Tečaj II. V Gorici 15. aprila 1884 ' List 4. Itlinju 15. vsacrga mtiia navadilo d a '/,{ poli. Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto. MESEČNIK S, Polje, viunp'rail, * ^ (Jon, m -rje, e> f ^ RuJa, kupčija j; Tebe rede. 5 kmetijstvo, obrtnijstvo ' js*....._...vodu._ zn Lcnicž klepaje — - # Klepljein miš rod; ■ ^ "J jg S kruhom u duhom § f' Pol moj in liod. ^ ,, u.gosp. " iuu«. v« in druge t;!- , deželne zudeve, ter zii izobraževanje ljudstva sploh. Izdaja ga c. k. kmetijska družba goriška, ---- r >7 -j C. .-): oq i. ,.A . .. . Napredovanje v našem času. /:_■•' i> > . (Dalje in konec; gl. 1. 3. tega. leta.) «: .< -,MA<-rs t.« nicftTa i i; gotn, In v mestih?! — S ta c u n a pri štneuni z visocimi okni, kinčanimi z najlepšim bla-i, kažejo ti sto iti sto reči potrebe in preobilnega, največega lišpa (Luxus). Mnogo bo vabilo tvoje oko ali za stran dragocenosti tvarinej ali mičnosti obleke; pa zastonj se boš trudil uganiti, čemu bi rabilo drugo. Po lergifi inerg »h* ter giblje se vse pr.da > k tj >v7ije in prodtjaje, in d o /.deva se ti, da mislijo na prislovico angleško: Č is je denar!— Sedaj stopiš na m nt, pogled tvoj plava po vodi, ki se leskeee v solnčnj bliščobi,— Po sinjih valovih dervi nebrojno malih ladij in čolnov, ob bregu stoje večo Indije in serčni brodarji nakladajo in razkladajo, kar je namenjeno deljnim deželam, ali kar pride od njih. Med njimi orjo veličanski parobrod peneče brazde ter reže si pot po morskih valovih.-Korakaš naprej v ozko ulice, iz delavnice stopiš v delavnico, kjer se »eprenehljivo gibljejo roke do terda noči. Tudi tukaj dovolj novega, kar olajšuje težavno delo, neizrečeno znoja prihrauujo, in naposled delo zversi — 2S - in dogolovi. Iti si ga ravnokar v primerni in lični obliki občudoval v imenilnišem delu prostornega mesta.*) Sedaj meniš, da si prišel ven iz mesta, pa vidiš, da se je staremu mestu pridružilo novo. - Kako čudno šumljanje in veršeiijr?- Kakošen ropot koles in kladev?- Razni »lasov i. čudno zmešani li bijejo na uh6. - Tu mol( orjiišk dimnik v oblake; tu tolčejo in nabivajo, tam svele se žarne peči; tukaj švigajo iskre, cverči žareča ruda ter spreminja se v podobe pod tehtnim kiadvom. Tukaj spet verli se mogočna gruda železna pod ostrini jeklom: valjar gladek, enako zercalu je narejen, in zraven stoječi delavec niina druzega posla, kakor paziti, da mašina dela po redu. Tam reže druga mašina debele železne palice, kakor bi bil mehek vosek. Sto in sto posameznih koscev sestavijo nazadnje prečudno delo, kteremu je vednost pridružila spet novih silnih moči.5 Glej ga, tlim po gladkih železnih širnih tira kakor hlapon (parnik) dolgo versto vozov jaderno naprej;6 vidiš ca, kako tu pa tam v mnogoverstno rabo razne rabi ,f>]uži)! Povsod pa je pripomoček nebrojuim napredkom v vsacem krouii oberlmje in kupčije. Ko kraj ceste greš, slišiš čudovito donenje, kakor bi sč"glasile strune sreberno. Dru/.ega ne vidiš, kakor enega ali po več drotov, ki jili pori-doma tu in lam nosijo leseni koli Po tem drolu leti hilro ko blisk ir.laia beseda od kraja do kraj i, od dežele do dežele, od tega dela svHii do družeča, tukaj plnvaje po zraku, tam v globočini neizmernega morja.7 Povsod jo lahko uloviš, kjer jo hočeš doseči, pa urno zbeži spet v netkončne daljave. Neomejena je njena moč, omejeno je le, kar jo vzderžujo in vodi.- Malo let je preteklo, odkar je razumni preiskova-vec koristno u isel našel ter jo obudil v življenje in-že so mreže razpete po zemlji.- Vse ljudstva si orizadevajo to čudo obračali v svoj prid, čudo, ki je vendar naravno in ki je vedno bilo, le poznali ga nismo,- " ,'] Pa sedaj zagledaš na širni planjavi sila mogočno zidališče.8 — Ne hiša, poslopje dviguje sc pred tabo v orjaški veličavi. Na vitkih stebrih in šibkih palicah sloni steklena streha. Tako zlahkoma u-stvarjeno, skladno in složno v vseh razmerah je samo po sebi veličansk *) Mislimo si 11. pr. Trat. Pis. ' i • ;1. ?)..Tu so popisuje delanje v raznih fabriknh. Pis. — 9) Železnica. Pis. — T) Daljnopisnili, : (telegriif). Pis.— 8. Kristalno poslopje sydenliumsl;o na Angležkem, kjer je bila vesolj-Ga mslava. Pij. * ..... "'" "* f "' ' v * —_ 29. — spomenik človeškega početja in uma!- Pn še le znotraj se ti pokaže njegova znamenitost,- V, prostornih dvoranah je obcrlnija vseli ljudstev, najbolj "priprosto rokodelstvo iu nnjviša umetnija razpostavila svoje izdelke, česar se neobhodno polrehuje v vsakdanjem življenju po vseh* stopinjah potrebe do največe melikužnosti, najdražjega lišpa. Ne bom te spremljeval skoz vse te neskončne dvorane, kjer je neprenehoma napredujoči, čas razstavil vse, kar v današnjih "dneh ponujajo znajdbe, pridobitve in napredki, ki so v li?oč letih prihajali na dan. - Pač čudili bi se in stermeli mi vsi, ko-bi za majhen ča3 pustili v nemar prizadetve in vspehe v našem času na materialnem polju, kajti videli bi, kako neznanskno da smo zaostali! • ... j. Pa vendar je vsaceniu omikanemu ali marveč vsacemu, kdor.t Sploh svoj čas spoznavati želi, neobhodno potn-bno, da pazimo na vse to; potrebno je tudi, da se umno in zvesto udeležujemo v-iac. h dveh letih tako poskočila, dajo 4krat visi ko popred; zdaj se, kolik.i j lepa sottn. ne dobi spod 200 do 210 gold. cent, medtem ko smo je leta 1S60, kolikor smo je hoteli, po 40 do 50 gold. nkupovoli. Naj bo konec vojsko V Ameriki, kakoršen koli, toliko je zdaj že gotovo, da po neogibni os\oboditvi (oprostenji) sužnikov se Amerika močno pretrese in nasledki tega pre-' tresa bojo dalj časa trpeli, bombaža se bo veliko manj pridelovalo, iti Amerika ga ne bo več mogla tako dober kup, kakor do seh mal, prodajati. Po tem takem se ni čuditi, da je An»ležko, ktero je največ pavole iz Amerike dobivalo- nar popred začelo obdelovanje bombaževca v svojih prekomorskih seMščih (kolonijah), zlasti v izhodnji Indiji /.bolj— šavnti in povzdigovati. V Egiptu, kjer je bilo obdelovanje bombaža bolj zanemarjeno, ko nikjer drugod, so se ga že pod nnmrstnim kraljem Mehemedont Ali-em. 1 1821 poprijeti. Dali so seme iz Amerike priti, in hombnžnrrjn se je tam tako /boljšala, da je sedanjemu n. kralja • mogoče, prvemu pridelovovrti bombaža postati. Ravno tako ugodne so bile poskušnje. ki so jih predlanskim v Sicilii (otoku vštric NVjipolitnns.kegn, v Italii) s sajenjem bomb;.žilice storili. Z« tev je bila v tisti lepi deželi' tako obilna, da nimajo zadosti rok. da bi bombaž domu spravili. Njive, ruire domače vesti. — Kakor driisoH, je zima tudi pri nas pretekli teden svojo moč še enkrat poskusila. lmrli smo zmrzal, slano, Ird, celo sneg je (v Gorici) priletni. Škode ni bilo menda veliko ; samo detelj« je močno oparjena; lil pa tam je tudi sadno cvelje več ali manj osinojeno. — Na križišči niže pokopališču gorškega, v Petrarku-ovi hiši napravljajo fabriko ta vhgatne khnčke (ftilminanle). Vzet je h šo v ta namen nek ptnjic v najem. — Iz deželnega zbora je šlo posebno poslanstvo v Trst, poklonit se novemu cesarju m>hikanskenui. Poslanci so: Nj. Eksc. prč. nailškof, deželni glavar grof Pace, vit. R.tter, dr. Deper s, g. A. Čeme. , — 9. t. m. z*ečer je ir. minister Lasser z Dunaja po telegrafu naznanil, da je svetli cesar občinsko (komunsko) postavo za našo grofijo blagovoljno potrdil. — 14. t. ni. zvečer je dež glav.r, gr. Pace deželni zbor slovesno sklenil. Bfezeini '/.bor soriški. V IV. seji 10. marca ob 5. 11 popoldne je bila razprava o notranjem opra-tilnem redu deželnega zt-ora, kteri šteje 50 odstavkov (paragrafov). Bil je z majliinimi prenienibanii sprejet, kakor ga je bil dolični odsek zložil. Toročcval je Dottori. Nekakošno važnost ima § IG., po klerem smejo posebni odseki (odbori), ako v zadevah, o kterih se posvetujejo, kakih pojasni željo, vladinega (cesarskega) komisarja po dež. glavarji prosili, da naj pride k njih sejam; od druge strani pa ima tudi vladin komisar pravico po dogovoru z glavarjem v seje priti, če ima odborom o rečeh, ki jih pretresajo, kar bodi naznaniti ali razložili. Diliuk je nasvetoval, da naj bi imel vladin komisar pravico udeležvati se vsa-koršnega posvetovanja v odsekih, samo pri sklepanji iu glasovanji naj bi ne smel biti pričujoč. Deperis je nasvetoval, da naj se izpusti vse, kar se lice pravice ces. komisarju hoditi v Seje raznih odsekov, ali jo ima namreč, ali ne, - češ, da po vtadinih mislili je to že v §. 37 deželne ustave določeno. Zun nasvetovavcov sla govorila o tej zadevi Gorjup in ces. komisar. Na zadnje je obveljal §. 16., kakor je odsek hotel. K §. 43. je nasvetoval Fajer pristavek, da naj bi ne bilo poslanconi dovoljeno, glasovanja zdržati se, zun, ko bi šlo — 32. — za njih lastni, ali njih' naj bližji žlahte prid. Ta nasvet ni obveljal, — V V. seji ti. marca popold. je bilo 10 reči na dnevnem redu. Vse so bile pos bnini odsekom v iiaprejšnji pretres izročene in pridejo torrj v naslednjih sijali na vrsto. VI. seja 10. marcu ob navadni uri. — Postave zastran delanja in czdržavnnja cest, ki jo je b.l naš zbor luni sprejel, niso na Dunaji potrdili, in sicer zato ne, ker po § 23. tiste (lanske) postave bi bilo, kedar bi šlo za to, da naj bode ta ali ta crsta cestnini, ta ali ta most mostnini podvržen, posebne deželne postave treba, in hi imela prepire zastran oprostenja od cestnine ali mostnine, in zastran postavljei ja zavor ali cestnih pregraj (šrank, štrang) po dogovoru z deželnim odborom namestniju razsojati in poravnavati. V tej letošnji seji je bil omenjeni § po odst-kovem nasvetu (poročevavec Deperis) tako sprejet, kakor ga je bila luni rlnda predložila. Po tem takem spada zdaj vse, kar se liče cestnine in mostnine, in razsodba o gori omt-nji*nili prepirih med pravice-državne oblasti. — Na to so prišli na vrsto preudarki zemljiščno - odreznega in provincijuluega (domestikulnega) zalaga (fonda); 0 prvem je poročeval Cundussi, o diugetn Gorjnp. Posam. zni zneski so ostali in bili hrez ugovora po odsi-kovem, oziroma, drželuo - odboioveni nasvetu pohvaljeni. V prt-utlurrk odveznega zaloga je sprejrt.1, kakor vlada želi, plač.i še enega 4. udjnnkta za opravilu zadevajoče odvezo služnost (serv iui).'S'roški tega zdoga znašajo za leto 1804 (14 nu-seov) slo eden in trideset tavžent iti 777 gold.; ravno tolko je tudi dohodkov preu Inrj Miifi. Za nekoli-kosno zalaganje (plačaviinje) zemlj ščno - odveznih donoskov (rent), znašajoč h 49,00 • gold., ki spadajo na našo drželo in plačitji jo se, komur gfe. se ho pobiral duklad 10 1odstotkov od vsaergu gold.....ju tieposrednjih (direktnih) davkov. V preudarku proviiicijalnega zaloga najdemo int-tl ilrnz m 1000 gold. za zavod (institut) gliihoinultov v (iorici, 500 gld. kot pripomoček mestu goriškiinu za tiekolikfišii« Zi laganje stroškov za realno šolo, 500 golil, kmetjski družbi. Dohodkov poslednjega zaloga je 10,310 gold, odločenih, stroškov pa 12,003 ; ostanek t j 3713 s. se prepusti in sprejme v dohoike deželnega zaloga. Zadnj e je b i nasvet poslanca Uollonta, ki zahteva, da bi so dala postava, pn kteri bi se vojaški novinci (rekrulje) ne za res okraj skupaj, ampak za vsako krajno občino (Ortsrjemeindc) pvsebi nabirali, odsrku za oličitiski- zadeve izročen. VII. seja 17. marca p/>. Preu lar<-k deželnega zafoga, ki se je lani v več sejah prav živo pretresal, je h I letos v '/„ ure č..sa ves razpravljen. Kar je odsek za d-uarstvene zadevo posvetoval (m, Zun m-ktei ili računskih pogreškov t. j. lalerjev v r.ijt ngah, so se odsekovU nasveti z nasveti deželnega odbora vj-nnli) bilo je vse brez debate potrjeno. 3850 gold. obresti (interesov) od tistih 60,000 golti., ki jih je vlada, ko je ona gospodinjila, pri spodnje - avstrijskem deželnem zalogu na rajtengo naše kronuvitie goriške na obresti na posodo vzela, da je ž njimi nenavadne stroške za prevažanje vojaštva (militarske transporte) v letih 1859 iu 1800 zalagala, je bilo sicer v preudarek sprejetih, toda deželni odbor sme na to rajtengo iz že lani razloženih vzrokov pravičnosti in vestnosti, kakor tudi zavoljo tega, ker se je še nadalje prtudarilo, da bi Gorica sama te velike sume nikakor plačati ne mogla, in, ker je vlada od tistih 66 tavžent gold. 12000 isterskemu deželne-' mu žalosti, pa brez obresti, posodila, - le toliko plačati, kolikor na našo deželo pride. Torej, da se zve, koliko spade na vsako izmed dežel vsega casarstva, naj se omenjeni dolg ugotovi (likvidira). Dohodkov je v imenovanem preudarku 16,909 gold. mkazanih, stroškov pa 107,378 gold ; da si- dopolni, česar priniai.jknji-, namreč 9(), !09 gold. se naloži doklada na davke, in sicer 19'/,, od sto. Ako >z:m>mo k tej tlokladi še un.-Ii 10'/„ odstolkov za odvezo zemIj ščno, znaš jo letrš je tloklade k davkom v grofiji tonski za deželne potrebo in namene 30 oii sto, tedaj 3 odstotke manj od lani — Pritožba 8 sosedov iz Osrka (Šempaske občine) zoper ruzdelitev ondešnjih občinskih zemljišč (komunalov), letu 1858. brez dovoljenja tedanje oblasli (pravice) dognuno, je bila po uasvetu deželuo - adbornega - poročevavca \Vinklerja s tem rešena in razsojena, da se je razdelitev iz vzrokov primer— no«'i z < veljavno spoznala, soseska osešk.i pa da je dolžn i štirim izmed pritožnikov, kternm ,o bili <>h r.izdet tvi kosi (parcele) druge, mesto pr ve vrste odmerjeni, škodo povrn;.ii. >.<»vet Žigonoe, d.i 111 j bi s« prestopilo na dnevni r^d, in nasvet Garjupoe, da naj -s? pritožii'kom njh pritožim muj pošlje, češ, da deželni zbor nimi oblasti se v to reč vsrkati, sta bila »»vržena - Nasvet d. ž. obbora (por. Pnjer) zastran poprave deželne hiše se je finančneum (dernirslvenenm) ods ku izročil — VIII, IX., .V., seja, 30., 31. marca in 1. aprila pp. — Zavoljo velicet-a tedna in vel ke noči so bde seje že 17. mar;* za po prazn kili odložene. Ko se je zfc.ir topet opravil lotil, so bili zaendrugama končni računi za leti IStil, 181)2 in 1863 pohvaljeni (v imenu finančn. odseka je poročeval Candussi). Pretrrsanje načrta liste posta * vi, ki zadeva napravo deiehic hranilnice (Sparkasse) je bilo, ker ni obveljal nasvet Pagliaruzzi—.z, da naj bi se na dnevni red prestopilo, po Rismondoee:n nasvetn za prihodnjo sejno doino Odložen i. Večina posl.mcov se je namreč hala stroškov, ki bi jih utegnila ta naprava hr— želi prizadeti, in ta strah neki je zmagal vse tehtne vzroke ter jasne in izvrstne razloge in odgovore dr. Dolinka, ki je bil, ker je on prvi to reč sprožil, poročevavec tistega o.i-seka, ki je njegov nasvet in načrt poprej presojal. — Nj prošaj ) občine batujske jo bi la, ie pred -10, oziroma CO leti opravljena razdelitev ondešnjili sreiijskdi zemljišč, zastrrzn ktrre so se bili nekleri srenjčanje pritožili, po nasvetu deželnega odbora (poročevavrec \Vinkltr) potrjena; to pa ne krati srcnjč inj.tm paš lih pravic, ko bi jih imeli; kar se !i:6e teh prav.c, velja cesarski patent orl 5. jiil j i 1 ->53. — Poroč it) deželn. odbora (por. Olit-hak) Z ulev ij.ičii izročitev glavnega zaloiia zi ulioje, ktt-rega ša zrn ram vlada oskrbmie, in k'eri h se rm-I deželnemu mm \stovavstvn izročiti, zadevajoče nadalj s razširjenje !(rt>'-niič'i milosrčnih sester, oziroma, z Iruženje m aškesra bilušči ž ij in, je prevzel po ffirr-juportm nasvetu poseben o Is-lc 9 mož, dn gi popred pretrese. — Občni karolinški se jn d.d.t oblast, prod iti zi 10,710 srold. ohligicj, in rlovolila dokluli 66"/0 na vino in pivo (biro) za 8 let, di pl-či stroške za vodotok (uapeljanje vod-), ki ga mislijo narediti, Porofrvul j« Drperis. — Predlog vladin zastran junci zi pleme (AiA"'i), se je, kakor je dež odb. nasvetov«! (poroč. Aye>), s tem r. š I, di naj bi b !a ta zadeva srenjam sam in na voljo dana. — Pravila kmetijske šo'e, ki jih ji zbor že lani pohvalil, so bile z nektsmrai pogoji (kondicijam) tuli na Duniji potrjene. L'tos je šlo torej le ši za tiste vlaline •<— goje, kteri so pa s cer ž- v splošnih postavah zipopadeni. Ti p o .roji so biii po nasvrttn odsekovem (por. Del-Torre) v prav.11 (statut) sprejeti. (Obravnave naslednjih sej prihodnjič 'Vr.) O z led pt> svet«. Kar so je menda kake 3 leta na tihem pletlo, za č;sar voljo so bili vsi Č33>-nik', ni še toliko davno tega, grozen hrup zagnali, č š, di j: neverjetno, neinogočj in k^j vem kij, kar so vsi odsvetovali, kar je šo v zi lajam hipu ni ue.inč ikov me z idriike naletelo; — »polnjeno jo z laj in dogmna reč: presvetlega cesirja našega brat, nadvroj-voda Ferdinand Maksimil.jun je, z imenom Maksimilijan I., cesar mehikanski. Namen in prostor tega lista nam ne pripuščata, da bi obširno in na tanko popisali, kar se je v nedeljo 10. t. m. od II do 12 u. dopoldne ne dileč od tod, v gralu Miramar (siem ol Trsta, zdolej pod bregom pri morji) ti u slovenskih tleh godilo. Sprejel je namreč svrelli nadvojvoda z nenavadno slovesnostjo tiste poslance mehikanske, ki -o mu bili prišli le 3. okt. laiisk leta krono ondešnjega novega cesarstva ponujat. Poprej pa je bilo treba, nie-di? pravic, ki jih ima svetli nadvojvoda, kot naj bližji žlahtnik naše cesarjeve rodovi- :- , marsikij poravnati. V ta namen je bil prišel v saboto 9. t. m. zjutraj sam naš cesar v !ii-rihiar. 1 ujmi se je pripeljalo tuli k. 5 nadvojvodov, 2 - ministra, dvorni kmoelur Ure-,— *s»ki io namestniki dvornih kaucelarjev ogerskegj iu erdeljskega, in inuogo druge mi i gospode. Ob 11. uri dop. se jo podpisalo tisto važno pismo, v kterem je vse določeno, kar se tiče nadvojvodovih pravic do avstrijskega prestola (trona), kterili se je neki popolnoma odpovedal. 01) 1 uri pop. se je odpeljal cesar nazaj na Dunuj. Slovesnost o sprejemu deputacij; v nedeljo je bila ta - le: Vodil je poslance, namestovjvee meh kauskega naroda, Don G. JI. Gutierez de Es trudi. 01) 11. ure je stala deputaciji po slovesnih dvorskih šegili vpeljana, pred nadvojvodom in nadvojvodinjo. Predsednik' deputaciin nagovori nadvojvoda po francoski, nadvojvoda odgovori po španjolski (v Mehiku govorijo namreč po večem spaujski). Govora sta precej dolga in prav slovesna. Jedro vsega, kar je nadv. odgovoril je to, da je rekel, da z božjo pomočjo prevzame mehikansko krono. Po teli govorih je novi cesar prostovoljno prisegel, da si bo prizadeval, cesarstvo celo in neodvisno (samosvoje) ohraniti, in srečo mehikanskega ljudstva pospeševali. Na to je opravil predsednik deputaciin v imenu vsega naroda melnkuiskega slovesno prisego. Tu odlrga cesar Maksimilijan z.lastnih prs kr ž cesarsk. reda iiK-hikanskega gv. Marije Guadeloupske, pripne ga predsedniku na prsi rekoč: „denein ga, kamor se milega", ter objame in poljubi (kušne) dvakrat namestovuvca mehikansk. naroda Brž I sti važni hip, ko se je nadvojvoda za c,-s;nja oklicol, vihral i je že meh k rnsko bandrro na gr.idu nrrain irskem; avstrijska fivgiti Bulloim je 21 krat u-strelila in francoski fregata Themis ji je z 21 s[reh odgovarjala; na gradu t rž šk-m so se lopovi odmevali; vse ladje v pristanišči (porlu) so bile pr izkiio-oprav j ue. O o 11% u. se je odpela v m;r.iniarski kapeli zahvalna pesen „Tu 0:un'1. Sireljtuja ko poprej je spremljalo zadnji ta del redke iu ginljive slovesnosti. — Precej poile je imenoval cesar JIiksimdijai) I. izmed poslaucov 1 ministre. Mestnemu županu ližiškemu je pisal prisrčno pismice, iu podaril za m-stne uboge 20 tavžent golil., kterih obresti (interes) mj se vsako leto tisti dan pred' Božičem razdelujejo. Zupanu je podelil melnkanski red. Popoldne je bilo kakih 10 tavžent ljudi v Miramarn, pa cesarja uiso mogli viditi, bil se je namreč ennialo pre-hlailil iu je ležal, V ponedeljek ob 4 popoldne bi se-bd imel na pot podati, pa ni mu bilo mogoče. Tako tudi ni mogel sprejeti deputacij, ki so bde prišle se mu poklonit iz raznih primorskih mest iu tudi iz Gorice (glej zgorej). Sprejemala jih je namesti njega, kakor tudi ennialo prej razne cesarske in mestu« oblasti tržaške, cesarica Karlota še le v torek (12. t. m.) popoldne. Med potjo v Ameriko se ne ustavi cesar M. nikjer, zun v Civituvekiji na Brniškem, od koder se poda v mglci k sv. očetu papežu po sveti blagoslov (žegeii) za dober vspeh pri težavnih in imenitnih opravilih, ki ga unkruj morja čakajo. Bog mu ga obilno dodeli! To mu bodi prisrčni uaš „z Bogom". - Na šlesvtškem bojišči se ni celi mesec nič posrbno važnega prigodilo, zun, da so naši iu zlasti Prusi, dovršvši priprave, ki jih ji blo treba, na trdnjavi Uiipel in Fridericijo včasih bombe metali, pa malo opravdi. Med tem se je pa po dolgem, težavnim iu dolgočasnim postajanji ("gldiinji) toliko doseglo, da se m ndi še ta mesec v Londonu konferencija suide (t. j. zbor pooblasteiuov 7-8 vlad: Avstrije, Prusije, Dauije, Anglije, llusje, Franc je, Svedije in, če bo Bog hotel, tudi nemške zv ze (vse Nemč je skupaj)). Kij ta konfereucija skuha, ali iu kaka šl-svig - holštajnske liMin.it jo poravna, ve sam Bog. — Garibald' je od 3. t. m. na Aniiležkem. Angl- ži sprej/mjijo ga prav po angležki; knčiuia in vriskanja ga menda že ušesa bolijo. Zakj je šel na Angleško, se nič prav ne ve. — Sveli oče papež so bili veliki teden bolni, zdaj pa Jim je, hvala Bogu, že zopet boljši. Te dni so poslali za lakote trpeče reveže ua Ogerskem 1000 gol i. — 3. t. m. je umrl prepozit metropol, cerkve v Olomueo (na Moravskem), naš roj k D.r Peteani, vitez il. Steinberg, 81 let star. —• Zdaj, ko to p šemo, (14. t. ni. ob 2 u. pop.) jemlje cesar Maks. 1. od rajskega gradu Mirnmar-a in Trsta slovo, (ako ni novih zadržkov.) V imena glavnega, odbora, Andrej Haruiic,. odoruik, odgov. vrednik. ' r. "i." t V Gorici, nat. fifternoHi. „;