PREHRANSKE NAVADE SLOVENCEV Z VIDIKA
PRIPoRočrĺ, wcnľ (WoRLD CANCER RESEARCH FLIND)
Verena Koch
UVOD
Znanost o hrani in prehrani ima v sodobnem svetu vedno večjo vlogo, saj 
je
način prehranjevanja dejavnik, kivpliva na počutje, zdravje in pojav bolezniter
posredno tudi na dolŽino Življenja. Rezultati raziskav v svetu potrjujejo dejstvo,
da 
je 
neustrezna prehrana eden izmed prvih zunanjih dejavnikov tveganja za
nastanek nekaterih bolezni srca in oŽilja ter nekaterih vrst raka, kijih uvrščamo
med najpogostejše civilizacijske bolezni'
Na podlagi poznavanja prehrane v razlĺčnih zgodovinskih obdobjih lahko
sklepamo, da se 
je 
stanje prehranjenosti prebivalstva spreminjalo. Hiter
socialno-ekonomski in gospodarski razvoj, posebno razvitega dela sveta, 
je
v zadnjih desetletjih vplival na večjo dostopnost hrane in s tem povečal
moŽnost uŽivanja večjih količin hrane, kar pa negativo vpliva na organizem
prebivalcev.
V primerjavi prehranjenosti prebivalstva razvitega in nerazvitega sveta smo
tako še vedno priča pojavu bolezni zaradi nedohranjenosti predvsem
v nerazvitem delu sveta, v drŽavah razvitega sveta pa se srečujemo
s čezmerno prehranjenostjo 
in pojavom tako imenovanih civĺlizacijskih bolezni.
Po dosegljivĺh podatkih v svetu upadajo bolezni, ki so povezane z revščino,
narašča pa število bolezni, ki so povezane s preobilno prehrano.Żal je 
takšna
prehrana prebivalstva eden izmed spremljajočih kazalnikov razvitega sveta.
Pojem prehranskih navad prebivalstva opredeljuje poznavanje prehrane
prebĺvalstva z vidika kakovosti Živil, količine zauŽitih hranljivih snovi, ritma
prehranjevanja, 
načina priprave hrane in tudi načina njenega uŽivanja.
Poznavanje prehranskih navad prebivaĺcev je 
toĘ temeljnega pomena tudi za
oblikovanje smernic načina in vrste prehrane, ki zagotavlja varovalni učinek na
človekov organizem in s tem posredno zagotavlja boljše splošno zdravje
prebivalstva.
Z gotovostjo lahko trdimo, da 
je prehľana prebivalstva zrcalo vsakdanjega
Življenja posameznika in druŽine; označuje socialni ozĺroma druŽbenĺ poloŽď1,
vpliv stopnje gospodarskega razvoja. pa tudi vpliv kulture in vere. ln ne
nazadnje 
je 
ustrezna prehrana prebivalstva v veliki meri odvisna od znanja
o zdravi prehrani, torej tudi od vsebine programov vzgoje in izobraŽevanja na
vseh ravneh izobraŽevanja'
Nekatere domače študije opisujejo le etnografske vidike 
jedi 
in načina
prehrane pri Slovencih (Godina - Golija,'ĺ995), nekatere pa podajajo tudi
27

kvalitativno oceno prehrane nekaterih skupin prebivalstva Slovenije (Pirc,
1945; Pokorn, 19B9; Makarovič, 199í)'
po 
opravljeni raziskavi o prehranskih navadah odraslih prebivalcev Slovenije
leta 1997 smo dobili dovolj zanesljive podatke, na podlagi katerih lahko Že
predvidimo nekatere nujne spremembe v prehrani prebivalstva. S temi
sprenlembami 
lahko vsaj delno vplivamo na zniŽanje pojavnosti nekaterih
civilizacijskih bolezni (Trichopoulos, Willet 1996, Doll, Peto 1981, Willet 1995,
Diet,... 1990).
S statistiöno-epidemiološkimi 
metodami lahko prehranske navade povezujemo
z objektivnimi 
parametri zdravstvenega stanja in na podlagi ugotovitev
predlagamo spremembe v prehrani z vidika varovanja zdravia.
Priporočila World Cancer Research Fund (WCRF) za varovalno prehrano
zoper raka so oblikovana na osnovi 
'l4-tih 
kľiterijev: splošna preskrba
organizma z Živili, vzdrievanje telesne mase, vzdrŽevanje telesne aktivnosti,
uŽivanje sadja in zelenjave ter drugih rastlinskih Živil, uŽivanje alkoholnih pijai,
mesa' količina skupnih maščob in uŽivanje olja, uporaba soli, shranjevanje
in konzerviranje Živil, količina aditivov in reziduov v hrani, priprava hrane'
uporaba dietnih nadomestkov ter kajenje.
V prispevku smo povzeli najpomembnejša dognanja te raziskave in 
jih
primerjali s priporočili WCRF in WHo. Ti izsledki pa so lahko izhodišče za
pripravo smernic zdrave prehrane za prebĺValce Slovenije'.
VZOREC IN METODE DELA
Na področju celotne Slovenije smo z uporabo dvostopenjskega naključnega
vzorčenja izbrali 2183 anketirancev, moških in Žensk v starosti med 18. in
65.letom' Anketirane smo spremljali tudi v povezavi z določenimi
sociodemografskimi spremenljivkami 
(spol, starost, izobrazba, tĺp naselja,
regija).
Za metodo dela smo izmed znanih metod epidemioloških raziskav uporabili
metodo Vprašalnika 
pogostosti uŽivanja določenih Živil (Willet' 1990)'
Vprašalnik smo oblikovali na podlagi pilotske študije, s katero smo določili 64
najpogosteje uŽivanih Živiliz Vseh šestih Živilskih skupin. Z uporabo statistične
analize smo rezultate ovrednotilitudi na podlagi statistično značilnih razlik med
anketiľanci, ki so bili razdeljeni v skupine 
glede na spremljane
sociodemografske spremenljivke.
Vprašalnik 
je poleg pogostosti zauŽitih Živil vseboval vprašanja, ki so se
nanašala na ritem prehranjevanja in na način priprave nekaterih Živil.
28

REZULTATI
Hranilna vrednost povprečno dnevno zaužite hrane odraslega v Sloveniji
v primerjavi 
s priporočili SZo :
. 
deleŽ dnevno zaužitih beljakovin je 
v mejah priporočil,
o deleŽ dnevno zauŽitih skupnih ogljikovih hidľatov 
je 
v primerjavi
s priporočili premajhen, saj dosega le39,3o/o energije,
. 
količina povprečno dnevno zauŽitih prehranskih vlaknin ne dosega niti
spodnje meje priporočil, saj znaša le 20,1 g/dan,
. 
energ|jski deleŽ skupnih maščob v povprečni dnevnĺ prehrani močno
presega zgornjo priporočljivo vrednost in znaša 44,3vo. Tudi količina
nasičenih maščobnĺh kislin v povprečni dnevni prehrani odraslega
prebivalca Slovenije 
je prevelika in znaša 14,8o/o energije.
Povprečna vnešena dnevna energija odraslega pľebivalca Slovenije znaša
po rezultatih naše raziskave 11422,5 kJ/dan; statistično značilne razlike
so opazne med nekaterimi skupinami znotraj spremljanih sociodemografskih
spremenljivk.
Pogosŕosŕ uživanja določenih živil
lzmed vseh naštetih Živil anketirani napogosteje dnevno uŽivajo mleko
in 
jogurt, 
čeprav 
je 
še vedno 10 % takih, ki mleka in mlečnih izdelkov nikoli
ne uŽivajo.
od sadja najpogosteje vprašani uŽivajo 
jabolka 
ĺn hruške; 33,8 % uŽiva to
vrsto sadja ena do dvakrat dnevno. Rezultati kaŽejo, da odrasli povprečno
zauŽýď1o en sadeŽ dnevno.
Pogostost uŽivanja vrtnin kaŽe, da odrasli v Slovenĺji najpogosteje uŽĺvajo
presno solato, krompir in paradiŽnik, ostale vrste zelenjave uŽivajo povprečno
1-krat tedensko. Skoraj nikoli pa ne uŽiva zelenjave kar 12 % vprašanih.
Vse vľste mesa, naštete v vprašalniku, uŽivajo anketirani povprečno 
'l-krat
tedensko, le telečje in kunčje meso 
je 
na 
jedilniku povpľečno 
'ĺ-krat 
mesečno.
Glede maščobnih Živil smo ugotovili, da kar 42,3 
o/o 
anketiranih nikoli
ne uporablja svinjske masti, olja pa le 2 % vprašanih'
Kruh 
je 
najbolj pogosto zauŽito Živilo med Živiliiz skupine Žit in Žitnih izdelkov -
izredno malo posegajo anketirani po kosmičih, zdrobu, kašah.
Odrasli prebivalci Slovenije v kar 66,1 % pijejo pravo kavo vsak dan, 21,4o/o
pije dnevno č,ą, 29,3 % sadne sokove, 36,'ĺ % pa osveŽilne brezalkoholne
pijače in mineralne vode.
Z ozlrom na odgovore o pitju alkoholnih pijač kaŽejo rezultati nerealno sliko
porabe alkoholnih pijač v Sloveniji.
29

Pogosŕosŕ uživanj a razl ično pripravljenega mesa
S toplotno 
pripravo mesa za uŽivanje spreminjamo ne le organoleptično,
temveč tudi hranilno vrednost mesa. Z vidika varovanja zdravja zato v smislu
dobrih 
prehranskih navad priporočamo predvsem dušenje in kuhanje,
le malokrat naj bi bilo na naših mizah pečeno, še manj pa ocvrto meso.
Na podlagi rezultatov naše raziskave 
je povprečna dnevna količina zauŻitega
mesa 112,8g na osebo in kar 70,6 g mesnih izdelkov,
Rezultati kaŽejo, da skoraj polovica (47,5 %) anketiranih uŽiva ocvrto meso
tedensko; 
pogosto uŽivajo vprašani pečeno meso in manj pogosto kuhano
teľ dušeno.
Pogosŕosŕ uživanja zelenjave Ín sadja
V primerjavi s priporočili WHo in WCRF 
je 
koliěina povprečno dnevno zauŽite
zelenjavá premajhna, saj Vprašani najpogosteje uŽivajo zelenjavo le 3 do 4
krat na teden. Nikoli ne uŽiva zelenjave kar 10,6 
o/o 
anketirancev.
Najpogosteje presno zelenjavo uŽivajo anketirani le v obliki sveŽe solate
Q+,5Ýo 
vsakodnevno), zelenjavo kot prikuho pa povprečno dnevno zauŽije
le 6,9 % vprašanih.
lz rezultatov o pogostosti uŽivanja naštetih vrst sadja lahko povzamemo,
da odrasel prebivalec Slovenije vsak dan v povprečju zauŽýe vsaj en sadeŽ'
Skupne maščobe in olja v prehranskih navadah
Rezultati raziskave kaŽejo bistveno večjo vrednost skupnih maščob v prehrani
odraslega prebivalca Slovenije kot 
jo priporoča WHo (Diet'.., 1990).
Prevelik 
je 
tudi deleŽ nasičenih maščobnih kislin v povprečni dnevno zauŻiti
prehrani anketiranih, kar kaŽe na razmeroma pogosto uŽivanje ŽivilŽivalskega
izvora, kivsebujejo maščobo (maslo, mesni izdelki in vrste mastnega mesa).
Kakovost uporabljenih maščob v pripravi hrane se spreminja, saj Vedno manj
uporabljamo maščobe Živalskega izvora in Vedno več maščobe rastlinskega
izvora (lnštitut za higieno' 1992).
Dosoljevanje hrane
V naši prehrani je 
količina dnevno zauŽite soli prevelika in navada, da hrano
dodatno solimo, ko 
je 
Že na kroŽniku, 
je 
vse prej kot dobra. Zato nas 
je
zanimalo, koliko 
je 
ta navada prisotna med odraslimi 
prebivalci Sloven'lje.
Rezultati kaŽejo, da kar 26,4 % anketiranih 
jedi na kroŽniku še dosoljuje.
lndeks telesne mase
Rezultati so pokazali, da se sicer največji deleŽ anketirancev 
povprečno
uvršöa v skupino z lTM 20 do 25, vendar 
je prevelik deleŽ odraslih 
prebivalcev
30

Slovenije z lTM nad 25 (45,2 %); te Že uvrščamo V skupino z dejavnikom
tveganja za nastanek civiĺizacijskih boĺezni.
Telesna aktivnost
Telesna aktivnost je 
eden izmed vplivnih posrednih 
dejavnikov za nastanek
tveganja civilizacijskih bolezni. Ker 
je 
tesno povezan 
tudi z indeksom telesne
mase, nas 
je 
zanimalo, koliko so naši anketiranci telesno aktivni.
Vsak dan se s telesno aktivnostjo ukvarja 20,3% vprašanih, nikoli pa tega ne
dela 23,9 
o/o.
Kajenje
Poleg pravilne prehrane sodi k zdravemu načinu Življenja tudi opuščanje
zdravju škodljivih razvad, med njimi 
je 
močno zastopano kajenje.
Povprečno imamo med odraslo populacijo 
kar 32,3 % kadilcev.
Med kadilcije največ takih, ki pokadijo 16 do 20 cigaret dnevno.
Rezultati raziskave kaŽejo, da so prehranske navade povprečnega 
odraslega
prebivalca 
Slovenije neustrezne, saj v primerjavi 
s priporočili 
WHo in WCŔF
ne sledijo osnovnim smernicam varovalne prehrane in napake, kĺ smo 
jih 
z
rezultati raziskave ugotovĺĺi vodijo k slabšim kazalcem zdravstvenega stanja
prebivalstva. 
Ker odrasli prebivalci 
tvorijo vedenjski vzorec násĺednjim
generacijam, 
moramo usmeriti pozornost 
tudi v prehransko 
vzgojo, ki naj bo
d el vseŽivlje n s ke g a izobr ažev arya p re biva lstva.
ZAKLJUčEK
VIRI
1. Doll,R./Peto,R.1981. The causes of cancer: quantitative 
estĺmates of avoidable
risks of cancer in the United States today. Journal of National Cancer lnstitute, 86,
s.281-286.
2. Booth, D.A. 1994. Psychology of nutrition. London, Talor&Francis, 22g s.
3. Boyle, P./Primic-Žakelj, M. 1996. Evropskĺ kodeks proti raku. obzornik
zdravstvene nege, 30, s. 3-S.
4. Braitman, L.E./Edlin, E.v./stanton, J.L. 'lggs. 
obesity and caloric intake:
Natĺonal Health and Nutrition Examintion Suľvey of 1gi1-1g75 (NHANES |),
Journal oÍ Chronical Diseases, 38, s.727-732.
5. Gatugna, N./subar, A.F./Heimendlnger, J./Kahle, L.L. 1gg2. Nutrition and
cancer prevention 
knowledge, beliefs attitudes and practice: The 1987 National
Health lntreview survey. Journal of American Dietetic Association, 92, s. 963-96g.
6. Fabry, P.Z.lFodor, Z.lĘeji, T./Zvolanskova, T. í964. The frequency oÍ meals.
Lancet, 2, s.614-700.
31

7. Fox,B.A./Cameron,A.G.1995. 
Food science, Nutriton & Health, London,388 s.
8. Passmore, R./Eastwood, M.A. 1986. Human nutrition and dietetics. London,
s. 34-39.
9. Pokorn, D' ĺ99o. Politika 
prehrane in ľak v Republiki Sloveniji. onkološki dnevi
otočec.
10. Pokorn, D. ĺ994. Risk factors connected with the appearance oÍ cronical diseases
and cancer in the Republic of slovenia. Radiological and oncology,28, s. 40-48-
11. Pompe-Kirn, V./Primicżakelr, M./Ferligoj, A. 1992' Zemljevidi incidence raka v
Slovéniji 
'ĺ978-1987. 
Ljubljana, onkološki inštitut, 104 s'
12. Prehrana in zdravje v R Sloveniji. í996. Ljubljana, Medicinska fakulteta, lnštitut
za higieno, 29 s.
13' Primic - Žakelj M' í996. Prehrana in zbolevanje za raki debelega črevesa in
danke. v: Tehnologija, hrana, zdravje: knjiga del 
= 
Technology, food, nutrition:
proceedings. 1. slŇ'enski kongres o hrani in prehrani z mednarodno udeleŽbo'
żl.-zs. Äpril 1996, Bled = 
1"1 Slovenian Congress on.Food and Nutrition with
lnternational Participation, April21-25,1996, Bled. Ljubljana, Društvo Živilskih in
prehranskih strokovnih delavcev Slovenije, 1997'
14' Primic - Žakeli, M. ĺ993. Etiologija in primarna prevencija raka' Zdravstveno
varstvo, 32, s. 193-198.
15. Primic-Žakelj,M. í997. Meso v etiologiji raka. V. Meso v prehrani in zdravje.
Radenci, s.57-62
16. Primic-Žakelj,M. ĺ999. Prehrana in rak. V.Pomen 
prehrane pri nastanku in
zdravljenju malignih obolenj. 25. strokovni seminar iz onkologije in onkološke
zdravśtvene nege za medicinske sestre. Radenci' s'11-14
í7. Rozin, P. 1996. The socio-cultural context of eating and food choice. V: Food
choice, acceptance and consumption. London, Blackie Academic Professional,
s.83-102.
18. Shils, M.E./Olson, J.A./Shike, M. 1994. Modern nutrition in health and disease.
Malvern, Lea & Febiger, 1635 s.
19' Trichopoulos,D./l/t|lllet,W.c.í996. 
lntroduction: nutrition and cancer' Cancer
Causes and Control, 7, s.3-7
20' WGRF. í997' Food, Nutrition and the Prevention of Cancer: global perspective.
American lnstitut for Cancer Research, 18 s.
21. WCRF.,Iggg. Diet and Health Recommendations 
for the Prevention of cancer.
London, 34 s.
22. wHlo. Diet, nutrition, and the prevention of cronic diseases. 1990' Repoń of WHo
Study GrouP, Geneva, 1990,203 s.
23. Willet, W.G. in dr. í990. Relation of meat, Íat, and Íibre intake to risk of colon
cancer in a prospective study among women. New Engl J Med, 1990,323, s'
1664-1672.
24. Wlllet, W.C./Stampfer, M.J. í990. Dietary fat and cancer: another view. Cancer
Causes Control, s.1 1 03-1 1 09.
25. Willett, W. í99o' Nutritional Epidemiology. oxford university press, 1990, 396 s.
26. Willet,W.c. í995. Diet, nutrition and avoidable cancer. Environmental Health
Prespectives, 103, s. 165-170.
32