Prijateljske vezi med prebivalci Reke in Ljubljane
Jugoslavija, Jugoslavija...
2e dvanajst let se kujejo prijateljske vezi med prebivalci Ljubljane in Reke. V dose-danjih srečanjih so si izmenjali obojesiran-ske izkušnje na idejnopolitičnem, samo-upravnem, gospodarskem in kulturnem pod-ročju.
V soboto 14. junija so si pobrateni Ljub-ljančani in Rečani spet stisnili roke, tokrat v Ljubljani. Predstavniki mesta Ljubljane ter predstavniki skupščin ljubljanskih občin in krajevnih skupnosti so se z delegati občine Reka pogovarjali o delovanju skupščinskih odborov, družbenih svetov in drugih skup-ščinskih organov, pri tem pa največjo pozor-nost namenili preoblikovanju občine in usta-navljanju  manjših  krajevnih skupnosti.
Na železniški postaji, kamor je prispelo okrog 1.000 gostov z Reke, je zadonela pesem »Jugoslavija, Jugoslavija ...« Prepevali so jo Rečani in Ljubljančani v krogu. Rdeči na-geljni v gumbnicah so ločili goste od gosti-teljev. Ganljivih stiskov rok ni bilo ne kon-ca ne kraja. Na ploščadi ljubljanške železni-ške postaje ,je goste sprejel med drugimi tudi Vlado Beznik, nato pa so se gostje Viapotili v delovne organizacije, VVZ, krajovne skup-nosti, na ogled mesta, v mestno hišo... Kra-jevna skupnost Ljubo Sercer je gostila kra-
jane in predstavnike krajevne skupnosti Do-nja Vežica, s katerimi so podpisali listino o pobratenju pred dvema letoma. Podpisali so dogovor o nadaljnjem sodelovanju na idejnopolitičnem, gospodarskem in kulturnem področju. Krajevna skupnost Dravlje pa je gostila predstavnike krajevne skupnosti Šmrika.
Lepo vreme je bilo kot nalašč za ogled Ljubljane ter njene okolice, pa vendar je ta obisk izzvenel bolj v delovnem vzdušju, ta-ko da je prostega časa ostalo bolj malo, pa je bilo zato bolj prijetno. Na primer v Drav-Ijah: v domu starejših občanov so potekali pogovori med predstavniki obeh krajevnih skupnosti, nato so si gostje ogledali dom ostarelih, se pogovarjali z njimi, sledil je ogled na gradbišču bod(J6e osnove šole in VVZ.
Kazalec ure je naznanil čas odhoda. Čas bivanja med Ljubljančani je bil daleč pre-kratek, je bila najpogostejša tema pogovorov ob slovesu. Kot zjutraj, ko je prispel vlak v Ljubljano, je preglasila pesem »Jugosla-vija, Jugoslavija ...« tudi v slovo. Ponovni stiski rok in zahvale ter na svidenje na Reki!
Tekst in foto: Jože Čurin