Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO (ena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Veliki ljudje so bili pogosto tudi velike šibe božje. Andr e Chenier, Kiljotiniran 1794 (• 1762) Leto IX. Ljubljana, 15. julija 1957 S Se se njegova notranjščina ne sklada z zunanjostjo. Zato se je pa prave resnične kul-Ure treba navzeti prav do dna. Ko-inr jc resnizne lepote, Mor hoče . 1 zares prikupen in simpatičen, sl°i>a najvrcj negovati dušo, a V Hladu z njo seveda tudi telo. 8» ° negovati dušo? S samim po- drugih se tega ni moči n Vsak posameznik mora sam Ki? * -V 8e^> sam 8e^e vzgajati. D l ^>0 vtl(,k dan privoščil vsaj d>i ,,rice samote in premislil vse ril V^j nerodnosti in pogreške in sto-Oa' * sklep, da bo drugi dan dru-t'e ravnal, ta bo s časom prav go-°v° zares boljši. &eti^ sleJ,ei~Hi človek, in naj si bo im,."- domišljav in vase zaljubljen, sa,, trenutke, ko se čisto točno svoje prave vrednosti. .duševna kozmetika je mar-vsehV z(l našo zunanjost od lovadim ,n vse^ pudrov in vse te-titej *• Ca ne verjamete, pa poskn-tioreujk«. ‘Razgled, po svetu Leto dni španske vo/ne Francozi so po portugalskem zgledu odslovili mednarodne nadzornike na svoji španski meji. — Obupna bilanca državljanske vojne. — Francoski socialisti prenapenjajo lok Ljubljana, 14. julija Pretekli teden je vendar že prinesel odločitev vsaj v enem izmed neštetih španskih vprašanj: francoska vlada je sporočila v London, da bo odpravila nadzorstvo na pirenejski meji, če se ostale države ne sporazumejo in ne obnove nadzorstva nad Španijo na suhem in na morju. V prejšnji številki smo pisali, da so odločilno sejo londonskega odbora za nevmešavanje, sklicano za torek, odgodill na petek. Po stari navadi pa tudi petkovo zasedanje odbora ni prineslo odločitve: obe stranki, t. j. francosko-angleška in nemško-italijanska, sta namreč odločno vztrajali na svojem stališču, in tako odboru ni kazalo drugega, kakor da skliče novo sejo za ta teden, da se morda — morda! — na njej doseže sporazum. Tedaj je pa v soboto sporočil francoski londonski poslanik v Londonu g. Cor-bin, da Francija ni voljna gledati še nadaljnje zavlačevanje španskih zadev; če se do tega torka ne doseže tak kompromis, da bo dejansko obnovljeno prejšnje nadzorstvo nad Španijo na suhem in na morju, je izjavil Corbin, se bo Francija čutila odvezano prevzetih dolžnosti na pirenejski meji, t. j. odpovedala bo gostoljubnost nevtralnim nadzornikom. Izrečno je pa francoska vlada poudarila na Corbinova usta, da se tudi v tem primeru ne bo čutila odvezane dolžnosti dogovora o dejanskem nevmešavanju v španske zadeve. Z drugimi besedami: nadzorstva na svoji španski meji ne bo več dovolila, toda meje tudi ne bo odprla in torej ne bo dovolila pošiljanja prostovoljcev ne vojnega gradiva v republikansko Španijo. Tik pred to francosko odločitvijo je bil položaj takle: zaradi incidenta z nemško vojno ladjo »Leipzig«, ki naj bi jo bila skušala neka valencijska podmornica torpedirati, sta Nemčija in Italija že pred nekaj tedni izstopili iz pomorskega nadzorstva nad Španijo. Anglija in Francija sta tedaj odgovorih, da prevzameta sami vse pomorsko nadzorstvo. Toda Nemčija in Italija na to nista pristali, tudi tedaj ne, če bi — kakor sta predlagala London in Pariz — nevtralni opazovalci na angleško-francoskih ladjah jamčili nepristranost takega nadzorstva. Pogajanja za kompromis se niso in niso premaknila z mrtve točke. Tedaj je pa sprožila plaz Portugalska: sporočila je Angležem kot edinim nadaornikom na portugalsko-španski meji, da ji njihova navzočnost na meji ni več zaželena. Lizbona je torej ukinila Portugalski diktator Salazar, pred čigar stanovanjem je te dni eksplodirala bomba. Atentat se je izjalovil, atentatorji so ušli. nadzorstvo na svojih mejah in nastal je položaj, ki s francoskega stališča tudi pri najboljši volji pariške vlade ni bil več vzdržljiv: med vsemi španskimi kopenskimi in pomorskimi mejami je ostala pod nadzorstvom edino še franco-sko-španska pirenejska meja. S tem da so Francozi ukinili nadzorstvo na tej edini še ostali španski meji, so samo dosegli teoretsko enakopravnost svoje meje z drugimi španskimi mejami. Ker je pa francoska vlada hkratu izjavila, da vztraja slej ko prej pri politiki nevmešavanja v španske zadeve in da v skladu s tem nikakor ne misli odpreti pirenejsko mejo in torej tudi ne dovoliti oskrbovanje valencijske vlade s francoskim orožjem in strelivom, se ni do tega trenutka zgodilo prav nič, kar bi utemeljevalo strah, da bi se zdaj začelo odkrito in aktivno poseganje evropskih velesil v špansko državljansko vojno. Ta strah in z njim strah pred novo evropsko vojno bo neutemeljen vse dotlej, dokler ne bo katera druga država aktivno nastopila za to ali ono špansko stranko. Vsekakor pa imajo prav tisti, ki trde, da so dogodki preteklega tedna zelo približali špansko državljansko vojno odločilni diplomatski fazi njenega razvoja. Kardinal in papeški državni tajnik kardinal Pacelll (na skrajni levici) se je na potu na e laristlčni kongres v Lisieiuc (v Normandiji na Francoskem) ustavil v Parizu. Tu sta ga pozdravila francoski zunanji minister Delbos (na kardinalovi levici) in pariški kardinal Verdier. Prihodnji ponedeljek mine že leto dni, kar divja ta bratomorna vojna. S tujo pomočjo je general Franco spravil pod svojo oblast malone že dve tretjini španske republike, toda za sleherni kvadratni kilometer zemlje je moralo na obeh straneh pasti na tisoče in tisoče mož, žena, starcev in otrok. Pokazalo se je, da bi si bila oba tabora brez tuje pomoči vsaj enakovredna nasprotnika, če ne bi bili celo republikanci na boljšem. Madrid je po več ko polletnem naskakovanju še zmerom trdno v njihovih rokah in ni pričakovati, da bi ga že dolgo napovedovana nacionalistična ofenziva v doglednem času spravila na kolena; še več, prav te dni so republikanci na zahodu prestolnice, pri Bruneti, celo zrahljali jekleni obroč okrog nje. V baskovski deželi je ofenziva nacionalistov po zavzetju Bilbaa zastala; boji pri Teruelu so se po pičlih republikanskih uspehih spet izrodili v jalove pozicijske praske; in tudi na jugu, pri Cordobi in Granadi, si obe stranki zaman prizadevata, da bi izsilili zmago. Vse to dokazuje, da na bojišču pač ni pričakovati odločitve, vsaj ne od danes do jutri; a ce bi takšno odločitev pričakali, bi obenem z zmago katere koli stranke doživeli tudi tragični padec nekdaj tako mogočne španske države na nivo izkrvavljene in obubožane zakotne državice, ki se najmanj 50—100 let ne bi opomogla od strašnih ran bratomornega klanja, že danes ceni »Die Entscheidung«, glasilo švicarskih katoličanov, samo od bombardiranja nastalo škodo na svojih 50, vojne izdatke pa na 45 milijard din — ne glede na gospodarske, kulturne in človeške žrtve. Prejšnji teden smo brali, da se mislita Saiamanca in Valencija sami, brez prič in brez poredoval-cev, pomeniti zastran sklenitve premirja in končanja vojne. Novica bi bila prelepa, da bi mogla biti resnična; in res jo je že drugi dan Saiamanca ogorčeno postavila na laž. A vendar: ali bi mogla oba španska tabora lepše proslaviti tragično obletnico državljanske vojne kakor s takole velikodušno in modro državniško gesto? Francoski natakarji stavkajo Medtem ko bije francoska diplomacija trd boj na dveh frontah — boj proti skrivnostni angleški taktiki na španskem se vrši sicer za kulisami, tako da ga javnost le redko izpregleda, a zato ni nič manj ogorčen — medtem se francoski socialisti in njihove strokovne organizacije na vse kriplje trudijo, da bi vzele svoji vladi in hkrati tudi Franciji sami še tisti ugled, ki ji je po zavoženih financah in neurejenih domačih razmerah še ostal. Ni jim dovolj, da je Blum s sicer prepotrebno, a kakor kažejo številke, le preširokopotez-no socialno politiko v njihov prid spravil državne finance malone na kant; ni jim dovolj, da je velika in proslavljana pariška razstava po krivdi delavstva postala pravcata karikatura — še danes, tretji mesec po otvoritvi, je nešteto paviljonov skritih za gradbenimi odri — kratkovidnemu socializmu vsega tega še ni bilo dovolj: te dni so stopili v stavko pariški hotelski in kavarniški nameščenci. Da je stavka francoskih natakarjev baš v času, ko je prestolnica polna tujih gostov, posebno neprimerna (da ne rečemo, nepa-trlotska), jim očitno ni mar. Toda mar bi jim morala biti vsaj lastna korist: vsak otrok na Francoskem ve, da živi Francija največ baš od tujcev. Eden izmed glavnih vzrokov, da je francoska vlada sklenila prirediti letos veliko razstavo, kljub kočljivemu mednarodnemu položaju, kljub še zmerom občutni go- ^ -T DAMASKU j t* 6ENEŽARETH-SEE ERAr KAZA TELAVVI# JAFFA / A M MAN USA££M TOTE MEER BERSAeA ol letna Hedvika i Smoletova, hčerkica ključavničarja alržavnih železnic v Mariboru. Mala I Medica je v času materine odsotnosti I prišla na hodnik in je po nesrečnem !naključju padla v lonec vrele vode. JUbožica se je tako poparila, da je I kmalu nato izdihnila. Z onega sveta se vrača. Ljudje so se ustraši/i duhov — duhovi pa orožnikov nili svojo domovino proti sovražnikom ne samo v državi, ampak tudi zunaj njenih mej; zahvalil se je Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, da tako modro vodi državo v lepšo bodočnost. Za njim je govoril še profesor Planina, nato 6e je pa po glavnih ulicah Kranja razvil sprevod, ki so ga z balkona Mestne hiše opazovali Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga ter ministra dr. Korošec in dr. Krek. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta si ogledala še razstavo katoliških prosvetnih društev, nato sta se pa odpeljala nazaj na Brdo. skoraj do brega in z močnim zagonom vrgel otroka na breg, potem 6e je pa začel potapljati. Ko so ga kmalu nato potegnili iz vode, je bil že mrtev. ■ Strašne smrti je umrl v Pašincu pri Prokuplju 121etni Boško Uskoko-vič. Fant je na travniku pasel osla; imel ga je na vrvi, ki si jo je ovil okoli života. Nenadoma se je pa osel splašil in vlekel nesrečnega dečka cel kilometer daleč s seboj. Ko se je žival ustavila, je bil Boško že- grozno razmesarjen in mrtev. ■ 4.000 dinarjev in vse legitimacije je ondan ukradel neki lopov iz hlačnega žepa profesorju Djuri Katuriču, na železniški postaji v Novem Sadu, ko se je hotel odpeljati s svojo ženo v Dalmacijo na počitnice. Seveda se je moral nesrečni profesor namesto na morje vrniti domov. ■ Med Kulen-Vakiifom in Biharem so te dni odprli 1.800111 dolg predor, najdaljšega na unski progi. Prve delavce, ki so prišli skozi predor, so po starem običaju nagradili z denarjem. ■ Več kakor en milijon zob je brez kleše, brez bolečin in brez injekcij izruval v enem letu bivši kavarnar Dušan Krstič iz Lapovega (Srbija). »Ču-doviti dentiet« je bil te dni v Svilajn-cu, kamor so od blizu in daleč prihajali ljudje, da bi jim poruval boleče zobe. Krstič ima poseben prašek, ki ga pacient použije, in potem potegne zob iz ust kar s prsti brez sleherne bolečine. Skrivnost tega praška čudodelni zoboder seveda noče izdati. Povedal je samo to, da mu jo je prodal neki Turek za 75.000 dinarjev. ■ Pred svojo hišo se je te dni v Knjaževcn (Srbija) obesil na veliki dinji, ki jo ie sam zasadil, Dimitrij Petkovič. Bil je že več let hudo bolan in je popolnoma obubožal. Ondan je prodal zadnjo sekiro za 10 dinarjev, da si je lahko kupil kruha. B Ker 11111 ni hotel dati zaročenko, je v Prilepu pri Peči ubil Zenon Sa-<1 rija svojega bodočega svaka Brajima Uka. Zenon je dal B raji mu 4000 din za njegovo sestro Djulo, s katero se je že pred štirimi leti zaročil. Ko je zdaj zahteval Zenon Djulo zase, mu je Brajim ni hotel dati, češ da ima snubca, ki 11111 ponuja zanjo več, in je terjal še 1500 din. Ker je pa Zenon siromašen človek in mu tolike denarje ni mogel dati, je Brajim zaročil sestro z drugim. To je Zenona strašno razsrdilo. Prišel je ponoči k Bra-jiniu in ga ustrelil v trebuh. B Beograjska policija preži na neko pretkano ciganko zelo prikupne zunanjosti. Ciganka je kaj nevarna tatica in krade v glavnem v najrazkošnejših vilah na Topčiderskeni Vencu in pa Dedinjo v Beogradu. V stanovanje pride tako, da vpraša služkinjo po »milostljivi gospe«, s katero mora govoriti o neki nujni zadevi. Ko jia pride v stanovanje, izmakne vse, kar ji pride pod roko. Policija upa, da bo nevarno tatico kmalu prijela. B Ker je zvedela, da ne bo nikoli ozdravela, se je v Beogradu zastrupila z lizolom Marija LupšČina. Že dalje časa je bolehala na raku, ondan je jia zvedela, da je njena bolezen neozdravljiva; zato je sklenila, samn najiraviti konec neznosnim bolečinam. našifi. dni Za prispevek v te) rubriki^ plačamo 20 din »Moj naklonin Sosedova Micka jc šla pred letom dni služit v Zagreb. Zdaj je prišla 'domov na dopust. Ondan sem šel mimo njenega doma. Pred hišo je stala zelo elegantna gospodična Micka. Skoi-aj je ne bi bil spoznal, nje, ki sem se še kot otrok igral z njo. Ustnice je imela rdeče, uh, tako rdeče, da me je bilo skoraj strah. tDober dan!« sem pozdravil in odgovorila mi je: »Mo/ naklon!« Zdaj me ni bilo strah ampak tudi sram. Saj še pozdraviti ne znam, sem se pokaral in hitro zavil okrog vogala. Pozneje sem zvedel, da niti s svojo materjo ni znala več govoriti po slovensko, ampak samo še po hrvatsko. Prosim vas, ali je mogoče biti tako pozabljivf Ali se je pa Micika nemara hotela samo postaviti? Z. J. Morda jih bo groza, ko se uzrejo v zrcalu... Gostilniški vrt, lučke med kronami mladih brestov, bleščeče razsvetljeno balinišče, na belem pesku pogrnjene mize, za mizami veseljaški gostje, zaripli pijanci, strastni kvar-tači, mlade in stare ženske (pardon: dame!), matere z vozički... otroški drobiž... Ob devetih: pijejo, pojejo, kvarta-jo... otroci tekajo in vreščijo... Ob desetih: še pijejo, že krulijo, tolčejo s kvartarni ob mize, dojenčki vekajo »ubee«, petletni sitnarijo, dveletni jočejo in prosijo domov... Ob enajstih: »Plačam!«; »še eno slivovko!«; »Durhmarš!«; »Kontra!«... Prva mati: srka vino, z levico trese voziček; otroček že spet »nagaja«... &ruga mati: vleče skozi ustnik cigareto; otrok ji kleče v naročju visi v dve gube čez prsi, glavica omahuje čez materino ramo... Tretja mati: »Alzo, dost je t’ga! Člouk res nima mirne minute!«... Sosedi: »Veste, pet let je že star, pa ga ne mor’m naučit' manire!« _ O, do neba segajoča »materinska ljubezen«, ki še v krčmi ne prebiješ brez »ljubljenega otroka«... Z. * Galantni berač Pred nekaj tedni (ko so bile še filmske predstave) sem stala o pol devetih zvečer pred kinom »Sloga« in si ogledovala filmske slike. Pa pristopi k meni neznan gospod, prijazno me nagovori in me povabi s seboj v kino. Presenečena nad nepričakovanim vabilom ga pogledam — in v svoje veliko presenečenje tudi spoznam. Tam v predmestju, kjer stanujejo moji starši, sva se že videla. Večkrat je hodil k nam. Pravil je, da je rudar brez službe, da ima doma bolno ženo in dva majhna otročička. Skoraj solze je imel v očeh. Zelo se nam je smilil in pomagali smo mu,' kolikor smo mogli. Moj obraz najbrže ni bil preveč duhovit nad tem nepričakovanim srečanjem — a tudi njegov ni bil nič| boljši, ko me je spoznal. Obrnil se je in brez besede izginil v noč. M. L. Tujke Mi Slovenci imamo silno bogat in tudi izredno lep besedni zaklad. Toda zdi se, da mnogi tega ne vedo, ali pa nočejo razumeti, da se da vse, prav vse tako lepo povedati po naše. Odtod najbrže toliko teh zoprnih tujk v našem dnevnem življenju in tudi časopisju. Najlepši primer, kako so se pri nas vkoreninile tuje besede, je pa glasba. Kar nepojmljivo se mi zdi, zakaj je tukaj toliko tujih besed, ko so pa naše lepše. N. pr. za »moderato« imamo besedo zmerno, »andante« naj bo počasi, »largo« široko, itd. Ako bi bilo pri nas le malo razumevanja za to vprašanje, sem trdno prepričan, da bi prav v kratkem izginile iz slovenskih skladb vse te in enake tujke, in sicer —■ »vivaccis-aimo«. E. S. Prijazni vozniki Ko so vozim s kolesom po ulicah, srečavam ali prehitevam voznike s konji. Ti pa drže bič tako daleč od voza, da se kolesar mora zadeti vanj. A če vozniku kaj rečeš, zarenči nad teboj, kakor da bi bil ti kriv. Tudi ni prijetno, če voziš po ozki ulici med avtom in vozom s konji, pa te konj »poboža* z repom po obrazu. Toda zakoni narave, se ne dado spremeniti. Neotesano navado, da vozniki opletajo z biči okoli voza, hi bilo treba pa vsaj v mestih odpraviti. R. 1*. Brčko, v začetku julija V času inkvizicije, ko so po vsej Srednji, Zahodni in Južni in še dalje po Severni Evropi strahovale goreče bakle, 111 je na stotine nedolžnih žrtev v strašnih mukah izdihnilo na grmadah, je bilo praznoverje na višku. Že nujnavadnejšenui zemljanu so pripisovali tako čudne čarovnije, da jih danes niti najboljši indijski fakir ne bi bil zmožen. Res da danee ni več inkvizicije ne grmad ne natezalnic, toda v preprostem ljudstvu je ponekod še zmerom vkoreninjeno praznoverje. To nam priča tudi tale zgodba: V Drenovcu pri Brčkem je pred dobrim mesecem umrl kmet Stjepun 'Ivrtko. Ni bil še dobro pokopan, že je zbudil domače iz spanja strašanski mi slovenskih fantov, njegova gospa je bila pa v narodni noši. Ob 9.55 je privozil dvorni avtomobil in se je ustavil pred častno tribuno. Iz njega sta izstopila Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle v generalski uniformi in Nj. kr. Vis. kneginja Olga. Visoka gosta je ljudstvo sprejelo z navdušenimi vzkliki. Pred častno tribuno je kneza-na-meetnika in kneginjo pozdravil profesor Planina, nato sta jima pa neka majhna deklica in deček v narodni noši izročila velike šopke cvetja. Na shodu je govoril g. dr. Šmajd, ki je poudaril, da bodo Slovenci vedno bra- B V Beogradu se že dalje časa mudi skupina predstavnikov holandske težke industrije, ki se zanima za eksploatacijo naše železne rude. Ta skupina se je ponudila, da bo investirala v Va-rešu in Ljubiji dva milijona holandskih goldinarjev (okoli 50 milijonov dinarjev), tako da bi zmogljivost rudnikov poskočila od 40 na 80 vagonov na dan. Prav tako bi bili Holandci pripravljeni zgraditi na naši jadranski obali vse potrebne pristaniške naprave za pomorski prevoz rude. B S koso so ondan odrezali nos kurjemu tatu Francu Lipcu v sv. Križu pri Litiji. Lipec se je hotel izmuzniti kmetom, ki so ga obkolili, ko je nesel cel koš nakradenih kokoši. Eden izmed njih je tako nesrečno zamahnil s koso proti njemu, da mu je odrezal nos. Lipca bo v bodoče najbrže minilo, stikati po tujih kurnikih. B »Bog vam poplačaj«, je rekla le dni 301etna kmetica Jalža Posavčeva sodnikom v Varaždinu, ko so jo oprostili. Jalža je prišla pred sodišče zaradi uboja s sekiro. Sodnikom je izpovedala, da soseda Vladislava nikakor ni mela namena ubiti, ampak da je le branila svojo 11 letno hčerko Šte-fico, ki jo je Vladislav do nezavesti pretepel samo zato, ker je čez njegov svet gnaia kravo. Banka Baruch 11. Rne Auber. PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulontneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji. Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064 64. Bruxelles: Holandija- št. 1458-66 Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxem burg: ŠL 5967. Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezptačno naše čekovne nakaznice B, Dva vloma so doživeli te dni Z.i-jcčarci. Vlomilci so vdrli v knjigarno Svetozarja Ratkoviča in odnesli cigaret, znamk in knjig za približno 4500 dinarjev. Kmalu za tem so vlomili v trgovino »Boston« in odnesli več parov čevljev in dve čisto novi obleki, ki ju je lastnik trgovine, g. Vladislav Tomič slučajno pustil v lokalu. Policija je storilcem za petami. B Ker sc ji je opekel gospodarjev otrok je v Beogradu popila večjo količino lizola 241elna služkinja Marija Brečcva. Na srečo so mlado obupanko še o pravem času rešili in tudi otroku ni nič hudega. B Rešil je tuje dete. sam je pa utonil v valovih Drave te dni 17letni gimnazijec Djnro Barič, iz Osijeka. Nesrečni mladenič je na nekem otoku sredi Drave zadel na rame nekega otroka in skušal z njim priplavati do brega Nenadoma ga je pa zgrabil krč. Z zadnjimi močmi se je pognal ropot in razbijanje po oknih. Misleč, da hoče kdo pri njih prenočiti, so neznanca pozvali, naj se oglasi. Za odgovor se jim je zdrobilo steklo v oknu, mize in stoli «0 se pa začeli prevračati. Prestrašeni «0 se domači spogledovali med seboj, še bolj jim je pa postalo tesno, ko je enemu šinilo v glavo, da je pogledal na uro, in je videl, da je polnoč — ura strahov. Drugo noč so domači vsi bdeli. Ko je v vaškem zvoniku odbilo polnoči, ja nekdo z vso močjo butnil v okno in ga razbil. Takoj nato so po hiši začeli leteti stoli in mize vse vprek. To je trajalo do kakih treh zjutraj in zdaj se ponavlja že ves mesec. Praznoverni ljudje menijo, da je to duh |H)kojnega Tvrtka, ki ne najde na onem svetu miru. Daleč naokoli se je razširil glas o pokojnikovem duhu in vsako noč se okrog »ure strahov« nabere pred hišo vse polno ljudi od blizu in daleč, ki radovedno prisluškujejo skrivnostnim glasovom v hiši. Tamkajšnjemu orožništvu zadeva seveda tudi ni ostala neznana. Pomislilo je, da se hoče nekdo okoristiti z ljudsko praznovernostjo, in je brž odposlalo pred hišo svoje ljudi, ki so praznoverneže razgnali in hišo obkolili. In glej čudo! Duh v hiši se je pri priči potolažil... Upati je. da se bo nemirni duh že dokončno pomiril, ko ho zagledal nad seboj strogi paragraf in budno oko postave. Hranilne knllžlce nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Planinšek Ljubljana Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10 B Rimski sarkofag so našli v Beogradu pri odkopavanju zemlje za neko novo stavbo. Pokrov groba je dolg približno 2 m, širok je l'10m in tehta najmanj 2000 kg. V grobu so našli okostje in dragocen zlat prstan. Vse skupaj bodo prenesli v beograjski muzej. B Strašne nevihte, ki so te dni divjale nad Zagrebom in okolico, so prizadejale mnogo škode. Najhuje je nevihta divjala nad vasjo Poljanico pri Zagrebu, kjer je hudournik iz|XKljedel dva mlina. V enem je bil 701etni mlinar Peter Sever s svojima hčerkama. Voda je mlin odnesla s seboj in ga popolnoma razrušila. Trupla ponesrečencev je vlekel hudournik še par kilometrov e seboj, nato jih je pa vrgel na breg. B Italija je odredila, da sme Jugoslavija izvoziti v Italijo za 43 milijonov lir goveda, žive in zaklane perutnine, govejega mesa, jajc, grafita, mangana, kroma in mehkega in trdega lesa. B Ljubosumna ljubica Dragica Ba-rišiceva je ondan v Banji Luki s kamenjem napadla svojega ljubčka Mu-stafo Pančeviča Dragica in Mustafa sta že pet let imela razmerje. Zadnje čase se je fantova ljubezen začela hladiti. Dekle ga je počakala za nekim vogalom in mu vrgla velik kamen naravnost v glavo. Mustafa je takoj omedlel. Dragica je pa pokleknila na njegova prša in začela udrihati po njem. Na policiji je izjavila, da ii ni žal, da je to storila; grozila je Musta-fi celo še s hujšo osveto. B Do 10. julija bo Jugoslavija izvozila v Anglijo pet vagonov svinjske masti. Izvoz masti je svoboden. V Nemčijo bomo pa izvozili približno 15 vagonov soljene slanine. B Osem razbojnikov, do zob oboroženih in maskiranih, se je zadn jič pripeljalo ponoči pred hišo Vladislava Boletiča v Radojišču pri Varaždinu. Vdrli so v trgovino in jo popolnoma izropali. Nato so dvakrat ustrelili v zrak in se odjieljali. Sele zjutraj so se domači upali stvar prijaviti orožnikom. B »Ne razumeva sc, zato je najboljše, da greva narazen«, je dejala ondan gostilničarjeva hčerka Milka Prali svojemu ljubčku, delavcu Ljudevitu Lesjaku v Gaberju, predmestju Zagreba. Zaljubljeni fant to 111 mogel preboleli. Vso noč je popival in zjutraj je že na vse zgodaj prišel klicat Milko, ki je res prišla ven. pa se je od strela v prsi zadeta takoj zgrudila na tla. Poleg nje je nato omahnil še Lesjak. Oba so takoj prepeljali v bolnišnico. B Večje zaloge svinjske masti in svinjskega mesa so ondan zaplenili orožniki v Krčevinah blizu Virovitice nepoštenim ciganom. Cigani so namreč topili mast svinj, ki so jioginile za kugo, in jo potem prodajali nekemu tamkajšnjemu trgovcu za moko, sol in tobak. Nepoštenega trgovca in cigana so zaprli. B Nos je odgriznil v Snmhorti svoji ženi Julki frizer Vladislav Medved. Med zakoncema je že v začetku njunega zakona velikokrat prišlo do ostrih prepirov in Julka je moža kratkomalo napodila. Čeprav jo je mož večkrat prosil, da bi se pobotala, je žena vztrajala pri svojem. Ondan je Vladislav vdrl v ženino spalnico in jo ponovno prosil, naj se poravnata. Zena je tedaj pograbila valjar in z njim udarila moža po glavi. V navalu jeze je mož ženo podrl in i> odgriznil nos. Šele sosedje, ki so prihiteli na njuno kričanje, so ju razdvojili in poslali v bolnišnico. B Ondan je v Prežganju pri Litij' v gostilni zaspal posestnik Gregor. V tem mu je neki zmikavt izmaknil iz notranjega žepa denarnico z 2300 dinarji gotovine. Orožniki so prijeli nekoga, ki je v Prežganju hudo p°" pival, in so ugotovili, da je tat zapravil 347 dinarjev, ostalo vsoto so pa vrnili okradenemu kmetu. B Neznan zločinec je ondan v M"' starju vdrl v sobo 701etne beračic® Munte Djuralič in jo s topim predme* tem udaril po glavi. Prebrskal je ve" sobo, in ko ni ničesar našel, je pr*’* iskal Se nezavestno starko ter našel v njenih starih cunjah vsilili 201) din-Starko so takoj prepeljali v holnišm; co, vendar dvomijo, da bi ostala iir* življenju. B Z zlomljenima rokama je obleži lOletni Herman šulc na Pristanu v! Mariboru: plezal je na drevo, izgubi* ravnotežje in strmoglavil na tla. Denar prinaša skrbi... ...in nezadovoljstvo. Delavec, ki je skoi*aj obupal nad življenjem, ker je nepričakovano prišel do denarja (r Z-C) Solun, julija. V neki solunski tobačni tovarni je bil do nedavnega delavec Bojadžis samo skromen in ubog delavec. Pred kratkim je pa obogatel, ker mu je v Ameriki umrl brat in mu zapustil deset milijonov dinarjev. Bojadžis je do dotlej živel težko a vendar zadovoljno življenje v krogu mnogoštevilne družine v predmestju Soluna. Skrbno in vestno je obrnil vsako paro in nihče se ni zmenil zanj. Ko je pa kar čez noč obogatel, se je zanj začelo zanimati zelo veliko ljudi. Vsak dan so kar v trumah prihajali k njemu in vsi so hoteli, da bi denar naložil v vsa mogoča podjetja. Poleg tega so ga dan na dan obiskovali tudi njegovi bivši prijatelji In ga pro- sili pomoči. Bojadžis se kar ni mogel znajti. Začel je preklinjati denar, ker je spoznal, da mu ni prinesel sreče, temveč samo nezadovoljstvo in nemir. Obžaloval je dni, ko je s skromnim zaslužkom mirno živel v borni hišici, Najbolj ga je pa zadelo, ko mu je hči kratkomalo pobegnila od doma in se nekje na deželi poročila z ubogim delavcem, s katerim sta se že dalj časa rada imela. Komaj sta se poročila, je pa njen mož že zahteval od očeta doto. Baje je bil Bojadžis svoje čase velik življenjski filozof, vedno vesel in zadovoljen. Zdaj pa pride med prijatelje le še z zaskrbljenim obrazom m toži za časi, ko je moral trdo delati in se težko prebijati skozi življenje. Nekdanji milijonar — puščavnik in pesnik (*W-II Newyork, julija. Nekoč je bil bankir Eyerett Wentworth Hill najbogatejši meščan Oklahome. Cenili so njegovo premoženje na več milijonov dolarjev. Bil je tudi dalje časa predsednik rotarijcev. V zasebnem življenju se je ukvarjal Hill z zbiranjem zlasti starokitajskih umetnin; njegov dom je bil pravcat muzej. Ko je prišla kriza, je milijonar izgubil vse svoje premoženje. Umaknil se je iz javnosti in odšel v gore, kjer je živel kot ribič in lovec pravo nomadsko življenje. Postavil si je leseno kolibo, ki živi v njej še dandanašnji kot puščavnik. Ves svoj prosti čas piše spomine, filozofske spise, povrh pa še pesnikuje. Nedavno ga je staknila v njegovi samoti večja lovska družba. Vprašali so nekdanjega milijonarja, ki je njega dni živel v izobilju in razkošju, kako mu prija puščavniško življenje. Hill jim je odgovoril, da ga nobena sila na svetu ne bi zvabila več med ljudi. Kot puščavnik je najsrečnejši človek pod solncem. Roka roko umije (nT-D) Pariz, julija. V nekem francoskem avtobusu so potniki opazovali tale ljubki prizor: Dvanajstleten fantiček je vstopil na montmartrskem čakališču in pomolil presenečenemu sprevodniku en sam vozni listek. »Do Clichyjevega trga, gospod! »Za to potrebuješ vendar tri listke!« »Samo tega imam, gospod. Nič več denarja nimam in tako truden sem.« Sprevodnik je tedaj pobrskal po svoji denarnici, izvlekel iz nje 80 centimov in jih ponudil fantiču: »Takole, zdaj mi pa plačaj. Tukaj imaš še dva Ustka in zdaj sva bot!« Bistroumnost v kroglicah (nT-D) Newyork, julija. Ali poznate beuzedrin? Američani so baje dognali, da ima ta snov kar se da nenavadne in koristne lastnosti. To< zdravilo v majhni količini hitro ozdra-j vi nahod, v večjih množinah pa spod-j buja k umstvenemu delu in izbistri! kmalu tudi še tako zabitega človeka.. Zdaj razsajajo po univerzah v Min-, nesoti. Visconsinu in Chicagu prave! epidemije beuzedrina in profesorji še! ne vedo, Ikako bi omejili preobilno! uživanje tega zdravila v času izpitov...! Pisateljeva smola (n 0-0) Boston, julija. Neki plsa-; teij iz Saint-Louisa (Združene drža-; Ve) je poslal nekemu časopisu svojega; kraja povest, ki jo je seveda v pisatelj-; skem zanosu imel za pravo .mojstrovi-; no' na tem polju. ; Cez nekaj dni je srečnik res zagle-; dal svoje delce natisnjeno v časopisu.; Zadovoljen s svojim uspehom je po-; čakal še nekaj časa, potem je pa po-; nosno odšel v uredništvo in vprašal; tajnika, ali ni morda dobil kakega; pisma ali kritike o njegovi .mojstro-; vini*. . : »Seveda sem ga dobil,« je odvrnil tajnik, »a samo eno. Poslal mi ga je neki čitatelj, ki se tako piše kakor vi, s prošnjo, naj kar se da brž priobčimo!; v listu pojasnilo, da te povesti ni on;; napisal.« (»Globe«) ! I Igralke tihotapijo okrasje <*Y-I) Newyork, julija. Policija je Prišla na sled široko zasnovanemu tihotapljenju dragotin in okrasja, ki so ga spretni trgovci na škodo carinskih oblasti spravljali že dolgih deset let mejo. Cena vseh pretihotapljenih dragih kamenjev doseza skoraj 11 milijonov dolarjev. Zanimivo je, da so v utero zapletene skoraj same ženske Doslej je policija aretirala 55 tičic. Trgovci so pošiljali iz Amerike igralke manekene, prodajalke in čedne plesal-v glavna kupčijska središča Evrope, v London, Pariz, Bruselj in Amsterdam. Tam so prekupčevalci izročali mm Američankam dragoceno okrasje, carinskim uradnikom so jih zmerom deklarirale za zasebno last. Tihotapke so svojo obrt opravljale od sile rafinirano. Nekatere manjvredne dragotine so dale zaeariniti, samo da bi oblast ne slutila tihotapstva. Ko so se srečno vrnile v Ameriko, so dobile od svojih delodajalcev primerne deleže za pretihotapljeno blago, večkrat pa tudi kakšno dragotino v dar. Zdaj je naposled pristaniška policija postala pozorna na pogosto potovanje lepih mladih deklet, ki so se iz Evrope zmerom vračale obložene z dragocenimi okraski. Državna kokoš (n U-O) šangaj, julija. Guverner kitajske pokrajine Kvantung je izdal te dni kaj nenavaden odlok, ki naj bi po njegovem mnenju obogatil precej obubožano državno blagajno. Zdaj bo vsaka rodbina v tej pokrajini prejela od države kokoško, vredno 25 centov (11 din). To kokoš bo morala pošteno obrediti in ko bo njena prodajna vrednost dosegla 1 dolar, jo bo morala kot nekak davek vrniti državi. Zadeva s kokoško je videti na prvi pogled res nekoliko šaljiva, a je na moč resna, saj utegne nemarnost pri reji državnih kokoši pripeljati vso rodbino pred sodnika in celo v zapor. Vprašanje je le, ali bodo čudežne kokoške res uredile kvantunške finance, ali ne ... (»Telegraf«, Dunaj) Črnski poslanec v živinskem vagonu (n 0-0) Newyork, julija. Ameriška ustava pravi, da med državljani Združenih držav ni razlike, pa naj si bodo kakršne koli barve, plemena ali vere. Oblastva Južnih držav so pa ta zakon | spretno obrnila; tamkaj se črnci ne smejo voziti v istih vagonih kakor beli, pa tudi v družbo belih ne zahajajo. V Južnih državah pravijo: Prav, črnci naj enako žive kakor beli — toda samo sami med seboj. Boli ali mani skrivim želja vsakega človeka je želja |>o uspehu: nič nenaravnega ni, , ako lahko odkrito potrdite: Da«. Ako ste pa neodločni in oklevate med »da« in »ne«, napišite 1, če ste bliže »ne«, in 2, če se pribbžavate »da«. 1. Ali lahko hitro in odločno zavrnete nadležnega prodajalca, ki se na vso moč trudi, da hi vam prodal svojo robo? 2. Ali si upale odkrilo v brk povedati svoje mnenje predstojniku, Iti vam razlaga načrt, katerega ne odobravate? S. Ali hočete Itot novinec v nekem podjetju kar najhitreje spoznati ves njegov ustroj? J,. Ali »zgrabite bika za roge«, namesto da bi nekoliko počakali, da se neprijetna zadeva sama uredi? 5. Ali lahko iskreno čestitate tovarišu, ki je uspel tam, kjer ste vi pogoreli? 6. Ali lahko ohranite prvotno navdušenje pri stvari, ki ste se je lotili? 7. Ali se na slavnostnih večerjah radi približate mogočnim in vplivnim osebam, v želji da bi vas spoznale in si vas zapomnile? VPRAŠANJA S. Ali imate kot plačilo za trud rajši moralni uspeh od denarnega? 9. Ali lahko skrivate svoje skrbi in nadloge pod krinko dobre volje? 10. Ali se lahko z vso vnemo lotite učenja kakšne vede, jezika, umetnosti ali obrti, vedoč, da vam bo to pozneje v poklicu koristilo? 11. Ako se vam zgodi krivica in užaljeni vzkliknete: »Odstopim od te funkcije,e ali tudi držite besedo? 12. Ali pravite: >Vseeno je treba poizkusiti,« čeprav veste, da je končni cilj toliko ko nedosegljiv? IS. Ali lahko lepega dne pustite stvar, ki vam dobro gre, in se lotite nove, v začetku še negotove, o kateri pa slutite, da vam bo pozneje bolje uspevala? 11,. Ali pri novem načrtu najprej skrbno pretehtate vse ovire in ne- prijetnosti in sc šele potlej pričnete: zanimati za njegove ugodnosti, naj ; bodo še tako vabljive? 15. Ali lahko odkrito posvarite svojega tekmeca, ki sc spušča v nevarno podjetje, čeprav bi vam bil, njegov neuspeh prav dobro došel? 16. Ali se. upale s svojim nasvetom lotiti kočljive zadere, čeprav je na tehtnici vaš ugled? 17. Ali ste se zmožni, videč neodločnost svojih prijateljev, brez obotavljanja odločiti, kam bi šli na izlet ali na zabavo? IS. Ali ostanete mirni in hladni na še tako vročem političnem sestanku? 19. Ali morete javno povedati svojemu prijatelju, ki ga spoštujete, da nima prav, če ste o tem prepričani? 20. Ali lahko poslušate še tako ostro kritiko svojega dela in svojih načrtov, ne da bi pokazali jezo in nejevoljo? Zdaj pa seštejte! že precej onemogla zaradi dolgega in negibnega spanja, najprej prosila, naj ji prinesejo... igračke. Ubožica je postala v teh dolgih letih spanja otročja v pravem pomenu besede. Primarij bolnišnice je ugotovil, da je zdravje čudne bolnice drugače docela zadovoljivo. Mišice na nogah so se ji pa zaradi lege in negibnosti razširile in tako so zdravniki obupali, da bi uboga starka lahko še kdaj stopila na noge... (»Daily Express«) Brado imeti je nevarno... (n 0-0) Amsterdam, julija. Na Danskem se je nekemu upokojenemu davkarju, ki je potoval s kolesom po Holstedu, pripetila kaj nenavadna in smešna nezgoda. Kolesarjeva dolga brada se je namreč zapletla v verigo kolesa tako nerodno, da je ni mogel odmotati. Ubogi davkar je postal neprostovoljen suženj svojega kolesa na kaj nedolžen način: snela se mu je veriga na kolesu in starček je zlezel s kolesa in jo pritrdil nazaj na zobčasto kolo; komaj je pa hotel vstati, ga je nekaj skeleče potegnilo za brado, tako da je kar omahnil na kolena... Zdaj je revež opazil, da se je konec njegove brade kar se da nesrečno zapletel med verigo in zobčasto kolo in da ga ne bo mogel kmalu odvozlati... Davkarja je naposled dohitel neki kolesar; pogled na bradača je bil bolj smešen kakor žalosten: ubogi možak se je po rakovo plazil po kolenih in v’-:kel za seboj kolo s svojo dolgo brano... Kolesar se je hitro domislil: oprtal sl je kolo na rame, tako je davkar vsaj lahko stopil na noge. čudna dvojica je tako marširala nekaj kilometrov, dokler ni prišla do prvega kmeta. Ta je stopil po ostro nabrušen nož in odrezal nadležno brado in osvobodil čudnega popotnika, ki se je zaklel, da se mu kaj takega ne bo več pripetilo, ker se bo po tej »šoli« zmerom do golega bril. (»De Telegraaf«) Teden dni je spal... (nf-I) Budimpešta, julija. V Bat-monostoru je gostilničar Kbkyi pred tednom dni šel zvečer kakor po navadi spat. Zjutraj se pa ni zbudil, temveč je spal dalje ko ubit. Ko tudi tretji dan ni vstal, so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da gostilničar tako trdno spi, da ga ni mogoče zbuditi. Po sedmih dnevih se je pa Kdkyi naposled vendar prebudil, vstal je iti odšel v hleve, kakor da se ni nič zgodilo. Nikakor ni hotel verjeti, da je spal ves teden, in šele ko je opazil, da so med tem časom že žetev pospravili, je začel verjeti besedam svojih sorodnikov. Z zanimivim primerom izredno trdnega spanja se zdaj bavijo zdravniki. ki so ga le-te potlej pretihotapile v!! Ameriko. »Oborožene« so bile z dragocenimi bisernimi ovratnicami, briljantini obeski in z drugimi dragotinami; a) Ako boste dosegli 50 ali več točk: Vedite, da obvladate okolico, manjka vam pa gibčnosti in voljnosti. Navajeni ste, da ljudem v brk poveste svoje mnenje in vaša odkritosrčnost občutljivega človeka prav lahko rani in užali. Ne bojito se stvari, v katerih niste docela doma, toda vaše navdušenje je cesto preveliko in prebujno in /ato se marsikdaj po nepotrebnem prenaglite. Co se vaše duševne /možnosti približujejo vaši energiji in odločnosti, vas čaka še lepa bodočnost. Rodite, zmernejši in bolj diplomatski! Ta nasvet sl zapišite globoko v srce, prav gotovo vam bo včasih še na moč koristen in !dobro došel! b) Ako ste dosegli 35 ali več točk: Veseli bodite, ker ste l/brani izmed mnogih poklicanih! Imeli boste uspeh v življenju, saj Imate vse lastnosti za obvladanje svojih POJASNILA Ograde za bernardince (nf-I) Aosta, julija. Gotovo se še vsi spominjate strašne nesreče, ko je letos spomladi neki reševalni pes na Sv, Bernardu raztrgal majhno deklico, !!ki se je na prelazu smučala s svojim * očetom in sestrami. Otrokovi starši ao tedaj zahtevali, da naj menihi pobijejo vse bernardince, češ da so postali splošno nevarni. Toda za pse so se zavzela vsa mogoča društva za varstvo živali na Ita-' lijunskem Fiancoskem in v Švici ih !: res so pri oblastih dosegla, da se ta !; grozna osveta ne uresniči. Zdaj boJo za pse ogradili na prelazu veliko planjavo in tako bodo slavni bernardinci dobili novo, ograjeno domovanje. Tako bodo tudi v bodoče pomagali menihom reševati ponesrečene in izgubljene turiste. bližnjih. V kritikah /nate obdržati pravo mero ljubeznivosti in odločnosti, podjetni ste in polni zaupanja vase, toda vendar se zavedate, da tudi drugi nekaj vedo. Z veseljem sprejemate nasvete svojih prijateljev, saj /nate nepristransko ločiti zrno od plevela, dobro od slabega. Presoja »za« in »proti«, kadar so česa lotite, igra važno vlogo. Vaše gluvne lastnosti so: umerjen pogum, diplomatski nastop, ljubeznivost, odkritost in poštenost. Mislimo, da ste s svojim popisom lahko zadovoljni, bojimo se le, da se ne bi prevzeli in, da ne bi koj prvi dan raztrobili svojim znancem, da ste prav vi poklicani za vladanje. Zato rajši presodite 6e enkrat, ull sto tudi reg po vesti odgovorili na vsa vprašanja. c) Ako niste dosegli 35 točk: Najbrže vam manjka zaupanje vase, omalovažujete se, često oklevate, ste preveč osebni, pristranski in sebični (.Upamo pa, da m j tako hudo, kakor je videti na prvi pogled!)J Ako vas prodajalce nadleguje, ga odkrito< in mirno zavrnite, ne bo se razburjal, ker^ je ljubeznivost del njegovega poklica. < Nikar ne skrivajte svojega mnenja, saj so( lahko vaše kritike prav tako pravilne kakor« kritike drugih, zakaj bi jih torej zamolčali?; Do predstojnikov bodite odkriti in ljubeznivi. < Morda vam manjka podjetnosti in časti-; hlepnosti? Zakaj se tudi vi ne bi sem in tja. »izkazali«, saj ste prav toliko vredni kakor; vaši spretnejši tovariši, ki znajo ujeti pravi trenutek. Ne bodite pretirano skromni ne slepo pokorni! Vsakemu človeku se kdaj v Življenju nasmehne sreča, in ponudi si* mu .velika priložnost*: prav ta trenutek je treba zagrabiti in ga izkoristiti, ker se ne povrne nikoli več! (n V D) Vsi potrebujemo razvedrila, posebno v današnjih dneh, ko zahtevajo razmere, da smo celi ljudje. Po napornem dnevnem delu vam nudi prijetno razvedrilo »Družinski tednike. čc ga še niste čitali in ga torej ne poznate, nam pišite, da vam pošljemo popolnoma zastonj eno številko na ogled! »Družinski tednik« naj postane tudi vaš tednik! Tednik', ki vas bo zabaval, razvedril in spravil V dobro voljo! imam tako rada. PASTA Doti se Od Jeve na desno: Japonec dr. Sohakurl, organizator XII. olimpiade v Tokiu, si Je te dni ogledal olimpijski stadion in skakalnico v St. Moritzu v Švici. — Kneževina Liechtenstein Je Izdala snamke s slikami zadnja leta Izvršenih večjih javnih del. — Na avtomobilski dirki za Vanderbiltov pokal na Rooseveltovem dirkališču v Ameriki je zmagal Nemec Bernd Roscmcyer. — Svetovna jadralna prvakinja, Nemka liana Reitseh, fotografirana tik pred svojini rekordnim odletom v Hamburg. — K najnovejšim japonsko-kitaj&kim bojem okoli Pejpinga: major Matsuj, poveljnik japonske armade na Kitajskem. — Vojni dobičkar Sigmund Bosel, znan po velikanskih inflacijskih aferah, se mora te dni zagovarjati pred dunajskim sodiščem. Deseti brati Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu Doživljaji za zeleno mizo Kvartopirstvo. hazard in sleparstvo IV sedanji čas postavil in v stihe prelil J Ivan Rob XVIII. \No, to ti že lahko povem, Ida hčerka se ti bo možila; Sslcer bo bajtarja dobila, ia fant je priden, kakor vem. iHvaležno prste naj oblizne lin Mihu izpod Gaja naj, '■ko spet jo bo za roko prosil, !Z nogo pokaže pot nazaj.« Pri teh besedah skozi vrata izleti, da Krivčeva zijata. XIX. Po prašni in razriti poti .vesel se vrača naš Martin. Kdo, glej, prihaja mu nasproti?! To Marjan je, Piškavov sin. Pod bukovo sedel je vejo, ipo sinji ptici hrepenel, ipod grmom staknil je idejo, doma na srcu jo bo grel. Oči ožarja transcendenca, njegove duše kvintesenca. XX. Pikantna etra je aroma, iz prs privre mu oh in ah, v višave zračne duša roma, telo pred Spakom lopne v prah. Martinku usta na široko razvežejo se v veder smeh: »Komur pogled gre na visoko, ta znajde se na trdih tleh. Kdor stopiš na življenja cesto, iglej, da oko bo zemlji zvesto!« XXI. »Seveda ti, ki v pusti gmoti (življenja vidiš vzrok in cilj, ne klanjaš se duha lepoti, ilci nad teboj lebdi vsevdilj. ičeprav me težnost zemlje veže, unoj duh v vsemirju zdaj vesla.« »Verjetno«, se Martin odreže lin gre. Med potjo pa mrmra: i>Filozofija polne sklede pač ni za nas, sinove bede.« XXII. In spet z nogami cesto prede Sn »Hi-oho« prepeva si, kar nekaj pesmico mu zmede, rda nem na mestu obstoji, pred njim po cesti gre postava, iv nji Uršiko zasluti Spak; iker pa še vedno v dvomih tava, zato raztegne svoj korak. Da Spak in Uršika sta eno, menda ne bo preveč rečeno. XXIII. 'Na Slemenicah Urša službo ivrši zdaj, prej jo je drugod. ,To Urša Plut je, ki v okužbo (jezika »išče se« povsod. Martinek dohiti jo, pravi: »Pozdravljena, oj kam pa greš?« »Martinek,« ona mu odzdravi, »domov na Slemenice, veš!« Potem o vsem je gostolela, naposled: »Kdaj se bova vzela?« XXIV. »Počakaj, krempeljček moj norski, saj nama nič se ne mudi. Jaz nisem vojvoda Windsorskl in Simpson tudi nisi ti, a vendar, ko se poročiva, nič manj ne bom ti daroval; pred njo kraljestvo le počiva, pred te vesoljni svet bom dal: Zdaj mi je cesta v svet odprta, če vzamem te, mi bo zaprta.« Zographos — kralj kvartačev Zographos ima dva obraza. Tisti, ki so ga videli v igralnici za zeleno mizo, ga komaj še spoznajo v baru, in marsikateri, ki se je z njim na ploščadi kazine po celo uro pomenkoval, ga pozabi pozdraviti, ko mu četrt ure kasneje sedi pri bakaratu nasproti. Njegov izraz se je popolnoma spremenil. Pravkar se je še smehljal in zbijal šale, okrog živahnih iskrečih se ooi mu je bilo zarisanih na stotine drobcenih gubic, njegove ustnice so bile hudomušno zategnjene, šiljasti veliki nos se je ves blestel od veselja in dobrodušnosti — hip nato je pa postal njegov obraz že voščena krinka, ki iz nje strine brezizrazne kalne oči v praznino. Zagorela lica so uvela, samo pristriženi brki pričajo, kje so usta, tako stisnjene so njegove ustnice; nosnice mu nič več ne trzajo: Nikolaj Zographos, kralj igralcev, ki vsako leto izgubi petdeset'milijonov frankov in jih stopetdeset milijonov priigra, je začel kvartati... Največji izgubljivee na svetu Lastnika kazinov v Monte-Carlu, Deauvillu in v Cannesu poznajo Zo-grapha kot najinirnejšega in najgospo-skejšega igralca. Še nikoli ga ni premagala jeza, še nikoli ni bil zagnal kvart na mizo in še nikoli ni obrnil kvartačem hrbta, kadar je kakor za stavo izgubljal. Še nikoli ni zasledoval kroglice s pohlepnimi očmi, kadar je igral ruleto, čeprav je izgubil že celo goro denarja. Zographos nikoli ne po- ♦ kaže svoje notranjosti. Najsi je izgubil ♦ več milijonov frankov, najsi jih je t deset priigral, zmerom je njegov obraz J negiben in nebrižen. Današnji dan igra le še prav rekdo-kdaj. -Moram si varovati zdravje.« pravi po navadi in pokaže na lase, ki mu ob senceh že sivijo. Toda to še ne pomeni, da je Zographos dal vsem igralnicam slovo. Kaj še! Narobe. Na raznih igralnih mizah ima naloženega zdaj še več denarja, kakor kdaj koli prej, toda zdaj mu »oskrbujejo« premoženje mlajši ljudje. Dal ga jim je, naj mu ga že podvojijo, ali pa zaigrajo. Drugi sedijo namesto njega pri kvartah. drugi prežijo na kroglo rulete, drugi špekulirajo z njegovim denarjem in njemu prihranijo »delo«. Kljub temu je pa sam ves dan po kazinih, toda le redkokdaj »kibicira« za mizo, ki leži na njej že dobršen kup njegovega premoženja. Bolj ga zanima igra drugih. Zdravje si varuje. Nu, saj menda res ni lahka stvar, kazati zmerom negiben in nebrižen obraz: pokerski obraz«, kakor pravijo kvartopirski strokovnjaki. To zdela! Še trznil ni, ta naš »izgubljivee«, ko je neki večer zaigral trideset milijonov frankov. Vstal je izza mize, kakor bi bil pravkar končal zabavno preferaneo in izgubil samo par piškavih centimov. To je bilo pred osmimi leti in od tistih dob se je Zographa prijel vzdevek: »največji izgubljivee na svetu«. Sreča v krvi Zographos ima mnogo prijateljev in mnogo sovražnikov. Vendar si njegovi konkurentje ne morejo kaj, da bi ne občudovali tega drobnega, od soInča ožganega moža. ki je zunaj igralnic na moč prikupen in prijeten kramljač. Nihče ne igra spodobneje kakor on. Nikoli se ne zateka k poceni trikom; sleparje in srečolovce, ki prihajajo v Deauville in v Monte-Carlo, da bi čez noč obogateli, sovraži iz dna duše. Bakarat in ruleta sta zanj prav tako poklic kakor za druge stavbarstvo in krojaštvo. »Človek mora biti vesten,« pravi Zographos, ..nepopustljiv in energičen. Kakor v vsakem poklicu. To so edino zveličavna načela za sposobnega igralca Zographos ima o bakaratu takšno mnenje kakor drugi o bridgeu. Pravi, da je zgolj »igra spretnosti«, misli pa seveda »spretnost prikrivanja notranjih občutkov«. Igralec ne sme nikoli j pokazati slabo voljo ali veselje, ko: dobi kvarte v roke. Spričo brezupnih | kvart mora ostati tako ravnodušen, da se nikomur še sanjati ne more. da ; utegne čez par minut izgubiti več sto tisočev. Prav tako mu pa ne sme ‘ vzplamteti oko, kadar drži v roki same »adute«. »Sreča se skriva v obtoku krvi«, modruje Zographos in odkriva e tem skrivnost svojih velikih uspehov. Svoj , krvni obtok ima namreč poljubno na | vajetih. Kadar mu hoče zaplati kri v I glavo spričo imenitnih kvart. obrzda | krvno valovanje in prepreči rdečico | radosti na velikih licih, in kadar mu Novela ^Družinskega tednika" SEE JE ZALJUBLJEN Novela v pismih »... da se boš vsaj pošteno čudila. Kljub svoji častitljivi starosti pet in dvajsetih let, kljut) temu, da sem Hinku že dve leti zgledna zaročenka, kljub temu sem zaljubljena. Pa nikar ne misli, da v Hinka! Tisto je ljubezen, prisrčna in goreča ljubezen, v tega drugega sem pa zaljubljena, tako zaljubljena, kakor moreš biti samo spomladi in samo na Dunaju, in samo tedaj, če si še zelo mlada. V tem primeru sem se kajpak 6pet pomladila! Nikar ne stresaj z glavo, najljubša od vseh prijateljic, tudi nikar ne misli, da ee mi je na lepem zmešalo, zakaj: samo zaljubljena sem, vrhu vsega pa še —- nesrečno. »Sleherni dan se vidiva v institutu; skupaj pripravljava veliko znanstveno delo, ki naj njega še bolj proslavi, čeprav je kljub svoji mladosti že slaven. Pomagam mu, v roko mu podajam, kar potrebuje. Ponosna sem na svoje delo. Zgledno je vljuden in ljubezniv z menoj, in vendar se mi niti ne sanja, ali sem mu všeč ali pa ceni v meni samo tovarišico, sodelavko. Včasih me pogleda, tako me pogleda, da Ini kar vsa kri za polje v obraz. Včasih moram požirati in požirati, solze namreč, da bi mi kar sredi dela ne zalile oči. Premnogokrat se mi pa zdi vse tako brezbarvno, tako pusto, da si mislim: mož, kakršen je on, se gotovo ne more prav zaljubiti, zlasti v mene ne. Potlej sem pa nenadejano spet vsa srečna, ves dan se smejem, in delo mi gre tako izpod rok, da se sama sebi čudim. »Ne veni, kaj bo... Opazila sem, da se prav nič ne zanima zame. Odšla bom iz instituta in boni skušala pozabiti... Joj, in če bi vendar lepega dne spregovoril, če bi me vendar nekoč prijel in vroče poljubil; kaj potlej? Viš, Hinka imam tako rada, da bi ga sili — če stavi celo premoženje na kvarte — vsa kri v noge in se ga poloti v želodcu občutek, kakor da bi mu drčalo dvigalo nizdol, sede še trdneje na stol in sedi nepremično in obrzdano; še trepalnice mu ne trznejo... Živ računski stroj Zographos, ta sfingi podobni, a hkra-tu gibčni Grk, ki mu curriculum vitae samo bežno priča o siromašnem poreklu in se komaj dotakne njegovih mladostnih zablod, je večkraten milijonar — v funtih računjenol Mnogo bogatejši je, kakor so drugi milijonarji, ki poznamo njih življenjepise — od čistilca čevljev do industrijskega magnata — v vseh podrobnostih. Pravijo, da je bil v grški prestolnici pikolo in vratarski strežaj, da je bil nekoč celo pastir — nekoč, še preden se mu je mestno življenje priljubilo. Kako je prišel v Monte Carlo, ne ve živ krst. Še manj, kje si je pridobil temeljito izobrazbo, svoje izredne matematične zmožnosti, ki mu pri kvar-tanju pač največ koristijo; kje nenavadno jezikovno spretnost. Saj je v Parizu prav tako doma kakor v Amsterdamu in Londonu. Znan je šele kakšnih deset let, ko se je kot Slan »grškega sindikata« povzpel na vodilno mesto in srečno absolviral samostojni vstop v evropske igralnice. Večkrat smehljaje se trdi, da ima še drugo r.šanso«, da si zasluži vsakdanji kruh, ako bi zaprli igralnice po vsem svetu. Potlej bi namreč lahko kot »živi računski stroj« nastopal po varietejih. Sleherno kvarto šestih zavojčkov igralnih kvart si pri igri zapomni — in če bi tunel kvarte hipnotizirati. bi zmerom pričaral ustrezajočo kvarto v roke svojih partnerjev. Tistih partnerjev kakopak, ki zdaj zanj igrajo in kupčijo njegovo glavnico. Zografos zna tudi marsikakšen trik in marsikakšno čarovnijo s kvartarni; lahko bi občudujoče občinstvo po ure in ure zabaval Toda to se zgodi le redkokdaj. Ž.‘ ko.j po prvem triku posedejo prijatelji za zeleno mizo in vržejo kvarte. Phillips - Oppenheim, slavni kriminalni pisatelj, pripoveduje, da se v njegovi družbi konča igra šele takrat, kadar je šlo za več milijonov iz roke v roko... Bakarat. milijoni in Zographos — to je že zdavnaj zraslo v en sam pojem. nikoli ne zapustila — in vendar spet mislim, da bi tudi to zmogla. »Včeraj mi je rekel: ,Ne vem, kaj bi počel brez vas. Vaše delo mi je tolikanj dragoceno...* Odgovorila sem mu (sama ne vem, kje sem vzela toliko poguma): ,In vendar ne bom več dolgo ostala, saj moram tudi še na kakšen drugi oddelek!* — .Neumnost, drugi oddelek,* je odgovoril, ,kratko in malo vas nikamor ne pustim!* In danes je stal tik za menoj, nenadoma sem se obrnila in sem ga opazila. Vse to je trajalo samo hip, pa sem vendar mislila: zdaj me bo prijel in me bo poljubil... Pa me ni. Odšel je brez besede iz sobe. »Lili, samo to ti rečem, bridko bi Se včasih zjokala, tako sem nesrečna, včasih bi pa od same sreče ves svet objela. Tako se to menjava že pet tednov. Delam pa od ranega jutra prav do noči...« • »... in si torej moje novo znanstveno delo že bral. Kljub vsem uspehom sem pa v poslednjem času nezadovoljen. Bojim se, da bom v drugo storil veliko neumnost in se bom zalju- bil. Saj veš, Herbert, kako zelo sem nekoč trpel zaradi Magdine ljubezni. Takrat sem se bil zaklel, da se ne bom nikoli več zaljubil. Imam sicer majceno prijateljico, preprosto skromno dekle, ki se shajam z njo vsak teden. Zdaj so mi dodelili mlado asistentko. Ali je lepa — ne vem, vsaj povedati ne znam, vem pa to, da je najljubkejša ženska, ki sem jo doslej srečal v življenju. Predvsem — saj veš, da sem starokopiten — ni šmin-kana! Skratka: na moč je ljubka. Oči ima tako čudovito lepe, da se jih ne morem nagledati. Včasih me poboža s pogledom, pa brž stečem vstran, da ne bi storil česa nepremišljenega. Vrhu vsega mi je pa tolikanj dragocena sodelavka, da bi je ne mogel več pogrešali. Popolnoma se lahko zanesem nanjo; na vse misli, čudovite ideje ima, in vse, kar zame dela in stori, opravlja s tolikšno nesebičnostjo, da si jo še pohvaliti ne upam. Vse bi bilo lažje in preprostejše, če bi ne bila tako zelo dama in bi ji smel lepega dne reči: ,Kaj boste drevi počeli? Ali pojdeva skupaj večerjat?* Toda tega ji ne moreni reči. Lahko bi mi hladno odgovorila: .Navajena sem, da večerjam doma,* pa bi jo ne mogel potlej nikoli več povabiti. Midva obadva sva gledala na visokih turah že marsikateri nevarnosti v oči; ne moreš mi očitati, da sem bojazljivec, nasproti tej dami sem pa res! Morda ljubi tudi že koga drugega? Saj pod božjim solncein ničesar ne vem o njej! Ko se ji je ondan od sile mudilo, sem jo vprašal: ,Aha, bržčas imate sestanek?* Tedaj me je prav začudeno pogledala in je rekla: ‘Mislite? Morda!* Nič drugega. Kakšno drugo dekle bi kratko in malo prižel nase. Z njo sem pa skoraj ves dan sam v sobi, pa si ničesar ne upam. Malce je tudi težko, ker sem njen predstojnik. Morda bi se prav zaradi tega ne hranila, toda od tega bi ne imel mnogo. Rad bi vedel, pri čem sem. Ni mi za to, da bi jo samo enkrat poljubil, zakaj taka je. da bi jo vzel za ženo. da bi jo imel zmerom poleg sebe. Včasih opazim, kako zardi, če jo pogledam; tudi roke ji drhte, in potlej si vselej mislim, da me morda vendar ljubi! Drugi dan je pa njen pogled tako hladen, tako kalen, da se mi zdi, da kar skozi mene gleda. Morda bi utegnil ti...« * »... Lili, nisem in nisem več vzdržala. Prosila sem za dopust in sem ga dobila. Danes mu bom pisala razglednico. Bogve, ali mi bo odgovoril...« * »... preveč je bila utrujena od dela, vzela si je dopust in je odšla v hribe. Ne moreš si misliti, kako zelo sem jo pogrešal. V institutu je bilo vse narobe; delo ni šlo izpod rok. Tedaj s§ui nepričakovano dobil razglednico ou nje. Še tisti dan sem se odpeljal k njej — in odtlej sva zaročena, in jaz sem najsrečnejši človek na svetu. Upam, da boš...« • F-I Po priporočil« naših z?b°' •zdravnikov £>cčilc& sse... »Zakaj?«'se vprašujejo znanci in ,prijatelji nekdaj svetne rodbine... »Zakaj?« premišljuje žalostna ,mama*, ki je ,mladima* tako rada delila dobre nasvete, seveda brez uspeha... »Zakaj?« si pošepetavajo radovedne sosede, ki po trgih in cestah opravljivo stikajo glave... »Zakaj?« vzdihujeta tudi razočarana zakonca, ki sta se povrh vsega pred nekaj leti vzela iz ljubezni... O ljubezni, zakonski sreči in rodbinskem življenju je težko govoriti, saj so vezi tako nežne in tajne, da jih docela razumejo le tisti, ki so zamotani vanje. Vsi drugi samo ugibajo. »Sam bogve zakaj je danes toliko nesrečnih zakonov?« mi je te dni dejala neka starejša gospa in žalostno zmajala z glavo. »Včasih se nismo jemali samo na ljubezen, pa je bolj držalo kakor danes,« je še tehtno pristavila. Mlada sem in težko si predstavljam, da bi se poročila s človekom, ki mi ne bi bil najbolj pri srcu, a iz vljudnosti nisem marala gospe ugovarjati, Pozneje sem pa nehote razmišljala o njenih besedah in spoznala sem, da tiči v njih precej modrosti. Modernemu dekletu je torej poroka brez ljubezni bolj tuja, kakor zakon, ki se po nekaj letih uživanja meni nič tebi nič razdre? Imela sem slučajno vpogled v neko novopečeno družinsko življenje in ta vpogled me je globoko razočaral. Oba sta bila mlada in zdrava, pol letet sta sc poznala in imela rada, potem sta se pa na lepem vzela. »Bova že kako živela,« mi je dejala ona, kar se da neizkušena stvarca. »Za prvo silo bova stanovala do-ma, tako bova prihranila precej denarja.« Nekaj časa je bilo videti vse v redu, in v meni je vstajalo svetlo upanje: »Glej kako skromna in preprosta je sreča, samo pogum moraš imeti, da si jo snameš z neba.« Kmalu sem pa opazila razpoke v tej sreči. V ljubezen se je vtihotapila na moč vsakdanja potreba: potreba po denarju. Ker ni bilo denarja, ni bilo več miru v hiši in naposled so se začeli družinski prepiri, ki Jim tuko radi podlegajo povprečni ljudje. Mož in žena sta se sprla, nihče ni popustil, celo ob otrokovem rojstvu ne. Pred nekaj tedni sta se ločila. Otroka je dobila mati. »Zakaj sta se ločila?« sem sc vprašala. »Zakaj ju je združila ljubezen in ločilo sovraštvo, ki ga ni mogel premostiti niti otrok?« Napake v zakonih so delali naši starši prav tako, kakor jih delamo mi. Toda med tedanjimi in zdanjimi časi je velika razlika. Včasih so bile socialne razmere boljše in trdnejše, zato je marsikateri zakon tudi brez ljubezni lahko nekako uspeval. Danes pa zvežeta v neštetih primerih zakonca samo dobra volja in ljubezen. Komaj pa usahneta ta dva vira, se pokaže v najgrši in najstrašnejši obliki vsa socialna revščina današnjega zakona. Denarja manjka na vseh koncih in krajih, a ne le denarja za svilo in lakaste čevlje, še za plenice, za platno, za stanovanje in celo za milo ga ni... Take prepade lahko premosti samo ljubezen — toda ali je ljubezen res zmerom dovolj močna?... Mladoporočenci, polni lastnih želja, so pa pretrmasti in presebični, da bi spoznali, kakšno krivico delajo s svojo nepotrpežljivostjo svojim otrokom. Otrok, sad ljubezni, mora v svoji najnežnejši dobi pogrešati — ljubezen. Mnogi le prerodi pozabljajo, kako občutljiva je otrokova duša. Nekoč so po nedolžnem trpeli le nezakonski otroci, danes trpe pa tisoči in tisoči otrok, katerih starši so lahkomiselno zavrgli svoje dolžnosti, »Tiho bodi ti, ki nimaš očeta!« sem slišala te dni med otroki na cesti. ,Krivec*, petleten fantiček, se ni jokal in tudi ne branil; videti je bilo, da je takega zmerjanja že vajen. Pozneje sem zvedela, da živita njegov oče in mati že več let narazen... In zadnjič, ali nismo prav v našem ,Tedniku* čitali pretresljivo zgodbo o dvanajstletni deklici, ki se je rajši odločila za smrt, kakor pa za življenje z razdvojeno ljubeznijo do očeta in matere? I Menda veste, kaj sem hotela povedati. ,Dvakrat premisli, potem stori,* pravi slovenski pregovor; pri sklenitvi zakona bi bilo pa menda dobro štirikrat premisliti! Če si že notri, si pač notri in tedaj je treba štirikrat potrpeti, ali pa onesrečiti vso družino! »Za zakon je treba imeti ljubezen, toda ni slabo, če imaš tudi denar,« mi je svoje dni šaljivo dejala stara teta s kmetov. Sama se ni možila, ker ni bila gruntarska — pozneje je bilo pa prepozno. Ostala je pa vedra in srečna do konca dni. Svoje nečake in nečakinje je razvajala, pa tudi drugim ljudem je rada priskočila na pomoč. V svojem življenju ni sejala velike sreče, toda tudi onesrečila ni nikogar. Kmetje so pametni in do-brovoljni ljudje, nihče se ni cmeri-kal za ,izgubljeno mladostjo* in teta je v zrelih letih prav srečno in zadovoljno živela. Burne, poželjive, a nezanesljive sanje o sreči se hitro razblinijo, zato jih ne gre utesnjevati v resničnost — v zakon. Potrpite, počakajte! Če vam je ljubljeni mož namenjen in če vas res ljubi, se bo prav gotovo toliko potrudil, da bo poskrbel za primerno službo, ki bo dovolj trden temelj vajini sreči. A ko pa tega ne mara, ali ne more, dobro premislite, preden se odločite zanj, saj veste, da tvegate njegovo in svojo srečo in srečo svojih otrok! Saška. nanj iz testa okrasite, pomaži z razmetanim jajcem in pecii pašteto približno % ure. NEKAJ ZA ,PONEDELJKARJE‘ Slane prestice Pripravi testo iz '/a kg moke in prav toliko presnega masla kakor tehta eno jajce, dveh rumenjakov, enega jajca, malo stolčenega ingverja, soli, treh dek drožja in mleka. Testo naj bo trdo: stepi ga najprej dobro, potem ga pa daj na desko, posipano z moko, in ga še prav dobro pognetd. Ko je dovolj shajano, razvaljaj posamezne kosce testa na dolge prame in naredi iz njih prestice, katere pusti spet shajati. Potem jih daj z lopatko previdno v osoljeno vrelo vodo, kuhaj jih nekaj minut, nato jih vzemi spet iz kropa, posipaj jih z makom, zmešanim s soljo, položi jih na ploščo, namazano s presnim maslom, in jih v pečici zarumeni. o-------- lio-\vatna bbitUd Ali se še spominjate onih nesrečnih dni, ko smo nosile kopalne obleke iz vseh mogočih blag, ki se niso nikoli posušila? Zdaj se nam godi bolje, saj imamo volnene obleke, ki se hitro odtečejo in še hitreje posule. Morda že imate kopalno obleko, toda nič hudega, če si še eno napletete. Vsem, ki odhajajo na počitnice, svetujem, da vzamejo s seboj dve kopalni obleki. V gorah, pa tudi na morju pride večkrat za vročimi in Pleteš naianko po kroju, lci ga lahko še svojemu telesu primerno preneseš na trd papir. Prednjik in zadnjik začni delati med nogami. Pri izrezih moraš delo seveda razdeliti na dva dela: prvega pleteš do naramnic, drugega imaš pa med tem časom na debelejši nitki. Ko skončaš prvi del, poberi petlje drugega in skončaj še tega. Upam, da vam bo naš kroj všeč, po njem si že v enem tednu lahko sama spleteš obleko, ki bo za polovico cenejša, pa prav tako lepa kakor v trgovini kupljena kopalna obleka. Za tiste, ki rade v vse svoje obleke pričarajo košček svoje osebnosti, vem nekaj ljubkih nasvetov: Na moč so letos moderni vsi mogoči našitki (aplikacije) na kopalnih oblekah. Vseeno je, kaj predstavlja tak našitek, morda začetnici vašega imena, morda ljubko jadrnico z razpetimi jadri, ali galeba, sidro — to prepuščam vaši iznajdljivosti in domišljiji. V nekem francoskem časopisu sem videla več svojevrstnih kopalnih oblek, ki si jih lahko vsaka sama naredi. Na primer: temnomodra kopalna obleka, vsa izvezena z raztresenimi rešilnima pasovi iz bele in rdeče barve. Saj ste že gotovo videle take rešilne pasove; imajo jih na vsakem večjem čolnu. Prav tako ni napak kopalna obleka, izvezena s pikami, posebno če so le pike precej velike. Neka iznajdljiva Francozinja je prednjik naj bo pri Tvojem otroku tudi smittii! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU in zadnjik sešita tako, da ju je z vrvco v nasprotni barvi prepletla. Mislim, da boste lahko na ta način poživile tudi svoje stare obleke. Le šivanko v roko in veselo na delo, uspeh vas ne bo razočaral! (n) Solnce-prijetno, a nevarno zdravilo! Naša kuhinja solnčnimi dnevi hladnejše vreme, ko piha sever in ko je zrak hladnejši kakor voda. Tedaj je prav nevarno ostajati v mokri kopalni obleki, saj si lahko nakopljemo vsa mogoča prehla-jenja in obolenja, Kopalna obleka, kri jo vidite na na-. Si sliki, je ukrojena po najmodernej-j šem kroju z všivi na prsih. Naramnice na hrbtu zapenjamo navzkriž, tako je ! videti hrbet širši in ravnejši, kakor je v resnici. .Rebrast vzorček* obleke je na moč prožen, vendar pa dovolj trden, da se obleka preveč ne raztegne. Za obleko potrebuješ 250 g kopalne volne ,Nixe‘, ki jo dobiš v vseh bar- Prijelno za tiste, ki so ga vajeni in se znajo solnčiti, nevarno pa za vse mogoče »zapečkarice« z mlečno kožo, ki bi hotele v enem dnevu postati rjave. Seveda ne pomislijo na opekline, da o solnčarici niti ne govorimo. Vsaka ženska se rada solnči, ali bolje: vsaka hoče biti zagorela, rjava, črna. Pri tem pa pozablja na pravi namen solnčenja, na ljubo zdravje. Napak misli tista, ki leži ure in ure na vročem solncu, se obrača sem in tja, vsa opečena in utrujena od vročine in močnega solnca. Pri takem nespametnem »praženju« si pokvarite kožo, v hujših primerih pa tudi jetra in možgane, posledica 60 glavobol, opekline, bolečine v jetrih in omotica. Nič kaj prijetno plačilo za ure trpljenja, kaj ne? Danes naj vam samo na kratko povem, kakšen naj bo začetek solnčenja. Ne leže, tudi 6ede ne, kvečjemu stoje, najbolje je pa z gibanjem. Ako imate vrt, zalivajte rože, čistite stezice ali kaj podobnega, toda tudi to ne v opoldanski vročini, temveč popoldne ob petih, ko je solnce že bolj medlo. Svetlolaskam z nežno poltjo priporočani še večjo pazljivost, če hočejo biti res lepo zagorele: iz-bero naj si enega listih dni, ko se solnce skriva za dolgimi, precej gostimi oblaki, in naj se kaki dve uri sprehajajo v kopalni obleki. Ta zračna kopel jim bo nežno kožo pripravila za prve solnčne žarke, ki z belo poltjo nič kaj lepo ne ravnajo. Zmerom sem žalostna, kadar vidim, kako slabo se solnči marsikatera ženska, ki je v srcu prepričana, da bo imela v kratkem času na moč leja) zlatorjavo polt. Ena pozabi na primerno kremo, koža se osuši, voda, veter in solnce ji bolj škodujejo kakor koristijo. Druga se solnči na terasi ali pri oknu, pozabljajoč, da prah v mestih vsrka pol dragocenih žarkov. Tretja si pri plavanju pozabi natreti obraz z mastjo ali s kremo in koža jo kmalu začne pekliti, posebno če je voda slana. V glavnem upoštevaj ta pravila, Če hočeš, da te bo solnce ozdravilo in olepšalo: 1. Solnči se svoji koži primerno: če si temnolaska, bolj pogumno, če si pa mlečnopolta svetlolaska, bodi na moč previdna, groze ti opekline! 2. Vsaj v začetku si natri obraz in telo s primerno kremo ali oljem. 3. Solnči se samo na suhih krajih, ker je le tam dosti ultravijoličnih žarkov. Povsod, kjer je solnce rdečkasto, na primer na vlažnih travnikih, boš imela od solnčenja več škode kakor koristi. Tamkaj je namreč vse polno vročine in rdečih žarkov, ki pa nimajo na človeško telo nobenega^ dobrega vpliva. Zmeraj naj ti velja pravilo: rajši malo kakor preveč! (n) KAJ BO TA TEDEN NA MIZI četrtek: Juha z gnjatjo in ješprenč-koin, gnjat s cmoki in solato. — Zvečer: mrzla gnjat, fižolova in 'krompirjeva solata; Petek; (Jobova juha z žemljevimi rozinami, zabeljen stročji fižol, peče-n)ak iz presnega masla, jagodovo vino*. _ Zvečer: Krompir z mešano solato in jajci. Robota: Goveja juha 9 kruhom, palačinke z jagodovo mezgo. — Zvečer: Rižota z zeleno solato. Nedelja: Goveja juha z vlivanci, nadevana telečja prsa, zelena solata in Pražen krompir, jagodov kolač**. — Zvečer: Narezek: olive, gnjat lip-javskii sir. presno maslo, ogrska šahi i»a. .Ponedeljek: Svinjski golaž s krompirjem, orehov narastek. — Zvečer; raženi cmoki z jajci in zeleno solato. Torek; Fižolova juha a klobasicami, '*eva pašteta z zeleno solato***. — ' v e č e r • Nadevana cvetača. Rreda: Goveji zrezki z rižem, sveže ^mje. — Zvečer: Kakao z huhllji. POJASNILA j Jagodovo vino: Zmečkaj dozorelo A"** jagode ali borovnice, pretlači jih °zi gost robec in zlij sok v dobro sodček ah v kako drugo posodo, auetin, litrom soka prilij 25 litrov ko'.-4’ haztop; ' vroir vodi 5 kg sladil 'P'- 28 g vinskega kamna (VVein-'n 5 P tanina, hi ga dobiš v Dih V ^‘karni To tekočino primešaj nfi no srditi m vodi v sodčku, ki pa borb1'"'- kili prav |ip!n Preden začne vezuin"ar vre*i- 1’okrij sodček s po-z.1,,0 ,I,lln kozarcem da ne bo mogel rini'.tekočine. Ko se čez nekoliko [j(| r *J*V v iv 1111 II v/ So,| "isl'si v sodčku šumenje, vlakni v je ni”..® imenovano .vrelim cev*; ako «i>d od-!"!'8!’ i)!.1 P°krij veho ali odprtino aiim..- V'*"’1"! lieti iu postavi nanje Paziti moraš, da bo lahko * a iz soda ogljikova kislina, zrak pa ne sme imeti prostega pristopa do tekočine. Sodčka ne imej na preveč toplem, pa tudi ne na mrzlem prostoru (12®—16° R). f*e borovničar noče vreti, pridaj nekoliko vinskega drožja in ga pretoči v drugo |Hisodo. Kadar kipenje preneha, pretoči pijačo v steklenice ali v drugo sodček. Pazi pa, da steklenice ali sod dobro zamašiš, da ne pride zrak do borovničarja, sicer se ti iz-promeni kmalu v kis. Borovničar ima lepo, temnordečo barvo in je zlasti za ljudi, ki imajo slab želodec, jako zdrava in tudi okusna pijača. ••Jagodov kolač: Napravi kihko testo, pusti ga pol ure počivati, potem ga razvaljaj za prst debelo, odreži ga toliko, kakor je velika plošča, ha kateri ga hočeš peči. Daj ga na nena-mazano ploščo, iz drugega testa pa napravi z rokami dolg In precej debel prah), ki ga daj okrog in okrog ob robu kolača Pomaži ga z jajcem in ga speci Med toni pa pretlači skozi suito lepih jagod, daj jih v kotliček z ravno toliko sladkorja: kotliček po postavi v vročo vodo in stepaj jagode tako dolgo s šibico. dokler se dobro ne se-greiejo. Potom postavi kotliček ha mrzlo, a štopaj Še zmerom jagode. Ko se docela olvlado. jih naniažii v pečeno skorjo t. j. po kolaču. •** Riževa pašteta: Skuhaj v mleku 14 dkg riža tako. da ho gost, iu ga postavi na hladno. Nato zmešaj za jajce rakovega masla, pridaj 4 rumenjake in pozneje riž in sneg štirih j beljakov. Ob istem času skuhaj tudi leteča ušesa beluše in šampinjone, zreži vso na majhne kosce m duši to in preče| rakovih repkov malo časa na rakovem maslu, nakar primešaj dva | rumenjaka m ju razmotaj z mrzlo I juho. Naredi krhko testo in pripravi 1 iz njega testeno posodo za pašteto. Daj vanjo najprej polovico riža, po k rij to s pripravljenim ragujem m vrhu tega naloži drugo polovico riža Pokrij j>a-stelo s testenim pokroveem, uaredi vah po 12 dinarjev pramen, dve igli, eno debelo 3 mm, drugo jia prav tanko, in še dva manjša gumba za za-: penjanje naramnic. | V' z o r č e k : Robove in naramnice pleteš s tanjšimi iglami v gladkem vzorčku, torej v desnih petljah. Pred-! njik in zadnjik |>a pleteš v tako imenovanem .rebrastem vzorčku* t. j. eno ' petljo desno, eno levo, |>ri tem pa j desne petlje zmerom od zadaj pod-pletaš. Rebrasti vzorček ima tele mere: 18 jietelj je 5 cm v širino, 20 vrstic je 5 cm v višino Naš nagradni natečaj Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke? (Glej tudi prejšnji številki) POLETNA DEČJVA ZA 44 DIN Ker je vaš primer ,očeta in hčerke* podoben mojemu, se tudi jaz udeležujem vašega tekmovanja in vam rada povem, kako sem uporabila 100 din, ki sem jih dobila od mame za god. Najprej sem jih mislila vtakniti v gospodinjstvo, potem sem si pa dejala: »Nič, sama moraš imeti tudi kaj novega !« Premišljala sem, kakšna obleka bi bila zame najbolj praktična, in sem se naposled odločila za dečvo. Prvič zato, ker mislim preživeti 6 tednov na deželi ob vodi pri sorodnikih in se mi zdi dečva najbolj primerna za bivanje na kmetih. Drugič se mi pa dečva tudi lejx) prilega (imela sem jo že pred več leti), ker sem visoke in vitke postave. Torej sem kupila 4 m blaga a 7 din. Odločila sem s« za poceni blago, ker me izkušnje uče, da je večkrat boljše trpežno blago kakor kaka dragocena tkanina, ki je na moč občutljiva. Tudi človek v preprosti obleki brez strahu sede v travo ali na voz in se ne boji umazanih otroških ročic. Glavno je pa to, da se človek v skromni obleki počuti kar se da udobno in mu ni preveč žal, če se prijjeti kakšna nesreča. Izbrala sem si modro blago, posuto s šopki; za modro barvo sem se odločila, ker se mi od vseh barv najbolj jjoda, in to od najsvetlejšega do najtemnejšega odtenka. Imam namreč sinje oči in temnoplave lase. šivam si skoraj vse obleke sama, čeprav nisem šivilja. Zn denar, ki bi ga morala plačati šiVilji, imam že novo obleko. Zivotek moje obleke se lepo prilega telesu, ob vratu imam štirioglat izrez, ki ga krasi naborek, obrnjen navzdol, ne proti vratu. Rokavi so nabrani, spodaj 5 cm od roba je najjeljana prožna vrvica, tako da spodnji rob rokava spet pade na roko kakor naborek. Krilo je močno nabrano. Vsa obleka je iz ene tkanine, brez okraskov, ker je blago tako žive barve, da ne bi bilo lepo preveč našmarjeno. Zivotek zajienja spredaj 5 rdečih gumbov. Predpasnik je iz rdečega crepe-de-china. Obračun Blago................28 — din Predpasnik. . . . 1025 „ 5 gumbov . . . . . 375 „ Sukanec, vrvica . 2'— „ SKUPAJ . . i 44 - din Za ostali denar sem si kupila kopalne čevlje za 19 din in živo progasto platno, iz katsrega sem si napravila kopalno torbico. Ta torbica me je stala le 16 din in mi bo, služila tudi za na- j kupovanje na trgu. Ostalo mi . je torej še 21 din. Za ta denar sem svojima fantkoma napravila hlačke iz zelenkasto sivega platna, da se bosta brez skrbi kobacala po travi in jresku, ne da bi ju zmerom kregali: »Pazita na hlače, umazala si jih bosta«. Za hlačke sem vzela V/_4 m blaga po 20 din. Torej sem plačala 25 dinarjev, 4 dinarje sem primaknila še iz svojega. Tako sem, kakor sem najbolje vedela in znala, porabila mamino godovno darilo in sem si kupila za 104 dinarje: Predpasnik . . . 10’25 din Obleko...............33'75 „ Kopalne Čevlje. . 19'— „ Kopalno torbico . 16— „ 2 para hlačk . . . 25’— „ SKUPAJ 104’— din Povem naj vam še, da se mi npvt dečva krasno poda in da ni nič man. lepa kakor svilena dečva moje sestre k' jo je stala 200 dinarjev! S spoštovanjem Vida Fakin, Glince, c. II a, št. 12. (Nadaljevanje na 8. strani) 'UlltlllA HIŠICE' Roman. — Angleški napisala Elinor Glyn. — Prevedel Z. P. IS. nadaljevanje »Ali ste opazili, da hodijo vsi okrog z resnimi in potrpežljivimi obrazi?« je vprašal Stephen Strong, »Brezupnost bi temu ne mogli reči, pač se pa gotovo za tem skriva tiha vdanost. Vsakokrat, kadar pridem sem, se mi zdi, da berem vse povsod: ,Kaj le koristi ves boj?* če jih dolgo tako gledam, postanem melanholičen.« Obstali so pred hišo Romanovih in čakali vodnika, da bi jim odprl. Tedaj je prišel mimo trop beračev. Z razmrščenimi lasmi, v popolnoma obrabljenih in raztrganih ovčjih kožuhih so bili za oko turoben, skoraj grozljiv prizor. Z vdanim smehljajem so prosili miloščine in s še vdane j Šim izrazom so se zahvalili za dar. Zdelo se je, da je tukaj revščina doma. »Kako je le mogla v tej majceni hiši stanovati velika družina?« je vprašala Tamara. »Zdi se, da je bilo včasih ljudem vseeno, kam so se spravili pod streho. Kar poglejte tole tesno spalnico in to vprav smešno posteljo!« »Zdaj si vsaj lahko mislite, kaj vas šele v Milasavu čaka,« je dejal Gricko. »Spodaj v veži je postavljena cela vrsta preprostih postelj za nas vse.« Tamara ni odgovorila; kadar koli jo je ogovoril, je stopila dalje ali je pa odgovorila le tako na splošno. Da se je takrat ozrla, bi bila opazila v njegovih očeh izraz, ki nij obetal miru. Mislila si je, da bo s skopostjo svojih besed spravila vse v pravi tir, toda njena zapetost je samo podžigala trpoleči ogenj v njegovih žilah. Zvečer je njegova slaba volja dosegla višek. Obiskali so bili že muzeje, galerije in temu podobne razstave, in ves ta čas se mu ni posrečilo, da bi na samem govoril s Tamaro. Toda obvladoval se je in se je vedel tako ravnodušno, da se je celo kneginja čedalje bolj otresala zaskrbljenosti. Med veselo večerjo so Rusi spraševali lorda Courtaya, kaj ga je najbolj navdušilo, in Jack jim je veselo odgovoril: »Najbolj mi je všeč zgodba o Ivanu Groznem, ki je s svojo prisiljeno palico prikoval vsakemu slu nogo ob stopnice, ki mu je prinesel kakšno slabo novico. To je bilo zelo pametno, zakaj sel je pri priči vedel, kakšno je carjevo mišljenje.« Medtem se je Tamara po tihem pomenkovala s Stephenom Stron-gom. »čim dalje bivaš v tej deželi, tem bolj te priklepa njen čar,« je dejal, »človek kar čuti, da je tukaj še vse naravno, divje in prežeto s samoniklimi človeškimi strastmi. Tukajle v Moskvi je vsa zemlja prepojena s krvjo in z divjimi orgijami, in vendar so Rusi pesniško navdahnjeni in veliki romantiki. Celo Ivan Grozni je imel včasih verska naslutja, narod pa tako ves veruje v svetnike in v svečenike. Pravijo, da bi bil slepar, ki je trdil, da je Ivanov sin, imel mnogo uspeha, če ne bi bil tako dobrosrčen. Namesto da bi bil dal kneza šujskega In druge svoje sovražnike raztrgati na kose, jih je pomilostil: tedaj je narod lzprevl-del, da ta človek ne more biti sin Ivana Groznega. Zasledovali so ga vse do okna, ki smo ga videli v starem Kremlju; tam je moral skočiti v globino.« »Zanimivo bi bilo vedeti, kako se bo takšen narod, ki mu je zgodovina polna tako grozotnih hudodelstev, dalje razvijal,« je menila Tamara. »Ne smete pozabiti, da je dežela res tri sto let zaostala v kulturi,« je spet povzel Stephen Strong. »Brez dvoma so se takšne grozote dogajale ob svojem času tudi v drugih deželah. Toliko tujcev in mnogo zgodovinarjev pozablja in prezre to, potlej pa sodi Rusijo in njen narod po krivem. Narod ima premnogo izredno dragocenih lastnosti, v civilizacijo je pa storil šele prvi koiak.« »Zdi se mi, da bi s časom te ljudi vzljubila,« je odgovorila Tamara. »Še nikoli me ni obšel občutek, da sem med tujci; in precčj časa sem že til!« Ni razumela, zakaj se je stephen Strong tako hudomušno nasmehnil. Na koncu večerje so Gričku že žarel? oči, In predlagal je več čudaških načrtov, ka'w bi prebili noč. Toda kneginja Ardaševa kot varu- hinja dostojnosti ni marala ničesar slišati, temveč je silila, da kaže leči k počitku. Saj so imeli za prihodnji dan v načrtu še marsikak ogled, razen tega jih je pa čakala še trideset vrst dolga pot s trojko do Milaslava. Dame so torej odšle v svoje sobe. »Pusti vrata v mojo sobo odprta, dragi otrok,« je prosila kneginja, »ako ti ni nerodno. Po hotelih sem zmerom nekam plašljiva.« »Upam, da bo šlo vse po sreči,« je prav po tihem rekla sama sebi, »toda človek nikoli ne ve, kaj ga utegne presenetiti!« Drugo jutro je bilo nebo zastrto s temnimi snežnimi oblaki. Najprej so obiskali Voznesenski sabor (cerkev Vnebohoda), kjer so kronali ruske carje, čudovita lepota in pisane barve so razveseljevale oči. Oprema in oblika cerkve nista bili prav nič podobni drugim cerkvam. V vsej cerkvi ni bilo nobenega stola in nobene klopi, za vrati Najsvetejšega skriti oltar, premnoge slike in freske po stenah, vse to je zbujalo skrivnosten in čudovit čar. Oba Angleža je bodla v oči otroška vera tega naroda. Stephen Strong je menil: »Nakopala bi si vse mogoče bolezni, ako bi poljubljala te ikone, ki jih je poljubilo že toliko umazanih in mozoljastih beračev. Toda vera, da jim to poljubljanje prinese samo dobrote, jim res prinese dobrote, človek postane manj materialističen, če proučuje ta narod, in tukajle pride zdrava človeška pamet bolj do veljave; naučiš se tudi trdneje verovati v nadnaravne moči.« Služba božja se je pravkar začela. Prekrasno petje — angelski glasovi deškega zbora, mešajoči se z globokimi basi svečenikov — brez spremljanja orgel, je napravilo na Tamaro v tej stari hiši božji mogočnejši vtis kakor vse cerkvene svečanosti, ki jih je bila videla v petrograjskih cerkvah. Mir je objel njeno dušo; in če je bila ciganska godba od samega hudiča poslana, se ji je zdelo to ubrano petje poslano iz nebes. Ko so odhajali iz cerkve, je bila mirnejša in srečnejša. Ko so po zgodnji južini zrli skozi hotelska okna, so opazili pred vhodom tri trojke, dve Grickovi. eno pa Zasjekinovo, ki je imel v bližini tudi posestva. Obe vpregi, ki sta dan prej prišli iz Milasava, sta bili čudovito lepi, in knez je bil ponosen na svoje konje, ki so sloveli širom po Evropi. Ob pogledu na majcene sani, ki so na njih kočijaži v prelestnih livrejah med vožnjo stali, se je človeku nehote vsilila misel, da so delane po vzorcu rimskih dirkalnih voz. Grickova barva je bila sočno sinja: vajeti, baržunaste čepice in pasovi njegovih kočijažev so bili temnordeči, čepice so jim krasili srebrni našitki; kakor plašči in sinje baržunaste odeje so bile podložene s kožuhovino. Prva vprega je bila vranječrna, druga temnosiva. Vse je bilo ubrano In se je strinjalo s stavbami in z naspol bizantinsko scenerijo. »Katera vprega vam je ljubša, madame?« je vprašal Gricko. »Vranci ali sivci?« »Ljubši so mi vranci; že od nekdaj sem zaljubljena v črne konje,« je odgovorila Tamara. In Gricko je ustregel njeni želji. »Ali se boš peljala s Stephenom in z menoj, tetica?« je vprašal knez. »Naše sani so lažje kakor one, pa bomo prej na cilju. Madame Loraine ln Olga se peljeta s Sergejem in z Jackom Coutrayem, in sicer z vranci. V poslednje sani bo sedla Sonja s svojim možem, zraven njiju pa še Valonne. Ali vam je vsem prav?« Vožnja po snegu je bila prekrasna! Ko so bili že zunaj mesta, so konjiči drveli ko za stavo. Po že precej dolgi vožnji so zavili mimo temačnega gozda, ki se je vlekel milje in milje daleč, in nazadnje, po skoraj triurni vožnji so prišli v Milasav. Vozili so se po zanemarjenem parku, in kmalu so uzrli grad. Poslopje je bilo veliko, pročelje in obe stranski krili so krasili jonski stebri. Zadaj se je širila velika, nepravilna lesena zgradba iz prejšnjih dni. Ko sta Jack in Tamara stopila s sani, se jima je zdelo vse kar pravljično. Njun gostitelj ju je sprejel v veži, ki sploh ni bila opremljena. Stene, ki so kazale na eni strani madeže plesnobe in vlage, so bile poslikane s freskami v slogu ruskega carstva; prekrasne kompozicije, ki so združevale klasično francosko linijo z bohotno barvitostjo. Iz nizkega pritličja so držale široke stopnice v prvo nadstropje. Ti deli dvorca so se zdeli pusti in prazni; na praznih kamnitih in sadrenih stenah so se tu pa tam še videle nekdanje slikarije. Zdelo se je, da je vse to nalašč oddeljeno od stanovanjskih prostorov, kakor so po navadi veže v stanovanjskih hišah. Vtis je bil prav odtujljiv. Povsod so stali služabniki v čudnih livrejah, in ko je družba naposled prišla v veliki salon, je bilo tam že svetlo in toplo, čeprav ni bilo kamina, temveč je ogrevala prostor ogromna lončena peč. Vse se je zdelo nedodelano; lepa slika kneževega deda, viseča na steni, je bila vsa preluknjana s V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. SUrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monea in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA kroglami. Nekaj prekrasnih volčjih in medvedjih kož je ležalo po tleh; videti je bilo, da v tej sobi prebivajo ljudje, čeprav je že vsepovsod podajal sijaj roko razpadu. Težki brokat, ki je bila z njim preoblečena ena izmed zof, je bil raztrgan; na neki mizici so stale z dragotinami posute emajlirane škatle za smotke in cigare, na drugi mizici so bili razmetani okorni leseni predmeti. Steklena omara ob stranski steni je bila vsa polna dragocenih škatlic za njuhanje in bon-bonjer iz dobe Katarine. V levem krilu vrat ni bilo stekla. Tamaro je kar na lepem obšel občutek, da je odtod do Angleške in do njene družine na milijone milj... Kakor dih z drugega sveta... Temačne sence so visele vsepovsod, in obšla jo je skrivnostna groza. ,Pogoji in možnost za vse lepo so tu, manjka samo reda in nežne roke,* si je mislila; .takšno, kakršno je, spominja vse to na Grička in na njegovo divje življenje.1 Na mizi je bil že pripravljen čaj, a tudi sladic, vodke in vročega punča ni manjkalo. Vsi trije angleški gostje, Stephen Strong, Tamara in Jack so občudovali gosposko in vljudno postrežljlvost svojega gostitelja in njegove dvorjan-ske manire. Niti sledu »divjega Grička« ni bilo več. Tamara je na tihem premišljala, kakšna so neki ležišča za noč. »Tetica, nadomestovatl moraš gospodinjo,« je prosil knez. »Ali ne bi hotela damam sobe pokazati? Večerjali bomo ob osmih; na prebitek imate še časa za kvartanje, ako se vam ljubi.« Peljal jih je po mnogoštevilnih sprejemnih sobah, skozi igralnico za biljard, skozi knjižnico in majhen budoar; naposled so prišli do drugih stopnic, držečih v gornje nadstropje. Tam se je poslovil od njih in se je vrnil h gospodom. »Kar tukaj vidiš, je dala opremiti pokojna kneginja,« je pripovedovala botrica Tamari, »še celo pred dvajsetimi leti je bil okus kar strašen, kakor sama vidiš. Ta dvorec bi bil lahko prekrasno urejen, če bi se le kdo kaj pobrigal za to. Kljub temu mislim, da bo v naših sobah prav domače.« Zgornja veža je bila široka; poslikana je bila pa samo z dvema barvama, kakor kakšna postajna čakalnica. Nikjer ni bilo opaziti niti sledu polepšanja; nikjer rezljanih stolov ali omar, nič slik, niti tapet po stenah, kakor je to neizogibno v sleherni angleški hiši. Prostrana veža je bila pusta kakor v kakšni vojašnici. Kneginjina inTamarina soba sta bili vezani. Obe sta bili polepljeni s prekrasnimi sinjimi brokastimi tapetami in v obeh je stalo mogočno starinsko pozlačeno pohištvo; v vsaki sobi je stala še po ena moderna medeninasta postelja. Obe sobi sta bili veliki, topli in svetli. Ko sta se spet vrnili v salon, sta našli že ostale goste pri kvarta-nju; Sonja, Sergej Grekov in Valonne so čakali samo še kneginjo, da začno redno igro. Zdelo se je samo po sebi umevno, da niso računih ne z Gričkom in ne s Tamaro, in da sta ostala torej oba prepuščena sama sebi. »Zdi se mi dolžnost, da se še jaz naučim kvartanja; gledala bom,« je dejala Tamara. S trdnim prijemom ji je stisnil Gricko zapestje in ji šepnil na uho: »Tega prav gotovo ne boste storili. Menda ne nameravate biti tako nevljudni, da boste nalašč prekrižali svojemu gostitelju račune. Hočem, da sedete semkaj in se z menoj zabavate.« Njegove oči so žarele, v Tamari se je pa zbudil uporni duh. »Res ste divjak, knez,« je smeje se odgovorila. »Vse mora iti po vaši volji! Da bi si nemara utegnila res z užitkom ogledovati kvartanje, vam še na misel ne pride.« »Ne, prav gotovo ne.« »Torej prav! Ker sem že prisiljena, da moram ostati tukaj, bom neznosna in ne bom črhnila niti besedice.« In sedla je z zapetim obrazom in prekrižala roke. Gricko si je prižgal cigareto, in opazila je, da mu roka drhti. Vendar se je obvladal in njegov glas je zvenel mirno, celo tiho, ko je odgovoril: »Odkrito vam povem, da boste za vse posledice edinole vi odgovorni, ako boste z menoj še takšni, kakršni ste bili danes že ves dan.« »Ali me nameravate morda zadaviti ali me boste pa vrgli psom, da me raztrgajo?« Tamara ga je pri teh besedah izzivalno pogledala. Tukaj v sobi, vpričo vseh drugih, je imela občutek varnosti. Mnogo je bila že pretrpela in prijalo ji je, da ga lahko malo muči; saj tukajle v Milaslavu ne bo zakrivila dvoboja... »Sam še ne vem, kaj bom storil, vendar vas resno svarim. Ako me boste dražili, pripišite posledice sami sebi.« Puhnil je gost oblak dima predse. ,Nocoj tako ne moreš ničesar več početi/ si je mislila Tamara; .jutri se pa vrnemo v Moskvo — potlej se pa kmalu odpravim domov/ Zlodej jo je skušal. Skoraj zmerom je obveljala njegova, zdaj pride pa ona na vrsto... Nesrečna je bila, saj bo njena bodočnost menda sam kes in samo dolgočasje. Nocoj, nocoj si ga bo privoščila; nocoj naj obvelja njena volja. Zato se je naslonila daleč nazaj v svojem stolu, nasmejala se mu je in zaničljivo rekla: »Barbar ste, knez; toda hvala Bogu so dnevi Ivana Groznega že mimo!« Postavil si je stol poleg nje in sedel; navzven se je zdel miren, toda njegov glas jo je moral opozoriti na nevarnost, ko ji je odgovoril: »Brez krčmarja delate račune.« Skozi polpriprte veke ga je ošinila in opazila je, kako zelo bled je, V svojem mirnem življenju ni še nikoli okusila strasti. Ni se zavedala, kako globoki so njeni občutki. Samo to je vedela, da ga neizrekljivo ljubi in da je njen ponos spričo njegovega ravnanja globoko užaljen. Laskalo je njenemu ranjenemu samoljubju, da lahko nocoj izrabi svojo moč, da ga trpinči SMBT PLESAVOSTI! ..MODAMA" PRAVO CUDO! AtSSš. -SL <- fe jSk5*' - Cene našim malim oglasom so zmerne in času primerne! ZENA MOŽ Š E F Zahtevajte s ljubi močnega moža. normalno ženo brez nervoznih muh in živčnih napadov. pa zdravega uradnika, kratko karto prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) •MORANJA' JE USAV&SEMA.ODPRAVl.PRHtJAJ.EKCEME.JACI IN HRANI IASISCE, JAKO) USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPLESASTOM MESTU. CENA 5TAKLENICE PO POVZETJU DIM AO.-POSTNIHA DIN 7.- MODERNA KOZMETIKA -SPLIT- MORANA' DIPLOMIRANA V LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO in ga vsaj malce kaznuje za vso bol, ki ji jo je prizadejal. »Premislite, prihodnji teden ob tem času bom že spet v mirni Angliji, kjer je vse že vnaprej določeno, kjer nas ne čaka nobena ne-r gotovost!« »Res?« »Da. Z Jackom sva se že o vsem pomenila; v sredo, takoj ko se vrnemo v Petrograd, sedem na severni ekspres.« »Jutri je že petek, torej nam ostanete samo še pet dni. Nekaj vam moramo pa vendar še pokazati v naši necivilizirani deželi, inl Bog ve, ali si potlej ne boste premislili, pa ostanete pri nas.« Tamara se je malce razposajeno, in malce zaničljivo nasmehnila. Iztegnila je svojo drobceno nožico in pritrkavala z njo ob vogal lončene peči. »Tokrat bo obveljala moja volja, knez! Vas prav gotovo ne bom vprašala za dovoljenje!« V njegovih očeh so se trgali bliski; mirno je ždel zleknjen v svojem naslanjaču, kakor panter, ki preži na plen. Tamara je bila razburjena; in ker ni marala dovoliti, da bi jo tiraniziral, ga je še dalje zasmehovala, dokler ga ni s svojo uporno trmo spravila popolnoma iz ravnotežja. Nekaj je pa vendar pravilno pre-računila; spozabiti se ni mogel, ker nista bila sama. Zdaj pa zdaj je prišel k njima kateri izmed gostov, kadar so ravno kvarte delili. Tako so minevale poslednje popoldanske ure. Proti večeru so odšli vsak v svojo sobo, da se preoblečejo za večerjo. Veliki salon je bil še prazen, ko sta se že vrnili kneginja in Tamara. Skoraj v istem trenutku sta pri nasprotnih vratih vstopila Stephen Strong in Valonne. Vsi so se postavili k peči. Tamara in Valonne sta se stoje pomenkovala, kneginja in Stephen Strong sta pa sedla na bližnjo zofo. »Ali ste bili že kdaj priča kakšne take čudaške veselice, ki slišim a njih toliko pripovedovati?« je vprašala Tamara grofa Valonna. Valonne se je hudomušno nasmehnil in menil: »Da, nekajkrat že. Ali mar mislite, da se poznajo tudi v tej sobi sledovi takšnih divjih zabav? če natanko pogledam, se mi skoraj zdi tako.« Tamaro je kar spreletelo. »Zdi se, kakor da bi divje zveri tukaj pustošile...« je vzkliknila. »Samo oglejte si tole razbito omaro in zofo, pa še sliko na steni. Nehote se človek vpraša, odkod neki je toliko lukenj v njej. V domišljiji sl človek lahko naslika najgrozotnej-še stvari.« »Grozotnejših gotovo ne, kakor so res bile.« Valonne se je čudno nasmehnil, kakor da bi se bil pravkar spomnil kakšne take prav zabavne pustolovščine. »Sob našega gostitelja gotovo še niste videli?« je potlej vprašal. »Zakaj? Težko bi si mislila, da skrivajo še kaj hujšega, kakor razkazuje tale soba.« »Ne, ravno narobe. Neka angleška tvrdka mu jih je opremila; domače so in v vzornem redu. Njegova delovna soba je polna knji? in po stenah visi več prav dragocenih slik. Soba je zvezana s spalnico in toaletno sobo. Kar se pa kopalnice tiče, bi ne mogel niti najbolj razvajen ameriški arhitekt ustvariti popolnejše.« Valonne je prebil več let v Wa~ shingtonu in na Angleškem; zato je govoril angleški ko kakšen domačin. »Gricko je najnenavadnejša mešanica neobrzdane divjosti in prefinjene kulture; zlepa še nisen* srečal takšnega človeka.« »Meni se zdi, kakor da bi hotel nekaj v sebi zatreti, kakor da bi nečesa ne pustil na površje,« menila Tamara. »Zdi se, da po^eT nja vse te norosti samo zato, da 0* nekaj pozabil.« N ARTIST B U X Vojna anekdota o vojvodi VVindsorskem ♦ ■ Waleškega princa so nekoč vprašali,* ali hoče obiskati neko zasebno bolniš-j nico, kjer je ležalo 36 ranjencev; vo- J jaki so bili tako hudo ranjeni, da niso j imeli več upanja na ozdravitev. Princ j je sporočil dan obiska. 2 Ko je opravil običajni obhod, ga jej hvaležno bolniško osebje spremilo do j vrat. Zdajci je pa princ obstal. »Rekli so mi, da imate šest in trideset ranjencev, videl sem jih pa samo devet in dvajset.« Odgovorili so mu, da je ostalih sedem tako iznakaženih, da mu jih rajši niso pokazali. »Iz obzirnosti do mene ali do njih?« je vprašal princ. »Iz obzirnosti do vas, sire,« so mu odgovorili. Toda ivaleški princ je zahteval, da mu pokažejo še teh sedem ranjencev. Tedaj so ga odpeljali v bolniško sobo, in pri vsakem nesrečnežu je princ obstal vsaj dve, tri minute in mu privoščil nekaj bodrilnih besed. Ko je bil pri vratih, se je pa spet ustavil: »To je še zmerom samo šest mož; kje imate pa sedmega?« Povedali so mu, da sedmega ne more nihče videti. Ubožec je slep, gluh in tako iznakažen, da ni več človeku podoben. Leži sam v sobici, ki iz nje nikoli več živ ne bo odšel. »Videti ga hočem,« je rekel princ. »Rajši ne, sire, saj mu ne morete pomagati. Pogled nanj je strašen.« »Kljub temu ga hočem videti.« Strežaj je odpeljal princa v malo, temno sobico, kjer je nesrečnež ležal. Princ je s trdnim korakom stopil k postelji. Strežaj je potem pravil, da je princ prebledel ko zid in obstal s po-bešeno glavo pred možem, ki njega ni mogel ne videti in slišati. Zrl je na bedno iznakaženo človeško bitje, kakor da bi gledal najhujše strahote vojne. Potlej se je pa pobožno sklonil in poljubil nesrečneža na lice. * (*i) Pošteno pojasnilo Ko je bil Moltke nekoč na počitnicah v Ragazu, jo je nekega dne mah-; nil po gozdu v bližnjo vas. Ker je; spotoma začutil žejo, je stopil v neko; kmečko krčmo, da se osveži s hladno; pijačo. »Ali ste na letovišču v Ragazu?« je; skušal krčmar začeti pogovor. »čulj sem, da je Moltke tam.« »Res je.« »Kakšen pa je?« je vprašal rado-; vedni Švicar dalje. »Nu, takšen kakor eden izmed; naju!« Govorniški dar Kadar je ob nedeljah v Berlinu Schleiermacher pridigoval, je bila cerkev zmerom nabito polna. Neka dama mu je nekoč spričo te velike priljub-. ljenosti izrazila svoje občudovanje. »Oh,« se je branil znameniti pridigal-, »saj to ni zaradi govorniškega daru. K mojim mašam prihajajo samo tri vrste poslušalcev: študentje, dame in častniki, študentje prihajajo zato, ker delajo skušnje pri meni, dame hodijo v cerkev zaradi študentov, častniki pa zaradi dam.« Dobro ga je zavrnil Slavnega slikarja živali Verboethovna je v Bruslju lepega dne obiskal neki angleški kralj volne. Pri vhodu v slikarjevo delavnico je bogataš prezirljivo premeril slikarja od nog do glave in omalovažujoče menil: »Ah. vi ste slikar, ki zverine slika?« Slikar se je priklonil in vljudno odvrnil: »Da gospod, ali bi se nemara radi dali portretirati?« Kaznovana zlobnost Fouchč, Napoleonov zviti policijski minister, je imel hudo piko na princa Murata, ki je bil pa cesarjev svak Ker se svojega visokega nasprotnika ni upal odkrito napasti, mri je hotel škodovati na drug način. Pri neki priložnosti se je lotil že kar bolestnega Napoleonovega strahu pred atentati hoteč zbuditi v njegovem srcu nezaupanje do svaka. »Kaj menite veličanstvo o atentatu, ki ga utegne snovati princ Murat, na vaše veličanstvo?« je vprašal nedolžno stari lisjak. Napoleon je ravno poslušal Fouchč-.ieva poročila o opozicijskih strujah in je takoj videl, kam pes taco moli. Zasoljeno je odgovoril: »V vsakem primeru ugodno; ako bi se atentat posrečil, bi Murat mojega policijskega ministra obesil, če bi se izjalovil, bi pa jaz sam izdal tak ukaz « Od tistih dob se ni Fouchč nikdar v«č dotaknil nevarnega pogovora. Najiiovcjša o vojvodi tVlmlsorskeni Neki zdravnik iz Stnni.slova na juž-hem Poljskem se zaradi revščine ni 'nogol poročiti z ljubljenim dekletom '-Or mu je šinila v glavo dobra mi-pisal je vojvodi tVindsorskemu 'uu popisal svojo žalostno usodo in go Poprosil za pomoč. Vojvoda je odgovoril s čekom za >00 funtov <25 00(1 din) in s čestitkami k Poroki. Zdravnik se je takoj po prc-1,1 Pni denarja poročil. VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE. ga Življenja Napisa/ Hans Po s s e n dor f Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 30. nadaljevanje »Bržčas!« »Tam se bomo spet našli. Dalje ko pol leta po nobeni ceni ne ostanem več v tej duhovni puščavi, sicer bom še docela...« »Moj mož prihaja!« mu je skočila Feda v besedo. Gospod Kroidt je opazil starikavega gizdalina z vse preozkim jopičem in z belimi hlačami neprebavljivega kroja. »Doktor Buchsbaum? Kje pa?« je vprašal. »Tale je,« je v zadregi menila Feda. Tedaj se je šele Kroidt spomnil, da je Buxa tudi v Berlinu že videl pri nastopu s tigri v takšni šema-sti preobleki. »Moj stari prijatelj gospod Kroidt,« je predstavila Feda. Bux je privzdignil svoj mnogo premali slamnik in je gostu pomolil desnico: »Me veseli!... Aha... zdaj se spomnim vašega imena. Čul sem ga že v Berlinu na časnikarskem plesu. Ne zamerite mi, da že odhajam, toda ena izmed mojih živali je hudo bolna.« Bux je splezal v Moričevo kletko. Gospod Kroidt in Feda sta stopila bliže; časnikar si je radovedno ogledoval Buxa, kako je pokleknil poleg volkovega ležišča in začel otipavati žival. Tedaj je Moric malce privzdignil glavo, z nepopisljivim pogledom se je zazrl v svojega ljubljenega gospodarja in mu je skušal lizati roko. Potlej mu je zdajci omahnila glava nazaj na slamo in krčevit drget ga je spreletel po vseh udih. »Tak pojdita že stran!« je hlastno in hripavo kriknil Bux. »Uboga žival umira.« ..Vljuden pa ravno ni!‘ si je mislil gospod Kroidt in je zavil s Fedo proti izhodu. Toda še preden sta stopila iz šotora, sta zaslišala ihtenje. Feda je po prstih stekla nazaj, a se je precej spet vrnila in rekla Otonu Kroidtu: »Volk je videti mrtev. Moj mož Da leži na njem in tuli ko otrok... Ves nor je za živali.« II Gospod Kornelij Hemsterhuis je bil prapodoba premožnega Holandca. Njegov rejeni život je tičal v udobni obleki iz prvovrstnega angleškega blaga, njegov obraz se je rdečil od zdravja, sinje oči so se optimistično in človekoljubno svetile izpod belih trepalnic... Njegovi gibi, njegovo glasno govorjenje, njegov smeh, vse na njem se je zdelo vedro in samoumevno poroštvo, da se počutiš v njegovi bližini varnega vseh težav življenja. Ker je bil gospod Hemsterhuis sovražnik vse načičkanosti in tako imenovanega mondenega življenja, ni stanoval na potovanjih nikoli v velikih razkošnih hotelih, čeprav bi si bil to z lahkoto privoščil, saj je sodil med najbogatejše amsterdamske trgovce. Tudi za zdajšnjega bivanja v Parizu je stanoval s svojo ženo v nekem majhnem, gosposkem penzionatu. Že več dni je ta zakonski par z veseljem opazoval mlečnomlado dekle, ki je zmerom ob isti uri zajtrkovala za sosednjo mizo. »Danes jo bom pa res ogovorila,« je menila gospa Hemsterhuisova. »Dognati moram, kaj počne v Parizu. Od sile mi je všeč.« Gospod Hemsterhuis je bodrilno prikimal in gospa se je pri priči obrnila k mlademu dekletu, rekoč: »Vous etes toujours si seule, ma-demoiselle. Cela ne vous ennuye pas?«* »Fardon, madame; je ne vous ai pas bien compris,«** je zardevši odgovorila mlada deklica. Nenadno vprašanje jo je tolikanj presenetilo, da ni razumela smisla. »Oh, jou are English?«*** »No, madam, i am German.«*** »A tako, Nemka ste!« je menila gospa Hemsterhuisova. »Zanima me samo, ali vam ni dolgčas, ker ste zmerom tako sami?« »O ne, milostljiva. Saj sem skoraj ves predpoldan in ves večer med ljudmi.« »Ali ste v Parizu samo za zabavo?« Mlado dekle se je zasmejala na ves obraz. To se ji je zdelo vendarle prečudno, da bi bila samo za zabavo v Parizu! »Ne, milostljiva, v službi sem...« »Stojte!« je vzkliknil Kornelij Hemsterhuis. »Rajši ugibajmo. To je zabavnejše, ali mar ne, mala gospodična?« »Prav, pa ugibajte!« »Slikarka ste...« »Napak!« »Potlej pa študirate,« je menila gospa Hemsterhuisova. »Nak, tudi ne.« »No, ste pa... pri kakšnem podjetju,« je ugibal Holandec. Da, tako nekako bi se že dalo reči. Pa ni nič trgovskega.« Gospa Hemsterhuisova si je brž še enkrat zvedavo ogledala dekle: >Ne, pri gledališču pa prav gotovo niste.« »Ne. Kar sama vam bom rajši ’ Zmerom ste tako sami, gospodična, Ali vam ni nič dolgčas? (franc.) •* Oprostite, gospa, nisem vas razumela. (franc.) *** Aha, torej ste Angležinja? — Ne, gospa, Nemka sem. (angl.) povedala, zakaj uganili tako ne bi. Krotilka sem.« »Kaaj ste?« Hemsterhuis je prislonil dlan k ušesu, kakor da ne bi bil dobro slišal. »Krotilka... tigrov sem, da natanko povem.« Nastal je kratek molk. Potlej je dejala gospa Hemsterhuisova malce užaljeno: »Nikar se ne norčujte iz naju.« »Tak, milostljiva, kaj pa mislite!« Cilka se je kar prestrašila. »Res sem angažirana s skupino dvanajstih tigrov v .Zimskem cirkusu*. Ako vas zanima, se lahko na svoje oči prepričate.« Kornelij Hemsterhuis se je od veselja udaril po kolenih: »Ljubi Bog, ali je to mogoče! Koliko ste pa stari, če smem vprašati?« »Aprila jih bom sedemnajst.« »In tigri, ki jih krotite, ali so vaši?« »Ne vsi; samo trije so moji. Ostalih devet imam pa na posodo od nemškega cirkusa Krena.« In potlej je Cilka vse po pravici povedala, kako je z vsemi dvanajstimi tigri sama prišla v Pariz. Stvar je bila taka: Ko se je cirkus Kreno oktobra meseca — ob istem času, ko sta Bux in Feda prispela v Buenos Aires — vrnil s 1 poletne turneje v zimovališče v M., I je prišlo iz Pariza vprašanje, ali bi I ne mogel ,Cirque d’Hiver* čez zimo dobiti v vseh cirkuških krogih že znane »Cilke Berndtove, najmlajše krotilke na svetu« z njenimi dvanajstimi tigri. Ravnatelj je poklical Cilko in dekle je koj privolila, da pojde v Pariz. Ko je gospa ravnateljica ugibala, koga naj ji dado za spremstvo, je bila Cilka skoraj užaljena. Smatrala je to za pomanjkljivo zaupanje v njeno zanesljivost, ravnatelj in ravnateljica sta pa mislila vendar samo na Cil-kino osebno varstvo. Naposled sta oba uvidela, da bi spremstvo samo po nepotrebnem podražilo stvar. Cilka je bila vendar pridna in dovolj pametna, da se ne bo ničesar bati. In poslovno z ravnateljstvom v Parizu tako ne bo imela opravka. Svojo osebno plačo kot krotilka z dodatkom za njene tri tigriče bo dobila od cirkusa Krena, ravnatelj Kreno bo pa s pariškim cirkusom sam obračunal za nastope. Tako se je Cilka 30. oktobra 1927 podala s svojimi dvanajstimi tigri, z dvema strežajema in s poslovodjem gospodom Schmollerjem v Pariz. Schmoller jo je spravil pod varno streho nekega skromnega penzio-nata. čeprav je bilo tu malce drago. se je zdela Cilka vendar v tej dobri in mirni hiši varno spravljena. Po tridnevnem bivanju v Parizu, in ko se je prepričal, da Pred noge Vam položim naiboSiše, kar imam: <\ ..EUCERU EUCERIT je krepilno sredstvo za kožo, ki zvišuje njeno naravno odpornost. Samo N IVE A vsebuje Eucerit in zato ne morete dobiti ničesar, kar bi bilo »enako dobro« ali »bolje«. NIVEA zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin in daje Vaši koži hitro lepo rjavo barvo. n.vea2» CREME: ' ^ Ako le nisi. kupi takoj bonbone! Bilo kod povsod! žanje Cilkina točka zaželeni uspeh, in je bilo tudi sicer vse v redu, se je gospod Schmoller vrnil v M. Zdaj je bila Cilka Berndtova že dva in pol meseca v Parizu, zakaj bilo je že sredi januarja 1928. »Ali niso tigri strašno hudi in nevarni?« je vprašala gospa Hemsterhuisova, ko je Cilka skončala svoje poročilo. Majaje z glavo si je ogledovala gospa drobceno osebico. »Hudi niso,« je rekla Cilka; »razen Butana. Tega so menda s slabim ravnanjem izpridili, še preden sem ga jaz dobila.« »Ali vas ne bi lahko tale tiger kdaj na lepem popadel?« »Kajpak. Včasih celo poskuša; treba je pač paziti.« »Drugi so pa vsi nenevarni?« Čeprav so Cilko vsa ta že tisočkrat slišana vprašanja na moč dolgočasila, je stari dami vendar ljubeznivo in stvarno odgovorila: »Nevarni so seveda vsi, vendar ne iz zlobe. Premisliti morate, milostljiva, da so mačke.« »Torej zlobne zveri!« »Ne, ravno narobe! Odkriti so in pogumni. Kadar so hudi, se ne ugrizejo v rep, temveč prav pošteno puhajo in otepajo s šapami. Tega ne mislijo hudo, če pa zadenejo, za krotilca gotovo ni prijetno. Tudi pri igri jo včasih iz-kupim. Toda to še ni hudo. Nevarno postane šele takrat, kadar se tigri med seboj sprimejo. Če bi jih ne razgnala, bi se do mrtvega zgrizli, če pa stopim vmes, še sama včasih kaj izkupim.« »Torej je kdaj res smrtno nevarno?« je napeto vprašal gospod Hemsterhuis. »Kajpak. V razburjenju se šele pokaže vsa divjost, tako rekoč zoper voljo živali. Najhujše je kajpak, če živali krotilca v takšnih okoliščinah podro na tla. Tedaj je zvečine izgubljen.« »To je strašno! Torej prebijete sleherni večer smrtni strah!« je vsa razburjena vzkliknila stara Holandka. Cilka se je veselo zasmejala. »Ne, še malo ne! Tega bi pa res ne zmogla! Nič drugače ni, kakor če grem čez cesto na Elizejskih poljanah. Če človek pazi, gre vse v redu; ako pa ne pazi in celo pade, takrat je navadno po njem.« »Tigrom ne smete nikoli obrniti hrbet, kajneda ne? Zmerom jih morate imeti z očmi v šahu?« je radovedna dama dalje silila v Cilko. | Spet je Cilka smehljaje se od-! kimala. »Sam Bog si ga vedi, kdo si je izmislil takšne bajke. Že večkrat so me takole spraševali. Ne, na tako imenovano moč človeškega pogleda se gospodje tigri požvižgajo! Brez skrbi jim lahko tudi hrbet obrnem, celo ležem mednje, kadar si niso v laseh.« »In kaj pravijo vaši starši k vašemu poklicu? Ali so tudi pri cirkusu?« »Bili so pri cirkusu. Zdaj so mrtvi... skoraj štiri leta že. Mama se je ponesrečila v cirkusu, očka se je pa kmalu nato... tudi ponesrečil.« »Ljubi Bog, potlej ste kar sami na svetu?« »Ne, dva varuha imam; svojega ravnatelja Krena in... strica Buxa.« »Strica Buxa? Kdo je pa to?... ta stric Bux?« je vprašal Kornelij Hemsterhuis smehljaje se. »Vse je: klovn — in še slaven povrhu — in krotilec in zdravnik in živinozdravnik in jezdec in akrobat — sploh vse. Samo to je škoda, da je že zelo dolgo v Južni Ameriki; zdaj je pri cirkusu de Manzo na turneji po Braziliji.« »Tri sto kosmatih! Ta je pa tič! O njem nama morate pač še kaj več povedati!« je vzradoščeno vzkliknil Holandec. Poravnajte naročnino! Naš nagradni natečaj Kako nalboSfe obrnem 100 din za nakup poletne obleke? (Glej tudi prejšnji številki) (Nadaljevanje s 5. strani) PLATNENI KOSTIM Z DVEMA BOMBAŽASTIMA BLUZAMA ZA 87 DIN .Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke?1 Kupim si 4'/; m belega platna za jopico in krilo. Krilo je gladko, samo na j levi .strani naredim 6 cm globoko gubo. i Jopica ima kratke, zgoraj nekoliko raz- j širjene rokave. Zapenja se na dva ! gumba, lesena, ki ju obkvačkam z rdečo j biserno prejico. Jopico lahko oblečem tudi brez bluze, pripnem si samo na-prsnik iz krepa osnovne oranžne barve. Da mi ni treba zmerom nositi samo jopico, si omislim še dve bluzi, ki si ju skvačkam iz bombaža. Ena je rdeče, druga rumene barve. Za eno tako bluzo s kratkimi rokavi potrebujem tri pramena bombaža po 4 dinarje. Bluza se spredaj zapenja s štirimi lesenimi gumbi. Na rdeči bluzi obkvačkam gumbe z belo biserno prejico, na rumeni bluzi jih pa obkvačkam z rjavo biserno prejico. Povedala vam bom, zakaj sem si izbrala ravno belo platno in bluze v teh barvah: belo platno je praktično, ker ga lahko večkrat operem, pa ostane zmerom lepo in se mi povrh tega dobro poda k obrazu, ker imam rjavo polt in rjave lase. Rdeča bluza z belimi gumbi in rumena bluza z rjavimi gumbi se mi tudi dobro prilegata in se ujemata tudi z barvo krila. Torej za din 87 bom trikrat nova, ostane mi pa še 13 dinarjev, za katere si lahko kupim še šest .Družinskih tednikov' — in še mi bo en dinar ostal! Obračun Blago............45'— din Sukanec..........2’— „ Gumbi.............r— „ 3 biserne prejice 9'— „ šivilja..........—'— „ 3 prameni rujave-ga bombaža. . . 12'— „ 3 prameni r urnega bombaža . . 12'— „ Slogac) ■ 9.00: čas, poročila, spored ■ 9.15: Verski govor ■ 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Petra v Ljubljani ■ 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine ■ 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Plošče po željah ■ 13.00: Čas, poročila, spored, obvestila ■ 13.15: Akademski pevski kvintet ■ (Oddaja prekinjena od 14. do 17. ure) ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Veselo popoldne ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Večer ob tabornem ognju ■ 20.50: Prenos iz Rima: Dionizetti: Ljubavhi napoj (operna izvedba v studiu) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri ■ PONEDELJEK. 19. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, s|>ored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, bor- za ■ 19.00: Čas, ■»vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Plošče ■ 20.10: Zdravniška ura ■ 20.30: Brahmsova ura 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Originalna švicarska glasba ■ Konec ob 23. uri ■ TOREK, 20. JULIJA 12.00: Magistrov trio ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas ,vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00; Plošče ■ 20.10: Vpliv alkohola na gospodarsko, socialno, zdravstveno in kulturno strukturo Slovenije ■ 20.30: Zbor čeških bogoslovcev ■ 21.15: Plošče ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Mandolinistieui trio ■ Konec ob 23. uri ■ SREDA, 21. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče N 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. nra ■ 19.50: Šahovski kotiček ■ 20.00: Havajske kitare (plošče) ■ 20.10: Mladinska ura ■ 20.30: D. Cerar: Čevljar in vrag — spevoigra v 2. dej. ■ 21.15: Plošče ■ 21.40: Vodopivec: Povodni mož — groteska v 1 dej. ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Pevski seksi e t »Mladost« ■ Konec ob 23. uri ■ Radio Ljubljana od 15.—21. julija 1937. ČETRTEK, 15. JULIJA 12-00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 14.00: Vratne, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, s|K)ied. obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: I)er»et minut zabave ■ 20.00: Plošče ■ 20.10- Javna dela v dravski banovini ■ 20.30: Flavta solo s spreniljev. klavirja ■ 21.20: Ura klavirskih skladb ■ 22.00: Č.i.s, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PETEK, IG. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče j>o željah ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti o izseljencih ■ 20.00: Spornim na Job. Straussa (plošče) ■ 20.10: Kmetsko dokle ■ 20.30: Akademska pevski kvintet ■ 22.00: ča«, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. unl. SOBOTA, 17. JULIJA 12.00: Plošče ■ 12.45; Vreme, porodila • 13.00: Čas, spored, obvesti- MALI OGLASI ŽELITE KUPITI DOBER CLASOVIR že od 3.500*— dinarjev dalje. Želite imeti vafi gla-sovir, piano ali harmonij ('isto uglašen, obrnite ne na mene, pridem takoj! Natančno delo ter nizka cena! F. Turin, Celje, Prešernova 10. GOSPOD S STALNO SLUtBO želi znanja z go apodlčno ali vdovo primerne starosti. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod ftifro: »Iskrena ljubezen«. MLAD GOSPOD IŠČE RESNEGA ZNANSTVA z gospodično prednjih let iz Ljubljane, možno tudi iz okolire. Ponudbe n« oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod: »Prijatelj- stvo«. GOSPOD 29 LET STAR, * pravico do gamo stojnega izvrSevanja boljše obrti, za sedaj nameščen z Din 1000'— mesečno, ž«*li resnega znanstva z gospodično ali vdovo od 20 do 30 let. z malo ve^jo doto radi samostojnega izvrševanja obrti. Prednost imajo tudi dekleta z dežele. Odgovor na upravo pod Šifro: »Vesta^____________________ ______________________ LEPA EKSISTENCA. I&čom aotrudnika(co) z denarjem za razpečavanje novih brezkonku* renčnih praktičnih predmetov Cenjene dopise pod: »Patentirano 25.600« na upravo lista. POSOJILA BREZ POROKOV dajemo držav ni ud in samoupiuvnim uradnikom In upokojencem. Pifiite uprav« poj: »Au-ortizacljska«. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG • Velika libiri vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, talliiogledov. toplomerov, tmonielrov, barotermomeirov, bjgrometrov 1.1.4 - tanovrstne ure. zlatnina ut srebrnina. - Ciniki braipInCno! POZOR GOSPODINJE! Najceneje »te postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina h kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskuB stalni odjem . BURET lister in vsa lahka letna oblatila v elegantni izdelavi nudi ceneno Presker Sv. Petra cesta Stev. 14 Hranilne vloge prodaste ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 58-10 Izdala za konsorcil »DruJSlmkeea tednika« KL Bratuša, novinar: odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; ca tiskamo odgovarja O. Mihalck — vsi v Ljubljani.