266 Šolske stvari* Letošnja šolska letina. Gimnazija in realka goriška. V Gorici 9. avg. — Pred seboj imam letnika naših srednjih šol. Gimnazijski (30.) „Jahresbericht" ima na čelu dvoje učenih sestavkov : „Miscellanea critic a" spis, prof. Adolf Baar in „Der iambische Hen-dekasyllabus in kretischen Volksliedern'*, spis. prof. dr. Luber. Profesorjev in učiteljev je imet gimnazij 13 z direktorjem vred, suplente 3. I. razred je bil razdeljen po narodnosti. V materinem jeziku se je učilo verstvo v 1. in 2. razredu in materinščina po vseh razredih; toda so bili v 4 viših razredih dijaki 2 razredov združeni ven tečaj. [Prihodnje leto pa ne bo več tako, ampak bode imel vsak razred za-se svoji 2 uri slovenščine (o. italijanščine)]. Za deželna jezika sta bila tudi 2 tečaja za Neslovence in Neitalijane. Ta tečaja sta uravnana tako, da je eno leto 1. (to je, začetni) tečaj, drugo leto pa 2. — Slovenski tečaj za Neslovence je bil to leto samo v i. semestru (v 2. ni bilo učencev). — O začetku leta je bilo učencev 370, konec leta 342; slov.-nemška pripravljavnica je štela od začetka 41, h koncu 39 učencev. Slovencev je na gimnaziji 162, Italijanov 135, Nemcev 44 (prav za prav le 24). Za maturitatno preskus njo se je bilo oglasilo 18 rednih in 2 privatna dijaka. Eden je bil zavr-nen vsled slabe pismene preskušnje, izmed ostalih sta za odlično zrela spoznana 2, padla za 6 mesecev sta 2, za 1 leto 1, vsi drugi so „zreli" — razen 1 (privatnika), ki je zbolel med ustm. preskušnjo. *) — Vise realke (20.) „Jahresbericht" ima na čelu dolg spis prof. Plohi-na „Reinmar von Hagenau, — seine Diehtung und seinVerhaltniss zu Walther von der Vogel we i de". Profesorjev in učiteljev je 13 in 1 suplent Verstvo se je učilo v prvih 2 razredih v maternem jeziku; v 3 viših razredih se uči verstvo samo po eno uro na teden. Za deželna jezika so odločene: v *) Dne 3. t. m. je bil tudi gosp. namestnik baron De Pretiš pri maturi. Pis« 267 1., 3. in 4. razredu 4 ure na teden, v 2. in 5. razredu 3 ure, v 6. in 7. razredu 2 uri; poslednja 2 razreda sta združena. Po narodnosti je štela realka 26 Slovencev, 185 Italijanov in 39 Nemcev, skup 250 učencev; vštetih je pa tudi 93 učencev pripravljencev, ki so — razen 7 — vsi Italijani. Pripravljavnica je bila razdeljena na 2 paralelki. Za zrelostno preskušnjo se je oglasilo 11 sedmošolcev. — Ker sem pri šolstvu, naj dodam še nekaj. Tukajšnji Nemci nam večkrat očitajo, da za .nemške profesorje ne maramo. Maramo in ne maramo, kakor hočete. Preteklo soboto je zapustil Gorico eden, za katerega smo marali. Dr. Alojzij Luber je bil 6 let tukaj in se je znal mladini, kolegom in občinstvu prikupiti tako, da ga bomo težko pogrešali. Gosp. Luber je izvrsten učenjak in učitelj. Učil je na tukajšnjem gimnaziji nemško literaturo ne le stro-kovnjaško-temeljito in mikavno, temuč tako, da je mladino — ne „aufklaral" — ampak resnično izobraževal in blažil. Verski element mu ni bil ovira učenosti; spuščal se je rad v verske studije sam za-se, pa vpletal primerne take reči tudi v svoja razlaganja, dobro vedoč, da se mu je videjo, da je prišel v Gorico učit, ne germanizovat Sola, knjige, znanstvo — to je bila vsa njegova politika. Take nemške profesorje častimo in spoštujemo; blagor učilišču, ki jih ima!