Ženska ročna dela v ljudski šoli. (Konferenčna razprava.) ,,Dajte nam dobrih mater, — dobrih gospodinj — in dober bode svet!" brala  sem pred nekaterimi leti v »Učiteljskem Tovariši". Kdo naj nam pa da vrlih go spodinj ? Odgovor: šola, učiteljica! Res je  vzgoja prav za prav skrb roditeljev, od mater samih bi morali terjati dobrih bodočih gospodinj, askušnja prežalostno kaže, da roditelji vedno bolj prepušcajo šoli vzgojo in pouk. Matere same nevzgojene — jaz mislim posebno kmetske matere , nimajo casa, ne ztnožnosti prav vzgajati svoje hcere. Saj poznamo raatere, ki ne vedo druge dolžnosti razven te, da je otrok  vedno sit! — Torej je naša ta prevažna naloga, vzgajati deklice v dobre gospodinje. Te naloge pa ne moremo drugače uspešno rešiti kakor, da svoje učenke z besedo in vzgledom privajamo k priprostosti nazaj, — pravim k priprostosti, ker tudi na kmetih se čudovito hitro razširja ,,moda" — in jih dobro poučene pripravimo za življenje. Vsaka deklica, ki je 8 let redno obiskovala ljudsko šolo, mora imoti zavest, da postane gospodinja za se, — ako tudi služi kot dekla. Kot taka bodi še bolj poučena, kako ji je paziti na svoj zaslužek, da si oskrbi vse potrebno in si pri najnianjem dohodku kaj prihrani. Znati inora napraviti novo nogavico, staro zakrpati, vplesti in priplesti; žensko — tudi moško — srajco narediti in zakrpati vsakovrstno obleko. S tem si bode lehko mnogo prihranila, ako bode pa v dobrem stanu, vedela bo vsaj ceniti trud, ki ga imajo druge s tem opravilom. Seveda pri 141etnih deklicah še ni dovršena vzgoja, a me jiiri lohko vcepimo ljubezen do knjig, s katerimi se poznejo same spopolnujejo. Kako naj postopamo, da dosežemo ta smoter, kaj naj poučujemo in koliko vsake vrste rocnih del, pojasnijo naj sledeče vrstice. Ministerijalna dolofiba z dne 20. vel. srpana 1870. 1. § 78. ukazujo, naj sc uee deklice: plesti in kačkati v razni porabi, šivati perilo, krpati nogavice in drugo obleko, zaznamovati perilo in urezovati vsako stvar, katera se uči v šoli šivati. Posebno se je ozirati na to, kar je v gospodinjstvu najpotrebnejše. § 79. Umno gospodinjstvo obsezaj: <i) uk o tvarini, b) uk o najvažnejših redilnih snoveh, o nakupovanji in njih rabi, c) uk o raznih vrstah in mnogolični rabi ročnih del, d) o orodji in o pripravah v gospodinjstvu, f) o stanovanji in postrežbi bolnikov. Te določbe veljajo za ljudske šole v obče, brez ozira na šole v mestih ali vaseh, brez ozira na jedno- ali večrazrednice. In dasi slavna šolska oblastva določujejo število učnih ur, mora vender učiteljica, oziroma učiteljski zbor določiti, katere vrste ročnih del naj se poučujejo na dotični šoli in koliko v jednem letu. In kakor so različne potrebščine v raznih krajih, kakor različno je gmotno stanjo prebivalcev in kakor različne so tudi učiteljice same, tako različna je razdelitev, tako različen je uspeh "na raznih šolah. Vsa zgoraj navedena tvarina naj se razdeli v 2 skupini: <¦) za šole v mestih in trgih, b) za šole na kmetih. Na večrazrednicah v mestih in trgili naj se poucuje: 2. leto pletenje, (1. šolsko leto se ne poučuje.) 3. leto kačkanje, 4. leto v e z e n j e i n zaznaniovanjc per il a, 5. leto k rpanje in ostala leta šivanjo raznih izdelkov in prikroj porila z gospodinjstvom. Na kmečkih solah naj velja sledeča razdelitev: 2. in 3. šolsko leto (1. šolsko leto se ne poučuje) pletenje. 4. šolsko leto vezenje z zaznamovanj em perila, 5. leto k r p a n j e, 6. leto in ponavljavna šola šivanje in prikroj perila z gospodinjstvom. V začetjiu vsacega leta pa naj se ukaže narediti par nogavic in se vedno priporoča pletenje doma. Tukaj vem, da se mi bode od mnogih stranij ugovarjalo, zakaj sem kačkanje na jedno- in dvorazrednicah izpustila in zakaj sem ga na večrazrednicah tako pozno uvrstila, pod pretvezo, da je kačkanje lažje kot pletenje. Pa to ne velja! Ljudska šola bodi pred vsem praktična, posebno na kmetih. Kačkanje pa je nepotreben predmet, kateri služi le v olepšavo in kar nic se ni treba ozirati na one deklice, katere s<3 iz boljših hiš, ali utegnejo iti v višje šole. Za te se bo že posebej skrbelo v drugih šolah, ali naj si oskrbe zasebni pouk. Kapice, podvratniki (Barttiicherl), jopice naj se jim prikrojijo iz platna in naj jih sešijo. — Cemu pa je potem vezenje — bo raorebiti katera g. koleginja rekla — saj tudi to ni neobhodno potrebno? — Vezenje se poučuje le radi zaznamovanja perila, to poslednje pa je zelo koristno v gospodinjstvu zaradi kontrole pri perilu. Zato se mora vsak komad 'tudi s številko zaznamovati, da se koj išče zgubljeni komad in da se v rabi menja. Dalje se pri vezenji in zaznamovanji bolj goji cut za lepoto in red, tudi tako v oei ne bode, kačkanje pa jedino le nečimurnost podpira in razširja. Torej proč s kaekanjem na kmetskih šolah — jedno- in dvorazrednicah! Kjer se ne more vpeljati vezenje iz raznih zadržkov, naj se samo plete, krpa in šiva! Predno začnem opisovati posamezne vrste roonih del, naj se mi dovoli se nekaj omoniti. Uoiteljiea sania bodi vzor priprostosti, varčnosti, splob vsoli (Vdnostij, katere bode v gospodinjstvu priporočala. Z učenkami prijazna, a vsikdar resna, strogo zahtevaj, da se v?ako dano povelje točno izvrši. S stanovitno odločnostjo, pridnostjo in poučevanjem vporabnih predmetov — posebno šivanja — premagala bode neumno nasprotovanje kmetskih roditeljev, katero je velik zadržek napredka, ranogokrat namreč pridejo roditelji prosit, naj se njih hčerke ne učijo rocnih del, bodo le krave pasle i. t. d. Poučuj zanimivo, potrpežljivo, po natančno določenem načrtu; napreduj počasi, govori vedno pravilno, jedrnato, pojasnuj vse pojme in izraze, ki niso navadni med ljudstvom. Slednjič tudi vestno zapisuj vsak dovršen komad, zamude in zasluženi red. Ta zapisnik si ima napraviti vsaka sama, ker nimarao tiskanih obrazcev, (obrazec sledi zadaj) kakor tudi zapisnik dobrotnikov. Dobro je če so roena dela uvrstena zadnjo uro, da učenke n<> zamujajo pouka. Najprvo se torej prične s pletenjem. Učiteljica pokaži malo vajenico, nogavico, pleteno kapico in jopico. Začetna vajenica se tudi nariše. Tudi razobesi podobe, ako jih ima kaj o tem. Prinesti mora dve debeli igli in klopčič volne. Tudi učenke morajo imeti po 2 igli in klopčič belega bombaža. Po razgovoru o bombažu, iglah in prstih, odloži igle, odvije konec, vtakne klopčič v žep, da ima proste roke — isto morajo deklice storiti — stopi li klopem, obrne se proti mizi tako da kaže deklicam hrbet, dvigne roki toliko, da kaže čez levo ramo, kako morajo prijet.i nit z desno roko in jo ovijati okoli prstov leve roke. To pridno vadijo učenke, potem vzame iglo in pokaže prvo pentljo. Ako ima 40 učenk — in več jih po § 75. šolskega in uenega reda imeti ne sino — porabila bode 3—4 ure, predno bodo znalo vse nasnovati pentlje. Sedaj si učenke nasnujejo 40 pentelj in kaže jim, kako so iste na lice prepletajo. Pred zadnjo pontljo se nit položi od spred na iglo, zadnja pent]ja se odvzdigno (abhebon), plotenje obrne in sodaj jo nit zadaj. Prirne «o zopet. ]il<^st,i na lice i. t. d. kakib 40 vrst (a). Na to se pokaže pentlja narobe in začne se poznati sprednja in zadnja plat; vender se prve in zadnje 3 pentlje tudi na zadnji plati na lice pleto, da se dela na konceh šivček (b), kakeršen je pozneje potreben pri peti. Kmalo se pokaže šivček na sredi (c) pri četrtem ali petem šivčku pa se začne snernanje (d). To umejo učenke koj, ker je popolno slično s šivčkom, le da se igla skozi 2 pentlji vtakne. Na vsaki strani šivčka, pusti se jedna pentlja na lice, spredni in zadnji dve pa se snameta i. t. d., pri vsakem drugem šivčku (šestkrat). Na koncu se začnojo plesti 2 na lice, 2 narobe (e), da se pripravijo na nogavico. Uoiteljica pazi, da no plotejo ne premehko ne pretrdo. Pr. šmitik. (Dalje prih.)