Leto XII. — štev. 8.	V Ljubljani, 26. februarja 1956
UP
!!!!!=
H
Iššš
!
Izdaja Časopisno založniško podjetje • Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281
uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 «n 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. jjij polletna 200 din. .	|
' i	...1ThiHCZI.« — —---^j
Državno prvenstvo v ur r nem drsanju
Kvaliteta nazaduje
Slaba udeležba tako pri članih kakor pri mladincih
Ljubljana, 26. febr. — Drsalni klub Ljubljana je organiziral včeraj in danes letošnje državno prvenstvo v umetnem drsanju, ki pa nas je precej razočaralo tako glede kvalitete, kot tudi zaradi skromnega števila nastopajočih. Nastopilo je namreč le 14 tekmovalcev iz Ljubljane, Maribora in Zagreba, kar dokazuje, da ta šport pri nas ni šel dovolj v širino, razen tega tudi kvalitetno nazaduje.
Včeraj je bilo prvenstvo v obveznih likih, ki pa je bilo izvedeno pod mnogo slabšimi pogoji kot danes. Slab led je povzročil, da tekmovalci niso bili dovolj sigurni, istočasno pa smo tudi videli, da jim očitno primanjkuje treninga. Nekaj drži: naši drsalci so s hokejisti vred že 2 leti precej na slabem in upravičeno negodujejo nad zimami, ker niso imeli dovolj ledu za redno vadbo. To se jim je seveda na letošnjem tekmovanju močno Poznalo. Pričakovali smo od njih več, pa* smo prišli do zaključka, da vrli vsega naši drsalci vse premalo goje šolsko drsanje športnega značaja, nasprotno pa nekoliko Preveč revijsko drsanje, kar jim škoduje prav pri raznih tekmovanjih.
V VODSTVU GALOV A, RESMAN...
7e po prvem dnevu tekmovanja so si skoraj zagotovoli naslove prvakov znani drsalci Galova pri članicah. Resman pri članih, An-dreejeva pri mladinkah ter Peršin pri mladincih. Medtem ko pri prvih treh kljub vsemu nismo opazili brezhibnega drsanja, moramo pohvaliti Peršina, ki nas ie od vseli tekmovalcev še edini kolikor toliko zadovoljil. Zanesljivo je izvedel vse obvezne vaje. ki so mu prinesle precejšnjo prednost. Tudi prej omenjeni tri i e tekmovalci so si priborili nekoliko" rvrnrlnncfi tako da
so danes bolj brez skrbi nastopili v prostem drsanju. Skoraj vsi štirje so bili za razred boljši od svojih nasprotnikov.
DRUGI DAN VRSTNI RED NEIZPREMENJEN
Ker že včeraj ni nastopila zaradi bolezni v konkurenci članic Staša Fajdiga, si je Galova -kot edina tekmovalka z lahkoto priborila naslov državne prvakinje. Mnogo bolj zagrizena borba je bila med Resmanom in Rozmanom, ki sta na danes odličnem ledu pokazala precej svojih sposobnosti. Nasploh je bilo današnje tekmovanje kvali-tetno boljše, kar je omogočil ravno zelo ugoden led. Vrstni red pa kot rečeno se ni izpremenil razen pri mladinkah, kjer je Zagrebčanka Audvjeva prehitela dokaj nadarjeno Horvatovo iz Maribora. Čeprav je pri mladinkah Andrcejeva zmagala s precejšnjim naskokom, nam je mala Derendova zelo ugajala in ima vse pogoje, da se kot izraziti talent čez čas lahko razvije v odlično drsalko. Njena pojava jo vzbujala precej pozornosti in so se vsi navzoči o njej dokaj ugodno izrazili.
TUDI V PARIH PREMOČ PREJŠNJIH
V drsanju parov s.ta pri članih nastopila 2 para, pri mladincih pa eden. Resman in Galova sta sicer
zmagala le za nekaj desetink točke, toda zasluženo pred Petrom Br-lecom in Meto Fajdigo. Pri mladincih sta bila Peršin in Andreejeva brez konkurence, pa sta dokaj dobro izvedla svoj program. Škoda je le, da je ob koncu tekmovanja prav zaradi parov prišlo do neumestnega prepira med nekaterimi navzočimi gledalci in sodniki, katerim so očitali, da so sodili pristransko. Pa vendar to ne bi držalo, saj smo imeli občutek, da so se sodniki potrudili, da bi bili čimbolj objektivni. Ob koncu naj povemo še tole:	letošnje državno prvenstvo
nam je dejansko pokazalo, kako velika potreba nastaja v Ljubljani po umetnem drsališču. Če bodo naši drsalci še nekaj zim odvisni samo od ledu, ki ga prinese mraz, potem smo lahko prepričani, da bo kvaliteta še bolj padla, da ne govorimo o osnovni težn ji, t; j. množičnosti v drsalnem športu, ki je sicer med našo mladino zelo priljubljen. Krik drsalcev je torej — umetno drsališče!
Rezultati — člani:	1. Resman
165.41 (obv. liki 95.62, prosto 71,79), 2. Rozman (oba DK Lj) 165.10 (91,56, 71,54); članice: Gale (DK L J) 160,71 (90.28,	70,43); mladinke:	Andree
(DK Li) 122.01 (71.78, 50.23), Derenda (7DK Li) 108,38 (39.44. 48,94). Kristan (DK Lj) 102,22 (38.32, 43,90), Andv (Zagreb) 91.71 (50,96, 40,75), Horvat /Maribor) 90,00 (52,10,39.90); mladinci:	Peršin (DK L i) 106,56
(67.74, 38.82L Žigon (7DK Li) 83,54 (47,66. 35,88), Polšc (ŽDK Mrb) 73,80 (45,10. 38,70); pari — člani: Res-man-Gala 10.82, Brleč P. Fa jdiga M. I7.DK Li) 10,64; mladinci: Peršin-Andree 10,4.
Tone Bančič
Gala Nevenka ni samo odlična na kotalkah, ampak je danes tudi v drsanju na ledu prepričljivo osvojila državno prvenstvo. Poznalo se ji je, da je več mesecev trenirala na Dunaju pod vodstvom mojstra Karla Schaierja.
Matevž Konlež
zmagal
v Siraniu
Kranj, 26. febr. Včeraj in danes je bilo v Kranju prvenstvo v tekih. To najbolj množično tekmovanje na Gorenjskem je bilo letos zaradi zapoznele zime nekoliko okrnjeno. Včeraj je bilo na sporedu tekmovanje v tekih za starejše mladince na 6 km, za mlajše mladince na 4 km in za mladinke 3 km. Danes pa je bilo tekmovanje članov na 15 km in za članice na 10 km. Proga je bila dobro pripravljena ln je potekala ob vznožju Smarjetne gore in Jošta. Tekmovanje je danes motilo slabo vreme, saj je med tekom močno snežilo. Vsega skupaj je včeraj in danes nastopilo okrog 60 tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi smo opazili tudi naše olimpijce Matevža Kordeža in Hlebanja. Prvo mesto si je z naskokom 4 minute zasluženo osvojil »stari« Matevž
Kordež. Zanimivo je, da je Matevž star-tar in prispel na cilj skupno z bratom Gašperjem in Goričnikom. Organizacija tekmovanja je bila v rokah smučarskega kluba Triglav. Po tekmovanju je bila v Domu »Partizan« v Stražišču slovesna razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Trije prvoplasirani iz vsake skupine so prejeli lične pokale v trajno last.
Rezultati: starejši mladinci: 1. Lakota (Mojstrana) 27,9, 2. Franc Kordež (Kropa) 28,44; mlajši mladinci: 1. Pogačnik (Bled) 31,33, 2. Ambrožič (Bled) 31.38; mladinke:
1.	Cop (Bled) 26.51, 2. CindriČ (Mojstrana) 29.7; člani: 1. Kordež Matevž (T) 1,6:21,
2.	Goričnik (T) 1,10:32, 3. Hlebanja (Mojstrana) 1,11:15,	4. Kordež Gašper (T)
1,14:14; članice: 1. Rekar Mara (Mojstrana) 56,38.	Javornik.
0&. z&ktjuBru
Podzvezno prvenstvo KOROŠKE v smučarskih tekih
Ravne, 26. febr. Smučarski klub Fužina r je včeraj izvedel podzvezno tekmovanje v tekih za člane na 15 km in .mladince na 8 km. Nastopilo je 10 članov in 6 mladincev. Zlasti razveseljiva je udeležba črnskih smučarjev, ki so nastopili s turnimi smučmi.
Rezultati: člani: 1. Robač Stefan (F) 1;04:00, 2. Ovsen jak (F) 1;04:59, 3. Karnič-nik (Črna) 1;12:32. Mladinci: 1. Urnavt (F) 43:24, 2. Polanc (F) 45:52.
Sater.
Ljubljana, 26. febr. — Danes je bil v Ljubljani plenum Hokejske zveze Jugoslavije, kjer naj bi razčistili nekatera sporna vprašanja, zlasti med Hokejsko zvezo Srbije in Hokejsko zvezo Jugoslavije. V večurni debati smo slišali različna 'mnenja funkcio-narjev centralne zveze in istočasno mnenja hokejske zveze Srbije. Ob zaključku so se delegati pomirili in zedinili ter sprejeli neko skupno mnenje, predvsem o spornih vprašanjih. Ta resolucija pravi, da je prišld v hokejskem športu do raznih nesoglasij in nejasnosti. Zato so na plenumu razpravljali o problemih, ki so jih v skupni debati razjasnili, nekaj pa je ostalo nerešenih zaradi nepravilnega tolmačenja pravilnikov (neka-
Minil igrnlti so s@
sila mlade moči. Ta poteza obeh trenerjev pa je bila prav dobra, saj ju mlajši igralci v večini primerov niso razočarali. Nudili so glede na zasneženo igrišče več kot smo pričakovali. To se v prvi vrsti nanaša na levo krilo Dinama Koloniča, ki je prikazal zelo dobre poteze in odlično razumevanje z ostalo napadalno petorko in tudi dosegel gol. S polnim strelom je zadel mrežo, tako da Stojanovič ni mogel nič drugega, kot le s pogledom spremljati to bombo. Partizan ni mogel doseči uspeha, saj je bilo to ob koncu polčasa.
Ko smo že pri naštevanju in ocenjevanju mladih igralcev, moramo omeniti tudi ostale. Perušič, ki se je pojavil kot levi krilec, za katerega je trener vedno trdil, da se bo razvil v drugega Čajkovskega, mord§ pod dojmom tega ni opravičil svoje reklame, šal je bil uspešen, dokler se ni preveč utrudil, dočim je Prelčec uspešno opravil postavljeno nalogo. Pri Partizanu je bil naj večje odkritje mladi vratar Soškič, ki je z nekaterimi paradami potrdil namero trenerja, da ga postavi v prvo moštvo — kot upravičeno. Vsekakor je zakril Stojanoviča ter se ne bi čudili, Če bomo videli v Partizanovih vratih kaj kmalu mladega ŠoŠ-kiča. Cudovič je bil slab, Mihajlovič II. povprečen in Mesaroš slab.
Potrebno je tudi par besedi o sami igri. Z eno besedo lahko rečemo: zelo dobra partija. Igralci so v dobri kondiciji, kajti res velik podvig je vzdržati na takem terenu. Dinamova zmaga je popolnoma zaslužena. Lahko pa trdimo, da se je poznala odsotnost nekaterih igralcev prvega moštva, kot Milutinoviča in. Bobeka v
Slaba udeležba naših smučarjev v Kočevju
Kočevje, 26. februarja. — Danes so bile smučarske tekme Ljubljanske smučarske pod-zveze v tekih in skokih. Udeležba tli bila zadovoljiva. Manjkali so skoraj vsi vidnejši tekmovalci in tekmovalke. Tako stališče naših boljših smučarjev in samih klu bov do domačih tekem, ki naj bi bile nekak množičen pregled smučarstva, nam je povsem nerazumljiv.. Tekme podzvez bi morale biti obvezne za vse, tudi za one »vrbove«, ki neštetokrat zahtevajo od skupnosti velike žrtve samo zato, da lahko nastopajo v inozemstvu, domačih tekem se pa ne udeležujejo. Zato zaslužijo vsi oni, ki so prišli na te tekme brez kakršnih koli predsodkov. Vse priznanje, zaslužijo pa tudi v bodoče
izdatnejšo podporo. Organizacijo tekem je izvedel domači »Partizane v redu, bilo je sicer nekaj pomanjkljivosti, ki pa niso bistveno vplivale na sam potek tekem. Nastopilo je skupno 43 tekmovalcev v tekili in 17 v skokih. Torej, tudi tukaj skoraj polovico manj, kot je bilo prijavljenih.
Rezultati: Člani —	10 km: 1. Btczovm k
'E\ 39 13, 2. Kuhar (E) 43 15, 3. Ovčak Janez (E) 43 21; mladinci — starejši 5 km: t. Peternel (E) 22 30, 2. Cihal (Partizan Ko čevje) 25 17, 3. Peršclj (2SK Ljubljana) 26 07; mladinci mlajši 3 km: 1. Ravšnik (E) 16 13, 2. Velepec (E) 16 45, 3. Kastelic (E) 17 29, 4. Mihelič (Partizan Kočevje) 17 47; mladinci mlajši 2 km: 1. Kordiš (Partizan Loški
Potok) 12 28, 2. Krištofeljc (E) 12 36; članice 5 km: 1. Sega (Partizan Loški Potok) 28 , 20, 2. Kopitar (Partizan Kočevje) 32 16; mladinke 2 km: 1. Kristan (E) 13 22, 2. Berčič (E) 14 01. Zaradi slabega snega so morali na 50-ni skakalnici odpovedati tekmovanje in prenesti na 25-m skakalnico.
Rozultali: 1. Borštnar (ŽSK Ljubljana) 202,8 (18,5,	19). 2. Bačar Boris (E) 201,1
(18,19), 3. Babnik Janez (E)	190,3	(17,18).
Mladinci:	1. Mohafr (E) 190,1	(15,16,5),	2.
Fabjančič Milan (2SK Ljubljana) 182,7 (15,16). Ljubljansko smučarsko podzvezo so zastopali Klemenčič Slavo, Fajdiga Milan in Jereb Gustclj.
Prvenstvo Ljubljanske smučarske podzveze
DINAMO : PARTIZAN 2:0 (1:0)
Skok finskega smučarja? Ne, ampak našega Albina Roglja, ki je v četrtek popoldne na mednarodnih skakalnih tekmah v Šiški osvojil kot najboljši Jugoslovan 3. mesto. Škoda, da ni simpatične Bine tudi v prvem skoku tako uspešno »potegnil« kakor v drugem, verjetno mu potem ne bi ušlo prvo mesto (poročilo o skakalni tekmi beri na 7. str.)
Zagreb, 26. febr. Danes je bila na igrišču Dinama v Maksimira pred 8000 gledalci prijateljska nogometna tekma med zagrebškim Dinamom in beograjskim Partizanom, ki je končala v korist Dinama z 2:0. Strelca sta bila Kolonič v 45. ln Cudovič, ki je dosegel autogol v 49. minuti.
Oba trenerja sta izkoristila tekmo za generalko pred prvenstvom in preizku-
teri funkcionarji, predvsem s strani Hokejske zveze Srbije so pravila tolmačili po svoje, medtem ko so člani sekretariata HZ J imeli spet sXojc gledišče). Zato je rečeno v resoluciji, da bodo republiške zveze ir roku dveh mesecev proučile poročila sekretarja di. Gogale, ki je mimogrede rečeno na 40 straneh izčrpno in vzorno podal obračun dela HZ J od zadnje skupščine, in tudi svoja principielna vprašanja do HZ J in tik pred izredno skupščino, ki bo Čez 3 mesece, vskladili stališče posameznih zvez. Poudariti moramo tudi to, da so člani HZ J, ki so podali ostavke, svoje mišljenje spremenili in bodo še naprej obdržali funkcije.
izkamli
Partizanu in pri Dinamu Benka in Crnkoviča.
Dinamo: Kralj (Majerovič), Sikič, Ba-nožiš, Režek, Horvat, Perušič (Ferlcovič), Lipušinovič, Conč, Matuš (Prelčec), Šal (Matuš), Kolonič.
Partizan:	Stojanovič (Soškič), Belin,
Herceg (Lazarevič), Borozan, Cudovič, Pajevlč (Kaloperovič), Mihajlovič II, Mihajlovič I., Zebec, Kaloperovič (Herceg), Markovič (Mesaroš)
Po smučiščih v Kamniku
Kamnik, 26. februarja. — Danes smo imeli dvoje tekmovanj. Dopoldne so se v patruljnem teku pomerili sindikalni aktivi za pokal Občinskega sindikalnega sveta. Nastopilo je enajst ekip. Zmagovalec je bila ekipa Svilanit 345 točk. Popoldne pa so bili izvedeni na 20 metrski skakalnici ob navzočnosti velikega števila občinstva skoki za mladince in pionirje. Pri mladincih j c zmagal Zabavnik 185,4 (14,5 in 15). Pri pionirjih Rebolj 183,5 (15 in 13,5).
Slalom na Golovcu
Ljubljana, 26. febr. Smučarski klub Krim je danes dopoldne priredil tekme v slalomu na Golovcu. Proga je bila dolga 400 m in je imela 32 vratc. V močni konkurenci je pri članih zmagal Jemec (Enotnost) v času 54,4 pred svojim klubskim kolegom Pogačnikom 54,7 in Verb-kom (Olimpia) 55,9. Pri mladincih je osvojil prvo mesto Basin (Olinp.) v času 1:36,9.
LAMBERT nas je navdušil
sna
Ljubljana je po osvoboditvi sprejela že marsikaterega alpinista svetovnega slovesa. Spomnimo se samo Anderla Heck-maira, Ricarda Casina in Hermana Buhla... Vsem tem zvenečim imenom lahko pridamo še eno: ime Raymonda Lamberta. Na povabilo Planinske zveze Slovenije je prispel ta simpatični Švicar iz Geneve v Ljubljano, da bi tudi našim alpinistom odprl svojo bogato zakladnico dragocenih izkušenj. V petek dopoldne je bila v prostorih našega uredništva ti-skdvna konferenca, na kateri je g. Lam-bert povedal mnogo zanimivega. 2e prvi stik s tem visokim možem čvrste postave je nadvse prijeten: to je skromen Človek, prijazen in ljubezniv, včasih tudi šegav in dtthovit, nič ni na njem oholega, čeprav je njegova noga nič kolikokrat prestopila višine 8000 m. Pripovedoval je o težavah vzponov v Himalaji, o uporabi kisikovih aparatov, o kratki dobi, ki omogoča vzpone na vrhove preko 8000 m in še o marsičem. V vsakem njegovem stavku, da, celo v vsaki njegovi besedi pa si čutil ogromne izkušnje, ki si jih je ta jekleni »himalajec« pridobil pri svojih vzponih, v borbi z divjo prirodo. Prav zato bi bilo njegovo pripovedovanje tudi za tiste, ki nimajo nikakršnega smisla za alpinizem, nedvomno privlačno. Skratka — g. Lambert nas je navdušil že ob prvem stiku.
Seveda še bolj kot na tiskovni konferenci pa je g. Lambert navdušil v petek zvečer. Velika unionska dvorana je bila razprodana, tolikšno je bilo zanimanje za predavanje. Najprej je gosta toplo pozdravil predsednik PZS tov. Fedor Košir, nato pa je g. Lambert dve uri dobesedno priklenil nase pozornost vseh poslušalcev, bodisi s krasnimi barvnimi diapozitivi in filmom, bodisi z zanimivim pripovedovanjem, ki ga je sproti gladko prevajal dr. inž. Avčin.
Stiska s prostorom nam danes žal ne dopušča, da bi napisali kaj več podrobnosti in zanimivosti, tako iz predavanja kakor iz razgovorov z g. Lambertom. Storili pa bomo to v prihodnji številki.
-Nekaj pa moramo že danes sporočiti našim bralcem. Uredništvo našega lista se je namreč dogovorilo z gospodom
Na sliki spodaj Raymond Lambert (levo) v družbi z ir. ing. Avčinom*
Lambertom, da je pristal na prevod svoje knjige »Record a l'Himalaya«. To delo je izšlo lani in je takoj doživelo fenomalen uspeh. Knjigo bomo z avtorjevim dovoljenjem prevedli v celoti in jo začeli že v kratkem objavljati kot podlistek v »Poletu«, konec tega leta ali v začetku prihodnjega leta pa bo prevod izšel tudi v knjigi. Prepričani smo, da bo za prevod omenjene Lambertove knjige prav tolikšno zanimanje med najširšimi krogi, kakor je bilo za njegovo predavanje.
E /r V’ 1 8
c iienaienih moči
V sredo se je začelo državno prvenstvo v ženski košarki. Na tem tekmovanju sodeluje 8 ekip: Crve-na zvezda, Partizan, BSK in Rad-nički iz Beograda, Proleter iz Zre-njenina, Branik iz Maribora in ekipa Splita. Verjetno doslej še nikdar ni bila konkurenca tako močna in moči tako izenačene kot prav letošnjo sezono. Je sicer majhna razlika med prvenstvom moških in žensko zvezno ligo, namreč v tem, da ženske nastopajo v zaprtih dvoranah. Že prva srečanja so pokazala, da bo naslov državnega prvaka težko osvojiti, saj se je izkazalo, da so vse ekipe dobro pripravljene, in da verjetno Crveni zvezdi ne bo več tako lahko peljati svoj konjiček proti ciljni kot prejšnja leta.
Slovenijo zastopa mariborski Branik, ki je sprejel v goste Proleter-ja iz Zrenjanina. Ves čas je bil Branik v vodstvu in le večji izkušenosti se mora zahvaliti Proleter, da je končno pobral dve dragoceni točki. Pri domačinkah sta bili najboljši Preac in Glinšek. — Rezub ta ti:	Crvena zvezda : BSK 99:61
(49:24), Split : Lokomotiva 43:38 (31:24), Radnički : Partizan 56:54 iO Proleter : Branik 61:55 (22:28).
Lestvica po I. kolu
C. zvezda	1	1	0	0	99:61	2
Proleter	1	1	0	0	61:55	2
Split	1	1	0	0	43:38	2
Radnički	1	1	0	0	56:54	2
Partizan	1	0	0	1	54:56	0
Lokomotiva 1		0	0	1	38:43	0
Branik	1	0	0	1	55:51	0
BSK	1	0	0	1	61:99	0
1000 $ž&da£cev v <Š&vh&ncu
Lovrenc, 26. februarja. V brezhibni organizaciji »Partizana« v Lovrencu je Okrajna zveza »Partizan« priredila prvenstvo v patrolmih tekih. Za Lovrenc je bil to pravi praznik. Ob progi se je zbralo olkrog 1000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem zasledovali borbe. Nastopilo je 211 patrol, vsaka s 4 tekmovalci. V A skupini je zmagala pat rol a Železničarja iz Maribora v postavi Kranjčič, brata Urbič in Koc v času 43:48. Proga je bila dolga 9 km. —
Smučarsko prvenstvo ljubljanskih srednjih šol
Oman najboljši srednješolec
Ljubljana, 26. febr. Danes je bilo na 35 m skakalnici v Guncljah pri Šentvidu srednješolko prvenstvo Ljubljane v smučarskih skokih. Čeprav je bilo prijavljeno nekaj več kot 40 tekmovalcev, je na tekmovanju nastopilo le 22 dijakov ljubljanskih srednjih in strokovnih šol.
Večini tekmovalcev se je poznalo, da je na snegu šele 14 dni in da jim primanjkuje treninga. Le nekaj posameznikov je tako v slogu kot v daljavah prednjačilo ln se jim je poznalo, da so že izvežbani tekmovalci. Vidno je izstopil dijak XII. gimnazije Oman Miro, ki je za 12 točk pustil za seboj vse svoje vrstnike in dosegel tudi najdaljša skoka na tem tekmovanju z dolžino 33.5 m. Za ostala boljša mesta je bila konkurenca precej izenačena, kar se da sklepati že s tega, da je državni mladinski prvak
Zmagi madžarskih nogometašev
presenetljivem porazu proti nogomet-	rezultat je doslej doseglo še dvanajst
•rezentanci Turške v Carigradu je rc- atletov.
Senčar zavzel šele 5. mesto. Korenčan je zlasti ugajal po svojem mirnem slogu in je upravičeno zaslužil drugo mesto, čeprav je bil po dolžini sk^jkov nekoliko krajši od tret j eplasiranega Magistra. Med gledalci je žel polno priznanja komaj 12-letni Curk Janez iz Šentvida, ki je med svojimi starejšimi vrstniki zasedel 10. mesto.
Tehnični rezultati: 1. Oman (XII. g.) 211.4 (33.5, 33.5), 2. Korenčan (GSŠ) 199.7 (32, 30,5), 3. Magister (XII. g.) 191.7 (32.5, 32.5), 4. Vidovič (Gozdarski tehnik.) 190.2 (31.5, 31.5), 5. Senčar L. (TSŠ) 189..8 (31, 30), 6. Eržen (XI. g.) 186.6 (30.5, 31), 7. Žagar (IKŠ Litostroj) 181.5 (29.5, 28.5), 8. Tršan (II. g.) 174. 5 (28.5, 29.5), 8. Škrjanc (Vaj. š. kov. str.) 165.4 (27, 27.5), 10. Curk (XII. g.) 163.8 (25, 26).
Po
ni reprezentanci prezentanca Madžarske odigrala ie dve tekmi. Najprej je v Carigradu premagala reprezentanco turške vojske z 9:4 (4:0), potem pa so Madžari odpotovali v Sirijo, kjer sp y Damasku pred 25.000 gledalci premagali izbrano moštvo sirske vojske s 4:0.
V Parizu so se pomerili reprezentanci francoske in belgijske vojske. Zmagali so Francozi z 1:0.
Med tednom so bile odigrane nekatere zaostale tekme angleškega prvenstva in pokala. V pokalu je Manchester City premagal Liverpool z 2:1, Sunderland pa Sheffield z 1:0. Prvenstvena srečanja pa so se končala ta-kole: Arsenal : Everton 3:2, Portsmouth : Newcastle 0:2, Chelsea : Charlton 3:1.
V mestu Rally v ZDA je ameriški atlet David Sime z rezultatom 6.1 izenačil neuradni svetovni rekord na 60 y v dvoranah.
• visoka šola alpskih smučarjev
Maribor, 26. februarja. Proga za pohorsko kombinacijo je dolga 2800 m in ima 600 m višinske razlike. Prvi del je odprt z dvema skakalnicama, v drugem delu je slalom s 25 vratci, tretji del je smuk ca. 1 km dolg, zadnji del pa je iz-tredno težak veleslalom z 22 vratci. Tn se lahko uveljavijo le res izkušeni alpski tekmovalci. Ta način tekmovanja sta pred petimi leti uvedla znana športna organizatorja Franci Čop in Marjan Kožuh, ki sta tudi pripravila progo. Organizacija letošnje prireditve je bila izvrstna, Posebno je pohvaliti sodelovanje JLA. kj je oskrbela radijsko in telefonsko zvezo ter reševalno službo, za kar ji je izreči vse priznanje in zahvalo. Tekmovanje v pohorski kombinaciji je bilo včeraj popoldne.
Rezultati — člani: Stefe Janez (Ljubelj-Tržič) 2:50.9 (sikoka: 14.5 m, 13m), končni čas 2:23.44, Dornik Ludvik (Ljubelj) 2:44.9_ (9.5 m, 9 m) 2:25.9 Sevčnikar Jože (Branik) 3:15.0 (15.5 m, 12 m) 2:40.5, Cizej Marjan (Branik) 3:15.4 (12.5 m, 12 m) 2:50.9, Rosina Aleš (Branik) 3:20.5 (10.5 m. 12m) 2:58.0 Senčar Dušan (Branik) 3:27.7 (10.5 m, 12 m) 3:05.2, mladinci:	Lunežnik Anton 3:15.2
(14.5. 16 m) 2:44.7, Rak Inko 3:24.9 (11 m, 13 m), 3:00.9, Lebe Branko vsi Bran) 3:29.6 (8.5 m, 14 m) 3:10.04. Dornik je sicer vozil hitreje kot Štefe, vendar je imel daljša skoka in ker se je vsak meter skoka odbijalo od doseženega časa vožnje 1 sekundo, je prvo mesto pripadlo Stefetu.
Danes so vozili tekmovalci znani mariborski slalom. Franci Čop je trasiral 700 m dolgo progo z 190 m vijinske razlike in 50 vratci po olimpijskem vzorcu na zadnjih strminah v Gor. Radvanju. Proga je bila odlično pripravljena tako, da so bili za vse tekmovalce enaki pogoji. Zmagovalec je bil zopet Štefe, ki je vozil izredno sigurno in izenačeno. Dornik ie imel v prvi vožnji
LETO XII Štev. 8
smolo, da je zadel v vratca in pri tem izgubil nekaj dragocenih sekund. Prav lepo je vozil tudi član Enotnosti Nograšek. Najboljši član je bil tokrat talentirani mladi Cizej, ki je premagal svojega večnega konkurenta Sevčnikarja Jožeta.
Rezultati — člani: Štefe (prva vožnja 1:11.9 druga 1:08.2) 2:20.1, Dornik (oba Ljubelj) (1:12.3 — 1:08.3) 2:20.6, Nograšek (Enotnost) (1:13.0 — 1:13.5) 2:26.5, Cizej (1:19.4 — 1:15.4)	2:34.8, Sevčnikar Jože
(1:17.4 — 1:19.1)	(2:36..5), Senčar
(vsi Branik) (1:25.1 — 1:19.4) 2:44.5; mladinci: Lunežnik (1:24.5 — 1:19.2) 2:40.7, Lebe Jože (1:30.2 — 1:37.5) 3:07.7, Lebe Branko (vsi Branik) (1:41.8 — 1:29.0) 3:10.8.
Tudi tokrat je bila organizacija brezhibna, sodelovali pa so zopet pripadniki JLA. ki so odlično uredili radio in telefonsko- zvezo. Zmagovalec Štefe in olimpijec -Dornik sta po tekmovanju izjavila izredno zadovoljstvo s progami na obeh tekmovanjih m pohvalila izvrstno organizacijo.
Popoldne je bila v Domu Branika v Ljudskem vrtu podelitev častnih in praktičnih daril zmagovalcem, štefe je za svojo zmago v kombinaciji dobil lep pokal »Slovenija-Sporta«, za prvo mesto v slalomu pa si je po dveh zaporednih zmagah (pred divemi leti je bil tudi prvi) končno osvojil pokal prired-telja SK Branik. Bergant st.
Na smučarskih terenih v Kranjski gori je bilo pretekli teden mednarodno prvenstvo študentev Jugoslavije. Od inozemcev so nastopili študentje iz Poljske in Avstrije, od domačih reprezentanc pa smučarji beograjske, zagrebške, sarajevske in ljubljanske univerze. Tekmovanje je bilo v rokah organizatorjev ljubljanske Olimpije, ki je morala poskrbeti za vse proge in namestitev študentov.
Na startu smo videli znane smučarje kot Prostorja, Budineka, Pavčiča, Kalana in druge, kar je dokaz, da je bila prireditev kvalitetna. Velike borbe so bile predvsem v alpskih disciplinah, pa tudi v teku na 15 km je bilo za vse nastopajoče precej »vroče«. Za zaključek so študentje nastopili še na 40 m skakalnici v Kranjski gori. kjer }e imel glavno besedo olimpijec Bine Rogelj, ki je zanesljivo premagal vse ostale tekmece.
Rezultati — člani — tek (15 km): Jeršič 54:18, Gasienicza 54:32. Svet 54:56 itd.; veleslalom:	Prestor
1:55.3, Budinek 1:58.0, itd.; slalom: Jasiewicz (F) 2:11.2, Budinek 2:15.5, Pogačnik 2:19.2 itd.; smuk; Budinek 1:45, J. Šarec 1:51.6. Jansiewicz 1:52.6 -itd.; štafeta:	4X7,5 km:
Ljubljana (Kalan, Jeršič, Svet, C.
Pavčič): 1:57.50 itd.; skoki: Rogelj 206.5 točke (32.5, 32), Ladkowsky (P) 205.1 (32, 31), Gasienicza (P) 204.9 (32, 33.5) itd.; ženske — vele-slalom:	Furlan 3:38.3, Lenardon
3:40.9, Kincl (Z) 4:53.1; smuk: Lenardon 2:58.8, Tiringer, Kincl itd. — V skupni oceni je preprečljivo zmagala Ljubljana.
SKOKI V LOGU
Log, 26. febr. — Tukajšnji »Far-tizan« je danes organiziral meddruštvene tekme v skokih, ki so bile od tekmovalcev dobro obiskane, žal jih je pa motil snežni metež. Sodelovali so skakalci Enotnosti, Usnjarja iz Vrhnike ter »Partizana« iz Loga. Podpeči in Notranjih goric. — Rezultati — pionirji (13 tekmovalcev):	l.Curk	(E)	215,9
(21,5, 22),	2. Svete (Podpeč) 180,8
(15, 18), 3. Koprivšek (E) 175,3 (20 s padcem, 20,5); mladinci (16 tekmovalcev): 1. Eržen 220,0 (24, 24,5), 2. Močnik (oba E), 201 (22, 22), 3. Verbič (Usnjar) 190 (20, 21); člani (13 tekmovalcev):	1. Magister 213
(24, 23,5),	2. Vidovič (oba E) 211
(24, 22.5), 3. Černivec (E) 198 (22. 23), 4. Gerbec (Log) 188 (20, 19 m). ■ stroj
Začetek tekem v Holmenkollenu
V Hollmenkollenu so se začele tradicionalne smučarske tekme. Kot prva disciplina je bil na sporedu tek na 15 km. Zmagal je olimpijski zmagovalec Halgeir Brenden v času 51:00 pred svojim rojakom Brusveenom 51:05 in finskimi tekmovalci Viitanenom 51:37, Hiivo 51:47, Talom 52:45 in Korte-lainenom 52:45.
Nogometno prvenstvo evropskih držav
ITALIJA — 20. kolo: Torino : Atalanta 1:3, Novara : Bologna 2:0, Pro Patria : In-ternazionale 0:4, Fiorentina : Juventus 2:0, Gcnoa : Napoli 3:1, Milan :	Padova 4:1,
Spal : Roma 1:0, Lanerossi : Sampdoria 0:0, Lazio : Triestina 1:1, Lestvica:	Fiorentina
31, Milan 26, Spal 22, Torino 21, Juventus 21, Sampdoria 21, Lanerossi 21, Internazio-nale 21, Roma 20, Napoli 19, Atalanta 19, Padova 18, Novara 18, Genoa 18, Lazio 18, Tiiestina 17, Bologna 12, Po Patria 7.
Vrstni red klubov nemške I. lige po XX. kolu: Karlsruher SC 29 točk, VfK Mannheim 28 točk, VfB Stuttgart 26 točk, 1. FC Nurnberg 24 točk, Elntracht Frankfurt 22 točk, Kickers Offenbach 22 točk, Schvveinfurt OS 21 točk, Vikt. Aschaffen-burg 20 točk, BC Augsburg 19 točk, FSV Frankfurt 18 točk, Jahn Regensburg 17 točk, SpVgg Fiirth 16 točk, SSV Reut-lingen 16 točk, Stuttgarter Kickers 15 točk, Schwaben Augsburg 14 točk, 1860 Munchen 13 točk.
NAMIZNI TENIS V KRANJU
Namiznoteniški klub »Svoboda« iz Kranja je v sredo in četrtek priredil klubsko prvenstvo. Pri mladincih A je zmagal Virnik, pri mladincih B pa Kavčič. Med mladinkami je bila najuspešnejša Milena Grahor, v mladinskih dvojicah pa je bil najboljši par Virnik- Petrič. Med pionirji je osvojil klubsko prvenstvo Jug, med pionirkami pa Vukovičeva.
Peršin Peter
Skoki v Velenju
Velenje, 26. feb. Danes so bile v Velenju meddruštvene tekme na 30 m skakalnici ,ki se jih je udeležilo 41 tekmovalcev iz Šoštanja, Ljubna, Laškega, Šmartnega ob Paki in Velenja. Zanimivo je, da je tekmam prisostvovalo 1500 gledalcev, kar predstavlja za Velenje izreden rekord. Vse kaže, da bo velenjska skakalnica kmalu zaslovela po Sloveniji.
Rezultati: Sunkar (Rud. V.) 201.5 točk (skoka 26, 25.5 m), Sušeč (Usnj. Š.) 171, Meh (R. V.) 108.5; mladinci: Tepež 182 (23, 24 m), Javornik 177, Poznič (vsi R. V.) 168, pionirji: Kremsel 156.5	(20,	19 m),
Grubar 144.5, Mrhar (vsi R. V.) 142.5.
V	BOROVNICI SO TEKMOVALI
Borovnica, 26. febr. — Borovničani so danes priredili tekme v smuku, tekih in skokih, na katerih so nastopili poleg domačinov tudi tekmovalci iz Podpeči in Loga. V teti h članov na 8 km je zmagal Pristavec (Podpeč) s časom 20:10 pred Lebnom (Borovnica) 22:15. Pri mladincih na 4 km je bil najuspešnejši Alič (P) 15:00, za njim pa Stražišar (B) 18:35. Pri pionirjih sta bila najboljša Trček Anton s časom 10:00 in Trček Alfonz 10:30, pri mladinkah na 3 km pa Peternel (P) s 14:25.
V	smuku pri članih (1200 m dolga proga) je zmagal Čepon (B) 36,0 pred Cerkom (B) 37,0. Pri mladincih na isti progi sta bila najboljša Rot (BI 26,2 in Hrovatin (B) 27,0.
V B skupini je zmagala patrola iz Lovrenca na Pohorju v postavi Koper, Skačej, Germič in Kozina v času 48:29. Članice so prevozile 6 km dolgo progo. Zmagal je »Partizan« Železničar (Perko, Elvič, Čer-pes, Ledinek) v času 40:30, sledita Lovrenc I 40:55 in Lovrenc II 47:52. Mladinci so vozili 6 km dolgo progo. Zmagali so mladinci Lovrenca v postavi Goršak, Klavžar, Bergant in Fornezzi s časom 29:71. Pri mladinkah pa si prvo in drugo mesto delita »Partizan« Železničar in Lovrenc v času 36:22.
NAMIZNOTENIŠKI IGRALCI BRANIKA NAJBOLJŠI
Ravenski Fužinar je v sredo organiziral prijateljski namiznoteniški troboj med moškimi ekipami Kovinarja ln Branika Iz Maribora ter Fužinarja. Hkrati so se med seboj pomerili tudi mladinci Kovinarja ln Fužinarja. V članski konkurenci je bil najboljši Branik, ki je premagal oba svoja nasprotnika, drugi je bil Kovinar, v dvoboju mladincev pa je Kovinar premagal Fužinarja s 5:4. Rezultati članov: Branik : Fužinar 5-3, Branik : Kovinar 5:3, Kovinar : Fužinar 5 1.
j r
Namizni tenis v Škofji Loki
Škofja Loka, 26. februarja. — Danes jo bil v Škofji Loki turnir Gorenjske namiznoteniške podzveze. Zmagala je ekipa Škofja Loka I pred Jesenicami, Triglavom in Škofjo Loko II. Doseženi so bili naslednji rezultati: Škofja Loka I; Triglav 5:1, Jesenice : Škofja Loka II 5:2, Škofja Loka I : Jesenice 5:3, Triglav : Škofja Loka II 5:3, Jesenice : Triglav 5:2, Škofja Loka I l Škofja Loka II 5:1.	Košir
Hywarinen prvi v Holmenkollenu
Pred ogromnim številom gledalcev so bili danes na skakalnici v Holmenkollenu v okviru tradicionalnega holmenkollenskega tedna tekme v skokih. Letošnji olimpijski zmagovalec Antti Hyvarinen je popravil slab vtis, ki ga je napravil s 6. mestom na finskem državnem prvenstvu, saj je danes zmagal z veliko prednostjo pred vso norveško in finsko elito. Izreden uspeh je dosegel tudi nemški skakalec Werner Lesser, ki se je uvrstil med odlično 3. mesto. Rezultati: 1. Hyvarinen (Fin) 237.5 (69.5, 70.5), 2. Hoel (Norv) 225, 3. Lesser (V. Ne) in Kallakorpi (Fin) 221, 5. Samuelsten (Norv), 6. Kirjonen (Fin), 7. Stenersen (Norv), 8. Salmenranta (Fin), 9. Kroken (Norv).
Na prvenstvu Zahodne Nemčije v alpskem smučanju je v kombinaciji in slalomu prvo mesto osvojila olimpijska zmagovalka Ossi Reichert. Pri moških je o prvem mestu o kombinaciji prav tako odločal današnji slalom, v katerem je bil najboljši Seep Behr, ki si je s tem zagotovil tildi zmago v kombinaciji pred Wagnerbergerjem, Schwaigcrjero in Obermiillerjpm
Skoki, teki in slalom
v Škofii Loki
Škofja Loka 26. febr. Danes in včeraj sta »Partizan« In Ločan iz Škofje Loke organizirala mestno prvenstvo v skokih, tekih in slalomu, ki se ga je udeležilo precej lepo število tekmovalcev. Včeraj so nastopili na 25 m skakalnici člani in mladinci (23 po številu). Doseženi so bili naslednji rezultati člani: 1. Stanonik 198.4 (21, 22 m), 2. Benedik 185,5 (20.5, 20.5 m), Franko 167.9 (18, 17.5 m); mladinci: 1. Florjančič 202 (21.5, 22 m), 2. Guzelj 183.1 (19, 20 m), 3. Pušar 181.2 (16, 16 m). Danes dopoldne je nastopilo 25 tekmovalcev v tekih. Med člani na 6 km je zmagal Megušar (Selce) 27:10, pri mladincih na 3 km Kemperle 23:46, pri pionirjeh na 1.5 km Cvirn 6:16, pri pionirkah na isti progi Masterlova 7:16. V slalomu je tekmovalo 43 članov, mladincev in pionirjev. Pri članih na 600 m dolgi progi z višinsko razliko 200 m ln 42 vraticami je zmagal Franko z 1:27.8, pri mladincih na isti progi Podlogar z 2:04.0, pri pionirjih na krajši progi pa Jesenovec s 24:0.
Česen.
Franc:

■

|8h
i*.- > -d


'


Stanje šolske telesne vzgoje v Sloveniji
Svet za telesuu kulturo LR Slovenje si je zadal kot prvo nalogo,
,a ugotovi stanje telesne vzgoje na šolah, kar pomeni odločni korak k zboljšanju in dvigu telesne kulture oasploh. Seveda s tem še rti rečeno, jja se bo stanje zaradi tega v krat-.e|n izboljšalo In da bomo vse težave in probleme že takoj odstrani, vendar nam bo jasna slika sedanjega stanja koristila pri delu.
Po osvoboditvi je bil - tudi pri šolski vzgoji dosežen velik napredek, v nekaterih okrajih večji, v drugih zopet manjši. Kljub temu pa še obstajajo kraji, ki so glede tega Popolnoma zaostali, čeprav ne po svoji krivdi. Telesne vzgoje ne sme-'no izločiti iz ostalih šolskih problemov, ki so marsikje odraz splošne kulturne zaostalosti kraja. Naj navedem le dva primera, ki nam razločno pokažeta nezadostno razumevanje tamkajšnjih krajevnih faktorjev do telesne kuloure. V Borovnici imamo najmoderneje urejene gostilniške in kavarniške prostore (kavarna je odprta samo ob sobotah in nedeljah!, na drugi strani pa je šola, ki nima niti ene prazne sobe, kjer bi otroci lahko telovadili, dom »Partizana« je do skrajnosti zanemarjen, tako da' je vadba v njem nezdrava. Dalje ima Dol. Logatec prekrasen »Dom kulture«, Poleg tega pa skrajno neprimerne solske prostore s povsem nesodobnimi šolskimi klopmi. Vendar naj te primerjave ne izzvenijo tako, kot da je kdorkoli proti napredku na drugih področjih, pač pa kot opozorilo, da naj bo kulturni na-D red e k vsestranski.
Stanje telesne vzgoje, bodisi šolske ali ostale, smo ugotavljali že večkrat. Ker je prav telesna vzgoja eden važnih pripomočkov za ohranitev zdravja, zdravje nam pa potnem i vir veselja do življenja, dela, najrazličnejšega udejstvovanja in us't,varjanja, bi morata le-ta v polni tneri uživati vsestransko podporo. Razne institucije, ki so bile določene, da skrbijo za napredek šolske telesne vzgoje, so storile mnogo za razvoj telesne kulture. Dajale so koristne nasvete, od katerih so se marsikateri realizirali (n. pr. zvišanje ur telesne vzgoje tedensko, športni dan itd.). Te napredne ukrepe pa ni bilo mogoče povsem uresničiti iz objektivnih razlogov. Mnogo koristnih predlogov pa ni prišlo tudi v pretres iz enostavnega razloga, ker niso prišli na dnevni red sej Sveta za prosveto, ali pa so bili odklonjeni. Ce bo tudi Svet za telesno kulturo imel podrejeno vlogo, da bo lahiko dajal samo nasvete, se stanje v marsičem ne bo izboljšalo.
Glavni problemi telesne vzgoje na šolah so pomanjkanje strokovnega kadra, telovadnih prostorov in učil.
Upoštevati moramo, da je osnovnošolska telesna vadba osnova vse telesne vzgoje#- Če nam bo uspelo, da bo ta osnova trdna in na višini, bo tudi nadaljnje delo na srednjih in ostalih šolati uspešno. V zadnjem času se prav temu posveča pozornost, vendar zahteva to še ogromno obdelave, materialne in ostale pomoči ter pravega razumevanja prosvetnih in ostalih forumov.
Pri sedanjih pogojih potrebuje
naše uoiteijstvo mnogo vzpodbude in strokovne pomoči, lega doslej osnovne šole niso uživale v zadostni theri. Zato prireja Svet za prosveto stalne tečaje za izboljšanje telesne vzgoje na osnovnih šolah in v tem prizadevanju mu pomaga Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LRS preko svojih aktivov. Člani tega društva v svojem dnevnem delu ugotavljajo, da prihajajo na nižje gimnazije otroci, ki sploh še nikoli niso telovadili ter so zaradi tega neokretni, šibki itd. Deloma je treba učiteljstvo razumeti, da se jim upira vadba v razredu ali ob hladnem vremenu na prostem (telovadnico ima maloka-tera šola), ker so sami vadili na učiteljiščih v pravih telovadnicah in ji m je bil vcepljen tudi nauk, da telovadba v učilnicah ni zdrava. Seveda pa je popolnoma nepravilno, da učiteljstvo pri obstoječem stanju kapitulira, namesto da bi pokazalo prav tam. kjer so najslabši pogoji, vso svojo iznajdljivost in pazljivost, da se otroci telesno krepijo in v,z,ga jajo ob vseh možnih pripomočkih.
Marsikdaj slišimo mnenje, da učiteljstvo osnovnih šol ni sposobno voditi koristno telesno vadbo. To mnenje ni upravičeno, pač pa se nekateri izmed učiteljev izogibajo tega dela, kar se opaža predvsem v onih krajih kjer je na splošno slab odnos do telesne vzgoje od strani prebivalstva, občine in ostalih organizacij. Najvažnejši pa je odnos, ki ga ima do tega predmeta bodisi ravnatelj ali upravitelj šole. Kjer je ta odnos negativen, so razumljivo tudi slabi pogoji, ki prav tako negativno vplivajo na dobro voljo poedinca. Nekateri se izogibajo tega dela tudi z motivacijo, da niso zdravstveno sposobni za poučevanje tega predmeta. Vendar ne' obstajajo samo. taki negativni primeri. Imamo vzorne pedagoge, ki se zavedajo važnosti telesne vzgoje na osnovni šoli ter sploh nočejo prepustiti svojega razreda komu drugemu, da bi jih poučeval telovadbo, ker so prepričani, da se pri tem predmetu najbolje zbližajo z otroci in jih tudi najbolje spoznajo. Dejstvo pa je, da se učiteljstvo v celoti še ne zaveda vzgojne vrednosti telesne vzgoje. Ne zna izkoristiti predmeta im ga povezati z ostalimi vzgojnimi smotri, niti se ne zaveda, da bi koristilo poučevanje do gotove incre tudi njim samim.
Na osnovnih šolali je predpisano za I. in II. razrede štirikrat po pol ure (30 minut), za III. in IV. razrede po trikrat po 45 minut tedensko telovadbe. Točno po predpisih se malokje izvaja. Kjer imajo na razpolago telovadnice, poučujejo po tri ure tedensko v vseh razredih, ker jim pol-ure napravijo samo zmedo in se otroci v tako kratkem času ne morejo zvrstiti v telovadnici. Zato je večina mišljenja, naj bi se v vseli razredih poučevalo trikrat tedensko po 45. minut, posebno tam, kjer so vezani na skupni prostor — telovadnico.
Tudi na gimnazijah je predpisan pouk telesne vzgoje trikrat tedensko, kar je zelo napreden ukrep, ki mora ostati v veljavi še vnaprej, čeprav se trenutno izvaja le na nekaterih šolah, ki imajo za to pač
primerne pogoje. Vendar so te šole zelo redke, največ zaradi pomanjkanj a strokovnega kadra. Prav pomanjkanje učnih moči za pouk telesne vzgoje povzroča, da se na nižjih gimnazijah v splošnem ne vrši ločeno po spolu, kar oa ul v skladu s predpisi. Po statistiki Sveta za prosveto LRS primanjkuje v Sloveniji še 324 učiteljev oziroma profesorjev telesne vzgoje.
Glede strokovnih (industrijskih in vajenskih) šol je stanje telesne vzgoje najslabše. Redke«so strokovne šole, ki imajo stalne predavatelje za ta predmet, V glavnem poučujejo honorarni učitelji, po nekod celo nestrokovnjaki, ali pa pouka sploh ni. Tudi v materialnem pogledu je stanje na teh šolah slabše. Nimajo telovadnic niti telovadišč ter gostujejo v tujih telovadnicah. Ker so te običajno precej oddaljene od šol, mora biti pouk telovadbe izven- rednega pouka. Da ne bi biti učenci preobremenjeni, se običajno pouk telesne kulture združi po dve uri skupaj, ker morajo učenci zaradi telovadbe prihajati posebej. Vajenske šole, ki imajo predpisano le eno uro telovadbe, telovadijo le praktično vsakih 14 dnii. Čeprav je pomanjkanje učnih moči občutno, bi morale imeti vajenske šole telovadbo dve uri tedensko, ker je prav ta mladina telesne vadbe najbolj potrebna.
(Konec prihodu j'č)
STRELSTVO
Odlični rezultati strelcev v Celju
»Preteklo nedeljo so bile v Celju strelske tekme za »zlato puščico«, na katerih je bilo doseženih več rekordov. Predvsem se je izkazala mladina. Rezultati — člani: l.^a-ger 142 krogov (od 150 možnih), nov mestni rekord, 2. ing. Krivec 142, 3. Tržan Jože 141, 4. Tržau Slavko 140, 5. Tržan Ciril 138 itd. Pri ženskah je zmagala Krašovčeva (134) z novim mestni m rekordom, pri pionirjih pa Kajba Željo (119).
«• f
[I
med najboljšimi v Evropi
Nek romumki list je nedavno objavil nekakšne jakostne lestvice najboljših nogometašev v letu 1955. Podobne lestvice so seveda v veliki meri le odraz osebnega mnenja se-stavljalca. kljub temu pa so zanimive. Za vsako mesto v moštvu je romunski list določil po tri najboljše igralce iz evropskih držav. Med izbranimi najdemo tudi Jugoslovane Bearo, Boškova, Milutinoviča tn Vukasa. Te trojke, pa izgledajo takole: vratarji: Jašin (SZ), Beara (Jug), Viola (It), desni branilci: Ha-nappi (Av). Buzanski (Madž), Posipal (Nem), levi branilci: Cervato (It), Van Brandt (Belg), Mareke (Fr), desni krilci:	Ocvvirk (Av),
Bozslk (Madž), Wright (Angl), srednji krilci: Ferrario (It), Gnistavsson (Šved), Bašaškln (SZ), levi krilci: Netto (SZ), Sizojka (Madž), Boskov (Jug), desna krila: Boniperti (It), Finney (Angl), Miguel (Špan), (lesne zveze: Kocsis (Madž), Walter (Nem), Trav os sos (Port), srednji napadalci: Kopa (Fr), Milutinovič (Jug). Ozon (Rom), leve zveze: Pušk as (Madž), Vukas (Jug), Salnikov (SZ), leva krila: Czibor (Madž), liji« (SZ), Vincent" (F r).
Brazilska reprezentanca
bo prišla v Evropo
Brazilska nogometna zveza je že določila 17 igralcev, ki bodo odpotovali 25. marca iz Rio de Janci ra na turnejo po Evropi. Kot reprezentanca Brazilije bodo od 8. aprila do 9. maja odigrali sedem mednarodnih tekem. Poznavalci menijo, da bo reprezentanca, ki bo igrala v Evropi, precej močnejša od one, ki je zastopala Brazilijo na prvenstvu Južne Amerike z dokaj slabim uspehom, saj so zasedli komaj 4. mesto,-V Montevideu je bila reprezentanca sestavljena samo iz igralcev klubov iz Sao Paola, tokrat pa bod<^ igrali poleg nekaterih igralcev iz Sao Paola tudi vsi najboljši nogo-
Zaščitni
znak
je jamstvo za
kvaliteto izdelkov
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA
„ELAN"
V BEGUNJAH
izdeluje v priznani kvaliteti vse vrste telovadnega orodja, kakor bradlje, drogove, konje, koze, švedske omare, mize, blazine, gredi, ribstole, lestve, kroge itd.
Pred nakupom zahtevajte v tovarni podrobne informacije
Mdftbofska
V nedeljo so se zbrali na svoji redni skupščini delegati mariborske nogometne podizveze, da bi pregledala svoje, v preteklem letu dokaj plodili o delo. Ta skupščina je pokazala, da je MNP dobro delala, saj je izrekel pohvalo tudi navzoči predsednik NZS tov. Gerbec in delegati klubov, ki so soglasno izglasovali razrešiMCO s pohvalo. Dosedanji upravni odbor se je namreč potrudil, da bi reševal vse probleme takoj, seveda pa ni šlo vselej brez o vi r. Tudi v finančnem poslovanju niso bili najbolj na trdnih nogah, kljub temu pa so dobro gospodarili, kar je pokazalo blagajniško poročilo. Veliko skrb so posvetilu mladini, organizirali zelo dober mednarodni mladinski turnir mestnih reprezentanc Dunaja, Zagreba,
metaši iz Rio de Janeira. Nekaj igralcev je igralo tudi že v reprezentanci na svetovnem prvenstvu leta 1954 v Švici. To sta predvsem oba Santosa, Indio, Didi in Ma uri liho. Tokrat bodo šli na pot: Gilmar (Corinthians), Elie. Mirin, Sahara, Vava (Vasco da Gama), Pavao, De-quinha, Jordan, Indio (Flamengo), Didi. Es uri n ho (Fluminense), Zozi-no, Zizinho (Bangu), N. Santos (Bo-tafogo), D. Santos (Portuguesa), Ivan (America) in Maurinho (Sao Paolo), Brazilci so za svoja gostovanja dosegli zelo ugodne finančne pogoje. Za vsako tekmo so si zagotovili vso oskrbo za 8 dni za 24 oseb in še 10.000 dtolarjev odškodnine.
Švedski nogoast
na novi poti
Že dalj časa so na švedskem krožile govorice, da se bo v švedskem nogometu marsikaj spremenilo. Nedavno pa je zasedel Izvršni odbor nogometne zveze, ki je res sprejel vrsto določil, ki so precej drugačne od dosedanjih, Tu gre predvsem za štiri bistvene spremembe, ki pa bodo stopile v veljavo seveda šele, če jih bo sprejela tudi skupščina nogometne zveze v marcu. Kot prvo predlagajo, naj bi znašal čas, v katerem igralec v slučaju prestopa iz kluba v .klub ne sme nastopati, namesto dosedanjih 90 dni. 1 leto. Samo v slučaju da se oba kluba o prestopu sporazumeta, naj bi veljalo dosedanjih 90 dni. Isto naj bi veljalo tudi pri odhodu švedskih nogometašev v inozemstvo. To pomeni. da odslej inozemski klubi ne bi mogli več angažirati švedskih nogometašev direk:no, ampak samo preko njihovih dotedanjih klubov. S tem naj hi predvsem nekoliko omejili »izvoz« nogometašev in obdržali reprezentanco kolikor toliko močno in vsaj nekaj časa z istimi igralci.
švedis.ki nogometaši, ki igrajo v inozemstvu kot profesionalci, bodo ob svojem povratku na švedsko lahko reamaterizirani. Predpogoj je samo, da se igralec vrue k svojemu klubu, t. j. h klubu, kjer je igral, preden je odšel v inozemstvo. Ta sklep je zelo zanimiv. Kot kaže, se šveai ne nameravajo več udeleževati olimpijskih nogometnih turnirjev. Sami ne smatrajo več svojih igralcev za prave amaterje in zato tudi ne bodo več nastopali na olimpijskih igrah. Nadalje predlaga Zveza, da bi nekoliko povečali odškodnino igralcev, ki bi lahko dobili za vsako tekmo 35 kron, predlagajo pa tudi, da bi ob koncu prvenstva za vsako osvojeno točko igralci lahko dtob.il i premije 50 krom. To so precejšnje spremembe, ki govorijo, da gre tudi na švedskem nogomet počasi med »poslovne« panoge. Vsekakor je to prvi korak do polprofesionalizma, kakršnega imajo Manes n. pr. v Nemčiji.
podzveza -prav dobra
Ljubljane in Maribora, ki bo postal tradicionalen, navezali pa so tudi prijateljske stike z Varaždinom, B jelo varom in Zagrebom. Prav tako so se funkcionarji MNP izkazali ob pripravah državne reprezentance v Mariboru, za kar so jim izrazili pohvalno funkcionarji NZJ, Po zelo kritičnem pregledu dola so izvolili nov odbor, ki ga spet vodi predsednik tov. Steblovnik.
Samo še slabih 6 mesecev nas loči od največje letošnje športne prireditve v Jugoslaviji — od evropskega veslaškega prvenstva, ki bo konec avgusta na Bledu. Organizatorji računajo, da se bodo prvenstva udeležili predstavniki 15 do 20 evropskih držav
Letos bodo razširili rokomet na podeželju
»V letu dni življenja ni mogoče narediti čudežev,« to so bile uvodne besede predsednika Rokometne podizveze v Mariboru tov. Praprotnika. Nekaj pa je podzveza le naredila — izvedla je podzvezmo prvenstvo za člane in pionirje, prvenstvo Maribora za članske ctkipe in v po-časiite.v 10. obletnice uspel pionirski pokalni turnir. Letos pa se bodo zagrizli v delo in siku šali razširiti rokomet tud na podeželju. Zato bodo letos priredili čim več lokalnih tekmovanj in posvetili na j večjo pozornost i us traktorskemu kadru.
LETO XII. Štev. 8
Danes objavljamo v naši anketi kar M prispevke. Prvegia je napisal tov. Schlamberger Vlado, urednik športne rubrike »Ljudske pravice«, ostala dva pa tov. Pristavec Polde, načelnik partizanskega društva v Podpeči im tov. Dragoš Franc, načelnik »Partizana« v Slivnici pri Mariboru.
Z zanimanjem prebiram Foletovo anketo »Kako razširiti Partizana na vas?«, kako povečati zanimanje kmečke mladine za telesno vzgojo. Mar nam gre res za telesno vzgojo? Mar ne gre eni strani samo za rekorderstvo in drugi strani samo za togo, sokolsko telovadbo?
Vse kaže, da je tako. Šport je sedaj že tako razvit, da porabi kvaliteten športnik večino svoje energije za dosego športnega uspeha, večji del svojega prostega časa pa za prepotreben trening. Pri tem pa mora trenirati samo svojo panogo im le malokdaj mu ostane nekaj časa tudi za splošno telesno vzgojo.
Kakšna pa je vadba v tele.sno-vzgojmih društvih »Partizan«? Skoraj v vseli stereotipna: ogrevanje, malo teka po telovadnici ali telovadišču, redovne vaje, orodne vaje in kot »poslastica« — igre z žogo. V tem je osnovni problem, zakaj imamo v naši telesnbvzgojni organizaciji v glavnem deco in pio-niije, medtem ko je število mladincev v primeri s tistimi v športnih društvih vse prej kot rožnato. Zakaj? Ker si mladina želi tekmovanj, ker si mladina želi živahnih iger, le redki pa se odločijo za orodino telovadbo, ne zaradi tega, ker je slednja bolj naporna, temveč zato, ker je bolj enolična. Sicer pa, če vprašate malega junaka, ki Te k uri splošne telesne vzgoje k »Partizanu«, kam gre, bo kratko odgovoril: »K telovadbi.« Ne pa k telesni vzgoji. In dejansko vse, kar je delovanja pri »Partizanu«, izzveni kot telovadno.
Ne bi sicer smel reči vse. Imamo društva »Partizan«, sicer redka, ki so spoznala, da orodna telovadba ni vse, ampak da je treba mladini nuditi pestrost, če jo hočeš pridobiti (n. pr. Kočevje, Črnomelj, Medvode), Ne bi pa smelj tam, kjer partizanska organizacija še ni utrjena — predvsem na vasi, itd po strogo telovadnih poteh. To je po mojem mišljenju glavni vzrok, da se društva »Partizan« na podeželju ne morejo razživeti, čeprav je zanimanja na vasi za telesno vzgojo dovolj. Ni ga pa seveda za telovadbo,
To je bil skoraj predolg uvod. vendar sem povedal, kar sem doživel pri obiskovanju tako imenovanega terena, ko sem čital poročila skoraj vseh društev »Partizan« v Slovenija, ko sem precejšnje število društev osebno obiskal, se raz-govarjal s predsedniki, načelniki, pa tudi s telovadci samima. Ne mislim sedaj ugotavljati in valiti krivdo na nazadnjaško mišljenje na vasi, na pomanjkanje vaditeljskega kadra, prostorov, o om a n jlkljivo osnovnošolsko telesno vzgojo i-n drugo, kar so ugotovili udeleženci ankete doslej.
Poglejmo raje, kaj je moč napraviti.
Čeprav mestni otrok, sem veliko svojih počitnic prebil na vasi. Tam sem — hočeš, nočeš — moral pomagati. Pa smo se tudi zrnati zabavati! Kako smo preizkušali svoje moči? Metali smo kamenje, se borili, čeprav seveda ne po pravilih grško-rimslke rokoborbe, temveč bolj po pravilih »catch as catch cana,« lovili smo se, tekali kido bo hitrejši in podobno. Neorganizirano seveda. In če bi se kdo spomnil, pa bi rekel: »Fantje, priredimo tekmovanje,« bii ta predlog z navdušenjem pozdravili. Saj ni treba atletskih stez, posutih z rdečim tešem, na katerem so začrtane bele proge, ni treba krogel vseh mogočih težin. Tega pač ne moremo nuditi vsej kmečki mladini. Lahko pa z zgoraj omenjenimi sredstvi, ki so skromna — marsikdo bo rekel
Napisal Schlamberger Vlado
primitivna — vzbudimo pri mladini zanimanje za telesno vzgojo. Računati moramo vedno na ambicijo mladih ljudi: izkazati se. Mar ni bolje, da mladina ua vasi preizkuša svoje moči v teku po travniku ali v suvanju kamna, kot pa v popivanju ali pretepanju?
Poglejmo, kako je s telesnovzgoj-nimi objekti na vasi. Bolje bi verjetno bilo, da o tem ne bi spregovorili, ker je dejansko stanje porazno. Na prste bi lahko prešteli osnovne šole na /asi, ki imajo tudi telovadnice,ali pa vasi s telovadnicami. . Še celo nove šole, zgrajene po izidu novega zakona (le-ta namreč določa, da mora vsaka šola imeli tudi telesnovzgojme naprave) so brez telovadnic ali vsaj dvorišč, primernih za pouk telesne vzgoje. Je pa pri nas taka navada, da vse preveč poudarjamo tega in tega nimamo, pozabimo pa, da bi se dalo tudi s skromnimi sredstivi marsikaj narediti. Ali je že kdaj kdo pomislil, koliko stane preprosto igrišče za odbojko, kakršna imajo v vaseh okrog Ilirske Bistrice. Leta so bila zgrajena s prostovoljnim delom, mladina le-teh vasi pa je tekmovala med seboj. Na tekmovanje'so odšli v nedeljo dopoldne s kolesi, proti večeru na so se vrnili. Lep izlet, združen s tekmovanjem. Ali mora res biti vsak drog, izdelek
To je res množičnost
Pretek.mo nedeljo je bilo v Mariboru smučarsko prvenstvo Okrajne zveze »Partizan«, katerega se je udeležilo kar 412 tekmovalcev iz 12 društev. Prav posebno so se izkazali predstavniki iz Lovrenca na Pohorju. ki so osvojili večino najboljših mest. Zato so tudi zasluženo osvojili prvo mesto j 724 točkami, za njimi pa se je uvrstil »Partizan« Železničar, ki je zbral 430 točk Smučarji so tekmovali v tekih in slalomu, dočim so morali tekme v skokih zaradi slabega vremena odpovedati. Omembe vredno je tudi, da je med 42 tekači nastopil predsednik Okrajne .zveze »Partizan« tov. Kranjčič Lavoslav, ki se je uvrstil na odlično tretje mesto. Organizacija prireditve in disciplina vseh nastopajočh je bila vzorna.
tovarne »Elan«? Ali je za skok čez kozo uporabna samo koza? Ali morajo biti za talno telovadbo res tla pokrita z usnjenimi blazinami? Ne, sai imamo nešteto pripomočkov, ki lahko zamenjujejo telovadna orodja. Ali res ni moč zbrati na vasi od igre željne mladine denar za žogo?
Drži pa, da mora biti na vasi človek, ki je »spiritus agens« vsega telesnovzgojmega gibanja. Mislim, da je v vsaki vasi vsaj eden, ki zna pritegniti ostale. Saj ni treba, da je to ravno učitelj. Kje pa so mladinski funkcionarji? Saj ni njih edina naloga samo organizirati prosvetno dejavnost na vasi. 'Veliko lahko pomagajo tudi pri razširitvi »Partizana« na vasi. Ni nujno potrebno, da morajo biti prav oni najboljši telovadci, nogometaši, atleti ali kakorkoli že. Zadostuje, da vzbudijo med ostalo mladino zanimanje, da napravijo tir, po katerem bo voz stekel...
Nudimo mladini ob vsakih pogojili možnost, da bo gojila, kar ji ugaja (to je mogoče doseči z malenkostnimi sredstvi) in ne silimo ie k tistemu, česar se hitro naveliča. Če se bomo ravnali po tem. bomo čez leto ali dve lahko kmalu ugotovili razveseljivo dejstvo, da se je »Partizan« razširil tudi na vas.
Razširiti telesnovzgojno dejavnost v sleherno vas, to je zelo težavna naloga, ki jo bo mogoče sčasoma uresničiti le s skupnimi napori in z načrtnim delom. Vsak, kdor je že delal v kakšnem vaškem društvu, bo vedel, da je za to treba precej požrtvovalnosti in vztrajnosti..
Katera bi bita prva naloga? Najprej bi morala močnejša vaška društva v sosednjih krajih, kjer še ni osnovnih partizanski ti organizacij, načrtno propagirat; telesnovzgojno idejo, bodisi z različnimi propagandnimi nastopi ali pa s primitivnimi tekmovanji. Za to so zelo primerne smučarske tekme, krosi, atletika, vlečenje vrvi itd. Seveda bi na takšnih tekmovanjih morala sodelovati tudi mladina iz tiste vasi, ki še nima partizanskega društva. Ob takem obisku moramo domačim fantom in dekletom podariti kakšno ceneni) telovadno orodje ali športni rekvizit (n pr. žogo za odbojko ali nogomet) in jih navdušiti, da bi tudi oni začeli načrtno g-ojiti kakšno igro. bodisi odbpjko, roko« met ali nogomet. Začetek bi bil s tem že storjen, prvo seme bi že padlo na plodna tla. Seveda pa je io šele skromen začetek. Zato bi morali telovadci iz močnejših vaških društev mladince v okoliški vasi še večkrat obiskati, jih vzpodbujati in jim svetovati ter jih sploh navajati na načrtnejše delo. Tem bodočim društvom pa bi morale priskočiti na pomoč tudi Okrajne zveze »Partizan« in jim nuditi vsaj najskromnejšo materialno podporo, kajti zelo verjetno je, da spočetka lokalni činitelji še ne bodo podpirali novega društva. Najbolje je.
Če se danes vprašamo, zakaj je telesna vzgoja na vasi še premalo razvita, bo večina odgovorila: ker primanjkuje vodnikov in telovadnic. Vendar ta odgovor ne drži v celoti. Zakaj ne? Imamo nekatera društva, ki imajo svoje telovadnice in igrišča, pa vendar delo ne gre tako kot bi bilo treba. Na drugi strani pa poznamo društva, ki nimajo niti svojih telovadnic, uiti telovadišč, pa so vendarle dokaj aktivna, nekatera celo prav uspešna. Kaj to pomeni? Odgovor je la-
Napisal Dragoš Franc
hek: v prvem primeru lahko sklepamo, da društvo ni imelo dovolj vodnikov ali pa je bil nepravilen sistem dela. Drugi primer pa nam kaže, da so uspehi možni tudi tam, kjer so zelo slabi materialni pogoji, če je le za delo med vodilnimi kadri dovolj trdne volje.
Danes je vsepovsod najbolj pereče vprašanje vodnikov. Ta stalni refren:	pomanjkanje vaditeljev,
vaditeljev in spet vaditeljev slišimo kar naprej. Res je, da nastopajo težave, če hočemo reševati to vprašanje. Nastanejo težave zaradi dopustov, zamenjave delovnega mesta itd. Vendar mislim, da bi bilo treba to vprašanje reševati drugače. Predvsem je treba za delo »Partizana« zainteresirati vso vaško skupnost, da se ho zavedala, kakšno odgovorno poslanstvo opravlja vaditelj, ki vzgaja mladi rod v partizanskih društvih. Če bomo rešili to vprašanje, če bo vaška skupnost živo zainteresirana na razvoju svo-
da damo to podporo v obliki orodja (koza, gred. blazina, krogla, disk, žoge itd.).
če ne bi bilo mogoče v takih vaseh takoj ustanoviti novega partizanskega društva, bi lahko za začetek formirali vsaj četo ali vod, ki bi bil zaenkrat priključen še na matično društvo, vendar mora slednje skrbeti, da se bo novoustanovljeni vod čimprej razvil v samostojno društvo. Zato je treba vodilni kader v vodu stalno navajati na
Napisal Pristavec Polde
samostojnost in sploh skrbeti, da si bodo v vodm sami poskrbeli za vaditelje, ne pa, da bi se samo zanašali na pomoč matičnega društva. — Seveda je danes na vasi težko dobiti enega ali več mladincev, ki bi jih lahko poslali v vaditeljske tečaje. Vendar se je treba zavedati, da je to edina pot, če si hočemo v društvih’ sčasoma zagotoviti dovolj vodniškega kadra. Brez novih vodnikov ne bo uspehov, niti ne moremo misliti na razširitev partizanske organizacije.
Seveda pa je treba istočasno za partizansko dejavnost v vasi zainteresirati tudi množične organizacije in šole, kajti z malimi pionirčki je najlažje pričeti delati. Izgovori, da starši neradi puste kmečko mladino k telovadbi, ne držijo, kajti takih primerov poznamo zelo malo. Res pa je, da mnogim mladim ljudem ne diši preveč telovadba
■ O E
jega partizanskega društva, potem tudi ne bo problem spraviti 2 ali 3 mladince v vaditeljske tečaje.
Drugo vprašanje je, zakaj imamo v partizanskih društvih premalo mladine. Mislim, da je to stara napaka iz prvih povojnih let, ker smo takrat smatrali društvo, ki ima v svojih' vrstah predvsem pionirje, nekako manjvredno. Tudi sam sem jo pred leti večkrat »dobil po nosu«, češ, le kaj se toliko ukvarjaš s tvojimi pionirčki. To je bilo leta 1949, danes pa smo leta 1956. In kaj imamo danes v našem društvu? Poleg pionirjev imamo 10 članov, 9 članic, 26 mladincev in "22 mladink, samih rednih telovadcev, ki so šli skozi društvo od pionirske dobe dalje in bodo še v bodočnosti ostali čvrsto navezani na svoje matično društvo.
V marsikateri vasi je partizansko društvo gonilna sila družbenega življenja in družbeni center mladine. Toda to aktivnost je treba večkrat javno afirmirati doma in v soseščini z nastopi in tekmovanji. Mladina si je vedno želela pomeriti svoje sposobnosti z vrstniki in rada poseže v borbo za najboljša mesta. Istočasno pa pridejo na takih prireditvah na svoj račun tudi gledalci. Pomislimo samo na veselje in ponos staršev, ko opazujejo svoje otroke pri telovadnem nasipu! Takih nastopov in tekmovanj bi morali na vasi prirejati čim več.
Seveda pa je treba pri tem paziti na vrsto pomembnih stvari. Vsak nastop mora biti brezhibno organiziran. Vsak nastop nam nudi priložnost, da vzgajamo tudi gledalce, kar najlaže dosežemo s kratkimi in jasnimi komentarji. Pred (Nadaljevanje na 5. strani)
in kar je s tem v zvezi (disciplina), ampak jo bol|j vleče v gostilne in na plese. Tu je treba pametno postopati: društva naj bi od časa do časa priredila za- svoje pripadnike tudi kakšno zabavno prireditev, lahko tudi s plesom, vendar mora biti ta prireditev pod nadzorstvom.
Sama vadba v kmečkih društvih bi morala upoštevati potrebe in želje kmečkega človeka. Mislim, da to vprašanje danes ni več problem, bolj problematično je vprašanje, kako zmajo vaditelji svoje znanje praktično prenašati na mladino in kako znajo mladino obdržati v društvu. Vemo namreč, da smo imeli nekdaj že precej vaških društev, kjer pa je vsa dejavnost po kakšnem nastopu ali akademiji zaspala. Zato bi za novoosnovana društva morale prav posebno skrbeti Okrajne zveze .Partizan« in pa domače organizacije, da bi se domači vaditeljski kader čimprej usposobil.
Težave so po vaseh Judi s prostori. Za to bi morale bolje poskrbeti občine in novim društvom nuditi, če že ne drugega, vsaj nekaj primernega prostora za letno vadbo (igrišča, telovadišča).
V krajih, kjer ni niti prosvetnega, niti kulturnega društva, se lahko »Partizanu« priključi tudi kak odsek (pevski zbor, folklorna skupina itd.). Ponekod za telesno vzgojo nimajo dosti smisla, pač pa radi pojejo, igrajo, plešejo itd. Skozi takšne oblike društvene dejavnosti bi lahko počasi prešli tudi na telesno vadbo, partizansko društvo pa bi se s tem še bolj uveljavilo pri domačem prebivalstvu.
Močnejša vaška društva bi morala skrbeti
za razvoj partizanske organizacije v okolici
Razgovori med posamezniki so prenehali brez pravega vzroka. Nekdo na koncu omizja je dejal:
»Letalstvo ima skupino prostovoljcev smrti, ki se bodo ukvarjali z angleškimi križarkami.«
»Naše bojne ladje bodo imele precej posla,« je takoj odvrnil neki poročnik.
»Vsekakor je mornarica tista, ki se mora boriti na morju,« je ironično omenil Borgheze.
S tem je bil pogovor zaključen. Jeli so govoriti o podmornicah in hrup, pomešan z zvenčanjem kozarcev je narasel.
Po kosilu je Tesei Tesei povedel na stran svojega prijatelja Toschia, Oba sta bila strojna inženirja. Srebaja sta kavo in se pogavarjala ves poldan in še dolgo v noč.
»Ah,« je končno dejal Tesei svojemu tovarišu, »Žena te mora čakati, domov boš moral.«
Toschi se je z obžalovanjem dvignil in njegova visoka postava je presegala drobno postavo svojega sobesednika.
»Da, če nočem, da me zasačijo, moram pohiteti. Toda jutri bova nadaljevala ta razgovor.«
Dvajset dini pozneje sta se oba neločljiva prijatelja javila pred načelnikom oporišča in razgrnila na njegovi
pisalni mizi načrt neverjetnega stroja. Je bilo^otročje, genialno ali nespametno predstavljati si dva moža, jahajoča torpedo, ki pluje po površini morja ali pod vodo?
»Okobal, zares?« je vprašal poveljnik,
»Da,« je odvrnil Tesei. »Predvidel sem celo stremena.«
Ne sme se jemati poguma dobro hotečim! Predlog so poslali naprej in ker ta diva mladeniča nista zahtevala nič drugega kot stara, neporabna torpeda za svoje poskuse, je Supermarina pristala, ne da bi se kompromitirala.
Tedaj sta se lotila dela. svojih funkcij v eskadri pa nista opustila. Podpis admirala Cavagnaria je imel svojo težo... 30 delavcev iz tovarne torped San Bartolomeo je bilo stavljenih na razpolago iznajditeljema in v začetku decembra sta bila prva dva stroja pripravljena za uradne poskuse. Po dolgi vrsti predhodnih vaj sta se Iznajditelja pripravila za slovesni poizkus. Te vaje jima niso prizanesle s presenečenji.
»To jutro mi je ta preiklemana žival spet ušla iz rok,« je nekega dne dejal Tesei svojemu prijatelju »To ti je .Svinja1!«
Ta priimek je obveljal: jahalno torpedo je sprejelo svoj krst...
Iz La Spezie v Rini rabi kurir le nekaj ur, toda vsaka adimiraliteta je previdna. Tedne im tedne so načrti romali iz pisarne v pisarno im vsi admirali so drug za drugim izjavljali, da niso kompetentni.
Lepega dne, ne da bi vsaj telegram naznanil njegov obisk, je admiral Falagnola skočil iz svojega avtomobila. K-ot veter je privihral v pisarno poveljnika podmorniškega oporišča La Spezia.
»Takoj bomo začeli s poizkusi,« je javil admiral.
Njegov sobesednik se je zaskrbljen ozrl k oknu. Nebo je bilo sivooblačno. leden veter je zanašal galebe v letu.
Nič kaj vabljiva ta mrzla kopel! A £e sta pred poslopje prihiteli dve skupini karabimerj.ev. Obkolili sta bazen st. 6 in onemogočili pristop nepoklican 'h.

Četrt ure kasneje so Tesei Toschi in njuna dva potapljača v naglici oblačili tanke koonbinazome, si na hrbet obesili steklenice s kisikom in z masko v roki prišli pred bazen. S škripci so mornarji spuščali vanj »svinje«, ki sta jih dva mornarja privezovala k splavu. Ker admiral nt natanko prebral dokumentov, je zahteval pojasnila.
Atletska sezona v dvoranah:
da ali ne?
Letošnja atletska sezona v zapetih prostorih je v glavnem že zaključena in prav je, tla sedaj pogledamo, v kakšni meri smo pri nas uspeli poživiti tudi to vrsto atletske dejavnosti.
Prvi poskusi, da bi uvedli tudi pri nas atletiko v zaprtih prostorih, so stari že nekuj let. Toda takrat se nihče ni posebno ogreval za takšna tekmovanja, predvsem zato, ker so jih poskušali organizirati v tako majhnih prostorih, da vse skupaj ni imelo skoraj nobene vrednosti. Stanje se je bistveno spremenilo lani, ko je bilo prvič prirejeno celo državno prvenstvo v zaprtih prostorih v dvorani zagrebškega velesejma. Tudi Ljubljana je že pred letom dni s tekmovanjem v ateljeju »Triglav filma« napravila precejšen korak naprej. Mnogi atletski delavci so gledali na tekmovanja v dvoranah spočetka nekako nezaupljivo in često je bilo slišati izjave o tem, da nima smisla kvariti atletom nog prtyivsem s trdimi tlemi (les, parket ali celo beton). Izkušnje dveh »sezon« tekmovanj v dvoranah so sedaj za nami. Lahko rečemo, da se niso pokazale nikakršne škodljive posledice zaradi pretrdih tal. Nekaj drugega bi gotovo bilo, če bi atleti tudi vsak dan trenirali na taki trdi podlagi, saj tega noge res najbrž ne bi dolgo vzdržale. Toda dve do tri tekmovanja na leto pa vsekakor, ni preveč in zato se bo potrebno truditi, da omogočimo še več takih tekmovanj v dvoranah, predvsem v nekoliko večjih prostorih, kajti teči v takšnih zavojih kot so bili n. pr. ob slovenskem prvenstvu na »Gospodarskem razstavišču« v Ljubljani, za atlete res ni največji užitek.
Kaj pa rezultati? V tekih na kratke proge in tekih z ovirami so bili doseženi približno isti rezultati, kot jk dosegajo isti atleti tudi na tekmovanjih na tekališčih. Bile so seveda tudi izjeme, ko so bili nekateri nekoliko slabši, toda tu gredo ti slabši rezultati predvsem na ra-ču > pomanjkanja treninga. Drugi pa so zopet dokazal' da jim trda tla še bolj »ležijo« kot tekališča, saj je n. pr. Stamejčičeva v Varšavi kar za dve desetinki sekunde izboljšala svoj najboljši čas na 80m
'z ovirami. Na državnem prvenstvu v Zagrebu pa so tudi srednje in dolgoprogaši dokazali, da so že odlično pripravljeni, saj sicer ne bi mogli v tako neugodnih pogojili doseči rezultatov, ki so tudi že za tekališče in to v sezoni — zelo solidni. Nekoliko slabše so se uveljavili skakalci, ki se z redkimi izjemami niso uspeli približati svojim običajnim rezultatom.
Tekmo-van.ja v dvoranah, tako leta 1993 kot 19%. so pokazala, da je ta oblika atletskih tekmovanj prikladna tudi za naše-skromne pogoje in zato lahko želimo le, da bi tudi pri nas čez nekaj let imeli primerne dvorane, v katerih bi lahko priredili tudi kakšna večja mednarodna tekmovanja, kot jih prirejajo povsod po svetu.
Za zaključek pa naj navedemo še jugoslovanske in slovenske rekorde, ali boljše rečeno — najboljše rezultate v zaprtih prostorih, kajti rekordov v dvoranah zaenkrat še ne vodimo.
Lista najboljših jugoslovanskih rezultatov izgleda takole:	60 m:
Lorger (K) 6.8	600 m: Oular (D)
1:310.4, 1000 m: Šarič (Part) 2:37.2, 2000 m: Vipotnik (K) 3:46.6, 3000 m: Mngoša (CZ) 8:52.0, 60 m ovire: Lorger (K) 8.0, višina: Marjanovič (Part) 185. daljina: Kolnik (O) 6.23, troskok: Kolnik (O) 13.37. palica: Milakov (CZ) 4.20. krogla: Skilje-vič (Part) 15.10; ženske — 60 m: Stamejčič (O) 7.8, 600 m: Slamnik (K) i :43.3, 60 m ovire: Stamejčič (O) 8.7, 80 m ovire: Stamejčič (O) 11.4, višina: Juranič (Ml) 150. daljina: Stamejčič (O) 5.45. krogla: Kotlušek (O) 13.37. Najboljše slovenske rezultate bomo navedli samo v onih disciplinah, kjer niso .Slovenci na prvem mestu tudi v jugoslovanskem merilu: 600m: Kopitar (K) 1:34.0, 1009 m: Gajšek (K) 2:39.6, 3000 m: Važič (K) 9:06.8, višina: Koncilja (Part. Koč.) Urbajs (K) Brodnik (K). Drašler (O) vsi 170. palica: Lešek (K) 3.62, krogla: Penko (Lj) 15.02, ženske — višina: Sima (O) in Svetličič (Sv) 140.
Naročajte se na
„POtET„
Vodniki, vodniki in zopet vodniki...
(Nadaljevanje s 4. strani) tekmovanji moramo nastopajoče poučiti, da je vedno bolje biti zadnji kot pa sploh ne tekmovati. Zmagovalci naj bodo skromni in tovariški, kajti nič ni na vasi bolj osovraženo kot ošabnost. Predvsem pa je treba poskrbeti, da bodo vaški nastopi neke vrste prazniki (najbolje, če nastop združimo z občinskim praznikom). Za to priložnost je treba poskrbeti, da bo vzdušje kolikor le mogoče praznično (n. pr. kresovi na predvečer, povorke skozi mesto, godbe na pihala, okrasitev vasi z zastavami in mlaji itd.). Vse te manifestacije bodo za vaščane nekaj neobičajnega, n lahko dojemljivega in pestrega. Seveda pa se moramo izogibati, da pri tem ne zaidemo v »cirkuško« pretiravanje.
In še nekaj k tekmami Nujno je.
da začnemo prirejati čim več tekmovanj med sosednjimi društvi, in
sicer predvsem v ljudskem mnogoboju, atletiki, smučanju, orodni ie-lovadbi, plavanju, odbojki itd. Seveda pa morajo vse tekme biti odraz vestnih in temeljitih priprav.
In še nekaj se mi zdi važno, prav posebno na vasi. Nikdar ne smemo zanemarjati skromnosti, enotnosti in tovarištva, predvsem pa ne discipline. Tam, kjer začne popuščati disciplina, tam se pričenja anarhija, ki je začetek razkroja in propada.
Končno naj še omenim, da bi mo-ra^a, Partizanska organizaci ja za kmečko mladino prirejati tudi tekmovanja kmečkega značaja, kot na primer tekme v jahanju, tekme v košnji, v podiranju ali žaganju hlodov in slično.
Tečaj na Oplotnici
Pred kratkim je bil na Pohorju uspešno zaključen tridnevni smučarski tečaj, katerega je organiziralo planinsko društvo Oplotnica za svoje pripadnike in za člane »Partizana«. Tečaja se je udeležilo 14 članov in 8 pionirjev.
SMUČARSKE TEKME V MEŽICI
Pretekli teden so bile v Mežici meddruštvene smučarske tekme v veleslalomu. Pri članih je zmagal Šipek Tomaž z 51.4 pred jezerhikom (53) in Steržem (55.2), PTi mladincih je bil najboljši Šipek Urh pred Lindenbaumom (57.4) m Kranjcem (58.3). V skokih so nastopili tudi pionirji in je zmagal Ipavic pred Kuzmanom m Pikom.
Novice iz Konjic
Pod vodstvom agilnega smučarskega učitelja Vončine Bojana je partizansko društvo v Konjicah organiziralo smučarsko šolo za pionirje, katero je obiskovalo 40 pionirjev. Ob zaključku tečaja so se pionirji pomerili v veleslalomu in dokazali. da so se v tečaju mnogo na-učiv. Razen pionirjev so tekmovali tudi mladinci in člani, ki so nastopili še v propagandnih skokih. Pri pionirjih do 12 let je zmagal Jam-niš^k, pri starejših pionirjih Kruha med mladinci A j tič, med člani pa Vončina Tugo in Založnik.
1. oktobra luni je Japonec Furukavva dosegel edinstven podvig v zgodovini plavanja. V enem dnevu je izboljšal kar štiri svetovne rekorde in sicer v prsnem plavanju na 100 in 200 m ter na 100 y in 220 y. Rezultati, ki jih je na tein tekmovanju dosegel Furukavva, pa so bili istočasno tako fenomenalni — bili so za več kot 4 sekunde boljši od yseh rezultatov, ki so jih doslej dosegli plavalci v prsnem plavanju — da smo se resnično vpraševali, če niso morda to le tiskovne pomote. Danes vemo, da je Furukavva daleč najboljši plavalec prsnega sloga na svetu, vemo pa tudi7 da plava Furukavva in nekateri njegovi rojaki (Kimurn 100 m prsno 1:30.4) z novo tehniko prsnega sloga, ki morda pomeni to, kar pomeni danes delfin v tehniki metuljčka. Novo tehniko bi lahko imenovali »podvodni prsni slog«, kajti pri rekordnem podvigu je Furukavva preplaval 100 m takole: prvih 25 m je plaval pod vodo (tekmovanje je bilo namreč v 25 m bazenu), na obratu je vdihnil, se potopil in zopet plaval pod vodo, vse do 5 m pred naslednjim obratom, kjer je prvikrat vdihnil med plavanjem. V naslednjih dveh dolžinah bazena je vdihnil po dvakrat. Tako je vseh 100 m preplaval le s petimi vdihljaji med plavanjem.
KDO JE FURUKAWA?
Furukavva, ki je danes star 19 let, jc začel svojo kariero kot mctuljčkar. Prvikrat se jc pojavil na večjem tekmovanju že leta 1952, ko so Japonci izbirali svojo državno reprezentanco za olimpindo v Helsinkih. Toda po ločitvi metuljčka od prsnega sloga se je Fu-rukavva odločil za klasični slog, ker jc smatral, da ima tu večje možnosti razvoja. Najprej je plaval nadvodno prsni slog s tehniko, ki je prav po Japoncih dobila ime tudi v svetovni tehniki plavalnega športa. Toda kot so bili Japonci utemeljitelji modernega prsnega sloga, tako sta Furukavva in njegov trener, vedno nezadovoljna z uspehi, iskala novih poti v tehniki prsnega sloga. Dne I. okto. hi a lani jc rodilo to iskanje prve obilne sadove, saj je štirikratni podvig novega svetovnega rekorderja zadosten dokaz za to. Zanimivo pa je, da podvodni prsni slog ni novost v zgodovini razvoja prsnega plavanja.
»Kako? Da Vajin oče ni osu? Pa saj so to vendar vajini izrazi? Mislim, če je trener osu, je vajin oče tudi lahko, saj sta ob starejša človeka,« sem mirno odgovoril in ju kradoma pogledal izpod čela.
Oblila ju je rdečica (aha, to je že dobro znamenje), spogledala sta se v zadregi in pričela nekaj jecljati: »Ja, ja, mi, mi, dva, sva ...«
Stopil sem do odprtega okna, skozi katerega se je slišalo ostro prerekanje.
»Torej'mi nočeš pomagati,' da pridem v inozemstvo?« je ves rdeč od razburjenja vpil približno- 17-letni mladenič, očividno najstarejši Suh-vrfržetov »gunevet«,
»Dokler ne končaš šole, nel« je ostro odbil stari Suhvaržet.
»Madona si važen. Vedno ta trapasta šola ... Jaz sem je sit že čez glavo. Hočem postati profesionalni nogometaš, razumeš? Hočem potovati v inozemstvo kakor Pele in Filip. Sele dobro leto igrata zunaj, pa že ima vsaj svoj avlo in denarja kot berač uši Ti pa kar naprej goniš svojo, da bi človek znorel: inženir, ekonomist, jurist, doktor, proiesor ... Ha, ha, ha . . proiesor! Pos ... m se na vso to revščino! Vidiš, Vukas, Mitič, Bobek, Toplak — to so gospodje, ti ifnajo življenje. Perfektno! Nič jim ni treba delati, samo iusbal igra-
saj jc na olimpijskih igrah 1928 in 1932 Filipince Ildcfonso, ki je zasedel 3. mesto, plaval podobno kot danes Furukavva. Da takratna novost tega Filipinca ni našla posno malccv po drugih kontinentih, niti sc ni resneje preizkusila s tehnične pinti, jc zelo verjetno zato, ker se je prav v tem času pojavil metuljček, ki jc mnogo prodornejc začel svojo pot v svet.
KAKŠEN JE PODVODNI PRSNI SLOG?
V prsnem slogu nain doprinašajo roke na brzini takrat, kadar vlečejo v smeri od spredaj nazaj. Vemo, da morajo roke v prsnem slogu vleči le do linije ramen, potem pa se po najkrajši poti pod telesom zopet vračajo v iztegnjen položaj spredaj. Razlika v podvodnem slogu pa je v tem, da plavalec vleče poševno navzdol vse do bedra. Prav tako se v podvodnem prsnem slogu razlikuje tudi povezava gibov med rokami in nogami. Pri običajnem prsnem plavanju je značilno, da imajo noge svoj zaključni udarce takrat, kadar so roke stegnjene pred glavo, pri podvodnem pa noge zaključijo svoj udarec takrat, ko so roke v zaključni fazi potega, to jc stegnjene ob bedrih.
Prednost takega načina plavanja je prav gotovo v izdatnejšem -potegu z rokami. Medtem ko pri današnjem načinu prsnega plavanja roke le malo doprinašajo na hitrosti, saj je njihovo področje delovanja zelo kratko in je vsa teža v glavnem prenesena na noge, imajo v podvodnem prsnem plavanju roke prav tako izdaten poteg kot n. pr. pri metuljčku. Drsenje pri podvodnem prsnem slogu je večje, ker ni oscilacije (nihanja v smeri gor-dol) in na primer Furukavva z enim zaveslajem rok zdrsi približno 3 metre. Japonci so do maksimuma izkoristili te prednosti podvodnega pihanja in prihajajo po zrak le tedaj, kadar je to nujno potrebno. Zato je Furukavva pri svojem rekordnem podvigu na 100 m (1:08.2) le petkrat prišel po zrak na površino vode. Sedaj le nastaja vprašanje: ali je to še prsni slog v tistem klasičnem pomenu besede in ali ni to novo podvodno plavanje le predhodnik petega tekmovalnega sloga v plavanju.	M. P.
pedagog
jo, sijajno so plačani, stalno se sprehajajo po inozemstvu in še slavni so povrhu. Ne pa tako, kot ti hočeš! Ali naj sedim dan za dnem za kakšno oguljeno mizo in garam kol norec za tistih piškavih deset ali enajst jurjev in sem — nula! Jaz že ne bom tašna ušiva nula, pa če se ti in tvoja šola na glavo postavita . . .«
»Bravo, mladi mož!«, sem se oglasil pri oknu. »Vaše ideje so naravnost genialne. Upam, da ima še veliko mladih mož take perfektne nazore. Res, proiesionalni športniki so naša bodočnost. Vse šole in tovarne bomo enostavno zaprli, ker je to samo nepotrebna navlaka, vse inženirje, profesorje, zdravnike in ostale nepotrebne nule pa bomo kar upokojili. Potem pa bomo vsi skupaj za mastne denarce in s slamo v glavi natepavali žogo, potovali po inozemstvu in ničesar delali. To bo eldo-rado...«
»Kdo pa je rekel vsi,« je bevsknil najstarejši »gunevet«.
»Zakaj pa ne vsi? Tako kakor tl, želijo živeti tudi Miha, Francelj, Dušan, Janez, Jože ...«
»Toda to lahko dosežemo samo mi, asi,« je vztrajal najstarejši.
»2e dobro,« sem mu odvrnil, »sedaj, ko si mlad in imaš urne noge, boš morda uspel, če boš našel takšne topoglavce, da bodo hoteli tvojim ambicijam ugoditi. Kaj pa boš počel potem, ko boš imel na hrbtu tri ali štiri križe? Katera socialistična družba bo pa takrat skrbela za tvoj želodec?«
»Takrat bo pa zopet dobra — očetova nula,« je zagodrnjal stari Suhvaržet.
Odšel sem domov v sladki zavesti, da. je moja resna lekcija spravila ianta k pameti. Tri dni kasneje pa mi je stari Suhvaržet ves obupan sporočil, da jo je od mene ozdravljeni »gunevet« — popihal v inozemstvo.
To je bil zame hud udarec. Se hujša pa je bila reakcija. Najprej sem na široko odprl oči, nato pa mrtvaško prebledel. Takoj sem sklenil, da preneham z akcijo za reševanje mladine pred športnimi zablodami.
Toda to še ni bilo vse. Mojo osleparjeno dušo je z ostudnimi kremplji zagrabila duševna depresija in že naslednji dan se je v mojih možganih nekaj zavrtelo. Tisti hip sem začutil, da sem star šele štiri leta in da je še»vsa športna kariera pred menoj. Brž sem stekel v sosednjo ulico, kjer imajo cicibančki irnikularski klub »Rompompom«. Vpisal sem se v klub kot profesionalec z mesečno plačo 10 irnikul. Če bom ..ekoč postal as, mi bodo zvišali plačo na 20 Irnikul z obljubo, da gremo še lelos na turnejo v prekrasno Lulukakanijo, od koder bomo privlekli polne žepe — lulukakanskih dobrot.
Boštjan Zafikant
»Incident« na olimpiadi...
Med proglasitvijo zmagovalcev teka na 30 km je prišlo do manjšega »incidenta«. Na stopnicah za zmagovalce so stali Finec Hakulinen, Šved Jernberg .n F us Kolčin. Potem ko Je predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Brundage izročil zmagovalcem medalje, so začeli igrati finsko himno in na drogovih dvigati finsko, švedsko in rusko zastavo. Rus Ičblčin je prijel Hakulinena za roko in ga začel obračati. Finec pa ni razumel, kaj mu Rus hoče, ker skupnega jezika -res nista mogla najti. Nazadnje se je Rusu posrečilo, da je »prepričal« Hakulinena, da se je obrnil in šele tedaj se namreč takrat, ko dvigajo zastave, je Finec razumel, zakaj gre. Zmagovalci obrnejo proti zastavam in jih na ta način pozdravijo. Zanimivo je, da ravno Hakulinen tega ni vedel, Čeprav je že pred štirimi leti stal kot zmagovalec na stopnicah za zmagovalce na olimpijskih igrah v Oslu.
ggSiSSK.:-1	.. ..»J E"
Nova tehniki prsnega sloga
Le pet vdihov na 100 m — Ali je to peti slog v razvoju prsnega plavanja
»Skratka« je dejal na koncu, >tp je podmornica v miniaturi. Ročico potiskate na levo in desno, da jo krmarite, na.prej ali nazaj pa, da se potapljate ali dvigate.«
»Da, ^admiral,« je posegel vmes poveljnik oporišča. »Potapljač, ki sedi zadaj, upravlja dostop vode v balaste.«
Tesel je dodal:
»Ravnotežje se doseže z malo električno črpalko, ki poganja vodo iz sprednje vodne slnram.be v zadnjo ali obratno.
»Hm,< je zagodrnjal admiral. »Poglejmo torej...«
Razgovor je bil končan. Fantastične »svinje« so odplule... Kmalu so jezdeci izginili pod vodo in se znova prikazali zdaj tu, zdaj tam. Mehanika ima svoje zakone, stroj je ponos človeka. Tesei se je napetih živcev z zmagovalnim nasmeškom sprehajal pod vodo in mislil na bodoče nevarnosti, na vsa odkritja, ki pozneje v miru čakajo na človeka, ko se bo tako sprehajal pod vodo... Stroji so uspešno prestali preizkušnjo.
Pristali so ob splavu in štirje možje so stopili na suho. Admiral in njegovo spremstvo ni moglo verjeti svojini očem. Fokticali so Teseia in Toschia,
»Kolikšna avtonomija,« je vprašal admiral.
»Štiri, pet ur. morda šest,« je odvrnil Tesel.
»Kaj pa brzi-na?«
»Kake tri vozlje.«
»In računamo, da se bomo lahko potopili 35 do 40 m globoko,« je zatrjeval Tosebi na koncu razgovora.
Z morja se je začel sunkoma zaganjati ledeno mrzel veter, Premražena iznajditelja sta se tresla po vsem telesu.
»Pojdita se preobleči, potem pa se nam pridružita v oficirskem salonu,« je odredil Falangola.
Ka rabin er ji so odšli. Poizkus je bil končan.
Ob steklenici chlamtia se je admiral veselo raztovarjal.
»Danes sta se izkazala,« je dejal admiral Teselu. »Dobila bosta kredite in sredstva za nadaljevanje študija.«
Držal je obljubo in nekaj mesecev pozneje je bila ustanovljena Enota H. Najprej se je imenovala Prva flo-tilja MAS. nato Specialn-a floti!ja MAS. Tesei in Toschi sta-se vpisala na čelo nove skupine podvodnih pilotov. V letih 1937 in 1938 sta imela pol/ne roke dela z ustvarjanjem prvega jedra inštruktorjev.
A k tehničnim težavam so se pridružile še sikrbi splošnega značaja. Čez čas so »svinje« prišle v pozabo in kdo v glavnem stanu bi se spomnil na Enoto H, tedaj ko je bilo treba pospeševati gradnjo velikih križark?
Talko je prišel 10. junij 1940, V vročem poletnem dnevu se je kot blisk razširila vest o napovedi vojne Angliji in Franciji. Tesei je delal v svoji pisarni. Toschi je vstopil brez trkanja.
»Pa smo tam,« je dejal. »Boriti se bomo morali proti angleskemu^brodovjiu, vrhovno poveljstvo pa nj predvidelo uporabe naših strojev. In prav v Gibraltarju. Malti. Aleksandriji bi morali udariti v naslednji noči.
»Se borno prišli na vrsto,« je rekel Tesei. »Boš videl, po prvih težavah na morju se bodo zatekli k nam.«
Toschi se je obrnil, stopil pred okno in zrl na širno morje. Ta skrivnost ga je težila. Dovolj miu je bilo večnega zbadanja njegove mlade žene. Moj mož se je zadovoljil s pisarno, je često dejala. Ni hudobna, si je mislil poročnik, le nespametna. Vtzdihnil je, želel si je pinti po širnem morju, «
Brez besede se je Tesei lotil pripravljati svoje poročilo o .taktični uporabi jahalnih torped. »Svinje« je treba uporabljati v skupinah po tri, je pisal.
Vrata so še odprla in De la* P emu e je vstopil.
»Dobro vest!« je vzkliknil. »Na razpolago nam dajejo dve podmornici, ki bodo načeloma služile za prenos naših aparatov na delovno področje.
Novodošli je bil fant srednje postave, širofcopleč, mišičastih nog. Poteze njegovega obraza so bile nekoliko otroške in mehke. Stresal je svoje rahlo nakodrane lase in se na vsa usta smejal.
Iz žepa je potegnil list papirja z zaglavjem Super-marime. Toschi in Tesei sta se brž sklonila nad njim.
»To še ni vise. "Načelo skupine ,gama‘ je sprejeto in jaz prevzemam poveljstvo. Berita to okrožnico.!«
»Vsak vojak katerekoli enote im specializacije lahko zaprosi za sprejem v Šolo napadalnih ladij...«
Vprašalna pola je obsegala dve strani. Od pripadnika tega elitnega oddelka so zahtevalipzredlno vzdržnost.
Mo-žje so bili zdovoljmi.
»če prav razumem, prevzameš poveljstvo skupine ,gama‘,« je dejal Tesei,
»Začasno da. ostal pa bom zvest svoji prvi ljubezni, to se pravi ,svinjam'.«
Toschi je odobraval to stališče.
»Talko,« je zaključil Tesei. »Sedaj imamo sredstva in osebje, imamo kredite. Pospešiti moramo priprave. Stavim, da ne bo dolgo, ko bomo stopili na prizorišče.
(Dalje)
Po državnem prvenstvu v alpskih disciplinah
ŠTIRI
pri nas pa zaostajamo
iiff
s
Snežna odeja, ki že 2 tedna pokriva Slovenijo, je spravila na dilce na tisoče mladih smučarjev. Kamorkoli greš te dni, povsod najdeš polno mladine in odraslih, ki na smučeh iščejo zdravega razvedrila in užitka. Seveda so to priložnost izkoristila mnoga društva In takoj organizirala smučarske tečaje. Ljubljanska »Enotnost« In še nekatera partizanska društva so pri tem pokazala naravnost vzgledno prizadevnost, saj so v svojih tečajih zajela na stotine mladih smučarjev. To prizadevnost moramo vsekakor močno pohvaliti, saj je to edina prava pot, po kateri bomo našli Muleju, Poldi, štefetu, Lukaneu in drugim smučarskim »asom« dostojne naslednike
Letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah, ki so ga orgaulizirali Tiržiičani, je imelo toliko posebnosti, da je prav, če naredimo še nekoliko podrobnejši pregled o pozitivnih in negativnih straneh tega tekmovanja.
Omenili smo že, da je poteklo to prvenstvo v znamenju nekaterih presenečenj, čeprav smo bili doslej vedno navajeni, da so zmagovali že kar nekako naprej »določeni« favoriti. Tokrat tega ni bilo. Vsekakor so bili favoriti člani olimpijske reprezentance — pa so zatajili, vsaj Dornik in Cvenkelj, kajti Slavica Zupančičeva je bila med ženskami zares razred zase. Zmagali so tisti, ki so nanje le malokateri »uradno« računali. To velja predvsem za člansko tekmovanje — presenetila sta zelo ugodno budi Matevž Lukane in Kumšič s svojima zmaga-
Pionirke »Partizana« Narodni dom« veselih lic odhajajo v tečaj, na zasnežene poljane... To ho vesglja in smeha ob vsaki uspeli kristia-niji, seveda pa bo tudi precej »pik« in drugih nevšečnosti. Toda vaja dela mojstra — to velja povsod, tudi pri smučanju •
ma v veleslalomu in slalomu, presenetil pa je tudi Stefe, ki so mu nekateri že napovedovali, da sploh ne bo več smučal. Presenetila pa je še vrsta mladih tekmovalcev in v precejšnji meri Tržičani, ki so zopet dokazali, da je alpsko smučanje pri njih doma. Med nekdanje »ase« so se pomešala nova imena Jenko (Triglav), Perko (Ljubelj), Ahačič (Ljubelj). Lakota (Jesenice), ki bodo ob vztrajni vadbi v bodoče precej p-omenili. Torej lahko vendarle ugotavljamo napredek v tej zahtevni smučarski disciplini, Čeprav so" tekmovalci imeli ravno letos zaradi nevšečne zime malo priložnosti za vadibo. Nekateri so se sicer znašli in odšli v druge kraje, kjer je snega dovolj, na kratek trening. To. so bili predvsem člani »Ljubelja«, ki se jim je to obneslo, v obeh članskih disciplinah se je kar po pet njihovih tekmovalcev uvrstilo do 10. mesta 1 Zanje je to vsekakor zadovoljiv uspeh; zanimivo pa je tudi, da nobeden njihovih tekmovalcev ni odstopil od tekmo-van ja.
Čeprav je muhavost mm pri uas že tradicionalna, naši učitelji smučanja od zadnjega zbora niso držali rok križem. Nešteto tečajev — društvenih, p-odzvezmih, Okrajnih zvez »Partizana«, pa slednjič tudi republiške Smučarske zveze in Zve^e »Partizan«, so vodili smučarski učitelji včasih na komaj par centimetrov tenki snežni odeji. Na tisoče tečajnikov je bilo deležnih meto-
oprerne, ki jo morajo kupiti sami (stane pa slednja lepe desetine tisočakov), potem lahko rečemo, da je delo smučarskih učiteljev v razmerju z drugimi športnimi vzgojitelji prav gotovo vse polivale in priznanja vredno. Žal- pa čestokrat niti tega ni! Nasprotno! Včasih dobiš občutek, da si lahko ves-el, če sploh smeš učiti mladino smučanja.
O vsem tem in še o mnogih dru-
dično pravilnega pouka ua smučeh, gib problemih se bodo učitelji simi-dese-tiue najsposobnejših je prejelo Čanja pogovorili v dueli od 9.—14.
naziv vaditelja ali učitelja smučanja. Vsekakor odločen korak* naprej, čeprav težave niso bile majhne.
Danes je že mnogim, ki nng jo opravka z mladino, postalo jasino, da brez sistematične, na sodobnih metodičnih in pedagoških principih grajene vadbe, ne more biti napredka v smučanju. Zato je ve-dlno večje povpraševanje po učiteljih in vaditeljih smučanja povsod tam, kjer prirejajo tečaje. Skratka — ob ugodnih snežnih razmerah in ob,lici točajev ves učiteljski in vaditeljski kader ne more zadosti! potrebam. Premalo ga je. Ce k temu dodamo še zaposlitev številnih učiteljev, ki terja mnogo težav pri iskanju dopustov — mavadno neplačanih — potem se res lahko zgodi, da mnogi tečaji ostanejo brez strokovnega vodstva. Zato je stalna skrb Odbora S. U. za zvečanje učiteljskega in vaditeljskega kadra. Vsakoletni tečaj za učitelje in vaditelje, kjer komaj 30 odstotikov tečajnikov opravi izpit, pa je kaj majhno število. Zaenkrat ob sedanjih finančnih sredstvih seveda tudi ni misliti na občutno zvečanje strokovnega kadra, vendar upamo, da bo slej ko prej postalo jasno, da je v tej smeri treba storiti več kakor doslej.
Če temu dodamo še to, da učitelji na tečajih, razen hrane in stanovanja, navadno ne dobijo nobene nagrade v obliki pomoči za nabavo
Opomba: 1.—6. tekme zvezne nogometne lige, 7. tekma IV. conske nogom. lige, 8. tekma ženske zvezne košarkarske lige, 9,—12. tekme I. nemške Južne nogometne lige.
marca v Kranjski gori na svojem til. zboru S, U., kjer bodo tudi volitve novega odbora. Na sporedu bosta tudi prikaz osnovne in nadaljevalne šole smučanju in poročilo o lanskoletnem medlnar-odin-em zboru smučarskih učiteljev v Franciji.
Poraz naših telovadcev
V povratnem srečanju med orodnimi telovadci Danske in Jugoslavije, ki je bilo v Kopenhagenu, je naša reprezentanca doživela tesen poraz s 331.45:328.10 točke. Naši tekmovalci so bili boljši na bradlji in enakovredni na konju z ročaji, dočim so na ostalih orodjih prednjačili domačini. Najboljši Jugoslovan je bil Jurjevič.
največ članov (68) in mladincev (29-). Nikakor pa ne moremo fanti zadovoljni glede članic in mladink, Teh je nastoipiilo le 8 oziroma 7. Kaj nam to pove? V klubih še vedno premalo skrbijo za ženiski tekmovalni kader in naraščaj, Torej, delo ni vsestransiko in bo treba v tej smeri še precej in trdo delati; če ne, bomo čez nekaj let z neprijetnostjo ugotavljali, da smo veliko zamudili. Naj bo letošnje državno prvenstvo klubom resen opoimiu!
Največ tekmovalcev je poslal v bo-rbp prireditelj SiK Ljubelj — 14 članov in 6 mladincev, toda nobene mladinke in članice! Najpo--nolnejša je bila udeležba e strani Jesenic, ki so nastopile z 11 člani, 1 članico, 3 mladinci in 1 mladinko, ter Triglava iz Kranja, ki so ga zastopali 3 člani, i članica, 3 mladinci in 4 mladinke, pa tudi ljubljansko lahko priStejemo med
ZANIMIVE ŠTEVILKE
Čo pogledamo udeležbo po klubih s tekmovalci pridemo do zanimivih /	11 ti št	v	t	pa tudi do nekaterih nerazveseljivih
U&iiem	bodo zborovali
*	*	voljni, saj je v vseh kategorijah
nastopilo skupaj 119 tekmovalcev,
LETO XII
Štev. 8
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št @
1. Crvena zvezda : Budučnost	
2. BSK ; Dinamo	
3. Zagreb i Partizan	
4. Sarajevo : Hajduk	
5. Vojvodina : Zeljezničar	
6. Velež : Radnički	
7. Trepča (Kos. M.) : Rabotnik (B.)	
8. Lokomotiva : Partizan	
9. Eintracht (F.) : Karlsruher SC	
10. Schweinfurt OS : VfB Stuttgart	
11. 1860 Miinchen : SSV Reutlingen	
12. FC Nurnberg : Kickers Offenb.	
ločen ias!ov pošiljatelja! Priimek:
Ime:
Kraj:
bomo prepustili vse času, bo končno prehitel...
ki nai
ŽICNICE... ŽICN1CE!
Ob koncu naj pojasnimo še naslov našega komentarja. Zakaj pri nas zaostajamo? Letošnje prvenstvo je pokazalo, da so prišli nanj tekmovalci — z izjemo olimpijcev — precej nepripravljeni. Precej je bilo temu krivo vreme, ker ni bilo dovolj snega in so imeli naši smučarji vse premalo treninga. Se bolj pa nas bode v oči problem, ki postaja v zvezi z alpskim smučanjem iz leta v leto bolj pereč. Kljub dobri volji ne morejo naši tekmovalci — tudi reprezentanti — enakovredno poseči v borbo za boljši plasma v mednarodni areni. Medtem ko imajo v Avstriji čez 150 večjih in manjših žičnic, kjer lahko prevozi vsak smučar mnogo kilometrov na dan, pri nas tega ni mo-' doseči, kljub raznim podjet-
Enotnost _______ r_____;---- ----- „	,
' močnejše udeležence z 9 člani, $ čla- Soče d«	- . .
* nicami in i mladincem. Tega pa ne	ki sc ukvarjajo z izde a o
-	r ■ objektov. Žičnice, žičnice... to je
večni odmev, čas pa hiti in nas pušča za seboj. Morda bi kdo sodil, ‘da so naši alpski smučarji postali
Steletov Janko je še vedno »kralj«. Čeprav ima že 33 let, je še vedno med najboljšimi in se mu je samo za las izmuznili naslov letošnjega državnega prvaka v slalomu.
moremo trditi za ostale klube, med katerimi jih je bilo mnogo, ki so bi-li zastopani le z euim tekmovalcem ali le v eni kategoriji. Vsekakor je to nekoliko porazna ugotovitev. Razveseljivo pa je, da ja prišlo na tekmovanje tudi 14 Članov in 8 mladincev iz ostalih republik naše domovine. Med njimi so najmočneje zastopani tekmovalci iz BiH (10) in iz Srbije (7), slabše pa tekmovalci iz Hrvafeke,
SKRB ZA MLADI NARAŠČAJ
Že prej smo povedali, da je skrb za mladino v naših klubih vse premalo odločna, kar so nam povedale že gornje številke, Med tekmovanjem pa smo imeli priložnost govoriti s funkcionarji nekaterih klubov, kakšen način dela z mladino imajo pri njih. Dober primer za pravilno vzgojo so mladinke kranjskega Triglava Jamnikova, Ankele-tova, Rutarjeva in Mravljetova, ki so prvič nastopile v težji konku« redči šele lanu, na letošnjem državnem prvenstvu pa so dosegle relativno skoraj boljše uspehe kot članice. Njihov trener je nekdanja tekmovalka tov. Meta Oblakova. Našla jih je na pionirskih tekmah med mnogimi pionirji. Izbrala je 16 najboljših, imela z njimi tečaj iin od teh so se kot najboljše izločile 4 prej omenjene mladinke, od katerih so tri stare 14 ena pa 16 let. Tov. Meta je dejala, da se bo iz njih dalo še precej narediti, ker imajo dokaj talenta za alpske vožnje.
Sploh je najboljši način dela tak, da se začno vaditi pionirji že pred 10. letom starosti, da imajo tedaj že popolno znanje smučanja. Po 10. letu pa je treba začeti z njihovo specializacijo, tako da lahiko s 14. leti že neovirano nastopajo. Toda tov. Meta je pravilno povedala: »Čas hiti, svet nas pušča za seboj. Klubi bi morali začeti na široko delati s pionirji, iz množice pa bi izbrali najboljše, ki bi lahko uspešno tekmovali v mladinski kategoriji. Če ne bodo klubi začeti takoj in dosledno s takšnim delom, bomo daleč zaostali za drugimi deželami, ki nas prehitevajo povrhu vsega še v tehničnem razvoju.«
Menda k tej ugotovitvi ni treba posebnega komentarja. Človek, ki z mladino dela, bo to najbolje spoznal. Nekaj pa drži: skrbi nas, kako bo z mladim naraščajem, če
razvajeni. Toda rezultati na raznih mednarodnih tekmovanjih so zgovoren dokaz, da manjka našim tekmovalcem v sezoni predvsem mnogo voženj, mnogo prevoženih kilometrov. In tako se dogaja, da so nas začeli v tej panogi prehitevati celo nekateri narodi (Poljaki, Romuni, Bolgari itd.) ki so bili nekoč daleč za nami.
Zato je tudi letošnje državno prvenstvo v alpskih disciplinah resen in zadnji opomin, svareč me-rnento, če nočemo v nekaj letih obtičati popolnoma na repu. .Če hočemo, da se bo naše alpsko smučanje vsaj do neke mere približalo ravni kvalitete tega športa po svetu, je treba čimprej resno zgrabiti za delo im zgraditi vsaj eno veliko žičnico v triglavskem pogorju, kjer leži sneg tudi v neugodnih zimah 4 do 5 mesecev. Dokler pa tega ne bo, in če bo še nekaj zim tako neugodnih kot letošnja, bomo lahko po odhodu »starih gadovi kot so
Mulej, Lukane, Štefe, Cvenkelj itd. — kar »zaprli trgovino...«.
Tone Bančič
Ulica in hišna številka!
Tekme usnjarjev na Vrhniki
V	počastitev 10. obletnice Industrije usnja na Vrhniki so bile te dni na Vrhniki športne prireditve, katerih so se udeležili številni predstavniki usnjarskih podjetij. Sodelujoči so se pomerili v smučanju, namiznem tenisu in šahu. Smučarji so Tekmovali v veleslalomu, tekih m skokih. Med posamezniki je v veleslalomu zmagal Logar pred Ko-varjem in Slaparjem, med ekipami je bila najbolja ekipa Pelko (Tržič) s 30 točkami, sledi ekipp IU Vrhnika — 20 točk. Med tekači je na 8 km dolgi progi zmagal Štirn pred Krapežem in Moletom, ekipno pa so bili najboljši domačini (30 točk). Pri sikaikaicih je na 25-meterski skakalnici zmagal Stanovnik, ekipni zmagovalec pa je bil Peko.
V	namiznem tenisu je bil plasma takle: 1. Peko 30 točk, 2. IU Vrhnika 24 točk, 3. Planika — Kranj 18 točk, V šahu so zmagali doma-, čini. V skupni oceni je zmagala Ind. usnja Vrhnika (124 točk), 2. Peko— Tržič (120), 3. Usnjarski teh-niikum Domžale (37).
Mladi Avstrijec Peter Miiller se je na skakalnih tekmah v šiški uvrstil na 1. mesto tik pred rojakom Bradlom in našima skakalcema Rogljem in Zidarjem
DVE IZ GORTINE
Med veliko Italijo ln malim Sanmari-nom je prišlo do »vojne«. To sicer ni bila prava vojna, ampak samo »vojna znamk«. Ko so prebivalci male državice sredi Italije zvedeli, da namerava italijanska poštna direkcija Izdati za olimpijske igre posebne znamke, katerih cena bi bila za celo serijo 1000 lir, je sklenil državni svet Sanmarina, ki nekako odgovarja občinskemu odboru, da bo tudi Sanmarino Izdat svoje znamke. Pripravili so lepo serijo znamk za 690 lir in jo začeli prodajati že precej pred začetkom iger. Italijani so svoje začeli prodajati šele na dan otvoritve iger ln seveda je Imel Sanmarino pri prodajanju svojih znamk mnogo več v.speha. Tako je mali Sanmarino v »vojni z.namk« premagal Italijo.
*
Olimpijski zmagovaleč v teku nu 30 km, Finec Veikko Hakultnen, je znan po tem, da rad bolj pozno vstaja. Kadar so ga bolj zgodaj zbudili, Je bil vedno zelo slabe volje. Ko pa je vodja finskih tekačev Ake Svensk stopil na dan teka na 30 km ob 7. zjutraj v Kakultnenovo sobo, da bt ga vrgel tz postelje, je Finec že sedel na robu postelje in ob spremljavi nekakšne kitare pel finske narodne pesmi. Svensk je takoj vedel, da je vse v redu tn potem je o Hakutlnenu celo rekel: »Finski smučarski šport 'e ni imel tekača s Hakulinenovo intongcncc«
lil Tseh smilil is inalio
MEDNARODI
110 dijakov na smučeh
V	Mariboru je bilo te dni izvedeno
okrožno smučarsko prvenstvo viSjih razredov srednjih in strokovnih Sol, katerega se je udeležilo 110 dijakov. Močna ekipa gimnazije in metalurške šole iz Raven je dosegla največ uspeha. Rezultati; tek na 6 km — višješolci; 1. Senica (gimn. Ravne), nižješolci:	1. Furment
(gimn. R.), dijakinje 3 km: 1. Gumpol-dova (ESŠ, M.), slalom — dijaki: Lunežnik (Vaj. š. les. stroke), dijakinje: Fanedlova (R.), skoki — višješolci: Toš (Vaj. š. raznih strok), nižješolci: Močnik (gimn R.).
V	Ravnah so tekmovali pionirji
V	Ravnah se je v sredo zbralo nad 40
pionirjev iz Črne, Žerjava, Mežice, Prevalj in Raven, ki so se na podzveznem prvenstvu pomerili v skokih na 15 m skakalnici na Cečovju. Organizatorji so tekmovanje dobro pripravili, zmagovalec pa je postal nadarjeni Močnik (Fužinar) Sledijo mu Klančnik (Fuž), Osojnik (P. Črna), Pasovnik (P. Mežica) in Bobek (Fuž.)	J. S.
Smuk in slalom na Šmarjetni gori
»Partizan« iz Sražišča je te dni organiziral na Šmarjetni gori tekmovanje v smuku in slalomu. Borbe med precej številnimi tekmovalci so bile zagrizene, pa tudi gledalcev je bilo lepo število. Nastopili so člani »Partizana« in >Trl-glava« iz Kranja. Proga za smuk je bila dolga 1.200 m s 300 m višinske razlike za slalom pa 200 m z 20 vraticami. Zfnago-valci so postali: smuk — člani: Bajželj (P) 1:09.2, mladinci: Rolih (P) 1:59,0, mladinke: Rutar (P) 2:02,0; slalom — člani: Jocif (Tr) 47:4; mladinci: Pivk (P) 1:01,5, mladinke: Rutar (P) 1:10,0.
Tekme v Dolu in Ihanu
V	organizaciji »Partizana« v Dolu je bilo pretekli teden tekmovanje pionirjev in mladincev v tekih ter članov in mladincev v skokih. Pri tekih je nastopilo 35 tekmovalcev in so se razvile precej ostre borbe zlasti med mladinci, popoldne pa se je precejšnje število gledalcev zbralo na skakalnih tekmah. V tekih so zmagali pri pionirjih (1,5 km) Igličar, pri pionirkah (1 km) Sumova (oba iz Dola), pri mladincih (3 km) Velepec (Enotnost), v skokih pa je zmagal Arandjelovič (P. Medvode).
V	sredo je podružnica obrata »TOBI« v Ihanu organizirala skupaj s »Partizanom« tekmovanje v tekih za mladince in pionirje. Nastopilo je 25 mladincev in pionirjev, zmagovalca pa sta postala pri mladincih Slavnik, pri pionirjih pa Peterca.
J. J.
V	Murski Soboti okoli 600 dijakov
na snegu
Po športnem dnevu, ki ga je priredila gimnazija v Murski Soboti, so imeli v torek in četrtek svoj športni dan tudi
vajenci, Ekonomska srednja šola in Trgovska šola. Oba dni je bilo na raznih internih tekmovanjih okrog 600 smučarjev in sankačev, ki so tako preživeli svpj športni dan na snegu. *	-n.
Na Livku so se zbrali primorski smučarji
Pretekli četrtek 16. t. m. se je na Livku začel smučarski tečaj za člane partizanskih društev Okrajne zveze Gorica, ki se ga udeležuje 36 tečajnikov lz Nove Gorice, Šempetra, Mirna, Tolmina, Kobarida, Livka in Postojne. Čudno :ie le, da ni prišel na ta tečaj nihče lz Bovca, Loga pod Mangartom, Cerknega, Idrije, Črnega vrha, Lokev ln Cepovana, kjer so zelo ugodni pogoji za smučarski šport ln bi bili vaditelji za vzgojo mladine precej potrebni. Tečaj vodi načelnik Okrajne zveze tov. Karlo Vončina ln so najprej predelali v seminarju moderno smučarsko šolo, nato pa vadili ostale. Zanimiv je socialni sestav udeležencev:
9 je kmetov, 11 delavcev, 6 dijakov drugi pa so lz razni1- p-klicov.
Tečajniki so bili na Livku zelo ‘epo sprejeti, saj so Jih vaščani vzeli v svoja stanovanja ln se zvečer mnogokrat pomenkujejo z njimi o tem lepem zimskem športu. Vodstvo tečaja Je dalo domačim na razpolago tudi enega od učiteljev, ki vsak dan popoldne vadi okrog 30 pionirjev ln pionirk lz Livka ln Jevščka. Mnogo so se že naučili in zato Je na smučiščih okrog Livka zelo živahno in veselo.	A. Prijatelj
Okrajno prvenstvo v Mačkovcih
Okrajna zveza »Partizan« in tudi društvo iz Murske Sobote je -preteklo nedeljo priredilo prvenstvo v smuku, slalomu, tekih in skokih v Mačkovcih. Zanimivo je, da se je tega tekmovanja udeležilo okrog 120 smučarjev, toda le moških, kot bi ne bilo smučanje šport za ženske. Kljub temu nas ta udeležba razveseljuje, kar dokazuje, da se smučarski šport v Prekmurju lepo razvija. Skoda, da morajo skakalci tekmovati na improviziranih skakalnicah, ki ne dopuščajo dobre izvedbe skokov. V Prekmurju je namreč precej zanimanja za skakalni šport. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: pionirji — smuk: 1. Sarotar Janez, tek 2 km: 1. Janža (Puconci), skoki: 1. Miloševič (M. Sobota), mladinci — smuk: 1. Lednik (M. S.), slalom: 1. Jug (M. S.), tek 4 km: 1. Polak (M. S.); člani: zmagovalec v smuku, slalomu in skokih je postal Titan (M. S.) v teku pa Svatina (M. S.)	-n.
»Partizan« v Radgoni na boljši poti
Malo je bilo slišati o partizanskem društvu v Radgoni, čeprav članstvo marljivo dela in se je sedaj še bolj razširilo, ko je bila dokončana nova telovadnica, na katero so čakali celi dve leti. Vsi oddelki so začeli z redno vadbo, s prostimi in orodnimi vajami, pa tudi z odbojko. Ob nedeljah je telovadnica zaprta. Tedaj pa vsi člani odidejo s smučmi na razne tekme. Te dni bodo izvedli tudi meddruštvene smučarske tekme. »Partizanu« v Gornji Radgoni se torej obeta lepša bodočnost.	M. J.

Železniško športno društvo Ljubljana sklicuje v sredo dne 29. t. m. ob 15.30 v sindikalni dvorani direkcije železnic, Kolodvorska ulica, redni letni občni zbor. Na občnem zboru bodo obravnavana važna vprašanja. Vabljeni člani, prijatelji in podporni kolektivi.
*
Smučarska zveza Slovenije obvešča vse učitelje smučanja, da bo zbor smučarskih učiteljev nepreklicno v dneh 9., 10. in 11. marca t. 1. Zbor prične z delom 9. Eti. ob 17. url v Kranjski gori v domu Janeza Porente. Vsi posamezniki, ki so na podlagi svojih prijav prejeli v decembru pismena obvestila, so znova vabljeni, da se zbora udeleže.
*
Smučarska zveza Slovenije opozarja na osnovi razpisa tečaja za nove vaditelje ln učitelje smučanja, ki bo v dneh od tl. do 31. marca 1.1. v Domu na Krvavcu, da Je čas za prijave do 1. marca t, 1. Prijave kandidatov za učitelje smučanja morajo biti potrjene In priporočene od smučarskih klubov, medtem ko so prijave za vaditelje lahko potrjene samo od društev »Partizan«, če prijavljenec v takem društvu dela. Vsa podrobna navodila bodo objavljena pravočasno. — SZS
Nogometni klubi NPL naj do 1. mazca 1.1. prijavijo svojo udeležbo za tekmovanje za pokal FLRJ.
*
Nogometna zveza Slovenije opozarja vse nogometne klube in garnizijska moštva, naj' najkasneje do 1. marca 1.1. prijavijo svojim nogometnim podzvezam udeležbo na tekmovanju za pokal maršala Tita (Glej »Jugoslovanski Futbal št. 5 od 10. II. 1.1.)	NZS
Polfinale pokala evropskih prvakov
V	Parizu so izžrebali pare za polfinale tekmovanja za pokal evropskih nogometnih prvakov. V prvem srečanju bosta nasprotnika Milan ln Real Madrid, v drugem pa Hibernians in Relms. Štiri polfinalna srečanja morajo biti odigrana do 30. aprila, obe finalni tekmi pa do 30. junija.
V	Torino je prispel švedski nogometni reprezentant Kurt Hamrln, ki bo v prihodnji sezoni Igral za Juventus. Švedski nogometaš je sklenil triletno pogodbo z Juventusom, ki mu bo poleg stalne mesečne plače, premij ln stanovanja dal če preko SO milijonov dinarjev. Hamrln bo verjetno zadnji švedski nogometaš, ki zapušča svojo državo kot amater, kajti v aprilu bo tudi na švedskem po vsej verjetnosti izveden že polprofesionalizem.
švicarska nogometna reprezentanca Je v ZUriehu igrala trening tekmo z dunajskim Wackerjem in se Je končala neodločeno 3:3 (1:2).
V	osmini finala švicarskega nogometnega pokala so bili doseženi naslednji rezultati: Basel : Bi el M, Servette : Young Boys 0:1, Urania : Lugano 8:1, Locarno : Bellinzone 0:1, Cantonal : Blue Staos 5:1, Delsberg : Concordla 2:3, Gren-chen : Winterthur 1:0, Fribourg : Grass-hoppers 0:1.
Se o turški zmagi
O velikem presenečenju, ki ga je dosegla turška nogometna reprezentanca s svojo zmago nad nogometaši Madžarske v Carigradu, smo že poročali. Danes pa nekaj podrobnosti. Turki so zmagali predvsem zato, ker so bili njihovi napadalci mnogo hitrejši od madžarske obrambe. Madžarski napad se Je moral stalno vračati, da je pomagal negotovi obrambi. Proti koncu je Turkom sicer zmanjkalo kondicije, toda odlična obramba na čelu z vratarjem Turgayem, ki je bil najboljši mož na terenu, ni popustila. Po telcml so madžarski funkcionarji izjavili, da je sedaj zadnji čas, da nadomestijo starejše igralce v moštvu z mlajšimi. Zelo pohvalno so se Madžari izrazili o Igri Turkov, pri čemer so hvalili predvsem njihovo hitrost ln borbenost. Ob primernem tehničnem znanju bo težko najti moštvo, ki bo premagalo turško reprezentanco. Levo krilo Lefter je po mnenju Madžarov.najboljši Igralec na tem mestu v Evropi.
Osmina finala angleškega nogometnega pokala, je dala naslednje rezultate: Charlton : Arsenal 0:2, Doncaster : Tot-tenham 02, Everton : Chelsea 1:0, Manchester Clty : Liverpool 0:0, Nevvcastle : Stoke 2:1, Sheffield : Sunderland 0:0, West Bromwich : Birmingham 0:1, West Ham : Blackburn 0:0. Odigranih Je bilo tudi nekaj prvenstvenih tekem, ki so se končale z naslednjimi rezultati: Black-Pool : Luton 3:2, Bolton : Aston Vlila 1:0, Cardiff : Preston 8:1, Huddersfield : Burnley 1:0, Wolverhampton : Manchester U. 0:2.
Od 28. marca do 2. aprila bo v Budimpešti mladinski turnir FIFA 16 sodelujočih držav je razdeljenih v skupinah takole: l. Madžarska, Zah. Nemčija, Bolgarija, Anglija; 2. Romunija, Jugoslavija, Avstrija, Poljska; 3. Italija, Belgija, Franclja, Posarje; 4. Grčija, CSR, Vzh. Nemčija, Turčija.
Avstrijsko smučarsko prvenstvo
Avstrijsko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah Je bilo zaključeno s slalom za moške, v katerem je zmagal Ober-aigner v času 125.5 pred Hinterseerjem 127.6 ln Leitnerjem 129.5. V kombinaciji je zmagal Hlterseer 2.36 pred Oberaig-nerjem 3.66 ln Leitnerjem 8.05. Prvenstvo v skokih Je že štirinajstič osvojil stari Sepp Bradi, pravijo pa, da so mu tokrat prvenstvo poklonili, saj je bil drugopla-slrani Habersatter boljši.
V Barceloni Je košarkarska reprezentanca Španije premagala Belgijo s 67:62 (38:30).
Na fialetovem smo se zamislili
2e smo bili prepričani, da se nam bo pp smučarskih prireditvah samo še kolcalo. Saj če bi kdo pred mesecem rekel, da bomo imeli na Galetovem — v Ljubljani — mednarodne skakalne tekme če v letošnji sezoni, bi mu vsaj na tiho. če že ne glasno rekli, da je malo čez. . .
No, pa nam je le atomska doba tol1 ko naklonjena (ne zima!), da je skakalnico pobeslilo, ljubljansko Enotnost pa Je čakala naloga organizirati skakalne tekme. Seveda, mogoče mednarodne udeležbe nismo mogli pričakovati, ker smo že zamudin določeni datum — 8. januar — ki je bil tudi po FIS koledarju rezerviran za tekme v šiški. Organizatorji so le uspeli pritegniti avstrijsko lcorifejo, Bradla in še nekaj njegovih znancev, dva Poljaka ter še cvet jugoslovanskih skakalcev z olimpijci brez Polde na čelu. Lahko rečemo, da je prireditev dvakrat uspela: zadovoljni so bili gledalci, zadovoljen pa je bil še posebej blagajnik Enotnosti, ki je že mislil, da bo moral svojo »Izčrpano« blagajno zaviti z debelo plastjo naftalina.
BRADL JE PAC BRADL
Ob skakalnici je bilo prav gotovo več kot 10.000 gledalcev (po travnikih pa morda še enkrat toliko brez vstopnic), ki so nestrpno čakali start favoritov. Po prvi seriji je bil v vodstvu Bradi. Slučajno in nehote sem bil priča pogovoru dveh zastopnic ljubljanskega nežnega spola.
»Ti, ali ni tale Bradi simpatičen dečko? Samo poglej, kako je eleganten v zraku, ali ne?«
»2e res, ampak poglej, kako šarmanten človek je tale Avstrijec.' Oh, ko bi...«
Vse to je poslušal tudi nek pokovec z odprtimi usti, nato pa takole »usekal« med nji:
»Jaz pa gledam samo njegov pulover, ali ni krasen«.
2enščini sta samo ošvrknili s pomilovalnim pogledom fantiča, ta pa je za nameček vrgel na obe debelo kepo snega.
Bradi, torej, še vedno užge na skakalnici, pa tudi v domišljiji nežnega spola. Ono zadnje morda samo zato, ker Je doma onstran naših meja, kjer teče med
ZIDAR ALI BRADL?
Od favoritov so se spoprijeli za boljša mesta: Bradi, Zidar, Muller in Rogelj. V drugi seriji skokov se je borba zaostrila. Cim so »vključili« odmor (pred tem nastopom so morali na doskočišču stepati sneg, napovedovalec pa je zato vključil odmor) Je med gledalci završalo. Kdo bo zmagovalec? Odgovor smo dobili v naslednjih minutah. Zidar je bil namreč po prvi seriji za petami Bradlu, malo pa sta zaostala le Rogelj in Muller. Tudi tokrat je obveljal pregovor: kjer se prepirata dva ... in Muller Je osvojil prvo na Belevue pa še nagrado. Tudi Bine Rogelj nas Je z drugim skokom navdušil, kar so očitno vzeli na znanje še sodniki mesto, pobral aplavz občinstva, zvečer (Gnidovec, dr. Dečman, prof. Klemenčič) ln Rogelj je zasedel 3. mesto za Bradlom in pred Zidarjem.
STO SKAKALNIC — KAJ PA SKAKALCI?
S posebnim zanimanjem sem opazoval naš skakalni naraščaj. Res Je sicer, da prav vseh mladih moči ni bilo na startu
vendar v glavnem vsi, ki računajo, da bodo prej ali slej zamenjali starejše. Precej imamo talentov, toda to še daleč ne more zadovoljiti poznavalcev skakalnega športa. Skozi glavo ml je šinila misel, kako skrbijo Nordijci, pa tudi naši sosedje za mlade skakalce, saj Imajo tam vedno precejšnjo težavo pri selekciji, ko gre za izbor najboljših. Pri nas imamo, če sem pravilno poučen, okrog 100 skakalnic, mladine pa tudi dovolj. Ce izbiramo elito, pa je vedno konkurenca tako majhna. Drži, da nismo mogli videti vseh mladih nadebudnežev na Galetovem. Videti pa bi morali vsaj okrog 80 do 100 tistih mladih skakalcev, ki bi se vedno in ob vsaki priložnosti potegovali za vstop v našo državno, ali olimpijsko reprezentanco. Ob tem se je treba rešno zamisliti. Vse kaže, da je Polda (ki Je navadno reševal čast jugoslovanskega smučanja), dal slovo. Enako bodo storili prej ali slej Zidar, Rogelj, Langus in drugi. In kaj potem? Vse te misli so mi vrtale glavo v četrtek na skakalnici na Galetovem. Na takšni prireditvi, kot Je bila tale v šiški, bi moralo nastopiti čez 100 skakalcev. Tako pa jih je bilo . . . Rajši molčimo, pa začnimo z reševanjem tega problema po društvih, ker zvezni kapetan res ne more vsega tega reševati, saj tu ne more biti izgovora: ne moremo naprej, ker ni žičnici Rezeltati: 1. Muller (Av) 210.9 točk (50.5, 53.5), 2. Bradi (Av) 209.3 (50, 51), 3. Rogelj (E) 208.0 (49, 53), 4. Zidar (J) 20G.6 (52.5, 52.5), 5. Gorišek (E) 202.1 (49, 51), 6. Langus (J) 199.4 (47,5, 51.5), 7. Gasienicza (P) 196.5 (45, 50), 8. Adlešič (E) 194.4 (47.5, 51.5), 9. Rojina (E) 192.7 (49, 51.5), 10. Reinhardt (Av) 191.6 (47.5, 50) Itd.
Lipar M.
Smučarskih tekmovanj še ni konec.
V zadnjih dneh sp bila v mnogih državah važnejša smučarska tekmovanja, kot n. pr. državna prvenstva, ki so jih Imeli Švedi, Finci, Norvežani ln drugi. Marsikje Je prišlo do velikih presenečenj. Švedsko prvenstvo, ki je bilo v Oester-sundu, je prineslo veliko presenečenje s ponovnim težkim porazom najboljšega tekača z olimpijskih iger Sixtena Jern-berga. V teku na 30 km Je bil namreč čele peti. Rezultati — 30 km: 1. P. E. Lar-sson 1:36.40, 2. Grahn 1:68.08, 3. Warg 1:58.11, 4. Lundstrtim 1:58.18, 6. Jernberg 1:38.27, 10 km ženske: EdstrOm 44:47, Erik-sson 45:58.
Tudi na Finskem Je prišlo do lepih presenečenj. Naj večje je gotovo šele 6. mesto olimpijskega zmagovalca v skokih Hyv3rlnena. Rezultati:	50 km:	Ikola
3:23.15, Pitkeinen 3:23:16, Lautala 3:24.16, kombinacija: Korhonen 440.700 Suhonen 438.594, skoki: Oksanen 226 (54.5, 52.5), Salmenranta 219 (53.5, 53), Kallakorpi 216.1 (53. 51,5), Kšrkinen 215.6 (52.5, 52.5), Hyvh-
■ *
rlnen 210.8 (50, 53), 10 km ženske: Hieta-mies 44.39, Rantanen 45:04.
Na norveškem prvenstvu v teku na 30 km, ki je bilo v Drammenu je zmagal Brenden v času 1:49.35 pred Ingebrigsll-jem 1:51.50.
Kompletni rezultati mednarodnega smučarskega ‘ekmovanja za »Bell trak« St. Moritza so naslednji:	smuk:	Werner
(ZDA) 2:17.7, W. Forrer (Šv) 2:21.2, H. Forrer (Šv) 2:21.4, Melville (ZDA) 2:21.5, Vuarnet (Fr) 2:23.2, slalom: Dodge (ZDA) 102.8, Bonlieu (Fr) 103.2, Suter (Šv) 104.1, kombinacija: Dodge (ZDA) 4.04, H. Forrer (šv) 4.25, Bonlieu (Fr) 4.34, Vuarnet (Fr) 7.46, veleslalom: Werner (ZDA) 1:55.0, II. Forrer ln Staub (Šv) 1:55.5, Bonlieu (Fr) 1:56.7, ženske — smuk: Pltou (ZDA) 2:29.2, DSnzer (Šv) 2:32.1, Werner (ZDA) 2:32.4, slalom: DSnzer (Šv) 103.6, Lip (Fr) 113.7, Werner (ZDA) 117.7, kombinacija: DSn-zer (šv) 1:86, Pitou (ZDA) 2.30, Lip (Fr) 3.89, veleslalom: DSnzer (Šv) 1:36.8. Leduc (Fr) 1:37.7, Pitou (ZDA) 1:37.9.
Rekorda Deu Oedenove ni več
Na prvenstvu Avstralije v plavanju v Sldneyu Je poleg ostalih padel tudi eden najstarejših svetovnih rekordov, rekord v plavanju na 100 m za ženske, ki ga je 20 let držala Nizozemska Den Ouden s časom 1:04.6. Ze dalj časa je bilo pričakovati, da bo ena izmed številnih odličnih avstralskih plavalk ta rekord tudi izbrisala lz rekordne liste. To se je sedaj posrečilo 18-letni Dawn Fraser, ki je dosegla čas 1:04.5 na 100 y, kar je še celo za pol metra več kot 100 m. Razen tega je Nizozemka svoj rekord postavila v 25-metrskem bazenu, Avstralka pa v bazenu, dolgem 55 y, s čemer je dokazala, da je že precej boljša od nekdanje rekorderke. Rezultati — 220 y: Chapman 2:05.8, Henrlcks 2:05.8, Rose 2:07.8, O Hal-laran 2:09.2, 440 y: Rose 4:33.0, Garretty 4:37.3, 0'Halloran 4:37.8, 1650 y predtekmovanja: Rose 18:47.4, Winram 18:47.5, Gar-retty 18:48.0, 220 y metuljček: Middleton 2:36.5, 100 y hrbtno: Thiele 1:05.5, Mockton 1:06.6, 440 y mešano: Weld 5:40.9, 4 X 110 y mešano: Novi Južni Wales 4:26.2, 4 X 220y: Novi Južni Wales 8:55.8, ženske — 110 y prosti: Fraser 1:04.5, Crapp 1:04.8, 110 y metuljček: Balnbridge 1:16.8, 110 y hrbtno: Beckett 1:17.5,	4 X 110 y mešano:	Novi
Južni Wales 9:21.5.
V Via del Mar v Čilu Je bilo zaključeno prvenstvo Južne Amerike v plavanju. V skupni oceni so dosegli največ točk tekmovalci Argentine, katerim sle-
dita reprezentanci Brazilije in Čila. Nekatere rezultate s prvenstva smo že objavili, danes pa dajemo še preostale. ■400 m: Martinez (Kol) 4:39.9, Dos Santos (Braz) 4:43.5, 1500 m: Kramer (Arg) 19:03.8, Dos Santos (Braz) 19:06.6, Martinez (Kol) 19:08.5, 200 m prsno: Nimo (Arg) 2:47.2, 200 m metuljček: Cossanl (Arg) 2:36.4, 200 m hrbtno:	Goncalves (Braz) 2:31.1,
4 X 200 m: Brazilija 8:55.0, ženske — 100 metrov: Holt (Arg) 1:09.8,	400 m:	Holt
(Arg) 5:27.2, Picoll (Arg) 5:28.2, 100 m prsno: Rhode (Arg) 1:28.7, 200 m prsno: Rhode (Arg) 3:06.4, 200 m hrbtno: Argentina 2:49.9, 4 X 100 m: Argentina 4:42.6.
Na plavalnem tekmovanju v Amesu so ameriški plavalci dosegli nekaj odličnih rezultatov: Mc Kevit je plaval 220 y v 2:05.0, Lucas 200 y prsno v 2:25.9, štafeta univerze Iowa na 4 X 100 y pa 3:24.6,
V Talinu je dosegel ruski plavalec Press z rezultatom 4:40.7 nov rekord Sovjetske zveze na 400 m.
Na zimskem plavalnem prvenstvu Nemčije v Berlinu so v posameznih disciplinah osvojili naslov prvaka naslednji tekmovalci: 100 m: V8U 58.8, 200 m: Kobler 2:13.4, 400 m: Ktihler 4:47.9, 1500 m: Fugger 20:06.7,	100 m hrbtno:	Miersch
1:08.3,	200 m metuljček:	Weber 2:30.5,
200 m prsno: Bodinger 2:45.7 — ženske 100 m: Klomp 1:06.2, 400 m: Netz 5:20.4, 100 m hrbtno: Schmidt 1:16.4, 100 m metuljček:	Werther 1:19.4,	200 m prsno:
Wolff 3:04.1.
Francozi zmagovalci kolesarskega krosa
Preteklo nedeljo je bilo v Luksemburgu letošnje svetovno prvenstvo v kolesarskem krosu. Na nekaj nad 24 km dolgi progi Je ponovno osvojil prvo mesto Francoz Dufraisse 1:25.02 pred svojim rojakom Meunlerijem, zaostanek 24 sekund, ln Švicarjema Plattnerjem 54 ln Blerijem 1:44. V tekmovanju moštev so zmagali Francozi z 9 točkami pred Švicarji 18 ln Luksemburžani 23.
V	6-dnevni kolesarski dirki v Antvver-penu Je zmagala kombinirana trojka Roth-Ockers-Arnold s 690 točkami pred Belgijci Van Steenbergenom, Severynsom In Ryckaertom 470 točk ter Nizbzemcl Schulterjem Petersonom ln Derksenom, ki so zbrali 525 točk ln zaostali en krog.
Trenutno^ je v teku druga 6-dnevna dirka in sicer dirka v Aarhusu. V vodstvu Je dvojica Nlelsen-Leveau z 234 točkami pred Senfftlebenom in Forliniem 224.
V	preteklih dneh sta se dvakrat pomerili rokometni reprezentanci Švice In Francije. Prva tekma v Lausannl se je končala neodločeno 19:19, v drugi v St. Gallenu pa so zmagali Švicarji s 15:12.
V	GBteborgu sta se pomerili trenutno najmočnejši reprezentanci v malem rokometu Švedske in Danske. Zmagali so Švedi s 26:19. Danska se je revanžirala v srečanju ženskih reprezentanc, kjer so njihove rokometašice zmagale z 9:5.
Rezultati mednarodnega teniškega turnirja v Lyonu — moški polfinale: David-son (Sv): Johnsson (Šv) 4:6, 7:5, 6:3, Ste-wart (ZDA) : Remy (Fr) 4:6, 6:3, 9:7, finale: Davidson : Stevvart 6:0, 3:6, 3:6, 6:3, 6:3, — ženske: Gibson (ZDA) : Spiers (VB) 6:2, 6:2, moške dvojice: Bernard-Molinari (Fr) : Johansson-Rosberg (Šved) 13:11, 9:7, 5:7, 6:4.
V	finalu mednarodnega teniškega prvenstva Filipinov v Menili je Filipinec Deroy premagala Amerikanca Flama s 6:2, 6:1 ln 7:5.
Na turnirju v Buffalu je zmagala šved-sskl igralec Ulf Schmidt, ki je v polfinalu premagal Seixasa s 14:12, 7:9, 6:3, v finalu pa še Sida Schwartza s 6:3 in 6:3.
Francija : SZ 61:55
V	Parizu sta se pomerili moški in ženski košarkarski reprezentanci Francije in Sovjetske zveze. Francoski košarkarji so dosegli enega svojih najlepših uspehov z zmago 61:55 (25:29), Rusi kljub svojemu 2.18 m visokemu igralcu Krou-minču niso mogli premagati odličnih Francozov, ki so se odlikovali zlasti z zelo dobro taktično igro. Za Francijo so dosegli točke Monclar 19, Antoine 12, BertoreIle9, Beugnot 8, Grange 5, Sturla 5, Buffiere 2 ln Rey 1. Francozi so metali 50 (»osebnih napak«) izkoristili pa
so jih samo 27, kar kaže, da bi lahk< slavili celo mnogo višjo zmago, če o bili pri svojih mestih bolj precizni. Z; reprezentanco Sovjetske zveze pa so s-v. listo strelcev zabeležili Stoncus 14 Bočkarev 14, Torban 8, Valdmanis e Krouminč 6, Ozejrov 3, Laoretinas 2, Re četnikov 1 ln Petkavlčus 1. Od 47 osebni! metov so jih Rusi izkoristili 31. V pred tekmi je ženska košarkarska reprezen tanca Sovjetske zveze zmagala z 39:3i (21:12).
V 18. kolu košarkarskega prvenstvi Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Stella Azzurra : Varese 88:85, Pavia Vlrtus 56:54, Gira : Benelli 80:62, Roma Cama 75:59, Borlettl >Reyer 97:56, Moto-morlnl : Triestina 68:41. Lestvica: Vlrtu: 30, Borlettl 21, Gira 21, Pavia 21, Moto-morlnl 19.
Svetovni boksarski prvak poltežke kategorije Archie Moore Je v San Franciscu po točkah visoko porazil Howardi Kinga. Borba ni veljala za naslov svetovnega prvaka ln More bo imel naslednjo borbo za naslov šele 5. junija \ Londonu, kjer' se bo pomeril s Kubancem Yolandom Pompeyem.
Atletsko prvenstvo ZDA v dvoranah
Na atletskem prvenstvu ZDA v dvoranah, ki je bilo v New Yorku, so bil poleg fantastičnega rekorda v metu krogle, o katerem smo že poročali, dosežen: tudi številni drugi odlični rezultati. — Rezultati — 60 y: Haines-6.2, Sydnor 6.2 600 y: Jones l:ll.o, VVhitfield 1:11.9, 1000 y: Sowell 2:08.4, l milja: Delaney 4:14.6, : milje: Ashenfelter 14:09.6, višina: Sheltor 205, Allard 203, daljina: Range 7.49, palica: Richards 4.59, Bragg 4.59, Poucher 4.52 krogla: 0’Brien 19.72, Lamport 17.07.
Ameriška atletska zveza je doživljenj-sko diskvalificirala enega najboljših ameriških tekačev na srednje proge Wesa Santeeja. Pravijo, da so ameriškemu tekaču, ki bi bil na olimpijskih igrat gotovo eno najmočnejših ameriških orožij, dokazali, da je zahteval in prejemal visoke odškodnine za svoje nastope, Svetovni rekorder v teku na 1 miljo Avstralec John Landy niza uspeh za uspehom. V Melbournu je dosegel nov avstralski rekord na 3 milje z rezultatom 13:27.4. Ta rezultat odgovarja času 13:55.0 na 5000 m,
LETO X1L Štev. S
Strau 7
gg	m	gg ga	Skupščina Zveze nogomet nih trenerjev Slovenije
Dsiisfld SS W6SHO ffil	S& peecef Mkfts&dmaU
Zagreb, 26. februarja. Čeprav je letošnja največja prireditev jugoslovanskih veslačev — evropsko prvenstvo na Bledu — pred nami, je bilo treba na današnji skupščini rešiti še vrsto problemov. Siko r o 50 strokovnjakov je posvetilo precej pozornosti sistemu tekmovanj, ki naj bi bila v letošnji sezoni vezana s čim manjšimi stroški, pri tem pa naj ne bi trpel razvoj veslanja. Po razpravi so delegati sklenili, da imajo pravico na državnem prvenstvu vse ekipe. To sicer ni poroštvo za nastop najboljših in najkvalitetnejših na takem tekmovanju, vendar za enkrat ni druge rešitve.
V pretekli sezoni so bili dobri stiki z vsemi evropskimi veslači, razen s.Španijo. Prvič so bili zopet vzpostavljeni stiki z veslači vzhodnoevropskih držav. Da bi v inozemstvu nastopale ekipe, ki bodo dostojno zastopale naš veslaški šport, je bil sprejet sklep, po katerem mora biti prijavljeno vsako mednarodno srečanje VSJ.
Že pred dvema letoma so pričeli naši veslači s pripravami za evropsko prvenstvo na Bledu, vendar niso bili doseženi zaželeni uspehi. Sicer so že približno določene ekipe, ki pridejo v poštev za letošnje evropsko prvenstvo in se že resno pripravljajo na to. Težave pa so^z nekaterimi ekipami, za katere še nimamo tekmovalcev.
S tem v zvezi pa se pojavlja še druga napaka, za katero je zadnji čas, da jo odpravimo. Gre namreč za širšo mobilizacijo naših kadrov za to prireditev. Takega načina so se posluževali tudi v drugih državah, v katerih je bilo doslej prirojeno prvenstvo. Kot lep primer nam lahko služijo Finci, ki do leta 1952 v veslaškem športu niso pomenili ničesar, pa so izkoristili
olimpiadv v Helsinkih in pokazali svoj napredek in jih lahko danes štejemo med veslaške velesile. Tudi evropsko prvenstvo na Bledu je edinstvena priložnost za poživitev tega športa v Jugoslaviji. Veslaški centri, v katerih je bilo včasih lepo Športno življenje, še vedno niso zaživeli in naj bi to prvenstvu nudilo priložnost, da to popravimo. Običajno so bili naši tekmovalci na prvenstvih tehnično in fizično dobro pripravljeni, niso pa imeli dobre psihične priprave in so zato mnogokrat utrpeli poraz. Zato je treba temu posvetiti več pozornosti.
Najživahnejša je bila razprava o pripravah za evropsko prvenstvo na Bledu. Organizacijski komite stoji pred perečim vprašanjem, če bo lahko nadaljeval dela ali ne, ker doslej še ni sprejel potrebnega denarja. Minimalne potrebe za investicije bi znašale okoli 9 milijonov. Zveza športov Jugoslavije pa je obljubila le sedem milijonov in pol in še to so samo obljube. Komite nujno potrebuje denar, ker drugače prvenstvo ne bo organizirano na tak način, kot bi moralo biti. Odpoved prvenstva pa bi pomenila za nas hud polom. To pa moramo preprečiti. Zavlačevanje v tem pogledu bi lahko zelo škodljivo vplivalo na razvoj priprav. Da bi čimpreje zagotovili potrebna sredstva, je skupščina VSJ sprejela resolucijo, ki jo je poslala Zvezi športov Jugoslavije in v kateri ugotavlja, da je bilo dosedan je delo organizacijskega komiteja v zvezi s pripravami evropskega prvenstva na Bledu zadovoljivo. ka iti Komite je vložil vse napore v ta cilj in svoje naloge uspešno opravil. Postavljena je bila veslaška proga in ostali objekti, nujno pa so potrebna še nadaljna sredstva, ki bi omogočila dovrš:tev
lili pičili delavci so smučali
Celje, 26. febr. — Včeraj in danes so bile na smučiščih pri Celjski koči prvenstvene tekme smučarje v-grafičar je v Slovenije, na katerih je nastopilo 70 tekmovalcev. V skupnem plasma nu je zmagala Cel iška tiskarna s 324 točkami prod Mariborsko tiskarno (238 točki. — Tehnični rezultati — teki: mladinci (6 km): Novak (SPor) 33:26. Hočevar (C. T.) 37:19: članice (2,5 kilometra):	Ropret (L. P.)	16:10,
Črepinšek (C. T.) 26.37: člani (pa-t rol n i tek): 1. Mariborska tiskarna, 2. Celjska tiskarna: smuk — člani: Berčič (Univ. t.) 1:35.5. Kržič (L. K) 1:49.0; mladinci: Kregelj iMojškrič) 1:42.0. Krašovec (Gor. T.)	1:55.0;
članice; Scžun (Mos) 42:0. Ropret
PIONIRSKO PRVENSTVO RAVEN
v tekih, veleslalomu in skokih
Ravne, 26. febr. Včeraj in danes je bilo na Ravnah klubsko prvenstvo smučarskega kluba Fužinar. Nastopilo je 67 tekmovalcev v tekih in 36 v veleslalomu.ter 27 v skokih. Klubski prvaki za leto 1956 so pri tekačih Srečko Fanika, Bavce Lizika, Mavče Mirko, ICokal Rud', Zagei-nik in Vuga, pri pionirjih v veleslalomu pa Negelj Alojz, Blodiga Vojteh, Koman Mitja, Dolinšek, Mirlek, Fanedl Milko in Kos Magda. V skokih sta bila najboljša Močnik in Setelj.
Sater.
(L. P.) 50.0: slalom — člani: Berčič (Univ) 1:46.4, Suhar (L. P.) 1:51.7; mladinci: Krašovec (Gor. T.) 2:02.2, Les jak (Mar. T.) 2:09.5.
Tekme celjskih hokejistov Celje, 26. februarja. — Celjski hokejisti so v preteklem tednu odigrali 2 hokejski tekmi. V torek sta se srečali v povratni kvalifikacijski tekmi z Mariborom, ki so ga premagali z 8:4 (3:1, 2:0, 3:3). S tem so si zagotovili ostanek v prvi slovenski ligi. — V četrtek pa so v prijateljski tekmi podlegli hokejistom Mladosti iz Zagreba, ki so jih premagali s 4:6 (3:2, 0:2, 1:2).
LEP USPEH CELJSKIH DRSALCEV
Celje, 26. febr. LIDK Celic je danes organiziral svoje drugo klubsko prvenstvo v umetnem drsanju, ki se vedno bolj razvija v Celju. Nastopilo ie 15 mladih drsalcev, ki so pokazali zadovoljivo znanje v obveznih likih in prostem drsanju. — Rezultati — do 7 let: Jiiršič. Preši nger. Lužar. — Do 10 let: Aškerc; od 10 do 17 let: Flajs, Žerdoner, Gutrohreiher: nad 17 let: Filač Irena. PrFmladincih od 10 do 17 let: Zimšek, Vračko, Zagorišnik.
Jug
postavljenih načrtov. Predložene vsote ni mo-goče znižati. Z ozirom na kratko razdobje bi bilo kakršno koli nadaljnje odlaganje nepravilno in zavrlo organizacijo prvenstva. Zato naj bi Zveza športov Jugoslavije podvzela nuj«e in hitre ukrepe v tej smeri.
V upravni odbor Zveze so bili izvoljeni dosedanji člani, prav tako pa je tudi sestav Organizacijskega komiteja za evropsko prvenstvo ostal ncizpremenjen.	M. G,
Nogometno prvenstvo Anglije
ANGLl JA — 3(. kolo:	Birmingham :
Portsmouth 3:2, Buruley : Cardiff 0:2, Charl-ton : Blackpool 1:2, Everton : Bolton 1:0, Lu to n : Huddersfield 1:2, Manchester U. : Aston Vitla 1:0, Nevvcastle : Arsenal 2:0, Prcston : Manchester C. 0:3, Tottenham : Chelsea 4:0, West Bromivich : Sundcrland 3:0, Sheffield :	Wolverhampton odložena.
Lestvice:	Manchester U. 44, Blackpool 38,
Wcst Bromivich 38, Neweastle 33, Wolvcr-hampton 33, Sunderland 33, Manchester C. 33. Everton 33.
V prvem kolu spomladanskega dela nogometnega prvenstva Avstrije sta bila zaradi slabih vremenskih razmer le dve tekmi. GA K je premagal Avstrijo (Gl z 2:0, Austria (S) in Stndlau pa sta igrala neodločeno 2:2. V tekmovanju za prvenstvo Azije je nogometna reprezentanca Južne Koreje v Manili premagala Filipine z 2:0.
Grišin prvak Evrope v hitrostnem drsanju
Danes je bilo v Helsinkih zaključeno letošnje evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Zmagovalci v posameznih disciplinah: 500 m: Grišin (SZ) 42.4, 1500 m: Mihajlov (SZ) 2:13,9,	5000 m:	Johannesen (Norv)
8:12.5, /0.000 m: Johannesen (Norv) 16:40.1. V skupni oceni je zmagal Grišin (SZ) pred Johannescnom (Norv), Ericssonom (Šved), Merk ulovom (SZ) in svetovnim prvakom Gon-čarenkom (SZ).
Sovjetska zveza : CSR 74:67
Košarkarska reprezentanca Sovjetske zveze je v Pragi premagala izbrano moštvo CSP, šele v. podaljšku s 74:6?.
V	nadaljevanju smučarskih tekem v Hoimenkollcnu je na 50 km zmagal Finec
, Viitanen s časom 3:08:04, na 10 km za ženske je bila prva Svcdinja Edstrom s časom 43:17. V klasični kombinaciji pa je zmagal Norvežan Stenersen
V	Berlinu sta se pomerili moški in ženski reprezentanci Zagreba in Berlina v orodni telovadbi. Pri moških je zmagal Zagreb
7. 275.20 : 256.35 točke, pri ženskah pa so bile za malenkost boljše domačinke s 188.50 .* 188.30 točke.
Ljubljana, 26. febr. V Ljubljani je bil od četrtka do danes zelo uspešen seminar za nogometne trenerje, ki se ga je udeležilo okrog 20 trenerjev in inštruktorjev iz Slovenije. Seminar je trajal vse dni dopoldne in popoldne in so se udeleženci o njem zelo pohvalno izrazili, saj jim je mnogo koristil in so pridobili precej novega znanja.
Krona vsega dela pa je bila današnja skupščina o kateri lahko rečemo, da je bila ena najboljših v naših nogometnih organizacijah. Iz poročil, pa tudi iz razprave smo videli, da se slovenski nogometni trenerji v precejšnji meri zavedajo svojih odgovornih nalog pri vzgoji nogometašev, predvsem pa mladine. Trenerska organizacija je naredila precejšen korak naprej, saj se je številčno okrepila in šteje danes okrog 60 članov, čeprav se nekateri nočejo vključiti vanjo. Precej pomoči je tej organizaciji nudila NZS, pa tudi Institut za telesno vzgojo, ki je mnogo storil za vadbo novih trenerjev. Skoda je le, da se nekateri novi trenerji, ki so sicer uspešno opravili izpite, nočejo udejstvovati v klubih. Na drugi strani pa trenerji še vedno v svojih klubih ne naletijo na pravo razumevanje in mnogokrat pade nanje očitek, da so krivi za event. neuspehe.
Trenerska organizacija ima prav dobro povezavo z nadrejenimi nogometnimi forumi, prav tako pa precej skrbi za strokovno usposabljanje svojih članov. Na skupščini so izrekli zahvalo NZS, navzoči zastopnik NZS tov. Pantič, poleg njega pa tudi zastopnik ZSS tov. Stepišnik in tov. Lavrič, pa so pohvalili dosedanje delo.
V razpravi smo slišali precej koristnih predlogov, med njimi tudi tega, naj bi
trenerska organizacija pomagala zavreti Številno prestopanje igralcev iz kluba v klub. Sklenili so pri mariborski in celjski nogometni podzvezi ustanoviti poverjeništva za trenerje, trudili se bodo za množičnost in organizirali tečaje tudi na podeželju, tako da bodo tam pridobili čim več strokovnega kadra.
Dosedanji predsednik tov. Pišek se Je hotel sicer odreči svoji funkciji, toda navzoči delegati so ga znova enoglasno izvolili za predsednika novega odbora, ki bo letos vodil poslovanje trenerske organizacije.	Tone Bančič.
REZULTATI PRIJATELJSKIH NOGOMETNIH TEKEM
Crvena zvezda : Morava (Svetozarevo 6:1 BSK : Vardar 7:1 (4:0)
Spartak : Radnički (Sombor) 7il Sarajevo : Zenica 2:1
HOKEJ NA LEDU Spartak : BSK (Rečej) 10:8
due iz Caititoe
Umetno drsanje in hokej niso verjetno še nikoli igrali na tako dobri podlagi, Za umetno drsališče, ki je zgrajeno pod ledenim stadionom, so namreč uporabili tudi kot nekakšno veliko ledenico, v katero so spravili dobesedno »na hladno« ogromne količine najrazličnejših konzerv, moke, testenin in drugih prehrambenih artiklov.
SredmešolsMo smučaisko prvenstvo Ljubljane
Medno, 26. tebr. V okviru smučarskega prvenstva ljubljanskih srednjih in strokovnih šol so bile izvedene tekme v smuških tekih v Mednem, na Golem brdu pa so se dijaki pomerili v veleslalomu, dočim so v Guncljah nastopili skakalci. Šolske počitnice so preprečile večjemu številu dijakov nastop na tekmovanjih, kljub temu, da so jih šole prijavile. V Mednem so se med seboj pomerili tekači. Nastopilo je 10 mladink in 18 mladincev. Mladinke so tekle na 3km dolgi progi, dočim je proga za mladince znašala 5 km.
Rezultati: mladinke: Gregorič (Vaj. obl. str.) 18:12, Kokalj 20:20, Gostinčar (obe I. gimn.) 20:37.Plasma šot: I. gimnazija 15 točk, 2.-3. Vajenska šola oblačilnih strok in Učiteljišče po 9 točk. Mladinci: Fornezi (I. gimn.) 19:52, Komelj (Graf. šola 20:19, Lah (TSS) 21:05. Plasma šol: Vajenska šola kovinske stroke 27 točk, V .gimnazija 23 točk, Vajenska šola lesne stroke 23 točk.
Veleslalom — mladinci: Skudnik (TSS) 46,9, Skok (TSS) 49.4. Vidic (GSS) 51.2; mladinke: Strohsack (Obl. str.) 44.2, 2.-3. Arhar (Učit.), Hafner (Klas.) 45.0. Plasma šol: Učiteljišče 16.5, V. gimnazija 14 točk, Klasična- gimnazija 13.5 točk.
Švedski strokovnjak za drsališča Gosta Nilsson, ki je pripravil tudi drsališče na jezerb Misurina, kjer so bile tekme v hitrostnem drsanju, je povedal južnokorejskim drsalcem, čim so prišli v Gortino, da imajo tu priliko jesti posebno vrsto testenin, ki se imenujejo špageti. Drsalci iz daljnje dežele niso dolgo čakali in so takoj prihodnji dan že za zajtrk naročili špagete. Natakar Je bil seveda začuden, nazadnje pa sl je goste dovolil opozoriti, da se Je špageti običajno šele opoldne. Toda nič ni pomagalo. Korejci so zahtevali špagete in bili nad nepoznano jedjo tako navdušeni, da so jih potem naročali ne samo zjutraj ampak tudi opoldne in zvečer.
V polfinalna mednarodnega teniškega turnirja v Canndesu je Grobny (Egipt) premagal Hammar-sleye (Čile) 6:4 in 7:5, Patty (ZDA) pa Johanssona (Šved) s 6:4, 8:10 in 6:4.
Jim Golliday je pretekel na nekem tekmovanju v dvorani 60 y v času 6.0, kar je doslej najboljši rezultat za zaprte prostore. 13 atletov je doslej doseglo za desetinko slabši čas.
Skupščina Težkoatletske zveze Slovenije
OKlipSCina lC£Ruaucnivc ^
Teieirs skoraj nepremostljive
Na celjskih smučiščih nad tekmovalcev
Celje, 26. februarja. Včeraj m danes je bilo vse živo na smučiščih celjskega okraja. Številna šolska in partizanska tekmovanja so privabila na sneg nad 1000 tekmovalcev.
Včeraj je v Celju nastopilo okrog 500 šolarjev - smučarjev na zavod nih prvenstvih. V 1. gimnaziji so tile prvaki: mladinci: v teku Vuk, v veleslalomu Rožič in v skokih Kotnik. Piioniirji: v teku Ferme, v skokih R s ned e k in v veleslalomu Karažija. Pri mladinkah v slalomu Brenič in v tekih Prišlav. Na 11. gimnaziji je pri mladincih osvojil prvo mesto v teku Verk, v veleslalomu Košar in v skokih Kneževič, dočim je med pionirji v smuku prvi Rom, v tekli Strniša in v skokih Sok, pri mladinkah pa je najboljša v tekih Prah, v smuku pa Sovca n. V tekih za pionirke pa ie zmagala Velej.	.
Danes dopoldne sta imela zimskošportni dan partizanski društvi Ce-lje-mesto in Celje-Polule. Na tekmovanj u je bilo zbranih preko 160 smučarjev. Novi društveni prvaki so: med člani je prva mesta v slalomu smuku in skokih zasedel Št okla s Ernest, uri mladincih pa v smuku in skokih Cigale, dočim je v slalolu zmagal Pantner. Med pionirji je osvojil Rom prvo mesto v slalomu in skokih v smuku pa Šuštar. V društvu »Partizani mesto
je postal društveni prvak v veleslalomu mladinec Arzenšek.
V	smučiščih na Svečini je nastopila mladina strokovnih šol celjskega okraja na tradicionalnem tekmovanju v veleslalomu, ki ga prireja Železarna Štore in je za zmagovalca določen lep prehodni pokal. Letošnje tekmovanje je zbralo 38 izbranih smučarje v-vajence v, ki so se pomerili na 60!) m dolgi progi. Zmagal je Čater (Vaj. I.) v času 51.6, sledi pa mu Rozman (MIŠ) Štore 52.7, Černovšek (MIŠ) 53.4, Rojc (IKS) Celje 56.7. Ekipni vrstni red: MIŠ, Štore 3:46.8. Vajenska 1. 3:57.7, 1KŠ, Celje 4:13.1. Pokal je prejela ekipa MIŠ iz štor.
V	Braslovčah je danes »Partizan« izvedel društvene tekme v vseh disciplinah. v Vojniku pa so bile velike meddruštven tekme v smu-kih skokih na 30 m skakalnici.
Danes dopoldne je celjska garnizija JLA organizirala smučarske patroline teke s streljanjem. Nastopilo je 10 ekip celjskih strelskih družin in smučarskega društva Celje, čigar tekači so na 10 km dolgi progi dosegli izvrsten rezultat 4:45, pri streljanju pa so se slabo izkazali. saj so dosegli le 3 zadetke. Zato je zmagala ekipa strelske družine Tempo, ki je prišla na cilj 10 minut kasneje, imela pa 14 zadetkov.	JUS
Ljubljana, 26. febr. - Precej zatiiuiita je bila današnja skupščina težkoatletske zveze Slovenije, ki jo zaradi uspehov v nekaterih njenih panogah prištevamo med najboljše športne zveze v Jugoslaviji. V svojem okrilju združuje nmnrcč judo, rokoborbo ter dviganje uteži, pri čemer so se tekmovalci juda in dvigalci uteži v državnem in -mednarodnem merilu še najboljše izkazali. Zlasti je privlačen za mladino judo šport in tako se prijavljajo v posamezne klube vedno novi člani. 1AZS ima namreč v svojem področju 6 klubov. 21AK Ljubljana s 3 sekcijami, AJK Olimpia in Branik iz Maribora z eno sekcijo ŽTAK Maribor s 3 sekcijami iz Scnlenarta ter iz Rač. V vseh teh klubih goji težkoatletske športe nad 380 Hamov, žal pa je zamrla dejavnost v Lenartu in Račah, ljubljanska Svoboda pa se je zaradi finančnih težav razpustila.
To je tudi glavno zlo, ki zavira razvoj teh borbenih športov, saj prireditve še vedno niso toliko obiskane, da bi klubi krili z njimi potrebe, obenem pa so ti športniki najbolj prizadeti zaradi pomanjkanja prostorov za vadbo in dvoran za nastope. Medtem ko smo ugotovili, da sta judo in dviganje uteži kvalitetno najboljša v državi, tega ne moremo trditi za rokoborbo. Sploh je z rokoborbo precejšnja težava iz že prej omenjenih razlogov, saj morajo klubi v zadnjem času celo odklanjati nove člane, ker te ne bi imeli kje vaditi, poleg tega pa so rekviziti, zlasti blazine izredno drage.
Kljub velikim težavam pa je TAZS storila precej za dvig strokovnega kadra, zlasal pri judoistih, kjer sta bila organizirana dva uspela tečaja pod vodstvom Nemca Unterburgerja. Nekateri člani zveze so se tudi udeležili tečaja judo sodnikov in tako šteje naša zveza za rokoborbo enega zveznega in pet republiških sodnikov ter 3 inštruktorje, za dviganje uteži 3 zvezne, 2 republiška sodnika, 1 trenerja in 2 inštruk-
torja za judo pa 2 zvezna, 4 republiške sodnike, 1 trenerja in 13 inštruktorjev. Toda terenski in sodniški kader bo treba še povečati ter strokovno dvigniti.
TAZS in njeni klubi so priredili preteklo leto precej tekmovanj, zlasti v čast 10 letnice športa v Svobodi. Kot rečeno, so bili slovenski tekmovalci precej uspešni, želja vseli pa je, da bi sc članstvo še povečalo. Toda pri tem spet naletimo na pereč problem — finančna sredstva.
v razpravi so precej konstruktivno debatirali o povezavi s Partizanom na pode-
želju o razširjenju težkoatletskih športov Primorskem ter tudi v podjetjih in tovarnah. Sestavili so tudi delegacijo, ki naj bi seznanila oblastne forume s pomanjkanjem finančnih sredstev, ker je stanje zares precej obupno. Pa vendar so sklenili, da ne bodo odnehali, ker hočejo nuditi naši mladini čim več možnosti, da bi se udejstvovali v borbenih športih.
V novi upravni odbor je bilo izvoljenih 7 članov, predsedstvo pa je znova prevzel dosedanji dolgoletni in agilni predsednik tov. Dolinšek Tone.	Tone Bančič
Zlet gorenjskih smučarjev
MEDDRUŠTVENE TEKME V GOMILSKEM
Gomilške, 26. febr. — Na današnjih meddruštvenih tekmah v alpskih in klasičnih disciplinah je nastopilo 70 tekmovalcev iz partizanskih društev Prebold. Tabor, Vransko, Gomilsko. Omeniti je, da so tudi prvič nastopile smučarke.
Kropa, 26. februarja. Kot vsako leto, tako je tudi letos Gorenjska smučarska podzveza organizirala zlet gorenjskih smučarjev. V okviru tega zleta so se po teritoriju gorenjske smučarske .podzveze izvedla ze popreje razna tekmovanja tako, da bo skupno število nastopajočih neprimerno preseglo prejšnje zlete. Letošnji zlet je bil Azdeljen na kraje: Kranj. Kropo in Črni vrh. Zapaženo je tudi bilo, da postaja sankanje pravi ljudski šport Gorenjcev. kar se da sklepati iz velikega števila nastopajočih sanikašev.
V Kropi so se spoprijeli skakalci in sankalci. Med skakalci ni bilo Zidarja, Polde in Langusa, v ostalem pa je bila zbrana vsa skakalna elita Gorenjske. Letos je bil med gledalci tudi Rudi Finžgar, k: se težko poslavlja od skakalnic Na 30-me trski skakalnici se je zbralo 89 tekmovalcev iz enajstih društev. Rezultati: Člani: L lvrznarič (Mojstrana) 2013,7 (26.5, 28.5), 2. Sribar (Krona) 198,2 (26, 29). 3. Gašperšič (Kropa) 194.5	(29,	20,5), 4 Ulčar
(Bled) 193.6 (26, 27). — Mladinci: f Pečar (Mojstrana) 189,5 (24, 24), 2. Jemec (Bled) 189.5	(26 .	26,5),
5. Kavalar (Planica) 184 (24, 24).
AVTO-MOTO SK JERING V RAVNAH Ravne, 26, febr. Avto-moto društvo iz Raven je s pomočjo sodniškega zbora Koroške smučarske podzveze izvedlo v petek prvo krožno avto-moto skjering tekmovanje na CeČevju na Ravnih. Tek-
movali so motorji, motorji s prikolicami in avtomobili. Nastopilo je 19 tekmovalcev. Pri motorjih na 2 km dolgi progi je zmagal Močilnik Jože z sovozačem Ovsen jakom. Pri motorjih s prikolicami je bil najboljši Cestnik Joža s Potočnikom. Pri avtomobilih sta zmagala Prevalj čana Sekavčnik in Vidali.
ATLETIKA V DVORANI
Zagreb, 26. februarja. — Na ekipnem prvenstvu Jugoslavije v atletiki, ki je bilo v dvorani Zagrebškega velesejma, je zmagal Parti-zen (Beograd) s 37 točkama, sledi pa Mladost (31 točk), Crvena zvezda (30), Dinamo (17). Od boljših rezultatov lahko omenimo: krogla: Škiljevič 15.11 m; 690 m:	Šarič
2:27.2; 1090 m: Mugoša 2:39,1; palica: Lukman 380 cm.
*
Reprezentanca ZDA v hokeju na ledu je v Glassgowu premagala angleško profesionalno moštvo Pai-sliley Pirates s 5:1.
V finale mednarodnega teniškega turnirja v New Yorku sta se uvrstila Šveda Schmidt in Davidson. Prvi je premagal Amerikanca Sheo s 6:3, 6:4 in 11:9, drugi pa Larsena s 6:3, 6:4 in 6:2.
Svetovna rekorderka na 110 y in 100 m Avstralka Dawn Freser je dosegla še dva nova svetovna rekorda. 220 y je preplavala v času 2:21.2, 200 m pa • v 2:20.6.