 190—220 odstotkov zemliarine. če primerjamo višino avtonomnih doklad s čisto zemlja-rino, pridemo do zaključka, da težijo kmeta predvsem samoupravne dajatve.
Zaradi nepravilnih. osnovnih odmer je prekmurski kmet davčno preobremenjen. Posestnik na Ravenskem, ki poseduje 8 do 10 oralov zemlje (srednja. kmetija), le s težavo zadošča davčnim obveznostim. N/pr. na 1 oralu zemlje se poseja 100 kg pšenice, kar da poleti 400—500 kg pridelka. Gena pšenice znaša od 150 do 170 din. Z izkupičkom pridelka krije javne dajatve in tako ostane vprašanje vsakdanjega življenja še vedno odprto. Poleg tega pa lahko pride vmes še špekulacija žitnih oen. Tako je n. pr. stal lansko leto pomladi cent žita 200 din, v jeseni, ko je kmet prodajal, pa 130- do 140 din.
Zbijanje cen ih različne špekulacije z nakupovanjem poljedelskih pridelkov povzročajo predvsem posredniki. To se Opaža pri vseh pridelkih, ki jih kmet vrže na trg, tudi pri sadju in živini. Med producente in konzumente je stopila kopica posrednikov, W špekulativno povzročajo pad in dvig cen kmetovih pridelkov. Hrvatski primer Gospodarske
Z delno izvedbo agrarne reforme so se posestne razmere v Prekmurju bistveno spremenile. Izginila so plemiška veleposestva, ki so v predprevratnem času obsegala večji del obdelane zemlje. S par-celiraniem teh zemljišč so nastala nova kmetska' gospodarstva, lastniki so postali prejšnji poljski delavci in najemniki. Novoustanovljena gospodarstva so, - zaradi nabave potrebnega inventarja zašla v dolgove, ki so jih znatno povečala bremena anuitet dobljene agrarne zemlje.
Nove razmere po prevratu vsebujejo še marsikatero dediščino minulega fev-daln&a sistema. Te nepravilnosti najdejo svoj izraz najbolj pri odmeri dajatev, posebno zeml jarme. 2emlferifta se odmerja po katastrskem Sistem donosu, ki je izračunan enotno na posamezne kulturne vrste zemljišča po kakovosti zemlje. Ta čisti donos ie bil dotočen za Prekmurje leta 1885. in se do sedaj še ni izpremenil. Da je zemljarma v Prekmurju odmerjena previsoko, je kriva predvsem nepravilna klasifikacija zem-ljiSč. Zemlja je uvrščena v L—HI. razred, kar pa seveda ne odgovarja dejanskemu stanju. Delna krivda je tudi ria previsokem količniku (»30*), dočim je v ostalih krajih Slovenije količnih znatno manjši. Da bi se rešilo vprašanje ■ zem-ljarine, je potrebna predvsem nova izme-ritev nekaterih vasi, ali vsaj reamtmlaci-
sloge nam kaže izhod, kako preprečiti take škodljive pojave. Zaradi nizkih, ne-sigumih cen ne more kmet izboljšati živinoreje, majhna posestva ne morejo krmiti večjega števila živine.
Drugo važno vprašanje je zadolženost. Zaradi nabave najpotrebnejšega inventarja je le redka prekmurska kmetija prosta dolga. Skoraj v vsaki večji vasi so premožnejši vaščani osnovali posojilnice, ki vsrkavajo levji delež dohodkov zadolženega gospodarstva. Tudi odplačevanje agrarne zemlje v znatni meri obremenjuje gospodarstva. Razni nasledniki prejšnjega sistema, ki so v posesti gmotnih sredstev in politične oblasti, izkoriščajo agrarne interesente v svoj prid.
Da se prekmurskemu podeželju ustvarijo boljši pogoji in, zagotovi napredek in donosnost, je v prvi vrsti potrebna nova izmeritev zemlje, ali vsaj nova klasifikacija. Javne dajatve bi se normalizirale, izboljšale cene. gospodarski!, pridelkov. Vse te zahteve so pa v tesni zvezi z bojem vseh slovenskih kmetij za splošno izboljšanje pogojev, za zdrav teme!! narodnega gospodarstva.
Spored
Prekmurskega tedna
V soboto, 17. junija: Ob 10. dopoldne otvoritev »Prekmurskega tedna", ki ga bo otvoril ban dr. M. Natlačen. Ogled razstavišča. Ob 11. svečana seja občinskega odbora Murske Sobote, izročitev diplomo banu. Ob 14. konferenca delegatov trgovskega kongresa v Grajskem kinu. Ob 19.30 sokolska akademija na grajskem dvorišču. Ob 21. družabni večer na veselične« prostoru PT.
V nedeljo, 18. junija: Ob 6. budnica Ob 9. polaganje venca na grobove legicr narjev. Od 9. do 11. kongres trgovcev. Ob 9.30 prihod udeležencev olimpijski vožnje, zaključek kolesarske dirko za po* kal PT, cilj pri trgovini Stivan. Ob 10. povorka vseh avtomobilistov, kolesarjev itd-. Ob 11. svečana otvoritev Trgovskega do-mai Ob 11.30 povorka Sokola. Ob 15. telovadni nastop mariborske sokolske žup? na stadionu SK Mure.
V torek, 20. junija: Vprizoritev O. Župančičeve drame »Veronika Deseniška“ n* grajskem dvorišču. Začetek ob 21.
V sredo, 21. junija:	Kolesarski dan, Nagrade: Kolesa in tolažilne nagrade.
V četrtek, 22. junija: Ob 21. gostovanje ljubljanske drame v Sokolskem domu.
V soboto, 24. junija: Ob 15. plavalne tekme v mestnem kopališču. Priredi SK Mura. Nagradno streljanje na „golobe“ v priredbi Lovskega društva M. Sobota. Začetek ob 14. Od 20.do 21. prireditev Meddruštvenega odbora v dvorani grajskega ldna. Ob 21. pozdravni večer na čast biv-^ šim uradnikom, uslužbencem itd., ki so bili v Prekmurju. (..Prišleki".)
V nedeljo, 25. junija: Ob 6. budnica z aeroplani. Ob 8. maša za gasilce v cerkvah obeh veroizpovedi Ob 8.30 otvoritev živinorejske razstave. Ob 9. gasilska svečanost gasilske župe Murska Sobota. Ob 9.30 povorka mladine Prosvetne zveze. Ob 10. Mladinski tabor v parku za gradom. Ob 11. nastop gasilcev soboške gasilske župe s prostimi m požarnimi vajami. Po zaključku mimohod. Od 15. do 17. letalski meeting. Ob 18. motociklistične dirke na progi Gederovci—Murska Sobota v priredbi Touring kluba Murska Sobota. „ Za dnev med tednom so prijavljene razne šolske in druge ekskurzije.
E. S. BRUCE:
45
PjuSamakoua d**iuu/uit
»Kar zlorabila sva vašo gostoljubnost, gospod,« je tedaj dejal Beeke. »Zelo sva vam hvaležna za sprejem. AH imate tudi tu -kaj zanimivega?« je še vprašal nato in z roko dvignil žametno zagrinjalo, ki je zakrivalo močno okovana vrata. Uganil je, da se mora tu zadaj skrivati nekaj pomembnega.
•Tu pa ni nič takega,« je mimo odvrnil Carrington. »Samo nekaj privatnih skrivnosti, ki jih pa nikomur ne pokažem, ker za druge ljudi niso zanimive.«
Hitro je popravil zagrinjalo, da ie spet skrilo vrata.
»Oprostite mi, da sem bil tako radoveden,« je sikoraj proseče dejal Beeke.
Zdelo se mu ie pa, da js uganil, kaj se mora tam zadaj skrivati.
»Torej prvega aprila se spet vidiva, gospod Carrington I« je dejal. »Še nekaj! Saj naju kaipitan Piper lahko spremi na policijo? Dobiti mora sprejemno potrdilo za Clintonovo uro.«
»To pa res ni potrebno, gospod Beeke.«
»Ure brez potrdila ne. smem sprejeti.«
»Pa ga dajte menil«.
»Nemogoče, gospod. Formularja nimam
s seboj...« Zavzdihnil je. »Saj vesta, kakšna so uradna pota! Vse po predpisih. Kaj hočete? Človek se mora takšnim neumnostim ukloniti in se jih počasi še kar privadi. Torej lahko vzamem Piper-ja s seboj?«
»Prav,« je odvrnil Carrington in se. nasmehnil. »■Piper, spremite gospoda, toda potrdila mi ni treba prinesti. Strgajte ga »n ga med potjo zaženite stran.«
»Da, gospod.«
Beeke in Eustace sta puščavniku prav prisrčno.stisnila roko in potem šla. Eustace je bi! ves obupan, ker ju je Piper spremljal. Tisoč vprašanj je misli! zastaviti svojemu predstojniku, pa jih zdaj ni mogel.
»Žal mi je, da se morate z nama truditi, Piper,« je prijazno rekel Beeke, ko je kapitan za njima zaklenil velika vrata v zidu. »Vaš gospodar je zelo zanimiv in spreten človek. Res lepo pohištvo ima. Najbrž mu tudi vi malo pomagate, kaj?«
»Ne preveč,« je odvrni! kapitan. »Skoraj vse naredi sam.«
Med tem pogovorom so prišli na stezo in lonaiu nato so že šli po cesti, ki je
držala proti vasi.
Nadzornik Gibbons je bil sam v pisarni, ko so prišli do pOMcije.
»Kje je Nash?« je hitro vprašal Beeke.
»V Paigeovi hiši vas čaka, če se' ne motim;« je odvrni! Gibbons in odložil pero. »Paj, vi ste, Piiper? Nisem mislil, da vas bom danes Še videl.«
»Ni nameraval priti, pa je vendar tu,« je suho dejal Beeke. Vsa njegova ljubeznivost je iznenada izginila. »Piper, obtožujem vas sodelovanja pni umoru Toma Pagea. Opozarjam vas, da bo vsfe to, kar boste izjavSi, utegnilo stožiti za odkritje pravega zločinca.«
* '
Te besede so udarile kakor bomba. Kapitan Piper je prebledel hi se prijel za mizo. da ni omahnil. Nadzornik Gibbons je skočil kvišku.
»Ali se mar norčujete, gospod Beeke?« je ves jezen vprašal. »Piperja poznam že dolga leta.«
»Čeprav bi ga poznali že takrat, ko je bil še mornarček! -Kaj se pa vmešavate?« je vzkliknil Beeke. »Piper, če bi radi kaj priznaH?.,. Govorite!«
»Motite se, gospod,« je zajecljal kapitan. »Jaz nisem ubil ubogega Toma Pagea. Moj najboljši prijatelj je bil.. Mene vendar ne morete aretirati, gospod Beeke!«
»Da vais ne morem? Saj sem vas žel«
»Rekli ste mi, naj grem sera, da dobim potrdilo...«
»To sem rekel samo zato, da ne bi vašega gospodarja preveč vznemiri!,« je odvrnil Beeke. »Ne maram, da bi vedel, kaj se je z vami zgodilo.«
»Moj Bog, pa vendar ne mislite, da...«
»Ne zanimajte se za to, kar. jaz mislim, Piper,« mu je segel Beeke v besedo. »Ali mislite kaj priznati ali ne?«
»Ne, gospod, motite se. To je vse, kar morem reči.«
»Dobro. Do jutri se boste morda že kaj premislili. Zaprite ga v celico, Gft>-bons!«
Gibbons je vzrojil:
»Toda, gospod Beeke...«
»Rekel se« vam, da ga zaprite v celico!«
»Ne razumem vas...«
»Kdo pa zahteva od vas, da bi me razumeli?« je zakričal Beeke. »Ali je pre-iskkva poverjena vam. »H meni? Zaprite tega človeka, ali pa ga bom moral jaz sam.«
Beeke je govoril posmehljivo in rezko.
Gibbons ga je divje ’ pogledal, potem pa je pomignil Piperjurnaj gre za njim.
Beeke jima je sledil. Pregledal je vse jetnikove žepe in se prepričal, da so vrata njegove celice dobro zaklenjena.
(Dalje sledi.)
Novice
Težka nesreča pri Medlogu
VEČERNI VLAK NA PRELAZU RAZBIL KMETSKI KOLESELJ — POSESTNIK FRANC KUDER SE BORI S SMRTJO
Celi e, 17. junija.
Na znanem železniškem prelazu v Medlogu v Savinjski dolini, kjer se je pred leti zgodila velika nesreča, ki je terjala več življenj, se je sinoči primerila spet večja nesreča. Posestnika 40-'etni Volavšek Jože in 41-letni Frane K u d e r iz Šešč pri Sv. Pavlu sta se orotl večera vračala na kmetskem koles-iiu iz Celja, kjer sta bila po opravkih. Ko sta vozila preko znanega prelaza, je hipoma privozil večerni celjski vlak ter z 'okomotlvo zadel v koleselj, ga razbil na ivoje ter polovico ko)esl]a vlekel s seboj še kakih 400 m, nakar se je ustavil. Ob udarcu je pos. Volavška vrglo ob stran, dočim je priletel pos. Kuder na odbijače lokomotive, ki ga je vlekla s seboj.
Na kraj nezgode je prihitel takoj rešilni avto, ki je odpeljal oba ranjenca v
bolnišnico. Težko ranjenega konja pa je konjač takoj ubiL Hude poškodbe ima zlasti pos. Kuder, ki ima precej poškodovano glavo, zlomljeno roko v ramenu ter več reber. V trenutku, ko to poročamo. leži v bolnišnici še nezavesten. Bati se je. da bo poškodbam podlegel. Volavšek je dobil nekaj ran na glavi in po telesu, ki pa so lažjega značaja.
Kako je prišlo do te prometne nezgode, trenutno še id znano. Posehna komisija pa bo še tekom današnjega dneva ugotovila dejanski stan ter vse okolnosti. Ob tej priliki zopet opozarjamo železniško upravo, da bi bilo treba — če že drugje ne — vsaj na prelazu v Medlogu postaviti zapornice. Več usodnih nesreč, ki so se tu že primerile, menda dovolj glasno vpije, kaj je na tem mestu potrebno storiti!
V pomoč slovenski materi
POŽRTVOVALNO DELO ZAŠČITNE SESTRE GDČ. ZORE HERAKOVIČ.
Higienski zavod v Ljubljani je priredil vzdolž severne meje več higienskih razstav o negi dojenčkov. V Vuzenici je bi-a otvorjena v nedeljo v telovadnici Sokolskega doma. Razstavo je vodila požrtvovalna zaščitna sestra gdč. Zora He-rako vič. Kljub hudim nalivom je podnevi obiskovala razstresene in oddaljene domove, kjer bivajo matere z dojenčki, jim dajala nasvete o pravilni negi, ■iiromašne matere pa obdarovala še s ple ničkami in srajčkami — dar Društva pri-ateljtc Slov. goric —, a zvečer je po povratku vsa utrujena še predavala in predvajala poučne filme. S 16. t. m. je bila razstava zaključena s. predavanjem o nalezljivih boleznih s filmom »Dva brata«. Banovinski zdravnik g. dr. Pregl se je v zbranih besedah zahvalil zaščitni se-
stri za njeno trudapolno in neumorno delo s prošnjo, da ponese zalivalo na vsa merodajna mesta, ki so na kateri koli način pripomogli k razstavi, ki so žrtvovali za prejete dojenčkove opreme in gmotne žrtve celokupne prireditve. Hvaležnost Vuzeničanov pa se bo gotovo najbolje odražala v dejstvu, da se bodo v kolikor je mogoče ravnali po prejetih naukih. Prosimo, da bi Higienski zavod ob prvi oriliki zopet priredil higiensko rastavo s koristnimi predavanji in filmi, morda celo v razširjeni obliki. Naše siromašne matere pa so spoznale v darilih, da z njimi sočutijo vse slovenske matere širom Slovenije ter bodo rade vzgajale svoje dojenčke z vso ljubeznijo za zavedne Slovence in Slovenke.
Zločinska roka požiga domove
V noči na petek je nenadno nastal po-rar pri Vrbnjaku Francu na Sp. Hajdini.
K • srečr Sta neka avtomobilista zapazila orve plamene, ko sta se pripeljala do hiše. Domači so vsi trdno spali. Komaj sta ■ih prebudila. Z‘veliko požrtvovalnostjo ,ta pomagata reševati živino, orodje ta
pohištvo. Prihiteli so tudi gasilci iz Hajdine. A, žal ni bilo v bližini potrebne vode. z malenkostno zavarovalnino ni krita škoda. Ogenj je bil podtaknjen. Letos ie ta požar že četrti na Hajdini. Hajdin-čani so v velikem strahu pred zločinsko roko. ki jim zažiga domove.
KOROŠKIM VOJNIM OŠKODOVANCEM.
' Vojni oškodovanci, državljani Jugoslavije, ki so utrpeli za časa vojnih dogodkov na Koroškem v letih 1918.—1920. katero koli škodo, se pozivajo, da 'isto nemudoma ponovno prijavijo z navedbo predmetov in brez cene podpisanemu odboru, oddelek za Koroško na Prevaljah, <er je edino ta odbor kompetenten, ure-'evati zadeve vojnih oškodovancev iz Koroške in dajati informacije.;— Odbor vojnih oškodovancev, oddelek za Koroško na Prevaljah.
1947. leta omejili streljanje srnjadi v svojih revirjih. V bodoče se bo smelo na 200 ha kakšnega lovišča ustreliti .samo enega srnjaka in samo eno srno na leto. Podobno omejitev bi rado Lovsko društvo doseglo v lovskih revirjih slovenjegraškega ta dravograjskega okraja.
KRAJEVNA PROTITUBERKULOZNA LIGA V RUŠAH.
Iz letnega poročila agilne krajevne Protituberkulozne lige v Rušah posnemamo, da je razdelila v mesecih januar, februar, marec in april revni šolski deci 1257 litrov mleka in 1126 hlebov kruha v skupni vrednosti 4.471.75 dih. Iz računskega zaključka pa je razvidno, da je delovanje lige res uspešno in hvale vredno, kar dokazujejo številke same. Posebno priznanje za to človekoljubno delovanje zasluži marljivi odbor.
VLAK POVOZIL ŽENO
V Slavonskem Brodu je povozil vlak ženo graničarskega kapetana “Miljutina Miletiča, ko se je peljala po šestletnem bivanju v Mojstrani z možem ta tremi otroci na moževo novo službeno mesto v šabctj. Miletičeva. ie poškodbam podlegla.
ZA SRNJAD SE BOJIJO
Lovski, zakupniki in lastniki lovišč s Pohorja in Kozjaka so se na podlagi pd-sibne ankete, ki je bila sklicana na pobudo Lovskega društva na mariborskem okrajnem glavarstvu, sklenili do bodo do
NATOVORJEN AVTO ZGRMEL V NARASLO KRKO
Poročali smo, da je zadnje vodovje na Dolenjskem marsikje preplavilo tudi ceste, da je bil promet na več krajih ustavljen. Tudi lesni trgovec Vukčevič iz Globočic je moral zaradi narasle Krke ustaviti vožnjo s svojim z drvmi do vrha naloženim tovornim avtomobilom, s katerim je peljal v Zagreb. Se preden pa je vodovje dovolj upadlo, je hotel trgovec vožnjo nadaljevati. Naglica pa je postala zanj usodna. Ko je namreč privozil na neki most čez Krko, ki je bij še na ool pod vodo, se je most pod težo avtomobila zrušil, in . avto je zgrmel v vodovje. K sreči sta šoler in še nekdo, ki ga je. spremljal, pravočasno oparila ne' varnost ter se s skokom iz avta rešila gotove smrti. Tovornik bo ostal v Krki. dokler ne bo vodovje upadlo.
VELKA NAPREDOVANJA UČITELJSTVA
Ob zaključku letošnjega šolskega leta je prosvetno ministrstvo izdalo odlok o napredovanju slovenskega učiteljstva v višje položajne skupine. Napredovalo ie več sto učiteljev in učiteljic.
o Pri Sv. Lovrencu na Pob. gostuje danes v soboto, mariborsko gledališče komedijo »Partija šaha«.
o Na poti Iz šote sl lezlomlla roko 13-letna viničarjeva hčerka Elizabeta Sturmova fcz Z* Polskave.
z .bogato vezenino
Za boljše RMriio se zopet ntnogo uporablja lepa in okusna vezenina. Tudi barvaste čipke in vezeni motivi osla* nejo lepi, če operete teko občutljivo perilo v obilni i» .blagi peni Luxa. Lux tudi najbolj nežnim nitim ne škoduje in. ohranj svileno perilo dolga kot
za vse poletne tkanine
tudLv-
o Službe za hanovinske cestarje Banska uprava je razpisala službe za cestarje na banovinski cesti Dravograd -Polana - Cma, na banovinski cesti Ma-renberg - Ribnica - Brezno in na banovinski cesti Černelavci - Gornia Radgona. Prosilci smejo biti stari od 23 do 30 let m morajo vložiti prošnje pri okrajnih cestnih odborih.
o CM podružnice prosimo, da naznanijo delegate, ki se udeleže velike skupščine 2. VII, v Ljutomeru. Istotako je sporočiti do 20. VI. seznam onih. ki žele obed in prenočišča. Za obed (za osebo po 12.— din) je nakazati GMD do 20. VI., ker mora Družba naročene obede najprej plačati.
o Akcija za otroške košare, ki jo je izvedla v letošnjih dečjih dnevih Jugoslov. Unija za zaščito dece v.Ljubljani je lepo uspela, kar pričajo do sedaj poslani tozadevni denarni prispevki. Vsem onim, ki so darovali v Fond za otroške košare, se Unija za zaščito dece najiskreneje zahvaljuje, vse one pa. ki še niso poslaK nabiralnih pol. odn. obračuna, pa najvljudneje prosi, da store to čimprej.
o Gad e pičil pri nabiranu jahod 12-letno Angelo Eferlovo, hčerko posestnika iz Zg. Kungote na Kozjaku. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico.
o Crešnia je nevarna. S sreonje je padla in si zlomila obe nogi viničarka Al. Mlinaričeva iz Zitanc pri Sv. šurijo v Sl goricah.
o Mizarski pomočnik oznanjal po gozdovih krivo vero. Po gozdovih okrog Primskovega pri Kranju je prirejal tajne sestanke in oznanjal krivo vero pristaš anababistične sekte neki mizarski pomočnik iz tamkajšnjega kraja. Pri zasliševanju na kranjski policiji je > močnik priznal, da je razširjal anababistično literaturo.
o V naraslo Ljubljanico je skočiL Ljubljanski policiji je bilo javljeno, da ie v bližini Karlovškega mosta skočil v Ljubljanico neki neznani moški.
o Strela uničila cerkev. Pri zadnjih nevihtah je udarila strela v cerkev Sv. Antona pri Starem trgu ob Kolpi. Planm ni so v trenutku zajeli leseno streho ta celotno poslopje. Okoličanom se je posrečilo rešiti samo svetnike z oltarjev in kelih. Škode je nad 70.000 din, cerkev pa je bila zavarovana samo za 5000 din.
o Spremembe v železniški službi. Po službeni potrebi so prestavljeni: Alojz Pavšer iz Ptuja na Rakek. Rudolf Jezov-šek z Rakeka v Ptuj. za šefa postaje v Mislinju Franc Kala iz Slovenjgradca, za šefa postaje Šmarje pri Jelšah Adolf Čarman iz Št. Petra v Savinjski dolini.
o Velika proslava Koroških borcev bo v nedeljo 30. julija na Ljubnem ob Savinji ob priliki 201etnice osvojevalnih bojev. Na sporedu je služba božja, manifestaoii-ski zbor in velika narodna veselica. Na hiši, kjer je bil v maju 1919. glavni stan borcev, bo odkrita spominska plošča.
o Javen sokolski nastop v ŠL Petru
v Sav. dolini bo v nedeljo 25. tm. ob 15.
o V proslavo 20-letnice Sokolskega društva v Laškem bo 9. julija v Laškem okrožni nastop vseh društev celjskega sokolskega okrožja, združen z obrambnim zborom okrožja. Razvit bo ob tej priliki prapor laškega sokolskega naraščaja.
n. Znanstvena ustanova Nikola Teslo v Beogradu. Prosvetni minister je izdal naredbo o ustanovitvi znanstvenega zavoda Nikola Tesle. Francoska vlada bo podprla ustanovo z dvema milijonoma dinarjev.
ji 28 vaščanov se je zastrupilo s sirom, V Dragovu v leyačkem okraju v Srbiji se je ob priliki neke pojedine zastrupilo 28 ljudi s kajmakom.
n Cerkev za 30 milijonov dindrjev grade v Zvonimirovi ulici v Zagrebu. Načrte je napravil slovenski arhitekt prof. Plečnik.
n Otrok z dvema glavama. V zemunski porodnišnici je porodila kmetica Ika Gašičeva otroka z dvema glavama in z zraščenimi prsti na rokah in nogah. Čudno bitje ie umrlo takoj po porodu. Ab-normaliteto je bolnišnica konservitala v špiritu za znanstvena proučevanja.
PfuJ
p Mestno poglavarstvo Ptuj obvešča vse gg. rez. oficirje, ki bivajo na področju mestnega poglavarstva in imajo od države uniforme, da iste prinesejo na pregled ob priliki rekrutacij v nedeljo, 25. t. m., Ob 9.30 v Mladiko p Zvočni kino Ptuj predvaja danes ta jutri »Bajazzo«.
p Sokolski zlet v Mursko Soboto. V Ptuju ie živahno zanimanje za ta izlet 2e včeraj se jih ie priglasilo okoli sto.
p Ptuj bo Imel 2 obrtni društvi: obrtno društvo, katerega predsednik je gosp. Berlič Joško, in slovensko obrtno društvo ki se bo jutri ustanovilo. Pripravljalni odbor novega društva vodi tesarski mojster na Bregu g. Vimer Lojze. Med obrt-uiškimi vrstami v Ptuju so bila že dalje časa mučna trenja. Z ustanovitvijo novega društva se bo menda položaj razčistil.
»Dajte ml kako sredstvo za east las.« »Proskn lepo! In kakšno bar vo želite?«
Maribor
Naloge avtobusnega kolodvora
Ko je bilo lansko poletje reguliranje Glavnega trga v Mariboru končano in smo dobili moderen avtobusni kolodvor, je bil tega vsakdo res vesel in je brez pridržka odobraval mestno občino, da se ni ustrašila izdatkov in da je dala prebivalstvu za njegove dajatve primerno kompenzacijo. Lahko smo ponosni na tako velikopotezno ureditev Glavnega trga in njegovili dotokov, vendar so tu še pomanjkljivosti, na katere bi radi opozorili odločujoče činitelje. Z malo dobre volje se da iz avtobusnega kolodvora ustvariti nekaj, kar bi še bolj odgovarjalo njegovi svrhi.
Pred regulacijo trga se je naglašalo, da je na njegovem prejšnjem novem
delu zamišljeno izhodišče za vse avtobusne proge, lokalne in podeželske, ne samo mestne, ampak tudi zasebne. Sedaj pa vidimo, da temu ni tako in da je peron namenjen le za mestne avtobuse. Peron je dovolj velik za pristajanje najmanj 8 avtobusov hkrati. Neka) zasebnih avtobusov ima še vedno izhodišče pri .,Orlu“ ali pri „Groz-du“ na Grajskem trgu ozir. na Aleksandrovi cesti. Ali ne bi mogli tudi ti avtobusi pristajati ob peronu, saj imajo dovolj prostora? Ako je to spojeno s kakšnimi dajatvami, se jih podjetja gotovo ne bodo branila. Kako prijetno bi bilo tudi za potnike zasebnih prog, ako bi mogli ndjiosredno prestopati iz svojega vozila v mestna.
Pijača in Ijubosumnje kriva umora
Kakor smo že poročali, se je včeraj zagovarjal na zatožni klopi pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. č e m e r, 27-letni delavec Franc P r e a c iz Krčevine pri Mariboru, ker je bil obtožen, da je na velikonočni ponedeljek ponoči po zrelem preudarku usmrtil 28 let starega splavarja Ferdi-
BJago za kopalna plaiia Ja
TMKSTILANA BODBfELDT. Ooiposfca uf/C0 14
nanda M l i n a r l č a. Ob Isti priliki je tudi poškodoval z ročico po glavi nekega Gašperja Goričana in mu obenem vzel iz žepa 2.50 din.
Pokojni Mlinarič je odšel na velikonočni ponedeljek z nekim mizarjem v Volf-cetlovo gostilno na Ribniškem selu. Ko je proti večeru nastal prepir, je hotel odvleči mizar opijanjenega Mlinariča domov. Iz gostilne pa nista mogla, ker jima je obtoženi Preac zastavil med vrati pot. Kakor so izpovedale priče, se je začel prepir zaradi neke ženske, na katero je bil Preac ljubosumen, ker ni hotela ple-
sati z njim, pač pa je plesala z drugimi. Pri vsesplošnem pretepu, ki je nastati v gostilni, je tudi Mlinarič krepko pomagal, saj je bil eden izmed znžtnih prete pačev. Mlinarič sam in Goričan sta ob tej priliki krepko premikastila Preaca. To je zadnjega tako razjezilo, da je izgubil razsodnost in odletel z lato nad Goričana in Mlinariča. Prvega je pobil z lato na tla, drugega pa je po udarcih z lato še zadavil, da je umrl tako rekoč pod njegovimi rokami.
m Gasilska četa v Studencih priredi danes v soboto, 17. ob 8. uri zvečer, v dvorani Gas. doma družabni večer. G. S v e n g a 1 i je bil naprošen, da poda nekaj svojih eksperimentov v korist gas. čete.
m Tatvina kolesa. Izpred Kino kavarne je bilo ukradeno kolo uslužbencu Milošu Polenku iz Sp. Dobrave. Kolo je znamke NSU in vredno 1900 din.
V vročini raste pepermiat. Toda za osvežitev ic zopet na|bo!|Si peperminiov bonbon 505 s trlo.
Moški!
za zdravljenje spolnih slabosti
seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive
„HORMO - SEKS" pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zuna opremljene z zaščitno znamkico. Po pošt razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče:	Farm.
kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3.	Ogl.	reg.	S.	br.	1990-35
Sultana sr alta hladilo - Bogata izbira pri TBKSTILANA BODEfELDT, Gosposka ulita 14
Državni tožilec Košenina je pri obtožbi vztrajal, da je bilo dejanje storjeno po zrelem preudarku ter ga klasificiral kot umor. Preac kam je krvavo dejanje odkrito priznal in se ga kesal. Veliki kazenski senat je spoznal Preaca za krivega v smislu obtožbe ter ga obsodil na 14 let težke ječe in na trajno izgubo Častnih državljanskih pravic, ker je zaradi razburjenja storil krvavo dejanje.
NASTOP ŽIŽKOVE GLEDALIŠKE SKUPINE
Danes v soboto ob 20.30 nastopi v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu Žižkova gledališka skupina iz Ptuja itt'vprizori staro francosko igro o »Jezičnem dohtarju«. Skupina se mudi po zaključku sezone v ptujskem Mestnem gledališču na turneji po severno-vzhodnih slovenskih središčih in zasluži tudi vso pozornost Mariborčanov.
SEGAJTE PO OLIMPIJSKIH ZNAKIH!
Olimpiski odbor ic založil izredno lične olimpijske znake, ki jih bodo prodajali naši sporlniki in skavti po din 5*— ter bodo služili obenem kot vstopnica za vse športne prireditve Olimpijskega odbora. Dobijo se tudi v predprodaji pri Putniku.
DVA DIJAKA IN DELAVEC KRADLI ORODJE S KOLES
PoHcija je zvedela, da ima neki 16-letni diiak v Mariboru večjo množino različnega orodja za kok). Nabavila je preiskavo na fantovem stanovanju in pri tej priliki zaplenila več orodja, za kateTega je fant priznal, da ga je ukradel v družbi z mladoletnim dijakom in še nekim delavcem vz veže in kleti Delavske zbornice v Sodni ulici. Tudi pri teh dveh mladoletnih zlikovcih je našla policija različno orodje. Od nakradenega orodja se če nahaja na policiji več sesalk, nešteto ključev in nekaj električnih svetilk.
m Poročili so se v Mariboru: Žibert J., kleparski mojster in pos., in Gmeiner J., šivilia. iz Cirkovc; Dermastja Jožef, mesar in Vešner Ivana, natakarica. Aleksandrova c. 38; Boldin Ervin, trgovec in Pernat Vida; Klemenc Anton, kleparski pomočnik in Pernik Marija; Petek Fr., čevljarski mojster in Šmtdinger Ana; Babič Ladislav, narednik in Novak Matilda; Standeker Pavel, rudar v pok. in posest, in Pernat Terezija. Hodi Etnerkk, knjigo-veški pom. in Žibrat Ivana, tkalka, Tezno; Slana Martin, zasebni nameščenec, Linhartova 12 in Turk Katarina, šivilja, Frankopanova 32; Zemljič Metod, mizarski pomočnik, Ruška 3 in Rihtarič Rozina, gospod, pom., Mejna 8.
m Imenovanja in napredovanja v sodni službi Za uradniške pripravnike v 10. skupini so n apredovali Milan Podesnik na okrož. sodišču v Mariboru, Stanko Golob na okrajnem sodišču v Mariboru in Franc Mišič na okrajnem sodišču v Marenbergu. — Napredoval je v 4 — I. Stanko Moškom na okrož. sodišču v M. Soboti.
m Koncerta v mestnem parku. Nocoj od 20.30 do 22. ure, jutri nedeljo od 11. do 12. ure &>p. Na obeh koncertih igra vojaška godba, kapelnik g. Jiranek.
m Okrajni odbor društva Rdečega križa s sekcijo Podmladka v Mariboru, se iskreno zahvaljuje vsem gg. industrijcem, trgovcem in obrtnikom za darove, gg. kinopodjetnikom za brezplačno predvajanje diapozitiva, nadalje vsem šolskim zavodom, občinskim odborom RK in končno še prav posebno vsem tisočim, ki so od blizu In daleč prihiteli k dobrodelni tomboli ter so tako pripomogli k lepemu uspehu tombole. Prisrčno se zahva ljujemo tud! gg. stražnikom, gasilcem in rešilnemu oddelku za naporno in požrtvovalno rediteljsko službo.
m Premeščen je sodni pripravnik dr. Ljubomil Drnovšek iz Maribora k okrožnemu sodišču v Ljubljano.
m'Smrt za zapahi. V zaporah mariborskega okrožnega sodišča je uničila jetika življenje 18-letnemu Francu Mulcu, ki je bil doma od Sv. Trojice v Slov. gor. Fant si je nakopal jetiko, ko je spomladi pobegnil iz zaporov ter se dober mesec dni v slabem vremenu skrival po gozdovih. Zaprt je bil zaradi tatvin.
m Pri včerajšnji petkovi raciji so policijski organi zajeli 6 sumljivih oseb, po-največ zaradi beračenja ter JHi oddali na zaslišanje na policijo.
n Z rešilnim avtom so morali danes opolnoči prepeljati v bolnišnico 70 letno starko Lizo Taškerjevo iz Slivnice, ki je sredi noči obnemogla hi obležala na Glav nem trgu.
m. Ker je Protituberkulozni teden za nami, vljudno prosi PTL v Mariboru vse sotrudnike, oziroma šolnike in tovarnarje, župne in ostale urade, da blagovolijo zaključiti svoje zbirke in obračunati ligi v Mariboru, čim prejme liga ur-glrane obračune, bo javnosti podala celokupen pregled o uspehu svojega tedna.
m Betonska cev je padla na nogo delavcu mestnega gradbenega urada Adolfu Žižku ter mu zdrobila prste.
Lahko poletno blago za vroč« dneve TMKSTILANA BODEfELDT. Gosposka ulita 14
m. V cerkvi sv. Štefana na Dunaju sta se danes poročila gdč. dr. Anka Prijatelj, asistentka II. kir. odd. mariborske bolnišnice, in g. dr. Josip Popovič, zdravnik, sedaj na specializaciji na Eiselsbergerjevi kliniki na Dunaju.
m Tatvina obleke. Danes -predpoldne je bila ukradena iz nekega stanovanja na Vodnikovem trgu 3 siva moška obleka. Svari se pred nakupom.
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč v nedeljo 18. t. m. vrši OUZD zdravnik g. dr. Turin Ivan. Maribor. Linhartova ulica št. 12.
POHIŠTVO spalne sobe, kuhinjske
opreme, stolce vseh vrst dobavlja najceneje OBNOVA-, F. NOVAK, Jarčeva ulica 6
Važno opozorilo! Izletniki, ki nameravajo za praznike potovati v inozemstvo (posebno v Italijo), se opozarjajo, da si pravočasno preskrbijo potrebne vizume. Tozadevne informacije dobijo pri Putniku Maribor.
' Tombolo z vrtno veselico priredi jutri popoldan ob 3. uri gasilska četa v Kamnici.
Na »Grič* začasno cesta mimo pos. Poš (Rošpoški gradi).
Ob nedeljah vrtni koncert, gostilna Lobe Razvanje »Ciganska godba«.
Sokol Maribor I. obvešča vsa bratska sokolska društva, da se vrši proslava desetletnice, razvitje naraščajniškega in društvenega prapora v nedeljo dne 16. julija v slučaju slabega vremena 23. julija, nakar že sedaj proshno ostala društva da ne prirejajo isti dan prireditev. Podprite Pivkovo sokolsko družino v magdaleaskem okraju!
Ne odlašajte več! Prijavite se takoj za užitka polne izlete z udobnimi avto-kari Futnika: 28. do 29. 6. v krasno Logarsko dolino 2 dni din 120.—, 28. do 29. 6. v Graz 2 dni din 110.—, 29. 6. v Rogaško Slatino 1 dan din 50.—, 1. do 2. 7. v sloviti Maria-zell 2 dni din 200.—, 2. do 4. 7. na veseli Dunaj 3 dni din 260.—, Prospekti, informacije in prijave: Potnik Maribor-Celje-PtuJ.
Stavbeniki, ključavničar ji, inštalaterji i — POZORI
STEDILNISKE PLOŠČE (težke in lahke izpeljave) vseh vrst, rešetke, dimniška vratca, kanalske sifone, kanalske rešetke, vstopne pokrove, podstavke za kopalne peči, litoželezne vrtne klopi in mize, kakor vse ostale dele komerčne litine. Razne odlitke iz prvovrstne trojne litine, medenine bronovine, cinka in svinca — izdeluje in dobavlja vsako količino po modelih, vzorcih in skicah
Latina modalna mizama	JURO » METRO
Cene nitke, solidno blago. Zahtevajte ponudbe!	topilnica	kovin,	livarna	ielesa in kovin
Tvrdka je domača in ni v kartelu za komerčno litino	TIK N O PRI MARIBORU
Proizvaja: UNION, Zagreb
* Veliko vrtno veselico — Tomše Pekre
priredi Filatelistični krožek »Magdalena« dne 18.. 6. 1939. Vstopnine ni.
* Klub absolventov trgovske akadem!£r priredi v nedeljo, dne 18. t. m., peš izlet v Vurberg. Povratek z avtobusom. Klub poziva vse članstvo in njih prijatelje, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Odhod ob 6.30 uri izpred trgovske akademije.
‘ Dr. Marin Vilko, zdravnik, Razlagova 15, do nadalj. ne ordinira.
1 Tombolo priredi proštov, gasilska četa v Radvanju, dne 18. junija 1939, ob 3. uri pri tamkajšnjem gasilskem domu. V slučaju slabega vremena se vrši ista prihodnjo nedeljo.
1 Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru priredi v nedeljo, dne 18. junija, na vrtu gostilne Midlil (Weber). Pobrežje, svojo poletno veselico. Na sporedu: Godba (kapelnik g. Schonherr), ples, streljanje na dobitke in drugo. K obilni udeležbi vabi vljudno Odbor.
Nočna lekarniška služba: (od 17. do
vključno 23. junija) Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski khjo. Danes vesela opereta Jadviga v gl. vlogah Jadviga Kenda, Georg Aleksander, Rudolf Carl.
* Kino Esplanade. „Kraljev lenor“, razkošna, zabavna veseloigra z Lucie En-glisch, Rose Stradner, Willy Eichberger, Leo Slezak. — Kot dodatek prikazujemo obisk Nj. kr. V. kneza namestnika Pavla in Im. Olge v Berlinu.
Union kino. Do vključno ponedeljka »Ko topovi zamolče«, velefikn iz vojne in povojne dobe, pretresljiva vsebina. — Spancer Tracy, Franchot Tone in Gladys George.
Zvočni kino Pobrežje 17. in 18. junija „Mali pomorščak", velenlm v vsakem pogledu. v glavni vlogi splošno priljubljen otrok „Shirley Temple“. — Dodatek Mou-vietone Novosti in Buster Kealon šale. Predstave ob sobotah ob 20. (8.) uri in nedeljah ob 16.30, 18.30 in 20.30 uri.
Radio
Nedelja, 18. junija.
9.15
Ljubljana: 8 Jutranji pozdrav RO, ..........
Koncert RO; 12.20 Cerkvena glasba; 11 Pre-nos promenadnega koncerta; 12.30 Ruske pesmi s plošč; 13 Napovedi; 13.20 Za zabavo in oddih; 17 Kmetijska ura; 17.30 Akademski pevski kvintet in Kmetski trio; 20 Pevski koncert; 20.40 Veseli napevi; 22.15 Godba za ples. — Beograd: 17.15 Koncert vojaške godbe; 18.45 Zabavni koncert s plošč; 20.30 Zabavni večerni koncert RO; 22 Prenos lahke glasbe iz kavarne. — Sofija*. 18 Lahka in »lesna glasba; 20 Vokalni koncert; 21 Od-omki iz operet, nato plesna glasba in poročila. — Khus 21 Vittadinijeva opera »Vesela duša«. —; Deutschlandsender: 20.15 Verdijeva opera »Aida«. — Budimpešta: 20 Leoncaval-lova opera »Pagliacci«. — Milano: 21 Prenos operete. — Praga: 19.50 Beneševa opereta »Sveti AntoniČek«. — Bukarešta: 20 Suppeje-va opereta »Bocaccio«. — Leipzig: 20.15 Večer serenad. — Dunaj: 20.15 Iz zvočnih filmov.
Ponedeljek, 1». junija Ljubljana: 12. Obisk pri južnih Slovanih; 13.20, Vsem v veselje; 18. Zdravniška ura; 18.20 Citraško točke: 20 Sodobni plesni zvoki s plošč; 20.30 Koncert starih mojstrov:	*—*
Orkestralni koncert; 22.15 Koncert na ... lu. — Sofija: 17.30 Popularni koncert; 19.30 Simfonični koncert: 21. 40 Lahka in nato plesna glasba. — Monakovo: Wagnerjcva opera ..Carstvo črnih labudov". — Pa* riz PTT: 20.25 Prenos opere iz Opei*a Comique. — Bruselj II: 20. Abrahamovi opereta „Havajslci cvet‘\ — Berlin: 20.19 Iz pfestrega operetnega sveta. — Firenzei 21. Ritem in ples. — London National! 21.45 Koneert opernega BBC orkestra:
Ženski kotiiek
Ne pretiravajte s sončenjem
Danes smo daleč od one dobe, ko s^mo videli lepoto v licih, ki so bila bela kakor mleko. Nekdaj so se še moški malo sončili, ženske pa so se pred soncem naravnost skrivale. Celo poletje so vlačile s seboj sončnik, da ja ne bi sonce poškodovalo nežnost in belino njihove polti. Danes je bela polt naravnost odvratna, če se pojavi sredi poletja v kopališču ženska, ki je še popolnoma bela, se vse obrača zanjo, vprašujoč se, ali je morda prišla z lune.
Poudariti pa je treba, da pri sončenju vseeno ne smemo pretiravati. Kakor je lepa od sonca enakomerno zarjavela polt, vendar vrat ne sme biti preveč ožgan. Zlasti starejše dame morajo biti s son-
čenjem previdne, čim se jim na obrazu in vratu pojavijo gube, so videti mnogo starejše, ako jim sonce preveč potemni polt, gube pa ostanejo bele, kakor nekake globoke zareze. Po mili volji se lahko izpostavljajo soncu le mladi in sveži Obrazi. S tem pa še ni rečeno, da se starejši ljudje ne smejo sončiti. O, pa še kako priporočljivo je, le previdnejši morajo bifi. One, ki imajo naguban vrat in obraz, naj ga sončijo manj nego ostale dele telesa, če se pa pojavi le prevelika barvna razlika med gubami in gladkimi deli kože, tedaj naj izpirajo vrat in lice s sirotko, limonovim sokom ali limonovimi ostanki, ki bodo kožo zopet nekoliko obledili.
Okusna večerja v dobi češenj
Večno ponavljanje enih in istih jedi lahko prekinemo vsaj v oni dobi, ko nam narava nudi svoje kratkotrajne sadeže. Med te spadajo češnje, češnjev štrukelj in češnjev kompot pa še nista edini jedili, ki ju lahko iz tega sadu pripravimo. Poskusite ob priliki to ceneno in hitro gotovo večerjo:
Pripravite si par lepih, debelih češenj in par kruhovih rezin, češnje izkoščičite
in jih dušite na žličici masla z malo vode. Kruhove rezine pa opecite o maslu ali masti, kateri ste po okusu dodali nekoliko cimeta in sladkorja. Rezine naj bodo iz belega kruha, štirioglato obrezane. Na te opečene rezine dajte dušene češnje in jih prelijte s sokom, ki je nastal pri dušenju. Večerja je gotova. Tako obloženi kruhki so svojevrstni in za izpremembo prav okusni.
Par navodil xa kopanje
1. Ako se ne počutiš dobro, ne hodi na kopanje.
2. Ako imaš občutljfva ušesa, si jih zavaruj z mastno vato.
3. S polnim želodcem ne hodi v vodo.
4. V sončenju bodi zmerna, ker vse, kar je v preobilni meri, škoduje.
5. Ne kopaj se sama na nepoznanem kraju.
6. Kopel naj traja enkrat le 10—15 minut in ne v hladnejši vodi od 15° C.
7. Ne polegaj v mokri kopalni obleki na zemlji, a v vetrovnem vremenu tudi na deskah ne. Preobleči se v drugo kopalno
MA^^AAAMAAAAAAAAMAAAAA/AA/.AAAAMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/.
obleko ali v obleko za sončenje.
8.	če te mrazi, se ogrej s telovadbo.
Negovanje polti
Nekatere ženske porabijo mnogo časa v to, da tožijo prijateljicam nad svojo skvarjeno in nečisto poltjo. Nikoli pa ne porabijo toliko energije v to, da bi poiskale vzrok nečisti ali hrapavi koži.
Polti različnih ljudi se med seboj zelo razlikujejo. Zato je težko negovati svoje lice po raznih, pri drugih ljudeh pobranih receptih. NajlepSo polt bo imela ona ženska, ki jo sama proučuje, ki uporablja kreme, ki jih je sama preizkusila in dognala, da so za njeno lice res dobre, ne uporablja pa na slepo mazil, ki jih
uporablja Iepopolta prijateljica, ki ima morda popolnoma drugačno polt.
Velik vpliv na polt ima milo. Z našemu licu neodgovarjajočim milom si lahko napravimo na polti večjo škodo, kakor pa če se umivamo kar krez mila.
Ce je polt zelo suha, moramo uporabljati najmilejša mila. Najboljše je lanoli-novo milo ali tako zvano nevtralno ali dečje milo. Toda tudi tega mila ne smemo uporabljati dnevno. Ako pa je koža le preveč suha, ne smemo uporabljati niti lega mna, niti vode, ampak se moramo umivati z čistim parafinskim oljem in z losiansko vodico.
Mastna polt pa prenese in celo zahteva težja mila. D občo je salicilno ali katranovo milo, obnese se pa tudi žvepleno milo ali
S a „Acidol“ milo. Voda mora biti topla, ekatere polti so pa tako občutljive, da ne prenesejo nikakega mila, temveč le olja. Ce torej lastnica tako nežne kože na-drgne svoje lice enkrat do dvakrat dnevno z močnim pralnim milom, se ne sme čuditi, če je njena polt grda.
Neredna sloJULca,
<s^	\	uplivanavesorganizem-
2,Dobro sredstvo za odva-ki zanesljivo deluje J J \ in Ima prijeten okus, je
flH.na.i8r.OMWU
Kuhinja
Ruska kaša. Ozek in visok lonec iz kamenine napolni do polovice z ajdovo kašo, ki si jo dobro oprala. Na sredo kaše napravi z debelo kuhalnico globoko vdrtino in jo zalij s 15 dkg stopljenega presnega masla na 1 kg kaše. Potem nalij toliko slane vode, da bo kaša pokrita. Postavi tako pripravljeno kašo preko noči v gorko pečico. Naslednjega dne položi velik kos (okoli 15 dkg) presnega masla kar na vrh kaše in postavi lonec odkrit za 4 ure v vročo pečico. Na kaši se mora napraviti rumenorjava skorja. Daj jo kar v loncu na mizo k juhi ali namesto juhe s presnim maslom, luslo smetano ali kislim mle-kem.
Bučno zelje. Mlade vrtne buče olupi in očisti zrn ter jih na slrgalniku, kakor zeljnato glavo, zreži na rezance, osoli jih in stresi na cedilnik, da se odtekajo sproti. Medtem opraži drobno zrezano čebulo na masti, začini s sladko papriko, sesekljanim peteršiljem in sesekljanim kim-Ijem, dodaj par pretlačenih paradižnikov, prav malo s soli o stlačenega česna, isto tako malo sesekljanega kapra, nakar nalahno iztisni vodo iz buč in jih primešaj.
Pari vse skupaj pokrito 10—12 minut, pri-lij skodelico kisle smetane, v kateri si razmešala žlico moke; pokuhaj še nekoliko in če treba razredči z zajemalko mleka ali juhe.
Praktični nasveti
Motna zrcala očistimo tako, da jih umijemo z gobo, namočeno v razredčeni solni kislini. Pri delu moramo biti previdni, ker je solna kislina zelo ostra.
Mokra sol. Sol ne postane vlažna, ako stresemo v posodo, v kateri sol shranjujemo, par riževih zrn.
čiščenje porcelanaste posode. Tekom let izgubi porcelan svoj prvoten lesk in belino. Pojavijo se sivi madeži. Te z lahkoto odstranimo, če porcelan odrgnemo s soljo, katero smo ovlažili s kisom.
Da jajca med kuho ne počijo, je dobro, da vsako pred kuhanjem prebodemo s tanko Šivanko, ali pa namažemo z mastjo.
Križanka it. 57
1	2	3	4	5	6	7	8
I								
u								
m								
IV			m					1
v				M		'		
VI					m			
Vil					m			
Vlil	m				M			3|
IX								
X		m			m		M	
XI				a				
		Besede pomenijo:						
Vodoravno: I. blagozvočnost								
kamenina;		III	jugosl.			skladatelj;		
okrajšava za državo Idalio; prižnica; V. domača žival; kitajska mera; VI. kis; plakatije; VII. bolgarska gora; finsko pristanišče; VIII. hrana; zaimek; IX. določiti; X. medmet; XI. ruska reka; slanina.
Navpično; 1. slov. mesto; predlog;
2.	vzgoja; 3. iošč; znan atentator; 4. žena podpira tri; ime; 5. mesto ob Ro-kavskem prelivu; 6. pobuda; 7. Kitajska:
dbljtiba; 8. oče; če; umeten jezik.
Pomenki z mladino
Vladko Kos. Prav je, da si se oglasil iz najsevernejšega dela naše domovine iz Dolenc pri Hodošu v Prekmurju. Pišeš, da je tam silno lepo, da si se spomnil VEčERNIKA ZA MLADINO in poslal pesem. Tvoje mlade sotrudnike in bralce bo gotovo zanimalo vse, kar jim boš napisal iz prekmurske pokrajine, prav posebno pa te dni, ko bo v Murski Soboti Prekmurski teden. Tudi jaz upam, da ne boš ostal osamljen v Prekmurju, in da se še bo kdo oglasil in poslal kaj od tam za list. Hvala za pesem. Nekaj še, nikar se preveč ne izgubljaj v besedah in izrazih, ki nič ne pomenijo. Brez zamere in na svidenje! — Igor Samorod. »Betnavski Indijanci« bodo končani v tej ali prihodnji številki. Nato bodo kmalu prišle na vrsto poklane črtice. Tudi »Kajnovo znamenje« sem že prejel. Več enkrat prihodnjič. Pozdravljen! — Edmond Miiller. Veseli me, da si se spomnil v zgodovinski črtici »Rdeči petelin« na najsvetlejše dneve naše slovenske 1n hrvatske zgodovine, to je dni, ko si je naše ljudstvo samo iskalo svoje pravice. Prav je, da se mladina teh dogodkov spominja in se od časa do časa pomudi ob njih in se zamisli. Mladina vse premalo goji zgodovinsko povest. Pozdravljen! — Ostali pridete na vrsto, kakor bo prostor.
Črnilo 1« staro 4600 lot
Kitajci so poznali čmHo že 2600 let pred našim štetjem. Tudi stari Egipčani so uporabljali za pisanje črnilo, delali so ga pa iz lepila, saj in vode. <irki so delali črnilo iz barve morske sipe. Danes se piše vedno manj s črnilom. ker izpodrivajo pero pisalni in tiskarski stroji.
av.	i- r			H
4 j			v	t>
7 ,	v	5		£
9 f		k		
10		m		
11		!		
Križanka
, Vodoravno:	1.
sotrudnik »VZM«, tudi ptica; 4. prihodnja oiblika pom. gl. »biti«; 5. učenje; 7. dišava; 9. posoda; 10. srbski vzklik; 11. glavno mesto azijske države.
Navpično: 1. posoda za napajanje živine; 3. vsota (2. skl. ednine!); 4. ples; 6. domače ime; 8. kopna zemlja.
Rebus
Igor Samorod
-elin	—elin	—elin
—elin	—elin
toissas
Posetnici
Igor Samorod
Al. Prek
Kaj je možalc?
Drago H. Car.
KAREL J.
Uganite ime njegove sošolke!
Rešitev krtianke
Vodoravno: 1. Kum; 4. porok; 6. elita; 7. se; 8. in; 9. enako; 10. koran.
Navpično: 1. koleno; 2. Uri; 3. motika; 4. pesek; 5. kanon; 10. ar.
»Večernih:«
sa mladino
leto 1
Maribor. 18. jufclja 1939
Stav. 25
Lepa si, prekmurska zemlja
VLADKO KOS
Lepa si, prekmurska zemlja.	Lepa	sl,	prekmurska	zemlja,
v tvojih poljih pesem spl, v tihih gozdih s ptički plava, z valj Mure žubori...
Čutim brez šepet drhteti, ki v daljino ravno zro: najejo mi o vekovih, ilazne pesmi ml pojo.
sin izgubljen vrača se!
Blodil je po širnem svetu, kBc tvoj v dalji slišal |e.
Klic od doma, kHc te zemlje zvabil ga je spet nazaj, da ti v pesmi to zapoje: tvoj za vedno bo sedaj!
Lepa sl, tl zemlja rodna, v tvoji pesmi sreča spl! Njo iskal sem in njo našel: sreča skrita, to si ti!
Rdeči petelin
Edmond Mii 11 er Skozi dolino je vel rahel jutranji veter m pripogibal porumenelo kias-je. Po gričih so se pobliskavale kose, po njivah pa se je razlegala pesem žaijjic. Izza drevja po bregovih se je dvigalo sonce in obsijalo z močno jutranjo svetlobo letno pokrajino. — Kmečke koče so se belile med zelenjem, kakor da zrasle iz njega, med njimi pa se je dvigal komaj za spoznanje v uebo nizek farni zvonik z rdečkasto streho.
Stari Polajnar je obstal z voli in lesenim plugom kraj ceste, ki se je vila v vijugah po dolini, stopil v senco košate lipe ter si obrisal pot.
[Poleig zaprašenih bergel je čepel v rosni travi sivolas možakar. Polajnar ga je pozdravil.
»He-he! Lej ga, lej, Polajnarja! Kako je kaj pri vas?« ga je ogovoril možakar.
»Nič takega, samo Vajkar postaja nekam oblasten, kakor da bi bil že žaleški graščak...«
Moža sta obmolknila In se vsak s svojimi skrbmi zamišljeno zazrla V ljudi na poljih in na bregove obžarjene od sonca. Polajnarjev pogled je obstal znenada na cesti. V klanfcu pod križem se je pokazala sivkasta meglica fn se začela približevati.
»Lej ga, 161,« je dejal svobodnjak in pokazal z glavo proti jezdecu, ki se je bKžal po dolini, »žaleSkf vrag že jaha!«
Sah
Dr. Aljehin se poslavlja od Evrope?
NA OTOKU TRINIDADU JE ODKRIL »PARADI2«, IUER SE NAMERAVA NASELITI. — ZAGONETNE IZJAVE O MATCHU ZA SVETOVNO PRVENSTVO.
Svetovni prvak dr. Aleksej Aljehin je na potu v Buenos Aires, kjer se bo udeležil svetovne šahovske olimpiade, dal novinarjem daljšo izjavo, ki bo v odlomkih zanimala tudi »Večernikove« šahovske prijatelje. Iz intervjuja v amsterdamskem »De Telegraafu« posnemamo, da je letošnja ameriška turneja dr. Aljehina nad vse dobro uspela. Svetovni prvak je bil naravnost očaran spričo ljubeznivosti, ki je je bil vsepovsod deležen. Po pri-rodnih lepotah in drugih okolnostih pa se mu je očividno priljubil zlasti otok Trinidad, kjer je odigral nekaj simultank in kamor se namerava se vrniti, verjetno za stalno, da bo ondi prebil »jesen svoje velike šahovske slave«. Na vprašanje, kakšne načrte ima za bodočnost, je dr. Aljehin odvrnil:
»Še par matchov za prvenstvo, potem pa »e nameravam umakniti v zatišje, v »paradiž”, ki sem ga bil odkril na otoku Trinidadu.«
Iz te izjave se da sklepati, da se bo dr. Aljehin polagoma »umaknil« iz Evrope ter menda po prvem izgubljenem matchu za svetovno prvenstvo odšel v »pokoj« na Trinidad. To namero potrjuje tudi njegova dokaj zagonetna izjava o matchu za svetovno prvenstvo. V zadnjih letih je bilo to vprašanje že večkrat zelo akutno. Kandidati Flohr, Fine, Keres it<}. so kar tekmovali med seboj; v ozadju sta bila tudi revanžna matcha s Capablanco in dr. Euwejem. In vendar nič jasnega. Dr. Aljechin je sicer rahlo obetal temu in onemu, do resnega zaključka pa ni prišlo nikjer. Po sedanji izjavi dr. Aljehina pa bodo kandidati za match menda hudo presenečeni. Na vprašanje o bodočem matchu za svetovno prvenstvo je dejal dr. Aljehin: »V tem trenutku sem v pogajanjih z USA in Argentino za match z nekim ameriškim mojstrom — toda ne s Capablanco le Šahovski svet sedaj ugiba, kdo naj bi bil ta ameriški mojster. Verjetno je, da je to Fine. Dr. Aljehin je tako temeljito zaokrenil jadra, obrnil hrbet Evropi ter hoče odigrati match z ameriškim mojstrom. Verjetno pa je, da se bo to vprašanje nekoliko razčistilo v Buenos Airesu, kjer se bodo sešli na olimpiadi velemojstri in kandidati za svetovno prvenstvo ter menda sporazumno uredili to kočljivo vprašanje.
š. šahovska sekcija UJN2B v Mariboru je zaključila svoj prvenstveni turnir za 1. 1939. Prvo mesto si je s podjetno igro in docela
bo brzopotezni turnir za junij.
Zanimivo je tudi mnenje dr. Aljehina o letošnji olimpiadi. Najboljše izglede za zmago pripisuje reprezentanci USA, v kateri bodo igrali Fine, Reshewsky, Horowitz, Dake in Marshall. Za naslednjo najboljšo reprezentanco pa smatra nemško na čelu z E. Eliska-sesem.
Svetovni prvak v stiski
Na svoji ameriški turneji je med drugimi simultankami igral svetovni prvak ar. Aljehin večjo simultanko tudi naoto-otoku Trinidadu. Tu je prišel v partiji
 *: x xr__* J- - v..j- stjsko in
proti črncu Nestoryju Crni: Nestory
hudo
na prvi pogled v docela izgubljeno končnico. (/Glej diagram!) Edina nada belega je še kmet na d7, vendar pa ta visi v zraku ter mu očividno ni več pomoči. N. pr. 1. Tc7, h6 2. Ta7, Txd7 3. Txa6, Df5 4. Db2, c3! in črni zmaga. Okoli mize so se kibici ter kar glas-
 	___x-- svetovnega prvaka. Dr.
Aljehin je medtem hodil oa šahovnice do šahovnice ter vlekel poteze. Med »potjo" pa j e verjetno mislil le na svojo „sko-raj izgubljeno" partijo proti črncu ter kombiniral; kajti, čim se je vrnil do črnca Nestorvja, je »obglavil" kibice in črnca „pokopal“. Vlekel Te 1. Tc8, Txc8 2. De7I! in črni je predal. Na videz izgubljeni kmet na d7 je ob sijajni fantaziji svetovnega mojstra nenadoma oživel in rešil svetovnemu prvaku na otoku Trinidadu — čast in slavo.
Beli: dr. Aljehin
zgrnili »škodoželjni" .pokopavali" svi
Film
Kako so v Ameriki posnemali prvi nim
JUNAK TEGA FILMA, ZDAJ KONJSKI TRGOVEC, O DANAŠNJIH FILMIH.
98. DAMIN GAMBIT.
Beli: dr. Schenk,	črni:	Sonja	Grafova.
1. d4, d5 2. Sf3, Sf6 3. e3, Lg4 4. Sbd2, e6 5. c3, c6 6. Lb3, Sbd7 7. e4, dxe4 8. Sxe4, Le7 9. 0—0, Dc7 10. Sg3, h5! 11. Tel, h4 12. Sfl, 0-0-0 13. Le3, h3 14. g3, Sd5 15. Le2, f5! 16. Da4 f4 17. Ld2, fxg3 18. Sxg3, Sf4 19. L*f4, Dxf4 20. Se5?, Sxe5 in beli preda v izgubljeni poziciji.
Walter Cameron, zdaj trgovec s konji v Hollywoodu, ki je igral glavno vlogo v filmu »Veliko razbojništvo v vlaku11, prvem filmu, ki je bil izdelan v Združenih državah, se je izrazil novinarjem precej skeptično o milijonskih filmih današnjosti.
»Veliko razbojništvo v vlaku" smo posneli za dva tisoč dolarjev in še to se je zdelo v tistih časih — pred 32 leti — ogromno denarja. Stalo je toliko, je pojasnil Cameron, ker smo v ta namen morali najeti vlak. Plačali smo zanj 45 dolarjev dnevno. Takrat honorarji igralcev v
Eroračunu niso bili posebno važni. Do-ival sem 35 dolarjev dnevno in sem pri tem igral glavno vlogo. V filmu je nastopalo razen mene še kakih dvanajst drugih mož, ki so jih zgnali skupaj večinoma v New Yorku. To so bili dobri igralci, toda v njujorških gledališčih niso mogli nastopati ker je imel vsakdo izmed njih na vesti nekaj, s čimer si je zaslužil po-
sebno zanimanje policije.
Največje težave smo imeli s lem, ker so ti ljudje neprestano padali s konjev. Končno pa se jim je vendarle posrečilo oropati vlak in” vreči sprevodnika skozi okno, ko je vlak vozil ravno čez most. To je bila zelo razburljiva scena in nihče ni nikoli opazil, da je bil to samo slamnat mož, iz katerega je poleg tega še padala pri metanju iz vlaka slama.
Potem pa smo zasledovali razbojnike po celem Ne\v Jerseyu. Zasledili smo jih na nekem plešišču. To je bil lov! Ivo smo jih končno ujeli, je. bil naš film, dolg vsega skupaj kakih 750 čevljev, . golov. Toda prinesel je prav toliko denarja kakor najuspešnejši današnji filmi.
Sicer pa se izdelujejo tudi danes filmi na isti načm. Pri vseh se dejanje razvije v nekak zapletljaj in nasta.nejo vznemirljive scene in gonje in ne mislim, da je to zdaj mnogo lepše, kakor je bilo v našem prvem filmu. Samo nekoliko daljši so.
Ne pozabi naročnine!
Filmski drobiž
f. Nov filmski tenor je odkril italijanski film. Imenuje se Giuseppe Lugo in bo v kratkem nastopil v filmu »Pesem v vetru«.
f. Najvecji filmski igralci sedanjosti. Pariški »Match« prinaša izsledke tajnega glasovanja hollywoodških reporterjev o njihovem mnenju o velikih zvezdah današnjega časa. Rezultat je tak-le: Najboljša igralka: Betty Davis, najboljši igralec: Paul Muni, igralka z največjim sex-appealom: Ann Sheridan, naj-inteligentnejša igralka: Betty Davis, najin-teligentnejši igralci:	Paul Muni in James
Cagney. Zanimivo je, da so vsi ti igralci zvezde enega samega filmskega podjetja — Warner Bros.-filma.
f. Decentralizacija nemške filmske industrije. Ker je povpraševanje po nemških filmih večje kakor pa produkcija, se je začela po navodilih propagandnega ministra dr. Goeb-belsa široka akcija za razbremenitev berlinske filmske industrije. Zgradili bodo nove filmske ateljeje predvsem v Monakovem in na Dunaju.
Filatelija
POSTNE ZNAMKE IN DEVIZNI ZAKON.
. Nemško gospodarsko ministrstvo je izdalo okrožnico, s katero določa, da je odslej smatrati trenutno veljavne nerabljene nemške znamke za denar, za Čigar izvažanje in uvažanje je potrebno posebno dovoljenje. Na-
dalje je potrebno dovoljenje za vsakršno menjavanje znamk, pa bodisi med zasebniki ali trgovsko.
z. Francija je izdala dobrodelne znamke s portreti pisatelja Balzaca* Debussyja in drugih velikih mož. .
z. Vatikan je izdal spominske znamke kronanja papeža Pija XII.
z. Za 60-letnico bolgarske pošte izda Bolgarija več novih znamk s podobo sofijske glavne pošte in stilizirane poštne trobente..
z. Grčija se spominja 75-Jetnice pripojitve Jonskih otokov z znamkami, ki prikazujejo posamezne otoke in pristanišča na njih; -z. 200-letnico ustanovitve švedske Akademije znanosti proslavljajo nove švedske znamke s podobama J. J. Berzeliusa in botanika K. Linnčja, ki sta oba sodelovala pri ustanavljanju akademije.
z. Baseball na znamki USA je k veliki vrsti znamk s športnimi motivi dodala znamko, spominjajočo se stoletnice gojenja te najpopularnejše ameriške igre. Znamka prikazuje sceno iz te igre.
z. Francija je nadomestila znamke z boginjo Iris, ki so jo francoski-poštarji in telegrafisti sprejeli za svojo patrono, z znamkami s simbolom miru.
z. Madžarska je izdala več novih znamk-s sveto krono sv. Štefana, njegovo podoop, Marijo z Jezusom v naročju kot zai Sitnico Madžarske in podobami mnogih slavnih cerkva.
Kmalu se je slišalo topotanje. Oba, svobodnjak in stari Jereb, sta se nehote dvignila in snela klobuke, ko je Vajkar na konju planil mimo njiju in izginil po prašni cesti.
»Težko bo šlo,« je retkel Polajnar ter pokazal na dolino, kjer je zastalo delo na poljih in je zamrla pesem med žanjicami. Glave so se priklonile in utihnile. »Težko delo še te čaka, Jereb, valpet je za hudiča in pol! Kdo se ga ne boji?«
»Težko bo, ali ni vrag, da bi ne šlo! Vsako nasilje ima svoj konec, nič še ni ostalo na svetfu nepoplača-oo, še visikdar je zmagala -pravicaJ«
Starec se je dvignil.
»S teboj sem, Jereb! Dosti sieče ti želim na poti!« je trdo povedal Polajnar, stisnil starcu roko in še dolgo zrl za njim po cesti, dolgo, dokler ni iaginil med polji.. #
Neki dan pa so se pojavili po vaseh zagorela možje s peieKnjimi peresi za klobuki. Završalo je po Hr-vatskem, Kranjskem in Štajerskem, globOfco do morja je segel punt za
staro pravdo... Po gorah so zagoreli kresovi, vsepovsod so se zbirali možje, da izvojujejo svojo teptano pravico. Med žvenket po večini primitivnega kmetskega orožja in med prasket gorečih graščin se je mešal pijan krik ljudskih množic:
»Za staro pravdo! Stran z valpti!«
Tudi v Žaleškem dolu je zavrelo med ljudstvom. Ponoči so se dvignile iz vasd čine sence ter se zagnale proti gradu. Ni bilo dolgo, pa je bil grad v plamenih. Biriči so omahnili pod smrtonosnimi udaroi teptanega ljudstva. Valpet Vajkar se je branil z nadčloveška močjo in z besnostjo ranjene zverine... a zamahi! Puntarjev kij mu je preklal glavo, rdeči zublji, ki so objeli grad, pa so mu svetili zadnjo luč.
Drugo jutro se je prebudilo sonce •kakor sleherna dan ter razlilo svojo luč po vaseh, senožetih in ozataih. Le na strmini nad vasjo so molele proti nebu ožgane in zakajene razvaline Žaleškega gradu... Na klancu pod križem pa sta si krepko segla v roke svobodnjak Polajnar in puntar Jereb.
Betnavski Indijanci
Igor Samordd
Koteraba je zaklel in se pognal za njim. Malo je manjkalo, da ga ni dohitel. Ostali so segli po kamenje in ga začeti lučati za pinčem, a talko nesrečno, da sta se dva kamina odbila na Kole rabini glavi. Koleraba je obstal, se prijel za glavo in se začel jokati.
»Barabe!« je zaklical. »Kdo je vrgel kamen? Mu bora že jaz pokazal, kaj se pravi, mene kamenjati!«
O puiču ni bilo kajpada ne duha in ne sluha. Koleraba pa je stopil k Sivemu Medvedu ter mu rekel, da ie on‘tisti zatobtnež, ki ga je s»kamnam
ter se začel z njim pretepati. Pograbita sta se, padla, se valjaia po tleh in se obdelovala, da so Indijanci onemeli.
Prvi se je zavedel Sivi Čuk in priskočil na pomoč Kolerabi, oba Lisjaka pa sta se zavzela za Sivega Medveda. Kriče so se zavili v živ klobčič. Dolgo so se kotalili pomeh-ki travi, dolgo, dokler niso vsi opešali. Ko se je klobčič razklenil, so polegli po tleh in se žalostno in jezno zagledali drug v drugega; malo še, pa se ne bi poznali več med se-W.
bi kaj ie bilo nazadnje z našimi Indijanci? Kakšen konec jih je dočakal?
Kitajski otroci pred 5000 leti
Že. nekaj let piše vse evropsko časopisje vsak dan o Kitajski in o dogodkih, ki se godijo na Daljnem vzhodu. Kljub temu pa vedo premnogi o Kitajcih neverjetno malo, ali pa imajo o njih zelo napačno mnenje. Neki ljudje celo mislijo, da so Kitajci divje in zajpuščeno ljudstvo, ki je nesposobno, da vlada samo sebi. Vse to ni res, pač pa so si vse to izmislili sovražniki kitajskega ljudstva, da opravičujejo pred svetom vojne in barbarstva, ki jih uganjajo v osvoje-vahii vojni na Kitajskem ozemlju, v vojni, v kateri umira dnevno nešteto Kitajcev, ki branijo svobodo svoje domovine pred japonskim osvajačem.
Kitajci so eden izmed največjih narodov na svetu. Naseljeni so na jugovzhodu Azije ter jih je okrog 400 milijonov. 2e v davnih časih, ko so še sedanji evropski narodi živeli v divjih četah, ki so se bojevale med seboj in se preživljale z ropanjem, in ko se pri mnogih sedanjih in takrat-
nih evropskih narodih sploh ni moglo govoriti o kakšni državi ali urejeni dražbi, o prosveti ali kulturi, takrat so imeli Kitajci že pred 5000 Isti svojo dražvo in svojo kulturo. Živeli so v miru med seboj ter so pozn&li mnoge stvari, ki so jih1 Evropejci »iznašli« šele tisoč ali dva tisoč let pozneje.
Najboljšo sliko o kulturi kakšnega naroda pa si lahko napravimo, če vemo, kako vzgaja svoje otroke. Že takrat, ko so bili še premnogi evropski narodi na pol divji, so Kitajci vzgajali svojo mladino na visok kulturni način ter jo učili, naj bo dobra, razumna, poštena, pametna in plemenita.
Iz te dobe je ohranjenih na tisoče pripovedk. ,V njih je prikazana dobra in plemenita kitajska duševnost; napisalo jih je pa ljudstvo, da čimbolj vzgoji svojo mladino. Pripovedke so ene najlepših, ki jih še danes bere vsa mladina na svetu.
AH kdo izmed vas pozna kakšno kitajsko pripovedko? Kaj je hotel pripovedovalec izraziti v njej?
Oba Lisjaka sta imela raztrgane hlače, Sivi Medved okrvavljena lica, Koleraba oteklo glavo od kamnov in TBii Čuk raztrgan suknjič.
Ko je Tihi čuk vse to videl in doumel, se je pogreznil vase in se milo razjokal:
»Joj jooj! Kaj bo doma? Kako me bosta natega atek in mama! Vi, in samo vi site krivi, da se je vse to zgodilo! Joj jooj!«
Za njim si je dbrisal solze Mali Lisjak in se oglasil:
»Le počakajte! Vse bom povedal očki, dž, prav vse. On bo prišel k vam, in tedaj boste tepeni! Nočem biti več Indijanec! Ostanite kar sami! Fuj, rdeče žabe!«
»Prav praviš!« mu je pritrdil Koleraba, »tudi jaz ne bom več rdeč-kar! Samo to ti potem, Sivi Medved, da bom šel k tvoji mami in vse povedal!«
»Jaz pa k tvoji! To mi bo srce poskakovalo, ko te bo šeškala, ti rdeča pošast!« mu je zabrusil Sivi Medved.
Končno so se vsi objokani vrnili domov in se še tisti dan prelevili iz Indijancev v belokožce.
KONEC
NI kriv!
— Markec, ti si nemogoč otrok. Kar koli ti rečem, vse gre pri enem ušesu notri, pri drugem pa ven.
— Nisem kriv, če imam dve ušesi.
2animhrosM
Ali bo Island postal zemeljski raj?
Velikopotezni načrti v najobsežnejšem ognjeniškem področju Evrope
Zadnje čase smo dostikrat čuli o Islan-du kot objektu za eventualno kolonizacijo po nemški državi. Seveda so' se njegovi gospodarji Danci takoj oglasiti, da ga hočejo imeti za vse čase zase.
Island je najobsežnejše ognieniško področje v Evropi. Površina meri 105.000 km’, zemlja je gorata, brez posebnega rastlinskega plašča. Polna je pustinj strjene lave, vulkanskega kamenja in peska, strmih prepadov, snežnih poljan im ledenikov. Samo ledenik Vatna Jokull zavzema 8500 km’. Med mnogimi ugaslimi ognjeniki jih je 29 še danes v akciji, haj-večja med njimi sta Hetda in Krabla. Severni del otoka sega že v tečajno področje. Zaradi blagodejne struje toplega Zalivskega toka ima Island razmeroma zelo ugodno podnebje, povpreček temperature znaša v februarju —2.5, v avgustu 12“ r nad ničlo.
Island je za enkrat raj samo za geologe, ki imajo na njem najlepšo priliko študirati razvoi ognjeniških tal. Posebno znani so islandski gejziri, vrelci vroče
vode, ki bruhajo iz zemeljske notranjosti. Napravili šonačrte, po katerih bi lahko spremenili Island v rajski otok. Po dobro izoliranih ceveh bi speljali vrelo vodo po vsem otoku. Voda bi se zbirala v velikem rezervoarju, od tod pa odtekala dalje, posebno v glavno mesto Rej-kjavik. Vse hiše M imele dovolj tople vode, velike ploskve njiv in travnikov bi ogrevali s podzemnimi cevmi na isti način, kakor nameravajo Rusi z električni-
mi strujami segrevati žitnice Sibirije.
Tako bi dobil Island velike nasade rastlin, ki uspevajo na jugu Evrope. Danska vlada je o projektu že razpravljala v parlamentu, kjer so prišli do spoznanja, da bi. islandska zelenjava lahko zalagala Evropo s povrtnino celo v času, ko bi srednjeevropske države ležale še pod snegom. Samo denarja je treba za drage izolirne cevi....
Ugrabljeno zlato jih je samo ubilo
V začetku našega stoletja je vozil koloradski ekspres večjo pošiljko zlata iz Denvera v Trinidad. Blizu Pantana so bile tračnice pretrgane, vlak je iztiril Vanj so planin trije maskirani roparji, ubili pet stražnikov,, ki so spremljali zlato, in kurjača. Strojevodja je po naključju težko ranjen ostal živ. Izpovedal je, da so roparji pobrali zlato, zajahali konje in izginili v gozd.
Kmalu je neki farmar, pogrešal konje in svoje tri pastirje. Policija j'e šla —
loV, toda zaman.. Neki pastirček ie našel v gorah prestreljenega roparja. Ostala dva
sta ga ubila, da bi delila večjo množino plena. Ko so pred dnevi raziskavah geologi zemeljske sklade v pečinah Kolorada, so naleteli pred neko jamo na dvoje okostij. Ugotovili sp, da so to kosti dveh banditov. Eden jc najbrž ustrelil tovariša, ostali je pa podlegel mrazu ali gladu.
Usodno zlato, ki ni prineslo roparjem sreče, so iskali v bližini. Zdaj bodo natančneje pregledali vso okolico, skalovja, morda se jim po 38 letih posreči najti zaklad; ki je zahteval toliko žrtev zaradi pohlepa po bleščeči, žlahtni rudi.
Biserna ogrlica in ženina nezvestoba
Pred tremi leti je John Wellesby iz Releigha v Severni Karolini zaprosil za roko lepe plesalke Gritte Malovan. Mladenič ni bif lep, toda dekle je menilo, da je bogat in se je, kljub številni izberi snubačev, odločila zanj.«
Za poročni dar je dobila Gritta lepo biserno ogrlico. Ni vedela, da je ponarejena, ker John je bil reven, brez premoženja, pa se je nadejal, da bo . že kako prišel do večjih dohodkov in ria tihem zamenjal bisere za prave...
Toda, človek obrača, Bog obrne. Nekega dne je šla mlada žena k draguljarju in mu ponudila biserno ogrlico v oceno. Mož je uganil, da so biseri ponarejeni, braž posebne vrednosti. Seveda je bila Gritta nad vise užaljena. Johnu ni pokazala svoje jeze. Medtem se je spoznala z bogatim samcem ki se ji je ponudil, da zamenja bisere za prave. Zena je privolila, češ,, vsak drugi dar bi zbudil v možu lju-
Pred tremi meseci ie’ postal John glavni zastopnik neke tvrdke. Dobil je veliko
bosumnost, tako pa: rte bo: mogel niti slutiti, da je za drage bisere žrtvovala svoje telo in ljubezen naskrivaj drugemu ...
‘ ‘ie. plačo, tako da si je lahko privoščil luksuzno življenje. Prva misel mu je bila, zamenjati ženino ogrlico. Na vsak način je hotel popraviti prevaro, s katero je goljufal zeno v medenih tednih, Naskrivaj ie vzel ogrlico, šer z "njo k draguljarju v New York in ga prosil, naj bisere zšmenja za prave.	:
—» Ali, gospod, biserf • sO vendar pravi, ie dejal trgovec. Johnu je zastala sapa. Ni si moger raztolmačiti iz^emembe. Vzel je privatnega detektiva, ta je kmalu našel uganko. Zalotil je lepo - Gritto v prepovedani ljubezni s prijateljem, zaradi lepe ogrlice sta šla John iri nezvesta' žena narazen..*- -	-	.......
■ Šport je zdravju nujno potreben.
• Toda, naši dedi se niso bavili s spor-
Res je, zato so pa tudi vsi pomrli...
— Kaj mi prinašate, prijatelj? vpraša moderna Eva. Cvetje, slaščice. Ah, bolje bi bilo, če bi mi prinesli — cigare.
PO SMRTI JE RODILA
Štiri minute po smrti je neka angleška plesalka rodila svojega drugega otroka. Z možem, civilnim inženirjem iz Južne Afrike, je prišla v londonsko porodnišnico. Zdravniki so jo pregledali in ugotovili, da bo žena rodila dvojčke. Res je na dan poroda srečno prišel prvi otrok na svet, preden je pa prišel drugi otrok v življenje, je porodnici oslabelo srce in je podlegla. Štiri mamute potem je prišel zdrav, drugi otrok na svet.
DEČEK ALI DEKLICA?
Ameriški biologi so prišli do spoznanja, da je proteinska hrama, kakor meso, jajca, ribe in mleko močan činitelj za določanje spola. V laboratorijih vseučilišča v Chicagu so dalje časa preizkušali to metodo na raznih živalcah. Končni rezultat je bil: če se oče hrani z jedmi, bogatimi na proteinu v večji meri kakor mati, je otrok deček; nasprotno pa deklica. Poskusi na 652 miših so po 15 mesecih eksperimentiranja potrdili gornjo hipotezo.
V PESKU JE UTONIL
V Lanserskem jezeru južno od Innsbrucka je skakal 25-letni pekovski pomočnik s stoipa v jezero. BI! je izvrsten skakač in plavač, toda po nekem skoku ga ni bilo več na površje. Ljudje so bili iznenadeni. Takoj so začeli z reševalnimi deli. Na kraju, kjer je pomočnik skakal, je jezero precej plitvo. Ker trupla nikjer niso mogli najti, sodijo, da se je nesrečnež pri skoku zaril v pesek in se v njem zadušil. Enak primer se je namreč na istem mestu primeril že pred 20. leti.
Zaradi goveje pečenke šest mrtvih
V okolici Kalkute v Indiji se je neki musliman skregal z ženo, ker mu je_. premalo zapekla govejo pečenko, ko je iačen prihitel na kosilo. Med prepirojn je jezni mož pograbil ponvo s pečenko m jo vrgel skozi okno.
Nesreča je hotela, da je goveja „bomba“ priletela na glavo nekemu Hindu, ki je šel mimo okna. Težko ranjeni mož je bil silno užaljen, ker njegova vera smatra kravo za sveto stvar in v tem pogledu
je šlo za goveje meso.
Okrog politega Hinda se je zbrala množica ogorčenih rojakov. Zaceli so demonstrirati, počile so puške in jeli streljati na muslimansko hišo. Razjarjeni gazda brez goveje pečenke je tudi pograbil za puško in streljal skozi okno. Prihiteli so mu na pomoč še prijatelji. Ko je prišla policiji*, je obležalo na bojišču šest mrtvih in 90 ranjenih.
NAŠE JAGODE NA DUNAJU
Na dunajsko tržišče so dospeli te dni trije vagoni jagod iz Jugoslavije, eden iz Novega Sada, dva iz Skoplja. Istočasno je dostavila dva vagona jagod Italija, enega pa-Bolgarska. Po poročilih listov so se Dunajčani stepli za naše jagode, dočim so bile bolgarske slabše, ker so prišle na - trg že deloma pokvarjene.
X Davek za naramnice je predlagal nekdo newyorŠkemu mestnemu svetu. Predlagatelj je dejal, da naramnice niso več moderpe, da so neelegantne in nehigienske. Nasprotniki tega predloga trde, da je mož solastnik tovarne za usnjene pasove, zato se tako zavzema za odpravo naramnic.
Tihotapska družba v meniških haljah
Tihotapci so res iznajdljivi ljudje. Vse jim pride prav ,samo da pretihotapijo svojo robo. Posebno spretni so tihotapci saharina, opija in podobnih dragih stvari.
Londonski „Times-‘ poročajo o zanfmi-mivem primeru, ki se ie odigral v Aleksandriji v Egiptu. Ovaduh čgiptskih obla-si je javil, da išče neki Latu Vazev „ne preveč debelo dekle", ki bi Šlo z njim na ladjo in pomagalo prenesli s krova
Na divjem zahodu Amerike so obsodili nekega krojača zaradi uboja na smrt na vešalih. Pred obešanjem je prišlo k sodniku več ubijalčevih sosedov, rekoč:
— Gospod sodnik, pomenimo še. Vi nam ne boste obesili edinega krojača, ki ga imamo na vasi. Obesite raje enega izmed kovačev, ki jih imkrpp dva.: Proti temu ne bo nihče protestiral .
večjo količino malin. Dokle naj bi se preobleklo v nuno.
Res se je javila mlada gospodična, ki je pa bila v špijonovi službi... V sporazumu z oblastmi se je podala h tihotapcem. Dva izmed teh sta bila oblečena kot meniha, neka ženska pa v nuno.' Oblekli so tudi njo v meniško haljo in v določenem času je šla četvorica lažnih menihov in nun na ladjo.
Neznana Človeka sta jim izročila blago. V kabini so lažni menihi vtaknili blago pod halje, šli precej odebeljeni na krov, kjer. jih je že čakala policija in jih prijela. Z njimi vred so pomotoma aretirali tudi neko pravo nuno, ki so jo, ko so se prepričali, da pod haljo nima prepovedanega blaga, takoj izpustili.
NA DREVESU JE UMRLA
V francoskih Alpah je neka starka, na nenavaden način izgubila življenje. Izpre-hajala se je po ozki poti nad strmino, ko ji je zmanjkalo tal, da je padla po bregu, Nad prepadom je zdrknila preko skalovja in obvisela na drevesu. Nihče ni čul njenih klicev na pomoč, šele čez osem dni so opazili, da visi na drevesu neko truplo. Starka je bila nepoškodovana, le krila so se ji bila zapletla med veje in je, viseč z glavo navzdol urtirla od gladu.
Mlada vdovica je bridko jokala na pogrebu svojega moza. Ko so jo znanci skušali potolažiti, jim je ihteč dejala:
— Pustite me, da se izjokam. Kasneje itak ne bom več utegnila misliti na to.
VACLAV PROKtfPEK:
25
Zena
(Roman dvojne ljubezni)
9.
v' Zapotoku si niso govorili hvale v oči. Kdor si fant od fare, stori svoje, pa boš videl, kako te bo ves Zapotok vzljubil. In zdaj so hvalili Uachmana bolj ka-koivkdaj poprej, hvalila ga je tudi njegova žena. hvalili so ga vsi, ki so vozili pesek iž kamnoloma v pogorelo vas pod Loreto. Hvalil je tudi tisti sivec Haken, ki so ga na koncu hvalili skupno z gospodarjem.
Kaj se je. zgodilo? Cemu vsa ta hvala?
Lachman, marljivi Zapotočan, Lach-man, svojeglavec in vedno samosvoj, je zvozil ves pesek, ih to ne le za sebe, temveč za vse. kakor so se bili zavezali s pogodbo. In Gornik je moral plačati na dlan in do beliča — to je bilo kaj za povedati I In vendar se Te nekdo spravil nad njega! Ali se naj z' Gornikom tožijo? Izogibali so se rajši sodišča in verjeli več svoji pesti, kadar je prišlo do tega. Ko so videli, da ne bodo zvozili peska, ko solim takrat padali konji kakor muhe, so se pomirili s škodo in ničesar ukrenili. da bi ga omehčali. Saj bi bik) vse zaman .
V Zapotoku se niso zaključevale stvari s sporom, okrajno sodišče v .mestu je imelo res malo dela z zapotoškimi. Toda če bi ne bilo Lacbmana in njegove nad-človeške sile ter odločnosti,; bi bil nad njimi zmagal Gornik. Toda .zdaj ga je porazil Lachman. Zdaj . mu je . on pokazal, kaj in za kaj so Zapotoški! Haha, tujec Gornik! so se mu smejali, ko so se sešli na meji pri setvi. ali. na cesti, Gornik! Si nas hotel, kaj, ti pritepenec? Lachman se je izkazal kot sosed nad sosedi, iz Hakena je napravil človeka. Brez Obešanja na velSci zvon sta se spravila ta dva robota na delo in tako rešila Zapo-toškim dobrih trideset tisoč. Da ima zdaj Lachman namesto svojih dveh konj samo razvaline, sanK dve senci, za kateri bi se moral sramovati? To ve on sam in vsi, ki so poznali njegovo čudovito vprego — še lani je bilo veselje pogledati na njegovo, četverovprego. Razbil, je do dobrega štiri vozove, raztrgal nekaj komatov in celih oprav, toda zmagal je in preprečil Gornikove nakane.
Izkupiček od polj ni bil omembe vreden. Ko so padle cene in so morali do-
kupovati konje, vozove in opremo, bi bili morali‘imeti tisočake — kje jih naj vzamejo?
Naj bo tako ah drugače, zdaj je bilo po pomladni setvi, ki so se je vsi sramovali, toda kljub temu se je zdelo, da prihaja Zapotok zopet na stari tir m da bo zopet dobro.
Tisti, ki je temu največ verjel, je bil mladi Podboršek. Saj je že računal, da od Gornika ne dobi niti vinarja, pomiril se je s tem. in zdaj se mu je zdelo, kakor da bi bil tistih pet tisoč, ki bi mu jih moral dati Gornik, kakor v nepričakovani zmagi dobil.
Po prodaji polj je poplačal najnujnejše dolgove, kupil par kobil, spravil zopet vse v red in sedaj je že lahko čakal samo še na žetev, čeprav revno.
Vendar Martin ne hodi več na polja kakor nekoč; Ostaja doma pri Mariji, v hlevu, v staji, na vrtu. Pogosteje kakor lani hodi k brezici.
Spreminja se Martin. Umika se pred ostalimi v Zapotoku. 2e davno je prenehal hoditi v gostilno, zanemarja svojo funkcijo v .občini, do vse svoje okolice ie ravnodušen. Kakor da bi mu ne bilo prav ntč do vseh, ki niso njegovi.
Čuden je bil Martin, zdaj je dvakrat čuden.
V tridesetih letih so mnogi govorili o vzrokih gospodarske neuravnovešenosti, o padanju cen, o nezaposlenosti, o težavah med mladimi ljudmi.
Tudi Zapotoški so se večkrat sestali na vasi ali na cesti v gručo in modrovali o dogodkih. Njim, ki so živeli med gozdovi, se je zdelo marsikaj mnogo preprosteje in jasneje. Vendar pa niso bili med tistimi, ki utopijo vso modrost v čaši piva. V Zapotoku gospodarita Lachman in mladi Podboršek, eden kakor drugi zadostuje, da bi ostali mislili trezno. da bi živeli na zemlji.
Marsičesa niso razumeli tudi -ni. A tudi zadnji pastirček ali hlapec je razumel. da bi penice, ki so jo prodajali jeseni, ne kupili zdaj drugače kakor za kakšnih šestdeset procentov draže.
Od vseh zapotoških gospodarjev je gledal v prihodnje čase najtrezneje Martin. Mogoče mu je prav samota, ki se je vanjo zapiral, dajala mnogo jasnih, pogledov v bodočnost V samoti je lahko premišljeval o zapletenosti novejše dobe. o medsebojni odvisonsti enega od drugega — o tem, da se življenje že davno ne da urediti kar tako in da se mu morajo ljudje približevati tudi z njegovim’ težavami in se v mnogočem podrediti.
(Nadaljevanje v sobotonedeljskl števj
Raj bodo odkrili letos na Marsa?
V jasnih zvezdnatih nočeh se razgrne med nami čudovito lepo vesoljstvo lučic, ki vsaka izmed njih predstavlja svet zase. Preprostemu zemljanu je znana Venera, naša Večernioa, ki zablesti na ožarjenem nebu po sončnem zahodu. Poleg Severnice, Malega in Velikega voza pa vzbuja našo največjo pozornost rdečkasto se svetlikajoča zvezda Mars.
Odkar so se ljudje začeli baviti z opazovanjem neba, je zbujal planet Mars najpogosteje človeško domišljijo. Primerilo se je, da je ljudska fantazija zapeljala celo učenjake na opolzko pot. Tako je nastala ‘o planetu Marsu cela literatura čudovitih zgodb, fantastičnih pripovedk o nadnaravno razvitih ljudeh na daljni zvezdi, ki so po svoji tehniki in razumu daleč pred nami.
še dandanes imamo po dnevnikih vrsto slikanih zgodb, ki vodijo zemljana v bajni svet na Marsu, planetu, ki se bo vprav zadnje dni junija za 20 milijonov kilometrov znova približal naši Zemlji. Mars kroži namreč po vesoljstvu v razdalji 50 milijonov km od nas in le vsakih 15 let, ko se znatno približa naši premič-nici, se nudi radovednim učenjakom zve-zdoslovcem prilika, da si pobliže ogledajo tajinstveno zvezdo, ki že desetletja ne daje zemljanom miru.
Pred, leti se je našel Anglež, ki je poslal na Mars brezžično brzojavko in čakal, kdaj mu bodo prebivalci skrivnostnega planeta odgovorili... Novejša znanstvena proučevanja so ljudsko fantazijo v marsičem razblinila. Ko Je bila ta zvezda zadnjič v zemeljski bližini, se je uprlo vanjo mnogo orjaških daljnogledov. Dognali so, da je Mars zelo star planet, lastne topline da že davno nima več. Navezan je tedaj Izključno na sončno ogrevanje. Ker je pa njegova oddaljenost od sonca poldrugokrat večja kakor ona naše Zemlje, in ker pojema moč sončne prl-grevice v kvadratnem razmerju z oddaljenostjo, je Marsova površina razmeroma zelo slabo razsvetljena in ogrevana.
Ameriški zvezdoslovd, ki edini zmorejo velike stroške za merjenje v vesoljstvu, so z ingenioznim aparatom ugotovili celo temperature na Marsu. V tropskem pasu doseže Mars v poletnih mesecih temperaturo 20 do 30° C nad ničlo. Takšna toplota je pa le v zraku, ne pa na dejanski površini Marsa, čim pokrijejo obzorje te zvezde oblaki, že pade temperatura Marsove površine na ničlo in še niže. Ponoči vlada tedaj tudi v vročem pasu Marsa ledeni mraz.
Nagle izpremembe v Marsovem ozračju p<a imajo za posledice velike nalive in močno strujanje zraka. Viharji in na Zemlji le v Ameriki znani siloviti tornadi so na Marsu vsakdanji pojav. Ker je zrak na tem planetu nenavadno suh, dvigajo viharji velikanske oblake prahu. Za »prebivalce« Marsa, ki jih nekateri hočejo na vsak način imeti zgoraj, morajo biti takšni viharji zelo neprijeten pojav.
V takšnih klimatskih prilikah more uspevati na Marsu le določeno rastlinstvo, tako zimzeleni, nekatere vrste borov itd.
Druščino delajo manj vredni zastopniki iz živalskega sveta. Površina Marsa je tedaj pusta, sredi poletja vlada tam podnebje, kakršnega smo pri nas vajeni v novembru, živa bitja se morajo zgoraj ogreti le, kadar utegne sonce prodreti oblake prahu.
Takšne zaključke so dali človeštvu zvezdoslovci, ki so opazovali Mars iz velikanskega daljnogleda na Lowellovem observatoriju v Arizoni, katerega premer meri 1050 milimetrov. Občutljivi teleskop je ulovil tudi barve Marsovega površja. Na tečajih ima Mars velike ploskve belih lis, najbrž je to sneg, led ali pa oblaki. V srednjih pasovih in na Marsovem ravniku so večje zelenkaste površine, ki predstavljajo rdečkasto svetlikajoče se ploskve peščenih pustinj. V daljnogledu so lahko z lahkoto zaznali, kako se dvigajo na Marsu oblaki prahu, kako na-
stajajo nevihte in se plazijo sence oblakov po njem.
Istočasno z opazovanji v Arizoni je meril znameniti ameriški fizik dr. Coblentz s pomočjo zelo občutljivega termo elementa temperaturne razlike Marsa. Znano je namreč, da vsako telo izloča gotovo stopnjo toplote. Samo absolutno hladna telesa, katerih toplota je okrog 273° C pod ničlo, ne izločajo nobene toplote. Učenjak je s tem aparatom dognal, da vlada na Marsovih tečajih temperatura med —20 do —40° C.
Vprašanje je tedaj, ali sploh more pod prilikami, ko pade dnevna temperatura, čim se skrije sonce za oblake, za celih 20 do 30 stopinj naenkrat, obstajati človeško življenje na planetu, na katerega se bo v kratkem spet uprlo mnogo orjaških teleskopov, da najdejo učenjaki novih podvigov za rešitev privlačne uganke iz vesoljstva.
Poln meh za smeh
— Prisegel si mi, da me boš ljubil, dokler bom živa.
— Kako sem mogel vendar slutiti, da boš tako dolgo živela...
* * *
Sodnik: — Slišite Silberstein, letos imam že osmo prijavo zaradi vaših goljufij.
Silberstein: — Res je, gospod sodnik... letos, hvala Bogu, se res da zaslužiti...
* «
Kako morete dokazati, da je bil obtoženi popolnoma pijan?
— Slišal sem, kako je psoval kočijaža.
— To ni še noben dokaz.
— Kako da ni, če pa kočijaža sploh ni bilo tam...
» *
V kopališču.
— Zakaj si tako žalosten, prijatelj?
— Vidiš, na tem mestu je utonila moja prva žena.
— Nikar ne misli na to, prijatelj. Tvoja druga žena je vendar prav čedna in podjetna ženska.
— Vse je to res, toda ona absolutno noče plavati...
Srečala sta se prijatelja, ki se dolgo nista videla.
— Kako ie? vzklikneta oba hkratu.
— Tako, tako. Pa ti?
— Pred dvema mesecema sem se oženil. Imam lepo ženo, z njo sem dobil hišo in nekaj denarja za začetek.
— E, tedaj ti čestitam k sreči.
— Ni to sreča. Na vse to sem dobil tudi še taščo povrhu. Pred tednom mi je pogorela hiša...
—— Kakšna nesreča!
— Ni to nesreča, se smeje prijatelj. Hiša ie bila namreč zavarovana in z njo vred je pogorela tudi — tašča...
Na vogalu glavne ulice v prestolnici Tndije Koromandije. Dva gospoda se prepirata. Stražnik ju napeto opazuje, kdaj se bosta stepla. Ko se le prepirata dalje, stopi k njima in jima de:
— Slišita, gospoda, če se ne bosta zares prijela in stepla, potem se raje izgubita. Jaz moram vsak mesec javiti najmanj šest prestopkov, zdaj imam šele dva. Ako jih ne bo šest, ne bo nič z napredovanjem. Vedeti morate, da se s piškavo plačo ne more živeti. Torej, prilepite drug drugemu po eno krepko zaušnico, da vaju napišem ali se pa poberita k vragu.
* *
V podeželskem trgu je doktor Wohl opravljal odvetniške posle. Nekega dne je prišel k njemu kmet zaradi pravde. Zlobni sosedje so ga potegnili, da je odvetniku ime dr. Krava in ne Wohl. Tako naj ga tudi imenuje.
Mož je nasedel. Prišel je v pisarno in dejal:
—- Dober dan, gospod doktor Krava!
— Slišite, kai govorite tu? Jaz nisem nobena krava, jaz sem doktor Wohl, razumete.
Kmet se je popraskal za ušesi in dejal:
— Naj mi oprostijo, gospod doktor. Potegnili so me, vrag naj jih vzame. Ves sem zmešan. Vedel sem, da so gospod doktor neko govedo, samo nisem točno vedel katero...
• *
Španski plemič je potrkal na vrata neke podeželske krčme in poprosil za preno-
— Odmite vendar. Jaz sem senor Ra-mon y Rodriguez y Moncanilla y Cata-pultes y Serena...
— Za toliko ljudi nimamo prostora, je odgovoril krčmar in zaloputnil okno.
Hovi Atiuomlu »l/ecemka
uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja za
10.000 din
čim prejme uprava »Večernika« po položnici na ček. rač. št. 11.409 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej.
»Večemik« stane po pošti prejeman 14 din na mesec.
UPRAVA »VEČERN1KA«.
Živalsko pokopališče v Hollywoodu
Kakor velika svetovna velemesta, ima tudi majhni Hollywood živalsko pokopališče. Ima zelo lepq lego in je veliko 120 kvadratnih metrov, s krasnim drevjem in grmovjem, ki zeleni celo leto. število grobov znaša ta čas približno 2000. Obstaja pa Še posebna »dvorana urn«, v kateri jih je okoli 600.
Visoko število je lahko razložiti: ni ga filmskega igralca, igralke, režiserja In pisatelja manuskrfptov, pa tudi filmskega direktorja v Hollywoodu, ki bi ne imel živalskega ljubimca, pa bodisi psa, mačko, papagaja ali pa opico. In če žival umre, spada k davno utrjeni navadi Hollywooda, da se žival svečano pokoplje na pokopališču.
Sprehod po tem pokopališču nam nudi zanimiv košček filmske zgodovine s sentimentalnim prizvokom, in če opazujemo spomenike, dragocene marmornate plošče in stebre z 2latimi napisi, se nam bo zazdelo, da spadajo živali k tistim bitjem, ki jih filmski ljudje najbolj ljubijo.
Saj mogoče pa tudi je tako. Tu je na primer čudovit marmornat grob terierja »Kabe«. Kaba je bil zvest spremljevalec nepozabnega Rudolfa Valentina. Zgodba o njegovi smrti je skoro ganljivejša kakor o smrti njegovega gospodarja. Valentino Je umrl v neki bolnišnici, razmeroma precej daleč od Hollvwooda. Ko
so prepeljevali njegovo truplo v Hollywood, mu je pes hotel slediti. Toaa Valentinovi sorodniki so ga zadržali. Kljub temu je tri dni pozneje izgtnil in se kmalu pojavil, strašno mršav in s krvavečimi šapami, v Hollywoodu ter začel iskati svojega gospodarja. Preden so mogli pošteno začeti skrbeti zanj, se je nenadoma zgrudil na cesti mrtev tik pred vhodom v atelje »New United Artists«.
Brat Rudolfa Valentina ie bil, ki je dal zvestemu Kabl zgraditi čudovit grob. Bil je med prvimi na pokopališču, in vzpodbudil je tudi druge filmske zvezde, postaviti svojim živalskim ljubimcem vsaj tako sijajne spomenike. In tako se je zgodilo z »Rustyjem«, psičkom Glorie Svanson, ki je bil tolikokrat filman, in s psi Oskarja Straussa, Corinne Grlffith, Miriam Hopkins, Johna Barrvmoore-ja. Majhni foksterier »Sandy« Lohna Chaneya je dobil celo bronast spomenik. In steber nad grobom slavne mačke »Puzzums« ki je bila zvezda MOM, In ki je njen lastnik dobival 250 dolarjev na teden, kadar je mačka igrala, je celo pozlačen, prav tako kakor steber na grobu opice »Boogey«, katere lastnica je bila rlae West. Nedaleč proč je pokopan neki
papagaj in blizu nje zopet veverica.
Pokopališče ni poceni in sentimentalnost filmskih zvezd iih stane velike vsote denaria
Navaden grob 100 dolarjev, grob s stebrom 200, z mavzolejem celo 400 dolarjev. V novejšem času pa so zgradili poleg pokopališča še krematorij in poslopje za balzamiranje, kjer mrtve živali ohranjajo in jih potem lahko pokopljejo v stekleni krsti pod mavzolejem. To stane približno 1000 dolarjev.
In kakor se samo po sebi razume, je že davno nastala navada, oglasiti smrt svojega živalskega ljubljenca z mrtvaškimi naznanili v hollywoodskih in losangeleških listih, pri čemer so pogosto besede zalostnejše in obu-panejše kakor za umrlim človekom (1). Seveda je čas pogreba natančno naveden in neredko se udeležijo pogreba kakega liolly-woodskega psa ali mačke uglednejše osebnosti in več občinstva kakor pri pokopu kake pozabljene zvezde. Ko je pred leti umrl John O i 1 b e r t, ki je bil še nedavno partner Grete Garbo In najslavnejši filmski junak Amerike, se ni udeležil njegovega pogreba nihče drug kakor njegov notar. Pogrebu opice »Boogey« pa je sledilo razen jokajoče Mae Weetove nad tisoč ljudi in nad odprtim grobom je govorilo nad tucat ljudi.
Skoro bi mogli reči, da je psom boljše kakor ljudem. Mogoče zato, ker so zvestejši...
Zanimivosti iz letalstva
Brezplačna vožnja z letali za ženske. Ker se je videlo, da se ženske ne vozijo rade z letali kot prometnim sredstvom,
verjetno iz nezaupanja v sigurnost take vožnje, zato je dansko društvo za zračni promet po primeru nekih društev iz USA vpeljalo brezplačno vožnjo za ženske v cilju, da bi postala prometna avija-cija bolj popularna. Ugodnost za brezplačno vožnjo je veljala od 1.—15. maja letos.
Let brezmotornega letala črez La Manche. Clan Londonskega Aerokluba, Ste-fenson, je preletel 22. aprila z brezmotor-nim letalom La Manche. Zletel je z angleške obale in se spustil pri Boulogne v Franciji. Letenje je trajalo 3 ure. To je prvo letenje brezmotornega letala črez La Manche.
Najmanjše letalo na svetu. Nemška industrija je napravila letalo, Široko 1.75 m in 1.05 m dolgo. Motor ima 10 konjskih sil. Trajanje letenja je 10 minut, leti ’^hko samo 10 km daleč v višini 1000 m.
Prepiri med prsti
Prsti na roki so se sprli, kdo izmed njih je najvažnejši.
— Jaz sem najvažnejši, ker sem najmočnejši. Vsem vam se lahko uprem! pravi palec.
— Še važnejši sem jaz!, de kazalec. Kamor jaz pokažem, morate iti vsi ostali;
— Kaj bi tisto, se oglasi sredinec. Jaz sem sredi, pa sem tudi največji. Jaz sem vaš kralj.
— Jaz sem pa ljubimec našega gospodarja. Skrbi zame in me lepo okrašuje, dostavi prstanec.
— In jaz, se nasmehne mali mezinček, jaz krasno dopolnjujem vrsto vas vseh. Kaj bi bila še bolj spretna roka brez mene?
Tedaj se naenkrat začuti ukaz roke:
— Pograbite. Vsi prsti hkrati so prijeli za predmet m obmolknili.
Zidovski priimki v Italiji
Italijanska vlada je, kakor poročajo italijanski listi, sestavila nove zakonske odredbe proti Zidom, po katerih se bodo morali med drugim posluževati vsi zopet svojih stariJi židovskih priimkov, ki so jih imeli, preden so jih italianlzirali. Potomci mešanih zakonov, ki so se arizi-rali, pa dobe priimke svojih arljs-kih mater.
SEDEM VOLČIČEV JE UJEL,
Kmet Filip Lazič iz Polače pri Kninu je v skalovju blizu mesta ujel sedem mladih volčičev In jih prinesel v Knin. S sekiro v roki se je mož približal jami, kjer je bilo volčje gnezdo. Samica je renčala na pečini, pa si ni upala blizu, ker je bil kmet oborožen. Na okrožnem načelstvu je zahteval kmet predpisano nagrado, toda načelnik mu je nudil le 20 din. Kmet je zagrozil, da bo volkove spet spustil v gozd, če ne bo dobil za vsakega predpisanih 50 din.
X Rast rib so pospešili. AngleSka sladkovodna biološka zveza je imela te dni občni zbor, na katerem so poročali o velikih uspehih, ki jih imajo s poskusi, kako povečati hitrost rasti rib, posebno postrvi. Pred enim letom so v nekem majhnem angleškem jezeru naredili pregrajo. V eno polovico so dnevno metali »kostno moko« t. j. zdrobljene kosti, v drugo polovico pa nič. V prvi polovici so postrvi n^rer-jetno zrastle, v drugi pa veliko bolj počasi. Zanimive poizkuse še nadaljujejo.
o*
Zobni zdravnik: »Jurček, stari tovariš, ali se že snomtajaš. kako si ...e v Soli vedno suval?
S por5
Olimpijska slava je najvISji cilj vsakega športnika
Jutrišnji dan je namenien manifestaciji olimpijske misli po vsej državi. Olimpiada je danes najvišja športna konkurenca na svetu, je tihi sen vsakega športnika. Mladina vsega sveta se bo zbrala na prihodnji olimpiadi v Helsinkih 1940, da se Domeri v bratski, viteški borbi. Narodi, ki se zavedajo važnosti, ki jo v modemi vzgoji mladine igra sistematsko gojeni šport, znajo ceniti pomen te konkurence, ki korenini prav za prav pri starodavnih Grkih, kjer so olimpijske zmagovalce častili kot narodne heroje. To priznanje je treba uspehom mladine dati tudi danes, treba pa jih je tudi podpreti v stremljenjih za dosego njihovega Cilja: nuditi jim je treba za to potrebna materialna sredstva. Le tako bomo lahko dokumentirali popolno razumevanje pomena_ modernih olimpiad, ki se prirejajo vsaka 4 leta, zdaj v tej, zdaj V oni državi. Prireditelji XII. olimpiade so Finci, ki so priznano med vodilnimi narodi sveta, čeprav spa-
dajo med majhne narode. V viteški borbi je to mesto ravno tako dostopno tudi naši mladini. Podprimo jo s tem, da prispevamo vsak po svojih možnostih za udeležijo naših športnikov na olimpiadi v Helsinkih. Naša trobarvnica na zmagovalnem olimpijskem drogu bo najboljša propaganda za našo mlado državo v tujini, najtežje mednarodne konkurence pa bodo v teku olimpijskih štiriletk usposobile naše športnike nekoč tudi za to, da bomo na naših domačih tleh prižgali olimpijski ogenj ter v svoji sredini pozdravili brate športnike iz svega sveta.
Športniki nam bodo danes in jutri pokazali sadove dela in trdne volje, da iz svoje sredine vzgojijo tekmovalce, ki bodo dosegli olimpijsko zrelost, ki je najvišja odlika vsakega športnika. Pomagajmo jim tudi mi, naj ne bo Mariborčana, ki bi iim odklonil odkup olimpijskega znaka, ki velja obenem tudi kot vstopnica k vsem olimpijskim prireditvam v Mariboru.
Iz Celjske kronike
Spomladanske konjsko dirke
Kasaško društvo v Mariboru bo priredilo 29. junija in 2. julija na dirkališču ha Teznem velike spomladanske konjske dirke, za katere poteče rok prijav 20. junija opoldne. Prijave za dirko sprejema g. Franc Filipič, Maribor, Pobreška oesta^38,
A na
 ______________________  bomo
še objavili.
Profetionalne rokoborbe v Mariboru
V soboto se bo pričela v Mariboru veli-ka mednarodna roltoborska prireditev domačih klubov SSK Maratona m Pekovskega športnega kluba.. Borbe bodo v Gambri-novi dvoran! ter bodo trajale 20 dni. Me-nager Zdesič Slavko, eden izmed redkih domačih strokovnjakov te vrste, ki je priznan tudi v tujini, se je obvezal, da bodo nastopili res samo prvovrstni rokoborci.
PUNČEC-MITIČ IZLOČENA
Poliski par Dawarowski-TloczinskI je porazil naš par Punčec-Mitič na pariškem turnirju v petih setih s 6:4, 4:6, 4:6. 7:5, 6:3. Igra je bila izredno zanimiva
HKVATSKA LIGA USTANOVLJENA
Na seji Hrvatske športne sloge je bils. ustanovljena hrvatska liga, v katen ^bodo tekmovali Gradianstki, HASK in Con-cordia iz Zagreba, Hajduk in Split izSpb
vi 	'_ ....uno/lmclrn CldVltd T-? A \ n
ta osiješka in varazdmska Slavija, HASK iz’Sarajeva ter Bačka iz Subotice. Tekmovanje se bo pričelo 13. avg. Prihodnje leto bo v ligi samo 8 klubov.
ZMAGA FLORIJANOVE, PORAZ KOVA CEVE
Na pariškem turnirju ie Florijanovapremagala Francozinjo Mellerio s 6:4, 6:3, njena rojakinja Homer pa je v tolažilnem scmifinam porazila Kovačevo s 6:4, 6:3.
VOŽNJA KOLESARJEV NA PREKMURSKI TEDEN.
Razen dirkačev, ki bodo 18. junija star-tali v veliki olimpijski kolesarski dirki iz Maribora v Mursko Soboto, sc bodo odpeljali na Prekmurski teden kolesarji še v dveh skupinah v obliki prijetnega kolesarskega izleta. Vozili bodo po isti progi kakor dirkači, etape proge in postanke pa bodo določili vodje vožnje po dogovoru z dirkači.
Prva skupina bo odšla s Trga svobode
v soboto, 17. junija, ob 15.30 s prihodom v Mursko Soboto ob 20., druga pa v nedeljo, ob 4. s prihodom v Mursko Soboto ob 9. Obe skupini se bosta udeležili propagandne vožnje skozi M. Soboto 18. junija ob 11. uri. Povratek iz M. Sobote bO v skupinah po dogovoru, ravno tako bo potovalna ruta za povratek poljubna.
Prijave za vožnjo sprejemajo posamezni kolesarski klubi za svoje člane, ta Ostale pa neposredna podružnica JTK, Trg svo-bode-grad, najkasneje do 15. junija.
SLOVAKI NE BODO PRIŠLI V ZAGREB
JNS je zabranil odigranje reprezentativne nogometne tekme, ki jo je hotel odigrati ZNP s slovaško reprezentanco. ZNP je bil kljub temu trdno odločen, to tekmo odigrati. V zadnjem hipu pa jo prišla odpoved od strani Slovakov, ki so javili, da predlaganega termina fte morejo sprejeti.
ZAGREBŠKA OBČINA ZA ŠPORT
Zagrebška mestna občina je darovala športnim organizacijam okoli 100.000 din podpore. Da bi se ta res uporabila za napredek športa v Zagrebu, je krajevni olimpijski odbor sklical sejo, na kateri bodo delegati klubov predložili svoje zahtevke.
c Notico glede pobiranja gledališkega dinarja, ki je bila že pred časom napisana, pa ne objavljena, je včeraj tiskarski škrat pomotoma vrinil v našo rubriko. Gledališki dinar se v Celju ne pobira več.
c Na drž. realni giirinazlji v Celju je bil nižji tečajni izpit od 9. do 15. t. m. K izpitu se je prijavilo skupaj 174 učencev in učenk. Nižjega tečajnega izpita je bilo na podlagi člena 2. pravilnika o nižjih tečajnih izpitih oproščenih 48 učencev in 22 učenk. Od 104 učencev in učenk, ki so delali nižji tečajni izpit, je nižji tečajni izpit izdelalo 61 učencev in 31 učenk. Eden učenec je med izpitom odstopil, popravni izpit ima 10 učencev in dvoje učenk, padel ni nihče.
c Višji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Celju se je pričel pod predsedstvom direktorja zavoda g. Mravljaka 12. t. m. in bo trajal do 23. t. m. — Sprer jemni izpiti na zavodu bodo ,24. in 26. t. m. Zaradi evidence naj pridejo po možnosti k izpitu 24. t. m. učenci, ki se nameravajo jeseni vpisati ha klasične vzporednice, 26. t. m. pa ostali.
c Na	progi	Celje—Sv.	Peter pod	Sv.
gorami vozi celjski mestni avtobufc sedaj skozi Slivnico in Loko pri Zusmu, ker je most v	Sodni	vasi pri	Mestinju zaradi
popravil uradno zaprt. Cas odhoda avtobusa in prihoda v Celje ostane neizpreme-njen.
c Nova grobova; Na Okopih je umrla v Visoki starosti 89 let vdova po čevljarju ga. Ivana Zdotiškova, tašča mestnega uradnika in	vodje	mestnega	pogrebnega	zavoda g. Antona	Zupančiča. Pogreb bo	da-
nes ob 18. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. — V Trnovljah pri Celju je umrl 78 letni preužitkar Martin Kompol-šek.
c Zdravniško dežurno službo za člane OUŽD v Celju bo imel v nedeljo, 18. L m. g. dr. Drago Hočevar, Kolenčeva 3.
c Nočno lekarniško službo ima od 17. do 23. t. m. lekarna „Pri križu“.
c Mesini park je Olepševalno društvo tudi letos lepo uredilo. Cvetlične gredice so prav čedne, tudi pota so v dobrem sta-
SK Železničar bo gostoval jutri v Čakovcu proti CSK, atleti pa bodo startali tudi na meetingu VSK v Varaždinu.
s Darila za propagandno olimpijsko kolesarsko dirko pod pokroviteljstvom mariborskega odseka JTK dne 18. Junija -* razpis smo že objavili — so darovali: 2 Častni darili tvrdka Sport-Divjak ter po eno Turing klub ter Prekmurski teden.
s Table-tenis turnir med SK Celje in SK Jugoslavijo bo v Celju v nedeljo ob pol 9‘.# v telovadnici okoliške šole v okviru olimpijskega sporeda.
s Medmestno tekmo Zagreb—Dunaj, določeno za 25. junij v Zagrebu, je JNS prepovedal, nakar jo je zabranila dunajski reprezentanci tudi nemška zveza. Sedaj so Dunajčani povabili Zagrebčane na sodelovanje na proslavi v Celovcu, 27. julija kjer bo zagrebška enajstorica nastopila proti dunajski ,ker je vabilo sprejela.
s Roksarski dvoboj James Braddock— Tommy Farr bo 5. julija v Londonu.
s Radi nedavnega incidenta na neki tekmi je vlada Ceško-moravskega protektorata zabranila v Pragi vse tekme do junija.
s SK Gradjanskl (Čakovec) je premagal SK Lendavo z 10 :2.
Ii
Sokolstvo
Sokoli, na župni zlet v Mursko Soboto!
Dežela kneza Koclja kliče! V nedeljo, IS. t. m. v Mursko Soboto! Najsevernejša tokrajina, kjer se stika tromeja, proslavlja 20 let svobode. Sokolstvo se zbere na svojem župnem zletu, ki ho na stadionu športnega kluba Mure, sredi senčnatih gozdov. V bližini je kopališče.
Program bo lep. Podrobnosti so razvidne iz „Sporeda Prekmurskega tedna“. Po nastopu v nedeljo bo ljudska- veselica. Sodelovale bodo vojaška godba iz Varaždina, središka sokolska godba in gasilska godba iz Murske Sobote.
Za župni zlet je dovoljena na železnicah čclrl Inska voznina. Na železniški postaji kupite polovične vozne listke in zahtevajte tiskovino K 14, ki jo pri odhodu iz Murske Sobote dajte na postaji žigosati, Se prej pa jo morate dati potrditi na zle-ušču.
Posebni vlak bo vozil iz Maribora ob 4. zjutraj. Vozni red polzvejle na domači postaji! — Prihod v Mursko Soboto ob /.30. Odhod posebnega vlaka iz Murske Sobote ob 20. Obiščite ob tej priliki „Prek-murski tedcn“ in Sokolsko razstavo v Trgovskem domu.
V nedeljo 18. junija v Mursko Soboto!
NA ZLET V MURSKO SOBOTO!
Pozivamo vse članstvo in naraščaj, da se udeleži župnega zleta v Murski Soboti
v nedeljo 18. junija, v proslavo 20-letnice svobode Prekmurja.
Posebni vlak odhaja iz Maribora ob 4. uri zjutraj, vrača se iz Murske Sobote ob 20. uri.
Za člane Sokola z legitimacijo velja za nečlane polovična vožnja. Člani-ice, kupijo na postaji polovični vozni listek in obrazec K—14 (skupaj din 19.50). Nečlani pa cel vozni listek im obrazec K-13 (skupaj din 37.—). Za povratek si preskrbite v zletni pisarni v Murski Soboti potrdilo udeležbe, ki velja za brezplačen povratek. Za povratek veljajo vozne ugodnosti' do 22. junija 1939.
1 Sokolsko društvo Maribop I. poziva vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti zleta v Sofiji, da se obvezno ■oriiaviio pri bratu načelniku najkasneje do torka 20. t. m. do 20. ure. Obenem s nrijavo je vročiti pravilno potrjeno sokolsko legitimacijo ter dim 25.— za naraščaj, din 55.— za telovadce in din 70.-za netelovadce. Poleg tega lahko vplača vsakdo še do din 300.— za osebne stroške. Stroške za vožnjo nosi vsakdo sam. Legitimacije morajo biti potrjene od župnega načelnika v Murski Soboti
nju. Samo cesta ob vznožju hriba mimo teniškega prostora bo postala kmalu neprehodna. Vsako deževje spere z griča nad parkom velike množine zemlje v jarek, ki se izčisti potem vedno na cesto. Jarek bi bilo treba temeljito izkopati, navlako s ceste pa odstraniti, da bi tudi ta del mestnega vrta, ki ie bil včasih za one. ki ljubijo mir zelo idealen, postal za občinstvo zopet privlačen, sedaj pa je samo leglo komarjev.
c Kaj “ “* del na pi
smo objavili v uusem uslu uuuiai, teri obehistvo želi pojasnila, zakaj so se naenkrat ustavila dela obnove na kolodvorskem poslopju, ki stoji sedaj že nekaj tednov v na pol obnovljenem stanju. Ker na to še ni nikakega pojasnila, interes javnosti na stvari pa je precejšen, bi bilo na mestu, da se zadeva pojasni.
c Zlet v Sodjo. Priglašenci za žlfet v Sofijo še naj javijo te dni v pisarni Sokola-—matice in plačajo na račun stroškov 200 din. Naraščaj plača samo 150 din. Obenem s plačilom naj vsakdo odda legitimacijo, če je nima, naj prinese sliko, da se sokolska legitimacija izStlHft. Prijave se sprejemajo do vštetega 19. t. in. v tajništvu vsak dan od 18.do 19. ure.
c Nesreče. 48 letna žena zidarja Blatnik Marija na Polzeli ie padla doma na dvorišču in si zlomila desno roko v zapestju. — 5 letnega silia trgovca Rudolfa Magdalenca v Vrhovem pri Radečah je neki kolesar v Vrhovem na cesti povozil in mu zlomil desno klju&jjtato; — 14 letna hči posestnika Ksenija Krašovec je Sla po. lestvi na češnjo. Padla je a lestve in
in ga hudo poškodovalo po kolktl. — 33 letni poštni služitelj Ivan Knez iž Zg. Hudinje je padel 1r GaberjU s kolesa in dobil poškodbe po glavi. — 50 letnemu delavcu Karlu . Brileju ia Ledine pff Sevnici \e padel v kamnolomu kamen na desno nogo in mu pretrgal kite. •<- Vfci poškodovanci se zdravijo v celjski bokiitmei.
Na delo za skupno bodočnott
Kreft Vladimir.
Danes ni čas, da bi razpravljali o okrnjenosti slovenskega ozemlja im iskali 'krivce, da ob osvobojenju niso bile vse naše težnje uresničene. Veliki narodi imajo vsestranske pogoje za ugodni razvoj narodnih im gospodarskih prilik, za ustvaritev čimbolj samostojnega in neodvisnega državnega življenja. Majhni narodi pogrešajo to ugodnost in se morajo izživljati v tesnejšem okviru.
Vsi maloštevilni narodi bi morali zato zbrati vse konstruktivne sile za čim krepkejšo odpornost. Tega se odgovorni na političnih vrhovih še dames premalo zavedajo; smatrajo, da je strankarsko — osebno delo več vredno, kakor pa skrb za narod in državo.
Lani je prišlo malo več življenja k mam. Ljudstvo, mladi rod in tudi poedini politiki so se oglasili, vsi so zahtevali konsolidacijo prilik. Vrstili so se članki počasnikih, govori in razgovori, vse v zmamemdu zdrave preureditve.
Razumljivo je, da preokret na boljše ni tako lahek. Prav zaradi tega moramo
zastaviti vse sile, da bomo čšmiprei prišli •do razmer srečnejše bodočnosti. Vsak je dolžan, da pri tem deki pomaga, najbolj pa je poklican k temu mlajši rod, ki se dobro zaveda, da se majhni narodi ne smejo Igrati z narodno im državno usodo, nego skrbeti za krepko državno moč in narodno blagostanje. Grašnild, ki so smatrali, da je strankarstvo in njegov pripadnik več, kakor pa zahteve ljudstva, ki so goiiH med nami mfinjo, sovraStvo in vršili gospodarski pritisk na političnega najprotnika, ki so z obljubami in neresnico zaipeljevali narod, morajo biti pri tem delu izključeni. Ltmtetvo se je po tolikih letih njihovega brezplodnega dela že naveličalo.
Ob spominu na 150 letnico francoske revolucije naj bi se njenega gesla svoboda, enakost im bratstvo, oprijeli vsi iskreni Južni Slovani od Triglava do Črnega morja. Zmaga teh načel bi pomenila vstajenje močne in nepremagljive Velike Jugoslavije.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM* V nalita oglasih stane vsaka beseda 80 par: oalmaojla pristojbina sa la oglase le din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanla In ieoltovaalskl oglasi din I.— oo besedi. Nalaanlfl cnesek ca te oglase le dlo 10.—. Debelo tiskano besede se račnaai« d volno. Oglašal davek ca enkratno oblavo znala dtn 2.—. Znesek ca male oglase se plaSule takol or! naroCilo. oziroma ga la vposlatl » olsmn skupai z naročilom ali oa oo ooStal položnici oa čekovni rtčuo kt 11.40*. Z« TU olsmcne odgovore glede mallb oglasov se mora orltoiltl znamka ca 3 dlo
Razno
VSAKI OSEBI
— družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6: Celie. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-Ijalnica.	1803
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, Duh. perje. inlett. Najboljše pri A. Štuhec. specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5.	2274
SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48.	4311—1
VELIKO KOLIČINO
normalnih kos iz prvovrstnega jekla po din 15.— in 20.— prodaja tvrdka Gustinčič. Ma ribor, Tattenbachova 14.
5411—1
HALO. IZLETNIKI!
Prevzela sem znano restavracija Posti na Bistrici, nudim pristna ljutomerska« pekr ska vina, pivo iz sodčka, ocvrte piške. vsako nedeljo koncert. Vabi Roza Zamuda.
5339—1
KOPALNE OBLEKE
dobite pri pletilnici »Mara«, Koroška 26.	5370—1
TRAJNI KODRI
trpežni in lepi. samo v jalo-nu Kocpek-Bajt, Cankarjeva. 5486-1
ZIDNA OPEKA
se dobi. Opekarna Pirc, infor maciie Betnavska 1. 5386—1
MESNICO AU GOSTILNO
vzame v najem zakonski par brez otrok. Ceni. ponudbe na upravo lista pod »Plačam naprej«.	 5458-1
POLJČANSKI PESEK vseh vrst. prvovrsten, razpošilja po zmerni ceni franko vagon ali franko dom Savskii Raiko, avtopodjetnik. Poljčane.	5468-1
GOSTILNA KREN (Klemenšak^
I danes gibanice!	5564-1
ZIDAJ POCENI!
Vsa v stroko spadajoča stavbena dela. načrte, proračun«, izolacije vlažnih prostorov itd. izvršuje solidno in po zmerni ceni. Zaloga strešne zaresne opeke, strešna lepenka in izolime plošče ter vsi asfaltni proizvodi za stavbe. Stavbeno podietie M. Štuhec. Ormož, informacije Maribor, Stritarjeva IT. 5552*-!
HALO! HALO!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril mizarsko delavnioo na Ptutski cesti št. 2. Se priporočam za vsa mizarska dela po namižji ceni in solidni izdelavi. Vesenjak Simon, mizarski mojster. ___________5559-1___________
VINOTOČ
Klemenčič Sv. Peter. 8 Din. Rlzltn*.	560P-l
Najbolj varna naložba denarja,
ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem In * vso svojo davčno močjo - - Hranilnica izvrSuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kul a n tn o
Centrala Maribor
v lastni novi palači na oglu Gosposko in Slovenske ulice
Podružnica Celje
nasproti poiti, prej Južnoštajerska hranilnica
Sprejema vloge in knjižice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju
STARINSKE KNJIGE in papirje v vseh lezikib kupim. Ponudite na uoravo »Veternika« Dod »Antikvariat«.
5556-1
POZOR!
Kdor krivično obrekuje, odvrača stranke, bomo sodnij-sko postopali. Glavič, Vodnikova 28, Studenci, Maribor. 5498-J
Učiteljska družina
SPREJME DEKLICE v oskrbo. Cankarjeva 1-IL ___________________________ 5571-J
Gostilna Hartberger. Studenci, vahi na
DOMAČO VRT. VESELICO v nedeljo, dne 18. JunUa 1939. Za izvrstno zabavo iamči originalna pohorska sodba. Dober prigrizek in pristna kapljica priskrbljena. Začetek ob 15. (3.) tiri. Vstop prost  	5505-1
DOBER RIZLING
od pet litrov dalje pri Hal-hartb, KaJvarska 2	5471-1
KOPALNE OBLEKE
trpežnih barv, najnovejžih modelov se po meri izgotovijo v 6. urah. Dobe se pa tudi v velžki izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glavni tre 24.	5606-1
»LUNA »-STEZNIKI
higienski brez ribje kosti in gumija se po meri izgotovijo v 6, urah. Tudi najnovejši modrčki v veliki izbiri pri »Luna«, Maribor, samo Glav-ni trg 24.______________ 5507-1
ULIČNI LOKAL
z izložbo takoj oddam. Mlinska 8. frizer.	5527-1
VINA ZA VSE PRILIKE
izvrstne kvalitete. Vara nudi naugodneje Senica »Plzenski dvor«, Kneza Koclia ulica 5, (Tattenbachova). 5530-1
Za koDel
*qmM kufomi ■<*.! 1839
Ribana Hollywood Merkur
tri imena za dober okus! ♦
Obalne garniture, kopalne čepice, pasove, čevlje in torbice, otroSke in nioSke kopalne hlače ter kopalne obleke v največji izbiri pri
C. Budefeidt
Gosposka ul. 4—6
Posmmt
VOGALNO STAVBIŠČE (600 ma) proda Klaneček. Stu denci. Obrežna c. 87. 5396—2
HIŠA NA PRODAJ,
vprašati Stražunska ulica št 13, Pobrežje. Cena 45.000 dinarjev.	5456-2
DOBIČKANOSNA HIŠA
se proda pod lastno ceno. — Dobaj. Ruška cesta 13. 5459-2 Krasne
STAVBENE PARCELE poceni na prodaj. Maribor, Tezno, Ptujska cesta 87. 5052-2
HIŠO
z dobro idočo trgovino in gostilno prodam. Naslov v upravi. —	5460-2
Novo
ENODRUŽINSKO HIŠO
s parcelo prodam. Sp. Dobrava 188 pri Mariboru. 5463-2
OSEM PARCEL NAPRODAJ
— Bolfenkova 3. Nova vas.
5464-2
Kupim
HIŠICO Z VRTOM
ali
MALO POSESTVO
v bližini Maribora, do 35.000 din. Ponudbe z natančnim opisom na Drenfk. Braslovče.
5470-2
Dobroldoča
GOSTILNA V MESTU MARIBORU.
najboljša pozicija za dalmatinsko gostilno, s hišo se proda, ponudbe na upravo lista pod »Dobra gostilna«.
5472-2
Prodam
GOSPODARSKO POSLOPJE
— dve sobi« drvarnica in vrt
— za 13 tisoč dinariev. Jurčičeva 6 — Tezno. 5563-2
Prodam
ENOSTANOVANJSKO HIŠO
in dve parceli. Potrebna gotovima ie 2000 din. J.z. Radvanje, Hostejeva ulica 25.
5550—2
Dobroidoča delikatesna trgovina v centru. Novozgradba, 2 stanovanja, vrt. Studenci.
72.000. Trgovska hiša, prometna točka. 8 stanovanj. 2 lokala, 240X100. Krasna dvostanovanjska vila. velik vrt,
220.000. Dobičkanosno pose* stvo. 30 oralov blizu mesta, hiša, 3 sobe. 115.000. Posredovalnica »Rapld«. Maribor. Gosposka 28.	5557-2
HIŠA Z VRTOM se proda. Zg. Radvanje. Hostejeva ulica 68.	5553-2
Vrt 579 m8, pri Parku 35.000: 4 SOBNO NOVOZGRADBO blizu parka, center. 190.000, prodam. Ponudbe pod »Gotovina« upravi »Večernika«.
5536-2
HIŠA NA POBREŽJU
na Aleksandrovi cesti, gospodarsko poslopje in 3376 m’ zemlje se proda. Sposobno za vrtnarijo. Vprašati pri Rojko. Maribor. Ulica Kneza Koc lia 18/1._____________5546-2
HIŠICA .
se proda. Koseskeza ulica 47. 5496-2
NOVO ZIDANO HIŠO
tik mesta, pripravno za obrtnika, upokojenca ali uradnika prodam. Cena din 88.000.—■-Vprašati: Mlinska 10, dvorišče.	5499-2
Proda se
HIŠA
ob cesti, deset minut od kolodvora. letni dOnos 9000 din. Naslov v upravi »Večernika« — Celje.	5576-2
HIŠA S TOČILNICO
na prodaj. Naslov v upravi lista.	5577-2
ENODRUŽINSKO HIŠA
z lepim vrtom na prodaj, zmerna cena. Stanko Vrazova 20, Pobrežje. 5500-2
HIŠA
2 sobi. kuhinja, vrt. na prodaj. Pobrežje, Špesovo selo, Zupančičeva ulica 5.. 5508-2
LEPA HIŠA
z vsemi pritiklinami ter lepim vrtom s sadlem se po ugodni ceni proda. Nova ulica
3.	Pobrežje. _	5521-2
POLOVICO MANJŠE HIŠE
sredi Maribora prodam takoj.
Stanovanje, lokal. Mlinska 8. frizer.	5529-2
Prodam
Proda se tritonski TOVORNI AVTO »FORD«
v dobrem stanju z novo pnevmatiko 32X6. — Naslov v upravi.	5469-4
Lep šivalni stroi »SINGER« na prodaj. Kejžarjeva 26.
5567-4
Rabljeno KUHINJSKO POHIŠTVO
poceni na prodaj. Kejžarjeva ulica 14/1. nadstr.. desno. 5491-4
NA PRODAJ!
Motorno kolo, 200 cm3, v najlepšem redu. Naslov v upravi
5493-4
Proda se Proda se globok
OTROŠKI VOZIČEK. Zrkovska 35 — Pobrežje.
5573-4
Prodam dobro
MOTORNO KOLO BSA
Vpraša se Ptujska cesta 130. Tezno.	5500-4
MIZARJI!
Suhe hrastove deske, različne dimenzije — 7 m3 — in smrekove, bukove, orehove. — Is totem kopalna bania in peč, različne pile, putrroa sesalka, črpalka (Spelsepuntpe) na prodaj. Ponudbe na upravo pod »Radi smrti«. 5580-4
Prodam novo
KLAVIRSKO HARMONIKO
Vinarje št 6.	5515-4
STARO POHIŠTVO
sobno in kuhinisko* se proda Sodna 14/IIL. vrata 10. 5518-4
Prodam novo
MOŠKO KOLO znamke Pegeot Jerovškova c. 83.	5519-4
Malo. rabljeno
KUHINJSKO OPREMO
prodam za polovično ceno. Belak. Frankopanova 23. 5523-4
Prodam globok
OTROŠKI VOZIČEK
po zelo nizki ceni. Kalohova ulica 23, Studenci. 5526-4
Kupim
Kupim dobro ohranjen BENCINSKI MOTOR 3—4 HP. Naslov v unravi. 5484-3
Kadar poil|ete denar po poiti, ni sledu o bojazni—
zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato itustrlranl katalog najrazličneliega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica
Zagreb. Illca 4 Jn 6
Dopisi: Zagreb IL. poštni predal
HRANILNI} KNJIŽICE Mestne hranilnice Maribor, večje in manjše vloge, kupim proti takojšnji gotovini. — Na9lov v upravi. 5578—3
imimmimmm
Vsak naročnik „Večernika“, ki je poravnal naročnino do 14 dni pred nezgodo, je zavarovan za
din
10.000
GREM ŠIVAT NA DOM
dnevno za 20 din. Naslov v upravi lista.	5566-4
MOŠKA SUKNJA
iz črnegra listra in riayi čevlji. vse za večjo postavo na prodaj. Vošnjakova 20. vrata 5.	5558-4
Moderna SPALNICA IN KUHINJA
nova, poceni na Prodaj. Mizarstvo. Miklošičeva 6. 5533-4
Prodam
SEIFERT BILJARD
dvoigralni. din 5000. lep šivalni stroj din 1000. Maribor, Smetanova ulica 54. gostilna. 5535-4
Stanovanje
SAMSKO STANOVANJE
.sončna soba. predsoba, izpla-kovalno stranišče v novi vili. Naslov v upravi lista. 5555-5
STAVBIŠČE
v Tomšičevem drevoredu pro dam. Vprašati: Kaič. Vrazova 9.	5490-2
Skoraj nova, štiri vrstna, tro-klasna
KROMATIČNA HARMONIKA se poceni proda. Kettejeva 23.	5541-4
TRISOBNO STANOVANJE
ob parku se odda. Vprašajte društvo hišnih posestnikov. 5543-5
LOKAL
v novi hiši obenem s stano-varijem. primeren za trgovca ali obrtnika se po ugodnih pogojih odda. Pogledati Pobrežje, Aleksandrova cesta 122.	5547-5
STANOVANJA
eno- dvosobna, se odda. Mari bor. Smetanova 54. gostilna.
5537-5
Odda se s 1. julijem PODPRITLIČNO
STANOVANJE.
soba in kuhinja, garantirano suho, lepo, sončno. Stritarjeva ulica 37.	5565-5
STANOVANJE
soba in kuhinja se odda v najem. Studenci. Ciril-Meto-dova ulica 15.	5545-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z vrtvm v'ndvi hiši. Pobrežje, Aleksandrova 122. ugodno prodam-. 5548—5
SOBA IN KUHINJA
sončna, parketirana, in novo očiščena, v- centru se odda dvema osebama brez otrok 1. julija. Naslov v upravi »Ve čerpika«.	5492-5
Odda se
SOBA In KUHINJA.
Zrkovska 35 — Pobrežje. _______________________  5574-5
SOBA ip KUHINJA se odda takol- Vprašati: Taborska 9.	5575-5
Odda.se
ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in vrtom s 1. julijem. Vprašati v bifeju Betnavska cesta 23. . 5583-5
DVOSOBNO STANOVANJE oddamo 1. julija mirni stranki. Razlagova 11.	5513-5
SOBA IN KUHINJA se odda s prvim julilem. Vpra Sati v trgovini Nudi. Mokarjeva ulica, Studenci. 5522-5
Stanovanje čšce
Išče se
ŠTIRISOBNO STANOVANJE v novi stavbi, pri parku ali v, vilski četrti, z velikimi sončnimi prostori, z vsem kom-fortom.. IJna soba .s posebnim vhodom! Ponudbe' na upravo pod: »Dober plačnik«.. 5461-6
ZAKONSKI PAR
brez otrok išče enosobno star novanje s pritiklinami, po mo gočnosti v mestu^ ali bližini. Ponudbe pod ^Državni namer ščepec« na upravo. 5481^
Eno- ali dvosobno
STANOVANJE na levem bregu Drave se s 1. julijem ISČe. Ponudbe pod »Dvočlanska družina« na upravo.	5517-6
Volna za noletie
Novo dospela
volna ja čipke — Boi cle Clauda
za najtanjše čipkaste bluie
Bombaž
Start. Suvretie
za poletne in dirndl jopice
Volna za konalne oMehc
balade, AHvvetter, nato.a
ne vpija vode in je tudi morska voda ne pokvari
Navodila v trgovini
C. BOdefeldt
Gospc-ka ul. 4—6
Se priporoča
Domanjko Miroslav, Špecerijska in delilei tnoia
Murska Sobota
Naivečlo izbiro
Vse krojaške potrebščine!
češkega in angleškega blaga ;za damske m moške obleke, kostume, letne plašče, oficirske in železniške uniforme po naj nižjih cenah dobite samo v specialni trgovini sukna
Velika odprodaja ostankov po polovični ceni!
Ceskm majam*
jtff jftaind fjfffitij* t
Kdor hote imeti
odgovor na
vprašanja glede malih oglasov In drugih obve-
stil, naj priloži 3-- din v znamkah. Ha vprašanja brez pri’ lošenlh 3-- dih v
znamkah uprava ne odgovarja
Iščem za takoi
HLAPCA ZA KONJE, s posebneža tudi za delo na polju v okolici Maribora. — Ponudbe pod »Letna spričevala«.	5465-9
SPREJMEM SOTRUDNICO
z nekai kapitala, katera bi sodelovala pri poslu. Ženitev ni izključena. Ceni. ponudbe na upravo »Večertrika« pod »Priložnost«.	5467-9
POMOŽNO MOČ
za krojaštvo sprejmemo ta-koi. Sodna ul. 1 n.__	5512t9
trgovskega potnika
ki obiskuje trgovce za Klavni predmet ali le© postranski zaslužek, kar ie odvisno od njegovega truda, išče tvorni-ca. Potniki z lastnim avtomobilom imajo prednost. Obrnite se do portirja hotela »Za-raorc« v nedelio. 5516-9
POŠTENO DEKLE
za vse, ki zna priorosto kuhati se sprejme. Kneža Kočija ulica 15 (Tattenbachova). vrata 10. -	'	5482-9
Sprejmem
PEKOVSKEGA POMOČNIKA Naslov v upravi. 5485-9
Sobo odda
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, cen trum, za eno ali dve osebi, event. zajtrk. Vprašati hišnik. Krekova 16.	5462-7
SOSTANOVALCA ali
SOSTANOVALKO
sprejmem v sobo. Koroška cesta 63._________5466-7
PRAKTIKANT
z znanjem slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. »Intra«. Pobrežje, Cankarjeva ulica 16. 5488-9
HIŠNIKA
brez otrok za novo vik> iščem Naslov v upravi lista. 5554-9
Kolesa
Radio-
2 KOLARSKA POMOČNIKA
sprejme kolarstvo Slavko Kravonja, Maribor. Aleksandrova 19i.	5528-9
BOLJŠE DEKLE .
pošteno, se išče za pomoč v gostilni. Predstaviti v . ope-karniški gostilni v Košakih.
5551—9
SOBARICA
za letovišče, mlado, snažno in vesele narave, se išče za takoj. Predstaviti se pri portirju hotela »Zamorc«, osebno.	5531-9
SluibolUe
KROJAŠKI POMOČNIK
s strojem išče stalno mesto. Naslov v upravi »Večemika*
5494-10
Igublieno
KUHARICA
zmožna vseh gospodinjskih del, zdrava in poštena, se sprejme k dvočlanski družini. Ponudbe je poslati ood »Dobra kuharica« na upravo lista 5542-9
Sprejmem
DVA GOSPODA na stanovanje in hrano, 85 din tedensko, Zolgerieva ulica
9.	Župevc.	5487-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam takoj.' Stritarjeva 5, vprašati pri čevljarni. 5549-7
GOSPODIČNO
vzamem na stanovanje. Kopališka 11, Lorber. 5533-7
Velika .
PRAZNA SOBA
se odda. Krčevina. Aleksandrova 7. špecerija. 5538-7
V sredini me?ta oddamo takoj PraLzho aii opremil eno
SOBO S PREDSOBO I in s posebnim vhodom. Naslov v upravi lista. 5539-7
Sprejmejo se
SLIKARSKI IN PLESKARSKI POMOČNIKI Vprašati Jenkova 9, Tezno. 5562-9
PROVIZUSKT ZASTOPNIKI
s povračilom stroškov, kateri so dobro vpeliani pri in-’ dustrijab, trgovinah in obrtih, se takoj spreimeio. Ponudbe pod »Takoj« na upravo. 5489-9
VAJENKA IN VAJENEC se sprejmeta. Ferdo Kosem, frizerski salon Za dame ih gospode, Maribor. MeUska c. 63.	5497-9
Spomnite se CMDI
IZGUBIL
se je telovnik v Botnavski, Fochovi, Tržaški aii Nasipni ulici. Pošteni najditelj se naproša, da ga proti nagradi odda na stražnici v Franko-panovi ulici 27.	5561-11
aparati
Železnina
NEMEC JANEZ MUR. SOBOTA •
Strokovna radiodolavnica Polnjenj# akumulatorjev Ključavničarska delavnica
Dopisi
VDOVEC
s stalno službo e otroki želi znanja z vdovo ali gospodično 34. do 45. let z nekai prihranka. Tovarniške delavke, šivilje in služkinje, imajo pred nost. Ponudbe na- uoravo »Ve čermka« pod »Mimi zakon«.
• -,5483-12
ŽELEZNIČAR
ločen, ne pd lastili krivdi, star 38 -let, želi- znanja z žensko, ki ima kakšno premoženje. Ponudbe na upravo pod »Mir na-vest«. *5534-12
-m. pouk *£
SEDMOŠOLEC
nudi instrukciie v vseh učnih predmetih. Naslov v upravi »Večernika«.	5530-13
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. Dgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.
HOTEL
(Mn
na obali noria v omlSaljskem zalim
HOTEL ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60*- za osebo. 10% popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lastnika
42&, ho,el* Altianeže - Antončič
Kukel Karel, modno krojaštvo
izdelovalnica vseh vrst damskih in moških plaščev ter hubertusa in mikadov 5443
Murska Sobota
Avtomobilisti!
Standard Vacuum bencin - olje guma
električna zračna črpalka
ŠTIVAN ERNEST
tetoiina trpina. M. SOBOTA. Glavni trg
Zaloga motornih, koles, koles, Šivalnih in pisalnih strojev, radio aparatov, fotografski material itd.
Nizke cene Velik« izbira Strokovna postreiba
L. FRIM, MURSKA SOBOTA
trgovina z železnino, tehničnimi potrebščinami
in gospodarskimi stroji	5439
S a m 9P rod a Ja: »Zephir* peči, „SKFa ležajev „Bik“, poljskih strojev
Plačilnega natakarja
OPREMLJENA SOBA I srednjih let, zelo spretnega z znanjem jezikov, dobrimi-----------
hrezkavdie, pomoiao sobarico mlajSo, paricoinaa-8/1., Vrata 10.	5540-7	četnico za pisarno z znanjem nemščine, katera ne reflektira
j na visoko plačo pač pa na več prostosti. Ponudbe s sliko na upravo hotela Esplanade Crikvenka.	KK*°
VDOVA
sprejme dve gospodični kot sostanovalki. Raičeva ulica 1.
• 5544-7	 _
BOLJŠI GOSPOD ali gospodična se sorelme v prazno ati opremljeno sobo. Sodna ulica 2II	5495-7
IŠČEM GOSPODA
na čedno stanovanje in hrano Koroška 74.__________ 5501-7
ODDAM SOBO IN KUHINJO
Studenci. Cankarjeva 5: _______________________5570-7
Takoj se spreime GOSPOD na stanovanje, posebni vhod. Jenkova ulica 5.	5514^7
Slutbo dobi
SPOSOBEN ZASTOPNIK
za Slovenijo se išče. Pismene Ponudbe z referencami pošljite na Konopjuta, Zagreb — Trenkova 5.	5450-9
5568
Najboljše
kosouno
apno
Rpnenice Rnt. Birolla. Kresnice 'pisarna: Rnt. Birolla. Ljubljana, Dalmatinova ulica lO
Zahvala
Za tolažilna sožalja ob bridki izgubi našega ljubega ateka, gospoda
Antona A. Holza
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Prpv prisrčna hvala tudi vsem številnim darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika v tako veli- • kem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
5560
Ohranimu mu svetal spomin! M a rib o r, 17. junija 1939.
Žalujoča rodbina Holz-eva.
Ocvrti piščanci!
Vsa topla in mi zla jedila na razpolago vsaki dan pri »Jelenu* Sv. Pater. - Kapljic« domačega pridelka od Sv, Urbana. Postrežba solidna. Se priporoča Jslgfl.
Rristal-sladkor
za vkuhavanje kg a din 13*50 pri
J. Kaučič, Tržaška g.2
Moške obleke, hubertuse, «« ženske plašče (mantle). nogavice. moško In žensko perilo itd., najceneje prt I Zastopstva
Preissu Adolfu (TIVAR
Murska Sobota. naspr. pošti • O B L S K
Kreditna banka d. d. v Murski Sobnfl
obavlja vse bančne posle
le DfiBBtoia
Dittrich Edvard
Klepar in inšlalii
Murska Sobota
OodtoviU	o
rešite se revme in sličnih nadlog v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65’—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaždinske Toplice
Obiskovalcem »Prekmurskega tedna* nudim
dnevno sveže pecivo,
torte vseh vrst, sladoled, led. kavo
SIDONIJA PAUKO. MUR. SOBOTA
Aleksandrova 18	Paviljon	št. 43, 44, 45
Zalivala
vsem darovalcem prelepih šopkov ter vsem, ki so nam . na kateri koli način izrazili sožalje v tem težkem času, ko nas je zapustila naša dobra soproga, teta itd., gospa
Marija Schlamberger
Posebno pa smo dolžni zahvalo vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku, ter vsem ostalim, ki so kljpb neugodnemu vremenu vzdržali do konca.
Pokoj njeni od trpljenja izmučeni duši.
Žalujoča rodbina
širite ..Veternik"
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
m M-i 13 30 51 DOM I
	 Deležna	glavnico	nad	600.000	din, lastne rezerve 11 mili:onov din, hranilne vloge 56 milijonov din.
ZSmmESSm	Sprejema	hranilne	vloge	na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0.
•	Daje	posojila	na	vknjižbo	in	na	menice pod najugodnejšimi pogoji.
Najstarejii slovenski denarni zavod v Mariboru — Vse hranilne vloge so proste In se izplačujejo naomsieno!
Uda!
Poskusite in prepričali se boste, da so mesni izdelki in mesne konserve, ki jih izdeluje in priporoča
JOS. BENKO
Tovarna metnih izdelkov in konterv MURSKA SOBOTA - Telet on štev. 8
res okusni in prvovrstni. Cene so konkurenčne, postreženi boste vedno solidno!
Prodajalne:
Maribor. Glavni trs 16 Maribor, Aleksandrova 19 Gornja Radgona
Oglejte
GNOJILNA
%
'»ESE*
m Jtan&taui M&utHf stika s
ouasoulu fr usseotulsu* AumiCe
Vvlr gvlrv
TVORNICA ZA DUŠIK D. D. RUSE
Priporoča se tovarna perila,
ŠIFTAR LUDVIK
MURSKA SOBOTA
V
Tovarna kemičnih izdelkov
v Hrastniku d. d.
proizvaja in dobavlja za kmetijske svrhe sledeče:
Rudninski superfosfat 16% in 18% Kostni superfosfat 18/19%
Fosfatno žlindro 6/10/18°|o Mešano gnojilo KAS Apnena gnojila Klajno apno za živino Zaščitna sredstva za rastline itd.
Vzorci izdelkovsorazstavIjeninaPrekmurskem tednu
Natančnega pojasnila so dobo pri tovarnlikl upravi v Hrastniku — talafon itav. 2
original, francotka
KOLESA
imamo na zalogi
Kademos 7.
Maribor - Melje Kraljeviča Marka 19 4281
Veselite falski Jtma
v Murski Soboti v Gradu
Cenjeno občinstvo!
Izkoristite priliko v teh dneh in obiščite mojo modno in manufakturno trgovino. Na zalogi imam vedno angleške kamgarne, damsko modno blago, kombineže, srajce, torbice, klobuke ter vso ostalo galanterijsko in kratko blago. Po znižanih cenah dobite od 17. do 28. junija v solidni trgovini
VINKO
Murska Sobota
KLEPEC
Aleksandrova 18
NADAI JOŽEF
vinogradništvo -- veletrgovina MURSKA SOBOTA
Velika izbira sortiranih vin iz ljutomer ske in jeruzalemske provenience.
Telefon št. 30 Brzojavi: Nadai, Murska Sobota
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor« Kopališka ulica 6. — Tclciou uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67.. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.