SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAI*. CESAR DIAZ 1657, TX. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. ®egistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. 181« 25 DE MAYO 1938 V sredo smo spet obhajali novo obletnico, sto dvajset osmo, zname-Mte majniške revolucije, s klatero so ®®'v Ameriki rojeni potomci španjol-skih priseljencev — criollos — uprli gospodarjem, ki jih je semkaj pošiljala španska krona. Revolucija, ki je izbruhnila 25. maja 1810 v Buenos Airesu, ni bila velikega pomena samo za njadaljnji razvoj Argentine, marveč tudi vseh ostalih južnoameriških dežel, saj je svobode in neodvisnosti, ki se je bil dvignil v tem mestu, odmeval po vsej celini ter je ljudstvom; oznanil, da imajo pravico biti na sv°Ji zemlji svoji gospodarji. ®iajniško revolucijo je izzvalo nezadovoljstvo, ki ga je med tukaj rojenim ljudstvom netilo samopašno gospodovanje španskega uradništva £er španske gospode, ki je bogato ^olonijo smatrala za svojo molzno j ^avo. Domačini so bili prezirani in j zatirani ne samo kar se političnih Pravic tiče, maryec so Španci mono-Polizipaii zase tudi vso trgovino ter s° si s tem zagotovili neovirano izko-^anje domačinov. Nobenemu drugemu narodu ni bilo dovoljeno, da jj1 trgoval v deželah ob La Plati; sPanci so bili edini kupci za izvozne Predmete in bili so edini prodajalci Uvoženega blaga; slabo so plačevali * drago prodajali. Konkurenca, ki bila izkoriščanje onemogočila ali ^saj omejila, ni bila dovoljena. Vse b°ljše javne službe so bile v rokah Privandranih Špancev, po večini pro- AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 27 DE MAYO (MAJA) 1938. Núm. (Štev.) 72 IZJALOVLJENI BERLINSKI NAKLEPI INTERVENCIJA DEMOKRATIČNIH DRŽAV IN PREDVSEM ANGLIJE JE PREPREČILA NEVARNE ZAPLETLJAJE V EVROPI — ODLOČNO DRŽANJE ČEŠKOSLOVAŠKE V OBRAMBI SVOJE NEODVISNOSTI IN SVOJIH MEJA — VODJA SUDETSKIH NEMCEV SE POGAJA S PRAŠKO VLADO ZA UREDITEV MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA Dasi Nemci odločno zanikujejo, da so v preteklih dneh gojili kakšne hade načrte proti Češkoslovaški ter da so jih opustili šele na pritisk s tretje strani, in čeprav je tudi Angležem kot dobrim politikom neprijetno, da se vsa zasluga meče na njihova ramena, je pa le ves svet prepričan, da je odločno zadržanje londonske vlade preprečilo te dni nemški napad ezirancev, dočim domačin ni imel Pravice do javne službe. Nezadovoljstvo s španskim gospo-ovanjem je bilo že več krat prišlo o izraza, dasi na bolj prikrit način, čakalo je samo na ugodno priliko, ^ izbruhne z vso silo. Načela enakosti, svobode in brat-va, ki jih je bila nekaj let prej pro-& asila Irancoska revolucija, so na-a globok odmev tudi v tukajšnjih Proij vitij enih možeh, ki jih ni bilo alo: iVioreno, Belgrano, Rivadavia li so začeli zbirati okrog sebe Wdstvo ter ga pripravljati na odlo-,, e dogodke, iz katerih naj bi vznika osvoboditev. ^Samoziivest "criollov", domači-, > ]e bila močno narastla tekom gotfkov, ki so bili v zvezi z angle-jjuni vpadi leta 1806 in 1807. Docim . španska gospoda, s svojim pod-v jem Sohremontejem na čelu, v «Keni strahu pred angleško voj-2*° Pobegnila, so "criollos" organi-ali čete, katerim se je posrečilo gnati Angleže ter iz vo je vati tako- 2van0 ^ačin reconquisto". Zaupanje do-°v, da bodo mogli biti kos tudi , — i ua, uoao mogli dih kos iucu j Pancem, če so celo Angleže pregna-8® je prav močno utrdilo in s tem J® bil ze ustvarjen predpogoj za ^Peh revolucije, Dti 8°dai trenutek je kmalu prišel. a . e maja je prispela v Buenos Vere,s vest. ki je domačine silno raz-Je v a: veliki Napoleon Bonaparte J bil zasedel Španijo. Med špansko LPodo pa je ta novica izzvala se-^ Oa veliko zmedo in potrtost. Do-pj.^1, voditelji so takoj spoznali, da J. a ne more biti ugodnejša. 8e 3® začel° zahtevati, naj sestane širši "cabildo", in ko se vdrr Fes 2Sodilo> 80 revolucionará obl V posloPje ter izsilili izročitev asti v roke domače vlade, kateri ¿ Predsedoval Saavedra. S tem je . storjen odločUni korak k pro-T„ Sltvi> ki se jo pozneje izvršila v A«cuniánu. Dr. Beneš, predsednik češkoslovaške republike FÜ 1 ^ * H**; ■ - ■ ; „ * proti Češkoslovaški, napad, ki bi bil | po vsej priliki izzval novo evropsko vojno, ker je praška vlada dokazala, da nima namena slediti zgledu Avstrije, ki se je brez odpora uklonila Hitlerju. Dogodki so se razvijali z veliko naglico in splošno mnenje je bilo, da visi evropski mir na tenki niti. V Češkoslovaški so se imele začeti 22. t. m. občinske volitve, in sicer najprej v okrajih ob meji, kjer tvorijo večino prebivalstva sudetski Nemci. Po pisanju rajhovskega tiska je bilo sklepati, da pričakujejo Nemci ob priliki teh volitev nerede. Z drugimi besedami povedano: obstojal je upravičen sum, da bodo sku-Í «ali Nemci take nerede izzvati, kar bi jim seveda moglo dati povod, da Rajh intervenira v zaščito "sudet-skih bratov". Ta sum je bil tembolj utemeljen, ker je štiri dni pred volitvami začela Nemčija zbirati svoje čete v bližini češkoslovaške mejo in ker so 20. t. m. sudetski Nemci res izzvali v obmejnih krajih celo vrsto incidentov. Čeprav je Nemčija zagotovila, da so vesti o zbiranju čet na meji neutemeljene in da se gre samo za normalne manevre, je praška vlada od-' govorila s tem, da je mobilizirala en letnik rezerve ter z njim ojačila obmejne posadke. Obenem je povabila zastopnika sudetskih Nemcev, dr. ITeinleina, naj se pride v Prago pogajat o Ureditvi nemškega vprašanja. Vodstvo sudetske stranke je to povabilo odklonilo, po Čemer je dovoljeno sklepati, da so 21. maja, ko se je to zgodilo, hitlerjevski voditelji nemške manjšine še zmerom upali, da bo Nemčija mogla izvesti svoje načrte. Položaj je bil torej skrajno nevaren in zaslaga, da ni prišlo do najhujšega, gre v prvi vrsti češki diplomaciji, ki je od nemškega vpada v Avstrijo dalje bila marljivo na detlu ter dosegla, da so se'ne samo i Francozi in Rusi angažirali zanjo, ! marveč da so tudi previdni Angleži , spoznali, da je treba končno vendar-'le zaustaviti fašistični val v Evropi. v Berlinu na vlado, naj se nikar ne spušča v novo pustolovščino proti Češkoslovaški, ker v takšnem slučaju Anglija ne bo mogla ostati neu-tralna. Obenem je angleška vlada skupno s francosko pritisnila v Varšavi na g. Becka, zahtevajoč, da se Poljska opredeli, da pokaže karte, od katerih je bilo gotovo mnogo odvisno v nemških načrtih. Vesti izraznih virov zagotavljajo, da je Poljska po tem angleško-francoskem "prijateljskem prigovarjanju" obvestila nemško vlado, da najbrž ne bo mogla ostati nevtralna, če Nemčija napade Češkoslovaško in da ne bo mogla biti na strani Nemčije. Tako se je položaj brž začel razčiščevati. V Berlinu so spoznali, da radi češke mobilizacije ne bo mogoče ponoviti "sprehoda", kakoršen je bil nemški vpad v Avstrijo, marveč, 'da se bo treba bojevati; in spoznali so tudi, da v boju češkoslovaška republika ne bo ostala sama, marveč da bo imela na svoji strani močne zaveznike in da niti Poljska ne bi podprla nemških načrtov. Proti takšnim kartam seveda ni kazalo igrati. Način pisanja rajhovskih listov se je brž spremenil, Ileinlein je lepo prišel v Prago pogajat se z ministrskim predsednikom Hodžo in občinske volitve v obmejnih krajih so potekle brez najmanjšega incidenta. je a6el» Pa se je s tem novo poglav- jn tako so Angleži začeli pritiskati U J gospodarski zgodovini deželo. v tCela svobode so se uveljavila tudi 0(1/fvini, meje bogate zemlje so se pjP tudi marljivim rokam novih ^Ijencev iz drugih starih dežel, ' ° hoteli v novem svetu iskati 1 boljšo srečo. Med temi smo tudi mi, ki se iskreno pridružujemo proslavam, s katerimi se argentinski narod spominja zgodovinskega 25. maja 1810. Adolf Hitler Nacistični tisk si prizadeva dopovedati svetu, da se stvari niso odigrale tako in da se Nemčija ni vdala nobenemu pritisku, a dogodki so sami po sebi dovolj zgovorni. Seveda ne konvenira ne Čehoslo-vakom ne Angležem, da bi glasno proslavljali ta nemški umik in je zato razumljivo, če je praška vlada pokazala takoj dobro voljo, ko je nemški poslanik — po končani nevarnosti — prišel na zunanje ministrstvo pritoževat se, ker da češka letala prepogostokrat silijo na nemško ozemlje. Vlada g. llodže je takoj izdala ukaz, da se letala ne smejo priližati državni meji več ko na pet kilometrov razdalje, in verjetno je, da bo tudi umaknila iz obmejnih predelov ojačenja, ki jih je bila poslala tja pred občinskimi volitvami. Tako se bodo Nemci mogli pohvaliti, da so se jih v Pragi ustrašili in da so sprejeli njihovo tozadevno zahtevo. Dasi uživajo narodne manjšine na Češkoslovaškem iste pravice kakor Čehi sami, je vendarle praška vlada pripravljena storiti še več, da v mejah svoje državne suverenitete ugodi tudi še nekaterim pretiranim željam sudetskih Nemcev. Sam državni predsednik, dr. Beneš, je v sredo ponovno izjavil, da hoče praška vlada sodelovati z narodnimi njanjšina-mi na osnovi njihove popolne enakopravnosti s češkoslovaško narodno večino. Razumljivo pa je, da si Čehoslo-vaki ne bodo nikoli pustiti diktirati od nekega gospoda Hcinleina, kakšno zunanjo politiko da morajo vo- diti: da se morajo odpovedati zvezi s Francijo in Rusijo; in tudi ni verjetno, da bodo sprejeli Heinleinovo zahtevo, da ne sme biti v sudetskih krajih nobenega češkega vojaka in policaja. Najbrž se ne varamo, če mislimo, da bo g. Heinlein postal sedaj mnogo bolj popustljiv nego je bilo videti še pred par dnevi, ter da se bo Dr. Hodža, ministrski predsednik tudi sudetsko vprašanje zadovoljivo rešilo. ' Kot Slovani in zavezniki bratske češkoslovaške republike moremo praški vladi samo čestitati, da se je znala z odločnim nastopom in s spretno politiko izmotati iz mreže, v katero jo je hotela vjeti sosedna nacistična država. Nekoliko razmišljanj o državi in ljudstvu Premnogokrat se je že dogodilo in se še zmerom dogaja, da se ljudstvo pusti zapeljati po egoističnih hujskačih ter začne delati proti interesom države, v kateri je organizirano, s čimer dela seveda nevede tudi proti svojim lastnim interesom. Evo nekoliko primerov: Kot je znano, je nedavno meksi-kanski predsednik Cárdenas podrža-vil petrolejske vrelce, ki so tujim družbam donašali velikanske dobičke, domačemu delavstvu pa samo garanje in zaslužka niti za vsakdanje potr.ebe ne. Ravno te dni pa čitamo, da so te družbe najele in podplačale nekega generala, ki je kanil z vojaštvom vzpostaviti prešnji "red". Temu " patrijotu" so sledili tudi mnogi taki domačini, ki se jim je na račun svojega bližnjega dobro godilo! Če bi bilo več teh priviligirancev kot pa izkoriščan cev bi morda proglas predsednika na narod naj se postavi po robu, ostal brezuspešen. ** * ln kaj naj rečemo o Španiji, kjer sé je en del ljudstva dal zapeljati od vstaškega generala Franca tako, da se je dvignil proti državni oblasti in sprožil bratomorno vojno, v kateri se narod sam sebe uničuje, ruši svoje vasi in svoja mesta ter zapravlja svojo svobodo, svojo neodvisnost Ita-i lijanom in Nemcem v prid? Ali pa — da ne iščemo v tuji hiši — kaj naj rečemo o onem delu Hrvatov, ki so se pustili zapeljati od izdajnika, ki ima tudi smrt kralja Aleksandra na vesti in ki varno in brezskrbno sedaj živi v Italiji, dočim drugi zapcljivci v njegovem imenu izkoriščajo hrvaško izseljeništvo in ga hujskajo proti lastni državi? V dobi, ko ima Jugoslavija na svojih mejah dva močna imperialistična soseda, mora tudi vsak otrok razumeti, NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. da bi od razkosanja naše narodne države Hrvatje prav gotovo ne imeli liobene koristi, marveč bi se okoristil samo tujec. ** Radi nevednosti, nesloge, pomanjkanja narodnega ponosa in še drugih bolezni, ki nas tarejo, smo slovanski narodi pretrpeli že mnoga ponižanja ter igramo še dandanes podrejeno vlogo v mednarodnem zboru držav, dasi bi mogli po svojem številu odločilno vplivati v Evropi. Čehi, ki so gotovo najbolj razumni izmed Slovanov, so te dni pokazali odločen odpor proti nemškemu navalu na njihovo narodno državo. Da se je zadeva, kakor izgleda, srečno rešila, je pripisovati tudi zadržanju Poljske, ki ni hotela nasesti nemškemu prigovarjanju, marveč je izjavila, da v slučaju vojne ne bo na strani Nemčije. Ko bi Slovani bili složni, bi lahko brez skrbi gledali na nevarnost, ki jo zanje predstavljajo fašistične države ob njihovih mejah: Japonska, Nemčija in Italija. ** * Žal pa te prepotrebne sloge še ni med slovanskimi ljudstvi in zato je pač treba gledati na to, da se ta nevarnost čimbolj zmanjša. Mnogi naši rojaki tu in doma so bili silno razočarani, ko je Jugoslavija navezala stike dobrega sosedstva z Nemčijo in še posebno z Italijo. Pred kratkim smo imeli priliko govoriti z nekim našim mladeničem, ki je prišel pred nedavnim s Primorskega. Dejal je, da so tam vkljub prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo razmere vsak dan obupnejše in da so mnogi šli za časa abesinske vojne prostovoljno v Afriko in prav tako zdaj v Španijo, z mislijo, da slabše ne more nikjer biti, nego je doma, in da bi se jim morda posrečilo pobegniti iz fašističnega oklepa. Dokler je živel kralj Aleksander, smo še malo upali, je dejal, sedaj pa je edino naše upanje, da bi čimprej prišlo do vojne v Evropi. Četudi sledovi zadnje svetovne vojne še niso zabrisani, je končal, nas novo trpljenje in gorje nič ne straši. Slabše nego je, v nobenem slučaju ne more biti. ** * Takšne misli se rode iz obupa, kateremu se pa odgovorni ljudje ne smejo vdajati. Oni, ki mislijo tako, kakor mladenič, s katerim smo se razgovarjali, se premalo zavedajo, da ista vojna, o kateri upajo, da bo prinesla rešitev, prinese lahko našemu narodu tudi pogubo. Dokler obstoja naša narodna država, obstoja tudi upanje, da se bo položaj za našo Primorsko prej ali slej uredil. Do zveze z Rusijo bo preko vseh ovir prej ali slej prišlo in slovanska vzajemnost ni prazna beseda, ki tudi edina nas more rešiti. Če pa Jugoslavije ni več, je tudi to upanje splavalo po vodi. Primorci ne smemo biti tako ozkosrčni in kratkovidni, da bi rekli: Dobro, če smo mi pod tujim kopitom, naj to kopito potepta pa še one druge ljudi naše krvi, ki so sedaj v samostojni državi! Oni, ki to i samostojno državo vodijo, so odgo-j vorni zanjo. In s tega stališča mo-! ramo presojati njihova dejanja posebno v kolikor se tičejo zunanje politike. S sosedom živiš v odnoša-jih dobrega sosedstva ali pa moraš biti pripravljen na to, da se boš danes ali jutri z njim spopadel. Biti pripravljen na takšno stvar, nikakor ni šala, če razpolaga sosed z velikim vojnim aparatom. Vse skrbi morajo biti osredotočene v možnost takega spopada. In to za mlado državo, ki ima še polno dela na notranjem političnem, gospodarskem in socialnem polju, ne^nore biti koristno. O, tem je dobro razmišljati, kajti tudi nepoueenost. oziroma nevednost v tem pogledu je nam samim škodljiva in more koristiti samo našim neprijateljem. i o Argentinske vesti 9 V 1 • <♦> »se- <♦> <♦:• >»> •S^j f' $ n Proslava 25. maja Kakor vsa leta, tako se je državni praznik 25. maja, obletnica majniške revolucije, proslavil tudi letos na slovesen način po vsej republiki in še posebno v glavnem mestu, ki je bilo vse v zastavah. Na predvečer praznika se je vršil v vladni palači slavnosten banket, ki ga je priredil državni predsednik dr. Ortiz diplomatskemu zboru. Banketa so se udeležili tudi vsi člani vlade, zastopniki senata, poslanske zbornice, sodnijske in vojaške oblasti ter, kot posebna povabljenca, tudi boli-vijanski in paraguayski zunanji minister. Naslednjega dne so člani vlade z državnim predsednikom na čelu, ter člani diplomatskega kora prisostvovali slavnostnemu tedeumu, ki ga je pel kradinal Copello. Chacovska mirovna konferenca V četrtek se je spet sestala chacovska mirovna konferenca, ki ima sedaj, kakor izgleda, trden namen priti končno do ureditve spora med Bolivijo in Paraguayem. Zasedanje bo trajalo teden dni in o njegovi važnosti priča tudi dejstvo, da sta bila nanj povabljena tudi oba zunanja ministra prizadetih držav. Pred nedavnim so listi pisali, da se je cha-covski spor spet poostril radi izjav, ki so jih dali vplivni predstavniki o-beh taborov; te izjave so bile vse prej .nego spravne in popustljive. Če so torej zastopniki ameriških držav na chacovski konferenci sklenili, da vkljub vsemu povabijo celo bolivi-janskega in paraguayskega zunanjega ministra v Buenos Aires, pomeni, da so v zadnjih dneh nastali novi momenti, ki omogočajo dosego sporazuma. Po mnenju mnogih bi se bil ta sporazum že zdavnaj dosegel, ko bi bile velike ameriške države prijateljsko ampak obenem tudi energično pritisnile tako v Asunciónu kakor v La Pazu z namenom, da se ta dolgotrajni spor končno vendarle likvidira. Morda so se velike države sedaj odločile za to? niso prinesle drugega nego škodo, dočim so koristile njihovim političnim nasprotnikom. Zato postajajo sedaj popustljivi. Tako je glavno vodstvo stranke sporočilo entrerian-skim "konkurencistom", da je zamere konec ter da jim je odpuščen greh, ki so ga bili naredili tedaj, ko so se udeležili zbora, ki je potrdil veljavnost zadnjih predsedniških volitev. Izgleda, da se bodo te "izgubljene radikalske ovčice" spet vrnile v stranko. KUGA V SAN JUANU V pokrajini San Juan se je pojavila kuga. V okraju Casuarinas je u-mrlo radi te hude bolezni šest oseb in v okraju 25 de Mayo jih je tudi zbolelo večje število; med bolnimi se trije nahajajo v skoro brezupnem stanju. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da se kuga preveč ne razširi tudi drugam. OBČINSKI RADIO Občina si je preskrbela novo moderno in zelo močno radio-oddajno postajo, ki je bila v nedeljo zvečer slovesno otvorjena. Prenašala je ob tej priliki tudi pozdrave županov cele vrste velikih mest, kakor Londona, New Yorka, Pariza, Rima, Berlina itd. Oddaljenim prijateljim se je s primernim govorom zahvalil bue-nosaireški intedant dr. Arturo Go-yeneche. DESETLETNICA DNEVNIKA "EL MUNDO" Razširjeni jutranji list "HI Mundo", ki je radi svojega priročnega formata zelo priljubljen pri ljudeh, ki se hočejo zjutraj brž in v glavnih potezah informirati o dogodkih, je te dni vstopil v svoje enajsto leto. Ob tej priliki je prejel mnogo-brojne čestitke iz vseh krajev republike. BOLIVIJANSKI OROŽNIKI TEŽKO RANILI ARGENTINCA Z meje poročajo, da je bolivijska orožniška patrola vrdla preteklo nedeljo iz Villanzona na argentinsko ozemlje ter streljala na nekega odraslega Argentinca ter na otroka Secunda Barbitta; tega sta zadeli dve krogli ter ga ranili tako, da je nje- '. govo življenje v nevarnosti. Krajevne oblasti so o dogodku obvestile notranje ministrstvo, ki je odredilo preiskavo. prizadevajo preiti na argentinsko o-zemlje. Tako je večja skupina teli re-vežev, ki jim je tujina mačeha, najela 18. t. m. čoln, s katerim se je hotela skrivaj prepeljati v Argentino. Prišli so srečno v pristanišče España in do obrežja, tu pa se je zgodila nesreča. V razburjenju, ki se jih je polastilo, ko so imeli izstopiti na zemljo, kjer pričakujejo boljše sreče, so najbrž premalo pazili, hoteli so vsi naenkrat na suho in tako se je zgodilo, da se je čoln prevrnil in so vsi potniki padli v vodo. Ker se je nesreča zgodila tik obrežja, so se skoro vsi, ampak ne vsa, rešili na suho; ena ženska, en otrok in dva moška so izginili v vodi. Tamkajšnja pomorska oblast je spravila te uboge ljudi zaenkrat v svojih prostorih pod streho; tam čakajo, kaj bo odločilo ravnateljstvo za vseljevanje. KOZAVOST V POKRAJINI JUJUY V okraju Humahuaea, v pokr. Ju-juy, se je pojavila kozavost. Poročajo, da je bolezen doslej napadla 41 oseb. Zdravstvene oblasti so izdale stroge naredbe, da se prepreči raz-širjevanje te grozne bolezni. Noben potnik ne sme v provinco Jujuy, če ne dokaže, da je cepljen proti kozam. MOKO SO HOTELI "IZBOLJŠATI" Policija je preiskala stanovanje Francisca Aceta na Avdi. de AI ayo 784 in našla tam 3 kg nekega kemičnega izdelka za "izboljšavanje" moke. Izdelek je zaplenila in moža spravila na policijo, kjer je povedal, da se še večja količina tega prepovedanega pripomQeka za nepoštene mlinarje in pekarje nahaja pri nekem Ramonu Iranzu, ul. Mendoza 4266. Seveda so šli policaji tudi tja in kma lu prinesli na policijo 9 kg istega izdelka in seveda tudi gospoda Iranza, ki so ga bili našli lepo doma. Pri zasliševanju sta oba izpovedala, da je ta predmet, ki je nemški izdelek, prinesel na argentinski trg neki Hans R. W. Becker. Dala sta tudi njegov naslov, ampak moža niso našli doma, ko so ga šli iskat, pa zato poizvedujejo, kam jo je popihal. Zaplenjeni pripomoček bi bil zadostoval za "izboljšanje" 1.200 ton moke. NESLOGA NI ZDRAVA V radikalskem taboru prihajajo polagoma do spoznanja, da jim znane notranje zdražbe, ki so bile izbruhnile prav v mesecih pred volitvami za delno obnovitev parlamenta, Eslovenos in eslovacos Eslovenos in eslovacos! že večkrat smo imeli priliko ugotoviti, da tega problema iz zemljepisja niti pri največjih tukajšnjih listih niso še rešili. S prav posebno vztrajnuostjo pa zamenjujejo nas Slovence z brati Slovaki sedaj, ko je češkoslovaška v ospredju javnega zanimanja. Tako smo na pr. doživeli, da se nam je oko radovedno ustavilo na naslovu "Las exigencias de los eslovenos", pa je vest govorila o Slovakih; seveda se | človek počasi privadi in tako se nismo predvčerajšnjim prav nič čudili, ko smo čitali, da je predsednik g. Be-nex v šestih jezikih zagotavljal, da bodo imele narodne manjšine na Češkoslovaškem zagotovljene vse pravice, pa so listi pisali, da je bil eden izmed teh šestih jezikov — "el esloveno". ZBOROVANJE RADIKALSKE O MLADINE V Córdobi je zborovala radikal-ska omladina in razpravljala o raznih sodobnih političnih vprašanjih. Med drugim so radikalski omladinei sklenili zahtevati od poslancev svoje stranke, naj predložijo kongresu načrt zakona za zatiranje nacizma v Argentini. ČOLN NATRPAN S POLJSKIMI PRISELJENCI SE JE PREVRNIL Poljski kolonisti, naseljeni v Pa-raguayu, se nahajajo v zelo slabem položaju, ker jim zemlja, ki jo obdelujejo, ne da toliko, da bi se mogli preživljati. Ni torej čudno, če si skušajo pomagati v druge kraje. Po večini si 4KK •:«• -2»;.:mt.m<«c•:«•..,«*s»¿>:«<>:«•> <«<«g ROJAKI NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— y Hlače fantazija $ 8.— ' JP W § STANISLAV MAURIČ $ DONATO ALVAREZ 2059 g pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires 3mcmc MMKMMMHK M*«MCJWU—«Ü WWÍ ¥ DOMAČE VESTI BELA ŽENA Po kratki bolezni je v soboto dne 21. t. m. ob 3 zj. preminul naš rojak Lojze Cigoj, star 34 let, doma iz Oseka na Goriškem. Zadela ga je srčna kap. Pogreb se je vršil v nedeljo dopoldan na Ohacarito, spremljan na svoji zadnji poti od sester, svakov, sorodnikov in prijateljev ter znancev. Ob odprtem grobu mu je zapel ganljivo nagrobnico zbor "Slovenskega Prosv. društva". Ranjki zapušča v Argentini sestri in brata, v domovini mater in sestro v Jugoslaviji. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše sožalje! ZAHVALA Žalujoči sestri, svaka in sorodniki se tem potom najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so ob času kratke bolezni stali ob strani našega rojaka Lojzeta in prinesli na mrtvaški oder lepih vencev in cvetlic v njegov trajen spomin, kakor tudi zboru "Slov. Prosvetnega društva", prav lepa hvala za ganljivo nagrobnico! Žalujoči sestri in svaka. Novootvorjeni RESTAURANT "Trst" Z lepimi zračnimi prostori, veliko zalogo prvovrstnih vin, domača hrana. Cen j. rojakom se priporočata brata GOMIZEL in BIZJAK Oalle Blandenguez 2447 Barrancas Belgrano, Bs. Aires PRVA VELIKA KAMPANJA za „SLOVENSKI LIST" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" Uprava i ■ ■«■■■»»«... ..... .......M., ...,.,. ..„.,... Stanovanjske prilike v poljedelskih predelih Slovenije Pričujoči članek je izvleček iz "Prosvete", priloge "Učiteljskega tovariša". Op. ur. Trdili bi lahko, da nobena pokrajina v naši državi ni tako slikovita, kar se tiče gospodai-skih prilik ter geografskih razmer, kakor je Slovenija. Ne samo, da se posamezni kraji močno razlikujejo po agrarni, pol-industrijski in strogo industrijski, velike so tudi razlike glede gospodarskih pridobitnih panog v posameznih agrarnih predelih Slovenije. Drugačne so te panoge v Beli Krajini ko v Prekmurju, drugačne v Halozah ko na Gorenjskem. Le v enem so si vsi strogo agrarni in polindus-trijski kraji popolnoma enaki, po tem namreč, da je po sedaj zbranih uradnih podatkih tipična slovenska kmečka posest — mala posest. Da je taka posest na dani stopnji družabnega in gospadarskega razvoja nerentabilna, o tem nihče več ne dvomi K malim posestim štejemo namreč one kmetijske obrate, ki merijo do 10 ha. Ti obrati ne morejo biti rentabilni niti tedaj, če bi bili aren-dirani, kjer bi kmet lahko povečal intenzivnost obdelovanja. Velika razparceliranost posestva je drugi tipični znak slovenskega kmetijskega obrata. Po najnovejši, šele pred kratkim objavljeni uradni statistiki je v Sloveniji od skupnega števila vseh kmetijskih obratov, ki znaša 156.628 posestev, 117.624 malih posestev z do 10 ha površine. Centrala Privilegirane agrarne banke v Heogradu je za svoje področje izkazala v zaščito 318.257 dolžnikov, ki so dolžni 1.393,001.635 dinarjev, podružnica iste banke v Ljubljani pa za svoje področje 47.945 dolžnikov, ki so dolžni 480,918.978 dinarjev. Račun nam pokaže, da pride na enega srbskega dolžnika približno 4376 dinarjev dolga, dočim je vsak slovenski dolžnik izkazal povprečno 10.030 dinarjev dolga. Že stanje dolgov v Sloveniji nam torej priča, da se slovenski kmet stalno in z veliko muko bori z ne-rentabilnostjo svojega zemljiškega imetja, ki mu nikdar ne donaša toliko dohodkov, da bi lahko kril svoje najnujnejše potrebe. Zemljiško posestvo je le tedaj rentabilno če ima več orne zemlje. A prav te je v Sloveniji malo. Statistika ve povedati, da je povprečno orne zemlje v Sloveniji v vsej državi 22.6% 53.5% To dejstvo potrjuje tudi podrobnejši pregled površine slovenske zemlje. Ta pregled nam kaže, da merijo vsi kmetijski obrati v Sloveniji 1,278.638 ha in da je ta zemlja razdeljena takole: orna zemlja 290.239 ha ali 22.6% vrtovi 14.837 ha ali 1.2% travniki . 232.392 ha ali 18.7% 134.966 ha ali 10.5J 24.208 ha ali 1.7} 20.357 ha ali 1-5J 530.644 ha ali 41.47« 2.588 ha ali 0.27" pašniki vinogradi sadovnjaki gozdovi ribniki itd. neproduktivna zemlja .28.408 ha ali 2.2% Že samo tu našteta suha dejstva kažejo približno sliko gospodarskega in socialnega stanja, v katerem živi večina slovenskega naroda. Od danega gospodarskega stanj» je odvisna človekova prehrana, njegova obleka, njegova kulturna stopnja in logično tudi — njegovo stanovanje. Kdor zasluži samo za hrano in morda še za najpotrebnejšo obleko, temu ne ostaja potrebnih sredstev za izboljšanje.stanovanja ter popravilo in nabavo novega P0'11' štva. Vprašanje zadostne prehrane in oblačenja stopa za kmeta z nerentabilnim posestvom tem bolj v ospredje, čim številnejšo družino ima. vzporedno s tem se pomika problem 12 boljšanja stanovanja in stanovanj; ske opreme in ozadje in sekundai'n1 pomen tega problema je iz leta v to večji. Kljub temu, da je natali-teta v Sloveniji v stalnem nazadovanju in izkazuje v državi najmanj odstotek, so slovenske kmečke družine še vedno dovolj močne z oziro na število članov. Z razvojem jn.n." raščanjem tehnike se izpreininja.1. tudi ekonomski in kulturni P°g0j človeškega življenja. S tem razvojem rastejo in se izpreminjajo pot be družbe in kar je včeraj bilo moderno in progresivno, je danes že primitivno in zaostalo. Obenem tem nastajajo v družbi socialna m j sprotstva med posameznimi razre ljudi, ker eni pač lahko vzdrže rak z občim napredkom tehnike, o ' šini je to drugim z ozirom na »L hov ekonomski in socialni PoloZ ¿ nemogoče. Protislovja, ki vsled teg nastajajo v družbi, se kažejo vsep ^ sod. Moderna zdravniška veda ,le ' pr. točno ugotovila kolika in u.ir,^)U hrana je potrebna delovnim lJuCJ različnih kategorij, intelektualk ^ itd. Isto je dognano glede oble:K stanovanja, a koliko ljudi more nes zadostiti tem higienskim za ' vam. Dana stopnja družabnega voja, katerega glavni znak je ^ mna akumulacija kapitala y r0 velike manjšine članov človeške žbe, ne dopušča veliki večini U ' da v polni meri zadosti« ^odoDn zahtevam, ki se tiejo prehrane, »a na oblačenja, kulturnega izživlja in končno — tudi stanovanja- ^ Več ko polovica otrok, t. j- P .0 prečno 52.9% (51.4% dečkov 54.4% deklic), prebiva v stano ^ njih s tremi prostori (kuhinjo dvema sobama). Razmeroma visok r tudi odstotek onih, ki prebivajo tesnih stanovanjih z dvema pr° Ali si že pridobil novega naročnika za "Slovenski List" ksmt m w m ;<♦>; <♦> <♦>: >ae©B»; •;♦> •:«■ •:♦>.<♦> . >!♦>. •:«■ •:♦>: :♦> ,<♦>: •:♦> •:♦> •:♦>::•:♦> Vesti iz organizacij v g Kako je bila sprejeta jugoslovanska radio-ura Kakor je bilo pričakovati, je naše ^seljeništvo z največjim navdušenjem pozdravilo otvoritev naših ra-dio-prenosov, ki se je izvršila 15. t. m- na oddajni postaji LR2, Radio ^"gentina, v Buenos Airesu. S pranim zadoščenjem je odbor Jugoslovanske radio-ure razvidel iz številnih pisem, ki jih je prejel, da se postaja, po kateri se prenašajo naše pesmi, Baša glasba in naša beseda, sliši — in sicer dobro sliši — tudi v najbolj oddaljenih krajih republike in celo v inozemstvu. Naj navedemo tu odstavke iz nekaterih pisem, ki jih je prejela Jugoslovanska radio-ura: Z velikim navdušenjem", piše g. Kosandic iz Arrecifes, "smo včeraj Poslušali naše lepe pesmi. Vztrajajte in pogumno naprej!" * " • • .sem poslušal našo jugoslovansko radio-uro, ki je mene — in mislim da tudi ves naš narod tu — ganila do dna srca. Jaz sem prišel v to deželo zelo mlad in zmerom sem si zelel slišati kakšno stvar v svojem materinskem jeziku. Poslušal sem večkrat nemški in madžarski program po radiu, pa mi je bilo zelo hudo, ko sem videl, da vsi narodi širijo svojo kulturo po radiu v svojem jeziku, le naši mladini ni bilo doslej dano, da bi slišala svojo milo jugoslovansko govorico na ta način. Sedaj pa je končno prišel tudi ta dan; tudi mi imamo svojo radio-uro in ne zaostajamo več v tem pogledu za drugimi narodi. Iskreno se zahvaljujem odboru Jugoslovanske radio-ure in našemu poslaniku Izidorju Cankarju, ki je ob tej priliki pozdravil naš narod", piše med drugim D. Ozodan iz Avellanede. * "...povem Vam, da je bilo zelo lepo in Vam obenem najtopleje čestitam. Želim, da bi se čimprej izpolnila Vaša in moja želja: slišati čimvečkrat našo milo hrvaško pesem in besedo. Rada bi pristopila kot članica v Vaše društvo", javlja Hilda B„ iz glavnega mesta. * "Z velikim veseljem sem poslušal v nedeljo Vašo radio-uro. Želim, da bi kar najlepše napredovali in dosegli svoj cilj. t. j. prenašati nekoliko krat tedensko ali, še bolje, vsak dan našo krasno pesem in sladko govorico". (I. Bistričic, Baires). * "Že dolgo smo Slovenci želeli sli- roma (kuhinjo in sobo), saj znaša Približno 15% (16.2% dečkov in ]3.7% deklic). Ker smo prej videli, da se rekrutira skoraj polovica šolarjev iz družin s pet in več otroki, Potem nam bo jasno, da lahko štejejo k tesnim stanovanjem vsa stano-Vanja, ki obsegajo eden do tri prostore. V tem slučaju vidimo, da pre-biva povprečno 70.6% vseh otrok v Prenapolnjenih stanovanjih. Izogibajoč se raznih sentimentalnosti, ki jim kaj radi zapadajo vsi t'sti, ki pišejo o naši vasi in uvažu-le edino merodajne objektivne z'vljenjske pogoje, smo glede stanovanjskih razmer, v katerih živi slovenski otrok, do sedaj dognali sledeče : L Slovenska kmečka posest je v danih gospodarskih in socialnih pri-hkah po veliki večini nerentabilna. 2. Ker je nerentabilna, omejuje ^"venski kmečki človek svoje izdat-na najnujnejše življenjske potrebščine (hrana in obleka). v. 3. Gospodarske prilike, v katerih í'vi, mu ne dopuščajo, da bi izbolj-sal svoje stanovanje, ne dopuščajo ltni niti, da bi uporabljal vse one Prostore, ki jih ima na razpolago. 'Stednja pri kurjavi in razsvetljavi.) Te tri točke pa še ne izražajo vseh končnih konsekvenc stanovanjskih razmer, v katerih živi velika večina naših šolarjev. V mnogih hišah ma-kmetov s številnejšo družino vlada v mnogih primerih prava stano-yanjska stiska, katere žrtve so brez l2Jeme — otroci. Odrasli so navadno ln'šljenja, da je, kar se tiče ležišča Za otroka vse dobro. Vest si tolažijo £ mislijo; "Otrok se lažje kam stisne k() Jaz. Otrok spi kjersibodi. Otroka mt>nj zebe ko odraslega." Ali: "Pri meni. pri materi, pri stricu naj spi, K» vsaj ne bo zeblo." Ali: "V hlevu n_aj spi, saj je tam toplo ko v kam-''' in živine se bo prej privadil." In mnogo je takih izgovorov. V res-r"ei pa tiči za vsemi temi izgovori amo pomanjkanje sredstev za kur-•lav° ali razsvetljavo, predvsem pa Pomanjkanje d enarja za nabavo posebnega pohištva in posteljnine. Za-0 8e dogaja, da mnogo otrok spi na ^Primernih prostorih: na peči, kjer S(! "e morejo pošteno odpočiti; v šu-l^h. kjer so stalno izpostavljeni Prepih,, in prehladu; v hlevu, kjer J>m razjeda pljuča izparevanje gno-•la in živalskih teles; v kuhinji, na v ®h> na klopi ob peči, na podstre-Jih, kjor ¡jj, po/jmi zebe in poleti < uši vročina. Razmeroma se otroci 1,ti("° odraslih v tesnih posteljah, v izkih kamrah, kjer je zrak kaj {malu prenapolnjen z ogljikovo ki-n° in izparinami prepotenih teles. Niso redki primeri, tla spi po troje ali celo četvero otrok na eni postelji ali da leži manjši otrok staršem ob vznožju. Sploh leže otroci v najrazličnejših pozicijah in okoliščinah. Kakšne so tedaj posledice teh razmer, tega stanja? Pozitivne gotovo ne. Nikakor ne morejo ugodno v-plivati na otrokov telesni razvoj, njegovo psihično razpoloženje in njegovo moralo. Naj h koncu navedemo še nekaj poročil, kaj so v tem pogledu opazili posamezni tovariši, ki so ankeirali svoje šolarje. Takole pišejo: "Otroci iz tesnih stanovanj so ble-dični in slabotni. Seveda pripomoreta k temu tudi nezadostna hrana in prepičlo spanje poleti, ko morajo o-troci že zgodaj na pašo in po drugih opravili. — Skupno spanje otrok s starejšimi brati, sestrami in starši v postelji ali v istem prostoru jih že zgodaj seznani z raznimi ugankami, tako da jim je pozneje v pubertetni dobi olajšano "mučno iskanje samega sebe". Pri otrocih v splošnem ni opaziti nagnjenja na prezgodnje seksualno izživljanje. S tem seveda še ni misliti, da bi bilo to pri tukajšnjih otrocih izključeno. Saj so take reči največkrat prikrite celo staršem, še bolj.pa vzgojiteljem. Mislim pa, da so taka nagnjenja pritukajšnjih bolj redka. Vzrok: stalno zaposljevanje otrok pri domačem delu in v splošnem naravni način življenja na kmetih." Ta poročila samo potrjujejo vse statistične izsledke v tem, kako o-troei spe. Obenem nam nazorno prikazujejo, kake so posledice danih dejstev. V telesnem razvoju šolarjev se odražajo na tak način, da so otroci iz tesnih in neprimernih stanovanj bledični in slabotni ter dostopni za obolenja. To se sicer nekoliko paralizira z mnogim gibanjem na svežem zraku, kar pa ne zadostuje, ker so otroci večinoma slabo in , neprimerno hranjeni, umazani in | slabo oblečeni. Mnogo jih že zgodaj seksualno dozori in se že kmalu seksualno izživljajo. Vzgojitelji in učitelji tega ne opazijo, bodisi ker posvečajo temu premalo pažnje, bodisi da otroci to izživljanje iz strahu pred kaznijo skrbno skrivajo. Vsled tega veliko duševno trpe. Nič čudnega ni torej, če so napram učitelju ne-zaupni in plahi, kar se v mnogih primerih izprevrže v hinavščino, zakrknjenost in odkrito upornost. Pri pouku ne morejo sodelovati v taki meri, kakor bi bilo potrebno in kakor si učitelj želi, ker so telesno in duševno zbiti, ker doma ne najdejo prili-kf. da bi se pripravili na pouk in obnavljali v šoli obravnavo snovi. šati našo lepo besedo in našo občutkov polno besedo v radiu. Novico, da se bo naš radio začel, smo z veseljem našlo v časnikih in naše pričakovanje ni bilo varano, ker res lep in prijeten je bil začetek te ure". (Nada Cerkvenik, Baires). * "Najlepše se zahvaljujem za prenos jugoslovanske radio-ure, ki sem jo zadnjo nedeljo tako sijajno slišal, da bolje sploh ni mogoče. V upanju, da bom mogel tudi v bodoče posluša-1i tako izborne prenose, pozdravljam" itd. (Anton Mozetič, Choele Choel, Río Negro). * "Poslušali smo prenos preko radio postaje "Argentina". Program je bil odličen in najlepše Vam čestitamo k tako lepemu uspehu. Čestitamo g. predsedniku Jovanu Ostoic-Toš-kovicu za njegov lepi govor, in isto-tako našemu gosp. ministru dr. Izidorju Cankarju za njegove lepe besede in to tembolj, ker mi tu, v Co-modoru Rivadavia poznamo glas go-j spoda ministra od njegovega obiska v mesecu januarju in ko smo ga poslušali po radiu, smo mislili, da je spet med nami. Ponovno naglašamo, : da je bil program izredno lep in mislimo, da ga ni Jugoslovana, ki ni bil ginjen. Naše čestitke tudi Jadranu in Taboru, ki sta nas razveselila z milimi pesmimi". (Jugoslov. dobrodelno društvo, Comodoro Rivadavia). * "Me dirijo a Uds. en nombre de mis padres que conmigo escucharon el domingo pasado el excelente programa de la hora yugoeslava. Yo soy nacida aquí pero me gusta mucho el idioma de mis padres, que entiendo''. (Margarita Kegalj, El Socorro). * "Prenos se je slišal dobro tudi z aparati brez antene. Ne pozabite pozdraviti tudi izseljence-izven Argentine. Odboru in vsem sodelavcem moje iskrene čestitke nad lepim uspehom in le pogumno naprej!" (D. Doktoric, Montevideo). * "Felicitaciones por éxito obtenido. Juan Lerotic y familia, Maggiolo", (brzojav). A "Misel osnovanja jugoslovanske radio-ure zasluži vsako pohvalo in program prvega nastopa je bil odličen". (M. D. Alagič, Montevideo). * "Fué un grato placer para mí escuchar la hora yugoeslava. Mis feli-y dirigen estas audiciones". (Dalmi-que en forma tan amena organizan citaciones y agradecimientos a los ro Solís, Posadas, Misiones). * in podobnih pisem je na kupe, pa jih seveda ne moremo vseh objaviti. Prinesli smo le nekatere izvlečke, ki dokazujejo, da je postaja srečno izbrana, da so ljudje, in ne samo naši, marveč tudi drugi, zadovoljni s sporedom, da je iladio-ura bila prijetno presenečnje za vse naše ljudi in da je torej začetek res v vsakem oziru srečen. Jugoslovanska radio Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI UEKARNAR IN KEMICAR izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom poŠte, prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte Bi kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SU D ura SPORED tretjega prenosa po L R 2, dne 29. maja ob 18. uri 1. Otvoritev (karakteristična koračnica). 2. "Kad ja imam konja vrana", tamburaška kapela s petjem. 3. "Kje so moje rožice", poje vokalni kvartet Lisinski, s sprem-ljevanjem klavirja. 4. "Prošetaj Jelo", tamburaški zbor in vokalni kvartet Dupin. 5. "Razstanek", poje oktet Tabora. 6. Koračnica iz operete "Baron Trenk", vojaška godba. 7. "Jedan mali brodic", dalmatinska, poje tenor Vlaho Paljetak s spremlj. orkestra. 8. Nekoliko podatkov o Jugoslaviji. 9. "Delaj dekle pušeljc", svira godba dravske divizije. 10. "Misli moje...", poje Taborov oktet. JI. " Ašik osta na te oči'bosanska narodna; poje P. Markovič-Mi-lanov s spremljevanjem ciganskega orkestra. 12. "Teško je ljubiti tajno", poje pevka Mihajlovič-Romšakova 3 spremlj. ciganskega orkestra. 13. II. rukovet, svira orkester kraljeve garde. Vesti iz domovine in iz naših naselbin. "Peharček moj", poje Milan Verin s spremljevanje pevskega zbora in orkestra zagrebškega narodnega gledališča. "Dolenjska", slovenska narodna, poje kvartet Lisinski. "Da ni je ljubavi, nebi svita bilo", poje subretka zagrebške operete Ljuejeva s spremlj. malega orkestra. 18. "Moj se lola opio", tamburaška kapela Srijemci s petjem. 19. "Zvedel sem nekaj novega", poje Taborov oktet. 20. Zaključek prenosa (karakteri stična koračnica). 14. 15. 16. 17 SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO NA PATERNALU Paz Soldán 2449 - Bs. Aires Sporoča vsem članom in članicam ter starišem, da bo imelo v nedeljo dne 12 Junija t. 1. ob 4 uri pop. v šolskih prostorih svoj redni občni žbor. Dolžnost vsakega člana ter vseh Slovencev je, da se z gotovostjo in točnostjo udeleže tega občnega zbora. Odbor. r V DAR DOBITE"! na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD IZ VILLE DEVOTO V nedeljo 15. maja je naše društvo praznovalo tretjo obletnico. Že zgodaj je naša mladina bila na delu, da je primerno okrasila društvene prostore. Pri tem delu so tudi marljivo pomagali ostali člani. Krasen jesenski dan je privabil že v zgodnjih popoldanskih urah mnogo občinstva. Ker smo pa hoteli temu dnevu dati nekako praznično lice, smo povabili vsa slov. društva na sodelovanje. Obljubili so sodelovati S.P.D. I., društvo Tabor, in kvartet "Jadran" (Arión). Čeravno zadnji dve se nista mogla udeležiti programa — radi otvoritve Jugoslovanske radio-ure — so nas pa pozneje obiskali, za kar jim na tem mestu izrekamo srčno zahvalo. Malo pozneje, kot je bilo določeno se je pričel izvajati program. Prvo je nastopilo G.P.D.S. iz Ville Devoto in sicer moški in mešan zbor. Kljub neugodnim razmeram je pevski zbor častno rešil svojo nalogo. Hvala Vam tovariši! Sledil je pevski zbor S. P. D. I., kateri se je posebno častno izkazal, za kar gre vsa čast in hvala požrtvovalnemu pevovodju g. Francu 'Trebšetu. Posebno nam je ugajal mešan zbor z pesmijo "Izgubljeni cvet''. Sledile so tri deklama -cije, katere so bile prav lepo podane. Ker se je ves program vršil potom zvočnika, je odbor sklenil, počastiti otvoritev Jug. radio-ure. Točno ob šesti uri smo imeli priliko slišati to novost v Južni Ameriki, kar upamo, da bo za našo kolonijo lepega pomena. Nato je sledila veseloigra "Županova Micka". Igra kot takšna je bila še precej dobro podana, čeravno se je opazilo nesiguren nastop pri več igralcih. Predsednik G.P.D.S. je imel lep nagovor na zbrano občinstvo. Orisal je v glavnem program in smernice društva, posebno pa želi, je povda-ril, da bi se ob vsaki obletnici kateregakoli društva, odzvale vse organizacije, da bi vsaj ob takšnih prilikah pokazale več zbližanja na kulturnem polju. Prireditev je v moralnem kakor tudi v materialnem oziru bila nad vse zadovoljiva. Vsem tistim, ki ste z darovi ali pa nakaterikoli način pomagali pri naši proslavi — katera je bila res prava manifestacija našega zdravega izseljenstva — srčna hvala. Propagandni odsek. VPIŠITE VAŠE OTROKE V OTROŠKI VRTEC NA PATERNALU J i Poslopje slov. šole na Paternalu Prijateljsko obvestilo! Najboliši tečaj ZA VAŠE DENARNE POŠILJKE svojim družinam v domovino. Največjo varnost ZA VAŠE HRANILNE VLOŽKE V NAŠI HRANILNICI Brez konkurenčne cene ZA NAKUP LADIJSKIH LISTKOV za vse paroplovne družbe. TO SO UGODNOSTI KATERE VAM NUDI EDINO SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES CENTRALA: FILIALKA: Bmé. MITRE 234 CORRIENTES 1900 U. T. 33-7013 — Buenos Aires ■ Slovenski mesečnik začel izhajati "Mesečnik svetogorskega svetišča". Pod tem naslovom je izšla pr-Va številka slovenskega mesečnika, ki ga izdajajo očetje na Sveti Gori pri Gorici. Odgovorni urednik je o. Guglielmo Endrizzi, Italijan. Sodelujejo pa slovenski duhovniki, ki so prispevali več člankov. Novi mesečnik se tiska v tiskarni Lucchesija (Lukežiča) v Gorici. List je izšel na 4 straneh časopisne oblike. Uvodnik razmotriva o vprašanju: Kaj hoče biti to skromno glasilo in pravi, da hoče predvsem biti svetogorski zvon, ki bo klical in vabil vse brate od blizu in daleč na božjo pot k svetogorski kraljici, kjer se bodo obhajale največje slovesnosti, kar jih je beležila zgodovina naše dežele. Skrbel bo, da se naše ljudstvo izkaže kot vreden naslednik tistega ljudstva, ki se je prvo odzvalo Marijinemu povabilu in ji na Skalnici postavilo lepo svetišče. Zato bo svojim bralcem razgrnil svetogorsko zgodovino od prvih početkov do današnjega dne. Za tem je nekaj zanimivih člankov kratke vsebine, ki se nanašajo na verske praznike na Sveti gori ob priliki stoletnice prikazanja Matere božje na Sveti gori. Na drugi strani lista je veliko napisanega tudi o nadškofu Margottiju ter o predstojniku oo. frančiškanov o. Leonardu Belloju. S tem mesečnikom je naše ljudstvo presneto malo pridobilo. ta 56, Vrh por. Lossarini Josipina 69, Furlan Vincenc 71, Koren Kari 43, Trobec Ivana 5, Košuta Flavij 10. MOTORNI VLAKI Motorni vlaki so s 1 majem pričeli voziti tudi na progah Trst—Reka in Trst—Postojna. Pravijo, da bodo vo žili po progi proti Reki s prav veliko brzino po90 km na uro, tako da bi trajala vožnja iz Trsta na Reko komaj 75 minut. ARETACIJA RADI POSKUŠANE-GA BEGA ČEZ MEJO V bovških gorah so obmejni miličniki pred dnevi prijeli Italijana Deziderija Cavallija, ki je menda nameraval zbežati žez mejo. Odvedli so ga v Bovec in izročili tamkajšnjim karabinjerjem. RAZISKOVANJE Trst.— Pridno raziskujejo prostor kjer je bilo rimsko gledališče. Našli so več kipov zgodovinske vrednosti. Teater je bil precej obsežen in je deloma še ohranjen. SMRT KOSI Trst. — Umrli so: Ferfolja Cir 52 let, Lilič od Fritsch Marija 87, Cesar Jakob 81, Majcen por. Vata Marija 58, Cok por. Danjel Elizabeta 71, Bft-tič Ivan 81, Kovač Ivan 74, Čer-melj Josip 50, Uplašnik Romana 7, Leban Angela 64, Gostiša vd. Žni-daršič Margareta 77, Kante vd. Da-bovič Eliza 76, Furlan Josip 23, Za-fred Bruno 3, Krapež por. Stuk Marija 67, Grauner Anton 63, Godina Mihail 52, Blažica Franc 59, Pahor Franc 55, Požar Jakob 72, Dougan Ana 45, Rožar vd. Mikolavčič Katarina 74, Turna Anton 72, Kranjc Karel €7, Sabadin vd. Matejčič Karoli-na 76, Radonič por. Beska Margare- Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno modorño zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOZA: Kronini izpahi, mozoljiki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. tIVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: KnSelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanjo, rane. 6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. OBLO, NOS, U8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE 9 30*-PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naé zavod s svojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPECIJAIJSTI le edini t« ki so pregloboko v razcepih stari i konkurene, predvidevajo nazadovanje. Objektivno je treba povedati, da ima Trst že svojo zasnovano cesto in da bo v pričakovanju bodočih razvojev obdržal svoj evolucijski ritem z gotovostjo, da bo zmogel sprejeti z j isto silo tako slabo kakor dobro, za-j vedajoč se po svojih zgodovinskih iz-¡ kušnjah, da ni dobro vse, kar se zdi jo." tako in slabo vse, čemur tako prav Alessi pravi dalje, da so po Prl" ključitvi prišle zopet na dan star® naloge in stalne hipoteze, razne Čud-j ne supozicije, strah in upanje ter d» je vse to v enem trenutku odstrani Mussolini s svojo jasno in svečano besedo: "Tudi v novem mednarodnem položaju bodo tržaški interesi zaščiteni z vso skrbnostjo". Trst, bogato in srečno mesto, cilj mnogi, je spomladi 1915. poslalo ko prostovoljce v italijansko armado "svojo mladino brez razlike na na-narodnost". "Ruggero Fauro je pisal 1. 191«*; Rim je z vojaki maloštevilnih leg'J latiniziral svet, v Trstu je nekaj t'S°-čev Italijanov absorbiralo v te enega stoletja blizu stotisoč Nemce in Slovanov. To je resnica, ki danes, kakor bo \eljala jutri. V elj tudi za pesimistično hipotezo /ara" katere je jasen namen špekulacije-Anschluss ni napravil nobenega problema za Trst. ker tržaški problem je bil rešen z italijanskim orožjem bitki pri Vittorio Veneto". ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVlč de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 i» 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 od IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordlnira od 9 uro zjutraj do 20 uro zvočor. LIMA 1217, I nadstr. U. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos Aires V Bosni izsledili platinovo rudo Prvo nahajališče platinove rude v Evropi so našli pred nedavnim v Bosni v bližini Dervente. Neki gostilničar iz tega mesta je namreč poslal zadnjič na belgrajsko tehnično fakulteto neke kose čudne rudnine, ki jo je našel v okolici Dervente, da bi jo tam preiskali strokovnjaki, če je res kaj vredna. Na belgrajski univerzi pa so ugotovili, da je v teh kosih rudnine precejšnja množina platine in še nekaj drugih dragocenih kovin. To analizo je izvršil profesor dr. Leko, ki je omenjenemu gostilničarju na veliko veselje sporočil, da poslani "pesek" vsebuje kar precej platine, dalje nekoliko srebra, prav neznatno količino pa še zlata. Platine je v tej rudi toliko, da bi se jo splačalo pridobivati. To je vsekakor v Evropi edinstven primer. Do zdaj namreč v Evropi še niso odkrili nikjer nobenega nahajališča platinove rude, razen na meji med Evropo in Azijo — na Uralu. KONGRES ODSEKOV DRUŠTVA ZA CESTE V LJUBLJAJNI Vsi odseki društva za ceste bodi» imeli 5. junija svoj kongres v Ljubljani, tako je bilo sklenjeno na včerajšnjem občnem zboru tega društva v Beogradu. Občni zbor je bil v beograjski inženirski zbornici in so se ga udeležili zastopniki odsekov društva za ceste iz vse države. Pri volitvah je bil izvoljen spet stari odbor s predsednikom Svetislavom Milo-savljevicem, bivšim prometnim ministrom. Nad kongresom v Ljubljani je prevzel pokroviteljstvo kr. namestnik knez Pavle, častno predsedstvo pa predsednik vlade dr. Milan j Stojadinovič. NEMČIJA ZOPET POTREBUJE NAŠE DELAVCE Delavce za Nemčijo zbira ponovno mariborska javna borza dela pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Za delo v Nemčiji se je tudi iz Slovenskih goric odločilo mnogo naših delavcev. Oni delavci, ki so iz teh krajev odšli na delo v Nemčijo, so že poslali domov prvi mesečni zaslužek, kolikor ga niso sami porabili za najnujnejše potrebe. Nekateri so poslali domov po 10 nemških mark, kar bi bilo okoli 14. dinarjev našega denarja. Zdi se, da so Slovenske gorice postale naša druga izseljenska pokrajina. POLJSKI DIJAKI POSETIJO DALMACIJO .. Velike ekskurzije poljskih dijakov bodo v naše dalmatinske kraje tekom junija in v juliju. Prvo skupino bo pripeljal ravnatelj gimnazije v Katovicah prof. Vilim Frančič. IZKORIŠČANJE BARSKIH RUDNIKOV Da francoska družba barskih rudnikov dela z ogromnimi dobički kaže računska bilanca preteklega leta. Vsega skupaj bo družba izplačala na dividende okrog 79 milijonov frankov, prejšnjeleto pa jih je izplačala "le" 46 milijonov. Poleg tega, da so se dividende toliko povečale, si je družba zagotovila v obliki neplačanih dobičkov še velike rezerve. Čisti dobiček se je v lanskem letu nasproti letu 1936 več kot še enkrat povečal, in sicer od 51 na 107 milij. frankov. To je tudi ena izmed tistih družb, ki v veliki meri izkorišča naše naravno bogastvo, uživa pa poleg tega še precejšnje ugodnosti, n. pr. pri plačevanju davka in podobno. Mussolini govori o vojaški moči Italije Mussolini je držal 30. marca pred senatom govor o vojaški moči Italije. V dvorano senata je stopil ob petju "Giovinezze", ki jo jepela publika in senat. V svojem govoru je podal Mussolini sliko vojaškega razvoja države v teku 13 let, odkar je vzel on oblast in upravo nad vojnimi močmi. Mussolini je dejal, da lahko Italija mobilizira do 9 miljonov ljudi in da lahko na mah postavi 4 do 5 milijonov borcev v prvo linijo. Hotel je s tem pobiti trditve inozemskega mnenja, ki vztraja na tem, da je vojna v Afriki, kakor tudi ustanovitev dveh armijskih korpusov ter udelež: ba prostovoljcev v Španiji, vojaško moč Italije oslabila. "Nasprotno moč Italije se je v vsakem pogledu znatno povečala." Mussolini je dal priznanje vsem onim, ki so se borili in pripomogli do zmage v raznih vojnah in akcijah. Rekel je, da bodo vsi oni, ki imajo izkušnje iz dveh ali celo treh vojen, stvorili v danem trenutku eno, ali več armij odrejenih za napad. Morala vseh čet je odlična in fizična kakor politična priprava bodoih rodov, ki morajo zamenjati slavne veterane, se neprestano boljša. Dalje je dejal v svojem govoru, | da 8.176 tovarn zaposluje okoli 600 tisoč delavcev, ki delajo pod vojaško disciplino samo za vojno in to neprestano. Italija ima namen da pripra-yi ljudi na hitro vojsko. Predvsem je treba imeti harinonizacijo zemne vojske, vojne mornarice in zrako-plovstva, radi ostvaritve edinstvenega vodstva v integralni vojni, t. j. v hitri in neizprosni vojni. V Italiji se bo vodila vojna, kakor je bilo to v Afriki po naredbi kralja, po enem samem človeku. "To bom bil jaz, če Jni bo usoda še enkrat zadala to težko nalogo." Dalje je govoril o mornarici. Dejal Je, da so stare križarke obnovljene, "i da se grade 4 drednoti po 35.000 ♦on, ki bodo skoro dograjeni. Trdil P» je, da ima Italija najmočnejšo "oto podmornic na svetu in da ji bo v tem oziru le težko odvzeti prvenstvo. Vsi napori režima gredo za tem, da se ljudstvu vzgoji pomorska zavest v imperialnem smislu besede. Zrakoplovstvo je pričelo šele po prihodu fašizma na vlado živeti. V desetletju 1924—1934 se je izvršila glavna organizacija. V nadaljnih 4 letih pa se je italijansko letalstvo dvignilo med prve na svetu. "Okoli •r>8.()()() ljudi se nahaja zaposlenih pri konstrukcijah aparatov in motorjev. Napori gredo za tem, da se zgrade aparati iz metala z dvemi ali tremi motorji. Vsi italijanski letalci uživajo pravljično Rlavo in izzivajo splošno občudovanje radi svoje sposobnosti in hrabrosti. Italija ima lahko 20 do 300.000 pilotov in kar so tiče Nnhozemskega letalstva, je organizaba že gotova. Številni aerodromi, razne ravnine, ki lahko služijo v to «vrbo, večje število skritih letališč in ostalo, je že gotovo, kakor tudi vse zaloge za gorivo in strelivo. Načela letalske vojne gredo za tem, da se v čim večji meri izzove panika pri nasprotnikih, da se gospodari v ozračju nad nasprotnikovim ozemljem in da se ubije pri nasprotniku samozavest. Kar se tiče obrambe pred napadom, pa Mussolini poziva vse one, ki si lahko omogočijo bivanje v manjših mestih, na vasi ali kje zunaj mesta, da podvzamejo potrebne korake, ker bi sicer istočasno evakuacija velikih mas iz mest, lahko oteževala mobilizacijo, če bi se ji pristopilo šele v začetku vojne." Ko je povdaril še važnost fašističnega miličnika, je Mussolini dobesedno dejal: "Po vsem kar sem vam danes povedal, se nadejam, da sem v vas učvrstil neko močno prepričanje in to prepričanje je, da so vojaška vprašanja osnovna, državna in narodna vprašanja in da radi tega posveujem jaz tem vprašanjem največji del svojega dnevnega dela. To delo mi je zelo olajšano radi stalne dragocene pomoči, ki mi jo nudijo državni tajniki... Z njimi skrbno razpravljam in proučujem vsako materijalno in osebno vprašanje iz področja državne obrambe. Mislim, da seje v vaših dušah ustvšarilo še neko drugo prepričanje — prepričanje da bi vsakdo, ki bi se dotaknil pravic ali interesov naše domovine, v trenutku na kopnem in na morju in z neba dobil gromek in dostojen odgovor vsega naroda pod orožjem. Ko smo si v tem na jasnem, bi želel, da bi se ustvarilo v vas še tretje prepričanje, t. j. da je pri nas vse in vsak na svojem mestu in da lahko mirno spite. Toda ravno zaradi tega, ker smo tako delali in ker se lahko pohvalimo z marsikaterim končanim delom, vam moremo mirne duše reči, da je ostalo še marsikaj, kar se mora storiti, in to bomo storili in dosegli za vsako ceno!! Mi ne maramo vedeti za iluzije in utopije. Zato smo tudi zapustili ženevski lokal, kjer se krčmari s temi dvemi artikli. Ono, kar je vedno odločevalo v odnošajih med poedini-mi nac.ijami, in kar tudi danes odločuje, to je vojni potencijal vsakega naroda. A ocenjujoč svoj vojni potencijal, jemljemo kot prvo in glavno merilo za stopnjo duha našega naroda. Mislim, da ni bil duh italijanskega naroda nikoli tako močno ukoreninjen, tako dovršeno razširjen na vse sloje naroda, tako močan z voljo, in tako poln zavesti, kakor je danes. Ali je mogel Napoleon Buonaparte, ta Italijan, ki je v Fran ciji našel primerno sredino za razvoj svojega genija, sploh kedaj to predvideti? Ko je zahteval za časa španske vojne maršal Suche od njega italijansko divizijo Palombini kod zelo zanesljivo: mu je cesar odgovoril: Prav pravite, maršal. Ti Italijani bodo nekoč prvi vojaki na svetli! In mi hočemo to sedaj postati. Želimo, da se nekdanja Napoleonova prerokba pretvori v sodobno stvarnost, v stvarnost, fašistično in rimsko:" GRADBA ŽELEZNIŠKIH PROG Še letos bodo začeli graditi nor-malnotirno železniško progo Karlo-vac-Bihač, nato progo Cačak-Kralje-vo-Valjevo-Zvornik-Tuzla - Doboj in Banjaluka ter Banjaluka-Bihač in Sarajevo-Brod. Z graditvijo teh železnic bodo vsi notranji predeli naše države dobro zvezani po normal-notirni želenici z morjem. Dosedanja zveza Zagreba z morjem preko Ogu-lina bo z novo progo preko Karlov-ca, BihaČa in Kina skrajšana za več kot 100 km. Tudi Nemci si bodo ogledali našo Dalmacijo Z velikim nemškim prekoocean-skim parnikom "Mihvaukee" se bo v kratkem pripeljalo v našo Dalmacijo okoli 400 Nemcev. Zanimanje Nemcev za našo dalmatinsko obalo se je zadnje čase zelo povečalo, kar gotovo vsaj v neki meri pričajo pogosti skupinski izleti Nemcev na naše Primor je. Parnik "Mihvaukee" opravlja drugače redni prekoocean- ski prometna progi hamburg-New-york. Nemškim izletnikom, ki se bodo s to veliko nemško ladjo pripeljali v Split, bodo stavili tu na razpolago dve manjši ladji, s katerimi bodo Nemci obiskali še nekatera druga obmorska dalmatinska mesta. Tako si bodo predvsem ogledali zgodovinsko znameniti Trogir, ter otoka Brač in Vis. KOBILICE V HERCEGOVINI Velike jate kobilic delajo nadlogo po Hercegovini ter uničujejo vinograde in posevke. Tamkajšnji kmetje in vinogradniki si na vse načine prizadevajo, kako bi jih ugonobili, toda nimajo nič uspeha. Zato so zaprosili za pomoč na banovini in v kmetijskem ministrstvu. Kobiličja zalega v teh krajih je že stara stvar. Pred setimi leti so kobilice v okolici Stolca požrle prav vse posevke in uničile tudi trto. Kmetje se zato upravičeno boje, da bi se ta primer letos ponovil. JUGOSLOVANSKI TOBAK ZA ČEŠKOSLOVAŠKO Našega tobaka je tudi letos precej kupila uprava češkoslovaškega tobačnega monopola. Naročila ga je o-koli 40 vagonov. Polovico, t. j. 20 vagonov, ga že pripravljajo za izvoz na Češkoslovaško in ga bodo v kratkem poslali preko Splita, druga polovica pa je naročena za nekoliko pozneje. Letos pa se izredno zanimajo za naš tobak tudi Poljaki. Tudi ti so namreč letos naročili precej večje količine tobaka pri nas, kakor prejšnja leta. ITALIJANI POSEČAJO NAŠO JADRANSKO OBALO Italijani v zadnjem času v velikem številu obiskujejo našo jadransko obalo. Tako je te dni prispela v Bo-ko Kotorsko spet večja skupina članov italijanskega Touring kluba. Iz Kotora je odpotovala v Cetinje, kjer si je ogledala tamkajšnje znamenitosti. ZASTOPNIKI LIKOVNIH UMETNIKOV OBISKALI RAZNA MINISTRSTVA Zastopnike likovnih umetnikov iz Ljubljane, Zagreba in Beograda so te dni sprejeli v več ministrstvih v Beogradu, med drugim pri predsed-ništvu vlade, prosvetnem ministrstvu, prometnem in gradbenem ministrstvu, sprejel jih je pa tudi notranji minister dr. Anton Korošec. Likovni umetniki so na vseh teh mestih izročili svojo resolucijo, ki so jo sprejeli 19., 20. in 21. marca na kongresu v Lubljani. Ministri so se pri omenjenih sprejemih zelo zanimali za delovanje in uspehe likovnih u-metnikov ter tudi obljubili, da bodo podpirali težnje naših umetnikov, posebno pa ugodili upravičenim zahtevam, ki so jih likovni umetniki izrazili v svoji ljubljanski resoluciji. ŽELEZNIČARJI DOBE SANA-TORIJ Velik nov sanatorij na Strmcu pri Daruvarju je začelo graditi pred kratkim zagrebško železničarsko rav nateljstvo na lastne stroške. Bo predvsem namenjen za obolele železničarje. To bo velika moderna zgradba, v kateri bo okoli sto bolniških postelj. Stal bo v bližini sedanjega starega sanatorija "Strmec". Nadejajo se, da bo dograjen in odprt že letos jeseni. OBRTNIŠKA RAZSTAVA V ZAGREBU Na veliki obrtniški razstavi, ki bo v Zagrebu od 4. do 12. junija letos, bo prikazano delo 25 najzanimivejših obrti. Pravijo, da takšne obrtniške razstave v Jugoslaviji še ni bilo. Vsa razstava je zamišljena kot velik sodoben film, ki bo obiskovalce vodil od začetka do konca skozi to razstavo in jim na vsakem koraku prikazal nekaj novega, zanimivega in koristnega. V DALMACIJI SE OBETA DOBRA VINSKA LETINA Dalmatinska trta letos izredno dobro obeta. Pravijo, da takšne trgatve, kakršna bo letos, že davno niso imeli. Na eni sami trti je pognalo 30 do 40 grozdov. Lani so v dalmatinskih vinogradih pridelali okrog 675 tisoč hektolitrov vina, letos pa upajo, da ga bodo nad 1 milij. hI. Dalmatinski vinogradniki se samo boje, da ne bi vseh njihovih nad prekrižalo slabo vreme. Dosedanje, ne preveč dobre vremenske razmere trti še niso škodovale,čeprav so bili vinogradniki ^e v velikem strahu. SARAJEVO DOBI NEBOTIČNIK Prvi nebotičnik v Sarajevu nameravajo zgraditi. Zgradilo ga bo sarajevsko finančno ravnateljstvo. Nebotičnik bo imel menda kvečjemu dvanajst nadstropij. V njem bodo imele svoje prostore vse finančne ustanove v Sarajevu. KULTURNI TEDEN V CELJU Začetek maja je priredilo mesto Celje celjski kulturni teden, v katerem je bila prirejena razstava celjskega tiska, razstava slik. Poleg tega so bili prirejeni posebni glasbeni, pevski in literarni večeri, kakor tudi prva javna predstava opere žalskega rojaka generala g. Risto Sa-vina "Matija Gubec". Kulturni teden je nad vse pričakovanje lepo uspel. 4 »5 ■m m s ;t: Ruska klinika $ $ za vse bolezni ¡¡5 «¡5 Sp Za venerične bolezni, spolne bolezni, * bolezni krvi, splošno slabost razpola- A $ ga klinika s posebnim konzultorijem, $ A kateri se nahaja pod vodstvom pozna-$ nega specialista za navedene bolezni »:< >»> yx< >sb< m*. >ae-:: ya& AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G O DEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 I i v S? * i i p I r $ i i y "ranigr^ iMniMiíwrii-r-irfi--iiiir-i)iri"iiwir"'lMniririiMrwn UMU IIMMIHU .rf Jugoslovanski vojaki na soško fronto Vojaki bivšega 96'. karlovškega polka bodo letos na Binkošti obiskali soško bojišče. Tam bodo počastili spomin na njihove tovariše, ki so padli na bojišču 3. junija bodo z avtomobili potovali skozi Ljubljano in nato naprej preko Postojne in Vipavske doline k Soči. dopolddne. Vsak dan bo redno potniško letalo odletelo iz Zagreba ob 12.25 in prispe v Benetke ob 13.45, v Milan pa ob 15.15. RAZSTAVA REČNEGA BRODOV-A V BEOGRADU Razstava rečnega brodovja Male zveze je bila včeraj odprta v umetniškem paviljonu Cveta Zuzorič na beograjskem Kalemegdanu. S pomočjo grafikonov so tu na zanimiv način prikazali stanje rečnega ladjevja v vseh treh državah, ki so članice Male antante. Ob priliki otvoritve te razstave je bilo tudi nekaj govorov. Med drugimi sta govorila tudi naš prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki je poudaril v prvi vrsti velik pomen rečnega ladjevja na Donavi, ter češkoslovaški poslanec Jan Žiška. OTVORITEV SPOMLADANSKEGA VZORČNEGA VELESEJMA Prvi spomladanski vzorčni vele-sejem v Beogradu je bil odprt v soboto 30. aprila dopoldne ob 11. K tej otvoritvi so prišli tudi najvišji predstavniki naše države in vsi tuji poslaniki v Beogradu. Ob otvoritvi je imel najprej krajši govor predsednik beograjskega društva za prirejanje velesejmov Stojadinovič, ki je prisrčno pozdravil poleg ostalega številno zbranega občinstva predvsem kneza namestnika Pavla, kne-ginjo Olgo, številne ministre in tuje diplomate. Za njim je spregovoril beograjski župan Vlada Ilič, ki je poudaril velik pomen tega velesej-ma tudi za mesto Beograd samo. Daljši govor pa je nato imel tudi trgovinski minister dr. Vrbanič. Svoje veliko zadovoljstvo nad pomemb-. no prireditvijo 1. spomladanskega velesejma pa je izrazil tudi kraljevski namestnik knez Pavle. Zračna zveza Milan-Zagreb-Beograd-Bu-karešta Zračni promet med Milanom, Zagrebom, Beogradom in Bukarešto se je začel z majem. To zračno zvezo bodo vzdrževala italijanska, jugoslovanska in romunska letala. Progo bodo letala preletela vsak dan enkrat. 2. maja je že priletelo italijansko potniško letalo družbe "Ala Lit-toria" v Zagreb. Z njim se je pripeljal predstavnik italijanskega ministrstva civilnega letalstva. Ob tem prvem prihoru italijanskega potniškega letala na zagrebško letališče so bili navzoči tudi predstavniki italijanskega konzulata v Zagrebu ter predstavniki naših oblasti. Letalo prispe v Bukarešto ob četrt na pet pse*. <«• ;<♦>. - <♦> •:♦> <♦> <♦> <«• >■ KROJAČNICA 'GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) se- -se- se- <♦> :»> •:♦> <♦> <♦>.: se :• -se- » » :♦> :♦> <♦> :♦> -se- fotografija! "LA MODERNA" Í Edina in najbolj poznana * fotografija v slovenski $ koloniji Sporočam slovenski naselbi- $ ni, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse $ preuredil ter razstavil moje de- § lo, kjer se bo lahko vsak pre-pričal o mojih neprekosljivih $ izdelkih. A VELIK POPUST PRI * FOTOGRAFIRANJU * Ne pozabite A FOTO "LA MODERNA"* S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 9 CERKEV V TROGIRJU BO SPREMENJENA V MUZEJ Cerkev sv. Janeza Krstnika v Tro-girju bodo spremenili v muzej, takšen dogovor je bil sklenjen te dni med splitskim semenišem, tujskopro-metno zvezo, konservatorsko upravo in trogirsko občino. V tej cerkvi bodo imeli odslej shranjene vse arheološke znamenitosti mesta Trogirja. Za preureditev cerkve v muzej je "Putnik" že dal 50.000 din, konser-vatorski urad pa 40.000 din. obtožen, da je ranil karabinerja Melisa dne 27. marca, ko ga je ta od-vedel v zapor ker je bil osumljen, da je ukradel kolo. Trst. — V marcu je bilo prodanih oz. kupljenih 60 imovin za skupno vsoto 8,200.525 lir. V mestu samem je bilo prodanih 12 hiš, ki so stale preko 6 milijonov lir. Ostalo odpade na hiše in posestva v predmestjih. Trst. — Prefekt je izdal naredbo, da morajo vsi hišni posestniki javiti sindikatu vse prazne lokale, ki jih oddajajo v najem. Prav tako morajo javiti, ko dobijo najemnika. Za pre-kršitev so predpisane občutne kazni. Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen Vrtovec Marij, ker ni zakrivil nesreče z motornim kolesom, pri kateri je bil težje ranjen Pahor Anton iz Štori j. Trst. — Agencija Štefani javlja, da so prišli ljubljanski akademiki v Milano in si ogledali razne zanimivosti. Trst. — Pri delu v tovarni "Ilva" je prišlo delavcu Antonu Kodriču, staremu 29 let, nenadoma slabo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Trst. — Neznanec je pretepel Alojza Žerjala, starega 25 let, iz Cabro-vice. Ljubljanski župan dr. Adlešič odpotoval v Severno Ameriko 5. maja je odpotoval iz Ljubljane ljubljanski župan dr. J. Adlešič s soprogo v Ameriko, kjer bo prisostvoval slavnostni otvoritvi jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu ter raznim drugim prireditvam. Ponesel je s seboj več daril, namenjenih raznim ustanovam. Ljubljansko mesto bo Clevelandu podarilo kip akademskega kiparja Toneta Kralja "Slovenka" v narodni noši pod naslovom "Pozdrav". Dalje bo izročil dve darili slovenskih mest za univerzo v Pittsburgu. V njej je posebna "jugoslovanska dvorana" in bo župan za to dvorano izročil krasen portret našega pesnika Franceta Pre šerna, ki ga je izdelal Božidar Ja-kac. Poleg tega pa bo izročil univerzi še portret Jurija Vege našega največjega genija v matematični znanosti, ki ga je izdelal Matija Sternen. Za predstavnike ameriških oblasti in slovenskih organizacij pa je ponesel župan seboj originalno vezane vse letnike "Kronike slovenskih mest", nadaljna darila so velike fotografije, panorame naše I bele Ljubljane in zbirke drugih po-J krajinskih in folklorističnih posnet-' kov. Trst. — Na predlog ministrskega predsednika je bil senator Tolomei, znani strokovnjak v poitalijančeva-nju nemških imen v Južnem Tirolu, imenovan za grofa. Trst. — V marcu je bilo 140 porok (v febr. 103), rojenih je bilo 326 (v febr. 311), umrlo pa 371 oseb v febr. 297). Sežana. — Družina šavli je dobila 700 lir nagrade za rojstvo dvojčkov. Štanjel. — V nedeljo 3. aprila sta trčila dva avtomobila pri čemer je bil ranjen 27 letni šofer Srežko Bertok. Št. Peter pri Gorici. — Po treh mesecih trpljenja v hudi in mučni bolezni je umrl znani Štefan Gomišček strokovni mizarski delavec iz Št. Petra pri Gorici, star šele 34 let. Soža-lje! Trst. — Orožniki so prijeli Vladimir j a Ličena iz Rihemberga, ki je KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 NAGRADE ZA POŽIVITEV UMETNIŠKIH DEL Da poživi umetniško ustvarjanje je razpisala banska uprava dve bogati nagradi. Za najboljša slovenska izvirno leposlovna dela, ki bodo izšla v t:sku v dobi od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939 razpisuje banska uprava več nagrad v skupnem znesku 20.000 din. Prav tako razpisuje več nagrad v skupnem znesku 20.000 din za najboljše slovenske likovne umetnine, ki bodo upodabljale prizore iz slovenske zgodovine. Za nagrade pridejo v poštev le kipi, slike in risbe, ki bodo nastali v dobi od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939. Sporočam, da sem se preselil iz ulice Morlote 239 v ulico TINOGASTA 523 1, Villa Devoto, I kjer bom odslej izvrševal mojo i krojaško obrt. ; Kakor doslej, bom tudi v bodoče nudil prvovrstno postrežbo po zelo zmernih cenah, v čemer naj se vsak sam prepriča. Vljudno se priporoča Ciril Podgornik ' <♦:• se- -se- <♦> •:«••;♦> <♦> $ Z A P E R A M U S $ IN POVRŠNIKE ^ $ dobite najboljšo postrežbo V — v — GRADBENI MINISTER STOŠO-VEČ V SLOVENIJI 4. maja se je pripeljal iz daljšega potovanja po Italiji, Švici in Nemčiji na Bled gradbeni minister Stošovec s spremstvom. V tujini si je ogledal moderne načine graditve sodobnih cest. Svoje enodnevno bivanje v Sloveniji je porabil za to, da si je ogledal naše ceste in dela za njih modernizacijo. Imel je več konferenc s strokovnjaki banske uprave in je tudi obiskal g. bana, kateremu je obljubil, da se bo zavzel za modernizacijo naših cest in da bo tudi poskrbel za potrebna sredstva. NABIRANJE PRISPEVKOV ZA ODKUP PREŠERNOVE ROJSTNE HIŠE Z nabiralno akcijo, ki se je začela) po ljudskih šolah za odkup Prešernove rojstne hiše so bila nabrana potrebna denarna sredstva. Šolska zbirka je znesla skupaj 150.000 din, in je bila s tem denarjem odkupljena. Prešernova domačija — Ribičevimi. Za ureditev tega starega kmečkega doma iz leta 1800 pa je potrebnih še kakih 50.000 dinarjer. Odbor, ki vodi vso nabiralno akcijo se sedaj obrača na slovensko javnost, na odrasle zasebnike naj ti zberejo še to. Darove zbirata Nova založba in Tiskovna zadruga, ki izdajata za vsako darilo posebno potrdilo. Ni dvoma, da bo tudi ta akcija hitro uspela in da bo spomladi leta 1939 "Prešernov dom" že urejen in odprt ca obiske. Praktični nasveti Kako očistiš z blagom prevlečene predmete. V dveh litrih tople vode raztopi košček mila, primešaj tri žlice salmiaka in dobro zmešaj. V to tekočino pomakaj krtačo in krtači po blagu. Krtači pa vedno v eno in isto smer. Nato predmet skrtači še s čisto vodo. Krtačo pa vedno malo o-tresi, da blaga preveč ne zmočiš. Nato zbris1 še s suhimi čistimi krpami in postavi na pvepih, da se blago hitro posuši. ;•:♦> <♦> •:♦> <♦> •:«• •:♦> >;♦>: -se- <♦> Š Telefon: 59-0522 - Bs. Aires :♦> se- <♦> se- se- -se- se •:«••:♦>>. S i $ CJ5 V 'i i v á v Ú v $ i S RESTAURANT RECREO "EL CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik PETER BASSANESE JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires •se- se- •:« -se- •:♦> •:♦> se- -se- :«••:♦:• -se- •:♦> -s» -se- -se- se- <♦> se- -se- •:♦:• •:♦;• -se- -se- -se- -se? -se-v I v x i $ $ i Klinika Profesorja Dr. Car bal lo $ Notranje bolezni, zunanje in krvne MOŠKI IN ŽENSKE žarki X - Zdravniška elektrika - Analize Bolniki so pregledani osebno po Dr. Carballo Sprejema od 16—20. Ob nedeljah od 10 do 12. Pregled $ 3.—. 'i II i v CV v v v v {Ji Ú Ú v Ü K* '1 i Krojačnici LEOPOLD UŠAJ LA VALLE 715 BUENOS AIRES -se- ■»:■ ■»:■ -se-se-se- -ae- <«• m » -se- •» -se- -se- wm <♦> se- se 4 v I i I § $ v $ š s* i * V »p i § $ A s ¡S § 'i 'i v & V i RESTAURANT - CERVECERIA "MONFERRATO" Prenočišče za družine in potnike. Domača hrana ob vseh urah. Izvrstna tuja in domača vina. Priporočata se vsem slovenskim rojakom VUGA & SREBRNIČ LEANDRO N. ALEM 1862 U. T. 41 - 2771. - Buenos Aires (Štiri kvadre od postaje Retiro) Naznanjam da sem otvoril T vsem znano ARMEN DIA 494 7,., ^Paternal — Buenos Aires ■• •se- se- <♦> se •:«■ •:♦> se se- •:♦>>> Za kratek čas Nobena lopovščina ni prevelika, da bi je ne skušal še kdo ponoviti. Vse, kar delam, je človeško, vendar ni vse opravičljivo. Ko bi se vsa neumnost dala izmenjati v denar, bi nastala strašna inflacija. * Vojno je baje treba humanizirati; seveda jim ne pride na misel, da bi raje humanizirali ljudi. Zato bo treba najti takšen način pobijanja ljudi, da bodo vojaki umirali, še preden bodo stopili v vojaško službo. Poizkuse menda že delajo, ko pobijajo v zaledju otroke. Kakšna bi naj bila bolj "humana" vojna? * Kdor ne veruje v sebe, ne sine pričakovati, da bodo veroval? vanj drugi. ZALOGA DOBREGA VINA Franc Kurinčič Kadar imaš ohcet; krst; obisk in sploh kadar rabiš vino; obišči ali pokliči na telefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom postregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 BUENOS AIRES j GOSTILNO i 'Gruta de Postumia' t I kjer boste v vseh ozinh dobro t i postreženi z dobro domačo hra- t no in dobrim vinom. Cene zmerne. »I Priporoča se cenj. rojakom I IVAN GAŠPARIŠIČ t i i Av. Alcorta 2363 ■>■■»..»^t»«'•"•"•"i se- -se« -se- •:♦> -se- -se- •:♦> •:< Expreso "Corizia" FRANC LO.TK Callo VILLAKOEL 1476 U. T. 54 Diirwin 51 7l' in 20D4 - -se- -se- •:♦> <♦> -se- -se- -se- -se-j Zalog a vina Imam v zalogi vseh vrst najboljšega vina po nizkih cenah, na debelo in drobno. POSTRKŽHA TUDI NA DOM Priporoča se vsem cenjenim rojakom in gospodinjam STANTIČ STANISLAV Triunvirato 3984 — Bs. Aires u. T. Cl—3226 REKLAMNA CENA Casa J AIME Tapecirano pohištvo za spre-jemnico, 6 komadov $ 65.— AVDA. SAN MARTIN 2700 U, T. 59-0504 Buenos Aires (n a s p r o t i p o š t o) 0 BIRMI IN ŠE KAJ Tone Zaspane se je bil namenil, da bo tudi pogledal malo od blizu, kaljo zgleda tukaj taka slovesnost s škofom. Zakaj če prav imamo škofe vsak dan, in ne le enega, temveč kar štiri ali pet, slovenska birma se pa ne vrši vsak dan in še nikoli do one nedelje je ni bilo. No, to bom pa že šel pogledat in še kak očenaš mogoče zmolil. Saj ne bo nič napak, tako je prevdaril Tone Zaspane... Teški so bili njegovi udje, zato pa so bile lahke sanje. Kako so možnar-ji pokali, kako so zastave .vihrale na mlajih, kako se je prelivala množica naroda, velikih in malih, mimo štan-tov zvrhanih samih dobrot in prijetnosti. .. Tako je sanjal Tone in čakal pridno smrče, kdaj bodo zaželi ¡ no se je obrnil. Ni minilo pet minut, že je bil "fiks vuid fertik". Malo nerodno mu je pa bilo, ker namenil je prejšnji dan, da hoče biti točen, zato ker je že domneval, da bo več takih, ki bi njegovo ime zaspanega po pravici nosili in ki bodo zamudniki. Da bi torej število pravočasnih povečal, tako je v svojem dobrem srcu Tone nameril. Zato pa je pohitel, kar se je dalo in glej ga: bil je pravi čas na mestu. Le škoda, da nimamo ne turna ne zvonov. S kakim veseljem bi šel Tone potrkavat tej slovesnosti. Tega ni b lo. To je pa le bilo Tonetu v prijetno zadoščenje, da ni bil med zamudniki. Pa tudi svojega birmanca je kmalu imel. Saj ga je že čakal. Birmanci in botri. pokati možnarji, kdaj potrkavati zvonovi, kdaj se pripelje škof.... Vse te slovesnosti so se mu v sanjah tako živo vrstile ena za drugo, da mu je sen postal popolna resnica. Ura pa je mirno tiktakala svojo pot. Dan se je vlival v sobo, solnce samo je prineslo Tonetu poljub skozi reže-čo špranjo v vratih... Tonetu je vse to prav lepo šlo v njegovo sanjsko podobo, zakaj nič popolna ne bi bila podoba birmanske svečanosti brez jasnega solnca... Ko bi zares pokali možnarji, ali zvonovi potrkavali! Saj Toneta bi to gotovo zbudilo, tako je pa Zaspane zmagoval nad Tonetom, ki se je span cu nazadnje vendarle izmaknil in začudeno pogledal naokolu in se zavedel realnosti, da se je ravnokar prebudil in da bo skoro deveta ura. Tone se je za zaspanega le pisal. Oni dan je zaspan tudi res bil in je zaspal... a ko je pa k sebi prišel, ga je bilo samo videti treba, kako ur- Pa le glej Lojzek, da se mi ne zgubiš. Ves čas se me moraš držati. In le daj, da se boš lepo obnašal. In tako se je tudi zgodilo. Ob škofovem vhodu je bilo komaj kakih 200 oseb navzočih. Saj je bilo res nekoliko zgodaj, toda treba je bilo začeti z zgodnjo uro, zato da se preveč ne bi zavleklo. Nad vse lepo so priredili cerkev. Vsa v cvetju je bila, vsa polna luči. Razmaknili so sedeže in je gostoljubno čakala prostrana cerkev, da sprejme škofa in vernike. Gospod Jože in Janez sta sprejela prevzvišenega in vodila pred oltar, kjer se je oblekel za sveto mašo. Pevci pa so mu zapeli pozdravno pesem. Ni se motil Tone, ko je sodil, da bo precej zamudirkov. In ti so prihajali vse bolj in bolj in se je cerkev polnila in tudi napolnila. Zadnji so mogli prisostvovati le skozi vrata. Lepa pesem, ki je doli iz kr.ra prijetno objemala vse navzoče, je hite- la tudi ven na cesto in začudeno so postajali pešci, ki jih je pot mimo vodila, kaj se vendar vrši v tem zavodu, kjer je vendar le dekliška šola, a danes pa vse hiti tja notri. In to petje njim neznano... Tembolj prijetno pa je bilo Tonetu in vsem rojakom. Med oznanilom je zvedel Tone, kar je bilo njemu kot botru vedeti treba in še marsikaj drugega, glede slovenske službe božje v Bue-nos Airesu in da bomo spet kmalu imeli lepo slovesnost. 29. maja popoldne ob 3 uri in pol se vrši namreč shod v Lurdu, tam doli onstran Ville Devoto. Lani je bilo to nekaj prelepega, tako se je Tone spomnil. Tudi letos pojdem. Kar ómnibus 69 bom vzel, tako si je namenil in še Lojzka bo vzel s seboj. Gospod Janez je pozdravil po špan sko gospoda Škofa manseñorja dr. Antona Roceo, ki je ljubeznjivo prišel med nas kot oče med svoje otroke. Po končani maši so se birmanci lepo v vrsto postavili. Pa nič tega. kot je običajno v tej deželi: s kričanjem in protestiranjem in zabavljanjem. V vzornem redu, kot vojaki, so se postavili moški in ženske, dve vrsti od oltarja do vrat in še naprej. Mali in veliki. Kar gledal je Tone. Saj se je prav poleg njega postavil postaven mož in ob njem... saj res: njegov sin je. Tako torej, lepo: Oče in sin oba k birmi. Lep nauk /a onega fanta, ki ga je sram s 14 leti, da bi k birmi šel. Če je že sedaj sram vere onega pobiča, kako si bo vero ohranil pozneje, ko jo bo treba braniti na vso moč in z vso stanovitnostjo, ko bo živel morda sredi samih nevernih tovarišev? In tam na ženski strani: glej jih no, saj so cele neveste že! Seveda, kaj bi. Sem so prišle drobni otroci, tukaj so zrastle in ni čudno, če so do tega prišle šele zdaj. In kar lepo se je videlo Tonetu. Saj jih je bilo kar kakih dvajset tako odraslih. In doli naprej v moški vrsti: koliko fantov, že zrelih in postavnih. Zares je bil lep pogled na te najboljše izmed naših, kateri se tudi tukaj ne sramujejo svoje vere in ki so odločeni, da jo za vedno ohranijo, da s sveto vero tudi svoje življenje po krščansko lepo končajo. Z mitro na glavi in s škofovsko palico v roki je prevzvišeni stopal od enega do drugega, med tem ko je g. Janez po latinsko imenoval otroka in zbiral birmanske liste. Škofa so spremljali še drugi duhovniki. Tistile tam bo pa tudi naše krvi, tako je presodil Tone. In ni se zmotil. Bil je Ferletič Janez, iz Doberdoba doma. Njegovi stariši žive v Bahiji Blanki. Sedaj študira pri Sa-lezijancih in če Bog da, bo tudi novo mašo nekoč zapel. In še oni mladi gospod: kdo bi neki bil? Pa se je zvedelo tudi zanj, kdo je. Bil je eden paternalskih gospodov iz Avalosa. In oni, ki je brisal čela birmancem, so ga pa tudi spoznali nekateri, da je bil župnik fare svetega Roka, na čigar ozemlju stoji zavod sester, kjer se je birmanska slovesnost vršila. Ko pa je bila slovesnost končana je stopil Tone z Lojzetom, da se z drugimi poslika na dvorišču za spomin tega dogodka. To je bilo zadovoljno njegovo srce. Toliko naroda, se je čudil in stiskal roke znancem, že leta in leta ni videl. Zares kaj takega še nismo doživeli. ' Ko je odhajal z Lojzetom, je mi-, mogrede slišal besedo: i "Glej jih no te Slovence", tako so modrovali po špansko, "kako pametni ljudje. Zares so nam dali dober zgled. Kaj tako lepega se pa res ne vidi kmalu kje!" In kaj menite, koliko jih je bilo pa pribirmi? 122. Pač lepo število, kajne! Tudi gospod škof je bil ves navdušen in je izjavil, da tega dogodka ne bo nikoli pozabil. Hladnik Janez. ZA OBLEKE, POVRŠNIKE MODAS "JUSTA" Klobuke in fantazije. Slovenkam 10 % popusta KUKANJA y PRINČIČ Av. SAN MARTIN 1854 U. T. 59-4995 BUENOS AIRES CERKVENI VESTNIK Tako hitro je pobegnil majnik mimo nas, ko smo imeli vse skrbi obrnjene na slovesnost svete birme, da smo komaj vtegnili pomisliti na Marijin mesec, ki gre že h koncu. Pa vseeno moramo dati temu mesecu, kateremu doma šinarnice cveto, tukaj pa krizanteme, dati nekaj ma-rijinega in to naj bo ob priliki shoda, ki se bo to nedeljo vršil v Lurdu. Vsi poznate to Marijino svetišče, kjer smo lani imeli za zaključek maj-niške pobožnosti tako lepo slovesnost, ki naj se letos še lepše ponovi. Zapeli bomo Mariji, ko jo bomo v lurški procesiji ponesli gori po arkadah, ono pesem, ki se po vsem svetu enako poje "Zvonovi zvonijo, premi-lo -pojo". PKjti je doli najlažje čez Chacari-to (kolektivi 20 in 54 in tramvaj La-croze) alii z Liniersa (kolektivi 1 in 19), iz Constitucióna vozi ómnibus 69 (po José M. Moreno) in vlak F. C. P. Začetek slovesnosti ob 3 in pol popoldne. 29. maja maša na Paternalu za Ho-zano Genorio. V Lurdesu ob 3.30 uri. 5. junija Binkoštna nedelja. Maša v Saavedri ob 10.30 uri za Blaža in Ano Jug. Janez Hladnik sy. V * ¡KROJAČNICA MOZETIČ S I i i i v i v 35 ■ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam! O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires mmm& ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 90 Abraham Ruben se ni mogel več umakniti Orlovu. Orlov je sunil zdra vnika z vso močjo, da je plemeniti stari zdravnik kar odletel in padel. Orlov je hotel oditi mimo zdravnika in se ni mislil niti oprostiti. V doktorjevih sicer tako blagih očeh, Pa se je zasvetil plamen sovraštva, katerega je izrazil z besedami: — Gregor Orlov, ali ti nisem že zdavnaj prerokoval, da bo tudi tvoj čas nekoč napočil? Sedaj se je moje prerokovanje uresničilo! — Danes si že zaprt, in kdo ve, če te ne bodo jutri že obesili! — Doktor Ruben ni čakal odgovora. | Odhitel je v sobo, kjer je čakala nanj Katarina s svojim miljencem v naročju. — Doktor Ruben! — vzklikne Ka-tariha in iztegne svojo roko k prihajajočemu zdravniku; — moj dragi Prijatelj, moj modri svetovalec! Če »te mi bili kedaj zvesti, če ste kedaj storili kaj zame, če me zares ljubite, kakor ste mi mnogokrat zatrjevali, tedaj mi pomagajte sedaj! Pojejte, kaj so storili Aleksandru Po-temkinu! — Doktor, oko, ki je budno čuvalo in branilo domovino ter njeno carico, je prebodeno! — — Vsemogočni Bog — vzklikne starec, ko se je nagnil nad ranjenca, — oh, ta najplemenitejši in najdragocenejši dar božji — to je zares bogokleten zločin! — Naj vidim, če Je Človeški moči dano, vrniti zopet očesu vid! — Odidite, odidite vsi! — zavpije carica. — Pustite naju z zdravnikom Baaa pri njem! Počakajte v veliki dvorani, če hočete zvedeti mnenje doktorja Rubena. Če pa bo zdravnikova preiskava končala nepovoljno, tedaj bo vsa Rusija oblekla žalne o-bleke! Tedaj bo — tedaj — bo narod žaloval s svojo carico! Družba odide brez besede. Bilo je, kakor da bi' bil v hiši mrlič. Tiho, popolnoma neslišno je odšla množica v veliko plesno dvorano. Tudi Elizabeta je morala oditi. Tudi Elizabeta ni smela ostati v sobi, kjer se je stisnila v kot, da bi vsaj ostala v bližini ljubljenega moža. V naročju ni mogla držati drage glave, hotela jo je torej vsaj gledati. Oh, Elizabeta je v svojem življenju že mnogo pretrpela, prestala je že marsikatero preizkušnjo in prebolela mnogo udarcev usode. Nikdar pa ni toliko trpela, kakor tedaj. Gledala je Potemkina, približati pa se mu ni smela. Mirno je morala gledati, kako ga objema druga žena. Elizabeta se je komaj premagovala, da ni planila in iztrgala Potemkina iz caričinih rok ter za vpila: — Potemkin je moj! Tebi je pripadal, ko je bil srečen! — Sedaj pa, ko trpi in ko se muči, sedaj je moj! — Potemkin je z menoj neločljivo združen! — Toda Elizabeta je morala oditi z vsemi ostalimi gosti. Ko pa so se vrata zaprla za njo — bila je zadnja, ki je odšla iz sobe, — je ostala čisto pri vratih in prisluškovala besedam starega zdravnika. Strah jo je dušil, iz oči pa so ji tekle vroče solze. V sobi je bilo dolgo — zelo dolgo popolnoma tiho. Abraham Ruben je najbrž pregledoval ranjenca. Tišino je zdaj pa zdaj premotilo Potemkinovo stokanje. ■ Naenkrat pa je Elizabeta zaslišala caričin glas, ki je izpraševal: — Doktor, — doktor, — zakaj ne govorite? Doktor, zakaj mi ne pogledate v oci? Zakaj ste povesili' pogled? — Doktor, vi jočete? — Videla sem, kako je solza kanila na vašo brado. — Oh, Bog, kaj mi boste povedali? — — Veličanstvo, povedal vam bom — zasliši zdajci Elizabeta globok glas modrega Žida, — da je kneza Potemkina rešilo čudno naključje. Če bi konica meča prodrla samo pol centimetra globlje, bi bili poškodovani možgani. Tedaj bi nihče ne mogel mladega kneza rešitelja domovine, rešiti smrti. — — Živel bo torej? — vzklikne carica. — Oh, Bog, saj nisem niti pomislila, da bi1 ga tudi smrt mogla iztrgati iz mojega objema! — Povejte mi, — kaj pa oko, njegovo lepo, ljubljeno oko? —Oko — odvrne Abraham Ruben z nepopisno žalostnim glasom, — levo oko kneza Potemkina je za vedno izgubljeno! — Ugasnilo je in sam Bog bi mu mogel vrniti vid! — 78. POGLAVJE Rdeča lasulja Ko je zdravnik spregovoril te besede, je nekaj zamolklo udarilo ob tla. Carifea in njen telesni zdravnik se nista zanimala za to, kar se je zgodilo pred vrati. Elizabeta se je zgrudila na tla. Prevzelo jo je silna žalost — ah, kajti sedaj je vedela, da Potemkin ne bo več videl z levim očesom. To dejstvo ni niti za las zmanjšalo Elizabetine ljubezni — baš nasprotno, radi te nesreče ga je še nežnejše in še bolj ljubila. V tem trenutku si se bolj, kakor kdaj prej želela, da bi bila vedno pri njem, da bi bila to-varišica njegovega življenja. Z grozo se je spomnila, kako nesrečnega in kako siromašnega se bo Potemkin čutil, ko se bo prvič zavedel svoje izgube. Da bi bil Potemkin brez enega o-česa, on, edén izmed najlepših mož svojega časa, ki so ga tedaj živeči pisatelji prispodabljali z Apolonom, da bi bil slep on, ki je na svojo vna-njost vedno tako pazil! — Elizabeta je vedela, da bo Potemkin obupal. Besede starega zdravnika so jo zadele kakor strela in jo podrle na tla. Lepa, mlada deklica je ležala brez zavesti pred vrati, — bila je podobna kipu, ki mu je vihar podrl podnožje. Pri njenem padcu pa se je zgodilo še nekaj; zgodilo se je nekaj, kar bo imelo za Elizabeto usodne posledice. Prekrasni, bujni rdeči lasje, ki seveda niso bili nič drugega, kakor sama lasulja, — so se premaknili. Padli so prav za prav z glave, tako da so se videli njeni lepi plavi kodrčki. Sedaj še ni bilo nikogar v bližini in je tudi nihče ni opazoval. Vendar bodo ti rdeči lasje za Elizabeto usodni! Zdravnikove besede so Katarino Veliko prav tako zadele, kakor ubogo Elizabeto pred vrati. Cele minute je sedela nepremično. Spregovoriti ni mogla niti besedice. Samo krčeviti stresljaji na njenem obrazu so pričali, da še živi. Potem pa se ji udro solze, ki so pa dale na obraz lepega, mladega Potemkina, čigar glavo je držala v svojem naročju. In tej lepi glavi je usojeno, da bo za vedno pokvarjena, skažena!— Potemkin je ležal onesveščen. Revež seveda ni imel niti pojma, kako porazno so delovale besede, ki jih je izrekel stari zdravnik. To je bila tudi edina sreča za mladega vojskovodjo, kajti če bi se v tem trenutku zavedel svoje izgube, bi bil najbrž znorel. — Dragi moj, edini! — zastoka Katarina. — Odslej boš moral torej gledati samo z enim očesom. Samo z enim očesom boš lahko gledal svojo Katarino! — Moja ljubezen pa ne bo ponehala ! Ne bom te prenehala ljubiti, zvesto te bom negovala, dokler ne boš ozdravel! Noč in dan bom bedela pri tvoji postelji. Ko pa boš ozdravel, ti bom nadomestila izgubljeno oko s tem, da bom opazovala ljudi s podvojeno pazljivostjo in s strašnim nezaupanjem tako da ne boš čutil, da imaš samo eno oko! — Carica bridko zaihti. Naenkrat pa dvigne stisnjeno pest in strašno zapreti : — Aleksander Potemkin, onega lopova pa bo zadela in uničila moja carska jeza! Strašno bo kaznovan, ker je uničil tvoje oko! — Da, Gregor Orlov, odpuščala sem ti, ko si me žalil, ko sem samo jaz trpela in prenašala tvoje surovosti, ko sem samo jaz trepetala pred tvojim mečem. Odpuščala sem ti radi trenutkov, ki sva jih nekoč preživela drug ob drugem. — Sedaj pa si se dotaknil mojega najmilejšega na tem svetu, sedaj si dvignil roko nad ljubimca, — Gregor Orlov, s tem si si izkopal svoj lastni grob! — — Veličanstvo, prosim vas, umirite se! — je rotil carico doktor Abraham Ruben. — Sedaj je neobhodno potrebno, da položimo ranjenca v postelj in da mu očistim rano. — SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA' mmmwmwm ZLATKO BADEL Calle Agüero 2151 U. T. 44 - 3317 BUENOS AIRES VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO K STARA SLJIlfOlflCA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH K PELimfOVEC BADEL PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. — Da, doktor — reče carica, — storite vse, kar je v vaši moči! — Vse, kar boste storili zanj, ste storil! meni! — Ah, doktor, mar bi ne bilo mogoče, da bi mu nadomestili oko? Ah, doktor, ko bi vi to mogli! — — Ne, Veličanstvo, to ni mogoče, — odvrne doktor Ruben. Lahko boste zadovoljni, če bo ostalo v očesni votlini in če mi ga ne bo treba odstraniti z operacijo!'— — To je strašno! — zastoka carica. — Stekleno oko, — oh, saj to bi bilo strašno! — *— Upam, da operacija ne bo potrebna — reče Abraham Ruben, — gledal bom, da bom to na vsak način preprečil, — vrniti pa očesu vid — tega ne more storiti noben zdravnik! — Konica meča je prerezala živec. — Dovolj o tem — reče carica tiho ih se počasi vzravna, — sama bom poklicala sluge, da bodo odnesli kneza v njegove sobe! Prosim vas, bodite tako prijazni in podprite dotlej njegovo glavo, — tako, -— hvala vam! — Oh, Bog, poglejte ga, kako je vendar bled! — — Sedaj ga še rana zelo boli, — odvrne zdravnik. — Ko mu bom rano spral, bodo tudi bolečine pojenjale. — Ne izgubljajmo torej časa! — Katarina gre k vratom, da bi poklicala sluge. Odprla je vrata in hotela čez prag, toda »podtaknila se jo ob človeško telo, ki je ležalo na tleh. — Kaj je to? — zavpijje Katarina. — Žena — onesveščena? — lla, to je ona lepotica, ki je v gledališču vzbujala splošno pozornost in ki je tako dolgo govorila v loži s Potem kinom! — Da, ona je! — Toda kaj pomeni to? — Njeni lepi lasje so se premaknili, — to je torej lasulja! — Naj pogledam, kaj se skriva pod lasuljo! r-~ Katarina se skloui in začne one-Kveščimo ženo motriti z radovednimi pogledi. Toda caričin obraz se je naenkrat stemnil. Zenice so se ji razširile, njeno čelo se je nagrbančilo, —».in se- daj — sedaj je Katarina zavpila s strašnim glasom. — To je ona — zavpijo carica, — — ona — Elizabeta Voroncov: Ha, mar ta pošast ne bo nikdar izginila v svojem grobu? Takrat je torej nisem smrtno ranila? — Živa je, — še vedno je živa! — Ah, sedaj razumem vse! — Prevarati so me hoteli! — Ta kača! — Zakrinkala se je in se hotela oviti okrog Potemtynovega telesa! Sedaj pa je slučaj odkril njene načrte. — — Ta žena je bila na vsak način priča dvoboja, morda je tudi slišala zdravnikove besede in se onesvestila. — Ona ga ljubi, tudi njo skeli, da je Potemkin izgubil oko. Morda jo bo-j li prav tako, kakor mene, ali pa še bolj, kdo ve! — Elizabeta Voroncov, zopet si padla v moje pesti, — pri Bogu, sedaj pa mi ne boš več ušla! — Ta Me-hmed Ali paša pa je brez dvoma tu-kak slepar, — tudi z njim bom obračunala, — in sicer še nocoj! Mudi di se mi! — Katarina je odhitela na hodnik, kjer je naletela na nekega slugo, kateremu je zapovedala, naj poišče nekaj svojih tovarišev. Komaj je preteklo nekaj minut, ko se je zbralo okrog carice.osem lakajev. — Dva izmed vas — zapove carica, — naj odneseta tole tukaj v mojo spalnico! Tam jo zaprite in pazite na njo, dokler ne pridem za Vilmi ! — Vi pa boste odnesli kneza Potemkina v njegovo sobo. — Bodite zelo previdni, ko ga boste nosili! — Lakaji so odhiteli po nosilnico, da bi Potemkina lažje odnesli, dva Izmed njih pa sta dvignila nezavestih) Elizabeto. Sluge seveda nista slutila, kdo je ta dama. Videla sta, da je to gospa iz dvorno družbe in sta jo previdno dvignila in hotela odnesti. — Katarina pa zavpije jezno: ; — Odvlecite jo, vam pravim, z njo j vam ni treba lepo ravnati! Ta malo-pridnica me je hotela uničiti! V dvor cu je razpredla svoje mreže! — Zgrabite jo močno in surovo, če pa bi se v moji spalnici slučajno prebudila, ji zamašite usta! — Lakaji odnesejo Elizabeto. Ubogo, mlado bitje ni niti slutilo, kaj se z njim dogaja. Kmalu so, se vrnililakaji z nosilnico, ki so jo'obložili z mehkimi blazinami, da bi' nanje položili Potemkina. Previdno so dvignili ranjenca ter ga odnesli. Ko so prinesli mladega kneza v njegove sobe, so ga slekli in položili v postelj. Carica pa je medtem poslala po policijskega ravnatelja barona Pase-ka. Paseku ni bilo nič kaj prijetno pri ! sr;'u. Vedel je, da ta nenaden poziv ne pomeni nič dobrega. Carica je bolj pazila na različne stvari, kakor sam policijski ravnatelj Pasek. Mnogokrat se je pripetilo, da je carica marsikaj vedela, o čemer gospod policijski ravnatelj ni' imel niti pojma. Pri takih prilikah Katarina ni nikoli izbirala jzrazov, ki jih je dajala baronu. Že na Katarininem obrazu je baron Pasek takoj videl, da se je zbrala nad njegovo glavo strašna nevihta, — Baron Pasek! — zavpije Katarina neoziraje se na njegov ponižni obraz, — ko sem vas postavila na va še mesto, sem mislila, da ste inteligenten človek, sedaj pa sem se prepričala, da sem imenovala za policijskega ravnatelja bedaka in lopova! — Veličanstvo! — vzklikne Pasek. — Molčite, — tiho! — Dokazala vam bom, da ste velik bedak iili lopov. — Ali ste videli nocoj rdečelaso damo, o kateri pripovedujejo, da je I najlepša žena našega dvora? — — Ah, kdo je ta dama? — Mar bi bila carica samo rada zvedela, kdo je ta dama? Baron Pasek je že triumfiral. — Veličanstvo, videl sem jo, — še več, občudoval sem jo. Njena lepota je zares nepopisna! — — Kakor tudi vaša kratkovidnost ! — pristavi Katarina s porogljivim smehljajem okrog ust. — Če ste jo tako občudovali mi boste najbrž tudi lahko povedali, kdo je ta krasotica! Sedaj bi bilo treba podati svoje znanje! Sedaj bi se bilo carici treba prikupiti! Baron Pasek se vzravna in dvigne samozavestno glavo. — Veličanstvo — odvrne policijski ravnatelj. — Ta rdcčelasa dama je zares skrivnostna oseba. Jaz pa nisem miroval, dokler nisem zvedel vsega, kar moram vedeti. — — Vsega? — Da, vse sem zvedel! — Kdo je torej ta dama? — Ta dama jo Turkinja. — — Kdo pa je njen mož? — Njen mož je Mehmed Ali paša, najbogatejši človek, bivši sultanov minister. - —• Ah, zares, zelo zanimivo! — Kako ste pa to zvedeli? — Videl sem Ali pašo\e papirje. — Iz katerih bi bili lahko prečkali svojo lastno neumnost in nesposobnost —>■ zavpije jezno Katarina, — sedaj vam bom pa jaz povedala, kdo so ti ljudje. — Najprej, ta dva človeka nista mož in žena. Ta človek je slepar, ki se ne imenuje Mehmed Ali paša, ¡temveč--baš to je tisto, kar sem ! hotela slišati od vas. — Zvedeti hočem, kdo je ta člo-I vek in kaj ga je vzpodbudilo, da je pomagal Klizabéti Voroncov pri predrzni prevari? — Eli?abcta — Voroncov? — je ubogemu baronu zastajalo v grlu. Ko si je nesrečni baron malo opo-\ mogel od začudenja je spregovoril: — Veličanstvo, pa vendar ne mislite, da je ta lepa Turkinja Elizabeta Voroncov, ki je že nekoč strašno razjezila mojo carico? — —Da, ona je — vzklikne Katarina. — Dozdevna soproga Mehmeda Ali paše ni nihče drag kakor Elizabeta Voroncov! — — Ah, tedaj jo bom takoj prijel in zaprl! — vzklikne baron Pasek. — Če bi bila čakala na vas, bi me Elizabeta Voroncov žq zdavnaj ubila ! — Toda jaz sem bila hitrejša od vas. — Baron Pasek, ta nevarna žena se že nahaja v mojih pesteh. Vam pa zapovedujem, da odidete v hišo Mehmeda Ali pašfe, in ga aretirate. Zvedeti pa morate za vsako ceno, kdo je ta človek. — Se nocoj pričakujem vašega obvestila o tožili izvršitvi mojega povelja. Povodali mi boste, kdo se skriva pod imetiom Ali paše. — — Veličanstvo, — zakliče Pasek, — ta lopov Mehmed Ali paša se bo še kesal svojega dejanja; če pa vam smem uekaj svetovati--- — PíósTfn vas, ne svetujte mi ničesar — zavpije Katarina. Povejte mi rtijše, bMi mogli odposlati nocoj tri kaznjence v Sibirijo? — — Tri kaznjence? — zajeelja Pasek. — Gre torej še za nekoga? — — Da, tret j ¡kaznjenec pa je človek, — reče Katarina in obrne svoj obraz vstran, — ki ni čuval tega, kar mu je bilo poverjeno. Ta človek je državo in carico osleparil! — Ta človek pa si j(* zares zaslužil Sibirijo, — vzklikne baron Pasek, — Veličanstvo, prosim vas, da mi' poveste ime tega lopova, da ga bom lahko prijel. — , — O, ta mi ne bo ušel! — Nocoj mi boste torej sami prinesli vest, ki jo pričakujem? -- - Če Veličatistvo tako hoče? r -i 'tU , J-Ws' •/; l-'ftl /'■'" (Dalje prihodnjič)