4 1 Vrli Slovenci: Prava vera bedi vam luč, materni jezik bedi vam ključ de zveličanake narodne omika. A. M. Slomšek. NflS DOM m GLASILO SLOVENSKE MLADINE. G-O MARIBOR, 1913. CIRILOVA TISKARNA. m Vsebina 23. zvezka: Hvaležno srce.......................... Česa se naj uči slovenski mladenič? . . Pred 100 leti.......................... Doma in po svetu Pod vaško lipo Ljubezen do todne grude................ Spomini starega rokodelca.............. Jesen ................................. Orli: Orli — zgledni......................... Maribor................................ Hoče . -............................... Dekliški vrtec: Več poguma in srčnosti!. . . stran Stra 353 O nedolžnosti in čistosti pred sv. zakonom 365 357 Žalostno, pa resnično...................365 358 Dobri nasveti: 366 360 Društveni glasnik: 367 361 Straža na platnicah. 362 ________________________________________________ Listnica uredništva: Braslovče: Le napišite in pošljite. — Ho- 363 dišče: Ali naj pride kot inserat? Če ne, pa 363 pošljite uredništvu partituro. — Popravek: V 364 N. D. št. 22, stran 347 »Moj nedeljski izprehod» se mora glasiti «1/4» in ne 3/4. — Maria Antonija: Dali smo vaš dopis tajniku «Zgod. dr » 364 v pogled, odgovor priobčimo prihodnjič. Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K. na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 24. novembra 1913. Razširjevalci in vsi prijatelji „N.D.“ pozor! Vsi časopisi agitirajo za naročbo in kličejo nove naročnike v svojo sredino. Slabo bi bilo za «Naš Dom», da bi se tudi ta ne razširil še bolj. Povsod se naj najdejo agitatorji za njega, da bi bilo večje število naročnikov. Da bodo agitatorji in agitatorice imeli večje veselje, sklenila sem, da dobi vsak, ki pridobi vsaj dva nova naročnika za «Naš Dom» in pošlje naročnino za celo leto, en izvod moje knjige «Dragoceni biseri» za nagrado. Tako upam, da bo morda to malo pomoglo k agitaciji. Kdor jih nabere več kot dva naročnika, dobi dva izvoda. Pepica Senica. Uredništvo se vrli in toli blago-dušni prijateljici «Našega Doma» in z njim združene mladine prav iskreno zahvaljuje. Agitatorji in agitatorice urno na delo! Za naše odre. Izšla je zanimiva igra: „Smrt pravičnega“, enodejanka v dveh slikah. Spisala in založila Pepica Senica. Igra vsebuje 8 ženskih vlog ter je za naše Marijine družbe in dekliško zveze jako priporočljiva. Ker je po vsebini jako pretresljiva, se bo gotovo vsem zelo dopadla. Naroča se edino-Ie pri: Katoliški bukvami v Ljubljani ter stane 8 komadov s poštnino vred samo 1K 70 vin. Dekliške zveze in Marijine družbe, sezite pridno po njej! „Dragoceni biseri“ je naslov knjižici, ki jo je spisala Pepica Senica. Spisana je posebno za mladino, za mladeniče in za dekleta. Preveva jo pravi katoliško-narodni duh. Dobrodošla bo zlasti mladinskim organizacijam, zate isto toplo priporočamo, da si jo nar ša vrla mladina takoj naroči. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Mariboru in pri pisateljici Pepici Senica v Šmarju pri Sevnici ob Savi, Komad stane • poštnino vred 60 vin. 10 komadov samo 5 K 20 vin. Štev. 23. XIII. letnik. V Mariboru, 1. decembra 1913. Hvaležno srce. Povest iz preteklosti slavnih Benetk. (Daljo.) Smrt mladeničev in nevui n, položaj očetov navduši Kviriua k najdrznejšemu junaškemu činu. Naskoči s svojimi Spanci najbližnjo galejo, porine jo v stran in potem hiti proti turški glavni ladji. V trenotku jo pritožno s kavlji na svojo ladjo, skoči s svojimi vojaki na sovražno ladjo in začne se grozovito klanje. Število Turkov se manjša bolj in bolj, kri te prizadenejo kratke verige, spametujejo ga zopet. Celo noč in cele naslednje dn'i muči ga tuhtanje, kaj da pomeni zagonetni dogodek. Ali ga hočejo poiskati prijatelji in iztrgati rabljern iz krempljev? Nekateri so mogočni-Ko bi se blagi Don Juan potegnil njega, ki ga je pred vsemi odlikoval'-Pa kdo bi si upal princu, tujcu, razodeti zadevo in ga prositi pomoči? se zmrači, zadoni zopet ista pesem — nagajiv prepir nastane med njo in kanalskimi stražniki. Kvirin zre nepremično skozi okno. Naenkrat prileti ne1-ka stvar skozi omrežje. Kvirin jo željno pobere. Bila je steklenica vina, pristnega Ciperčana; poznal ga je, saj ga je mnogokrat okušal na znanem kraju. V dolgih požirkih pije sladko krepčilo, nova moč se pretaka kakor ogrevajoč obtok po telesu. Se neka stv'ar prileti notri; jetnik seže po nji. Bila je deščica, na njej ovitek in še ena steklenica, „Ha, torej vendar res!“ Pa kako naj izve, kaj naj stori? Noč je temna. Mora potrpeti do jutra. Le toliko spozna, da se nahajajo v ovitku pile; mal listič se mu hoče izmuzniti, pa ga srečno zgrabi in skrije na prsih, saj je to najvažnejše. Kako dolga je bila pomladna noč! Komaj se začne daniti, skuša brati. Vsebino je mogel bolj u-ganiti, pa spoznal je, da ima prijatelje, ki ga hočdjo rešiti. Kvirin se ohrabri. Saj nima ničesar izgubiti, pač pa lahko pridobi najdražje. Ce se ponesreči beg, zadene ga nagla smrt in muke so pri kraju — če še pa posreči, oh! potem, potem! Ne more najti za to srečo prave besede. (Konec prihodnjič.) Česa se naj uči slovenski mladenič? Na dekliški Šoli v Ljubljani je med drugimi, v „Našem Domu“ že naštetimi, tudi ta-le velepomenljiv napis: „Ce hočeš postati č 1 o v e k , se moraš u-č iti!“ Naš slovenski mladenič pa ne samo hoče, on mora postati Človek, to je Izobražen človek, vreden imena, človek, koristen član domovine. Česa pa se naj zlasti uči naš fant? Da se ne more vsega in mu niti treba ni, je jasno. A da mu je veliko treba, in več ko zna, več velja, je zopet resnično. 1. Slovenski mladenič mora biti v verskem oziru kar najbolje poučen. To je glede svoje osebe, da je tem bolj trden v veri, čim bolj jo natanko pozna, in da lahko natančno po njej živi. Pa tudi nasproti drugim je treba mnogokrat vero zagovarjati. Zato je treba verske resnice in nauke precej dobro poznati. 2. Naša društva so nadaljevalne šole za našo mladino. In v vseh izobraževalnih šolah dobiva laut k večjemu le navod, kako se naj sam po knjigah izobražuje. Slovenec je skoraj vsak nekoliko samouka — ker je talentiran. Torej fantje pridno se učite nadalje teorijo politike: znanje z a k o n o v v občinah, za okrajni zar stop, deželni in državni zbor, ne samo volitvene postave, ampak bistvo in delokrog teh naprav. Tudi razni „šolski sveti“ se morajo poznati. 3. Razne stranko moraš dobro poznati. Kaj je to agrarna, radikalna, liberalna, konservativna stranka, kaj so nacidhatol, framazoni, razni socialisti. Brez političnega znanja čitaš liste brez pravega sadu in koristi. Vse drugače, ako poznaš politični abc. Razne znake ali okrajšanja: K. Z.; S. K. S. Z.; J. S. Z.; Z. Z.; S. L. S. itd. 4. Ti slovenski mladenič se moraš stro k o v n o dobro izobraziti. Torej n. pr. kot kmečki fant nauči se knjigovodstva za gospodarstvo (prejemki — stroški) ter za razne panoge kmetijstva pridno študiraj dotične knjige. Imamo jih mnogo novejših tudi v slovenščini: Umni kletar, čebelar, sadjerejec, razno „poljedelstvo“, živinoreja, mlekarstvo. Porabljaj dobre skušnje- starejših gospodarjev, pa pridno prebiraj „Kmetovalca“ itd. Postati moraš r a z u m e n gospodar, ki zna računati, kaj se boljše obnese, kaj več koristi, ali se to ali ono izplača, ali le škoduje, koliko odstotkov prinaša. Torej racijonelno, pametno! 5. Spoznaj dobro naše liste, da znaš vsakemu svetovati, kaj naj naroči, Česa se varuje. Zato poznaj politične liste naše stranke, kje, kdaj, kolikokrat izhajajo, koliko stanejo, o čem pišejo. Nasprotne po imenu! Strokovne liste, o Čem pišejo. 0. Socijalno vprašanje. Imamo mnogo poučnega v raznih listih. Zlasti pa v knjigah dr. Kreka in dr, U- 358 — Seniönika: Socializem. Posebno se pouči o praktičnem socializmu delavsko, lanečko, trgovsko, obrtniško vprašanje itd. 7. Slednjič si moraš prisvojiti več ali manj splošne izobrazbe. Olikan v obnašanju, v lepem vedenju. 8. Zelo bi ti priporočal prebiranje zgodovine, svetovne, cerkvene in posebej še slovenske (Mohorjeve),. Zgodovina je učiteljica narodov! 9. Zelo koristno je znati še kak jezik poleg slovenskega, ki ga moraš znati lepo pismeno, in poskušati kaj pisati. Ob jezikovnih mejah naših nasprotnikov je dobro znati njihov jezik, da se jih uspešnejše branimo ali zavrnemo, razumemo njihove nakane. Z ljubeznijo pa se uči katerega slovanskega, n. pr. nam najbližjega in najbolj sorodnega, pa krasnega hrvatskoga. V društvih so knjige gotovo. 10. Kazen tega ima še vsak fant kako posebno nagnenje de kake stroke, n. pr. za naravoslovje, zemljepisje, fiziko, elektriko, ihehaniko, naj se le izobražuje, stokrat bolje, da kaj čita (razun slabih knjig in listov) kakor bi se potepal, postopal, pijančeval, ponočeval itd. Nikakor pa ne smem pozabiti petja in godbe. Ce imaš količkaj glasu ih posluha, uči se petja po notah ali kakega inštrumenta, n. pr. tamburice, pusti pa pri miru hreščeče harmonike, ki le dražijo slabe' nagone človeku, L e p o petje, zlasti domovinskih pesmi, pa umetno, zlasti po notah, ne kako dretje pa kričanje pijancev, zelo blaži človeka, ima velikanski vzgojevalni vpliv. Tudi za literaturo (književnost) se nekateri mladeniči zanimajo. Dobro je poznati naše najboljše pesnike (Gregorčič) Tn pisatelje (Jurčič). Pa previden' bodi v izbiranju, da ue zaideš v nevarnost! Tako vidiš torej, ljubi mladenič, da se imaš mnogo koristnega ter marsikaj zelo, d O), neobhodno potrebnega, učiti. Priden fant zna dobro porabiti vsaki dela prosti Čas in nikdar ne bo tožil o dolgem času. Ne bo pa imel Časa za grešna dela in pohajanja, ker njemu1 je najljubša lepa knjiga! Fr. S. Pred 100 leti. (Konec.) Ze od takrat, odkar se je zgodil Napoleonu grozen poraz in se je knez 'Schwarzenberg povrnil z avstrijsko armado iz Varšave, ni storila Avstrija za Napoleona, kateri jo je bil prisilil v zavezništvo ž njim, ničesar več. Dne 12. avgusta pa je napovedal avstrijski cesar svojemu zetu vojsko. —-Zdaj bi mu bil Napoleon rad izpolnil vse želje, pa bilo je prepozno. Zavezniki so bili premirje dobro porabili in zdaj so imeli 000.000 vojakov, Francozov pa je bilo ob Labi 350.000, po raznih nemških trdnjavah 80.000 in 32 tisoč v Hamburgu. Zavezniki so svojo velikansko vojsko razdelili na troje. Vrhovni poveljnik knez Schwarzenberg je vodil veliko, ali tako imenovano češko vojsko; v njej je bilo združenih 61.000 Rusov, '38.000 Prusov in 125.000 Avstrijcev. Razun tega sb je morala Avstrija po- staviti v bran tudi na jugu proti Napoleonovemu podkralju v Italiji, 40 tisoč mož je bilo pod generalom Milerjem kot notranja avstrijska armada, in 25.000 pod knezom Henrikom Renskim, da ubranijo upade Bavarcev, Franooskih zaveznikov. Notranja avstrijska armada je krepko delovala. Radivojevič in Nu-gent preženeta Francoze iz hrvaškega Primorja, Tomažič pa jih krepko klesti v Dalmaciji. Staro-avstrijsko Istrijo iztrgal je hrabri stotnik Lazapič s peščico vojakov Francozom, katerih je bilo 20krat toliko. S 120 možmi vzel je Francozom Polo in Kapodistrijo in šel nad Trst ter se polastil višin okoli Trsta. Cesar ga je poplačal za te junaške čine s križcem Marije Herezije in ga po’ vzdignil v plemenitaški stan. Polkovnik Milutinovič zmagal je Francoze pri Šmarju blizu Ljubljane .n jili potisnil pozneje, združen z generali Rebroviö in Fölseis iz Kranjske. 29. septembra je padla Ljubljana, važna postojanka francoske „Ilirije“ in francoski namestnik Fuše zbežal je v Benetke. Na Tirolskem potisnil je general Fenner Francoze proti jugu do Tri-denta. Proti Bavarski pa se> Avstrijcem ni bilo treba bojevati, ker se je bavarski kralj odpovedal Napoleonu in poslal 25.000 mož Avstrijcem na pomoö. Toda vrnimo se k veliki zavezniški armadi na sever. Pri vrhovnem nadpoveljniku, voditelju češke vojske, bili so trije zavezni vladarji, in tudi izgnani francoski general Moro, ki ga je bil pozval ruski car iz Amerike. — Slesko vojsko je' vodil Blücher, severno pa švedski kraljevič Karol Ivan Bernadotte. Dne 17. avgusta se je boj znova začel. Napoleon je stal na Saškem okoli Draždan. Od tod je poslal maršal Udi nota proti severni vojski, k: ga je pa 123. avgusta pognala nazaj. General Macdonald šel je proti šlezki vojski; Blücher pa ga je tako strahovito premagal pri Wahlstattu, da so izgubili Francozi okoli 40.000 mož mrtvili in vjetih. Proti češki vojski jo je mahnil Napoleon sum in jo užugal v bližini Draždan. Napoleon je hotel zapreti avstrijski vojski pot proti domu in poslal generala Vandama za njo, ki pa je bil premagan in s celim krdelom kakih 10.000 mož vjet. Ravno tako je imel nesrečo tudi francoski general Ney, ki je bil poražen pri Dene-vicah. 18.000 Francozov je bilo mrtvih in ranjenih. Po teh bitkah, v katerih je izgubil Napoleon kakih 100.000 vojakov, pomikale so se vse tri zavezne armade vedno bliže druga drugi in skušale priti Francozom za hrbet ter jim zastopiti pot proti 'domu. Napoleon je to opazil in se umaknil nazaj proti Lipskem, kjer se je odločila usoda cele Fvrope. Dne 10. oktobra se je začel velikanski boj. Od 8. ure zjutraj grmelo je neprenehoma nad 1000 topov, da se je kar zemlja tresla. Hrabro so se borili ti in oni in ni bilo mogoče reči, čegava bo zmaga. Najhujši je bil boj na južni strani Lip-skega pri wachavskih holmcih, kjer sta se zgrabila Napoleon in Schwarzenberg. Zavezniki so napenjali vse moči, da bi ukrotili silovite Francoze in njih zaveznike Poljake, pa zastonj. Napoleon sam se je večkrat zagnal v najvdčji bojni hrup in vzpodbujal svoje generale ter jim dajal potrebno ukaze. Ob 3. uri popoldne so Francozi tako napredovali, da je dal Napoleon v Lipskem zvoniti z vsemi zvonovi v slavo svoji zmagi. Ali kmalu so si Avstrijci in Rusi zopet opomogli, medtem ko je Blücher severno od Lipskega premagal francoskega generala Marmonta. V nedeljo, dne 17. oktobra, ni bilo boja. Napoleon se je hotel dogovarjati zastran miru. Zavezniki mu niso dali odgovora, ampak pomnožili svojo vojsko za novih 100.000 mož in ponovili 18. oktobra strahoviti boj. Cvet vseh evropskih narodov se je bil zbral na groznem bojišču in kar skušali so se, kdo bo hrabrejši. Do večera so zavezniki popolnoma zmagali in Napoleonu je bila zdaj edina skrb, kako se spraviti z nesrečnimi vojaki na pot proti domu. Ko se je vlegla noč na zemljo, obsevalo je 10 gorečih vasi krvavo polje, na katerem je ležal mrlič pri mrliču. Dne 19. oktobra naskočili so zavezniki s treh strani Lipsko. Napoleon je srečno odpotoval; dva generala bi naj branila mesto tako dolgo, da bodo vsi Francozi mogli oditi. Res se jih je veliko rešilo, pa ne vsi. Neki francoski vojak je v mnenju, da so že vsi Francozi rešeni, ožgal smodnik pod mostom Čez reko Elstero in zidani most se je porušil. Francoski vojaki, kar jih še ni šlo čez reko, so se morali večinoma udati. Mnogo jih je v reki potonilo. Popoldne prišli so zavezni vladarji v Lipsko, kjer so vjeli Saškega kralja. Napoleon tudi na begu m imel miru. Nadlegovali so ga ruski kozaki, pa vendar se je srečno preril Čez reko Reno. Po bitki pri Lipskem morali so se udati tudi vsi Francozi po nemških trdnjavah. Tudi oni nemški knezi in vladarji, ki so bili prej z Napoleonom, spametovali so se in se ločili od njega. Napoleon se je sicer še nadjal, da se mu zopet povrne bojna sreča. Pri-šedši na Francosko, pripravljal se je takoj na novo vojsko. Toda časa bilo je premalo. Zmagoviti zavezniki pomikali so se vedno bliže francoski meji. Iz Frankfurta so mu ponudili mir pod ugodnimi pogoji. Pa Napoleon je bil kakor slep in zavrgel ponudbo. Po dolgotrajnem bojevanju prodrli so zavezniki do glavnega mesta Francoske, Pariza, dne 30. marca 1814. Dne 2, aprila vzelo je pariško starešinstvo Napoleonu cesarski prestol. Napoleon je izvedel to drugi dan v Fonteneblo, penil se je od jeze, pa mu ni nič pomagalo. Zavezniki so ravnali ž njim zelo milostno. Dne 11. aprila pustili so mu cesarski naslov, dali mu otok Elbo kot samostalno kneževino, prisodili mu na Doma in B o 1 g a r i iščejo kozla, damu naložijo krivdo, ki je spravila Bolgarijo iz vrhunca slave na rob propada. V zborovanju 10, t. m, v Sofiji izjavil je minister Ton če v, da je bila glavna krivda zveza s Srbijo. Nekateri listi hujskajo proti carju Ferdinandu in ga krivijo strašnega padca Bolgarije, njdi želja je, da odstopi car od vlade na korist svojemu sinu Borisu. — Bolgarski pravosodni minister P. Pešew, je poslal vsem sodnim predsednikom in mirovnim sodnikom okrožnico, v kateri jim nalaga, da se v prvi seji po 1, septembru letos pred otvoritvijo razprave v navzočnosti vsega sodnega o-sobja in odvetnikov dotiČnega kraja v svojem govoru na slovesen način spominjajo vseli onih članov in uslužbencev dotiČnega sodišča in odvetnikov, ki so padli v zadnjih vojskah, da tako počaste njihov spomin. Istotako je naučni minister vsem njemu podrejenim zavodom poslal okrožnico, v kateri o-pozarja, naj učiteljstvo vsem učencem razloži pomen domoljubja ih dolžnost, biti za domovino vedno pripravljen, francoski račun po 2 milijona frankov na leto in dovolili, da si je smel vzeti seboj 400 starih svojih vojakov. Dme 30. maja se jo sklenil takoi-menovani pariški mir, po katerem se je Francoska zopet skrčila v tiste me1-je kakor jih je imela pred Napoleonom. Bojne odškodnine v novcih zmagovalci niso zahtevali in niti ugrabljenih u-metnin niso tirjali nazaj, ampak takoj po sklenjenem miru zapustili Pariz. — Za francoskega kralja pa je bil pripo-znan LjudevikXVIIl., brat nesrečnega kralja LjudevikaXVL, ki je zopet zasedel prestol svojih prednikov. Velikanske slovesnosti vršile1 so se na Dunaju, ko je dospel dne 15. junija 1814 cesar Franc v svojo prestolnico. Pozabljeni so bili trudi, zacelile so se rane, katere je vsekal oholi Francoz, ostal pa je spomin na junaške čine, s katerimi se je proslavila Avstrija in njeni hrabri sinovi, po svetu. žrtvovati kri in življenje. V vseli ziv vodih naj veje požrtvovalni duh domoljubja in v mlada srca naj se vceplja vera v veliko bodočnost domovine. Ob otvoritvi šol naj se po vseh šolah mladini predava o zadnjih vojnah in se na slovesen način spominja zlasti v vojni padlih učiteljev in vsakega posameznega zavoda. Tudi naj se po vseh šolah na častna in vidna mesta obesijo umetniško izvršeni portreti dotičnih padlih učiteljev. Za vzgojo u-čiteljskih sirot, katerili očetje so padli na bojnih poljanah, bo ministrstvo u-stanovilo poseben zaklad. Časopis „Šolski pregled“ bo prinesel kot prilogo posebno spominsko knjigo z življenjepisi in slikami v zadnjih vojnah padlih učiteljev. Skupiček za to spominsko knjigo se izroči navedenemu zakladu za vzgojo učiteljskih sirot. G r č i j a je sklenila mir s Turčijo. Na Dunaju se vršijo d e 1 e g a c i-j e , kjer se pretresavajo vprašanja visoke zunanje 'in splošnodržavne politike in govorijo najzmožnejši poslanci. Vo 1 i t v e v Italiji so izpadle za katoličane prav ugodno; razven 33 katoličanov je izvoljenih tudi veliko število poslancev vladne stranke s pomočjo glasov katoličanov. Tako izvoljeni poslanci so obljubili glasovati s katoličani proti zahtevi sovražnikov krščanstva, ki hočejo vpeljati ločitev Zakona, odstraniti verski pouk iz šol in ni prizadevajo oškodovati vero kjer le morejo. Ker so volitve za prostozidarje slabo izpadle, odstopil je rimski župan jud Nathan, ki je nekoč pri spo-minski slavnosti o oropanju Kima na, ostuden in podel način žalil sv. Očeta in katoliško cerkev. S o c i j a 1 d e m o k r a t i krepko - nazadujejo. Na Avstrijskem so izgubili čez 50.000 članov, več kot četrtino vseh udov. Na Bodenskem so izgubili pri volitvah eno tretjino posla-niških mest. Začelo se je daniti v marsikateri delavski glavi, ki so jo zameglile poprej socialnodemokraške obljube 0 nebesih na zemlji. ' V Al b a n i j i postane vladar protestant princ Wiled. Dober tek na obeh straneh. N a B a v a r s k e m so proglasili Ludvika, ki je vladal v imenu na umu bolnega kralja, 5. novembra za kralja Ludo vika III. Nečuvena verska nestrpnost v Rusiji, Odlok ruske vlade prepoveduje katoliškim duhovnikom in redovnikom, da bi se smeli brez posebnega dovoljenja peterbur-ške vlade poslužiti sibirske železnice. Na J a p o n s k e m se je sprejela postava, ki prepoveduje vsem mladoletnim d o 20. leta k a d i t i t o b a k. Kaznuje se najprvo v denarju, ki ga morajo plačati starši. Ce to ne- pomaga, pa zaprejo nepoboljšljivca v ječo. 1’osnemanja vredno. V Rangau (Birma) umrl je francoski misijonar Butard na g ob) a vi bolezni, katera ga jo napadla, ko je stregel gobavcem. Pod vaško lipo. Ljubezen do rodne grude. (Slovenski mladini. Roman Bende). (Konec.) L j u b e z e n d o r o d ne g r n -d e j e č n s t v o , k i o s r e č n j e č 1 o v e k a. Seveda je mnogo takih I bxloljubov, ki imajo domovino na jeziku takrat, ko jim razgreje možgane Preobilno zavžit alkohol, pa še več je laldili, ki se še v takem razpoloženju i de zavzemajo za domovino in jim je Vseeno, kaj so in odkod so. To so nesrečne, neznačajne duše, ki trdijo: U-l'i bene, ibi patrin (kjer je dobro, tam •le domovina), rodoljubi pa pravijo; U-1 ei patria, ibi bene (kjer je domovina, teni je dobro). Da, da ljubo doma, kdor ga ima (preg.). Pa saj je r o d o 1 j u b-; •! e n e k n a r a v n i n a gon, ki ga j'Uajo celo živali. Pregovor pravi:Vsa-l tei ptička rada leti tje, kjer se je zvalila ! Samoobsebi je umevno, da jev poj-jhu „rocloljubje“ vključena ljubezen do teižnjega pred vsem po rodu in ve'ri. To ljubezen pa narekuje sv. vera v svojih vzvišenih naukih o krščanski ljubezni do bližnjega, sveta vera, katero tako mnogo ljudi zasmehuje in sramoti. Tudi med našimi rodnimi brati Sloverfci so ljudje, ki s pečatom narodnjaštva na čelu izpodkopujejo temelj svojemu narodu, sv. vero. To so podle duše, polne zavisti in sebičnosti, ki vsakogar, ki se ne kloni njihovim zahtevam, zasramujejo, da, še več: stremijo za tem, da ga pred svetom o-nemogočijo in vsestransko upropasti-jo. Ne ravnajo tako s tujcem, ampak z rodnim bratom. Srečni so in nasičeni, ako se jim posreči ugonobiti srečo in obstoj enega samega, versko neljubega 'Slovenca. O rodoljubju govore z velikimi besedami, dejstveno pa sovražijo za ljudski blagor vnete bojevnike in najboljše prijatelje našega ljudstva — duhovnike. Te sovražijo kar brez razločka.. Pa čudno je to sovraštvo: nič žalega jim niso storili duhovniki, njih o- čem oseba in delovanje duhovnika niti od daleč ni znano, sovražijo jili pa vendar kakor črno peklo. Sedel sem v železniškem kupeju med pisano družbo potnikov; v kotu je sedel redovnik-Irančiškan, Potniki so bili videti inteligentni. Začetkoma so zbadali odstrani sopotnika-redovnika, ki je mirno o-pravljai svoje duhovne molitve, kmalu pa so začeli glasno govoriti o raznih podlostih, katere tu navajati ni dostojno. Ko se je imenovani gospod spustil z menoj v pogovor, nadaljevali so svoje neslane opazke in se tako pokazali pred svetom, kako so neolikani in surovi. Ni to edini slučaj; bil sem večkrat priča takega neolikanega obnašanja. Prav zanimivo je konstatirati, da v takih slučajih slovenski pobijalci „klerikalnega zmaja“ 'dosledno pritrjujejo in pomagajo krivonosim Židom in ošabnim Nemodm. Ce se človek s takim „Slovencem“ zaplete v pogovor, se mu brž predstavi kot tajnik kakega narod-no-„obrambnega“ društva ali kot član uredništva kakega „naprednega“ glasila . . . Toda dovolj o tem! Vsakega Slovenca, ki ljubi rodno grudo, in najsi je to goli Kozjak, vinorodne Slovenske gorice, divno Podravje, mogočno zeleno Pohorje, bogata Savinjska dolina, krasno Posavje, bajna Gorenjska, pusti Kras, slikovito Primorje ali idilična Benečija, mora navdati ponos na slovensko domovino, na slovensko rodno grudo. Ponosni moramo biti na našo (Slovenijo, ki je naša ožja domovina. Velika je zemlja naših ožjih bratov Slovanov. Ta zemlja je domovina nas vseh. Bratje nas ljubijo z ljubeznijo bratsko! Kako poje pesem, kod se razprostira slovanska zemlja? „O d U r a 1 a d o Tr i g 1 a v a ...“ Tako daleč in še mnogo dalje se razteza zemlja, posest nas Slovanov! Od severnoruskega Urala, od Krko-nošev doli mimo bajne Adrije do mej burnega Balkana se razteza slovanska zemlja, na kateri prebiva nad 165 mi-I jonov Slovanov, to je ravno 1 desetina vsega prebivalstva na zemlji. Delimo se pa tako-le: 71,300.000 Veliko- rusov, 35,600.000 Malorusov, 22,500.000 Poljakov, 10,300.000 Srbov in Hrvatov, 7.650.000 Cehov, 7,550.000 Belorusov, 4.740.000 Bolgarov, 2,800.000 Slovakov, 1.530.000 Slovencev, 1,200.000 makedonskih Slovanov, 380.000 Kašubov (slov. pleme), 160.000 lužiških Srbov, vsega skupaj torej 165,550.000 duš! Ako upoštevamo, kako „pravično“ so nas šteli v Avstriji in drugod (v neslovanskih državah), pač ne smemo verjeti, da nas jo samo 165,000.000, ampak nekaj več brez odpadnikov. Kako bi se naj ne radovali nad velikostjo naše lepe, četudi zatirane domovine? Mi mladi, sinovi in hčere te zatirane zemlje, ljubimo svojo' rodno grudo, kakor le ona zasluži! Nikar v tujino! Ostanimo na rodni grudi! Čuvajmo narodne zaklade! Čuvajmo hrabro naše meje ! Ljubezen do rodne grude bo narekovala naša pota! Z Bogom za domovino! Spomini starega rokodelca. (Dalje.) Tu je šlo vse drugače kakor v tesnem vrtu, drevesa in plotovi so kar švigali mimo mene. Hladni večerni vetrič mi je pihljal nasproti, jaz pa sem podil svojega konja po beli cesti, da bi se bile gotovo delale iskre, ko bi bil to navaden konj. Včasih me je sicer zaneslo na kraj ceste in sem koina.1 zasukal kolo, da se izognem vodi, ki je tekla v grabnu ob cesti, ali vseeno mi je igralo srce veselja ob zavesti, da mi sedaj nihče mČ ne more, Vsedel sem se pod košat oreh 'u pokadil cigareto, potem pa zopet nadaljeval svojo dirko, ne meneč se za to, da so ljudje, ki so se mi morali umikati, delali na moj račun razne opaz- ke. „Neroda!“ vpil je za menoj edem ki bi ga bil skoraj povozil. „Kadi seje zaklicala neka ženska. „Gori!“ so mi je rogal drugi. Naj se kadi, naj le gori, sem Sj mislil, mi smo pa le fantje in pritisni so krepkeje na stopalo. Tokrat pa .1° mi puhnil pod obraz dim in me obenem tudi speklo pod ramo. Prijel sem z roko za žep suknje in videl, da je ves goreč. „Pomagajte! “ Stemnilo se mi je pred očmi in se zavrtelo, nič drugega nisem videl in ne čutil kakor pa pljusk hladne vode, ki je zašumel, ko sem treščil v jarek, „Pomagajte, zgorel bom!“ klical sem obupno, ko sem prišel do sape. „Ne bo nič hudega“, je rekefi eden poleg mene. „V vodi še ni nobeden zgorel.“ In res sem na vso srečo opazil, da sem v vodi pogasil suknjo, katero sem si s cigareto zažgal. Ta zavest me je kmalu spravila na noge In ko sem si pretegnil ude, sem z veseljem spoznal, da mi nič ne manjka. — Prva skrb mi je bila sedaj, kaj je s kolesom. Pa tudi to me je počakalo. Na drugi strani ceste je ležalo v prahu kakor grešna duša. posamezni njegovi deli pa so pri padcu odpadli, pa so me gledali izpod njega, kakor da nesreča n: bila dosti velika. Polagoma sem se spravil zopet v red, ali kolesa tisti dan nisem nič več zasedel. Kako sem prišel tisti dan pred Marka, o tem nerad pripovedujem. Lc to lahko pripomnim, da je 14 dni pozneje prinesel „Družinski Prijatelj“ sledečo novico: Sreča v nesreči. Minuli teden se je nekemu kolesarju na costi iz Ljubljane proti Sv. Roku vnela suknja in bi bil brez dvoma živ zgorel na cesti, ko ne bi bil jarek z vodo dosti globok. Vsled tega se opozarja merodajne faktorje, naj imajo pri regulaciji cest in potov to važno stvar pred očmi ter naj po možnosti o-mogočijo, da bo tak jarek vsakemu ko- lesarju na razpolago ob takih tragičnih pripetljajih. Pokazal sem Marku to novico in njemu so se prsti desne roke samipose-bi stisnili v pest pri spominu na gorje, ki sem ga povzročil njegovemu kolesu. Slednjič pa se mu je zjasnil obraz in mi je čestital k mojemu prvemu pisateljskemu uspehu. Kot dobrega prijatelja je to tako veselilo, da mi je prinesel zvečer s trga škrnicelj kuhanega vipavskega kostanja v dar. Pozneje sem ob ugodnih in neugodnih prilikah napisal marsikaj slanega in še več neslanega, a nisem imel nikoli več take sreče, da bi bil dobil za svoj spis tako okusen honorar kakor je bil ta-St ar a Sablja. Jesen. Jesenski čas je veseli čas za kmeta, ki ima spravljene poljske pridelke in sadno drevje se mu smeji nasproti polno žlahtnega sadja. Vesel hvali Boga za vse kar mu je dal. Mnogo se je moral truditi spomladi in poleti, da mu je pot tekel s čela, a v jeseni je ves trud pozabljen. Dragi mladeniči, nam se zdi jesenski čas bolj žalosten in pust, ker vsa narava postaja vedno bolj mrtva, kmalu ne bo nobenega življenja v naravi. Dragi mladeniči, tudi za nas bo prišel žalostni jesenski čas, ko bo glava osivela in bodo naša lica ovenela in razorana z razgotinami in naši udje bodo opešali. Sedaj nam sije še vesela pomlad mladostnega življenja, sedaj se pretaka po naših žilah mlada kri, a brezskrbna mladost nam sije samo enkrat, zato porabimo ta čas Bogu v čast in v svoj dušni blagor. Če kmet hoče, da mu bo zemlja rodila dober sad, mora sejati dobro seme. Tako tudi mi, kar bomorv mladosti sejali, to bomo v starosti želi. Če bomo sejali koprive, t. j. grehe, bomo želi tudi sad grehov. Dragi mladeniči, vsadimo v naša srca lepe čednosti krščanskega življenja, tedaj bo prišel tudi za nas enkrat vesel jesenski čas, tedaj bo nam ljub spomin na mladostna leta. Fantje, od naše mladosti bo odvisna srečna ali nesrečna bodočnost. Fant iz Koroškega. Orli. Orli — zgledni. Prišel sem 10. avgusta v neko gostilno, kjer so bili zbrani Orli savinjskega okrožja v krojih, ker so imeli tisti dan zlet na Vranskem. Občudoval sem njihovo dostojno vedenje. Radostno so se razgovarjali, zapeli kako narodno, molili, ko je ob 6 zvonilo v bližnji cerkvi, in kakor sem opazil, pili večinoma nealkoholne pijače. Ko so se po dolgem potu okrepčali, so plačali in se mirno razšli. Meni in drugim gospodom pa je prihajalo na misel: Hvala Bogu, moški svet postaja boljši, pametnejši, treznejši in izboljšali ga bodo Orli. Le tako naprej I Maribor. Dne 23. novembra vprizoril je naš Orel lepo pa težavno narodno igro «Divji lovec» v dvorani rokodelskih pomočnikov. Igralci, posebno glavnih vlog, niso bili samo z besedo in kretnjo, ampak z vsem srcem pri naloženi jim nalogi, poglobili so se v čustovanje, v boje in gorje junakov in junakinj, ki so jih imeli predstavljati in zato je bil tudi vtis na mnogobrojno občinstvo mogočen in v srce segajoč, in vrlo je bila zaslužena burna pohvala. Neumorno naprej! — Naši mladi Orlički se zbirajo redno vsak torek ob 6. uri v gimnazijski telovadnici, kjer telovadijo pod rednim nad- zorstvom po eno uro vstrajno in korajžno v prostih vajah in na različnem orodju. Število je sicer že prav lepo, 60—70 fantov, pa bi se še dalo zvečati s pridno agitacijo Mariborskega Orla, ki bi naj navduševal slovenske stariše za to duši in telesu koristno napravo. Hoče. Telovadni odsek Orel. (Delovanje v poletnem času.) V poletnem času smo Orli pridno gojili trojno izobrazbo: izobrazbo duha, izobrazbo srca, izobrazbo telesa. Telovadili smo redno vsako nedeljo, kadar ni bilo kakega izleta ali društvene prireditve, pred katoliškim shodom tudi med tednom. Telovadba je bila od 1. aprila do 1. novembra okoli 25 krat, ki je trajala pol ure ali eno uro. Povprečno število telovadcev je bilo 10—13, skupaj okoli 260. Pri telovadbi smo se držali reda, ker vemo, da red vodi k Bogu. Red je duša vsakega gibanja. Tudi za izobrazbo duha smo skrbeli. Prebirali smo knjige našega bralnega društva in slovenske katoliške časopise. Uprizorili smo igro «Pravica se je izkazala*, dne 18. maja, ko je bila blagoslovljena nova zastava Mladeniške Marijine družbe. Dne 6 julija je telovadilo 7 hočkih Orlov na veselici Slov. Straže v Radvanju, kamor smo se peljali na ovenčanem vozu. Dne 3. avgusta so se polnoštevilno udeležili mladeniškega shoda na Ptujski gori. Eden je nastopil z govorom, 7 pri telovadbi. Tako smo čas lepo porabili. Za katoliški shod smo se vsestransko pripravljali. Telovadili smo in varčevali smo. Na katoliškem shodu nas je bilo 12, imeli smo seboj družbeno zastavo, 9 jih je bilo v kroju, 6 jih je nastopilo pri javni telovadbi. Skupno sveto obhajilo smo imeli 18. maja, 29. junija in na rožnivenško nedeljo, posamezni so pristopili še večkrat k mizi Gospodovi. Družbeni fiauki so bili vsaki drugi mesec. Vsi izvršujoči člani Orli so udje Marijine družbe, dva sta v tretjem redu. Tudi petje smo gojili. Pevci-Orli so peli večkrat pri službi božji, pri Sv. Lenartu ob telovi procesiji. Vsaki teden imamo vajo. S petjem si blažimo srce in se prijetno kratkočasimo. Naš odsek šteje izvršujočih članov 28, podpornih članov 5, skupaj 33. Rednih telovadcev je 18, krojev je 8. V kroju so nastopili 6krat: 18. maja (blagoslov- Ijenje zastave), 29. junija (skupno sv. obhajilo, obletnica ustanovitve Marijine družbe), 3. avgusta (mladeniški shod), 23. 24 25. avgusta v Ljubljani (katoliški shod), 5. oktobra (skupno sv. obhajilo — slovo vojaškim novincem). Od-borove seje so bile večkrat. Fantje, vsi, ki še niste Orli, pridite k nam in boste videli, kako je veselo. Srečni bote, veseli bote, zadovoljni bote. Pustite grešno veselje, pri nas bote našli čisto, neskaljeno veselje in žal vam ne bo! Dne 14. decembra popoldne bomo imeli poučno zborovanje v dvorani pri g. Rojko. Pridite vsi bratje Orlil Uljudno tudi vabimo vse dobro misleče fante, ki se zanimate za našo lepo organizacijo, možje, žene, dekleta, pridite! H koncu pa kličem vsem bratom Orlom Nazdar! Dekliški vrtec. Več poguma in srčnosti! Ako hofÖemo delovati za domovino in njen napredek, ako hočemo biti vnete zagovornice najdražjih nam svetinj: svete vere in jezika, moramo biti pogumne in srčne. Pa žal, ravno srčnosti in poguma nam dostikrat manjka v obilni meri. Mnogo je deklet izobraženih in za vse dobro vnetih, a da bi kedaj nastopile v javnosti ter očitno pokazale vsemu svetu, da jim gori srcj za vero in dom, za to pa nimajo srčnosti in poguma. 0 kolikokrat sliši ta ali ona mladenka nasprotnike grdo u-drihati po duhovnikih, zabavljati proti sveti cerkvi in njenim naredbom, kolikokrat o bližnjem slabo govoriti, ali nespodobno govorjenje vpričo malih o-trok, pa vendar nima srčnosti in' poguma, da bi javno pokazala, kako se ji tako govorjenje studi, ali da bi se potegnila za čast duhovnikov, za dobro ime bližnjega ter odvrnila pohujšanje malih, nedolžnih otrok, ter bi nasprotnike krepko zavrnila, kakor za- služijo. Nekatere so celo tako boječe, da niti toliko nimajo poguma, da bi zvezin znak očitno nosile, ker se boje zbadanja nasprotnikov, Kaj naj porečem o taki mladenki, ki si je grede na društveni shod nadela znak, a komaj pa pride do trga, ga pa hitro spravi in potlači v žej>! So li take mladenke značajne, ki se tresejo pred vsakim vetercem? Ali so taka dekleta pogumna, ki se boje zameriti nasprotnikom ter rajše zatajijo svoje prepričanje? Marsikatera bi pristopila večkrat k angelski mizi, ali v naše vrste, pa strah pred ljudmi, „kaj bodo ljudje rekli“, jim birani. Manjka jim poguma in srčnosti. — A-ko je mladenka na pravem potu, ako se poteguje za dobro stvar, se ne sme nikdar vprašati: „Kaj bodo ljudje rekli?“ Saj je pribita resnica, da naši nasprotniki liberalci in svobodomiselci nasprotujejo vsaki dobri stvari. Me pa, ako hočemo res kaj koristiti sv. cerkvi in domovini, se ne smemo ozirati na ljudi, se ne ustrašiti obrekovanja, jeze in zabavljanja nasprotnikov, tom-veß pogumno in neustrašeno stopati za svojimi vzvišenimi idejam; ! Ljudje pa naj rečejo kar hočejo, Bogu se moramo bolj bati zameriti kakor budem. Kristus je rekel: „Kdor bo mene spoznal pred svetom, tega bom tudi jaz spoznal pred svojim očetom, ki je v nebesih.“ — Pa tudi ni mogoče, da bi ljubila Marijo, ali da bi bila zvesta članica naših društev, katera se sramuje Marijinega ali društvenega znaka. Vsadimo si .«doboko v srce prelepo cvetko, čednost „srčnosti“, ki je ena izmed štirih poglavitnih čednost'1! No bodimo boječe, temveč pogumne in srčne! Pogumna in odločna dekleta tudi nasprotniki spoštujejo. „O, koliko dobrega lahko napravi in koliko hudega lahko zabrani, vsako dekle ali žena, če je sama za vse dobro vneta in ima — pogum o pravem času!“ Koliko novih naročnikov bi lahko pridobila našim časopisom, koliko novih članov našim društvom, koliko lepili prispevkov za dobre namene, osobito za Slovensko Stražo, ako bi imele več poguma in srčnosti, agitirati, prigovarjati in vnemati. Ženskam je dal Bog poseben dar jezika in zgovornosti, le1 žal, da ga ne znamo prav rabiti in obračati za dobro stvar. Bodimo pogumne in značajne in ne ozirajmo se na bevskanje naših nasprotnikov! Tudi sveto pismo hvali pogumne ženske, rekoč: „Kdo bo našel srčno ženo? Njena cena je tolika, kakor težko obložene barke, ki prihajajo iz daljave.“ — Končam z željo: „Naj bi vse slovenske mladenke krasila srčnost in pogumnost, pa tudi vstrajnost, delovati za svoj narod, njegovo srečo in obstoj!“ Pozdravljene! Zvonimira O. O nedolžnosti in čistosti pred sv. zakonom. Vsako dekle, kadar se hoče možiti, ima več ali manj skrbi. Navadno se vsaka najbolje peča s posvetnimi rečmi in misli, kakšna bo njena bodočnost. Prav, ali najprej je treba misliti na dušne potrebe, da duša no o-maga v nevarnostih, ki ji ravno pred vstopom v zakon prete. Ba ostaneta duša in telo neomadeževana, je treba pred vsem goreče moliti, pogostih in vrednih sv, obhajil. Ce se nevesta tako pripravlja na sveti zakon, se jej ni treba bati, da bi jo premagale skušnjave, Presv. Srce Jezusovo in bi. Devica Marija jo gotovo varujeta pred vsako zmoto. Gotovo bo taka potlej tudi dobra, Ijubeznji-va spremljevalka svojemu možu, prava krščanska mati in vzgojiteljica svojih otrok. — Zakoni se ne sklepajo samo za par dni, mesecev ali let, temveč so nerazločljivi do smrti, zato je treba vsaki prav dobro pomisliti, ali jo res kliče Bog v ta težavni stan in ali si je izvolila takšnega Ženina, da bo lahko ž njim živela v pravi krščanski ljubezni in zvestobi, dokler ju ne loči smrt? — Pred vsem je tudi tukaj treba pobožne molitve, da te ne vara posvetno pože-Ijenje po bogastvu, čast: in lepoti. Vse to hitro mine. Duševni boji so včasih težki, le v molitvi in z vrednim prejemanjem sv. zakramentov najdeš pravi mir in voliš prav. Že se na tak način pripravljaš, boš potem tudi veliko lažje potrpela v težavah, ki jih nosi zakonski jarem. Pa tudi potlej kot žena ne smeš postati mlačna, in brezbrižna za verske stvari, ker brez vere in molitve je težko živeti v vsakem stanu, posebno še v zakonskem. — Z lepim vzgledom uplivaš prej in potlej na moža ter ga s prijaznim opominom lahko pridobiš za vse dobro. Srečna boš, če ga po vodni molitvi pridobiš, da je v vseh rečeh tebi naklonjen ter mu je vera in narodnost prva skrb, Bogu in narodu vdan, tudi tebi ostane vselej in povsod zvest mož. V upanju, da ne o-stanejo te zadnje vrstice brez sadu, pošilja, vam iz daljne Nemčije sestrinske pozdrave vaša znanka Spodnještajerska A. O. Žalostno, pa resnično. Nič me tako ne zbode v srce in tudi ni nič ža-lostnejšega, kakor kadar slišim kako dekle govoriti Čez vero, čez duhovnike, sploh: zoper vse, kar je katoliškega. Žalibog, da je tudi med dekleti naseljen še v obilyi meri liberalni duh, ki kvari naše ženstvo. Mnogo, mnogo deklet se 'dobi, ki so močno nasprotne in ki še v svoji zaslepljenosti presegajo marsikaterega moškega v svojih krščanski veri nasprotnih nazorih. Takih se dobi posebno danes pri modernih Sokolicah. Moja prijateljicami pripoveduje: „Draga moja! Ti se čudiš mojim nazorom in mišljenju, ki jo postalo nasprotno tvojemu. Jaz sem ti postala strašno brezverna, kar ti moram sama priznati. Postala bi popolnoma svobodomiselna, če bi ostala še nadalje v taki družbi, kot sem se zadnji čas nahajala. Spoznala sem se z gospodičnami, ki so tako govorile, da me je obhajala groza in da mi je stiskala srce neka tesna in grozna strahota. Duhovnike so obrekovale in se posmehovale njih besedam tor pridigam, pravile, da ni večnosti, da je svet samo za razveseljevanje in vživanje, ne za poslušanje praznih pridig. „Ce je pekel“, je rekla neka še mlada gospodična, „naj nas vse pri priči požre“. Res, to so bile grozne besede in strah me je, če pomislim nazaj v tiste dneve, ki sem jili preživela v družbi takih tovarišic. Mene so ros pridobile; popolnoma sicer nisem verjela vsem besedam, a vendar so me v marsičem zmotile, kar sama opaziš na meni. Ko sem odhajala z doma, nisem bila taka, to sama veš.“ Tako mi je pripovedovala moja dobra in odkrita prijateljica. Jaz sem vzdihnila: Žalostno, pa resnično! — Nekoč pa sem slišala reči neko So- kolico njeni tovarišici: „Ali vidiš onega „Ješ“ fanta. Jaz ga visoko cenim, samo zato, ker je bil prej čuk in je sedaj pristopil k Sokolom. Vendar ga je srečala pamet. Skoda lepega fanta, če bi bil ostal med neumnimi klerikalci“. Zopet žalostno, pa resnično, da spoštujejo in cenijo verske odpadnike, nezna-čajneže in narodne mlaČneže bolj kot poštene in trdne, na verski podlagi stoječe» ljudi! In taka dekleta često kriče, da so Slovenke, da so narodno zavedne itd. Ob, ubogi slovenski narod, ko bi imel ti tako zavednih deklet mnogo, potem bi bil moral pač že davno propasti. Pomislimo, kaki bodo še-le otroci takih mater, kako bo taka mati dobro vzgajala svoje otroke in kaj bo iz njih, ko dorastejo? Ce gledamo na eni strani žalostno stanje ženstva, se nam vendar zveseli srce, če pogledamo na drugo stran in vidimo, da je hvala Bogu še mladenk krepostnih in čeklnostnih, verno udanih cerkvi in slovenski domovini. V rtaših dekliških zvezah in Marijinih družbah dobimo mnogo, mnogo deklet, na katere s ponosom gleda domovina in jih 'je vesel Bog in Marija. Zato pa, draga dekleta, ne odpadajmo nikdar od naših načel ter lepih ciljev in ne sto-pajmo nikdar po gnusnem liberalnem blatu modernih Sokolio, Vse pogumno na branik za sveto katoliško vero in lepo slovensko domovino. Mara P. Dobri nasveti. Cist zrak. V krog poročevalk dobrih nasvetov stopim tudi jaz danes, da ne bo naša radovedna stara Svetovalka mislila, da smo res vse izumrle. — Hladen Čas jesenski je nastopil, oziroma bo skoro minul in nastopila bo zopet ostra zima. Vse se začne topleje oblačiti in vsakdo se rad drži gorke peči. Na oknih vidimo dvojne šipe1, na kmetih navadno z žeblji zabite, ki se ne bodo odprle tja do ljube spomladi. — Razpoke v vratih kakor na oknih pa so skrbno zamašene z raznobarvnimi krpami, mahom itd. Dobro je, da se zavarujemo pred neljubim mrazom, a vendar moramo včasih dati prostor in pustiti pristop v naše hiše Čistemu, če tudi ostremu zraku. Skrb mladenk naj bo, da pred vsem skrbijo v domačih hišah za dober zrak. Kako neprijetno nas zbode v nos zopern duh, Če stopimo po zimi v kako tako, mrazu skrbno zastraženo hišo. Neprijeten duh, okužen zrak, je kriv marsikateri bolezni v hiši. Zatorej bodi mladenkam skrb, da vsako jutro vsaj par minut odprejo vrata ali okna, da se zrak v sobi; izčisti. Cist zrak poživi naše telo ter nas varuje raznih bolezni. Saj zdravje je največje bogastvo in gotovo želi biti vsaka zdrava, kakor tudi vaša Mara, Društveni glasnik. Jarenina: Dne 12 oktobra je imela Dekliška zveza shod. Eliza in Pepca Lederer sta deklamirali «Svobodomislec» in «Kmet», M. Mesareč pa «Lilija». Govorili sta, M. Plaveč: «Mladenka bodi ponosna»! Terezija Donko: «Bodi verna in vstrajna» I H koncu so nam še C. g. voditelj opisovali potovanje v Rim. Sv. Jurij v Slov. gor. Šentjurska mladina se v britkosti poslavlja od ljubljenega dosedanjega voditelja, č. g. Bosine, ki so pri vseh svojih neštetih skrbeh neutrudno delovali v društvenem življenju v naših mladinskih organizacijah. Marsikatero dekle, marsikateri mladenič mora priznati, da se ima le njiip zahvaliti, da so ga rešili slabe družbe ter ga privedli v vrste dobro misleče mladine. Dobrotljivi Bog naj jim vse dobrete stotero povrne. Ti pa, draga mladina, okleni se skrbno njih navodil, podanih ob raznih priložnostih, deluj za naše vzvišene cilje in nazore v edinosti tudi v prihodnje, za dozdaj tako lepo in redno društveno življenje. — Pristavek pevskega zbora: Izgubo občutiti moramo posebno mi udje pevskega zbora, ki smo se devet let pod njihovim vodstvom zbirali v pevski sobi, ki nam je bila Oekako ljubo zavetje. Reči moramo, da smo Svoj najlepši čas, naša najboljša leta preživeli v veselem popevanju. Skupno kličemo vdano hvaležnost v slovo: Povrni Bog Vam, tisočero težave, trud, skrbi za nas, Čednosti, nauke, sveto vero, ki ste dejali jih stotero, Nam ne zatre jih v srcu mraz! Središče. Dne 27. oktobra se je z vojaškim podkovskim mojstrom Jakob Lončaričem poročila vtla mladenka Marija Krajnc. Bila je Večletna cerkvena pevka ter Odbornica tukaj-sne Dekl. zveze od njene ustanovitve. V imenu članic ji za njeno požrtvovalnost tem potom odbor Dekliške zveze kliče: «Bila srečna v novem stanu mnogo let!» Odbor. Cirkovce na Drav. polju. Dne 9. novembra smo si s pomočjo mladinskega organiza-torja g. dr. Hohnjeca ustanovili Mladeniško in Dekliško zvezo, kar je znamenje, da se želi naša mladina dvigniti ter delovati na polju izobrazbe. Kar je naša mladina že dolgo želela, izpolnilo se je sedaj. Naj bi veselje, ki se jekazalo pri ustanovitvi, povladalo tudi za naprej pri vseh I niladinskih sestankih, da bi drevo, ki smo ga ta dan zasadili, zrastlo močno in visoko tako, da bi lahko kljubovalo viharjem in nalivom, ki niu pretijo od vseh strani. To bode pa le tedaj niogoče, če v bratski ljubezni vsi združimo •noči. Okleni se torej draga mladina teh novih Prijateljev namreč Mlad. in Dekl. zveze, da postaneš zares vzorna in izobražena, močen steber ] Sv. kat. cerkvi in ponos svojega naroda. Zveste Bogu, domovini, Vse ohrani nas nebo. Sv. Lovrenc na Dr. polj. Poročilo Dekl. zveze: Dne 1. majnika smo uprizorile gleda- liško predstavo «Prvi in zadnji majnik». Marija Predikaka je deklamirala «Majniški pozdrav». 12. maja smo obhajale Konstantinovo slavnost z žaloigro «Vestalka». Ptujske mladenke so nas zopet počastile s svojim obiskom. Tilika Kotnik in Lojzika Kovačič sta veliko pripomogli k naši slavnosti z jako šaljivim dvogovorom. Fantje pa so igrali šaljivko «Kmet in fotograf». Dne 1. junija so dekleta uprizorila «Kaj naj darujem Ljubljencu srca». Terezija Jurič je deklamirala «Majniku v slovo». Dne 22. junija je imela Dekliška zveza shod, obenem smo obhajali god našega č. g. duh. vod. Marija Predikaka deklamira «Škrjanček.» Osi Katra je govorila, kako naj skrbimo že v zgodnji mladosti za poznejše čase. Govoiila je tudi Trezika Krajnc: Zakaj smo prišli danes na shod? 1. iz ljubezni do Boga in Marije, 2. iz ljubezni do domovine in 3. ker obhajamo god vlč. g. duh. voditelja. Dekleta nastopijo v igri «Našemu č. g. duh. voditelju». Gospod kaplan se zahvalijo za častilko ter nam dajo nekaj potrebnih navodil. Dne 19. oktobra je bil shod dekliške zveze. Gospod duh. vod. so nas navdušili k narodni odločnosti in zavednosti. T. Žunkovič deklamira «Slovenkam». M. Valentan priporoča 10 dobrih nasvetov slovenske mladenke. Marija Pršuh je govorila o vporabi mladostnega časa. Potem nastopita Terezija Pišek in Terezija Jurič v dvogovoru «Narodno delo slovenske mladenke». Gospod župnik so nam pripovedovali, kako so se v deželnem zboru potegovali za žensko izobrazbo ter nam obljubili, da bo kmalu gospodinjska šola v Št. Jurju, pri nas pa gospodinjski tečaj ter pas vabili, da se zanimamo za izobrazbo. Predsednica se zahvali vsem in vabi na veselo svidenje. Zato pa mladenke predrage, le pogumno naprej. Ne zbati se truda le zbrati moči, ker v delu naštm značaj obstoji. Lovrenška mladenka. Prihova. Dne 1. novembra smo se fantje M. dr. zopet zbrali k poučnemu in koristnemu zborovanju. Slišali smo o zvišenosti Matere božje. Pomenili smo se tudi o osebnodohod-ninskem davku. Nato smo se razveselili ob godbi gramofona. Potem smo prečitali iz Gospodarskih novic nek poučni članek. Pa tudi na vojsko pri Lipskem nismo pozabili; navdušili smo se pri zadnji točki, da hočemo hrabro braniti domovino. Naše petletno delo v Dekliški zvezi. Poročali v dvogovoru voditeljica in tajnica dekliške zveze pri Sv. Petru na Medv. selu dne 12. oktobra 1913. Mi cika. To pa obeta biti danes lepa slavnost v proslavo petletnice obstanka naše dekliške zveze. Saj petletnica res zasluži, da jo že obhajamo, ker se je v tem času mnogo, mnogo spremenilo v naših dekliških vrstah. Pa kaj da naše tajnice Anice tako dolgo ni? Zadnji čas je, da ponoviva skupno najino poročilo. (Anica trka) Le hitro vstopi. Anica. Log te živi, Micika! Oprosti, da si morala čakati. Nisem mogla prej prihiteti. Veš, ta narodna noša, v kateri danes prvikrat nastopiva, naredi skrbi. In zraven še poročilo. Skoraj sem že obžalovala, da sem se odločila za narodno nošo. Micika. Tudi meni je povzročila mnogo skrbi, pa sem rada prevzela to skrb, ker me veseli narodna noša. S kolikim navdušenjem so pozdravljali na letošnjem katoliškem shodu v Ljubljani narodne noše! Vse je občudovalo njih lepoto. Anica. Res je to. Pa pri nas so nekatere pravile, češ, jaz bi tega ne oblekla za ves denar ne. In to me je užalilo. Micika. Kdo bo pa poslušal vsako neumnost? Sva-li storili kaj napačnega? Ali se niso nosile tako naše ženske pred nekaterimi desetletji? Najina današnja obleka torej ni nič novega. Ali se bova morda sramovali čedne narodne noše naših prednic? Prišla je doba, ko se bodo obnovile naše stare noše. Drugi zavedni narodi s ponosom čuvajo svojo posebno narodno obleko in zlasti ob slovesnih prilikah nastopajo v nji. Tako delajo Nemci, tudi Čehi. Posebno ponosni so na svojo narodno nošo Slovaki, Poljaki in Hrvati. Ohranimo tudi mi Slovenci, kar je naše. Prepričana sem, da bo stara slovenska noša zopet prišla do veljave. Naj le pride, da bom ložje ohranila svoj slovenski značaj, da bomo postali bolj ponosni na svoj slovenski narod. In to je ravno dolžnost nas deklet, da veliko pripomoremo, da odpravimo tuje, mestne mode, pa se poprimemo zopet naše stare, lepe, častitljive slovenske noše. Anicav Izvrstno si jo povedala, pritrdim ti v vsem. Še bolj bom v bodoče ponosna na njo. Toda, draga Micika, najino poročilo morava ponoviti. Kot tajnica dekliške zveze hočem biti prav kratka. Naša zveza je pričela delovati 1. 1908 in sicer dne 25. marca, torej je že pred pol letom dopolnila 5 let. V tem času je štela na leto povprečno 45 članic, ki so tekom 5 let vplačale udnine 194 kron. Poučnih shodov je imela 45. Govorov je bilo 107. 12 govornic je imelo 62 govorov, 22 deklamovalk je deklamiralo 47 pesmic. Škrat so se nam razlagale tujke. Duhovni voditelj so imeli v naši zvezi 45 govorov. Večkrat smo tudi kaj zapele. Zapisnik naših shodov sem redno spi-sovala. Micika. Tukaj bi še pripomnila, da so bili shodi dobro obiskani, govori zanimivi. Morda še boš znala povedati, kaka vsebine so bili govori. To je posebno zanimivo. Anica. Lahko ugodim tvoji želji. Govorov je bilo 25 verske vsebine, potem 12 zgodovinskih, 18 gospodinjskih. 12 narodnoobrambnih, 6 protialkoholnih in 31 raznovrstne vsebine. Kaj ne pisana slika! Vse, ki smo se udeleževale shodov, smo veliko pridobile v izobrazbo. Micika. Pozabila si omeniti, kako vzorno Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. vseh je naša dekliška zveza sodelovala pri dekliških skodih v šmarski in rogaški dekanij1- Anica. Tudi to pride. Udeležile smo se ali polnoštevilno, ali po zastopnicah 15 shodov in na njih je od naše zveze nastopilo 14 deklamovalk in 12 govornic, ki so govorile 2y govorov. Tudi s petjem smo večkrat sodelovale. Micika. Kaj ne, na tako delo smo lahk ponosne 1 « Anica. Seveda. Pa to še ni vse. Na» zveza je pri našem izobraževalnem društv največ knjig prebrala. V petih letih vsega sku paj 4400 knjig. Kaj ne, lepa številka 1 Tako sn1 si res lahko izobrazile duha in oblažile srce. Micika. Kaj pa naše igre. ali teh ne bo omenila? Stale so nas veliko truda in so 11 dile našim ljudem najlepši pouk in najbolj 11 dolžno zabavo. Anica. To je resnica. Predstavljale srn po trikrat: »Lurško pastarico», sv. «Cito», ‘h1 materi», »Junaško deklico», «Večno mlados > «Marijin otrok» in «Na srcu Marijinem», P dvakrat: «Strahovi» in «Oh ta Polona» 1 ?-aS j žile smo za Izobraževalno društvo s temi igr8 lepo svoto 281 K 63 vin. j. Razven tega smo še brezplačno Prejn _ ' »a god» 11 ( stavljale igri «Duhovnemu voditelju za g°a «Dve teti». . «a Micika: To bi bilo vredno omeniti,.^ so bile igre take, da so vsakega vspodbuj ^ k dobremu, nikogar pohujšale. Vsake igre se se lahko udeležili tudi otroci. V tem ozifb .. liberalnin naše prireditve pač razločujejo od kot dan in noč. . m Anica. Še nisem pri koncu. Povdaf) ’ da je dekliška zveza dosegla s svojim de ’ da imajo sedaj naša dekleta, ki se udeležuj^ naših prireditev, ki se udeležujejo naših P1?:,, ditev, res smisel za narodne žrtve, se zave kako potrebna je tudi ženski ne samo g°*P0. dinjska, temveč tudi narodna in politična g brazba. Prepričana sem, da bodo te m^A.v0\e enkrat lahko blagodejno vplivale na s družine. . h:ia Micika. Jaz bi še pripomnila, da j® r. naša dekliška zveza v obeh dekanijah, v » ^ ski in rogaški prva, po našem vzgledu s1 osnovale druge. To je tudi naša zasluga. A « i a n T_„"-o,. Io» «a io «II nrlStaV' Anica. Imaš prav. Jaz pa še tu P^^g^a da je iz naše zveze izšla naša cvetoča _ze podružnica slov. Straže, pri kateri smo ze e svote nabrale za naše obmejne brate in scl iu? Ali še imaš kaj, kar naj omenim v por°c ..^ • • - ■ svoje vese ji; , Nimam za zdaj. Izrazim pa svoje vc““g(li da smo v petih letih toliko dosegle. ^0.1g(joče ozganizacija. Zato držimo skupaj tudi v ija ----------------- —a^™.. duhovnega vO in pod vodstvom našega krepko nadaljujmo delo. Anica. To tudi jaz želim. Da bo pf rv u i c a. a\j Luvui j a c* m. ^ — — * Sr» naše bodoče delo uspešno, postavimo nasi^ca kliško zvezo pod posebno varstvo božjega^v0 Jezusovega in Brezmadežne. Tako bo^g.^ ve- obilno blagoslovljeno naše prizadevanje^^ seli nas bodo Bog in Marija pa naša slovenska domovina. Odgovorni urednik: B. Jon8» Prirejene slavnosti in prireditve: Kraj Hoče > Ribnica na Pohorju Sv. Lovrenc na Dr. polj. Prihova Cirkovce Jarenina Sv. Barbara v Halozah Ptuj Sv. Pavel pri Preboldu Zreče dan ime društva 22. 19. 16. novembra 23. » 30. » 1. maja 12. » 1. junija » oktobra 1. novembra 9. » 9. » 12. 16. 23. 23. » 12. oktobra ? sept. ? nov. oktobra nov. » Dekliška zveza » » Mlad. in dekl. zveza Dekliška zveza » » > » » » » » Marijina družba fantov Marijina družba deklet Mlad. in dekl. zveza Dekliška zveza Mladeniška zveza Dekliška zveza » > Mladeniška in dekl. zv. Dekliška zveza prireditev poučni shod «Prisili.stan je zaničevan» mesečni shod «Prvi in zadnji majnik» Konšt. slav. «Vestalka» «Kaj naj darujem...» shod in god mesečni shod » » redni shod ustanovni shod mesečni shod «Zamujeni vlak» «Plemenito srce» in dr. poučni shod Konšt. slav. Sv. Cita i. dr. društveni shod Napovedane prireditve: Kraj dan ime društva prireditev opomba Hoče 14. dec. telov odsek Orel poučno zborovanje Sv. Pavel pri Preb. 8. dec. Dekliška zveza občni zbor Iz poročila III. glavno skupščino „Slovensko Stražo“. V I z p o z i v a „Slov. Straža“ Slovence m. Na straži ima stati „Straža“! 0-pazovati sovražnika v njegovih naklepih in zbiratii proti njemu slovensko vojsko v bran. Na narodni meji ima skrbeti, da niti pod slovenske zemlje ni pride tujou v last. Slovenskim otrokom ima priboriti in sezidati slovenskih šol. Slovence gospodarsko osamosvojiti in navrniti Slovence k slovenskim trgovcem in obrtnikom. Na narodni moji moramo vzgojiti železno četo zavednih, odločnih Slovencev, u-stvariti trdne, dolga proste kmetske hiše, ki bodo trdnjave v boju, ob katerih si bo tujec razbil glavo. Slovensko izobrazbo moramo povsod dvigniti tako visoko, da bodo nemški naklepi ob njej razbiti. „Slovenska Straža“ je v teh časih izdala čez 80.000 K ▼ .narodne namene in ima pokazati lepe uspehe. Obmejni Slovenci b zaupanjem zro va^ njo in od vseh strani ji kličejo: „Pri- di in utrdi in reši tudi nas!“ Sovražnik je začel še huje pritiskati. Mnogo prošenj ima „Slovenska Straža“ do vas, Slovenci, a iz vseh skupaj izreče še eno: „Ustanavljajte povsod, kjer vas je le nekaj Slovencev, podružnice „Slov. Straže“! Te podružnice naj bodo šole vaše narodne izobrazbe in vzgoje, kovačnice odločne narodne zavesti in značajnosti in oltarji, na katerih boste polagali po svojih močeh tudi denarne žrtve za bran in srečo domovine. Kajti ljubezen brez žrtev ni ljubezen. „Slovenska Straža“ ima dolžnost, skrbeti za boljšo bodočnost našo domovine. Kdo pa je v resnici „Slovenska Straža“ ? To so slovenski kmetje in delavci po Kranjskem, Štajerskom, Koroškem in Primorskem. Naši bratje, vaši sotrpini so. Zato vemo, da smo v trpljenju eno, ker smo v ljubezni eno, bomo tudi pod praporom „Straže“ eno! Zato vsi, tudi vi bratje in sestre, stopite v njene vrste! Zbrati moramo vse svoje sile! V boj postaviti ne samo zadnjega moža, ampak tudi zadnjo mater in deteta: Za domovino jo boj! — Pravica in Bog je na naši strani! — Zmagu je gotova, ako hočemo mi sami! — „Slovenska Straža“ vas kliče v pomoč — domovini! Po vseh slovenskih župnijah se zberite in sklenite takoj ustanoviti po- družnico, Nabirajte takoj člane io denar! Za pojasnila pišite na naslov: „Slovenska Straža“, Ljubljana. Naša pisarna vam preskrbi tudi govornike, preskrbi potrjena pravila in vse, kar je za ustanovitev podružnice potrebno. Pred kratkim je izšel v Cirilovi tiskarni v 'Mariboru majhen, a priročen molitvenik z lepim in velikim tisKom: „Obred i n m o 1 i t v e p r j procesijah s sv. R o š n j i m Te 1 c -s o m.“ 110 str. Namen knjižice je pred vsem, razložiti namen in pomen procesijo na Te-lovo in onih procesij, ki se vrše ob nedeljah po Telovem do godu sv. Jerneja. Zato podaja razun molitev pri sv. maši kratek pouk in vse one molitvice, pesmi, evangelije itd., .ki se pojo in molijo pri teh procesijah, v slovenskem besedilu. Izdalo ga je „Cerkv. društvo svetega Fausti n a“ pri Sv. Petru pri Ma- riboru v pouk in bodrilo svojim udom. Prav dobro bo došla ta knjižica vsem Častilcem Najsvetejšega ob procesijah s presv. Rešnjim Telesom in ob raznih adoracijah, posebno ob „Večni molitvi“, ker vsebuje tudi „Molitveno liro“, nalašč pripravljeno in razdeljeno za skupno molitev pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, ki bi se naj opravljala menjaje se med dvema zboroma, kakor molijo duhovniki ali redovniki skupno svoj brevir. Dobiva se pri društvu samem in pa v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru v platno vezan z rudečo obrezo za 50 v., z zlato pa za 60 v. s poštnino vred. Lepote najčistejšega Srca Marijinega so ravnokar izšle v novem, jako okusnem in pomnoženem natisu. Komur je mar krasne knjižice, naj ne zamudi lepe priložnosti, kupiti jo brž ko mogoče. Posamezna stane 8 vinarjev; priporoča pa se skupna naročba po 100 komadov, ki stanejo samo 7 K. Naroča se v Cirilovi tisharni v Mariboru, Koroška cesta štev. S. r Zavod sv. Marte v Trstu ulica S. Francesco št. 15,1. nadstr. sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje za službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom«. WW' Si Sl m m